St. 25 Mttiv ilAu f iitorH (Coti cvmti n ta puta) V Tratil. ¥ nedello 29. januari« 1922 Posamezna Številka 20 stotJnk Letnik XLVII izhaja, UvzemSt pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica *v. Frančiški AsiSkega St 20. L nadstropje. Dopisi na] se pošiljajo ured ni St pisma se ne sprejemajo, rokopi i se ne vračajo. Izdajatelj in o Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarna E znaSa za mesec L 7. —,3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —, in ct Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in up merski tojižfiica PO VOLITVAH Skader Cfeotenceau, dočim bi la postati neodvisna. On je že ta-tral, da je to prav ugodna ponud- Naie izkušnje na političnem polju se'Najdragocenejši njihovi agitatorji pa ^iTTf^ - razpcAvten^ na mirovni množijo z veliko naglico. Leto 1921. in vsi civilni komisarji brez izjeme in skora4^nfcrc55V toda večina delegatov je od- ..........vsi občinski gerenti. Uradniška Usta v Se- 4.° . pJ?Sdbo'. pn^T žani je bila sestavljena pod pokrovitelj-1 večjih ugodnosti m boljših me, za ,gsl. dr-stvom tamkajšnjega civilnega komisarja in zavo< Glcde Luna ob Oltridskem jezeru, ki 1922. sta nas peljali skozi dve važni volilni borbi. V kratki dobi 8—9 mesecev smo doživeli in prenesli obe vrsti volitev, ki so v navadi po vseh razvitih državah, državne in občinske volitve. Bolj prav bi bilo, ko bi rekli, da smo obojne volitve pretrpeli. Vendar pa nočemo več naglaša-ti tega, kar vpije samo do neba. Resnica je tako strašna, da smo ji sami težko verjeli. Vsaka naša beseda bi jo znala izpačitL Pustimo torej resnico v "Ogledu, kakršna je. Tako bo ogledalo ostalo popolnoma čisto in grešne duše se bodo lažje videle v vsej svoji nagoti. Ako primerjamo lanske volitve z letošnjimi v Trstu in po deželi, bomo takoj opazili nekatere sličnosti, ki zaslužijo, da jih podčrtamo. Vsa naša Julijska Krajina je bila razdeljena letos kakor lani v dve Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo \ širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnice, In zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pobijajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica svt Frančiška AsiŠkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. s pomočjo njegovih podrepnikov. Slično ve lja za Postojno, Sv. Peter pri Gorici in za vse občine, glede katerih se Lahi ponaša jo, da so jih iztrgali iz rok naše domače stranke. Vse uradne osebe po naših kra jih so nastopile kot agenti in agitatorji la ških nacionalističnih strank. Nekateri občinski gerenti so se poslavljali od občina-rjev že davno pred volitvami. Tako je občinski gerent v Idriji pribil en cel teden pred volitvami ginljiv proglas, v katerem ie Idrijčanom naznanjal, da jim prepušča občino s 130.000 lirami v blagajni. Pozneje so izdali »idrijski volilci italijanske narodnosti« volilni proglas, v katerem so se ponosno bahali z istimi 130.000 lirami, češ polovici, ki se skoraj v vsakem oziru raz- j kako znajo Italijani upravljati občine. G likujeta ena od arutfe. V prvo polovico gerent Briganti, je poslal svoj poslovilni spadata Trst in Istra, v drugo Goriška in proglas »pravočasno« tudi nam s prošnjo druge slovenske pokrajine, ki so bile pri- naj bi ga objavili Mi smo gospodu geren-ključene k staremu Primorju. Kakor lani tu ustregli še le po volitvah in s tem smo državne, so se tudi letošnje občinske volitve vršile na Goriškem popolnoma mirno in brez vsakega nasilja. Kakor lani mu povedali, da smo se razumeli Agitacija laških strank je torej bila velikanska, mnogo večja kot lani Ker je bila državne, tako so se tudi letošnje občinske uradna, je bila Gbenem tudi mnogo bolj za-volitve vršile v tržaški okolici in po Istri peljiva. Uradni agitatorji so pridobivali v znamenju nasilja in raznih volilnih sle- naše lahkoverne ljudi z vsakovrstnimi ob-parij. Letos je bila le ta razlika, da so se j ljubami. Tu kaka nova cesta, tam kak ob-občinske volitve vršile v dveh kratih in činski vodnjak; tam zopetrkaka druga »gone po vsej deželi hkratu. Dasi priznava- spodarska ugodnost«. Pogruntali so, da rao, da so bila oblastva radi kratkega roka, v katerem so se morale izvršiti občinske volitve, v nekaki »zadregi«, moramo danes po praznikih vendar povedati, da te ločitve v času ne razumemo. Pred »prazniki« smo mislili, da so naredili to le zato, da bodo lažje vzdrževali red. Sedaj pa je la ukrep velika in obenem sumljiva uganka. »Najzanimivejša in za nas najvažnejša naši ljudje takim obljubam kaj radi verjamejo. Seveda jim niso povedali, da od tega ne bo nič. Niso jim povedali, da jim ni mar za sodelovanje, temveč da imajo z našimi občinami popolnoma drugačne, zahrbtne namene. Niso povedali, da so vsi ti naši uradni in neuradni dobrotniki najodločnej-ši nasprotniki avtonomije naših dežel, ki je edini in najneobhodnejši predpogoj vsake- stran letošnjih volitev pa je nastop laških ga poštenega sodelovanje med Slovani in nacionalističnih strank. Njihovi bloki ali zveze so nastopili z malo drugačno taktiko, toda z isto enotnostjo kot lani. Volilno gibanje in volilne priprave so bile v primeri z lanskimi zelo klavrne in nenavadno mirne. Ta nepričakovani pojav je kazal na zunaj, da se laška kamora • precej malo briga za občinske volitve in da jim pripisuje zelo majhno važnost. Ta pojav pa je bil Italijani. Hočejo imeti čim več občin, ki bi jira bile pokorne in ki bi se v slučaju potrebe po njihovem ukazu izjavile proti avtonomiji. Niso jim rekli, da bi hoteli imeti v vsaki naši vasi tudi svojo italjansko šolo. Oni vedo, da jo bodo dobili brez težkoč le tedaj, ako jih bodo občine pokorno poslušale in laške šole same zahtevale. Naše občine, ki so se dale premamiti od le zahrbtno znamenje, ki je marsikoga med i teh »prijateljev sodelovanja«, so opozorje-nami dovedlo do krivega zaključka, da ne. Novi občinski zastopi se bodo v naj-smatrajo Lahi občinske volitve za nekaj krajšem