RDN1STV0 ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 , nadstr) Uradna ure za stranke so od 10. do 11. in od 5 do 6. popoldne vsak dan razen nedel.i m Sov Rokopisi se ne vraJajo. Nelrankirana pisma se ne ■ sprejemajo • • • (bn^viMA • celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za S00™' (“‘Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna Mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ! ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36--. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .* .• ob pol 11. dopoldne. *. •. *. UPRAVN1STVO se naliaja v Selenburpjovi ulici M e v. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečel Inseraii: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklan c 4C vin. — Infmte sprejema upravni štvo. Nefrankirana ali premalo Irankirana pisma se no sprejemajo ... . —.... Reklamacije lifla so poštnine proste. .. fev. 732. V Ljubljani, v sredo dne 12. novembra 1913. Leto III. Bližajo se delegacije. Doba delegacijskega zasedanja se pribli-'ie Skupna vlada se pridno pripravlja na to C in zadnja ministrska konferenca katere i se DOd predsedstvom groia Berehtolda ude-€ zastopniki avstrijske in ogrske vlade, je Cia celi dve uri, da je uredila razne podrobni na podlagi prejšnjih glavnih sklepov. % nedolžno izgleda ta notica o marljivosti Codov ministrov, ki jo je brzojavna žica ) Sa po vseh krajih Avstrije in vecma do-/ Sušnih državljanov, ki jc črtala kratko vest, Sč ni mislila nič posebnega. Kaj na si povr-- efgitateli predstavlja, če bere o »podrobno--K' ni da bi bilo o njih navedeno, kaj natanc-‘ ? In površnost je glavna avstrijska Sost brez izjeme narodnosti, preko vseli i ionalnih nasprotij, ki se zde potrebna, da ne •toe živci, spaja dobrodušna povrsnost Slojne in Germane in Romane. Ali kratka notica o ministrski konferenci nekaj temeljitejšega, nekaj tehtnejšega C bi človek sodil po njeni lahkokrili obliki, tarnhnosti, o katerih so se posvetovali go-Cdfe ministri z obeh strani Litve, določajo na-85 skleni preišnjih konferenc, in če ima bla-Cotni avstrijski državljan, kadar čita svoj Wis nekoliko spomina, se mu zasveti, da je Sto v prejšnjih poročilih govora o nujnih vo-Hkih in mornariških potrebah, s katerimi se Cj morale baviti delegacije; tedaj se nemara Cmni tudi na neko vsoto, ki je bila v zvezi Smirni Doročili in ki je zgovornejša od mnogih Cremnogih besed: Za militarizem ne zahteva Vtro ogrska vlada nič manj kakor miljar-(Č Je se vse natančno preračuna, bo pa strokov morda še nekoliko več. .. Resnično delegacije zasluzijo, da jim poleti prebivalstvo nekoliko več pozornosti, ka-W doslej. Tajiti sicer ni mogoče da se kaže ^rlamentarizem v delegacijah bolj v karika-Vi nego v svojem pravem značaju; toda v Wriii smo že tako vajeni karikatur, da za Vrli teca ni treba odvračati oči od korporacije, ima kontrolo naše zunanje politike in.ki od-K o najizdatnejših žrtvah ljudstva. Zlasti Kns bo treba delegacijam priznati zanimivost. 1 Pričakovati je, da se bo prebivalstvo res Mi nego doslej interesiralo za posvetovanja ^lepe gospodov delegatov, kajti že za zu-njo politiko je zbujeno zanimanje, kakršnega nikdar ni bilo opazovati v državi. To je najpozitivnejša zasluga grofa . Ajrla katere mu ne more odreči niti naj-nasprotnik. Če bi bila njegova politika večji "“ postavna, pa spojena z največjimi rn?. najkoristnejša za državo in njeno spehi *" ne bi bi)a m0K]a tako zdramiti testva kakor ga je zdramila s svojim večnim vznemirjanjem, s svojimi senzacijami, s svoji-fiask in blamažami, s svojimi necuvenostmi ij __ s svojimi fantastičnimi stroški. Ce je zaspanost bolezen nvstrjskih naro-h v jo je grof Berchtold precej kuriral. Seveda ni bila njegova metoda homeopatična. Nemara vendar kaj ve o ljudstvu, kateremu ga je Udarila dobrohotna usoda, pa je spoznal, da L Dri nas zdravljenje le z radikalnimi načini in V velikanskimi dozami strupov mogoče. Zato hatri ie dal jesti in piti svoje medicine, grenke 'ticer in Ijute, ne na žlice, ampak na funte; m tem množinam je primeren tudi račun, ki nam ca zdaj predlaga. .. Ce je zaspanost bolezen avstrijskih naročniškega prebivalstva, bi bilo precej lahko prerokovati, kako se bodo tam razvi e raz-Erave Kako sodi ljudstvo o zunanji politiki, je * t ~ rwlpi ie bila to s sedmimi pečati za-nečatena knjiga, in v ljudskih nižinah je bil ta Smet tako tuj, kakor psihologija prebivalcev na Martu. Visoka diplomacija je imela izključen privilegij za zunanjo politiko, ki je od nekdaj veljala za previsoko in preveč ansto-kratično da bi jo sploh moglo razumevati navadno liudstvo. Kako naj bi plebejski in neuče-defavSc ah kmet sodil o rečeh, s katerimi se bavijo ministri, poslaniki m veleposlaniki, sami plemenitaši, ki so rojeni za reprezentacije? In navadno ljudstvo si je dalo sugerirati, da je res preneumno za skrivnosti, v katere prodirajo le frofnvski in knczcvski rrož^ni. Nenadoma pa je prišel grof Berchtold s ivojim pomočnikom Kamjo in njegova zunanja politka je začela praskati kožo vsega prebivalstva tako, da ni moglo nikakor več dremati v starem pokoju. Včasi je hodila diplomacija po prstih; njene noge so bile tako lehke, da n| b'l° slišati korakov. Zdaj pa je obula velike š or-nje s podkovanimi petami m je teptala, da se je odmev njene hoje razlegal od meje do meje. Na dnevni red so prihajale same afere, in ena e bila bolj kričava od druge. Od dragocenih telesnih organov konzula Prochaske do Ska-dra, od srbske jadranske luke do revizije bu-(areškega miru se je neprenehoma razlegal alarm. Zurnalistične krike iz Kanijeve pisarne je spremljalo rožljanje s sabljo; in ko so jeli še rezervisti trumoma zapuščati delavnice in njive, rudnike in pisarne, pa so drdrali vojaški vlaki noč in dan proti mejam, je moral biti spanja konec. Tudi v glavah, v katerih vprašuje radovednost navadno le, kaj imajo pri sosedu za večerjo in kaj bo gospod fajmošter v nedeljo pridigal, se je zgenilo: Kaj pomeni to? Nauk je bil že nekaj vreden. Vendar je bil nemara nekoliko prediag. Slabi časi so prišli v Avstrijo, tolažiti se pa ni mogoče, da je tako volja božja; kajti gospodarska kriza, katero je priznal celo vodja avstrijskega finančnega ministrstva Engel, ni prišla z nebes, ampak ima svoj vir v politični umetnosti gospoda Berch-tokla. In gospodarska kriza ni majhna, tudi ni že na kraju, kakor nas je hotel tolažiti gospod Engel, ampak sega še vedno globokeje in napenja razmere do neznosnosti. Iz velikih teks-tilniških podjetij prihajajo venomer nova poročila o omejevanju dela; strojna industrija nima kaj delati, ker velike tovarne ne potrebujejo strojev, in če se ne kurijo kotli, ni vredno kopati preveč premoga. Tako prihajajo delavci vseh mogočih industrij ob delo, tehničarji nimajo posla, in če množice ne zaslužijo, ne morejo imeti zaslužka oni, ki žive od njih. Trgovec ne more prodajati svojega blaga, kmet ne svojih živil. Hiše