»Zasavski tednik«, glasih) SZDL. Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju lETO XIV. ŠT. 25. TRBOVLJE, 15. JUNUA 1961 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — Dnevi, ki ostanejo v spominu 17. junija 1942 je bila formirana V. proletarska (črnogorska) brigada — 1943 se je končala bitka na Sutjeski in začela protiofenziva NOVJ v vzhodni Bosni. 22. junija 1941 je Nemčija napadla ZSSR. '■— Politbiro CK KPJ je izdal razglas jugoslovanskim narodom za boj proti okupatorju. — 1942 je tovariš Tito zapov^ial pohod udarne brigadne skupine v Bosansko Krajino. — Začela se je ofenziva prvega bolgarskega korpusa proti partizanskim enotam v Srbiji (Jastrebac). IZREDNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OBČINE TRBOVLJE ve ffi e it Izredne konference Socialistične zveze občine Trbovlje so se razen vabljenih delegatov udeležili tudi gostje, med njimi podpredsednik GO SZDL Slovenije Kimovec Franc-Žiga, Uroš Rupreht, član IO okrajnega odbora SZDL Ljubljana, predsednik obč. odbora SZDL Hrastnik Franc Grešak ter zastopnik SZDL Zagorje Ivan Rogljič Pod košem Sama konferenca se je razvijala v luči novih gospodarskih predpisov in ukrepov, prav tako tudi razprava po kratkem uvodnem referatu predsednika občinskega odbora Socialistične zveze v Trbovljah Slavka Borštnarja, ki je kritično analiziral delo SZDL v občini od zadnje konference do danes. Ugotoviti velja, da se niso dovolj resno lotili izvajanja Sklepov in nalog, ki so bile sprejete na zadnji konferenci. V samem poročilu je zvenelo nekam čudno, ko je predsednik Slavko Borštnar navajal razne podatke v S KONFERENCE SZDL V ZAGORJU Tribune državljanov - vplivna oblika dela SZDL Konference sta se udeležila tudi Vida Tomšičeva, predsednik GO SZDLS in ing. Vitja Rode, predsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana Nedeljske konference Socialistično zveze v Zagorju se je udeležila tudi predsednica GO SZDL Vida Tomšičeva. Posebno močan l*>udarek konference je bil na gospodarstvu v občini. Tej temi bil posvečen tudi celotni regrat predsednika ObO SZDL tov. Antona Lautarja. Konferenca v celoti ni bila zadovoljna 6 stanjem **>spodarjonja v občini Zagorje v ®*vih mesecih letošnjega leta. Nc bi govorili o preseganju planov proizvodnje, je potrebno ugotoviti, da zaloge v proizvodnji h°nekod presegajo celo tromeseč-proizvodnjo tistih podjetij. To *Wo, da so obratna sredstva podjetij zaskrbljujočo obremenjena jh da podjetja nc obvladajo trga, *> bi jih razbremenil zalog. Kljub temu, da v nekaterih podrtjih nimajo gospodarskih osnov 153 zvišanje osebnih dohodkov. 30 se nekateri kolektivi odločili za 'Višanje plač tudi do 25 % odmikov. Takšno stanje govori tu-*** ° tem, da ekonomske enoto v 31/0jem bistvu še niso zaživelo in J® w to še vedno več ali manj obračunske enote. Kaže, ds doslej ni bilo, zlasti v manjših podjetjih, doslednih analiz gospodarjenja, po katerih bi ugotavljali najšibkejša mesta v poslovanju in proizvodnji in bi gospodarjenje v celoti izboljšali. Analiza gospodarjenja, pripravljena za to konferenco, je prvi korak take pomoči čindteijem v podjetjih, predvsem se je pa občinski ljudski odbor dolžan več ukvarjati prav z analizami na osnovi podatkov, ki jih dajejo družbena evidenca in banke. Zbor proizvajalcev mora na ta način spoznavati stanje v slehernem podjetju in tako zagotoviti dosledno obveščenost proizvajalcev v njihovih podjetjih. Prva močnejša prizadevanja po obveščanju državljanov je Socialistična zveza že storila z uvedbo tribun državljanov. Po poročilih teh tribun na konferenci je bilo mogoče soditi, da so bili na tribunah razgovori zelo konkretni in da so bili stavljeni tudi predlogi za urejevanje določenih perečih vprašanj državljanov. Na tribu-hah državljanov bo treba poročati o tem, kaj je storila Sociali- s šele Občinskega ljudskega odbora v Hrastniku stična zveza za ureditev teh vnašanj, preden bodo tribune državljanov razpravljale o novih družbenih pojavih v svojem okolišu. Ko je ob zaključku spregovorila tudi predsednica GO SZDL tovarišica Vida Tomšič, je poudarila predvsem uspeh tribun državljanov in izrazila zadovoljstvo nad tem, da nastajajo lake nove oblike dela Socialistične zveze prav v revirjih. or zveznem, republiškem in okrajnem merilu, ni pa mogel postreči delegatom s podatki gospodarskega razvoja v merilu komune, ker teh na občini do tega trenutka še niso mogli zbrati. Konferenca ni dala jasne podobe o stanju - gospodarskega razvoja komune v novem sistemu. Pozitivno za razpravo pa je biio predvsem to, kar so potrdili številni diskutan-ti, da je treba v vsem našem delu, zlasti pa pri določanju investicij napraviti vrstni red najbolj potrehnih gradenj ter pričeti dt? latj z razpoložljivimi sredstvi v komuni, ne pa delati načrte in računati na investicije zveznega, republiškega in drugega značaja. Dan je bil nadalje poudarek pomenu dviga produktivnosti in krepkejšemu uvajanju ekonomskih enot. V nekaterih podjetjih se vse prepočasi izvaja decentralizacija delavskega samoupravljanja. Ponekod se z vsemi močni borijo, da bi ostalo tako, kot je. Tako pa ne more ostati, kar je podčrtala, tudi nedeljska konferenca, ki j 9 na zaključku tudi sprejela ustrezne sklepe. Podpredsednik GO SZDL Slovenije Kimovec Franc-Ziga je v svoji razpravi naglasil, da je osnovna slabost v delu občinskih ljudskih odborov, da niso kos nalogam, pred katerim stojimo. Občinski ljudski odbor bi moral ob pomoči vseh organizacij ustvarjati take odnose, ki so potrebni za uspešno delo. Posamezni organi upravljanja raje rešujejo lažje probleme, težja vprašanja pa odlagajo. In zato je tudi danes položaj tak, da ObLO nima še pregleda, kako se gospodari z vsemi sredstvi. Komuna v Trbovljah se mora okrepiti z gospodarsko veščimi, ljudmi. Nujno potrebno je, da bedo gospodarske organizacije čutile, da je potrebno najtesnejše sodelovanje s komuno in obratno. Več je potrebno razprav z državljani, delo s sveti, predvsem je pa važno, da pri sestavljanju irrvestiefJdcBi programov računamo s tesn, far imamo. ' Kljub nekaterim kritičnim pripombam je konferenca vseeno dosegla svoj namen, kar je v zaključni besedi poudaril Tone Kukoviča, ki je med ostalimi Sklepi predlagal, da se na osnovi naprave in vseh pripomb sestavijo sklepi in dostavi jo vsem krajevnim organizacijam Sotialističnp zveze ter gospodarskim mgnfa-cijam. Prvi korak je storjen, nas vseh pa je, da vsi Kodeki jemo in pomagamo, da bo komuna v novem gospodarske® sistema tako zaživela, kot je potrebno. SJL Anketa o stanovanjski potrebi v STT Veliko zanimanje mesi anketiranci Čeprav je delavski svet strojne tovarne v Trbovljah že sprejel program izgradnje stanovanj do 1965 leta, so v tovarni razpisali anketo o povpraševanju po stanovanjih. Vseh prosilcev je v tovarni 145. Ankete je izpolnilo 119. Med temi jih je 10, ki so pripravljeni plačati vso vsoto za pridobitev stanovanjce pravice, 85 jih je izjavilo da bi plačevali mesečno v obrokih. Med anketiranci jih je 24 takih, ki so interesenti za staro stanovanje, ker niso zmožni plačati pridobitve sTanovanjs!* n pravic. Zanimivo je, da je kar 63 takih, ki ba radi dobili stanovanja do konca prihodnjega leta. Ker predvideva izgradnja stanovanj 40 stanovanj letno, je to 28 interesentov čez mero. Kešetova mama — 80 let V torek, 13. junija je praznovala 80-!etnico svojega življenja KEŠETOVA MAMA. Kdo je ne pozna v Trbovljah? Kljub izredno trnovi poti, ki jo je morala Kešetova ma-. —’ ~T,; v življenju, in oku- OB ZAKLJUČKU IV. REVIJE AMATERSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN V ZAGORJU »Na koncu poti" - na Hvar Občinskega ljudskega J^bora v Hrastniku so v soboto Jg^Ptjavljali o realizaciji proizvod-delitvi dohodka gospodnr-organizacij v lanskem letu, l *°spodarriklh in negospodarskih ^riiticijah in o sklicanju zborov Sr* proizvajalne skupine. — za industrijo in obrt občin-ljudskega odbora Je ® Poteku rekonstrukcije v Četami v Zidanem mostu. t®n.irana proizvodnja za lan-W loto je hi la presežena tako v V ri- lri3i kot v obrti, kakor tudi ' Kuže,' da se povečujo ihvtv..[Kll'la izključno na račun vtknta C ^’ np pa na račun odkri-rezerv in drugih kuje irskih čtniteljev. To nare-dejavnost na uva-°n omrtvi h enot in vsega "terna gospodarjenja. — '*>trpbn<' 1,0 Prav Iz toga vzrcka 0|t\0jlt10 SOspodarske investicije 'laii *'®ar Pa ni mogoče sto-1 v nogcepodurskem inve- 2^*1 |^*>rftv'rutvanju negoopndar-jo občinski Ijud- sklonil porabila 30 mi- lijonov din sredstev, namenjenih za zdravstveni dom tor gradnjo šol v Hrastniku in v Radečah. Pri razpravi o gradnji kulturnega doma sta oba zbora sklenila, naj se to vprašanje glede na to, da je morda precej važnejših gradenj, še prouči in in odloži na eno izmed prihodnjih sej. Za zmanjšanje stroškov v obrti je neogibno priporočati sorodnim obrtnim podjetjem združevanje. Občinski ljudriki odbor Je razpravljal tudi o prošnji PTT podjetja v Trbovljah za 100-odstotno zvišanje tarif za krajevne telefonske pogovore, ki jih dopuščajo ustrezni republiški predpisi. -Odborniki se za to maksimalno možno zvišanje tarif niso odločili tudi zategadelj, ker sodijo, da je spričo težavnega položaja v gospodarstvu občine potrebno še proučiti zbiranje sredstev podjetja PTT na ta načTh. Pred dokončno odločitvijo bodo izmenjali mnenje s sosednima občinama Trbovlje in Zagorje, ki sla sprejeli enak predlog. Pripravljeni pa so bili govoriti o povišanju tarif telefona za krajevne pogovore v višini okrog 20 odstotkov. Nazadnje so odločili, da Bodo zbori volivcev proizvajalne skupine v tem tednu in imenovali Dušana noša, dosedanjega vršilca dolžnosti upravnika KZ Kadeč e-Dol, za upravnika to zadrug*. V četrtek, 8. junija, se je v Zagorja v Delavskem doma zaključila IV. republiška revija najboljših gledaliških amaterskih družin Slovenije. Zadnji dan revije so nastopili domačimi DPD Svobode iz Kisovca s Stefančevo dramo »Včeraj popoldne... zvečer je pa uprizorila gledališka družina DPD Svobode-Cerater iz Trbovelj izredno uspelo ter skrbno izdelano Matkovičev« dramo »NA KONCU POTI«. To delo so gledališčniki Svobode—(enter Jz Trbovelj prvič postavni na oder ob 4 (M elnem delovanju svojega društva. Na reviji v Zagorju je bila ta predstava prikazana za 50% boljše kot V Trbovljah, dasl je delo uspelo že ob premieri doma. Režiser Karlo Malovrh je znal vnesti v igro polno praktičnih domislekov in vložkov. Trboveljčani 90 s to dramo tudi v Zagorju uspeli na celi črti, saj je bila gledališka dvorana Delavskega doma nabito polna. Premalo je bilo sedežev, tako da so bila potrebna še stojišča, tolikšno zanimanje je vladalo v kraju za to Igro. Revijo sta zaključila z nagovorom predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev občine Zagorje tor predsednik Republiškega sveta Svobod hi prosvetnih društev Slovenije Branko Babič. Za sodelovanje na zveznj reviji na Hvaru, ki bo prihodnji mesec, so btle izbrane tri dramske skupine tz Slovenije, tn sicer DPD Svoboda—Center iz Trbovelj z Matkovičev« dramo -Na koncu poti«, amatersko gledališče Jz Tolmina s Potrčevo dramo »Lacko In Krefli« tor dramska skupina DPD Svobode -Stava Klavora« iz Maribora z Držlčevo komedijo »Trlpče de Utolče«. Sama revija v Zagorju Je uspela ter je bila z njo dokazana visoka raven amaterske dramske dejavnosti v Sloveniji, U raste lz lete v leto. Na vsaki letni reviji se izvajana gledališka dela kvalitetna zboljšujejo. Letos prikazana odrska dela na reviji so bila vsa na dostojni višini. Med drugimi je vredno omeniti Jeseničane z dramo »Globoko so korenine«, kakor »Plinska luč«, katero igro je izvajala DPD Svoboda -Dušan Jereb« Iz Novega mesta. Kranjčani so se v Zagorju predstavili z delom »Drevesa umirajo stoje«, Delavski oder Iz Celja Jfc pa nastopil z igro Irme in VValterja FlrnerJa -Kukavičje jajce«. Letošnja revija amaterskih društev je ponovno pokazala, da je slovenski amaterizem po večini že davno prestopil mejo »čltal- nišiva« in da se iz dneva v dan vzpenja na višjo raven. Razprave, ki so med revijo potekale vsak dan, so osvetlile vrsto vprašanj slovenske odrske ustvaj-jatnosti. Predvsem je bilo ugotovljeno, da je prav režija še vedno najobčutljivejša stran v amaterski dejavnosti. Letošnja revija je po mnenju vseh uspela, za kar je v omogočeni zahvaliti tudi izredno pozornemu gostitelju, občinskemu Svetu Svobod in prosvetnih društev v Zagorju ter vsem ostalim, ki so te prizadevali, da bi se povabljeni igralci dramskih družin Slovenije v Zagorju počutili toplo in domače. Stane Šuštar patorjevemu nasilju, ki tudi njej ni prizanesel — Saj so njenega sina ustrelili kot talca — je vendar srečno dočakala svobodo tor vedra in čila visoko starost revaluokmar-žene. Kešetovi mami čestitajo ob 80-lctnici vsi, ki jo poznajo, tor najožji sorodniki, hčerke z družinami, in ji kličejo: SE NA MNOGA LETA! Čestitka® se pridražttje rodi uredništvo Zasavskega tednika. i!!iii!i!f!iiiim!iiiiimDH>RinuiHmnniRiiiiiiiiiit!!iiiiiitiiiiii!iiiiifflmiiiiiKnnRinii!ninii!Hiiiimni!im!initt!ninniff»iRmniMm bil delavec in • ii D Sl SB {L Tf | f praktični preizkušnji. Ljudje vča- pritisk. Fant je w na HI JL S \sib proglašajo za nemoralno tisto, dekle študentka. *',<' kar smo it davno spoznali za Cinik bi dejal še prepričljivo: I It p oj n u 1 pi “ jmoralno. Škarje morale so dvojne. .'