času prepričali, da pričakujejo ti postranskega. Volitve same so nas poučile, da naši nasprotniki ne samo polagajo na- »prijatelji« od njih, da bodo nastopili proti deželni avtonomiji in proti slovanskim šo- nje velikansko važnost, temveč da pripi-; lam. Tedaj se jim bo nudila prilika, da do-sujejo ravno občinskim volitvam mnogo. kažejo svojo narodno značajnost. Sladke večji pomen kot državnim. obljube komisarjev, ki se itak nikoli ne Občinske volitve v slovenskem in hr- bodo izpolnile, jih nikakor ne morejo ve-vatskem delu naše dežele so nam prinesle zati. Za svoje sklepe so odgovorni le pred obenem velevažno odkritje. Odkrile so nam ves peklenski načrt laških centralističnih strank. Pokazale so nam, da smatrajo te stranke občinske volitve za svojo najugodnejšo fronto. LetoŠnie občinske volitve so izrabili za svoje podrobno razna-rodovaino delo. Vrgli so se za sedaj na nekatere naše vasi, za prihodnjič imajo v načrtu druge itd. svojo vestjo in pred nikomer drugim! Lanske in letošnje volitve so torej za nas Jugoslovene dragocena izkušnja in obenem resno svarilo. Dokazale so nam predvsem, da so obojne enako važne, da pa je nevarnost pri občinskih /olitvah še večja kot pri državnih. Naši nasprotniki bodo obojne enako spretno izrabljali za demoralizacijo našega ljudstva in za borbo proti av- To je tisti peklenski načrt, ki so nam ga tonomiji naših pokrajin. Da bi jim bilo la-cdkrile letošnje občinske volitve. Važnost žje, delajo nekako umetno ločitev med podrobnega dela je znana vsakemu narod- Istro in Trstom ter Goriško. Pri tem jim nemu delavcu. S podrobnim delom se edi- gre uprava na roko, dočim poostrujejo no dosezajo trajni in zanesljivi uspehi. Te- stranke to ločitev z razliko v svojem naga dejstva se zavedajo tudi naši nasprotni- silju. S tem bi hoteli predvsem onemogo-kL Zato so napravili svoj načrt proti našim čiti enoten nastop naše stranke. Toda občinam. Klavrnost njihove letošnje agita-. obojne volitve so nam jasno dokazale, da cije je bila le navidezna. V resnici je bila j sta ravno enoten nastop in enotno vod-mnogo vstrajnejša kakor lani. Da se to ni! stvo neobhodna predpogoja uspešne bor-opazilo, je povsem naravno, kajti njihovi be, in da velja to za * občinske volitve v agitatorji so bili raztreseni po vsej deželi. Povsod so imeli svoje zanesljive zauonike. enaki, ako ne v večji meri kot za državne volitve. Jugoslavija Pasićeve izjave o šib eni ških dogodkih in vprašanje Skadra. — Vlada dobila zaupnico BELGRAD, 23. Na zadnji seji Narodne pade naši državi Naglašal je, da je sprožil vprašanje Skadra na mirovni konferenci v zvezi s še nekaterimi drugimi poslanci iz Črne gore. Naša delegacija, oziroma vlada je pristala na meje iz leta 1913, toda le za slučaj, ako kaka druga država ne bi do- skupščine je Vo;a Lazić interpeliral mi- j bila ozemelj ali privilegij v Albaniji. Jgsl. metrskega predsednika glede šibeniških '■ delegacija je zahtevala Skader, ko je Wil-dogodkov. Pašič mu je odgovoril: »Gospo- sen ponudil Italiji Valono. Dne 14. janu- dje! V Šibeniku se je pripetil incident. Mi smo dobili poročilo, da so Italijani streljali na naše ljudi, italijanska vlada pa je nasprotno dobila obvestilo, da so spopad izzvali naši ljudje, ki so napadali na italijansko vojno ladjo vračujoče se mornarje, ki so se po prihodu na ladjo branili s streljanjem. Obstojali ste torej dve verziji in je bila potrebna preiskava in je bil določen činovnik, da dožene dejanski položaj in poda točno poročilo, iz katerega je razvidno, da so bili italijanski mornarji pri povratku na svojo ladjo deloma nadlegovanj, nakar pa so se naši odstranili in ni bilo nobenega vzroka za streljanje z italijanske vojne ladje. Sedaj se mora poročilo še verificirati, nakar se bo incident rešil po mednarodnem načelu. Ako so krivi naši, jih bomo kaznovali, v nasprotnem slučaju pa bo Italija storila isto. Kar se tiče italijanskih vojnih ladij v naših lukah, smo napravili korake, da se v tem pogledu zadosti mednarodnemu dogovoru.« Črnogorski demokrat Radošič je odgovarjal tekom nadaljevanja razprave o vladnih izjavah na očitanja zaradi Skadra. Govornik je omenil kampanjo, ki se vodi y Črni gori proti njemu, ker Skader ne pri- arja 1920 so zavezniki jgsl. delegaciji stavili ponudbo, da Jugoslavija dobi Skader z okolico kot avtonomno pokrajino. Ako te ponudbe ne bi sprejeli, potem so bile londonske meje na vidiku. Toda tudi ta pakt odstopa Skader v suverenost jgsl. države. Naglašati je treba, da je bil od januarja do maja 1920. ko je odstopil Nitti, položaj zelo ugoden in bi se po znani ponudbi naše meje na jugu mogle precej izboljšati. Kot dokaz za resničnost svojih trditev je navajal govornik pooblastilo, ki' ga je dobila delegacija meseca marca v Londonu, da se reši jadransko vprašanje. Pregovori v Parizu in odgodite v pogajanj v Pal-lanzi so dokaz, da je Nitti bil za popuščanje. Govornik je poudarjal škodo, ki je nastala iz tega, da jgsl. država ni bila zastopana na konferenci v San Remu, to pa zaradi tega, ker se v Rapallu ni razpravljalo o albanskem vprašanju, kakor je on svetoval. Meseca julija 1921 so bili stavljeni veliko slabši predlogi. Misli, da tiči vzrok temu poslabšanju v vstaji Miriditov, kar so naši sovražniki izkoristili zase. Zahteva od vlade, da se reši, kar se še da rešiti. Nato povzame besedo ministrski predsednik Pašič, ki naglasa, da nam je svoj-, je pripadel Albaniji, je treba naglašati, da je v tem vprašanju Albaniji pomagala Italija, ki je operirala z netočnimi podatki. Govornik se nadeja, da bo Jugoslavija še vendar enkrat dobila Lim. S tem je bila debata o vladni deklaraciji zaključena in je predsednik odredil glasovanje o zaupnici vladL Vlada je dobila o-fiomno večino. Za zaupnico je glasoval centrum, proti pa JgsL klub, socialisti, nar. socialisti, zemljoradniki in dr. Ivanić. Sto-jan Protič ni bil navzoč. Zvečer bodo vstopili odlični kardinali v konklave. Francosko