se ne zidajo, če nimajo ljudje denarja za stanovanja; in če ni stavbinskega dela, ostajajo zidarji na cesti. Tako poraja ena brezposelnost drugo in kriza se širi v brezkončnost in brezupnost. ... Avstrijska industrija si ne more izbirati trgov po mili volji. V svetovne daljave so že davno konkurenti iz velikih industrijskih držav našli svojo pot, in kamor so sedli, tam sede, pa se ne dajo niti od močnejših nego smo mi pregnati meni nič tebi nič. Naš geografični položaj, sposobnost naše industrije in vse razmere nam kažejo pot na Balkan. Tam jc naš naravni trg, tam so nas celo pruičakovali; mi pa smo odbijali gospodarske zveze s svojo politiko, s politiko grofa Berehtolda. Medtem ko smo žugali zdaj Srbiji, fcdaj Črni gori, medtem ko smo koketirali zdaj z Bolgarsko, zdaj z Ru-iiiunijo, pa puščali obe na cedilu, so Nemci in ^rancozi in Belgijci sklepali brez ropota kup-čijske pogodbe. Mi pa lehko ugibamo, koliko bi lehko zaslužili, koliko dela bi lehko imeli naši delavci, kako bi se lehko povečal naš konzum, cako bi se lehko dvignil naš promet, če bi bili oolj gladili pot trgovini, če bi bili mobilizirali nekoliko manj rezervistov, pa nekoliko več pionirjev pametne trgovske politike. Avstrijskim narodom se je razgrnil zastor zunanje politike, in spoznali so, da skrivnost ni tako mistična, kakor so jim dopovedovali leta in leta. Zjasnilo se jim je, da je gospodarsko življenje v najtesnejši zvezi s to umetnostjo, ali zjasnilo se je na račun splošne blaginje. To bi bila dovolj kruta kazen za nekdanjo brezbrižnost. Da naj plačajo za svoje spoznanje še miljardo, ki bo takorekoč vržena v morje, ker ne bo imelo ljudstvo od nje niti toliko koristi, da bi moglo kupiti nekoliko več krompirja, je pa vendar predraga šala. Toda o skupnem proračunu, ki obsega skoraj same militaristične zahteve, bodo sklepale delegacije, in kdor pozna ta čudni zbor, ne more pričakovati delegacijskili razprav s prevelikim upanjem. Učiteljica izkušnja pravi, da so vojaške zahteve v delegacijah vedno svetost, ki je patriotična večina nikdar ne oskruni. Vlada sama je prepričana, da so obravnave v delegacijah gola formalnost. Kadar je proračun sestavljen, računa vojni minister z njim že, kakor da je sprejet. Kdo naj bi si na kopal nemilost militarizma? Če bodo delegacije same sebi prepuščene, poreko z vzdihom ali brez vzdiha amen. Potem naj ljudstvo gleda, kako bo iz sedanje mi-zerije izkopalo zaklad, da poplača mobilizacijo, stroške nove brambne reforme, nove bojne ladje in vse morilno orodje, ki se tako krasno prilega naši visoki krščanski kulturi. Kadar govore generali, so delegatje hipnotizirani. Zdaj je le še vprašanje, če ima ljudstvo toliko glasu, da jih more zdramiti iz hipnoze. Molčati pač ne more, kadar brusijo nož, da mu bodo rezali jermena iz kože. Miljarda je naposled svota, ki je vredna, da izpregovori ljudstvo o njej, preden ga polože pod stiskalnico. podjetja. More li biti Avstro-Ogrska tedaj* tako močna, da bi mogla obvladavati svoje črte v vzhodnem Sredozemskem morju in proti Vzhodni Indiji, ter jih tako ščititi? Naposled ne more dandanes niti najmočnejša pomorska sila uspešno izvesti zaščite svoje pomorske trgovine s spremljevalnimi ladjami. Na morju ščiti tisti, ki gospoduje na morju. Ali moderne bojne ladje, ki porabijo neskončno mnogo premoga, ki so nesposobne, da bi kakšno večjo škodo popravile s sredstvi, ki jih imajo na krovu, so še veliko bolj navezane na brodovna oporišča kakor stare jadrnice. Taka oporišča pa ima po širnem svetu v neprekinjeni vrsti le Anglija, in zato je samo Anglija sposobna za prosto gibanje po morju, ki je v omejeni meri dano še Ameriki, Japonski in Franciji v vodah, v katerih gospodujejo. Samo Anglija obsega po širni zemlji, Amerika, Japonsko in Francija pa v onem ožjem krogu morje z železnimi sponami kablov in ga premostujejo z brezžičnimi postajami. Ravno brezžični brzojav pa pomeni prekucijo v temeljih moderne pomorske vojne. Brezžični brzojav postavlja mornarico brez vesti proti brodovju, ki dobiva vesti, ki je vedno v zvezi z domovino in z obrežjem, ki je vsak hip lehko poučena o gibanju sovražnika. Kje je večje jamstvo zmage? Anglija ga ima povsod, mornarice kakor avstrijska, ga nimajo nikjer. Brez vesti, v gibanju oviran z ogromnim spremstvom ladij za premog in za orodje, je odjadral admiral Cervera proti Kubi, pa je priplaval in je moral priplavati v zasedo, katero mu je bila napravila ameriška mornarica. Brez slave je padel v pogin, in najsijajnejši veleum se ne bi bil izognil enaki usodi. Slabejša pomorska sila sploh ne more izvesti materijalnih pogojev uspešne pomorske vojne. Vendar pa naj bi bila — to je najpriljubljenejša fraza naših mornariških zanešenjakov — vojna mornarica zavarovalna premija trgovske mornarice in pomorske trgovine. To bi bila kupčija; za kupčijo pa je treba jasnih računov. Avstro-Ogrska pa je edina med evropskimi državami, v kateri so najobrtnejši kraji s pravo industrijsko puščavo, s slabo obljudenimi, neobetnimi kraji ločeni od edine luke; edina, v kateri živi nekaj Čez dvestotisoč državljanov ob morju, medtem ko opletajo obale drugih držav venci velikih mest. Tako je tudi avstrijska trgovska mornarica umeten produkt, ni pa zrastla iz proste gospodarske moči kakor nemška ali angleška. Naša trgovska mornarica živi od subvencij. Z davčnim denarjem je zgrajena; in če so dobile avstrijske trgovske ladje v letih 1901 do 1910 stoštiriintrideset miljonov kron subvencije, več nego znaša kapital njih delnic in obligacij, če sta Avstrija in Ogrska zadnja leta še povečali subvencije, tako da se parobrodnim družbam in ladjedelnicam obeh držav vsakih šest let izplačuje popolna vrednost njih ladij — čemu je tu treba še zavarovalne premije? Zavaruje naj davčni denar, ki se odteka v obliki subvencij, z davčnim denarjem, ki priteka bojni mornarici; to je pač najčudnejša zavarovalna kupčija, ki je bila kdaj sklenjena. Oglejmo si pa svojo pomorsko trgovino in spoznajmo, da je vpričo zunanje trgovine, ki znaša 6289 miljonov, leta 1912 komaj za 1168 mlijonov vrednosti odšlo in prišlo po morju, tedaj se prepričamo, da imamo najdražjo mornarico vsega sveta, za katero plačujemo pri proračunu v znesku 180 miljonov celo šestino vrednosti svoje pomorske trgovine. V primeri s tem izgine kljub svoji ogromnosti angleški mornariški proračun, ki znaša z 944 miljoni mark napram vrednosti pomorske trgovine v znesku 27.400 miljonov mark komaj nekaj več od tridesetinke; izgine ogromni nemški proračun s 467 miljoni, ker obsega komaj triindvajsetinko 13.000 miljonov vredne zunanje trgovine. Angleška mornarica je v svoji veličini primerna ideji svetovnega gospodstva; nemška je primerna misli, da bodi Angležem napad na nemško mornarico tako drag, da ga opuste; razmerje med obema se vjema z dejstvom, da je Anglija z devetimi desetinami svojih življen-skih potrebščin odkazana na