.Odpiramo jih tako, kakor so jih :ji; odpirali naši stari očetje in pri ■ tem večkrat zarežemo v krivico, ki se nam zdi v naši družbeni i ureditvi povsem nevzdržna. Sodobna basen Povojni čas je radodarno delil politične in socialne pravice. Z zakonskimi predpisi imamo ure-\ jena številna področja. Delo je dobilo posebno vrednost in nava-; jeni smo, da po zakonu več nc delamo razločka med delom. j Toda zastareli nazori, odnosi med ljudmi m stari običaji ne črtajo besedila zakonov^ Življenje teče mimo njih; pojave, ki so za nso- Naj tudi tokrat ne izostanejo dokazi. Dokazi m statistični podatki so v sedanjosti skoraj neizogiben pripomoček, če L‘r"— kakšno misel 1 jati. Življenje se pravzaprav sestoji iz primerov. Primeri pa so številni. Našteval ne bom prvega zadnjega, naštel ., .. hočemo pridila. razviti in zagovor- zmajevali stiti zadnjega, naštet bom samo do ljudi tako pome,ob, pa tehta- "fr* podatkov in približnih ' J j . , T dejstev, ki so na vso presenečenje mo j predvojnimi tehtnicami. Gre namreč za preprosto skriv- f nost, da v red piši m gesla o ena- Morala sta se nekje srečati, kosti med ljudmi večkrat le pre- To je najbrž sploh prvi pogoj, več težko ujemajo korak v da si fant in dekle zmerita krvni nepotrebno izgubljanje časa. Toda ljubezen je že od nekdaj skakala čez plotove, čeprav so jo takrat smatrali za nemoralno in ji z vsemi snogocimi sredstvi zavijali vratove. Danes bi jo morali bodriti pa smo prezgodaj iznašli merilo intelektualne neenakosti. In da ne bo pripovedovanje i zvenelo preveč ljubezensko ;en-timentalno (operete namreč povojni svet več nemara) bom končal brez filmskega konca. Mesto in vsi, ki znajo govoriti, niso molčali. Študentka se je iz-Nekateri so svetovali, z glavami, zaključek pa je bil vedno isti: študentka in delavec ne spadata skupaj. Morda je to res in psihologi bi ta življenjski pojav lahko proučili. Najbrž so ga že. Imajo prav, če zagovarjajo in znanstveno majejo z glavami. Toda zakaj ne pustimo, da a teh stvareh odločajo ljudje, ki se jih življenje tiče. Ljudje res ne bi smeli biti enaki samo na papirju. uiiniutuiuintiiuiinHMiiiHi! t e d n rp~o~STB T u PAKET Z DUNAJA — Pred dnevi so objavili vsebino memoranduma, ki ga je premier Hruščev izročil predsedniku Kennedyju na Dunaju. V memorandumu je govora o nuklearnih poizkusih, razorožitvi in Nemčiji. Sovjetska zveza je vofjrra ustaviti vse poizkuse z atomskim orožjem. Prav tako so Rusi pripravljeni sprejeti zahodne predloge o kontroli nad atomskimi poizkusi, če Zahod sprejme načelo popolne razorožitve. Glede Nemčije in Berlina pa pravijo, da je podpis nemške mirovne pogodbe neodložljiv. Najboljša rešitev za Berlin je, da spremenijo Zahodni Berlin v svobodno demilitarizirano mesto, kajti okupacijski režim je po sovjetskem mnenju izgubil vsak smisel. RAZGOVORI V EVIANU NA MRTVI TOČKI — Primerjava stališč francoske in alžirske vlade na dveh zadnjih sestankih je odkrila globoka nesoglasja v nekaterih bistvenih vprašanjih. Alžirska delegacija bi bila voljna nekaj popustiti, toda samo na gospodarskem področju. Najbolj sporno je za sedaj vprašanje Sahare, ozemlja, na katerem bi prav tako morali uveljaviti pravico samoodločbe prebivalstva. Glede evropskega prebivalstva v Alžiriji so mnenja, da to ne pomeni nerešljivega problema, znaki pa kažejo, da je za Francijo zelo važno, da bi ohranila gospodarske in politične pozicije v Alžiriji. Nepričakovano, toda zelo ostro so načeli razgovore o francoskih oporiščih. Alžirska delegacija nasprotuje, da bi imela Francija na njenem ozemlju vojaška oporišča. Razlike v glediščih so se razširile tudi na usodo francoskega administrativnega in policijskega aparata m na način, kako bi izvedli referendum. REPUBLIKANCI V PROTIOFENZIVI — Prvaki republikanske stranke ▼ Kongresu so pozvali vlado, naj stori »energične politične poteze« in naj »pokaže svojo moč«. Razgovori r Rusi so samo zapravljanje energije« — trdijo voditelji ameriške opozicijske stranke. Predlagali so, naj bi Kennedy določil skrajni rok za ženevske pogovore o nuklearnih poizkusih. Ta rok naj bi bil največ tri mesece. Ce se v tem času ne bi sporazumeli, bi ZDA smatrale, da imajo proste roke glede izvajanja poizkusov. Kongresna večina pa je sprejela Kennedvjeve poglede, da so razgovori t Sovjetsko zvezo na različnih ravneh lahko koristni in da je treba na take razgovore odslej gledati kot na sestavni del zunanje politike ZDA. V ŽENEVI SE VEDNO NI NAPREDKA — Po splošnem mnenju političnih opazovalcev osnovna nasprotja na ženevski konferenci o Laosu še vedno niso izglajena. Veliko pričakujejo od sestanka voditeljev treh laoških političnih strank, ki se bodo predvidoma sestali v Ziirichu. Od sporazuma med temi voditelji zavisi napredek na konferenci. TAJNI SESTANEK V MILANU — V Milanu so biH te dni pogovori med delegacijama leopoldvilske vlade in Katange. Razgovori so sc nanašali na udeležbo Katange na zasedanju kungoškega parlamenta v Leopcddvillu, ki ga je sklical Kasavubu. NEREDI V JUŽNI TIROLSKI — Južnotirolski nacionalisti so pred dnevi pognali v zrak okrog 20 stebrov električnih daljnovodov v raznih krajih Južne Tirolske, predvsem v industrijski pokrajini okrog Bolzana. Materialna škoda Že ni ugotovljena. Aretirali so deset sumljivih oseb. BOLIVIJA V TEŽKI KRIZI — Zadnje vesti iz La Paza govore o veliki stavki rudarjev iz rudnikov kositra in o »pohodu lačnih«, to je o tisočih delavcev, ki so se napotili proti prestolnici. Vlada je ukinila vse ustavne svoboščine. Aretirali so številne sindikalne delavce. V Boliviji je veliko rudnih bogastev. Rudarji, ki delajo v zelo težkih okoliščinah ob bedni plači, so v zadnjem času že večkrat zahtevali zvišanje plač. Skope vesti, ki prihajajo iz te države, govore o zelo težkem notranjem položaju. Ljudje in dogodki m Jeruzalemske priče V nekem neprizadetem zaporedju krivde za zverstva in pokole milijo- in ga sestavljajo vsi narodi. Podobnih ga j« storil Eichmann, za manj težak vrtijo t* v mm palači a Je- nov ljudi, prisodil narodu, ki je z pravnih ugovorov bi iz nemškega tiska kot navaden umor, ker ga je storil ruzalemu najpretresljivejši dokumen- vzorno natančnostjo izpolnjeval gesla lahko našteli še nič koliko in za vsa- zaradi osebne koristi, ali iz maščeva- tarni film naše zgodovine. Ta sedal aacističnc kHke. Kajti ni mogoče pee- ko takšno pravno trditev hi lahko na, po volji države. — Morilec stori proces, skozi usta številnih prič. Iz- ko dejstva, da Je volja države hi zbrali številna pravna načela, ki hi aa umor iz nekega egoističnega motiva, pričuje nesmisel naše civilizacije. Ob- stranke vnete v nemškem narodu svo- koncu pokazala, da M bilo pri upo- brez individualnega odnosa do zloči-časna pravniška nasprotja, matematič- je zaledje. Nemška vojska ni bite se- števanju veljavnih pravnih načel sploh nja, ali sicer iz kakšnega drugega no izračunan dokazni postopek, kaki- stavljena iz robotov in lutk. prav tako težko Elcbmnnna kaznovati, ker je motiva. Elchmann in njegovi sostorilci na skrita filozofska misel in F.lchmna- industrija, tehnika hs znanost. Razlogi prvič zelo sporno in težko odrediti, pa »o ubijali po naročilu države. To nova steklena celica, pač ne nadome- abMmega pisanja v nemških revijah katera sodišče je stvarno pristojno in trditev ovrže že dejstvo, da volja drstijo splošnega vtisa, da je v dvorani ob Eichmannavvm procesa lasajo do- drugič, sodišča, ki bi ga sestavljali žave ločene od ljudi ni. skora) tret lina iedeler praznih. N< liko več zanimanja do lastne zgodovine bi pričakovan od naroda, ki ao mn nacistični zločinci v taboriščih vpepetih 4 milijonov ljudi. Mar Je rana preteklosti na tej židovski koži res eko- ločen — kratko :nc pravne teze se je opri- obramba. Servathis se na političen Najprej Je tukaj sporno vprašanje Na drugi strani gre za kvalifikacijo pristojnosti. Netilko stališče, da tura- F.ichmoaaovega zločina. Nemci so od-eisko sodišče ni stvarne pristojno, da krili, da izraelski kazenski zakonik sodi o Eichmannovih zločinih, ker ta- oe pozna podobnega kaznivega deja- Utt pr«iciuusu ucj *mrct»h.i *»u «cs Eichmann zagrešil tc zlo- nja, ki bi odgovarjal Eichmannovim “ *. tako boleča, da le v sodni palači nlh- ' J zuenmann zabresti iv aio j , b j ne vetj0, kdo Je njegov inženir in kdo čine, ta država pravno sploh še ni zločinom. Pri Elclimannu gre za mno- obstojala, je samo pravna špekulacija, žičen pokol Židov in to je več kakor ki ima izrazito politično hrbtenico. — običajen umor v, smislu kazenskih zalega trdijo, da Je Eichmann konov. Ni potrebna posebna pravni- Te i jela procesu trudi, da dokaže, da Eich-mann zločinov ni zakrivil samoiniciativno. B!I je samo kolešček v nacističnem stroju nasilja, za katerega pa če ne želi zopet odpirati? Sodni proces proti Eichmannu ima v pravnem, političnem hi moralnem smislu toliko neobičajnih značilnosti, **azen ga je poganjaL Obtožba stoji na stališču, da Je Eichmann kriv. Verjetno samo zato, da bi nasprotovala obrambi, ki trdi, - v^ ± ^ =• Utrrssj: Najbrž v vseh teh razpravah ne gre Zločini, ki Jih je zakrivil Eichmann, za to, da bi nemškemu narodu skušali se ne tičejo samo Židov, temveč vseli odpreti oči. V številnih člankih nam- ljudi, ker so v pojem človeštva vklju- reč ni najti mišljenja, ki bi odgovor- čenl vsi narodi. Sodbo lahko izreče Nekateri pravni Izvedenci so šli celo nost za nacistične zločine, vsaj del samo sodišče, ki ga zastopa človeštvo tako daleč, da imajo rasni zločin, ki Nobenega dvoma pa ni o tem, da je to lahko le težja oblika kaznivega dejanja kot navaden »umor. obravnave in številnih znakih lahko sodimo, da tožilec in posebno še so- p dišče ni v prvi vrsti usmerjeno na g obravnavanje dejanskega stanja zlo- g čina, temveč bolj na postranske manj g važne okoliščine, ali je zločin naprav- j| Ijen zavestno in samoiniciativno. Ka- g že, da je sodišču subjektivni odnos |j do zločina važnejši kot zločin sam. | Pomembno lasedanie plenuma ObSS Trbovlje POGLABLJANJE SAMOUPRAVLJANJA IN SPREJEMANJE OSNOV ZA DELITEV DOHODKA V OSPREDJU OBRAVNAVANE TEMATIKE Občinski sindikalni svet v Trbovljah je na svojem zadnjem zasedanju plenarna obširno obravnaval najaktualnejše naloge sindikalnih organizacij na področju poglabljanja delavskega samoupravljanja in uveljavljanja no OBČINSKA KONFERENCA SZDL VHRASTNIKU PRELOŽENA NA 22. JUNIJ Krepko analizirati gospodarjenje Spričo novih sprememb predpisov v gospodarstvu, ki še nadalje dopolnjujejo naš novi sistem gospodarjenja so se v hrastniški občini odločili preložiti napovedano konferenco s 15. junija na 22. junij. Konferenca je preložena zategadelj, ker so sklenili posvetiti prav vso konferenco izkljnčno razpravi o gospodarjenju v občini v luči vseh sprememb, ki jih prinašajo novi predpisi s področja gospodarstva. Hkrati so ugotovili, da prav pričakovanje novih predpisov v gospodarstvu odvrača gospodarske organizacije od neprekinjenega oblikovanja novih odnosov v podjetju, od uvajanja ekonomskih enot, od iskanja notranjih rezerv in podobnih vprašanj, ki se tičejo krepitve podjetij z lastnimi močmi in možnostmi, ki obstojajo. Prav tako stanje, ki govori o pričakovanju, da bodo uspehi podjetja uravnavani od zunaj, je na- Lep gasilski jubilej Letos praznuje gasilsko društvo Trojane—Sentgotard petdesetletnico obstoja. — Ta jubilej bodo počastili z veliko proslavo, ki bo na Trojanah v začetku julija. Prireditev bo obenem občinska gasilska proslava občine Domžale v počastitev dvajsetletnice ljudske vstaje. Domače gasilsko društvo bo ob tej priliki razvilo nov gasilski prapor. Izvolili so že pripravljalni odbor za to slovesnost, ki je že začel s potrebnimi pripravami. V Crikvenici s 15. jun. Člani kolektiva SIT bodo pričeli letovanje v svojem počitniškem domu v Crikvenici 15. junija. Zraven vile, ki so jp imeli že lansko leto, bodo letos letovali že v novo urejenem paviljonu. Tako bodo lahko odpadli šotori, ki so svojemu namenu še doslužili. V nedeljo so si ogledali novi' paviljon v Crikvenici in ostalo člani delavskega sveta STT. potilo občinsko vodstvo Socialistične zveze do tega, da pripravi za konferenco kar se da podrobno analizo gospodarjenja in da na osnovi ugotovljenih pomanjkljivosti opozori na vzroke la posledice družbeno nesprejemljivih gledišč posameznikov ali skupin v gospodarstvu. Priprave na konferenco izražajo namen konference, ustvarili pogoje za gospodarsko okrepitev komune. Pri tem gre razmisliti tudi o prioritetnem vrstnem redu investiranja rekonstrukcij v položaju, ki nastaja ob omenjenih investicijskih sredstvih. Nedvomno je umestno investirati pji-dvsem tiste rekonstrukcije, ki so gospodarsko — z gledišča komune — najbolj utemeljene in vsaj za ne- vih gospodarskih predpisov. Zaključki zadnjega plenuma slede iz ugotovitev in ocene dveh posvetovani. ki sia jih sklicala ObSS in občinski odbor SZDL s predstavniki gospodarskih organi- kar so dane vse zakonske osnove in je zato potrebno izvesti potrebne korekture pravil in pravilnikov o delovnih razmerjih podjetij. Za uveljavitev postavljenih načel in za zagotovitev, da bo kolektiv zarij, to je predsedniki DS. čred- lahko uspešno gospodaril, je pa sedniki sindikalnih podružnie in direktorji podjetij. V prvi vrsti se ugotavlja prepočasen prenos oblasti noravljanja na neposredne upravljavce, pri čemer je opaziti večjo ali me.nišo bojazen do sposobnosti naših neposrednih upravi iavcev do gospodarjenja. Nadalje je videti, da se vse preveč hoče*o še uvel izviti predstavniške ob!!k“ unravlfaaja bodisi preko obratnih Do, kom’sij kaj časa opustiti gospodarsko ipd opaziti Je, da še niso popol-manj pomembne rekonstrukcije. noma jasni potmi o