in angleško sožalje RIM, 28. Izredni zastopnik angleške vlade pri Sv. stolici je poslal kardinalu Gaspariju to-le sporočilo: Po kraljevem nalogu smatra državni tajnik lord Curzon za svojo dolžnost, da izrazi V. visokosti globoko žalost, s katero je N. V. izvedelo vest o smrti Sv. očeta in da sporoči izraze iskrene simpatije N. V. — De Salis. Tudi francoski poslanik pri Vatikanu je sporočil kardinalu Gasparriju sožalje predsednika francoske republike in francoske vlade. >Temps< Francija o govoru nemškega kanclerja Wirtha Italija Papežev pogreb RIM, 27. Včeraj je bilo truplo ranjkega papeža Benedikta XV. svečano postavljeno v grobnico v vatikanski baziliki po zadnji papeževi volji, katero je Sv. kolegij spoštoval. Že zjutraj se je čitala v Julijski j govor kapelici svečana maša za ranjkega papeža, katere so se udeležili kapitol, vatikanski kier in rimski seminarij. Od 7—12 ure je bila cerkev Sv. Petra polna ljudi, ki so si prihajali ogledat truplo pokojnega papeža, ki se je nahajalo v kapelici Sv. sakramenta in okoli katerega je stala nepremično plemenitaška in švicarska straža. Ob 15 so prišli iz sakristije kapitol, kler in seminar vatikanske bazilike. Pred njim so Šli čuvarji bazilike v paradnih oblekah velikimi prižganimi svečami v rokah. Zbor je šel tiho in mirno pred oltar katedralne kapele. V koralni kapeli je bil postavljen sijajen oder, obdan s prižganimi svečami. Tam so že pričakovali stoje kardinali s kandelabri in svečami. Na levi strani altarja sta se bila zbrala diplomatski zbor in številno zastopstvo rimskega patriciata, obdane od Švicarjev in orožnikov. V tem se je začel pomikati sprevod s papeževim truplom na nosilnici iz kapele je bilo na ta način rešeno vprašanje financiranja odškodnin ali pa vprašanje padanja marke. Treba je sedaj — zaključuje list — bolj kot kedaj misliti na mednarodne kreditne operacije. Francosko - angleška polemika zaradi vzhodnih vprašanj PARIZ, 28. »Liberte« komentira vest nekega oficioznega angleškega lista, da so bili o spomcnici o vzhodnih vprašanjih, ki PARIZ, 28. Vsi listi se bavijo z govorom nemškega kanclerja Wirtha pred državnim ( n^r^r- L-an^lonn Wirtha ie bil Avstriji mi- zborom. Govor kanclerja Wirtha je pravzaprav polemika s francoskim nistrskim predsednikom in odgovor na njegov govor v lrencoski zbornici. Nemški kancler je poudarjal, da je bil Poincarejev govor vsebina vseh onih neopravičenih očitanj proti Nemčiji, ki so jih krivi površni opazovalci. Nemčija se trudi že mesece, da bi dokazala, kaka krivica se ji dela, »toda zdi se, da Francija noče slišati na to uho«. Nemčija bo ugodila zahtevi odškodninske komisije in bo natanko razložila svoj gospodarski in finančni položaj. Upa, da se ji bo posrečilo prepričati vlado, da je njena sodba o Franciji napačna. Poincarejeva trditev, da se Francija ne namerava pustiti voditi od mržnje ali želje po maščevanju, bi upravičevala najboljše upanje, če bi Francija ne nasprotovala tej novi smeri svoje politike n. pr. s svojimi zahtevami glede vojnih krivcev. Očitki, da je bilo državno sodišče pristransko, so neopravičeni in jih je državni kancler najodločneje zanikal. Če namerava francoska vlada porabiti to vprašanje in druga podobna za to, da ponovno zahteva razna jamstva in sankcije, bo nemška vlada stavila temu negativnemu programu nasproti svoj pozitivni program, katerega Sv; sakramenta. Na obeh straneh papeže- ^vna točka je obnovitev porušenih kra- - jev. Če pa smo pripravljeni — je poudarjal Wirth — da v tem in v drugih vprašanjih vega trupla je bil po en papeški klobuk kot znak njegove duhovne in posvetne jurisdikcije. Nosilnico so nosili sediariji, kapelani in akoKti Okoli nosilke so bili člani plemenitaške straže, paradni dekan in osem sediarjev v oblekah iz rdečega damaska, s plavkastimi plašči z rdečimi robovi in v belih rokavicah. Za nosilko so šli majordom, cerimontjski mojster, tajni komorniki, poveljniki vojaških oddelkov, drugi vatikanski dostojanstveniki in veliko število nadškofov, škofov in monsinjorcv. Sprevod se je počasi pomikal mimo kipa Sv. Petra in se ustavil pred katedralnim oltarjem. Med tem je pel zbor v julijski capeli pod vodstvom mojstra Boezija »Mi-serere«. Monsinjor podupravitelj, kardinal Gaspari, višji kocaornik in ekonom so sprejeli truplo s petjem »exaltamus domino«. Odgovarjal jim je zbor v Julijski tapeli Ko je petje utihnilo, je šel monsinjor podupravitelj v sredo kapelice, kjer so stale tri krste, prva iz cipresa, druga iz svinca, tretja iz svetlega bresta. Na svinčeni krsti je napisano latinski papeževo ime, leto življenja in smrti. Med predpisanim petjem je bilo papeževo truplo postavljeno v krsto iz cipresa. Majordom je pokril papežev obraz z dvema robcema iz >ele svile in z zlatom rezanima. Nato je prefekt pokril truplo s svileno rjuho z zlatimi resami. Majordom mu je stavil k nogam dve torbici iz rdečega žameta z zlatimi, srebrnimi in bronemmi svetinjami, iovanlmi tekom papeževanja pokojnega papeža. Razen tega je bila postavljena v srsto metalna cev s pergamentom, na katerem so opisane glavne točke papeževega življenja. Medtem so se čitale pogrebne molitve. Preden se je krsta zabila so šli tardinall eden za drugim poljubit pokojnemu papežu noge. Prva krsta je bila nato zaprta. Na pokrovu krste sta bili postav-jeni na križ dve vijoličasti vrvci, kateri sta kardinala Gaspari in Merry de Val zapečatila. Nato je bila zaprta bronasta krsta, ki je bila tudi zapečatena. Končno je bila zaprta tretja kr$£a, katera je bila pokrita s ponjavo iz rdeče volne. Končno je bila krsa v svečanem sprevodu prenesena v vatikansko grobnico. Preden je bila postavljena v grobnico, je bila blagoslovljena. Konklave bo odprt dne 2. februarja RIM, 28. Tajništvo Sv. kolegija sporoča: Ob priliki smrti odličnega papeža Benedikta XV. svetega spomina je prišlo Sv. kolegiju mnogo so žalnih brzojavk, ne samo s strani državnikov, temveč tudi s strani škofov, semenišč, občin, zavodov in zasebnikov. Ker ni mogoče odgovarjati na vse mogoče brzojavke, izraža Sv. kolegij javno svojo hvaležnost za te izraze sožalja v težki žalosti, ki je zadela cerkev. Dne 30., 31. in 1. februarja ob 10 se bodo vršile v sikstinski kapeli posmrtne svečanosti Dne 1. februarja se bo^o vršile molitve za pokojnega papeža, katerih se bo udeležil diplomatski zbor, ki je akreditiran pri Sv. stolici, a razen tega rimska aristokracija. Občinstvu se ne bodo dajale vstopnice. Dne 2. februarja ob 9'30 se bo čitala v kapelici Sv. Pavla maša »de špiritu sanc-to« z molitvami »de etigendo pontifice«. zadovoljimo francoske zahteve, pričakujemo, da bomo rešeni večne skrbi za našo državno svobodo in za sigurnost naših meja.