morje, medtem ko zaupa Nemčija 67 odstotkov svoje zunanje trgovine morju. Četudi je eboje oboroževanje blazno, izvira ta blaznost vendar le napačnim zaključkom iz obstoječih dejstev. Avstrijski ma-rinizem, ta blaznost brez metode, nima razmerja do nobenih dejstev resničnega sveta, ampak je le izraz prestižne politike, izraz mnenja, da spada k etiketi velesile tudi dridnotsko bro-dovje. Sodrug Leuthner je naposled predlagal sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Strankin zbor obsoja z ogorčenjem m gnusom balkansko politiko dunajskega kabineta, ki je spravila, tavajoča brez cilja in obenem izzivajoča, Avstro-Ogrsko tekom zadnjega leta nonovnč na rob vojne, ki je, spremljana z drznim, nepremišljenim vojnim ščuvanjem m z mobilizacijami, v globočinah omajala gospodarsko življenje, opustošila kredit in z vsem tem privedla kupčijske stagnacije in brezposelnost nad državo, v mnoge kraje pa brezprimerno bedo. Balkansko politiko Avstro-Ogrske vodi izključno nespametni strah pred velikosrbsko idejo; da se odpravi nje pretvezna nevarnost, bi bila ureditev ustavnih razmer na Hrvaškem in izpopolnitev avtonomije v Bosni najuspešnejša sredstva. Namesto da posega z nerodnimi spletkarijami in s sramotečim neuspehom v spore balkanskih držav m zanje sovraštvo in nezaupanje vseh, bi morala pametna politika Avstro-Ogrske na Balkanu iskati gospodarske koristi za svoje narode v skrbni in v bodočnost zroči trgovinski politiki, katero je doslej onemogočala zaslepljena skopost agrarcev. Avstro-‘ Ogrska nima na Balkanu drugih interesov kot gospodarske. Zatorej ne sme stremiti za pro-tektorskim položajem v Albaniji, s čimer se lc odpira vir trajne nevarnosti, tudi ne v obliki sovlade z Italijo, ki bi nas nujno spravila v sovražno tekmo in v nasprotje do sosedne države, s katero potrebujemo zaradi miru in kulture prijateljsko razmerje. Strankin zbor protestira proti nameravanemu novemu povišanju vojnih in domobranskih kontingentov, ki jih je vojna uprava že drzno anticipirala s protipostavnim zadrža-vanjem nadomestnih rezervistov. Ogromni, na 400 miljonov ocenjeni stroški mobilizacije, nadaljevanje artiljerijske reforme, napovedana ustanovitev druge dridnotske eskadre prete narodom Avstro-Ogrske z izrednim bremenom, ki presega miljardo. Militarizem je popolnoma osvojil državo, razdeva finance, zapira vire davčne sile in odteguje socialnim in kulturnim reformam vse moči, tlači široke sloje delavskega ljudstva v največjo bedo in jih goni čez morje. Militarizem je postal edina vsebina našega državnega življenja, našega državnega delovanja. Strankin zbor poziva ves delavski razred, naj z vztrajno odločnostjo nadaljuje boj proti militarizmu in proti vsem, ki ga podpirajo, kot sovražnikom ljudske sile in uničevalcem ljudskega gospodarstva. Zunanja politika in militarizem. (Konec.) Poročilo posl. sodr. Leuthnerja na nemškem strankinem zboru. Kako se sme v naših časih sploh govoriti, da naj , o vojna mornarica ščiti trgovsko? Pomorska vožnja naših dni je pretežno vožnja po črtah; navezana je na gotove črte, na določene čase odhoda in prihoda. Poleg tega ima- mo prosto plovbo. Med ladjami obeh vrst, zlasti med onimi druge skupine vladajo največje razlike glede na vozno hitrost; zdaj pa naj se kdo predstavlja, da bodo n. pr. avstrijske križarke zbrale to potovalno družbo najpestrejše sestave v eno zaščitno skupino? Namen nasprotnika, da bi oviral vožnjo, ki ne more ostati na svojih črtah in ne prihajati o pravem času, bi bil dosežen tudi če ni misliti na uspeh takega Dnevne beležke. — Deželno zastopstvo ima nocoj ob osmih sejo v društvenih prostorih. Odborniki naj pridejo točno. — Volilni odseki vseh ljubljanskih okrajev imajo jutri, v četrtek ob 8. zvečer važno sejo, katere naj se zanesljivo udeleže vsi člani. Na dnevnem redu so važne volilne zadeve. — Zakaj? Zakaj je položaj delavstva še vedno tako žalosten in beden? Zakaj izžemajo I podjetniki še vedno miljonske profite iz delavnega ljudstva? Zakaj bogate agrarci na račun proletariata? Zakaj delavec še vedno ne loči pravega od nepravega prijatelja? Zakaj še vedno nima delavstvo socialnega in starostnega zavarovanja, katero je obljubila vlada že leta 1907? Zakaj dovoljujejo meščanske stranke miljarde za militarizem? Zakaj naraščajo od leta do leta davčna bremena? Edino zato, ker široke plasti ljudstva niso poučene o političnih in gospodarskih razmerah v državi in deželi, ker žive brezbrižno, brez zanimanja od dneva do dneva, ker bero liste, ki s plitvimi dogodov-ščinami odvračajo pozornost mas od njegovih živi jenskih interesov. Če bi pa široke plasti delavskega ljudstva brale delavsko časopisje, tedaj bi vedele zakaj se draže od dne do dne življenske potrebščine, tedaj bi vedele, da je naša trgovinska politika, ki zapira meje in postavlja visoke uvozne carine, pogubonosna ravno za delavstvo, če bi vsak delavec bral naš list, tedaj bi spoznal stranke, ki dovoljujejo vladi miljarde za militarizem, ki se pa upirajo socialnemu zavarovaniu in SDOznal bi tudi stranko, ki edina stoji na straži za njegove pravice, za izboljšanje njegovih življenskih razmer. Če bi vsak delavec bral »Zarjo«, tedaj bi vedel, da je avstrijska država v dveh letih napravila 688 miljonov novih dolgov, trne zato, da bi izboljšala plače svojih nastavljencev, da bi dvignila šolstvo, da bi podpirala brezposelne, ampak edino Ie za nove puške, topove in ladje. Delavci bi vedeli, če bi dan za dnem brali »Zarjo«, da so le zato tukaj, da jih država nesramno izmozgava, da jim obdačuje vsak grižljaj in vsak požirek. In če bi delavstvo vse to vedelo, bi poiskalo tudi pot, da se odpravijo te krivice, bi našlo pot v socialistične organizacije. Ne z godrnjanjem in ne s preklinjanjem ne bo delavstvo prišlo do boljšega življenja, temveč edino le z delom. Zato pa sodrugi na delo, da se razširi »Zarja«, da ne bo delavske družine, kjer bi vsak dan ne čitali »Zarje«. — Pevski odbor »Svobode« ima v četrtek zvečer ob 8. v društvenih prostorih sejo; odbornike prosimo, da pridejo vsi in točno. — Izjava. Podpisani izjavljam, da kandidature »Narodnih delavcev« za obrtno sodRče katero je priobčil »Slovenski Narod« dne 10. novembra t. 1. v štev. 2n8. ne sprejmem iz nastopnih vzrokov: Ker so me kadiddirali brez moje vednosti: ker še nisem star .Ml let. kal--or to zahteva zakon in ker sem član mednarodne sodarske in pivovarniške organizacije — V Ljubljani, 11. novembra 1913. — JožeS Meilvd. Izjava. Podpisani izjavljam, da "•••' snrej- mem kandidature od Nar. del. org. v 1 x- ■ ;;ani, objavljene 10. t. m. v štev. 258. \^ega Naroda«, vsled tega, ker so me postavitKz« kandidata za obrtno sodišče, brez moje vednosti in ker sem član mednarodne kovinarske organizacije. — V Ljubljani, 11. novembra 1913 — Križa] Friderik. Tiskovni sklad »Zarje«: Podružnica »Vzajemnosti« v Šempolaju pri Nabrežini 3 K 20 v. Koman, Ljubljana, 2 K. — Generalno