Kaj se dogaja v Centru za socialno delo v Šiški
Direktor odstopil s položaja
Med drugim tudi zato, je v svoji odstopni izjavi zapisal, da bi olajšal urejanje razmer v Centru, saj v takšnih, kot so zdaj, ne more opravljati svoje funkcije. Ali jim bo res olajšal, pa je seveda veliko vprašanje, saj se je že ob prihodu na to dolžnost leta 1982 znašel pred izredno težko nalogo, kako naj uredi razmere v ko-lektivu, da bo Center čim bolje opravljal svojo vlogo, zaradi ka-tere je ustanovljen.
A žal Center za socialno delo v Siški, sodeč po poročilu, ki ga je nedavno sestavila posebna strokovna komisija republiškega komi-teja za zdravstveno in socialno varstvo, svoje vloge ni opravil. Oči-tajo jim predvsem slabo strokovno delo, moteni so medsebojni samoupravni odnosi, slaba organizacija in način vodenja ne zago-tavljata obČanom ustreznih strokovnih storitev, saj jih v krajevnih skupnostih skorajda ni čutiti. V Centru in na Komiteju za družbene dejavnosti seveda zatrjujejo, da so te obtožbe prehude in da je bilo v zadnjih letih na področju tovrstnega dela že veliko narejenega, zlasti na področju strokovnega usposabljanja delavcev, in da v njem ne delajo slabše kot v drugih na območju Ijubljanskih občin. To je že res, kot tudi to, da je občina Šiška ena največjih slovenskih občin in že šteje blizu devetdeset tisoč prebivalcev, tako da na enega stro-kovnega delavca pride več kot 4000 prebivalcev, kar je za polovico več kot v drugih Ijubljanskih in slovenskih občinah. In res je, da je prostorska stiska v stari rumeni hiši na Celovški 195, kjer združuje delo vseh 26 delavcev, tako velika, da dodatnih strokovnih delav-cev, ki bi jih nujno potrebovali, ne morejo zaposliti. A za tako huma-no poslanstvo prav gotovo ni opravičila za skaljene medsebojne od-nose in slabo delo, ki ga je, po mnenju občanov, čutiti na terenu, saj se socialni delavci kaj radi oklepajo le osem, urnega delavnika v pi-sarnah.
Najrazliftnejše težave krajanov pa ostajajo zunaj zidov Centra. Ob tem pa nikakor ne gre prezreti, da bo le-teh, v tako zaostrenih po-gojih gospodarjenja in padu življenjskega standarda, vse več. Zato nam ne sme in ne more biti vseeno, kako se v Centru izvajajo dela in naloge in kdo ga vodi. Če delo Centra hromijo neurejeni medse-bojni odnosi delavcev, je to vprašanje, po mnenju Komitejaza druž-bene dejavnosti, ki ga bo mogoče razreševati v okviru korektnega odnosa vseh delavcev. Res je, a žal je praksa pokazala, da se direk-torji menjajo, korektni odnosi pa nikakor ne zaživijo. In kdorkoli bo že prevzel taktirko, se bo pač moral oklepati starega pregovora »do-brota je sirota«. Pri tem pa si želimo, da bi tudi Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo čim prej pripravil zasnovo reorganiza-cije centrov za socialno delo, kar bi pomenilo za mesto Ljubljana, kjer imamo kar pet takih centrov, poenoteno in bolj učinkovito delo.
Vera Vogrinčič