« Kancler Wir*h je nato razlagal ukrepe nernške vlade za ureditev nemške bilance. S 14 davčnirai zakoni se dohodki zvišajo od 55—100 miljard mark, a prisilno posojilo ene miljarde m~rk bo dalo sredstva za izredno bilanco. Govornik je pred zaključkom svojega govora omerdl besede Uoyda Gecig'ea, ki je dejaV dz se svet ne more ozdrst-iti, če se ne vzoostavi zaupanje med narodi, med vladami in njihovimi gospodarskimi sistemi Svet in narodi hočejo mir in prosto pot do politične vzpostavitve. Politika, ki temelji izključno na sili, ni prezebala s premirjem in se vsied te£a niso mogla re?iti velika vprašanja, ki jih ;£ prinesla vojna. Gospodarska beda premagancev vleče v bedo tudi zmagovalce in se širi na ves svet. To je neizprosna logika gospodarstva. Odškodninski sistem, ki je danes v veljavi, je privedel do grozne krize v svetovni trgovini; vsled pretiravanja v odškodninskih bremenih bo trpelo delov 10 ljudstvo vsega sveta. Nemčija ne bo prišla na konferenco v Genovo praznih rok in samo kot potrebna prosilka: Prišla bo z velikim gospodarskim izkustvom in kot prvoboriteljica za novo življenje. Kar pa se tiče obnovitve Rusije, smatra kancler, da se mora ta obnovitev izvršiti le z njeno pomočjo. Kancler je zaključil svoj govor, spomi-njaječ se smrti papeža Benedikta XV. Ponovil je njegove besede: »Dajte svetu pravi mir!« V svojem komentu k temu govoru pravi »Temps«, da je doba težkih pogajanj končala s parlamentarnega stališča s pravim uspehom za nemško vlado. »Temps« izraža upanje, da se bo strankam levice posrečilo dati republiki trdno podlago in da ne bo monarhističnim strankam ostalo drugo, nego da ji služijo. List govori nato o kanclerjevem poročilu o vnanji poli liki in poudarja polemični ton kanclerjevih besed na naslov Francije, katera ne bo odgovarjala v istem tonu. List pravi, da Francozi ne bodo mogli pozabiti onega dela Wirthovega govora, v katerem kancler izjavlja, da je nemška vlada pripravljena zadostiti francoskim zahtevam v vprašanju obnovitve porušenih krajev in v drugih vprašanjih, ker upa, da bo Nemčija tako rešena dosedanjih skrbi za svojo državno svobodo in za nedotakljivost svojih meja. Tako torej — nadaljuje list — Nemčija plača, ker se je doslej bala, da bo prišla v odvisnost ali da bo razkosana. Kakšen je ta argument proti razorožitvi — vzklika list — in koliko poti morajo nemški republikanci še prehoditi, preden bodo imeli vnanjo politiko, ki bo odgovarjala njihovim naukom in ki je potrebna za konsolidiran je njihove republike. »Temps« piše nato o finančnem načrtu, ki ga je razložil Wirth, in pravi, da ne bo mogel nihče sedaj zanikati, da je prisilno posojilo neobhodno potrebno sedaj, ko ravnovesje nemške bilance temelj na njem. Vendar ne bo mogel nihče trditi, da jo je dal lord Curzon v Cannesu Briandu, obveščeni kemailisti. List pravi, da na Quai d'Orsayju trde, da ne vedo nič o taki indiskretnosti in da je Poincare držal to spomenico, ki jo je dobil od Brianda, povsem tajno. Indiskretnost — zaključuje list — ni prišla torej s strani Francije. Francoski kredit Nemški Avstriji PARIZ, 28. Diplomatični sotrudnik agencije Havas zatrjuje, da proučava finančni minister načrt za dovolitev kredita v svrho zboljšanja njene valute. To posojilo bi se potem krilo z davčnimi prejemki in s predujmi, ki bi jih Avstrija dobila pod enakimi pogoji od Angleške. Aftgiiia Francosko - angleški sporazum pred angleškim ministrskim svetom PARIZ, 28. Danes je vzel angleški ministrski svet na znanje poročilo lorda Cur-zona o francoskem protinačrtu angleško-francoskega pakta. Angleška vlada je pripravljena sprejeti francoske predloge, kar se tiče reciprocitete in trajanja, nasprotno pa se o številu divizij, ki bi jih morala v slučaju dati na razpolago, noče izjaviti. Avstrijsko posojilo v Angliji LONDON, 28. Vladni finančni odbor je imel včeraj popoldne sejo, kateri je predsedoval Lloyd George. Avstrijska prošnja glede posojila dveh in pol miljonov šterlin-gov bo bržkone sprejeta. Nemšiga Nemški odgovor odškodninski komisiji BEROLIN, 27. O odgovoru Nemčije rc-paracijski komisiji poroča »Beriiner Tag-blatt« sledeče: Nota bo vsebovala memorandum šestih velikih strani z različnimi prilogami. Ta memorandum je razdeljen na dva dela. Prvi se tiče načrtov reform in garancij za nemške finance, medtem ko obravnava drugi načrt za plačila. Nadalje so razloženi tudi ukrepi, katere je vlada podvzela za ravnotežje bilance v smislu zahtev sporazuma, posebno zvišanje poštnih in železniških tarif. Tako bo redni proračun za leto 1922 izravnal izrednega, t. j. proračun za reparacije in bo tako skušala vlada uresničiti prisilno posojilo. Nadalje govori nota o avtonomiji državne fcsnke. Pri načrtu za plačila ni navedena n'kdi svota, ki bi jo vlada lahko plačala in se nota tozadevno sklicuje na izjavo Rathenaua v Cannesu o možnostih plačil Nemčije. Končno dostavlja, da se bo lahko nemška vlada o teh možnostih šele tedaj precizno izjavila, ko bodo proučeni problemi o reparacijah. Avstrija Nova avstrijska vlada. — Schober zopet ministrski predsednik DUNAJ, 28. Nova avstrijska vlada je tako-le sestavljena: Schober, ministrsko predsedništvD