izkušnjo so imeli viški klerikalni volilci v nedeljo v »Društvenem domu«, in sicer za shod, ki bo v nedeljo in na katerem »nastopi sam g. deželni glavar dr. Šušteršič«, kakor poroča »Slovenec« od včeraj. Upamo, da sta patra Teodor in Avguštin dobro naučila volilce, kdaj morajo odobravati izvajanja »samega g. deželnega glavarja« forte, kdaj fortis-simo, kdaj morajo biti ogorčeni in kdaj navdušeni. Na nedeljskem shodu sta se pokazala patra kot prava ljudska prijatelja. Ker je viška občina odpravila doklade na žganje in pivo, so viški klerikalci poslali resolucijo deželnemu odboru, v kateri protestirajo proti odpravi doklade. S tem, da hočejo imeti klerikalci visoko naklado na žganje in pivo, hočejo omejiti kon-sum teh alkoholnih pijač. Resnica, da pristnih pivcev ne odvrnejo od pijančevanja še tako visoke doklade, je pa že tako stara in že tolikokrat dokazana, da bi jo tudi že viški patri lehko vedeli. — Socialna demokracija na rakovi poti. V nedeljo so bile v Berlinu in predkrajih volitve v mestni zastop. Socialno demokratična stranka je pridobila pri teh volitvah štiri nove mandate, dva v Charlottenburgu, dva v Schonebergu. V mestnem zastopu ie bilo doslej 41 socialističnih svetovalcev, odslej jih bo 45. Razen 45 socialistov Je v berlinskem mestnem zastopu 99 liberalcev. — Klerikalizem v Avstriji. Državni poslanec sodrug dr. Ludo M. Hartmanu je imel v nedeljo predavanje v Gradcu o predmetu »Napredek klerikalizma v Avstriji«. V svojem zanimivem predavanju je pojasnil, kako da se fe posrečilo neprestanemu delu klerikalcev v Avstriji, da so poslabšali naš šolski zakon, ki sam na sebi ne bi bil tako napačen. Vse avstrijske vlade, zlasti pa naučni ministri, .predvsem skozinskoz klerikalni sedanji naučni minister Hussarek, so poslušno orodje avstrijskih klerikalcev in tako je Avstrija postala tista država v Evropi, ki kaže najmanj odporne sile nasproti klerikalizmu. Značilen primer, kako postaja Avstrija od dne do dne bolj črna in mračnjaška, so učiteljišča.. Državna učiteljišča imajo vsako leto manj učencev in učenk, med tem ko narašča število učencev in učetik v klerikalnih učiteljiščih. V Avstriji smo prišli tako daleč, da je dve tretjini vsega ljudskošolskega učiteljstva izšolanega v klerikalnih učiteljiščih. Avstrijska vlada pa podpira z največjim veseljem vzgojevanje klerikalnih učiteljev in učiteljic. Sodrug Hartmann je dejal ob sklepu svojega predavanja, da ne bi bili naši zakoni tako slabi, če bi se izvrševali v tistem duhu. ki so ga položili vanje ustvaritelji teh zakonov. Ena največjih revolucij v Avstriji bi bila revolucija, ki bi izsiHla natančno izpolnjevanje zakonov. — Najprej španska — potem Avstrija. Vendar enkrat je upostavljen deseturni maksimalni delovnik v tekstilni industriji, ampak ne na Avstrijskem, temveč v — Španiji. Kraljevska odredba od 26. avgusta 1913 določuje, da ne sme trajati delovni čas za moške in ženske delavce na teden več kakor 60 ur. Akordne mezde se mora v razmerju s skrajšanim delovnim časom zvišati. Pri nas so vladni hlapci — krščanski socialci in nacionalcl vseh baž — poteptali deseturni maksimalni delovnik. Avstrijska vlada Je na konferenci v Bernu pritrdila deseturnemu delavniku, ampak deseturni delovnik bo pri nas uveljavljen Sele Čez — deset let! špansko de-lavstvo je izsililo deseturni delovnik vsled zadnje velike stavke. Uboga Avstrija, ki jo zdaj prekaša že španska! — Izseljeniški škandal. Preiskava proti Austto-Americani Je doslej dognala, da Je imela družba v Galiciji nad 100 oficielnih agentov in zastopnikov in veliko število zakotnih agentov, ki so se rekrutirali iz županov, železniških uslužbencev, gostilničarjev, poštarjev itd. Izseljence so prepeljavaH s kmetov v Krakov, od-kjer so jih odposlali na podlagi pogodbe s Poo-lom 4 odstotke čez Trst, ostale čez nemške luke. Dva agenta iz Krakova, Finder in Seliger, sta zbežala. Kako da Je bil izseljeniški obrt plodo-nosen, kaže to, da sta imela ta dva agenta velika posestva in mnogo hiš v Krakovu. Aretirani pater Szponder Je bil agent Anglo-Conti- Za resnico. Roman. Spisal Jožef LaJchter. (Dalje Ljudstvo je prepevalo domoljubne pesmi. Ko fe godba hotela preglušiti petje, fi Je odgovarjalo s piskanjem in sikanjem. Pred hišami nekaterih znanih Nemcev centralistov so nekolikrat burno zaklicali »pereat«. Pri poreškem vrtu so se množici postavili na pot stražniki, kateri so prihiteli sem od Prašnih vrat, toda — videč nepregledno množico — so pustili iti ljudstvo dalje. Vrste demonstrantov so se pa množile neprestano. Množica je potem prestopila meje mesta Prage in korakalapoceliširokikraljevski cesti v Karlinu proti Ferdinandovi vojašnici. Ko je godba odšla v vojašnico, je ljudstvo še nekaj časa dajalo duška svojemu opozicijskemu ogorčenju. JVledpotoma je baje tudi razbilo nekoliko šip v oknih karlinskega sodišča. Neprenehoma prepevajoč se je vračalo proti Florenci in pri poreškem vrtu zadelo ob močan oddelek policijskih stražnikov. Tu se je razdelilo na dve strugi; ena se je valila po Florenci druga po Poreški cesti, potem pa sta se obe zopet sešli pred Prašnimi vrati. Demonstranti so se napotili po Prekopih proti Vaclavskemu trgu, potem dalje na Jungmanov trg, kjer so Jeli prepevali domoljubne pesmi pred Jungma-novim spomenikom. Odtod so šli na Karlov trcr. ncntal-Company v Rotterdamu, ki ima filialko v Bazlu, kamor je pater pošiljal izseljence. Pred nekaj dnevi so aretirali vodjo filialke Austro-Americane v Szuczavvi Mellmanna, v nedeljo pa vodjo filialke v Stanislavu Zangra. Obe fi-lialki so oblasti zaprle. — Samostojni kandidat v splošni kuriji za novomeški okraj. Gospod profesor in posestnik Amat Škerlj kandidira za novomeški okraj kot samastojni kandidat. — Kandidata S. L. S. v kmečki skupini Ribnica—Vel. Lašče—Kočevje sta Anton Lovšin, posestnik v Jurjeviči, in Karl Škulj, kaplan v Ribnici. — Mesečni shod podružnice ljubljanskih mizarjev se vrši v nedeljo dne 16. t. m. točno ob 9. dopoldne v vrtnem salonu gostilne »pri Levu« z običajnim dnevnim redom. — Shod podružnice kovinarjev bo v nedeljo 16. t. m. točno ob 10. dopoldne v restavraciji pri »Perlesu«. Kovinarje opozarjamo, da se tega shoda vsi udeleže, ker ie izredne važnosti za vse kovinarje. — Deklamacijski večer, ki ga prirede gg. V. Bratina. M. Skrbinšek in J. Šest. je preložen na nriliodnji teden. — Baharija N. D. O. v Ljubljani je zelo velika. Tudi veliko članov imajo — na papirju, v resnici je pa vsa organizacija nekaj delavcev iz mestne nlinarne in »štab« mestne zastavljalnice. Vse drugo, kar kriče okrog, je pa prazna slama. Predrznost teh par možicelnov pa presega vsako dostojnost. V kratkem bodo volitve v obrtno sodišče. Ker pa sami nimajo sploh nobenega sposobnega kandidata, si izposojajo kandidate iz socialističnih vrst. S tem hočeio namreč preslepiti delavstvo in javnost, češ, poglejte, vsi ti so v naši organizaciji. Delavstvo pa dobro nožna lumparijo teh možicelnov in se ne da speljati. — C. kr. oolicljsko ravnateljstvo razglaša: C. kr. policijsko ravnateljstvo smatra za potrebno, da popolnoma zapre šentpeterski most vpričo njegovega slabega stanja za vozni nro-met od 12. novembra 1913 do preklica. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali no cesarski naredbi z dne 30. septembra 1857. drž. zak. št. 198. z globo od 2 do 200 K, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni. — C. kr. policijsko ravnatelistvo razelaša: C. kr. policijsko ravnateljstvo smatra za potrebno. da zapre Čevljarsko ulico od Turia-škega do Jurčičevega trera zaradi demolirania hiše št. 3 v Čevljarski ulici za vozove in nešce od 12. novembra do preklica. Za stranke, ki stanujejo v tem delu ulice je odhod in dohod dovoljen. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali po ces. naredbi 7 dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198. z globo od 2 do 20(1 K, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni. — Gospoda Kastelic & Žabkar sta sprejela glasovnice za volitve v obrtno sodišče, katerih na do danes še nista izročila delavcem. Poživljamo gospoda tovarnarja, da iih tako! izročita delavcem, kaiti drugače si lih bodo delavci nriskrbeli drugim notom. Ali bi morda gospod Kastelic rad kakšne klerikalne kandidate zapisal na glasovnic^? Opozarjamo delavce, da mora dobiti vsak volilec poleg legitimacije dve glasovnici. — Samomor. V ponedeliek ponoldne se ie obesil v telovadnici ljubljanske realke 661etni nomoŽni sluga nemškeca telovadnega društva Verdir. V ustih le imel pino. v žepu suknjiča steklenico vina. Obesil se ie bil na oknu. Ko so ga dobili, ie bil že mrtev. Vzrok samomoru so najbrže slabe gmotne razmere. — Jesenice. V četrtek 13. t. m. ob 8. zvečer se vrši v gostilni pri Me^ariu društven železničarski shod. Poroča sodrug Kopač. — V mestni klavnici so zaklali od 26. oktobra do 2. novembra 63 volov. 7 bikov. 9 krav. 282 prašičev. 153 telet. 46 koštrunov in 11 koz-ličev: vneljali so pa 747 kg mesa, 30 prašičev in 12 telet. — V Soro ie skočil In ntonM v soboto ob eni ponoči 361etnl tovarniški delavec Franc Stare iz Zgornje Senice pri Goričanih. Stare je bil strastno vdan pijači, bil ie zadnje čase zelo potrt in je večkrat deial, da bo izvršil samomor. Truplo so potegnili iz vode in prepeljali v mrtvašnico v Soro. — Vodiška Johanca turi! tatica? »Piečki Novi List« poroča: Zagrebška nolicila le poslala reški tiralico za neko »svetnico«, katere onis popolnoma odgovarja Johanei Jerovškovi. Dotična »svetnica«, ki jo zasledule zagrebška Tam, kjer Jungmanova ulica prehaja v VodiČ-kovo, so bile razbite plinove svetilke na hišah št. 20, 18 in 12. V hiši št. 130—II. je bilo razbito z opekami več šip v oknih. Na Karlovem trgu je množico ustavila močna policijska straža. Takorekoč pred očmi taiste je bila ubita svetilka na novomestnem stolpu. Stražniki so razganjali potem ljudstvo z nogami in s pestmi. Neki policaj je tekel za civilistom z golo sabljo do Lazarske ulice. Ze Je iztezal roko po njem, tu je pa nekdo vrgel stražniku pod noge dežnik, ob kojega se je ta spodtaknil in padel. Drug stražnik je dobil z opeko udarec po glavi in Je baje dokaj ranjen. Nasprotno je bilo tudi nekaj civilistov ranjenih od stražnikov s sabljami. Iz Karlovega trga so demonstranti konečno odhajali po Vodičkovi ulici proti Vaclavskemu trgu in zaklicali tu pred poslopjem višjega državnega pravdtiištva nekolikokrat »pereat« ter se polagoma razšli.« V dostavkih pa so dnevniki poročali, da je bilo na Staromestnem trgu in po sosednih ulicah raztrošenih nebroj hektografiranih listkov z raznimi gesli in opozicijskimi izreki veleizdajalske in protiposlav-ne vsebine. Dan pozneje so časopisi poročali še: »V pozni nočni uri nam naznanjajo,, da se je baje na Bojišči in zlasti na Kraljevih Vinogradih opazilo na kandelabrih ali na drevji nekoliko avstrijskih orlov, ki so bili na razne načine poškodovani in nedvomno potrgani z raznih poslopij.« policija, je bila pred par tedni v Zagrebu, kjer se je mudiia v samostanu usmiljenih sester, in je ukradla, preden je odpotovala z reškim vlakom, v neki krčmi v Kolodvorski ulici Štefanu Lisku 700 kron. — Družabni red po božji volji. Neka gospa Wernerjeva v Novem Jorku ima naslednje letne izdatke: Vsak dan v letu po en par rokavic, par po 15 K, na leto 5375 K; 100 oblek po 5000 K, znaša 500.000 K; 50 parov čevljev po 250 K, znaša na leto 12.500 K: 150 žepnih robcev po 20 K, na leto 3000 K; klobuki 250.000 K: perilo 75.000 K; kožuhovina 30.000 K; nogavice, solnčniki, parfemi itd. 120.000 K; letni izdatki znašajo torej 995.875 K. torej nekoliko manj kakor 1 miljon kron samo za toaletne predmete. — Proletarci ob takih blaznih izdatkih vsaj vedo, čemu da stradajo. — Pet psov je zastrupil. V nedeljo popoldne je nek zlobnež zastrupil petim šišenskim lovcem pet krasnih lovskih psov v lovišču pod Sv. Katarino. Stvar ima v rokah že državno pravdništvo, storilca pa baje že tudi poznajo. — Kinematograf »Ideal«. Psylander, ta ljubljenec obiskovalcev kinematografa bo igral v petek v drami »V naročju strasti«. V soboto italijanska drama »Zlati križec«. Od danes do četrtka lepi film »In hoc signo vinces«. Sta'ersko. — Delavsko gledališče v Hrastniku. Med hrastniškimi delavci se je ustanovil rudarski dramatični odsek, ki hoče med delavstvom zbuditi zanimanje za dramatiko in v ta namen prirejati po eno do dve predstavi na mesec. Odsek si je poskrbel že čeden oder. za katerega je slikarska dela prav mojstrsko izvršil g. Josip Prijatelj; mizarska dela je popolnoma brezplačno opravil sodrug Jurij Novak, kateremu izreka odsek toplo zahvalo. Vodstvo predstav bo v rokah sodruga Pavla Baloga. Odsek se je ustanovil v spoznanju, kako veliko pomena ima dramatika za ljudsko izobrazbo. Zlasti v kraju, kakršen je Hrastnik, kjer živi velika delavska množica, ki pa nima pristopa do drugih kulturnih sredstev kakor do onih. k? jih daje organizacija, so gledališke predstave veliko vredne in lehko izdatno pospešujejo izobrazbo. Dobimo tore! v Hrastniku delavsko gledališče. Izurjenosti igralcev po poklicu kajpada ne bodo imeli, toda člani odseka imajo najboljšo voljo in bodo kliub napornemu delu pod zemljo radi žrtvovali svoj prosti čas, če bo med delavstvom tisti odziv', ki ga po pravici pričakujejo. Ali četudi nimamo igralcev-nmetnikov. bo tudi diletantski oder začetek, iz katerega se sčasoma lehko razvije kaj bolišega. Saj so se drugod iz diletantizma razvila celo popolna gledališča. V nedeljo. 16. novembra, se otvori prva sezona našega delavskega gledališča. Potem bodo redno sledile predstave, in sicer namerava vodstvo uprizoriti že letos razna dela sledečih dramatikov: Ivan Cankar, Etbin Kristan, Medved, Gangl, Andrejev in drugih. Delavstvu priporočamo, naj se posluži prilike, ki mu jo tako požrtvovalno dajejo mladi diletantje in naj obiskuje delavsko gledališče. Naš ponos bodi. da bo vsaka predstava razprodana. — Dramatični odsek v Hrastniku ima svolo prvo letošnjo nredstavo na lastnem odru (v hiši konsumnega društva) v nedeljo. 