nenorrednem Ker je gradiva za konferenco s | uvcijavUanju kolektiva kot unrav- preobiio, je opuščen prvotni namen, da bi obravnavali še šolstvo in zdravstvo. Le tem vprašanjem so že posvetili veliko mero pozornosti na plenumu, a nadaljevali bodo razpravo še na prihodnjem plenumu. Razen tega bodo pred novim šolskim letom šolski odbori kadrovsko okrepljeni in zanje bo prirejen poseben seminar. Posvetovanje o kulturno prosvetnih problemih v ljubljanskem okraju Po delu razuedrilo V soboto je bila v Ljubljani na okrajnem svetu Svobod tistaJvha konferenca o vprašanjih kuttur-no-proBvetnega življenja v ljubljanskem okraju. Konferenca je Za čas od 15. do 27. Junija Nestalno vreme s pogostimi padavinami bo trajalo še dalje. Zboljšanje vremena ne bo trajalo več kol dva dni. Dr. V. M •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Lilija. Hrastnik, Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje •Gorenjski tisk. v Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva in uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-ltl). poštni predal 82. - Tekoči račm Pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-148. -Letna naročnina 690 din, mesečna 50 din, -številka 20 dinarjev. Plenum mladine v Zagorju Občinski komite LMS v Zagorju pripravlja plenum mladine te občine, ki naj razpravlja o problemih telesne vzgoje. Predvideno bodo vabljeni na plenum predsedniki in tajniki organizacije LMS. Pri lem gre za usmerjenost v telesni vzgoji, kjer Je zadnje čase vedno več mladega vodilnega kadra, ki pa nhna dovolj Izkušenj. Za spoznavanje kmetijstva v osnovnih šolah V občini Zagorje razpravljajo o nujnosti usmerjevanja otrok v osnovnih šolah tudi v kmetijsko dejavnost. Opažajo namreč, da se zanimanje za dejavnost mladine v kmetijstvu zmanjduje. V kolikor bi v osnovnih fioJah vsaj vskia-dili napotitev mladine v kmetijske poklice z tiemerJuvanjem v ostale poklice, bi bilo (karoma manj težavno vprašanje pridobivanja kadrov za kmetijstvo. Proizvodnjo usmerjajo za izvoz V Steklarni Hrafllnik, pa tudi v drugih podjetjih te občine, se vodno bolj odločajo za proizvod- podrobno analizirala delo občinskih »vetov Svobod, prosvetnih društev in dejavnosti pevskih zborov, dramuJtih družin, filmskih klubov in ostalih klubov. Med drugim so razpravljali tudi o kulturno zabavni reviji v okrajnem merilu, M bo v soboto, 17. t. m. v filharmoniji v Ljubljani. Na tej reviji bo na »porodu 17 zabavnih, veselih in rosnih točk. Iz revirjev sodelujejo Veseli rudarji iz Svobode II, Veliki zabavni ansambel, DPD Svoboda—Center, Ansambel jz Hrastnika in drugi. Ker je bil posvet o kulturno prosvetnih vprašanjih zelo bogat, bomo o njem pisali obširneje v prihodnji številki. ljavca in « vlogi ekonomskih enot. V nekaterih vodstvih podjetij je še vse preveč aritmetične računiee glede razvijanja samoupravljanja, vse premalo zavzetosti za uveljavitev nakazanih političnih konceptov. Pojavljajo se tudi škodljive tendence tako imenovanega reguliranja t»rifn'h postavk za delovna mesta. Končno so Se vse premalo razvite oblike izobraževanja oren no v samoupravljanji: in celotnih kolektivov na področju družbenega Izobraževanja slehernega zaposlenega. Sklenili so, da formulirane zaključke dostavijo vsem sindikalnim podružnicam in organom samoupravljanja. Da bi • tel tematiki lahko razpravljal tudi zbor proizvajalcev pri Ohl.D, je občinski sindikalni svet sklenil, da vso zbrano tematiko dostavi svetu za delo pri 1,0, ki naj pripravi obširno poročilo družbenemu organu proizvajalrev občine, to je zboru proizvajalcev. Zaključki plenuma zlasti opozarjajo sindikalna vodstva In kolektive na to, da je potrebno vsestransko zavzemanje za uvedbo takih oblik upravljanja v gospodarskih organizacijah, ki bodo omogočile neposreden vpliv proizvajalcev - upravljavcev pri gospodarjenju podjetij. Decentralizacija samoupravljanja mora Imeti značaj decentralizacije oblasti organov samouprave. Le-tej Je treba dati tudi upravni status, ta treba prilagoditi notranjo organizacijo podjetja in delitev dohodka. Nadalje se poudarja, da mora biti dohodek osnovni element delitve čistega dohodka in deiitve osebnih dohodkov ter da je medsebojne odnose med ekonomskimi oziroma organizacijskimi enotami postaviti na načela, ki veljajo za medsebojne odnose med gospodarskimi organizaci je ml in panogami. Delitev osebnih dohodkov je pa prepustiti samoupravnim organizacijskim enotam, medtem ko naj osrednji delavski svet določi le načelno politiko delitve. Sindikalnim podružnicam In organom samoupravljanja se nadalje priporoča večja skrb za družbeno izobraževanje vseh zaposlenih. ne lc članov samoupravnih organov. Iz obširne tematike lahko ugotovimo, da je ObSS z vso resnostjo obravnaval vprašanje poglabljanja samoupravljanja v podjetjih in priprave za sprejemanje pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov. Da bi delo lahko potekalo nemoteno in da bi bilo sistematično, so bili zadolženi člani plenuma, komisij ObSS za udavsko samoupravljanje in za gospodarstvo ter predsedniki sindikalnih organizacij, da redno sprejemajo delo v posameznih podjetjih. Občinski sindikalni svet naj bi sknpno z Društvom ekonomistov In preko Centra za strokovno izobraževanje delavsko- univerze formiral instruktažn« ekipo, ki naj bi pomagala posameznim gospodarskim organizacijam, predvsem manjšim pri Izdelavi pravilnikov in Izdelavi potrebnih ekonomskih analiz. T. Se o delu sindikata prosvetnih delavcev v Litiji V Zasavskem tedniku z dne 1. junija 11. sem mrd drugim naletel na članek • Prosvetni delavci Dtijske občine so se seill«. v katerem Je lepo na kratkem opisano delo predzadnje konference sindikalne podružnice prosvetnih delavcev. Odbor sindikata prosvetnih delavcev, ki Je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru, Je dobro razume! naloge, ki stoje pred njim la je mimo organizacijskih problemov, s katerimi se Je ukvarjal, vselej preskrbel še različne predavatelje, ki so prisotno učiteljstvo seznanjali s po- njo, ki jo namenjajo za izvoz. Tu membn|ml težavami. Zal pa so gre predvsem za zelo kvametne b||e tc dobro pripravljene sindikalne konference le premalo obiskane, saj se Jih je od stotih učiteljev, kolikor Jih Je v občini, udeleževalo le od 50-70 šolnikov. Zdi oe ml. da hi ae konferenc, ki ao bile bolj strokovno kakor organizacijsko pripravljene, moralo učiteljstvo udeleževali polnoštevilno. Tudi v bodoče bi bilo zaže-Ijritu. da bi odbor sindikalne p cjo v enake proizvode, ki povečujejo finančni —j uspeh podjetij proti količinskemu obsegu proizvodnja. Nimajo javne tehtnice Kmetovalci iz občine Zagorje pogrešajo javno tehtnico, ki je pomembna zlasti pri prodaji živine. Zaradi pomanjkanja toke tehtnice oo znatae težave pri od- Na kratko po domovini V VIDMU—KRŠKEM DRUGI ROTACIJSKI STROJ V Vidmu Krilcem so pričeli graditi dvorano za postavitev drugega rotacijskega stroja. Novi stroj bo pričel obratovati tele leta 1963. Tovarna celuloze in roto papirja »Djuro Salaj• v Vidmu—Krškem, ki je do sedaj edini proizvajalec reto papirja, bes z novim strojem znatno povečala proizvodnjo. 1 obsegu in da bi Se naprej težil za kar najboljšo kvaliteto sindikalnih konferenc, ki so do sestej v mnogočent rodile sadove. Res je nadalje, da ao bili na vsako konferenco vabljeni tudi predstavniki ObLO, ki se pa vsi vselej le niso utegnili odzvati vabilu, ker so bila le-ta naslovljencem največkrat prepozno dostavljena. Prav verjeten Je tudi vzrok, da se ni konferenc udeleževalo večje število učiteljev, ker so prepozno prejeli taka vabila, tako da niso več mogli odpovedati pouka. Zdi se ml, da pisce članka ni imel prav, ko je tako sestavil zadnji odslaVek omenjenega članka. Vsi namreč vemo, da je ljudski odbor temeljito seznanjen s problematiko šolstva v občini, saj se vodijo v tem letu številne razprave o šolstvu celo na posebej zato sklicanih zborih volivcev. Po drugi strani si pa občinski zbor proizvajalcev kur najbolj prizadeva, kako bi pomagal šolam In učiteljem: pri 2 UNIVERZALNI STROJ ZA OBDELAVO LESA Tovarna strojev in rudarskih naprav »Arsenije Spasič-iz Zaječara je začela izdelovati vel novih strojev, med katerimi vzbuja največjo pozornost univerzalna struinica ta obdelavo lesa. Stroj je mogoče uporabljati za razna dela pri izdelovanju pohištva in za druga dela. — Zaradi univerzalnosti stroja ie povpraševanje po njem zelo veliko. 4 DEVET MILIJARD ZA LETOŠNJA DELA NA PREKOPU DONAVA — TISA — DONAVA Pred dnevi so na vseh gradbiščih prekopa Donava — Tisa — Donava pričeli z letošnjimi deli, hi bodo zelo inten-zitma. Do konca decembra bo namreč treba izkopati več kot IS, 5 milijona kub. metrov zemlje, kar je i a četrtino več kot Dni. — Za letošnja Jela na prekopu bodo porabili vel kot 9. suiTijard dinarjev. 5 500 MLADIH HRASTNIČANOV bo Slo po partizanskih POTEH Mladina hrastni&ke občine se vneto pripravlja na pohod V° partizanskih poteh, ki bo v osrednji proslavi 20. obletnice vstaje-Po dosedanjih poročilih se b° udeležilo tega pohoda okrog 5fi#i morda pa še več članov TMS. Mladina hrastniške občine pri' pravi j a za praznovanje krajevnega praznika športne in kulturne pti' reditve po svojih aktivih v vsej občini. Občinski komite LMS v Hrastniku se je zavzel za povečanj® števila članstva mladinske org3' nizacije. Trenutno ugotavljajo, da je še okrog 220 mladincev in ml*' dink izven organizacije. V tej s*' ciji se poslužujejo svojega informativnega biltena. Pričakujej®’ da sc bo do konca septembra št®| vilo članov LMS v tej občil" znatno povečalo. Mladinska organizacija hrastniške občine se je odzvala na razpi® tekmovanja CK LMS v gradni1 športnih igrišč. Taka igrišča gra' dijo v Zidanem mostu, Radečah in delno za rudniško mladih®' kjer je del igrišč že dograjen. Ob zaključku večerne politične šole v Litiji Pred dnevi so v Liliji zaključi šestmesečno večerno politično 4®' lo, ki je delovala v okviru dote**® 1 delavske univerze. Trogram S®** je bil zahteven in obsežen, vrnd*< so ga slušatelji kar dobro dojen’*' U. Uspeh šole je bil dobro vid*®' ko so slušatelji opravljali zaklj«* ni Izpit, saj je vseh 14 obiskov*' cev prejelo izkaz o usp*4®* končanem pouku. Zaključek šole so sluššt*1^ praznovali na Dolah pri Li**^' kjer so izvedli prijcicn program- Sprememba statuta ObLO Hrastnik Po zadnjih vesteh pripravi]^ v občini Hrastnik spremembo « tu ta ObLO Hrastnik. Nekat«^ spremembe so zlasti v ukt"* , odborniških komisij, ki no do« razpravljale p istih problemih' ^ so jih odborniki obravnavali J na drugih mestih in potem *® ljudskem odboru. REVIJA -EILM. SE NAPREJ Ze enajsto leto izdaja distribucijsko podjetje ’Y t. film- v Ljubljani revijo •Film-. Vse je kazalo, da bo"0 Jj. dajanje te edine slovenske filmske revije opustili. Toda j’ j( jetje -Vesna- se je odločilo, da bo ta pubfikaeija irbaja naprej, in sicer v povečanem obsegu — dvajset straru- 3 OBNOVA PIVOVARNE V KARLOVCU , Ena izmed največjih pivovarn v državi jc *jr^go&‘ Sedaj dobiva ta pivovarna nove stroje, ki bodo n”’*4njt-večjo proizvodnjo piva, po katerem je veliko povpt*i. j(j)0 Medtem ko je ta pivovarna dotlej izdelala v eni steklenic piva, ga bo z novimi na prava mi mogoče » č dvakrat več. — Proizvodnja piva bo v tovarni n*rt> sečno na 2 in pol milijona steklenic. lahko Gorici (i pihala, 11 Svobod(i 20 let revohtcife Bogate proslave v Zasavju Mimo osrednje proslave 20-let- akademija, kjer bodo v besedi in niče ljudske vstaje, ki bo v Ljubljani, se tudi v zasavskih občinah pripravljajo na praznovanje tega Zgodovinskega praznika. V okviru proslav v počastitev dneva vstaje se ta slovesnost dopolnjuje s praznovanjem dneva rudarjev 3. julija. Zagorjani se bodo v obeh dneh zbrali na Plešah pod Zasavsko goro. V Trbovljah bo nartečer pred praznikom slavnostna sliki prikazali dvajsetletno zgodi vino. Na praznik borca, 4. juliju, se bodo pa Trboveljčani zbrali na partizanskem, zboru na Podmeji. Hrastničani bodo imeli osrednjo občinsko proslavo na Kalu 2. julija zvečer. Planina Kal je bila osrednje žarišče narodnoosvobodilnega boja v teh krajih. Litijska občina bo imela osrednjo proslavo na dan 4. julija v Jevnici, kjer bo odkritje spomenika padlim borcem NOV. — Navečer pred dnevom borca bodo imeli litijski občani patrolni pohod in partizanski zbor na Jančah, dopoldne bodp pa improvizirali rezer-■vni oficirji in gojenci predvojaške vzgoje napad na Jevnico. Revirji pripravljajo nadalje posebno proslavo na dan 20. avgusta, ko bodo na Vrheh nad Trbovljami odprli Kočo revirskih in savinj- Letovanie otrok iz Zaporja in okolice — Na morje gremo! — To je bi- dejo v Bohinj. Letovanje traja tri la tema razgovora skupine učen- tedne, cev, ki sem jih nedavno srečal na šolskem dvorišču. Iz razgovora sem ugotovil, da vlada med mladino za letovanje veliko zanimanje. Da bi kaj več o tem zvedel, sem se obrnil na organizacijo letovanja, na Društvo prijateljev mladine iz Zagorja. Predsednik društva mi je rad postregel z informacijami, ki bodo gotovo zanimale širši krog prebivalstva. Zlasti pa starše otrok, ki gredo na letovanje. V okvirju Društva prijateljev mladine v Zagorju deluje komisija za letovanje otrok. Naloga te komisije je, da pripravi vse potrebno za udobno in vatno bivanje otrok v počitniški koloniji. Otroci, udeleženci letovanja, so bili zdravstveno pregledani. Na zdravniško priporočilo bodo nekaj otrok dodelili v počitniško kolonijo v Kopru, dragi pa poj- V Kopru bosta letovali dve izmeni otrok. Prva skupina bo odpotovala iz Zagorja