in ministrstvo za notranje svili; Breitsky, podpredsedništvo in ministrstvo za uk; Hunnet, ministrstvo za vrtani s stvari; Grunaberger, ministrstvo za prehrano in prevoz; Roedler, ministrstvo za trgovino; Kuršler, ministrstvo za finance; PrJtsrif, ministrstvo za pravosodstvo, Bauer, ministrstvo za socialno skrbstvo. Odgovor na interpelacijo radi zažiga »Nar. doma« v Barkovljah Radi zažiga Nar. doma v Barkovljah sta posl. dr. Podpornik in Šček predložila ministru za notranje stvari interpelacijo radi zažiga Narodnega doma v Barkovljah dne 12. decembra 1921. Minister je odgovoril: Dne 12. decembra 1921. zvečer se je skupina kakih deset fašistov ločeno podala v predmestje Barkovlje. Nekateri teh so mogli brez odpora vstopili v dvorano slovenskega društva »Adrija« in so v svrho represalije radi dogodkov v Splitu zažgali leseno gledališčno dvorano na dvorišču, na kar so takoj zbežali. Nemudoma so prihiteli orožniki, ki so mogli aretirati enega krivcev in so z vso brigo začeli zasledovati, da bi identificirali tudi druge. Varnostno oblastvo je ukrenilo najener-gičnejše odredbo, da se preprečijo oškodovanja slovenskih naprav v tem kraju. In v resnici so bili odbiti številni poizkusi vdora v prostore delegacije SHS, so se zabranili zagroženi napadi na list »Edinost«, in se je z mesta razgnala protislo-vanska demonstracija, organizirana na trgu dell'Unita. Ni pa se mogel preprečiti zažig malega gledališča »Adrije« radi tega, ker so se nekateri fašisti, ki so se ravno nahajali na trgu Unita, prenaglo ločili od drugih ter se podali pred sedež rečenega društva. Na vsak način pa morem zagotoviti spoštovana interpelanta, da so se krajevnim oblastvom izdala priporočila, naj skrbe za strogo in tajno nadzorstvo. — Državni podtajnik Teso 1. r. Stran Ib »EDINOST« V Ifsfa, dne 29. laauarj« 1923. Italija In mala ententa Čehoslovaški ministrski piedsednik dr, Beneš ima v rokah dve znameniti listini. Romunska je dobila novo vlado. Prejšnji vladi je načeloval Take Jonescu, novi vladi pa načeluje Bratianu. To sta najznamenitejša državnika Romunske. Povodom te spremembe v romunski vladi je bivši ministrski predsednik Take Jonescu brzojavil Bcnešu: «Ko odstopam od vlade, Vam pošiljam še enkrat prijateljski in prisrčni pozdrav. Delo, na katerem sva od jeseni leta 1918: skupno delovala, je bilo med najlepšimi zadnjih let. Poncsna smeva biti na svoje skupno delo. Dovolite mi, da Vam izjavim še enkrat, kako neporušno je prijateljstvo med najima deželama in kako ugodne spomine ohranjam na najine odnošaje.» Novi ministrski predsednik Bratianu pa je brzojavil BeneŠu: «Odkritosrčen tolmač sem čustev nove romunske vlade, če vam izrazim, kako se zanimam za razvoj prijateljskih čustev in velikih interesov, ki jih imata skupno obe naši deželi. Ne dvomim na tem, da bom pri tej nalogi imel dragoceno podporo Vaše ekscelence.» Taki brzojavki je prejel dr. Beneš iz Romunske. Odgovoril je brzojavno načelniku nove romunske vlade: < Zahvaljujem se Vaši ckscelenci prisrčno za čustva, ki ste mi jih izrazili kot načelnik romunske vlade. Skupna skrb za srečno in mirno bodočnost naših dežel nas more le spojiti še bolj, da združimo svoja prizadevanja v obrambo naših skupnih interesov, Uverjen sem, da bo skupno delo z Vašo ekscelenco še tesneje spojilo vezi prijateljstva med najinima deželeraa.» Obe ti romunski brzojavki ministru Če-hoslovaške sta v popolnem skladu med seboj in ugotovljata soglasno znamenito dejstvo, ki je mora vzeti v svoje račune vsak evropski državnik. Odstopivši ministrski predsednik slavi skupno dosedanje delo med češko tn romunsko diplomacijo; novi pa izjavlja z vsem poudarkom, da bo nadaljeval to delo. Prvi se raduje, da je prišlo med Čehoslovaško in Romunsko do tesnega prijateljstva, drugi obljublja, da bo skrbel, da to prijateljstvo postane še tesnejše. Ti romunski državniški izjavi sta dobili izrazito posvećenje v odzivu češkega ministra. Menda ni treba še-Ie določno označati cilja, po katerem je stremelo to «skupno delo» čehoslovaških in romunskih državnikov. Označeno je z dvema besedama: mala ententa, ta združitev naslednic bivše monarhije v obrambo — kakor ugotavlja Bratianu — velikih skupnih interesov! Seveda ima ta nova meddržavna kombinacija eno izjemo. Tvorijo jo Madžari. Ravno ugotovitev te izjeme pa nam pred-oča dejstvo, ki je velike pomembnosti ravno za nas kot državljane Italije. Kaže nazorno, kako slabo vozi svojo barko italijanski minister za vnanje stvari gospod Della Torretta. Zdelo bi se neverjetno in vendar je resnično: odtujil si je pravilo in peha se za prijateljstvo — izjeme! Tudi če bi hoteli vso stvar smatrati le kot zgolj aritmetični problem, kot vprašanje številne moči, nam mora biti politika Della Toretta enostavno nerazumljiva. Vsak abecedar ve namreč, da štiri je več, nego eden! Čehoslovaška, Romunska, Jugoslavija in Poljska štejejo menda nekaj več, nego pa Madžarska sama. Ali tu ne pada na tehtnico samo številna moč, ampak tudi in v največji meri zemljepisni položaj držav male entente, njihova naravna bogastva na eni in njihov pomen kot tržišča za industrijalne izdelke Italije na drugi strani, Za to, kar more — bodi politično, bodi militarično, bodi gospodarsko — dati Italiji prijateljstvo z Madžari, je ne more odškodovati za izgubo vsled dejstva, da si odtujuje vse druge države male en-tente. Za to izpoznanje ni treba bo£ve kake državniške bistrovidnosti, ampak zadošča priprost, zdrav razum, ker se da preračunati na prstih. Žalili bi g. Della Torretta, če bi si domnevali, da nima takega zdravega razuma. Ni tako kratkoviden, ali zakrknjen je. Tira politiko hipno razgretih čustev, mesto politike, ki računa z danimi dejstvi —^ z resničnostmi, V tem je razlaga za njegovo, sicer nerazumljivo vnanjo politiko. Njegova politika je nerazumljiva in zgrešena tembolj, ker se ne opira na čustva širokih plasti italijanskega naroda, ampak le enega dela, ki ima sedaj slučajno prvo besedo, ker je — najglasnejši in najsilnejši. A to po zaslugi italijanskih državnikov. Ta politika bi bila kaj vredna le tedaj, ako bi jo druge velike države podpirale vsaj s svojimi simpatijami. Toda ravno te dni je konferenca poslanikov zagrozila odločno Madžarom, naj odnehajo od svojih Soizkusov za vspostavo Habsburgovcev. fovi francoski ministrski predsednik Poin-care pa je izjavil v zbornici v svojem pro-gramnem govoru, da bo z vsemi simpatijami spremljal razvoj male entente. Beseda je jasna. Iz zagate, ki je zašel vanjo g. Della Torretta, je en sam izhod: temeljito mora izpremenrti smernice in cilje italijanske politike napram mali en-tenti! skega društvenega gibanja. Predvsem je potrebna svoboda delovanja, ki jo je nasilni sovražnik zatrl. Treba je poskusiti vse poti, ne izključivši nobene, v dosego smotra.