16. t. m. Začetek ob 4. popoldne. Blagajna se otvori ob pol štirih. Cene nrostorov so: Sedeži prvih vrst 1 K: sedeži drupih vrst 70 vin.: sedeži tretjih vrst 40 vin.: stojišče 30 vin. Koroško. — Električni tok je ubil v nedeljo v tovarni za celulozo pri sv. Magdaleni pri Beljaku delavca Ludvika Stockerja. Na stopnicah mu je izpoddrsnilo, padel je na električno napeljavo, skozi katero je šel 120 voltov močan električni tok, ki je Stockerja ubil pri priči. — Morilec alkohol. Iz Beljaka poročajo: V petek popoldne je prišel delavec Tomaž Serajnik v žganjarno Znideršičevo, kjer je ostal do večera in se neprestano nalival z žganjem. Postalo mu je slabo in gostje so ga zavlekli v vežo. O polnoči je prišel agent Leopold An-schitz domu, ki stanuje v isti hiši in videl Serajnika na tleh. Ko ga je potipal, se je prepričal, da je Serajnik že popolnoma trd. Poklical je stražnika, ki je šel takoj po policijskega zdravnika. Zdravnik je pa konštatiral le še smrt. Gostilničar je postopal skrajno brezobzirno.-da je pustil Serajnika ležati, dokler ni bil mrtev. — Črna. 2. novembra ]e poiziujToli ii-T« berška rudokopna družba« nov tovorni avtomobil. Poizkusna vožnja je imela prav zle posledice. Ko se je vračal avtomobil iz Pliberka, je vozil na cesti, ki je za avtomobile zelo nevarna, #prenaglo. Na ovinku je prav tako luiro vozil iii nesreča je bila že tu. Tri osebe, ki so sedele v avtomobilu, so padle na cesto in se težko poškodovale. Šoferjev pomočnik Vodnik je dobil tako težke poškodbe, da je obležal nezavesten. Prenesli so ga na Poljano. Ker ni bilo zdravnika v Prevalju doma, so poslali po zdravnika v Črno, ki se je takoj odpeljal z avtomobilom. Medtem se je že znočilo in avtomobil ie srečal pri Možici kmeta z vozom in konjem. Konj se je splašil in kmet, posestnik iz Št. Da-njela, ga je držal. Ko je pripeljal avtomobil mimo kmeta, ki je držal konja, je zadel avtomobil ob kmeta in mu zlomil nogo. Zdravnik in šofer nista nič videla o nezgodi in sta se peljala dalje na Poljano, kjer je ležal Vodnik. Vodnik je dobil pri padcu iz avtomobila tako težke notranje poškodbe, da najbrže ne bo okreval Zdravnik je prišel potem tudi kmetu na pomot ffem katerega so prepeljali v rudniško bolnišnico. — Požar. Iz Črne nam poročajo: Pretečeni torek opoldne so pogorela gospodarska poslopja in žitnica Lepenerju v Savarjih. Naje« niku Podojstru je pa zgorela vsa krma, žitni Idi' pridelki in en prašič. Najemnika zadene ne- tgi zgoda posebno težko, ker ni bil zavarovan »sij Ogenj so baje povzročili otroci. Trst —- Strankino zborovanje. Politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke vabi vse mestne i« okoličanske strankine pristaše na strankino zborovanje, ki bo v nedeljo, 16. t. m. ob 4. Popoldne v zeleni dvorani Delavskega doma, i Madonnina 25. Poleg rešitve nekaterih vaŽnili zadev se na tem zborovanju izvoli tudi odbor, ki bo imel nalogo predložiti na konferenci list« sodrugov za bodoči politični odbor. Nihče n»l ne manjka. — Odbor okrajne organizacije za II. vo- ii>e m ide :l0 d i «, edi & ■naj rgu I IP Me ime r Krfic m rina t In Sars ib< lov ene imi n{el rse ijih lilnl okraj ima v petek zvečer v gostilni »lo*, ^ ternacional« važno sejo, na katero so vabljeni p* tudi vsi zaupniki. Nihče naj ne manjka. — Okrajna organizacija za II. volilni okd je imela zadnjo sredo zborovanje zaupnikovi* Grete, Rojana. Barkovelj in III. in IV. volilne«* okraja. Sklenilo se je sklicati prihodnji tede« v vseh teh krajih shode za ustanovitev krajevnih organizacij. Zato pozivamo vse sodrug da se spravijo na delo, da bodo vsi shodi dobro obiskani. Ze je sklicana deželna konferenca na kateri bodo morale okrajne organizacije dati račun o svojem delu, ki jim je bilo nato" ženo na lanski konferenci. Na delo torej takoj in z vso silo. — Jugoslovanska socialistična mladi« priredi v nedeljo, 16. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Internacional« v ulici Boccaccio 25 svoi prvi družinski večer s petjem, godbo, dramatično predstavo in še inatsičem drugim. Sodru-gom in vsem prijateljem naše mladine priporočamo, da se udelže tega zabavnega večera < velikem številu. Tam se bodo lepo v domačem nar1 krogu zabavali, bodo koristili dobri stvari ' svojo navzočnostjo navdušili našo mlaji« naše bodoče delavce na agitačnem in organi-začnem polju. Vstop Je prost. — Pevski odsek vabi vse svoje člane. ^ .člane mladeniške organizacije, člane III. po- »dl družnice železničarjev in vse one, ki so pod- r. C pisali pole za redne prispevke v korist nabavtfope prostorov v Rojanu, na shod, ki bo v četrtek 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »International« ul. Boccaccio 25. Na dnevnem redu je razpravi o nabavi prostorov. Prostori so že najeti in bodo v teku tega meseca pripravljeni, da se v njih nastanimo. Potrebne so še malenkostne formalnosti, ki se morajo rešiti. Pridite torej vsi, ki ste povabljeni, na shod v velikem številu. m — Avstrijska posebnost. Kakor vse, take hoče tudi sedanja naša vlada ostati zvesta trmoglavi avstrijski politiki, ki se na vso moč trudi da ne pridejo narodi do svojih pravic. Posl«' dice te politike se kažejo že dolgo sem \ splošni nezadovoljnosti narodov, ki bi radi bili povsod rajši nego v Avstriji, pri tej stari ma-_ čehi svojih narodov. Na drugi strani pa izgleda Jve: avstrijska politika napram. narodom tako, ka kor da bi dajala potuho šovinističnemu naciona lizmu, kakor da mu nalašč išče argumente z* il n le •elik oru akc rav ska n XXVII. Ivan je zvedel tedaj v Rokytki o vseh teh dogodkih, katere so mimogrede rečeno — še sodnijsko preiskovali. V preiskavi pa se je dokazalo, da se je pri omenjeni slavnostni serenadi na Staromestnem trgu zbralo nedaleč od sohe Device Marije kakih petnajst do dvajset mladeničev, ki so začeli prepevati domoljubne pesmi po žalostnem napevu in s strašnim piskanjem in vreščanjem razburjati množico. Ivan Je vs eto zvedel iz časopisov, a kmalu je dobil popolnejša poročila i po zasebni poti, iz katerih je lahko gotovo sodil, da je bila demonstracija pripravljena in da se posrečila po želji organizatorjev. Ivanu je bilo kar žal, da se inudi na kmetih. Uverjen je bil, da je res prišla ura, da se bodo sedaj začele goditi velike stvari, da mesec kimovec spravi na dan prave in iznenadejajoče dogodke. Mlada kri se je vzpenila v njem, razum je nehal delovati, strast ga je ovladala. Pred njegovimi očmi se je gnalo divje jate. Takrat je hitel z letovišča. Očetu in materi je navajal mnogo vzrokov, zakaj mora baje v Prago. Ze začetkom kimovca je zapustil Ro-kytko. Na kraljevskograški postaji se je slučajno sešel z Laškom, z Jenšovskim in neznanim starejšim bradatim gospodom učenjaškega obličja. Predstavila sta mu gospoda, a ne kot učenjaka, ampak kot blagajnika kraljevskograške posojilnice, kot jako odličnega radikalca, kateri baje baš pripravlja za tisek brošurico o državno- pravnein pomenu okrajnih zastopov. Gospod $ je sicer branil, češ, da šele pravzaprav osnfli? načrt, a Jenšovski ni hotel o načrtu nič slišati. »Ve se ve, da daste tiskati!