v Koper dne 4. julija t. 1. ob treh popoldne, druga skupina pa bo odšla iz Zagorja 24. julija ob isti uri. V Bohinju bo taborniško letovanje zdravstvene kolonije od 11. do 31. julija t. 1. Otroci, udeleženci te skupine, se bodo zbrali v Zagorju na železniški postaji dne 11. , julija ob 3.40. Organizatorju leto-(( vanja je uspelo vključiti v vod-* stvo kolonij izkušene prosvetne in športne delavce. Ti bodo skrbeli za red in varnost otrok med letovanjem. pa plačajo udeleženci. Lasten prispevek je odvisen od zaslužka staršev in znaša povprečno 3000 din. V izjemnih primerih se višina tega prispevka lahko še zniža. L A. skih borcev. Na tej slovesnosti bodo sodelovali tudi Savinjčani, Dne 3. julija praznuje Hrastnik svoj občinski praznik, mesec dni kasneje, 9. avgusta, bo pa občinski praznik v Zagorju. Razgovori s člani SZDL v Hrastniku Sekcija za družbeno upravljanje pri krajevni organizaciji SZDL terena II v Hrastniku organizira te dni s člani po podružnicah razgovore o novem zakonu o organizaciji zdravstvene službe. Tudi sekcija za gospodarstvo pripravlja prve razgovore o gospodarskih ukrepih. Tak razgovor s člani SZ DL pripravlja tudi sekcija za gospodarstvo pri krajevni organizaciji SZDL teren 1 v Hrastniku, pa tudi v Radečah. Praznik mladih V ŠOLI IVANA CANKARJA V TRBOVLJAH Vsi skupaj so zapeli »Lepo je v naši domovini teti mlad«. Za sklep prisrčne slovesnosti pionirjev in mladincev osnovne šole Ivana Cankarja je ta spontana pesem mladih in starih, ki so še zadnjega sobotnega dne zbrali na šolskem dvorišču pod Klečko, pravzaprav še enkrat poudarila vse tisto, kar so mladi šolarji doživljali skazi vso leto, ob 20-let-nem jubileju Revolucije in v prvem delu pionirskih 'iger. Bila je verna podoba resnične mladosti. ki jo je ta dan že tako živo dokazoval mladi poročevalec s pionirsko kapo in rutko, mladi pevci, tamburaši in harmonikarji, pa naliTli pesnik in vsi fantje in dekleta. Niso bili samo dobri učenci. Vrstila so se poročila o urah in dnevih, ki so jih vsi posvetili ka- ranju materiala iz revolucionarne preteklosti” Trbovelj in NOV. Opisali so neštete doživljaje nekdanjih partizanov, pripravili razgovore z nekdanjimi borci, obiskali partizanske kraje in še. Spoznali so mnoga trboveljska podjetja. Zbrali so se v šahovskem, planinskem, taborniškem, tehniškem in drugih krožkih. Izdali so bogati številki odrednega glasila »Prvi koraki«. Literarni krožek 4. d razreda je posebej pripravil skrbne zvezke »Mladih žarkov«. Učenci iz prvih razredov so postali dobri pevci. Na šoli so ustanovili tamburaški in harmonikarski orkester. Vrt šolske zadruge je vzor dobrega dela. ZAPISKI NAŠIH DNI Križem kražem po TrMah Ker jo bomo v nekaj številkah našega po tej cesti. loviti in napenjati oči, če hočejo vzdrževanje in za dobro inč. - Vso potovalo# i časnika najbrž skopaj »mahnili« po Trbov- priti do gasilskega doma. zaslužijo mladinci hišnega sveta Aleozs Stok-# Posebej je preskrbljeno za I ijah, se vam moram, spoštovani bralci, naj- Od Svobode II sem jo zavil proti sedeža krauta, ki so si lepo uredili športna i*rgča.jj. ™"®||prej predstaviti. Sem domači turist. občine. Začudil sem se, ko sem zageldal lepo — Na Dobrni je še vse po starem, le da sel1. zdravstveno in socialno V četrtek v Svobodi Trbovlje II Jeruzalem 1961 [ V četrtek, 15. junija, bo v domu Svobode v Trbovljah II »5 zanimivo predavanje oziroma razgovor »JERUZALEM ' 1961«. O vtisih Elchmanovcga procesa In križarjenja po Izmetu bo pripovedoval književnik Herbert G run, posebni >. dopisnik »Dela«, ki je bil določen za to nalogo. Razgovor bodo spremljali barvni diapozitivi. Pričetek s-J točno ob 17. tri v veliki dvorani Svoboda II. Zaradi izred- is nega zanimanja za to predavanje, ki bo obenem tudi za-klinček izobraževalne sezone 1960/61 v Trbovljah, se to predavanje prireja v veliki dvorani in bo tudi ozvočeno. 25 v Razstava osn. šole Alojza Hohkrauta v Trbovljah < V počastitev občinskega praznika v Trbovljah so pionirji in uči- i teljski zbor osemletke Alojza Hohkrauta pripravili v šolskih prostorih razstavo, ki je prikazala šolsko in izvenšolsko dejavnost učencev. Ker je bil to šolsko leto prvič uveden pouk tehnične vzgoje, so obiskovalci razstave z zanimanjem ocenjevali tudi izdelke iz tehnične delavnice. Posebno so pritegnili ljudi izdelki likovnega pouka, ki so bili razporejeni od najmlajših do. najstarejših ustvarjalcev. Grafika, lesorezi in linorezi so imeli največ občudovalcev. otroke. Za te bosta prispevala del^ Dovolite, da vas povabim na kozarček za urejeno rokometno igrišče in igrišče za ko-stroškov letovanja Zavod za. soci-() srečno »rajžo«. Stopimo kar h Kurniku.Vin- šarksrje. Res, pohvaliti moram dijake in di-alno zavarovanje in organizator 1 fek je kise!, pa vseeno gre. No, saj vidim, jakinje Gimnazije ter profesorje telovadbe, letovanja. Preostali del stroškov J kapljica vam ugaja. Pa brez zamere, jaz jo da so ta prostor tako uredili. Skoda samo, da bom kar sam naprej ubral. nimajo sredstev, da bi igrišče še ogradili. Ko grem skozi Trbovlje, sem slišal za ne- Pred samo občinsko hišo sem občudoval lep: kega Rudarjevega rokometaša, da je z neko urejen nasad z okrasnim grmičevjem. — Ce-mmmmmmmmmmm h'm »»" !>rav je bil deževni dan in precej hladen, sem ■BI h Al | 3Lf,vidci ^kaj ™etežev'ki 80 si wadiu MMmMImmBMm tffevr.. T ' j r' v bazenu. r ' Zel° ,epo urejene vrtove sem videl v na MMižilillllllll f§ ifsil m H Wš. sm<: d ju Dom in vrt. Pri hišah Strojne tovarne ri Dimniku so si pa »motoroziran!« na or: Inalen način uredili garaže. Skoda samo, dr e-te sedaj kvarijo podobo tega naselja. -Pri »K 4« nisem opazil nič posebnega. Raz veselil sem se pa, ko sem zagledal gradben delavce, ki so podirali stare objekte in pri pravljali teren za gradnjo nove bolnišnice -čeprav je kazalo, da letos še ne bo nič s tt gradnjo. — Ko sem šel mimo SD Rudarja sem hotel pogledati, kakšna je nova tribuna. Lepa stvar, toda že precej onesnažena. Kaže, da nekateri obiskovalci tribune uporabljajo njene sedeže kar za peš pot. (Dobro bi bilo če bi uprava društva ©številčila sedeže n: tribuni, da bi vsakdo vedel za svoj prostor. — Lepo bi tudi bilo,, če bi trboveljski navija či na različnih tekmah, posebno na nogometnih, bili malo bolj objektivni In m 1 rahljali takih kvantaških izrazov. Le vtis odnesejo od nas tuji športniki, če se jik stavo izgubil svoje lase. Zazdelo se ml je, obklada s tako nespodobnimi besedami, da mora biti tam, kjer nekdo za čast kluba V stolpnici Elektrarne, kj .tvega okras svoje glave, še marsikatera zar lepo urejeni trgovski lokali nimivost. Sem namreč strasten zbiralec ku- in Elektro-servisa, sem skupaj z nekaterim! riozitet. Nisem se zmotil! Na dvorišču gasil- domačini občudoval lepo urejen prostor za skega doma sem bil priča nogometne tekme In govorice, ki je naš slovar še ne premore. Sklenil sem, da bom te izvirne kvantaske izraze zbral in založil. < e, ( i : # # Na trboveljski cesti Risarski pouk na šoli vodi akademski slikar Janez Knez. Omenimo še, da je zanimanje med obiskovalci razstave vzbujalo tudi zbrano gradivo »Moj kraj včeraj« ter fotografije Iz starih Trbovelj. Vsi na gradnjo koče revirskih in savinjskih borcev! V nedeljo iez 300 članov ZB na Vrheh Občinsko vodstvo Zveze borcev v Trbovljah je sklenilo pripraviti Za v nedeljo veliko delovno akcijo y®®h Članov ZB v trboveljski ob-Ker so se osnovne organi-Zar,ije zb že obvezale sodelovati gradnji koče revirskih in sa-',‘hjskih borcev na Vrheh, a prav je sklenila tudi občinska konferenca ZB, je pričakovati v poljski akciji kar največji od-'v tudi ostalega prebivalstvo. Zbor na Vrheh Je napovedan za ?“ Pol osmi uri zjutraj, do osme, •*! bo delo pričelo, pa bo raz-dela. Po opravljenem delu j Prostovoljnim delavcem postro-.en° z enolončnico, nakar bo par-tehsko rajanje. Pr je koča na Vrheh podklete-itea temelje in kanalizacijo, Prisluhnil sem še govorici odraslih v občinski koloniji, kjer 90 »boljše« polovice obdelovale neko okajeno »slobšo« polovico in st tamkaj naše izrazoslovje še povečal. Čudil sem se, da se je hišnik »Marjetke« tako jezil nad smrkavci, ko so se na gugalnici guneali oziroma »hojsaH«, kakor pri nas pravimo. Kaj ne ve, da sta gugalnica in tobogan narejena za malčke? Zanimivo pa je bilo na sestanka hišnega sveta. Speačeve kolonije, ko je tovariš K. zatrjeval, da ima »zveze« in da bo postavil garažo v naselju. Na trgu Franca Fakina me je pozdravil nagnjeni prometni znak In izruvani obcestni kamni, ki so ovirali promet na trgu. Pri sla-čiščami sem opazil popravljeno cestno ograjo, tako da sedaj ne bo mogel nihče utonili v potoka. — Pri kinu »Svoboda« sem slišal, kako so se hvaležni kino obiskovalci zahvaljevali upravi kina, ki jih je z lepaki opozorila na spremembo ure predvajanja kino predstav. Začudil sem sc, da je bila kino revirskih in savinjskih borcev bo. v grobem dokončana do 20. v tem' mesecu. Do takrat bodo kmetje sodelovali pri tem delu prevozi. Revija godb na pihala in pihalnih orkestrov v Novi Gorici V nedeljo je bila v Novi republiška revija godb na ki sta jo pripravila svet in prosvetnih društev in svet Svobod in prosvetnih štev Nova Gorica. Revije se je J udeležilo 18 pihalnih orkestrov (i ___ QFJ3 Svobod in prosvetnih dru-h dvorana skoraj prazna, ko so predvajal, štev Slovenije, med njimi tudi (> odličen fHm »Prerijska ulica«, medtem ko je eodbe na pihala iz Trbovelj,!bila dvorana v Delavskem domu pri slabšem Na trboveljski avtobusni postaji i06t*no^samo^e*1postavitev le-1 godbe na pihala Iz Trbovelj,^ gvorana r Druavs.cem aomu tega dela koče nekaj obzidav in I Hrastnika in Zagorja. Od 36 iz-(i(flmu razprodam. Okus mladine **tel« urtoitev Velik del tega , vodenih ,kladb jo telo več doma- (, J>a tudi opravili v nedeljo. Koča | čih avtorjev. lTrbovltab v red« Doteka, nam ^minar za člane delavskega sveta in vodilno osebje v cementarni Trbovlje dmevi P’'°d dnevi je bil zaključen 9 °vi'i seminar za člane dclav- ” «vota in vodilno osebje v terni Trbovlje. Seminar je f®tezirala kadrovska komisija sveta s podjetjem !*®*'faator« Ljubljana. Semi-obsegal nove gospodarske Trbovljah v ' j Trbovljah v redu poteka, nam dokazujeta I dva zabavno kulturna večera, ki sta bila Jste-(lga dne in ob isti uri napovedana: prireditev (»Vse o harmoniki« v Svobodi II in koncert (gojencev Glasbene šole. Dobro bi bilo, če bi J se sešel koordinacijski odbor društev In na-predpise, nagrajevanje po enotah, pravj] potreben terminski koledar, naloge in delo delavskih svetov;^ y |mmu vseh zaljubljencev se prisrčno vlogo mojstrov in obratovodij, V^ahvaljujem podjetju Eiektro Trbovlje, da še zenske in disciplinske odgovorno-1 !j razsvetlil ceste od KnafUča do Voduška, ati, sodobno organizacijo podjetja, I podjetje, naj se ne ozira na godrnja- higiensko tehnično varstvo in od-l ^ grudah, če ae morajo ponoči, ko gredo noše med ljudmi. Seminar je ote-f <*ak> 32 ljudi. e> leta In samo ©pre- novo, leta za Cvetličarno, ircpleskaB, jo ..-,ili z novimi izložbami. Ob nastopu TVD Partizana, ki ga je dru-Ivo organizirajo v počastitev občinskega »rožnika in 20-letolcc vstaje, se nisem mogel iovoij načuditi nekaterim mladincem, ki so med prireditvijo tako vneto »fucali«, da sploh dso utegnili gledati odličnega nastopa Članov Partizana. Iz zanesljivega vira sem zvedel, da so natopili črni dnemi za trboveljske samce. Nič ,eč, zagrizeni samci, ne bo dobre hrane za majhne denarce! Kdor bo hotel dobro »pap-,UJ« bo moral tudi dobro plačati, pravijo, ako je sklenil Obrat družbene prehrane enter, ki je zvišal ceno kosila In večerje za j din. Ubogi samci! Trboveljska dekleta .najo sedaj najlepšo priliko, da ulovijo nekaj nesrečnih samcev. Pa hitro na delo, kajti če se upravi družbene prehrane samci zasmilijo in spusti ceno kosil in večerij, se zna zgoditi, da bodo ostale praznih rok. Ob dolgi hoji sem si zaželel malo peciva in nekaj sladkega za popiti. Ker sem abstinent, ne zahajam rad v gostilno. Stopil sem kar ▼ novo slaščičarno pri Rovšnlku. Lepo so uredili prostor, škoda samo, da ponujajo gostom staso pecivo. - Razočaran nad slaščicami, sem Jo odhrti na Ihdhtid trg. Toda zaradi velikega živžava In »nizUh« een, sem se umaknil k »Carugt«. Sele tu sem razumel, zakaj številne trboveljske »boljše« polovice tako tarnajo. Menda ne bi bilo tu večje gneče, tudi če bi zastonj prodajali pijačo. Je namreč res, da Trboveljčani na splošno cenijo naša južna vina. Ker nisem tu prišel na wsto, sem Jo pobrisal proti Tereziji. Tamkajšnji upokojenci so iznajdljivi. Da bi imeli prt kvartaniu mir pred ženami, so si v ta namen postaviti, malo barako. Menda bodo uvedli še članarine za vod kosem zaradi rudarjenja spreminja podoba tega idd-ličnega naselja. Ste že videli lepo urejene omarice Turističnega olepševalnega društva? Le oglejte si jih! — V restavraciji na Vodah pa me je minila vsa volja za piti. Za dva decilitra kisle vode bi moral odšteli kar IG din! Na poti od Vod do Elektrarne sem opazil,# da so se v STT le končno odločili urediti (I blatne dvorišče, ki je oviralo promet. — Tako# iznajdljivih trgovcev kot so v »Železnini«, pa (I menda manjka. Vaza, katere cena je v izložbi označena, z 295 din, stane v trgovini 310 din. Do Sušnika je še nekako šlo — toda od tu naprej! Kar vrtoglav sem postal, ko sem preskakoval luknje in iuže na cesti. Potolažil sem se, ko sem zagledal nabito poln avtobus s potniki, ki je poskakoval, kot če bi vozili1 čez minsko polje. Od Cementarne dalje sem|* opazil malčke, ki