* In tako so se slišale tožbe in rotenja po odpomoči. V poznejših sejah so nastopili znani D'Aragoua, ki je podpiral v svojih govorih stališče sodelovanja. D'Aragona je vodja strokovnih organizacij, državni poslanec in važen činitelj v socialistični stranki. Na tem zborovanju je prebral dnevni red, ki ga je na zadnjem sestanku v Rimu predložil vodstvu stranke, v katerem se zahteva, da naj da vodstvo stranke prosto roko parlamentarni skupini, da sme podpirati ono vlado, ki bi dala zadostne garancije za svobodno gibanje strokovnih organizacij. Poslanec Binatti, tajnik delavske zbor-v Genovi je očital vodstvu stranke, niče Nova smarnice socializma Posledice razcepitve socialistične stranke na lanskem livornskem kongresu so se pokazale najbolj v intenzivnejšem in brezobzirnem napadanju fašistovskih organizacij, ker je ta razcepitev znatno zlomila odpor psroletariata in zavest moči prole-tarskih voditeljev. Toda medtem, ko so velike množice pustile komuniste na cedilu in šle za staro socialistično stranko, je v notranjem strankinem življenju vladalo dalje tisto kaotično stanje, ki se je deloma pokazalo na vseh zborovanjih raznih proleterskih ustanov ob času kongresov. Notranje nesoglasje ni dopustilo, da bi se stranka mogla uveljaviti s tisto močjo, ki ji gre po Številu svojih članov in po svojih političnih in gospodarskih ustanovah. Boj med levičarji in desničarji ni nikoli prenehal niti potem ne, ko so komunisti začeli nastopati proti socialistom kot proti sovražnikom proletariata. V glavnem obstoja ta boj v načelnem vprašanju: o sodelovanju z meščanskimi strankami. Desničarji so za sodelovanje, levičarji pa odločno proti, toda v sredi med temi so še taki, ki iščejo doseči sporazum med obema strujama ter so za sodelovanje in niso. Ti so najbolj nejasni v svojih naporih po ohranitvi strankine edinosti in so podobni tistemu rodoljubu, ki ga je Cankar tako nazorno očrtal: res je — ampak. Na levem bregu eno prepričanje: res je, na drugem opravičba drugega prepričanja, po sredi pa mostiček, ki ti dopušča, da smeš zdaj na levo, zdaj na desno, kakor pač kaže. V enem prejšnjih člankov smo govorili o prvaku desničarjev Turatiju, ki je objavil v «Critica Socialen svoj program sodelovanja. Takrat smo tudi povedali, da raste število desničarjev in da raste tudi njihov ugled in smo tudi povedali, da je k temu deloma pripomogel polom boljševizma Jv Rusiji ter Leninova «krelnja na desno». Toda so še druge okolščine, ki tirajo stranko polagoma pa gotovo k sodelovanju. Neuspehi dosedanje politike socialističnih prvakov so začeli odpirati delavstvu oči, nekaznovana nasilja in -grozno življenje množice pod okriljem ljudske stranke, ki nudi vsaj varnost življenja in imetja. Niso redki slučaji, da so cele zadruge in društva prestopile z vsem premoženjem k ljudski stranki. Ta prestop je veliko olajšan, ker imajo tudi popolari podobne organizacije kot socialisti. Zadostuje, da se zamenja zastava in potrebne so Še nove društvene izkaznice, pa se socialistična vas kar čez noč prelevi in postane nova trdnjava ljudske stranke. Tako delajo fašisti nehote za ljudsko stranko, ki seveda nima interesa, da bi pretrdo nastopila proti fašistom, dokler jim ti tako lepo pomagajo. To velja zlasti za kraje, kjer razsaja fa-šistovska strahovlada proti socialistom že mesece in mesece in kjer ni nobenega u-panja po boljših razmerah. In tako prihaja stranka ob gospodarske ustanove, ki so ji ena glavnih opor. da je zakrivilo te žalostne posledice, Ser-rati, ki je zastopal vodstvo stranke, je govoril, Jedro vseh govorov je bil: omogočiti parlamentarni skupini, da pomaga proleta-riatu. Toda ta fraza je nevarna, ker utegne privesti do novih cepitev na desno ali levo, kar bi bilo le v škodo proletariatu. Na vsak način se bo to 'vprašanje obravnavalo na zborovanju vsesocialističnega sveta v Rimu. Serrati je pesimist glede uspeha pri meščanski vladi v slučaju, da bi se zgodilo po želji onih, ki zahtevajo sodelovanje. Množice, je zaključil, naj se ne varajo. Treba jim je povedati, da pridejo še hujši dnevi nego oni, ki so prošli. Poslanec Dugoni je poudarjal« da je največja politična moč stranke v parlamentarni skupini, ki more največ napraviti za dežele, ki stoje pod fašistovsko strahovlado. Govorili so še razni govorniki v tem zmislu in končno je bil sprejet sledeči dnevni red: Vodstveni svet Splošne delavske zveze je po obširnih razpravah o političnem položaju in o položaju gibanja strokovnih organizacij sklenil, da se naloži njegovim predstavnikom pri strankinem vodstvu iz razlogov, ki so se tu obširno pretehtali, naj se dela po smernicah, izraženih v dnevnem redu, ki je bil sprejet v prejšnjem rimskem sestanku, to se pravi, da se da parlamentarni skupini socialistične stranke možnost podpirati tisto vlado, ki bi dala zadostna jamstva za vzpostavo os* novnih svobod in za udejstvitev programa, ki obsega najnujnejše proletarske težnje. Torej pritisk prihaja od spodaj in od tiste organizacije, ki je najštevilnejša, najmočnejša in najbogatejša. Omenjeni dnev-red