« je ponavlja' važno. »O državnem pravu se mora sedaj vse tiskati. Boste videli, kako vam to izkleše stezico v deželni zbor. In iz Gradca napravite vsaj r** dikalno trdnjavo.« »Kaj pa vi tu?« je Ivan vprašal Jenšov-skega. Jenšovsky se je z visokega ozrl na Ivana. Malomarno je zamahnil z roko, kot bi hotel po* kazati, kako zakasnelo je tako vprašanje. »Kaj jaz tu ? Kaj jaz tu počenjam ? Prijatelj in v sedanjih časih? Mar mislite, da s« nas kdo more valjati tam po gozdih kakor vi? Potem se pač lahko mečejo po zraku velike fraze, toda delo — delo---------------------politično delo ! V Gradcu sem konferiral z našimi včeraj sem predaval v Všestarih in še danes moram biti v Pragi. Sedaj vendar ne smemo spati! Kdo pa sme spati danes — pred reskrip tovim jubilejem?« Ivan je takoj spoznal, zakaj se dela Jen šovsky tako imenitnega, zakaj govori z njim1 z visokega in razdraženo. A to ga Čisto nič ni spravilo v zadrego, temveč odgovoril je z nasmehom, ki ga je Jenšovsky pač lahko razumet »Sicer pa ne smete vsega tako za resno smatrati, Hrubv,« se Je oglasil naenkrat Otokar veselo. Veste, JenŠovsky je včeraj konferiral i našimi ,pri Jagnjetu1 in obdelal deset plzenjskih do polnoči. To tudi ni bilo lahko delo.« rug m IM »St l\ id n b la : fe F iiai roji iiv( čn bpis [Vsa ud irld tob njai ;ivi pre dalj sko OStl me odg me poli m m M m nik ne. ------------—-------------— lilo ipešno agitacijo. Sedaj so zopet na vrsti Ita-av- »ni. Oni zahtevajo svoje vseučilišče in bi se no- »dovoljili za sedaj tudi s samo pravno fakul-II« slo v Trstu. Vlada jim je noče dati. Italijan-:nv j nacionalci so s tem baje še bolj zadovoljni. )a* i| }e italijanski nacionalec Bartoli dejal svoj >bil is, da je vseučilišče ona stvar, ki se mora to- edno zahtevati in nikdar ne imeti. In vlada n>k Jie baje ugoditi temu istrskemu politiku in pe- najo tako italijanski nacionalci vedno uspešen ^ rgument, da z njim navdušujejo svoje pristaše K« a posebno hvaležnost napram Avstriji. Zadnjo '»1 edeljo so sklicali italijanski dijaki po vseh ita-06 ianskih mestih in mestecih celo vrsto shodov, . »katerih so zahtevali vseučilišče. Tak shod je te- i tudi v Trstu in pravijo, da je bil dobro ob-?o-1 ian. Pa glej; skoro vsi govori so bili bolj na-«• trjeni proti socialistom nego proti vladi. To je itni Idi pomagalo, da ni bila sprejeta resolucija ne-ne- ega fanta, ki je zahteval od vseh socialističnih oslancev, naj z vsemi močmi zahtevajo v par-unentu italijansko vseučilišče, pa če pride tudi lo razpusta parlamenta. Po shodu je pa naša olicija aretirala nekaj okolo 30 oseb, ki niso iz-uall miru in domovini one časti, ki jo domo-riaa zahteva od svojih sinov tudi takrat, kadar & tepe. Čisto po avstrijsko. Pa se pri tem ve-efe italijanski in slovenski nacionalci. XI • • t Predvajanje te velikanske zgodovinske zju dbe tt • at t • lil HOČ Slano Vinces! od danes dne 12. do petka 13. novembra V KmO-IDEAL vLjubliaili Velikanski HrkllSU nrlrnrl IvnronkmKA.i U l.»XXA«cli*n 1,^ I v tem znamenju bodeš zmagal! 1NOVO* Ta slika ima tudi slovenske napise. IMJVvF« Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo. Predstava traja 7 dni! 2 uri. Vsak dan od 1-V nedeljo tudi ob Cene: K 1.90, 1 60, 3, 3—5, 5—7, 7—9 in od 9—11. pol 11. zjutraj. 7 1 30, 1, - 60. * dni! Goriško. — Gorica. Danes ob 8. zvečer se vrši v go-ffini pri »Treh kronah« občni zbor II. železni-iarske skupine. Poroča sodrug Kopač. — Splošna delavska zveza »Vzajemnost« v (»brežini priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 4. 1 »poldne v gostilni g. Grudna Franca »Marti-iov večer« s plesom, -veseloigro »Raztre-«ica«, šaljivo pošto, ribolovom, deklamaci-tmi itd. Vse drugo na vabilih. Ker je čisti do-iček namenjen v korist organizaciji, vabimo jt sodruge in sodružice jz Nabrežine in bližjih krajev na obilo udeležbo. — Odbor. Državni zbor. Dunaj, 11. novembra. zbornici je grof Stiirgkh danes odgovar-il na češko interpelacijo zaradi upravne komi-jje na Češkem. Po njegovem govoru je bilo z etiko večino sklenjeno, da se otvori o odgo-oru debata. Grof Stiirgkh je pač delal obraz, ®kor da mu je to neprijetno, toda na tihem je Jrav zadavoljen s tem sklepom, ker je tako za skaj časa suspendirana rusinska obstrukcija, 11 mu ni treba nič misliti. Vprašanje, kaj bo s 1 ?ančnim načrtom, pa je postalo vsled tega še n icjpliko bolj kočljivo. nemškem Nationalverbandu je bila mala riža W o 1 f je zahteval, naj se prepreči voli-" dokler ne napravi vlada reda v Al ml'1* jJelCS,C% Nationalverbandu je nastala za-SiE predloga velika zmeda in načelnik r O r o s s je demisiomral. Pozneje pa si je dal »pet omehčati srce. Preden je prišel Stiirgkh do besede, je solni? G r 6 g e r kot generalni govornik razložil allšče socialnih demokratov proti davku na ranle Potem je Rusin 01 e š n i c k i j tri ure »truiral, tako da je mogel Stiirgkh šele ob zvečer začeti. Seja. Predsednik otvarja sejo ob 3. popoldne, fodaljuje se debata o davku na žganje. Besedo ima generalni kontragovornik sodr. Groger: Socialni demokratje protestirajo proti da ivezi finančnega načrta s službeno pragmatiko B bodo glasovali proti vsakemu zvišanju davka la žganje. Veliki deficit državnega proračuna 'h t predvsem povzročil militarizem. Celo medanske stranke morajo priznati, da največja ojna sila nič ne pomaga, če je država in pre-livalstvo bankrotno. Za najmanjši socialnopolitični zakon je treba najljutejših bojev. Govornik ipisuje razmere na Koroškem, kjer se izda za rsako glavo po 25 kron na leto za žganje. Zato ludstvo fizično in duševno degenerira. Komaj rideset procentov vojnih obveznikov je spo-tobnlh! Zvišanje davka ni sredstvo zoper žga-njarsko kugo. Treba je pivskih azilov, cenenih iivil, vzgojevališč za zanemarjeno mladino, iredvsem pa pametne gospodarske politike. Na-Jalje biča Grfiger nemškonacionalno in krščan-(kosocialno kvarjenje šolstva. Rusin Olešnickij govori tri ure. Zelo Biro polemizira s K u r i 1 o v i č e m, ki se sam j menuje Rusa. Min. preds. grof Stiirgkh »dgovarja na Stanekovo interpelacijo zaradi menovanja upravne komisije na Češkem. Boj narodnih strank je že več let oviral delovanje deželnega zastopstva. Deželne finance so bile izčrpane; zakonite obveznosti so ostale neizpolnjene. Upanje, da najdejo avtonomni faktorji izhod iz vrtinca, se je izjalovilo. Začetkom poletja se je situacija tako poostrila, da je bila finančna katastrofa neizogibna, če ne pride takoj pomoč. Od deželnega zbora je ni bilo pričakovati. Tudi nove volitve ne bi bile privedle deželnega zbora, ki bi bil sposoben