so nekaj brskali po kole-l1 darju in si prišepetavali. Sel sem dalje do# Elektrarne in si mislil, kako lepo bi bilo, če hi imel helikopter, da se ne bi lori! po cesti. V gostišču Elektrarne sem čakal na sendvič tn malinovec samo petindvajset minut, ker je točajka morala razpravljati o fižolu. Naenkrat zagledam spel malčke, od katerih mi nekdo reče: — Ccmu si se pa tako nasmetil, saj še ni Dedek Mraz! Pogledal sem sc po obleki — o groza! UH sem sivobcl od glave do peta. Seveda, če sem pa šel mimo Cementarne! Hitro sem smuknil k postaji in opazoval, kako pokrivajo Trbov cljščico. Ko sem jo spet mahai domov s polnim košem vtisov, ni malo manjkalo, da nisem utonil. Pri rudniški žagi Je stalo celo jezero na cesti — in da bi bila smola še večja, Je pridrvel mimo še avto in me tako obrizgal, da bi me še mati ne spoznala, če sem res njen sin. Ves jezen in blaten sem prišel z zadnjimi močmi spet na betonirano cesto. Sele sedaj mi Je postalo jasno, zakaj je v Trbovljah toliko športnikov: kdor še ni in bi rad postal, naj gre samo enkrat na teden peš na železniško postajo! Zagotavljam mu, da bo v enem mesecu dosegel republiški, če ne državni rekord v skoku v daljino. Ce mu pa ni do rekordov, bo dobi! kondicije za vse življenje. Ker se še nisem zahvalil Komunali, ki tako »skrbi« za odvodne kanale, da postanejo Trbovlje ob deževnih dneh mlaka, ceste pa podivjane reke, to storim sedaj in ji priporočam, naj odpre v kraju nekaj trgovin za čolne. Ker je dežja dosti, bo trgovina z nji- (1 mi cvetela hi Ji je uspeh zagotovljen. ^ Ker je spet začelo deževati, sem se hitro! moral skrili, da me ni odnesla voda, s piša-# njem vtisov o potovanju po Trbovljah sem pa moral končati. Lepe pozdrave pošilja vsem vaš domači Turist Pionirji rn pionirke iz bratske republike Srbije v skupnem razgovoru z ostalimi Za šolsko območje Konjšice pri Litiji je bil prejšnjo nedeljo pri-iično dobro obiskan zbor volivcev, ki je obravnaval problematiko šolstva Na tem sestanku so volivci izvolili določeno število članov v novi šolski odbor. Osrednja točka dnevnega reda po splošnem poročilu o šolstvu v občini Litiji je hila daljša razprava o lokalnih šolskih problemih. Kljub temu, da število šoloobveznih otrok Iz leta v leto polagoma pada, sc "vebivalci kraja spoznali za nujno, 'a se uredijo stanovanjski in šol-ki prostori ter šolsko vprašanje v Konjšici. Vsekakor je pa dogna-.3, da se bo število šoloobveznih V.rok ustavilo pri 20 - 25 učencih v prihodnjih Ietiff Prvi večji padec pa bo prav v šolskem letu 1961/62, ko bo šlevflo učencev na- zadovalo na 32 (letošnje leto jih je bito še 40), po drugi strani se pa lahko še pričakuje, da se bo nekaj učencev vpisalo v osemletko v Litiji. Kljub padcu števila učencev so prisotni volivci in prebivalci Konjšice sklenili, da učencem, ki bodo obiskovali šolo v svojem kraju, omogočijo udobnejše šolske prostore kakor tudi primerno stanovanje za učitelja. Končni sklep zbora volivcev je bil, da bodo adaptirali sedanje šolske prostore, sredstva, ki so dodeljena v ta namen od občine pa povečali s' krajevnim samoprispevkom. Glede na zainteresiranost in prizadevnost volivcev, ki sc zavedajo, da je tudi njihova skrb in naloga skrbeti za ureditev šole v kraju, smo prepričani, da bodo učenci v novem šolskem letu 1961/62 že prestopili prag v na novo preurejeno šolo. Pred uvedbo novega načina finansiranja šol Tudi v občini Zagorje so že razpravljali o upravljanju in finansiranju po novem načinu. V ta namen je ustanovljen sklad, izvoljen upravni odbor tega Sklada Požarevnc zbirko premoga in zbirko cementa kot učila, razen tega pa opis industrije in razvoj občine Trbovlje. Konec maja pa so sprejeli učence omenjene šole iz Srbije, ki so jih prišli obiskat. Gostje eo se zadržali pri gostiteljih od 30. maja do 4. junija. Pionirji iz Srbije so obdarili naše pionirje s fotoaparatom, brušeno vazo, orginalnimi copatami in žogo- z učenci ide Ivana Cankarja položili venec na njihov grob. V četrtek jo pripravila sprejem šola Ivana Cankarja. Ogledali so si muzej NOB, popoldne pa so sodelovali pri otvoritvi nove šolo Tončke Čečeve. V petek, bo si v Hrastniku ogledali proces proizvodnje v Steklarni, nato pa še Hrastnik, Zagorje in Izlake. V soboto so se gostje poslovili od gostiteljev, pri katerih so bili. Priprave na krajevni praznik v Radečah Letos izredno pisano Letos so v Radečah -celo zgodaj pričeli s pripravami za praznovanje krajevnega praznika. Krajevna organizacija SZDL. je skupno s komitejem LMS ter vsemi društvi in organizacijami postavila poseben pripravljalni odbor, ki je že izdelal okvirni program za praznovanje. — Kaže, da bo letošnje praznovanje krajevnega praznika izredno pisano in tudi vsebinsko bogato. V v# VOHUN NA LETALIŠČU telefon, PlXI f DVIGNI SLUŠALKO! poeuj! že drugo REAKTIVNO. •..časnik f*i4e, PA GRE VERJCTNc ZA &A0OTA4O/ ROGrZR NA, OBISK.U DR' VAŽNA NALOGA JE PRED NAM /.RAZKRINKATI in ONEMOGOČITI MO- SVOJO DEJAVNOST Je OSME RILA SEDAJ NA REAKTIVNA LETAuA, KI 5 At O JIH DOBILI 13 Z PA. POSEBNO TEŽKO BO ODKRITI VOP-70 TE BANDE, KI GA ŠC NIHČE NI VIDEL. MOJ0 NAČKT J£ TAKLE.’ UREDIL bCAA VS€ »O-TRE&AIO.OA POBITE SLUŽBO NA LETALIŠČU. VAŠ POMOČNIK RC' ppER. BO TAAA+kZAPOSCE N KOT MEHANIK, PIKI \ PA BO VAŠA ■rA.f a/ /✓* A NOCOJ'V AS BO OBISKAL. AGENT PALKMAN IN VAS SEZNANIL 2 VSEAA,KAR ----------------UNO Praznovanje ee prične že meseca julija s tednom športa In tednom mladinskih delovnih brigad. V tem času bodo po centrih in vaseh tega področja številna športna tekmovanja v atletiki, odbojki, šahu in streljanju, ki jih bo organiziral krajevni mladinski komite. V tednu mladinskih delovnih brigad bodo pričeli z deli na novem športnem igrišču in urejanju naselij. V mesecu avgustu bodo dali poseben poudarek društveni aktivnosti s številnimi nastopi planincev, tabornikov, članov AMD, rokometašev in nogometašev. V začetku septembra bo kulturni festival z nastopom dramskih družin, pevskih zborov, godb na pihala, ki ga bo pripravila rndeška Svoboda. Za sam zaključek praz- j ‘‘ novanja bodo organizirali parado mladosti z zaključnim zborovanjem. Razen tega pa bodo v tem času poživili delo sekcij pri SZDL z nekaterimi novimi oblikami dela, uktivi LMS bodo tekmovali med seboj na različnih področjih dala, Združenje šoferjev in avtomehanikov bo v tem razdobju razvilo svojo zastavo, gasilske organizacije bodo organizirale številne nastope, pripravili se bodo pohodi partizanskih patrulj na mnoga zgodovinska mesta iz NOV, tribune mladih ob sodelovanju članov ZB NOV itd. Mimo tega so pa Ra-dečani prepričani, da bodo tedaj že v teku dela na gradnji nove šole v kraju, dokončna ureditev ceste in gradnja novega stanovanjskega bloka. Sodeč- po dosedanjih pripravah, ho letošnje obhajanje krajevnega praznika v Radečah lepše in veli- astnejše od vseh dosedanjih. in tudi sredstva že dotekajo. Za čimboljše finančno poslovanje šol bodo usianovili poseben knjigovodski center. Vse te priprave bodo končane do volitev novih šolskih odborov, obenem pa bodo zbori volivcev natančneje obveščeni o pomrno in oblikah uva-janega upravljanja v šolah. Medlem ko o dokončni obliki finansiranja še ni bilo sklepa, je kategorizacija šol že Izvedena. Trenutno obstaja 7 kategorij šol v občini Zagorje. Vseh šol je 12-Posebno pozornost bo zahtevalo obravnavanje rudarske šole v Zagorju, kjer se šola 299 učencev, od tega iz občine Zagorje le 11L Način finansiranja te šole je tore! vprašanje, ki ne zadeva samo območje občine in samo njenih i»7 teresov. Mladina je razvila zastavo V okviru praznovanja Dneva mladosti jo rudniški komite LMS Hrastnik razvil svojo mladinsko zastavo. Razvitja se je udeležilo veliko mladine, pa tudi starejših, saj je bila kino dvorana Svobode! V Imenu Rudnika Trbovlje — Hrastnik, ki je botroval zastavi, ic zastavo razvil tn izročil zastave" i noši pomočnik direktorja J0'*0 Zorčič. Po pozdravnih govorih so izva' jali pisan program pevskega zbora ter godbe na pihala Svobode I. Sklad za šolstvo Na prvi 6ejl upravnega odbora družbenega sklndn za finansiram šolstva občine Hrastnik so izvoh predsednika, podpredsednika 1 tajnika sklada ter razpravljali sredstvih, s katerimi bo sklad r** polagal že v letu 1061. Po pred*" devnnjih bodo letošnja sred3*' znašala 59 milijonov din ter se b do predvsem porabila za osnov delavnost Sol. Sklenili so. da bodo na seji razpravljali o osnutku ^ o kategorizaciji šol in o flnnnfP . načrtu zn leto 1961 skupno s sv tom za prosveto pri ObLO. Debro obiskan zbor foflvcev Skrij za ureditev šole — naloga volivcev Trije aktivi mladih rudarjev Ker se je Izkazu! rudniški komite l.MS za premalo delavnega in v svojem obsegu neučinkovitega, Je odločil občinski komite LMS ustanovili na njegovem močju tri samostojne aktive« sicer na obratih: Kotredež« racija Orlek. -a- SeP* Velik pomel za Zasavje Septembra začne delovati TSŠ v Trbovljah Kot smo že poročali, sta oba občinska zbora sprejela sklep o ustanovitvi TSS v Trbovljah. TSS bo imela strojni in eiefctro oddelek. Ravnateljstvo šole je že objavilo razpis. Vsak oddelek bo letos lahko sprejel po 30 učencev. Toda po sedanjih informacijah iz odgovarjajočih šol bo razpisano število preseženo. Možnost vpisa v TSS imajo dijaki triletne rudarske in kovinarske šole. V šoli bodo predavali profesorji trboveljske gimnazije; za strokovna predavanja so pa razpisali natečaj za strojnega in elektro inženirja ali tehnika. Ker pa bo verjetno možno število dijakov preseženo, bodo morali kandidati za vpis v TSS opravljati sprejemne izpite iz slovenščine, matematike in enega tujega jezika. Predvideno je, da bodo učni prostori za dobo dveh let v spodnjih prostorih gimnazije. V ta namen so že uredili spodnje prostore; tla so pokrili s parketom, preskrbeli nov sobni inventar. Učila bodo dobivali od gimnazije. Prva TSS bo imela velik pomen za Zasavje. Na TSS v Ljubljani in Krškem se šola sedaj 200 dijakov, skoraj vse stroške za njihovo šolanje pa krije občina. Z ustanovitvijo te šole pa bodo odpadli veiiki stroški. Naša skupnost teži za tem, da vsakemu otroku - dijaku omogoči nadaljnje sedanje, če to sam želi. Mimo tega so pa za ustanovitev te šole govorili tudi drugi činitelji kot so: ekonomski činrtelji, da si naša industrija preskrbi visokokvalificiran kader, ne bo treba graditi nobenih internatov (že to se stroški občutno znižajo) ter povezava staršev in šole. TSS bo začela z rednim poukom 1. septembra. Ravnatelj šofle bo tovariš Jože Turk. jas STANOVANJSKA SKUPNOST V-LITUI SI JE ZADALA NALOGE Ustanavljanje servisov Zelo pozitivna poteza Stanovanjske skupnosti v Litiji, ki je bila izvoljena na zborih volilcev v letošnjem aprilu, je izvolitev 7-članskega izvršnega odbora, ki je takoj na prvi seji izdal program za deio v letošnjem letu. Koit osnovno nalogo si je zadal organizacijsko kakor tudi pold-ič-no utrditev dela stanovanjske skupnosti ter poživitev njenega dela. Dejstvo je, da dosedanji svet stanovanjske skupnosti ni opravičil svojega obstoja, ker je delal le na vprašanju vzdrževanja stanovanjskih hiš, kar se je izrodilo v nekako stanovanjsko upravo v občinskem merilu. Tako je stari svet stanovanjske skupnosti obravnaval in reševal probleme, ki niso bili bistvenega pomena medtem ko mu je za delo pri urejeavnju in ustanavljanju servisov zmanjkalo časa. Ravno iz tega razloga je izvršni odbor takoj po formiranju sklical predsednike hišnih svetov ter jih podrobno seznanil z njihovimi pravicami in dolžnostmi pri upravljanju hiš ter jim dal vse SPOZNAVAJMO SVOJ KRAJ IN DOMOVINO Obisk iz Srbije ’ T okviru jugoslovanskih pionirskih iger je trboveljska šola Ivana Cankarja že od lanskega leta v nenehnem stiku s šolo Moše F4-jade, Mašo Cimiče pri Požarevcu v-Srbiji. Učenci petega razreda si dopisujejo in izmenjujejo razna darila. Iz Trbovelj so poslali T 31. maja je sprejel te pionirje tajnik občine Trbovlje, Lojze Trpin. Spremljevalkam učiteljicam 90 poklonili knjigo »Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola«. Dopoldne eo si ogledali rudnik, popoldne pa so se udeležili pogreba ponesrečenih rudarjev in skupaj I Poslovilni miting je bil zelo pri- ; srčen. Ob tej priložnosti je sprejel 5. c razred šole Ivana Cankarja vabilo za povratni obisk šole Moše Pijade. To vabilo je ta razred z veseljem sprejel. Tako je v resnici lepo spoznavati svet in domovino. pravice, ki jjh predvideva Zakon o hišnih svetih njim samim, kar se do sedaj ni izvajalo. V nadaljnjem programu dela tega sveta je, usmeriti vso dejavnost in finančna sredstva v urejevanje servisov, s čimer bo v veliki meri olajšano delo zaposlene žene in matere. Povečanje servisne pralnice Pralnica sicer pri stanovanjski skupnosti že deluje, vendar je njena kapaciteta še premajhna, ker se teh uslug poslužuje vedno več zaposlenih žena. Zato bodo v letošnjem letu ta servis povečali z dograditvijo prostorov ter uredili tudi likalnico in krpalnico perila. Vsekakor bo imel tak razširjen servis obliko dela, saj se je potreba po ureditvi takega servisa kazala že dalj časa. Ureditev shrambe za kolesa V zvezi s potrebo hrambe koles ih mopedov na žetemi-Sci postaji Litija, katerih lastniki se vozijo na delo v Ljubljano in drugam, nameravajo shrambo organizirati tako, da bodo v bližini postaje zgradili primemo kolesarnico. Za to že pripravljajo izračune, kakor tudi samo lokacijo, kjer naj bi bala ta shramba. Tako bodo v bodoče preprečili tako imenovane male kraje, tako naprimer dinam, zvoncev, ročajev itd., ki so se do sedaj vedno ponavljale. V programu tudi ureditev otroškega igrišča Na vseh sestankfK in zborih volivcev v Litiji eo zaposlene žene in. matere prinašale željo po ureditvi otroškega igrišča- v naselju »Stavbe«. Končno se jim bo ta želja uresničila, ker je izvršni odbor stanovanjske skupnosti sklenil, da bo uredil dvoje otroških igrišč, in sicer eno v naselju stavbe, drugo pa za naselje na desnem bregu Save. Lokacija še ni določena, vendar upajo otroško igrišče na Stavbah urediti do 22. julfja. Dograditev stanovanjske stavbe za učitelje v Gabrovki Na zadnji seji upravnega odbora Sklada za zidanje stanovanjskih hiš v Litiji so razpravljali o problematiki stanovanjske izgradnje. Glede na to, da se gradnja četvorčka za učitelje v Gabrovki bliža koncu, ker se dela na zgradbi že zaključujejo, je upravni odbor razpravljal o tem, da prebivalci iz Gabrovke do sedaj še niso uspeli zbrati vsega samoprispevka za to gradnjo, kar kor so se obvezali na zborih volivcev. Nujno je, da gradbeni odbor za gradnjo šole v Gabrovki pohiti z zbiranjem teh sredstev, da se bodo dela na stavbi lahko zaključila. Stanovanjski sklad je pred kratkim kot investitor pričel z gradnjo polstolpmice na desnem bregu Save v Litiji, ki jo gradi domače gradbeno podjetje »Gradbenik«. Čeprav bo ta objekt dozidan šele prihodnje leto, so skoraj vsa stanovanja interesentom že oddana, namreč tistim, ki so h gradnji sami prispevali 50 odstotkov. Zato je upravni odbor stanovanjskega sklada pričel e pripravami za gradnjo druge poletolpmrce. Pogled na Konjšie* OD SREDE DO SREDE -Oboeščeoalec-\ Tedenski inertni pregled MALI OGLASI I Obveščam voznike motornih vo- j Zil, da opravljam vsa avtoličanska dola. — Oskar Zakonjšek, Trbovlje. Ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico. — Naslov v upravi lista. Prodam dve kobili, lipacanki, črne barve. — Naslov v upravi lista. PREKLIC Podpisani Janez Hribar, Trbovlje, preklicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel proti tovarišu Jožetu Likarju, Trbovlje, Loke 15. in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV V TEM TEDNU 15. jun.: dr. Ludvik Kramberger 16. jun.: dr. Vladimira Južnič 17. jim.: dr. Mihaela Drnovšek 18. jun.: dr. Mihaela Drnovšek 19. jun.: dr. Vladimir Komorowsky 20. jun.: dr. Mihaela Drnovšek 21. jun.: dr. Ludvik Kramberger 22. jun.: dr. Vladimira Južnič nieame pnemimistm r ■ i Kino A -Delavski dom« Trbovlje: 15. junija nemški barvni cin. film »OD ALJASKE DO MEHIKE; 16. do 19. junija franc, barvni film SLABE 2ENE; 20. do 22. junija sovjetski barvni film MUMU. »Svoboda — Trbovlje II«: 17. do 19. junija franc. CS film DIVJAČINA JE SPUŠČENA; 20. in 21. junija ruski barvni CS film ILJA MUROMEC. Predstave ob 18. in 20. uri. »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 16. do 19. junija jug. CS barvni film DOBRI STARI PIANI-. NO; 23. do 26. junija ameriški CS barvni film SONCE ZOPET SIJE. »Svoboda II« v Hrastniku: 15. junija amer. bilm ZLATA TROBENTA; 17. do 19. junija jugosl. film LJUBEZEN IN MODA; 21. do 22. junija jug. film MARTIN V OBLAKIH; 23. junija maer. barvni CS film SEDRM NEVEST ZA SEDEM BRATOV«. TRBOVLJE Rojstva: Pavla Levičar. Trbovlje — 6ina; Mirjana Sladič, Zg. Jezersko — sina; Helena Radulovič, Trbovlje — hčerko; Milena Biruša, Zagorje — hčerko; Liud-mila Prevolšek, Hrastnik — hčerko; Marija Šuštar, Trbovlje — •dvojčka — sina in hčerko (hčerka mrtvorojena); Marija Zakrajšek, Zagorje — 6ina; Vladimira Gorenc, Trbovlje — sina; Marija Lajkovič, Trbovlje — hčerko: Jožefa Kastelic, Trbovlje — sina; Stanislava Zupančič. Hrastnik — hčerko, Silva Mat, Trbovlje — dvojčka — sinova. Poroke: Dne 20. maia 1961 sta se v Ljubljani poročila Vladimir Hanžekovič, ključavničar, Kolonija 1. maja — Trbovlje in Justina Zupan, trg. pomočnica, Trbovlje — Šuštarjeva kolonija 21. Smrti: Rudolf Savšek, upokojenec, Trbovlje — 6tar 57 let; Janez Ojstršek, upokojenec, Hrastnik — star 62 let. HRASTNIK Rojstev (na domu) ni bilo. Porok ni bilo. Smrti: Tomaž Seiko, upokojenec, Čeče 82 — star 86 let; Vida Stopa, roj. Letnar, gospodinja, Boben 12 — stara 37 let. BREŽICE Rojstva: Angela Brečko, Senovo 178 — sina; Ivanka Cizel, Brežice — sina; Marija Šušteršič, Bukošek 10 — sina; Ljubica Zbukvič, Javorje 42 — hčerko; Ljudmila Tom-še, Rožno 58 — hčerko; Marija Stubler, Stara vas ob Sotli 57 hčerko; Zofija Predanič, Sela 26 — sina; Emilija Mlinarič, Lončarjev dol 26 — Sevnica — hčerko; Ivanka Ogorelec, Veliki OErež 30 — hčerko; Marija Žveglič, Stržišče 4 — sina; Marija Vrisk, Ledina 91 — Sevnica — sina. Porok ni bilo. Smrti: Josip Ivekovič, zidar, Razdrto 34 — star 16 let; Josip Ri-zovič, učenec pri VP Bregana — star 16 let; Ana Uršič, kmetoval-ka, Podgorje 76 — stara 60 let. SEVNICA Rojstva: Izven bolnišnice je bil rojen 1 deček in 3 deklice. Poroke: Leopold Drolc, poljedelec, Kostanjevica pri Litiji in Terezija Vresk, poljedeika, Zabu- kovje; Alojz Kraševec, rudar, Za-i1 gorje in Silvestra Gole, delavka, ii Zagorje; Karel Avsec, rudar, Se-i' novo in Justina Uršič, poljedeika,i1 Hudo Brezje; Anton Uršič, kme-i' tovalec, Hudo Brezje in Marijai1 Tomažin, poljedeika, Rovišče; Edoi1 Rautner, uslužbenec, Sevnica in|' Jerica Auer, trg. pomočnica, Sev- saLiev na Koroškem smo že po- | dajalo tudi priznanje požrtvoval-nica; Milan Barovič. uslužbenec,<1 roSali. Partizan je na tujem do- nim gostem. Ni minila minuta Sevnica in Marica Kralj, proda-11 s***! res lep uspeh in o tem vam | brez aplavza. Skratka, , tako ob- posredujemo še nekatere podrobnosti. Ljubiteljem tega športa v Trbovljah so nekatere ekipe iz Avstrije gotovo že poznane, ali iz ŠE O USPEHU BOKSARJEV V AVSTRIJI Uspela turneja O gostovanju trboveljskih bok- t bodrilo svoje ljubijenee in obenem I našnji, precej napeti politični si- RADIO RAZPIS Komisija za sprejem in odpovjd delovnih razmerij pri Strojnem mizarstvu Trbovlje • razpisuje prosto delovno mesto finančnega knjigovodje. Pogoji: dokončana Ekonomska srednja šola ali večletna praksa na takem delovnem mestu. Prošnje sprejemamo do 30. junija 1981. Zahvala Ob smrtni nesreči dveh članov našega kolektiva, tov. Franca Mastnaka in Viktorja Marcena, ki sta izgubila življenje pri nesreči 30. aprila 1961 v jami obrata Trbovlje, smo prejeli od mnogih kolektivov, ustanov in posameznikov izraze sožalja. Vsem tem in pa soudeležencem pogreba ter darovalcem cvetja, govornikom, delavski godbi in pevskemu društvu »Zarja« naša iskrena in najgloblja zahvala. Rudniški odbor sindikata rudarjev T rbovl jc-Hras t nik, Kolektiv Rudnika rjavega premoga jalka tobaka, Pečie 1: Jože Požun, šofer, Podgorje in Marija Bergant, gosp. pomočnica. Orešje. Smrti: Antonija Radei, prevžit-karica iz Kladta 19 — stara 73 let; , Jože Senica, kmet iz Trnovca — j) poročil o nastopih v naši domovi-star 68 let; Andrej Samec, pre-^n* — imajo slovenska društva vžitkar iz Zabukovja - star 75 (** precej razvite stike z našimi let; Marija Minkar, orevžitVirtca^ najbližjimi sosedi — ali pa iz iz Ponikve — stara 83 let; Matija ^domačega »ringa«. Seveda pa Požun, delavec iz Sevnice — star^!>ozn*jo njihovo kvaliteto še po-58 let; Ivana Seničar. prevžitka-^s^6no dobro člani Partizana in rica iz Zidarskega vrha — starajz*to so se za to majhno« a težko 77 let; Franc Traven, upokojenec/turnejo, temeljito pripravili. Ca-iz Sevnice — star 81 let. t kale so jih borbe z že poznano ^ ekipo KAC (Celovee) in za naše • borce nepoznan® ekipo BK UNION - Villaeh. j Prvi nastop v Celovcu si je ............... i ogledalo okrog 600 gledalcev. V ČETRTAK, 15. juni ja 1961 t Celovcu je boks še posebno raz- 8.55 Za šolarje - moje in tvoje; tvil> so ravco <, t*.m klubu lra_ 10.15 Majhni ansambli; 12.00 Po-^j kar številni deželni prvaki in zdrav iz Splita: 12.15 Kmctijskiffr teh tB;jj štirje državni prvaki, nasveti - ing. Franc Cegnar: Pri-J med katerimi je Kohlegger še-prave svežega sadja za trž’ščc; J vedno stalni državni reprezentant 13.30 Zvočna mavrica; 13.50 Pojejjn tudi prvak v srednji kategoriji. Akademski pevski zbor Tone J Spričo lega je razumljivo, da so Tomšič; 14.35 Naši pes:ušalci če-t' gledalci v takem središču že nesti tajo in pozdravljajo; 16.00 Zve-?kako »razvajeni«, saj so verjetno neče kaskade; 17,15 45 minut tu-Jnavajeni na kvaliteten boks. Raz-rizma in melodij; 18.30 Lepe me-fveseljivo je deistvo, da so bili z lodije; 20.00 Četrtkov večer do-?nast0pom mladih Trboveljčanov mačih pesmi in napevov. ? nadvse zadovoljni, saj so le-ti pri- PETFK, 16. junija 1961 ? kazali lep, fair in tudi tehnično 8.30 Popevke se vrstijo; 10.3o'zadovoljiv boks. Ob nastopu KAC Ritem in melodija; 11.49 Panora-Jv Trbovljah smo ugotovili pri doma zabavnih zvokov; 12.00 Drobne\ mačih nekaj prednosti v borbene- skladbe Borisa Kovačiča: 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Robert Golob: Problematika gozdne paše; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; sti, toda tu v Celovcu ob povratnem srečanju pa so sc že pokazali nekateri znaki sistematičnega in trdega dela, kajti Trboveljčani so jeklivnih gledalcev si vsak športnik želi, saj so se zaraeft tega Trboveljčani v tem mestu počutili kot doma. Sevedapa je takšno vzdušje vplivalo tudi na posamezne borbe. Trboveljčani so to pot odprli vse »svoje registre«. Po začetni nervozi so se od prve do zadnje kategorije drzno spustili v boj. — Srčnost, disciplina in tudi posamezne taktične spremembe so jim prinesle zasluženo zmago 10 : 8. Po končanem maehu so bili vsi nastopajoči in funkcionarji na sprejemu pri namestniku župana za mesto Beljak. V zdravici je namestnik župana poudaril: »Želimo čimveč prijateljskih vezi s Slovenci in veseli bedimo takrat, ko vidimo, da mladost prinaša nekaj novega, nekaj, kar mora ob da- tuaeiji še bolj poživeti, če hočemo živeti v miru — to je prijateljstvo in razumevanje mladih ljudi.« Tov. Ban se je v imenu Trboveljčanov zahvalil za prisrčen sprejem in obljubil vso pomoč pri športnem sodelovanju. O obeh dvobojih še tole: Pohvaliti moramo prav vse boksarje Partizana, ki so častno zastopali našo revirsko dolino. Posebno pohvalo zasluži tudi glavni sodnik Tuschar. ki je s svojo objektivnostjo dokazal, da sodi v evropsko elito in je gotovo zasluženo določen za sodnika na evropskem prvenstvu v Beogradu. Naš točkovni sodnik Vukovič pa si je na obeh dvobojih pridobil tudi priznanje kot najbolj objektivni točkovni sodnik, kar jih je v zad« njem času sodilo v Celovcu ia Beljaku. Skratka — uspela turneja, zaradi katere zaslužijo vas še posebno pohvalo. Moška republiška rokometna Ikra Zmaga bi bila lahko izdatnejša Rudar : Mladost 22:10 (11:4) V zadnjem kolu republiške rokometne lige se je Rudar pomeril z Mladostjo iz Kranja. Približno »-v p''-'- ziuvrcijiom 30 12.49 Domači napevi izpod zelene-*'v borbenosti prekašali domač# rii- ga Pohorja; 14.05 Za šolarje — Iz j moje srečne mladosti; 17.25 Od K plesišča do plesišča; 29.00 Zabavni J orkester RTV Beograd; 20.15 Te-( denski zunanjepolitični pregled; j 21.15 Oddaja o morju in pomor- \ ščakih. SOBOTA. 17. junija 1961 tinerje, v tehniki pa so jim bili zelo biizu. To je Partizanu prineslo res ugoden rezultat, saj so z renomiranim nasprotnikom dosegli rezultat 7 :13. Zmaga domačih je sicer zaslužena, toda po mnenju sodnika Tuscherja in tudi ( gledalcev bi realno sliko o moči 8.25 »Teče voda, teče...«: 9.25* obeh nasprotnikov dal le rezultat Ali vam ugaja?; 10.55 Harfa in vi-j.11:9 v korist KAC, kajti v borbi brafon; 12.00 Slovenske narodne((SatImayer: Urbanija so točkovni pesmi poje Iieana Bratuž-Kocja-Jsodnlki Povsem nepravilno doso-nova, spremlja Avgust Stanko;?d,*i z™ago domačinu. 