se je pretresoval na zborovanju dosegla uspeh. Kajti globoko smo prepričani, da višji policijski organi o priliki vsakega zločina izdajajo z isto vnemo in z isto veščo roko svoje odredbe, da pa pri nižjih organih vnema ni vedno ista. Vlada je gotovo dobro vedela, koga je poslala v Trst kot načelnika kvesture, In zastopniki naše narodne stranke so se imeli večkrat priliko prepričati, da je gosp. kvestor kom. Perilli res vesten uradnik, poln dobre volje in da so njegove odredbe za \-zdrževa-nje reda in izvrševanje policijske službe točne, izčrpne in primerne. Toda kaj pomagajo najlepše odredbe, če pa izvršujoči organi niso na svojem mestu. Tudi za ravnokar minule volitve so bile odredbe g. kvestorja vsestranske in temeljite. Toda kako so se izvajale? V volišče pri sekciji št, 14. n. pr. ni smel stopiti nikdo, če se ni prej izkazal kot opravičenega z volilno legitimacijo pri stražarju, ki je stal na vratih. To je bilo v redu in je odgovarjalo odredbam g. kvestorja. V volišče pri sekciji št. 55 pa so mogli isti dan, v istem področju tržaške kvesture nemoteno vstopiti razgrajači ter motiti volilno opravilo. To ni bilo po odredbah g. kvestorja, čeravno je tudi pri volišču št. 55 stal njegov stražnik. In stražnik v Barltovljah, ki je izjavil, ko so fašisti napadli našega volilca in ga pretepali, da on ne more intervenirati, ker ima pravico nastopiti le o priliki kakega invidenta! Ne bomo navajali drugih slučajev. Tržaška kvestura je riba, ki ne smrdi pri glavi ampak pri repu. Tu je treba odpomoči. O. kvestor, sam vesten in energičen uradnik, ki ima močno sredstvo vojaške discipline v rokah, bo lahko dosegel tu, da se bodo razmere predrugačile in ozdravile. Želimo, da se to zgodi čim prej, v interesu ćeiokupnosti. ni Jasno je, da so vsled tega in pa tudi vsled naraščajoče brezposelnosti in revščine delavstva voditelji delavskih zvez v velikih skrbeh in da iščejo izhoda. In na zborovanju vodstvenega sveta Confedera-zione Generale del Lavoro (Splošna delavska zveza), ki se je vršilo od 11. do 12, t. m. v Milanu, se je razpravljalo tudi o najbolj perečem vprašanju: o sodelovanju. Delavska zveza je po posebnem dogovoru navezana na socialistično TKjIitiČno stranko, je torej nekakšen oddelek v veliki splošni socialistični organizaciji- In ker so ravno te strokovne organizacije med vsemi proletarskimi ustanovami najbolje organizirane in zaradi svojega materialnega bogastva najpomembnejše, zato utegnejo zelo uplivati na smernice politične stranke, katere vodstvo je za zdaj pač še v rokah levičarjev, ki so proti sodelovanju. V razumevanje položaja delavskih ustanov, ki korakajo za socialistično zastavo, je treba omeniti, da imamo tri precej samostojne in ločene skupine, ki vodijo socialistično proletarsko gibanje. Prvič je to strankino vodstvo, druga je parlamentarna skupina, a tretja vodstvo omenjene zveze delavskih strokovnih organizacij. Kakor rečeno, je strankino vodstvo edino, ki stoji še na programu zadnjega milanskega kongresa torej: skrajna nepopustljivost. Toda parlamentarci in zadrugarji pa silijo stranko na desno. To se je pokazalo na omenjenem zborovanju vodstvenega sveta delavskih zvez. Na tem zborovanju se je zlasti naglašalo, da je treba upoštevati dejanski položaj, ki je označen po težki finančni in gospodarski krizi. Rekli smo že, da je Delavska zveza pogodbeno navezana do gotove meje na smernice politične stranke, toda v splošnem se opaža stremljenje po neodvisnosti. Strokovne organizacije niso voljne slediti za ceno svojega življenja brez miselni politiki nepopustnih levičarjev v stranki. Od raznih članic Splošne del. zveze prihajajo vodstvu dan za dnem obupni klici, naj se stranka izreče za sodelovanje kot edino pomoč v neznosnem položaju, v katerem se nahajajo strokovne organizacije Zveze. Že na prvih razpravah so govorili nekateri predstavniki prav jasno. Argentina Altobelli na primer je govorila v imenu je uverjen, da v tem mladeniču ni zločinskega nagona in da je bil gotovo le slepo orodje v rokah drugih. Tako opisovanje mora demora-lizujoče delovati zlasti na mladino, ki si mora misliti: dajmo tudi mi, saj nam je zagotovljena zaščita javnih glasil! Po vsem svetu se pro-poveduje boj proti izvestiiim kinematogra-fičnim predstavam, ker so krive, da marsikateri mladenič zaide na slaba pota. V tem boju naj bo časopisje najizdatnejše orožje! Tu pri nas pa vidimo, kako izvestni listi 9 svojim nepremišljenimi in po senzacijah hlepečim opisovanjem zločinov in zločincev naravnost pospešujejo zločinstvo! Občni zbor moške podružnice v Trsta. V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršil v prostorih svetoivanskega Narodnega doma občni zbor tržaške podružnice C. M. D. — Udeležba je bila, kljub skrajno neugodnemu vremenu precejšnja, posebno od strani nekaterih bratskih podružnic. Zastopane so bile tudi podružnice iz Sv. Ivana, Skednja, Opčin, Lonjerja, Sv. Jakoba, Barkovelj, ter pismeno cerkljanska. Predsednik dr. Abram je po otvoritvi in pozdravu podal v imenu odsotnega tajnika tajniško poročilo. Iz njega izhaja, da ni bilo delovanje podružnice ravno najuspešnejše in to radi razmer, v katerih živimo. Velika večina odbornikov je došla iz Trsta, vendar so ostali skušali v smislu podružničnega smotra storiti vse ntotfoče v podpiranju in pospeševanju našega šolstva. Ker je po premirju ostala glavna družba izven meja naših pokrajin, je bila naloga moške podružnice, ki je prevzela precej njenih funkcij, naravnost ogromna spričo pičlega števila tu ostalih odbornikov. Zbiranje darov in doneskov je bilo sicer težavno, vendar je imel odbor v tem oziru še precejšnje uspehe. Kakor poprej, 4ako so tudi sedaj po premirju prihajali darovi iz vseh slojev našega naroda; posebno hvaležno se moramo spominjati vrlin Pipčarjev, ki so z največjo požrtvovalnostjo tedensko, da dnevno nabirali in nam oddajali naravnost velike vsote denarja. Tudi idrska podružnica nas fe hvalevredno podpirala z izdatnimi pošiljat vami. Okoličanske podružnice so nas sicer tudi podpirale, pa so _ s svoiimi krajevnimi razmerami imele precej- tetnih manifestacij • . : .i . . j. -__• j.ii____t:.