za delo. V deželnem redu ni nobene direktive za tak slučaj. Treba pa je bilo takoj preprečiti polom deželnega gospodarstva in ohraniti kredit kraljestva. V tej sili je imela vlada le eno pot; to je povzročilo izdajo cesarskega patenta z dne 26. julija. S tem se ni izpremenila deželna ustava; izvajale so se le posledice iz dejstev. Ukrep je le provizoričen in velja, dokler se ne obnove normalne razmere. Zgodilo se je to v interesu vseh prebivalcev češkega kraljestva. Tako poseganje najvišje državne oblasti v situacijo v slučaju skrajne sile priznava znanost in praksa. Vladi se zdi potrebno, da nastopi tako po-mirjenje, ki obljubi nemoteno delovanje deželnega zbora. Posebno smatra vlada za svojo resno dolžnost, da zbliža obe narodnosti. Pri tej priliki se bodo morale stranke tudi zediniti zaradi novega deželnega volilnega reda. S t a n e k predlaga, da se o odgovoru otvori debata. Z večino 16 glasov se sklene otvoritev debate. Nato je bila sklicana seja starejšin, ki je sklenila, da se bodo ta teden vse seje začenjale ob 10. dopoldne in da bo vsak dan po debati o Stiirgkhovem odgovoru nadaljevanje finančne debate. Posl. W e i g u n y je danes vložil interpelacijo zaradi oficirskega izgreda v socialistični redakciji v Linču. Konec seje ob pol 10. zvečer. Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne. Zadnfe vesti. VOLILNA REFORMA ZA GALISKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 12. Semkaj sta prišla tudi virilista gališkega deželnega zbora nadškofa Todoro-wicz in Bilczenski. Sicer pravita, da sta prišla na Dunaj k škofovski konferenci, vendar pa zatrjujejo v političnih krogih, da se bosta udeleževala pogajanj, ki jih je začela vlada za volilno reformo. Lvov, 12. Namestnik dr. Korytovsky se je snoči odpeljal na Dunaj. NEZGODA NA MORJU. Pulj, 12. Ob pol 9. zvečer je trčil parnik »San Marco« istrske družbe ob neki tender vojne mornarice, ki se je takoj potopil. Moštvo se je rešilo s čolni, ki so jih odposlale razne bojne ladje. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 12. Zbornica je v tretjem či-tanju sprejela zakon o reformi porote. Potem se je razpravljalo o tiskovnem zakonu. Posl. dr. Vaczonyl (demokrat) pravi: Porotna reforma se je prenaglila. Justičnemu ministru se ni zdelo potrebno, da bi vprašal strokovne korporacije in juristične organizacije za njih mnenje. Budimpeštanska odvetniška zbornica je izjavila, da se s predlogo hudo krši javna svoboda. Ta sklep Je bil soglasen, čeprav so tudi pristaši vlade v zbornici; seveda ni tam parlamentarne straže. — Grof Apponyi pravi, da sedanje razmere v parlamentu niso primerne za sklepanje takih važnih zakonov. — Vaz-conyi kritizira predlogo v štiriurnem govoru. Prihodnja seja bo Jutri. OGRSKA ŽELEZNIČARSKA PRAGMATIKA. Budimpešta, 12. »Az Est« pravi, da se še te dni predloži nova železničarska pragmatika zbornici, na vsak način še preden se snidejo delegacije. (Kakor Je znano, je železničarska pragmatika ena najbolj spornih točk med Hrvaško in Ogrsko. Toda če bodo Hrvatje zadovoljni s tisto izpremembo. ki jo predlaga Tisza, je zelo dvomljivo. Ostane naj določba, da mora vsak železničar tudi na Hrvaškem znati madjar-sko, predpis, da je madjarščina uradni jezik naj pa izostane, češ da se to — samoobsebi razume!) BLAZNA MATI. SzoinbatheIy, 12. Včeraj ponoči je 72letna vdova Milvius v poštnem uradu Boba napadla svojo hčer Heleno, ki je tam poštarica, ter jo je 38krat udarila s sekiro po glavi in po rokah. Potem je zbežala pod streho in si prerezala vrat, nato pa skočila v globočino. Mater in hčer so s smrtnimi poškodbami prepeljali v bolnico. REŠITEV HRVAŠKE KRIZE. Zagreb, 12. Poročila nekaterih ogrskih listov o načinu rešitve hrvaške krize označujejo na merodajnih mestih za neprava. Zlasti ugovarjajo vesti, da bo hrvaško - srbska koalicija podala udanostno izjavo v prid Ogrski v saboru. O pogajanjih med Skerleczom in koalicijo se ne izve prav nič. Skerlecz bo baje predlagal ministrskemu perdsedniku, da naj pozove k sebi nekaj hrvaških politikov. Največje diference obstojajo glede volitev in glede financielne poravnave, ker baje grof Tisza zahteva, da mora biti izvoljenih večje število starih madžaronov in da mora podati koalicija garancijo, da ne bo delala obnovitvi financielne poravnave nobenih težkoč. SKERLECZ V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 11. Hrvaški kraljevski komisar barcn Skerlecz je prišel danes v poslansko zbornico in je imel daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom in ministrom za Hrvaško grofom Pejačevičem. NOVI KRAVALI V ALZACIJI. Berlin, 12. Preko Pariza prihajajo vesti o novih kravalih v Zabernu. Proti polkovniku 99. polka so bile večje demonstracije. Lajtnant baron Forstner ves dan ni zapustil vojašnice. V kasarni so vojaki peli »Wacht am Rhein«, pred vojašnico pa je bila velikanska.množica. VOLITVE NA BOLGARSKEM. Sofija, 12. 80 odstotkov volilnih rezultatov za. občinske volitve je ugodnih za vlado. Volitve še niso končane. MEHIKANSKE HOMATIJE. Novi Jork, 11. Ameriška križarka »Weling« je nenadoma odplula iz Veracruza v Tuxplan, ker hočejo vstaši naskočiti mesto in Je navzočnost ladje potrebna zaradi zaščite tujcev. SNEG V SEVERNI AMERIKI. London, 12. Iz Novega Jorka poročajo, da so bili v vzhodnih državah silni snežni viharji. Od Mississippija do Atlantskega oceana so vse brzojavne zveze uničene. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zaiie«. Tii’5 Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Varstvena rn»tnk* Breg 20 na debelo « v Cojzovi hiši. ■■■ ■ ■■ -■ ■ Odhod parnikov: -------------- v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ. Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 26. ■ = Potniki 1 = v severno In južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Trst-IVewyork, Buenos Aires-Rfo de Janciro najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezllfnlm brzojavom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s teni, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. jamarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obusti jrost. Cez 30 dni do 0 n esccev se imtjo lačuneti obiesti po 6 odstotkov " Od bredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. . :::: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan n ed uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. - Gdpc\edni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira fretreženjska in blagovna vrednost. Viak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: de!a. :: iz pekarne E JKonsumnega društva i za Ljubljano in okolico46 m je najboljši in najcenejši. ■ Hlebi po 1*75 kg veljajo J| samo 56 vin. j ' Dobi se v vseh prodajalnah II: „Konsumnega društva za Ljub- ljano in okolico*. — Člani, * segajte po njem! Delo |e vedno solidno točno in prav poceni Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: šem času. :