12.15 Kmetijski nasveti — Nada? Naslednji dan so Trboveljčani Rihtarič: O gospodarnosti v živi-? nastopili še v Beljaku, kamor so norejski proizvodnji; 13.30 Trio R.jblli povabljeni, brž ko so v Be-Bardorfer in Zenski vokalni kvar-\ Ijak prišle vesti o povratnem dvo-tet; 14.20 Sportin športniki; 14.35iboju v Celovcu. Naši poslušalci čestitajo in po- * Trboveljčanom gotovo ni žal, da zdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 17.45 Havajski zvoki; 18.35 Ham-JZe sam sprejem na kolodvoru mond orgle; 20.00 Sobotni večer , mesta, kjer živi še toliko Sloven-pričnimo v domačem okolju!; 21.00 (cev, jc pokazal, da so njihove žc-Melodije za prijeten konec tedna; *iUe večje, kot samo pomeriti moči 22.15 Oddaja za naše izseljence. *iy ringu. Želijo sl športnega sodc- NEDELJA, 18. junija 1961 7.35 Godalni orkestri in xiaši|'*nanJa’ ki nal j**1 plemenite borbe s prikazano igro obeh mošisv. Gel tudi 5 dobro urejenih in več im- lice; 8.45 Iz albuma skladb za*l so se vljudnemu vabilu odzvali. lovanja, prijateljstva, nova spo- Javni telovadni nastop v Hrastniku Občinska zveza za telesno vzgojo občine Hrastnik je priredila v nedelje iavni nastop v počastitev 20. obletnice vstaje in krajevnega praznika Hrastnik. Telovadni nastop si, je ogledalo veliko števila ljudi, čeprav vreme ni bilo na-klcnjerno. Nastopili so pionirji vseh šol v Hrastniku, Radečah in Dolu ter TVD Partizbn Hrastnik. Več uepglih točk so prikazali tudi telovadci TVD Psrtiean Hrastnik, med katerimi sta bila tudi Skaza in Senica. Nogomet Proletarec : JLA 1:1 (1:0) V prijateljski nogometni tekmi jo Proletarec ieral z graditelji Zasavske ceste. Čeprav je bilo igrišče blatno, sta sc obe enajsterici trudili, da bi prikazali čim l»pši in učinkoviti nogomet. Domačini so bili tehnično boljši, pripadniki JLA pa so z borbenostjo nadoknadil! slabšo tehnično igro. Maloštevilni gledalci so bili zadovoHnl 400 gledalcev je bilo priča lepi in zanimivi Igri. Toda z malo več požrtvovalnosti bi lahko Rudar z veliko večjim rezultatom odpravi goste. • • Zaradi dežja, ki je nagajal pred začetkom tekme, je mokro igrišče zelo oviralo igro. Prve minute ■igre so bile nezanimive, ker Je bilo videti, kot da obe moštvi preizkušata znanje in sposobnosti. V 5. minuti igre je bil rezultat 2:2, in že to nam pove, da se je ves nadaljnji potek igre zelo spremeni!. Z zelo d ob »o taktično Igro je začel Rudar večati razliko. Med tem ko so biti gostje do desete minule enakovredno moštvo, so sc mprali proti koncu prvega dela igre popolnoma podrediti Rudarja. Odličen A.Kur.. ki Je s hi.ro ln učinkovito igro zmedel geste, in zelo dober Skrinar imata največ zaslug za zmago* Rudarja. V predtekmi so mladinci Rjj ja premagali prvo raoštvn tsrn % visokim rezultatom (7 :2). as,;* -. * STRELCI LITIJSKE . OBČINE ? V okviru strelskega obči niškega odbora delujejo v Litiji 4 strelske družine, 5 članskih sekcij po vaseh in 10 pionirskih strelskih sekcij. Vseh članov je okrog 300. Strelske družine imajo 50 zračnih pušk, 15 malokalibrskih in malokalibrsko in zračno pištolo. Imajo m m pevci zabavne glasbe: 8.00 Mladim-iv rin&u 'e utrdijo in povečajo. - za domačine Je dcsegcl Pod~orc!e, ska radi iška igra - Nikola Solda-(IPrav zal° so se ludi Pr> organizo- za enajsterico JLA pa levo krilo, tov: Noč na postaji Ljudske mi-J'iJI P»-|i znavajmo svet in domovino!; 11.43A V štiričetrtinskem taktu; 12.00 Na-|l ši poslušalci čestitajo in pozdrav-* I Hrastniku je zelo razgibano, pred-ljajol.; 13.30 Za našo vas; 14.15(ivsem v .vrstah mladih članov -» Naši poslušalci čestitajo in po-* i strelcev. Daši v tej sezoni ni zdravljajo II; 15.30 Melodije, ki *i mnogo tekmovanj, se člani vestno vam ugajajo; 17.00 Športno popol-*l pripravljajo na bližnja srečanja, dne ali radijska igra (Ilorst M on-J Strelci se po dvakrat tedensko nlch; Jubilejni zbornik); 20 00 Za-____________________ bavni zvoki za poročila. Aktivnost hrastnlške strelske družine zberejo v prostorih PVV ter se usposabljajo in dopolnjujejo znanje v razvoju strelstva. Za aktivnost in razvoj strelstva v Hrastniku sta mimo drugih posebno zaslužna Ivan Srebotnik in Karto Šuštar. Problem strelske družine __________________ »»»»»»». vedno lastni prostori, ven- vse; 21.00 Športna, .dar je upati, da bo tudi to vpra- . Melodije za opoldne; 13-30 Danif šanjo kmalu rešeno, narodni zabavni ansambli; 14.35 Tr______ . Pcjrni PM ,„SM,ov,«k,h „. ””’'h PONEDELJEK, 19. junija 1961 8.45 Četrt ure n kvintetom Jožeta Kampiča; 10.15 Zvočna mavrica; 12.00 Nastopajo Beneški fantje; 12.15 "Kmetijski nasveti — ing. Jaka Ferlan: Kako kažeta vzreja in prodaja prašičev; 12.25 ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1960 »VITAMINKA« TRBOVLJE Postavka A. Onovna sredstva Osnovna sredstva ....lil Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva »kupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabo C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .111 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov ... . . Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......................... E- Sredstva v obračunu In dru-ga aktiva *uPcl in druge terjatve . . 1 ,*^nga aktiva ^ ._. . ... Skupaj . . . Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) 12,537 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev .... 12,913 2,333 Drugi viri osnovnih sredstev . . 2,310 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 69 7 Drugi viri sredstev skupne porabe — 8,100 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ..11 1,352 Drugi viri obratnih sredstev . . . - D. Rez. sklad In drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . 1 10 — Viri nerazporejonh sredstev . . . - ! - E. Viri sredstev v obračunu in in druga pasiva Kratkoročni kroditi za obratna sredstva i 1,210 1.329 Dobavitelji in druge obveznosti . 8,320 1,005 Druga pasiva 1,236 25.420 Skupaj . . . 25,420 Vodja računovodstvu: (Goleč Krika) Predsednik UO: (Sršen Draga) Direktor: (Radej Drago) rodov; 16.00 Naši popotniki na tu- ZJl‘l * «fn°v Jem - Boris Kuhar: Kaj tudi de-, uspešno rešuje tako. n lajo na Nizozemskem; 17.00 Lo-^p.raian,ja- Na zad,nji. ,eJ‘ E° kalnl dnevnik; 17,15 Šoferjem nal'"1’ f mT- • «tre*cev v pot; 20.00 Ponedeljkova panora-? E1^ r°tChn‘L™ d"lnvr!131- ma zabavnih melodij! LSrifJ?*U f°V P°*1V‘teV TOREK. 20. junija 1981 (lstrelskega športa. 9.00 Zvoki za prijetno razve-1' Zvoki za driio; 11.00 Pevka Lola Novako-I' vlč; 12.00 Trio orglic Andreja Blu-# mauerja; 12.15 Kmetijski nasvetih — Pavla Janež: Kmetijskemu pro-l' izvajalcu osvežilne pijače; 12.251' Melodije za opoldne; 14.00 S po-l' pevkami po Evropi; 14.35 Naši po-l' slušalci čestitajo in pozdravi ja jo; | • 16.00 Počitniška zgodba — Lu — (► Ikun: Žalovanje za minulimi dne-l' vi; 17.00 Lokalni dnevnik; 18.001' Človek in zdravje; 18.10 Od ple-i' sišča do plesišča; 20.00 Pevski i' zbor »Slava Klavora« p. v. Jožetal' Gregorca poje priredbe Franceta!' Marolta. {I SREDA, M. junija 1961 9.00 Vsaka»ura ima svoj zven;(' 10.15 Zabavni potpuri; 12.00 An-|! sambel in solisti p. v. Milana Stan-|l teta; 12.15 Kmetijski nasveti —*l ing-Jelka Hočevar: Tudi peso je * ► treba poškropiti; 12.26 Melodije za A opoldne; 13.30 Igra Pihalni orke-A ster JLA p. v. Pavla Brzulie;|l 14.40 »Veje zelene«; 16.15 Kon<4rt|l po željah poslušalcev; 18.30 Ven-(l ček narodnih in domačih; 18.45*1 Šport tn športniki; 20.00 Majhna*! prodajalna plošč s popevkami in A zabavnimi zvoki. D. O. proviziraalh strelišč za zračno puško, na katerih so vsa zednia leta tekmovali strelci iz vseh krajev Siovenije. Letos bodo številna strelska tekmovanja (občinska, družinska, meddružinska in množična). V teh dneh bo tudi pohod na Janče. V trm pohodu Bodo sodelovale vse strelske družine. Republiška košarkarski liga Dve zmagi Proletarca Moste : Proletarec 52:43 (32:24) Proletarec : Rudar 23:21 (12:10) Hrvaško slovenska košarkarska liga Radnički: Rudar 50:23 Izletniki, podprite trboveljsko lovsko družino Na Podmejl, na prelazu, kjer prehaja gorska cesta iz trboveljske kotlino proti Savin jaki dolini, so podjetni trboveljski lovci pred leti zgradili sredi zelenja mično lovt ko kočico, pri kateri so vsi potniki, izletniki, motoristi in ostali, ki jih vodi pot tod mimo zalo radi ustavljajo, seveda pa tudi vsi lovci. Ker je obisk te kočice, zlasti ob nedeljah in drugih praznikih, sseio velik, »e je trboveljska lovtika družina odločila, da svoj dom razširi s postavitvijo nove verande, ki bo nudila izletnikom in obiskovalcem tega lepogg planinskega kotička zlasti ob neugodnem vremenu udobno streho. Da bo lovcem mogočo izvesti ta načrt, eo skleniti, da bodo tudi letos priredili ob tej kodi svojo vsakoletno tradicionalno zabavo, ki jo rcvirčani vsako leto rekordno obiščejo. Ta prireditev bo v nedeljo, 18. junija. Seveda bo trboveljska lovska družina tudj lotes poskrbela, da bodo gostom na razpolago po zmernih cenah razne dobrote, dobra pijača in jedila, prav tako bodo tamkaj sodelovali godci in bo na razpolago mladim plesalcem in plesalkam med smrekami veliko nyvo plesišče, lovci bodo pa za izletnike poskrbeli tudi za razne lovske specialitete — med njimi za srnjaka v omaki, jla prireditvi bo tudi nagradno streljanje. Upamo, da bodo Trboveljčani in okoličani zamisel domače lovske družine podprli in številno obiskali to prireditev v čistem planinskem zraku, to še tembolj, ker bedo prireditelji poskrbeli, da bo izletnikom sa razpolago avtobus do lovsko koče ia nazaj v dolino. X. B. 100 LET OSNOVNE ŠOLE »TONETA OKROGARJA« V ZAGORJU Pomemben jubilej V letošnjem letu doživljamo Zagorjani vrsto pomembnih jubilejev, katerih spominske slovesnosti dajejo obletnici vstaje jugoslovanskih narodov Se posebno praznični okvir. Jubileju rudarske godbe in delavskega prosvetnega društva Svoboda se pridružuje stoto leto obstoja osnovne šole »Toneta Okrogarja«, prejšnje to-pliške šole. razvila višjeorganizirana osnovna šola. V šolskem letu 1877/78 se je tej šoli priključila privatna steklarska šola. Solo je materialno vzdrževal rudnik, gmotno pomoč učencem pa je nudila Bratovska sklad-nica. Šolski prostori so bili v rudniški stavbi, za katero se je do danes ohranilo ime »stara šola«. V prvem in drugem razredu je bil la pobudo šolskemu odboru, ustanovljenemu leta 1882 in v katerem je imela odločilen vpliv uprava rudnika, da je začel z gradnjo nove šole, saj je bilo učencev že čez 500. Leta 1903 Je bila šola dograjena. Bila je ena največjih in najlepših šol v tedanji kranjski deželi (glej fotografijo), njena zbirka učil je bila za tiste čase najmodernejša. Razen Pogled na osnovno šolo »Toneta Okrogarja« Zagorje—Toplice, katera praznuje te dni 100-lefcnico Do leta 1864/61 je bila v Zagorju le ena osnovna šola. Z razvojem rudarstva se je močno povečalo število prebivalstva v Toplicah pri Zagorju, šola je postala pretesna. Zato je bila v tem šolskem letu ustanovljena v Toplicah privatna rudniška šola, ki so jo obiskovali le otroci rudarjev. Prvi učitelj je bil JuHJ PIhak, ki je tudi prvi vodil rudarsko godbo. Iz enorazrednice se je polagoma Vsak teden ena učni jezik slovenski, v tretjem h) četrtem pa nemški in slovenski. Devetdeset odstotkov vseh učencev so bili otroci slovenskih staršev, ostali pa rudniških uslužbencev in steklarjev, priseljenih Nemcev. S porastom števila učencev so ti prostori postali pretesni, saj Je bilo v enem oddelka do 80 učencev. Prenatrpanost prostorov, za pouk sicer neprimernih, je da- šolskih prostorov so bila v šoli tudi stanovanja za učitelje. Do prve svetovne vojne je potekal pouk normalno. Število učencev se Je povečalo na okrog 600. Učiteljev je bilo 6-7. Prva svetovna vojna je prizadela tudi topliško šolo. Moški učitelji so bili mobilizirani, poučevale so le ženske učne moči, večinoma celo brez ustrezne kvali- fikacije. Sola je morala odstopiti nekaj prostorov za ranjence, pouk je bil okrnjen. Leta 1921 je šola postala osem-razredna. Šolski okoliš je obsegal tudi področje Lok in Kisovca. Leta 1925 je bila na Lokah ustanovljena paralelka X. razreda topliške šole, kasneje pa še paralelka 2., 3. in 4. razreda, dokler ni leta 1939 postala loška šola samostojna. Tudi okupacija v drugi svetovni vojni šoli ni prizanesla. Nekatere zavedne učitelje so zaprli in izselili, ostale pa odpustili. Zamenjali so jih nemški učitelji. Vsa prizadevanja Hitlerjevih šolmo-štrskih hlapcev, da bi ponemčili mladi zagorski rod, niso rodila nobenega uspeha. Odpcr revolucionarnih in zavednih staršev se je odražal tudi v odnosih otrok do nemške šole. Leta 1913 je del šolskih prostorov zasedlo nemško vojaštvo in posamezni razredi sploh niso imeli pouka. Po napadu partizanov na Zagorje pa so Nemci šolo spremenili v utrjeno postojanko, obdano z bodečo žico. Z osvoboditvijo je šola zaživela novo življenje. Po štirih letih okupacije in zažiranja slovenskega jezika so otroci v šoli spet svobodno zadihali. Ker pa je bilo šolsko poslopje opustošeno, je bil pouk začasno v rudniški restavraciji in rudarski šoli, tako da je reden pouk stekel šele s šolskim 'etom 1945/46. Tedaj je bila šola tudi reorganizirana. Višji oddelki so sestavljali nižjo gimnazijo, nižji pa osnovno šolo. Leta 1956 sta bili obe šoli ponovno združeni v enotno osemletno osnovno šolo. Tri leta kasneje se je šela preimenovala po svojem nekdanjem učencu in narodnem heroju v osnovno šolo Toneta Okrogarja. Stoti jubilej je šola proslavila z bogatim kulturnim programom v torek, 13. junija ob 17. uri v veliki dvorani Delavskega doma. Od 10. do 13. junija je bila v avli doma odprla razstava šolskih likovnih in tebničnih izdelkov. Z. J. iHimmmrnniiRRiniinmMvmimimminmiinmaninffilminHiinmnnintKiniiRTr.iinnfMiiiimiiiitiniinnmiluiiiniinmBMni Zadnji trije v celici V dneh ko v Jeruzalemu teče sodni proces proti enemu izmed največjih nacističnih zločincev Adolfu Eichmannu, se nekje na drugi strani sveta še vedno skrivajo vojni zločinci, ki so ostali nekaznovani. V stari trdnjavi Spandau v Berlinu pa prestajajo kazen zadnji trije obtoženi na numberškem procesu. Mednarodno vojno sodišče v NUmbergu je 1. oktobra 1948. leta izreklo sodbo proti 22 obtoženim nacističnim vojnim zločincem. — Med njimi so bili vsi vplivnejši voditelji tretjega Reicha, ki si niso vzeli življenje ali pobegnili roki pravice. Sedem obtožencev, ki jih niso obsodili na smrt, so zaprli v mano trdnjavo Spandau. Zaradi pomilostitve ali prestane kazni so do sedaj iz zapora izpustili Funka, Doenitza, Raederja in Neuratha, tako da so v celicah ostali samo še trije: Rudolf Hess, nekdanji Hitlerjev namestnik, Albert Speer, minister za oborožitev in Baldur von Schirach, nekdanji vodja nemške nacistične mladine. Trdnjava Spandau ima svoje posebnosti. V zaporu so samo tri celice zasedene, 597 celic pa je praznih. Trdnjava je pravzaprav zadnja postojanka, kjer štirje zavezniki iz druge svetovne vojne prihajajo še v stik. — Straža se namreč vsak mesec menja. Zapor menjaje stražijo ameriški, ruski, angleški in francoski vojaki. To je zadnja točka v Nemčiji, kjer si štiri, vojske med seboj izkazujejo vojaške časti in druga drugi predajajo dolžnosti. 160 vojakov različnih narodnosti je zunanja straža za tri preostale kaznjence, dva sta obsojena na 20 let zapora, Rudolf Hess pa na dosmrtno ječo. Skoraj 90 let star zapor je od zunaj rdeče barve. Notranjost je skoraj prazna. Smatrajo, da je to najbolj zastražen zapor na svetu. Beg iz zapora je po splošnem prepričanju nemogoč. — Čeprav imajo kaznjenci precej veliko svobodo gibanja, niso niti sekunde brez nadzorstva, tako da je samomor popolnoma izključen. — Drug od drugega so ločeni s praznimi celicami, da je sporazumevanje z znaki neučinkovito. Po štirje stražarji iz Rusije, Amerike, Francije in Anglije jih v celicah nadzorujejo dan in noč. To je skupaj 16 stražarjev. Vsaka država ima razen tega še višjega stražarja, ki nadzoruje delo stražarjev. Razen tega imamo še štiri upravnike zapora (Ameri-kanec, Rus, Anglež in Francoz), ki skrbijo za notranji red. Zunanjo stražo sestavlja 40 stražarjev, ki so razpostavljeni po stražarskih stolpih in oboroženi G strojnicami. Menjavajo se vsak mesec iz vojsk štirih držav zaveznic. Razen tega imajo v zaporu še 4 italijanske kuharje, ki pripravljajo hrano za tri zapornike. Smatrajo, da je to najdražji zapor na svetu, kajti vzdrževanje trdnjave Spandau stane mesto Berlin letno okrog 260.000 zahod-nomemških mark. Vsak kaznjenec dobi dnevno štiri časopise v celico, ki jih vsi natančno preberejo do zadnje strani. Nizozemski brivec, ki skrbi za zunanji izgled kaznjencev, je tako najbolj poučen brivec na svetu. Hrana v zaporu omogoča kaznjencem dober telesni izgled. Zajtrk ni brez juhe, jajčk in klobas, kosilo pa je skoraj vedno z mesom in sadjem. Razen tega imajo kaznjenci dostop do knjižnice, ki je v posebnih prostorih zapora. Najhitrejša potniška ladja Modri trak kot priznanje' za najhitrejšo potniško ladjo ima ameriški parnik »United States«. Ta vozi na redni liniji New York -Le Havre—Bremerhaven. Po rednem plovnem redu prevozi progo Le Havre—New York v 4 dneh in pol. 20 LET nnc JOŽE STOK - KOROTAN Skoz’ obroč na Koziansko »Oh Savinji mrgoli Nemcev,« nam je povedal gospodar samotne kmetije na Kozjicl, ko smo ga vprašali po novicah. Nato smo mu povedali, da nameravamo pri njem predamiti. Takoj nas je peljal v hišo in zakuril v peči. Ko se je razgrela, smo se skobacali nanjo. Toplota je bila tako prijetna, da smo kmalu globoko zasmrčali. Popoldne nam je gospodar spet postregel z novicami. Vrnil se je namreč iz- Smarjete, kamor'ga je bil poslal Antonesko. Povedal nam je, da so borci XIV. divizij© izvršili sabotažno akcijo v Senovem, sedaj pa prodirajo v smeri Štor. Na Kozjanskem je ves dan ropotalo; nekje blizu Zagračnice je bila huda borba. Popoldne pa so od tam pribežali vermani brez orožja, raztrgani im preplašeni, ko preganjani volkovi. V Rimskih Toplicah se niso počutili varne, zato so jo kar peš popihali v Celje. Vsi ljudje navdušeno pozdravljajo divizijo. Savinja pa je še vedno močno zastražena. Zvečer smo se odpravili na javko. Kurirji so nam izročili pismo. Kdo piše? Silas! Poziva nas, naj pridemo za njim, ker da divizija ne bo krenila čez Savinjo pri Rimskih Toplicah. Izbrala si je novo pot, spotoma pa bije hude borbe z Nemci. Situaeija je bila precej zavozlana, toda kljub temu smo odšli dalje. Na pobočja grička, tik nad cesto Zidani most— Celje, smo se morali potuhniti, ker je šla po cesti patrulja 34 policistov. Ko so odšli, smo takoj smuknili čez cesto in stekli do Savinje ter se skrili v grmovje. Počakali smo, da je v nasprotno smer odšla druga patrulja. Nato sta Janez in Drago odšla na stražo, drugi pa smo se priplazili do mosta in opazovali, če ni morda kje skrita nemška zaseda. Vse je bilo mimo! Zato sva jo z Malijem previdno mahnila čez most; pred nama je že švignil Antcncsko. Nisva še naredila 15 korakov, ko sva zagledala, kako se na drugem koncu spet približuje mostu nemška patrulja. Vrgla sva se na tla in stisnil k ogrodju mosta. Nemška patrulja se je vedno bolj približevala, midva pa sva bila kakor ujeta v pasti... Bil je hud mraz, toda čutil sem, kako me je od vročine oblival pot. Slo nama je za nohte. Patrulja se je pri mostu ustavila. V tem neprijetnem položaju smo tiho preklinjali. Končno so policisti le odšli in vsi smo se oddahnili. Ko so bili Nemci že dovolj daleč, smo stekli čez most, previdno prelezli še železniške tire in se povzpeli še na hrib Povčeno. Toda še bolj smo sc oddahnili, ko smo zagledali, kako sta dve nemški patrulji postavili zasedi na obeh koncih mostu. Kaj bi bilo, če bi se to zgodilo takrat, ko sva z Malijem ždela na mostu?! Da, kaj bi bilo? Ko smo šli dalje proti vasici Lože, je začel naletavati sneg, ki je sproti brisal sledove za nami. V vasici smo potrkali na poikna pri našem zaupniku Jernejcu, ki je bil preplašen in nam ni hotel odpreti. Dejal je samo, naj bežimo, ker je povsod polno nemške golazni. Torej prva vest na Kozjanskem ni hUa nič kaj bodrilna. Naprej proti Lisci! V bižini vasice Poljane smo zagledali dolgo kolono, ki sc je pomikala proti nam. Hitro smo skočili v zaklone in pripravljeni čakali, da sprejmemo borbo. Toda na naše veselje je bila ta kolona le Platinova patrulja iz XIV. divizije, ki je potovala proti Pohorju. Ustavili smo se šele v vasici Sela pod Lisco pri nekem kočarju. Ko smo mu povedali, da bomo pri njem preda-niii, se je prijel za glavo in prosil s sklenjenimi rokami; »Za božjo voljo, nikartc. Povsod je polno Nemcev.« Od strahu je drhtel, kakor sito v mlinu, si grizel ustni-a ce, pulil lase tn momljal: »Danes bom pogubljen...« Nič ni pomagalo, moral se je vdati. Trije šo se s-koba-/5 call na peč, Janez je odšel na bližnji skedenj na Stražo, z E Dragom pa sva hodila po sobi sem in tja in hudo opreti zovala skozi okna. Zunaj je razsajala zima, burja je hudo §f žvižgala in se igrala s suhim snegom. Peč se je že skoraj shladila. Zakurili je nismo mogli g več, ker ni bilo drv. Da bi šel gospodar ponje? Ne, nismo g ga smeli pustiti, ker nam nihče ni jamčil, da sc bo vrnil. H Zeblo nas je, da smo šklepetali z zobmi. V hlevu pa je g mukala krava, ker ji gospodar ni prinesel sena. Opoldne S jo je Drago potolažil s krmo — iz sk»dn’a .H je prinesel = škopnik slame, da si je vsaj za prvo silo opomogla. Popoldne se je vsula z lisce precej številna nemška g drhal. Zapustili smo kočo In se skrili v hlev. Ko je drhal E Izginila v dolino, smo se vrnili. Pa ne za dolgo. Kmalu je g namreč prlštorkljalo v vas drugo nemško krdelo, zato smo g se morali spet umakniti za hlev. Ko so odšli, se nismo več = vrnili v kočo. Ujela nas je temna noč in krenili smo proti p Lokavču. (Dalje prihodnjič) liniiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiinuiuiuiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil11 In« Rltter; LU Gledala Je na SUkino glavo kot na glavo človeka, ki ga je ponoči sovražila kot vsi drugi. Spoznala Je, da mlado dekle ne nosi krivde za to, kai se Je zgodilo. Greta »1 Je pogladila svoje svetle las« in sočutno gledala Sliko. Ta Je vzdignila glavo. V njenih očeh so se bleščale solze in jd počasi tekle po licih. »Tako težke mi je,« je Ihtela Silka. Njene ustnice so trepetale, niso pa mogle več spregovoriti besedice, kajti govorjenje ne more spremeniti tega, kar se je pripetile. Vstala Je In s sklonjeno glavo odšla na dvorišče, potem pa po stopnicah, ki so držale v grajske prostore. Sama mora videti ln »e prepričati, kako je z gospo FeMcdto. Saj vendar ne more biti res, da bi Mia tako hudo bolna, kot pravi Greta. Tako neusmiljena usoda vendarle nj. Po tolikih mesecih neizrekljivega trpljenja je SUka končno našla tu svoj mir — sedaj P» naj bi njen prihod v te kraje napravil takšno nesrečo? Grajska kuharica je odskočila, ko je zagledala Sliko. Njen obraz je bil od sovraštva ves spačen. Nekaj silno grdega je zamrmrala, ko je Silka šla Stokanje nekega moškega ji je pokazalo pol. Vrata sobe, kjer je ležala bolnica, so bila samo priprta. Tiho jih je odprla Im nemo obstala na pragu. ShitHa je, kaj se dogaja v srcih obeh moških, ki sta nepremično gledala v žensko ,ki je mimo ležala v blazinah. Zavedala se je pa tudi, da je vsaka tolažilna beseda odveč in da je edini pomočnik le še Zdravnik Jo je z očmi prosil, naj odide lz sobe. Vedel je namreč, kako je z obema moškima. Umirajoča ženska je ležala v postelji, ženska, ki bi zanjo na prvi pogled mislil, da samo spi. Kak« dobra Je bila ta gospa za njene ljudi. Silka se Je spomnila, kako vesela je še bila gospa FelicUa, ko so pri novi MSI obhajali Jikof’. kako taktno Je znala ta gospa njene ljudi obdariti. Po prstih Je stopila bliže k postelji tn obstala Uk za RUdigerjevim hrbtom ter preko njega gledala v nem obraz bolnice, ki Je bil od vročine ves rdeč. Nekje v hiši je slišala, da bije ura. Avtomatično Je štela njene udarce. Bilo je pet popoldne. Kmalu se bo stemnilo, kajti noči so bile sedaj tako zgodnje. Bo to poslednja noč grajske gospe? Zadržala Je sapo. ko Je bolnica odprla oči. Vročično so se ji svetile, toda Silka je razločno videla, da so se najprej ustavile na sinu, potem so pa za hip obstale na Silktnem zmedenem obrazu. Tedaj se Je- na obrazu stare gospe pojavil nebeško lep nasmeh. RUdiger Je zastokal, ko je videl ta obraz. Pretresel ga je bolj kol vse. kar Je doslej videl. Bill Je pogled, Id ga ne bo nikdar več pozabil. Bil je nasmeh umirajoče matere, njen zadnji pozdrav, preden se poslovi od sveta, ki ga Je tako ljubila. Vroče solze so kanile na voščeno bele roke bolnice. Bil je stari polkovnik, U se d sramoval jokati kot otrok, ki si ne ve pomagati. Slika še nikoli ni videla moškega ihteti. Tudi ni razumela, da more človek, kot Je bil stari baron, sploh jokati. Stari raož Je gledal v ta ljubljen obraz kot skozi kakšno kopreno. Gledal Je žensko, s katero je bil v življenju tako srečen In ki ga je razumela kakor noben drug človek na svetu. »Ostani pri nas.« so prosile njegove trepetajoče ustnice. Prijel Je njene slabotne reke s svojimi trdimi rokami. Toda nekdo ga je prehitel — prehitela ga Je neka nevidna sila, ki ne pozna usmiljenja ln ki je močnejša, kot Je človek. Njeni prati so bili hladni, čeprav ji je glava od vročine goraia. »Hvala tl, Adrian,« mu je še zaše- petala. »Tako srečna sva bila — sedaj pa moram oditi ... Ne bodi žalosten zaradi tega... Saj sc bova pozneje spet srečala, Adrian ...« Gospa FcHclta je trudno zaprla oči. Govorjenje Jo Je izmučilo In temne sence pod njenimi očmi so postale šc močnejše. Njene ustnice so dobile barvo njenih lic. Podale so tako blede, da sc niso več ločile od barve obraza. »RUdiger...« je zašepetala Sin Je moral skloniti glavo k njeni, da je razumel mni-er. »Bodita dobra drug drugemu...« je dahnila »Veš, Slika ni prav gotovo čisto nič kriva...« Dekle se Je sklonilo k njej in JI z robcem obrisala potno čelo. Za hip se Je RUdiger obrnil proti njej. Silka še ni nikoli videla tako bolesten moški obraz kot tokrat. Cel njegov obraz Je bil bolečina: njegova lica njegove oči, njegova usta Slika Je položila roko na njeno glavo — kretnja matere, kt boža otroka. RUdiger je spet podelal bolnico, podzavestno Je pa čutil močan pritisk njenih malih rok. »Silka... osreči ga!« Glas umirajoče Je še enkrat postal močnejši. Videti je bilo, kakor da se JI moči spet povračajo. Nepopisno nc .no, materinsko sc Je umirajoča nasmehnila dekletu. »Vidva sla ustvarjena drug za drugega...« Spet je zaprla oči tn se umirila. »Spi,« je zašepetal RUdiger. Da njegova mati spi, toda nikoli več se ne bo prebudila iz tega spanja. Silka je jokala In solze so ji vrele po Ilcih. Zgubila Je Človeka, ki ga Je ljubila, čeprav ga Je samo bežno poznala. Zdravnik Jo Je prijel za roke in jo obzirno odpeljal Iz sobe. Oba moška sta hotela ostati sama, kajti posloviti sta se želela od umirajoče. Nihče Ju ni smel pri tem slovesu motiti, nihče ne ho nikoli zvedel, kaj sta mrtvi ženski obljubila. Ko sla več ur kasneje odhajala 1* sobe, sta bila oba moška obraza podobna maski lz kamna. Oba sta stopila pred hišo ln odšla v noč. Visoko nad njima so sijale zvezde. Nobenega oblačka ni bilo na nebu ln tudi veter je menda **' spal. Bila sta popolnoma sama, niti besede nisi* spregovorila, ko sta sedla na velik kamen ob robu gozda. Oba sla doživela izgubo, ki je bila ncnadomesl' Ulva. Bila sta omamljena od udarca in mislila ‘it®’ da ga ne bosta prebolela. Sedela sla še tam zun ko je začelo sonce spel vzhajati In oznanjati IV°V dan. »Vrnila se bova,« Je dejal polkovnik z zlomU*' ndm glasom. Položil Je sinu roko na ramo In tak sta se vračala v hišo, ki Je postala sedaj prazna. Gospa FelicUa Je bila majhna In nežna, toda i* •žarevala Je toploto, ki je polnila vse grajske sob*-Ko sta oba moška vstopila v hišo. Ju je zeblo. Ura v sobi ,|e tiktakala, čas je mineval, kot * se ni nič zgodilo. »Mati Je mrtva,« je dejal ger. Bile so prve besede, ki jih Je spregovoriti jih pa ni razumel. Njegov oče Je sklonil glavo globoko na prsti gova mogočna postava pa Je bila zlomljena. Bil mož silne energije, sedaj pa od vsega ni ostalo n Molčal Je. c Tudi ni imel več kaj povedati. Zanj J* ®° ,c zašlo 7.a vedno, pa če še tako sije z neba. gamo s FeUcito ln zanjo, nje pa sedaj ni bilo v 16- rzri Črni oblaki go se kopičili na nebu. Močan, veter Je drobil robove oblakov. Imeli so P0® prstov, ki segalo po nebu In neknl Iščejo. tfll. Ljudi Je zeblo. Zavijali so se v tople plašče- ^ dar Jim ni bilo topleje. Sli so skozi široka 11 grajskega dvorišča, stopali so za krsto, ki štirje motiki nesli na ramenih na pokopališč*. ^ Molče so stopali drug za drugim. Ni bH° pri drugih pogrebih, kjer so ljudje lahko šti •* bližjimi svojci, a so vendar lahko govorili « datljih stvareh. Gospa, kateri so ljudje danes zali poslednjo čast, pa Je bila vsem tako b" *•?!,, (Dalje prihod nj*«