«. v skrbi in stroške je imel odbor s stavbami in njih popravami. Naša šolska poslopja so tekom vojne in po premirju hudo trpela. Naj omenimo samo stavbo šentjakobske šole. Doslej smo skušali po svojih močeh popraviti in urediti, kar je bilo mogoče, ter zahtevali od o-blastnij odškodnino. Tudi s tem je bilo mnog« dela, skrbi in truda a doslej — brez uspeha. Žalibog nam po premirju ni bilo mogoče preskrbeti otrokom prepotrebne refekcije. Ena prvih in glavnih nalog novega odbora bo morala biti ravno refekcija. Končno se tajniško poročilo hvaležno spominja vseh darovalcev in dobrotnikov ter zaključuje s prošnjo, naj bi vsi ^ostali zvesti še nadalje naši dobri, pre-koristni stvari in ji priborili še novih podpornikov in prijateljev, da bo mogla uspešno delovati v dosego svojega plemenitega namena Nato je podal odbornik A. Čok — v odsot nosti pravega blagajnika — blagajniško poro čilo za leta 1919. (deloma) 1920. in 1921 Občni zbor je vzel blagajniško poročilo na znanje in je izvolil za pregledovalce računov g. N. Stepančiča in g. Bandeljna. Preide se k naslednji točki: sprememba pravil. Z ozirom na nove razmere se morajo podružnice, ki so imele osrednji sedež izven naših mej, sedaj strniti v novo društvo z isto svrho. Zato predlaga odbor, potem ko je zaslišal mnenje raznih podružnic, ki so bile že oktobra sklicane na sestanek, da se spremenijo pravila moške p,odmžnice v smislu, da se v njenem okrilju lahko strnejo vse dosedanje podružnice z namenom, da skrbijo za naše šolstvo v naši deželi. Prečila se osnutek teh novih pravil, kJ se odobri ter sklene predložiti oblasti v potrdilo, Po potrditvi se b,o osnutek ra;.positl vsem podružnicam. — Izvoli se nato še novi odbor sestoječ iz gospodov: dr. Abrama, dr. Pertoia, Venturinija, Žiberne, Sorna in Ivan-čiča Josipa. — Dr. Pertot (v imena novoizvoljenega odbora) in dr. Slavik sta se zahvalila dosedanjemu odboru, nakar je predsednik zaključil to krasno uspelo zborovanje. Glasbena Matica v Trstu izda, kakor naznanjeno v včerajšnji številki našega lista, svoje muzikalije za društveno leto 1920—21, in sicer «15 zborovih pesmi». Omenjene muzikalije, ki jih je društvo naznanilo že v svojem lanskem poročilu, prihajajo tako sicer z zamudo med nas, opravičeno od poteŠkoč, s katerimi sc ima boriti Glasbena Matica v materijclnem oziru, a vendar poglavitno je, da se je z izdajanjem začelo. Pričakovati je, da ostane to redno v programu društvenega delovanja, kakor je tudi v resnici društvo sklenilo. Zbirka obsega 15 še neobjavljenih mešanih, moških in ženskih zborov, ki so namenjeni v prvi vrsti potrebam naših pevskih in izobraževalnih društev. Izmed omenjenih 15 pesmi srečamo najprej sedem mičnih narodnih pesmic, harmoniziranih oziroma prirejenih od ravnatelja Glasbene Matice, prof. Viktorja Sonca. Dve od teh sta se že javno predavali na koncertih Gl. M., in sicer moški zbor «Na srčku bolan* (1912) in mešani zbor «Kar si, boš zdaj ostala> (1920) z baritonskim samospevom. Obe sta izredno ugajali našemu občinstvu. Druge narodne pesmi so naslednje*. «Saj sem pravil mnogokrat® in «Teku sem dol' po doIin» za mešan zbor, *Zvonček» in «Ej, primi me!» za moški zbor ter «Na levi strani kraj srca» za ženski zbor. Nadalje objavlja v tej zbirki skladatelj nas prof. Vasilij Mirk pet svojih, večinoma nara iz predvojne dobe znanih prijetnih zborov, in sicer moški zbor "Pomlad* z bariteniskim samospevom (javno se je predaval v prejšnjih letih pod naslovom ^Sprehod*), moški zbor «Jutro», posvečen slovitemu Kozinovemu kvartetu, ki ga je že večkrat z izrednim uspehom javno zapel na svojih raznih koncertih; mešan zbor «Majolčica» in «Svatba na poljani", oba izvajana na koncertih Glasbene Matice, poslednji še s posebnim uspehom leta 1920, in daljši mešan zbor z baritonskim samospevom in spremljanjem klavirja <*Napil-nica~, ki bo v svoji povsem predelani obliki gotovo nadkrilila svoječasni uspeh. Od skladatelja Emila Adamiča nahajamo v tej matični izdaji njegov šaljiv moški zbor o lepem Ivanu: ^Kregata se baba in devojka >, skladbo, ki ji je vsak uspeh že vnaprej zajamčen. Glasbenik dr. E. Bunc je zastopan z novim mešanim zborom «PosIednje pismom, (v slovenski glasbi je malo vglasbenih balad) znano Aškerčevo balado, in Alojzij Sonc z mešanim zborom , v kateri igra nagajivi samospev v narodnem tonu glavno ulogo. Izmed omenjenih skladb ne utegne bržkone nobena prizadjati našim pevskim društvom posebnih tehničnih potežkoč. Priporočamo jo torej prav toplo in polagamo našim društvom na srce, naj podpirajo s tem tudi našo Glasbeno Matico, ki ima s to izdajo skladb seveda zelo mnogo stroškov, ki pa se iih ni ustrašila, da le more zadostiti našim kulturnim zahtevam. Cena zbirki j*e L 15. Naroča se pri knjigarni J. Stoka, Trst, in pri knjigarni Katcl. tisk. društva v Gorici. Društveniki jo dobiju lahko za znatno znižano ceno L 5, in sicer pri društvenem upravitelju. Skedenj! Zavedne matere in dekleta! Vabljene ste na sestanek, ki se vrši na Svečnico dne 2. februarja ob 4. uri popol. v velike dvorani. Ker je sestanek velike važnosti naj bo zastopana sleherna zavedna hiša. Budilni odbor, danes ob 3. popol. sestanek v navadnih prostorih, nihče naj ne manjka! Proračun mestne uprave za 1. 1922. Mestni magistrat naznanja, da bo v smislu mestnega Statuta proračun mestne uprave za finančno leto 1922 na vpogled skozi štirinajst dni v predsobi mestnega sveta v II. nadstropju na magistratu, in sicer od 29. januarja do vštetega 11. februarja t. 1. ob uradnih urah. Odvada. V Četrtek, dne 2. februarja se bo vršila redna krožkova seja točno ob 20. uri v navadnih prostorih. Ker je seja važna, pozivamo člane, da se je brezpogojno in v polnem številu udeleže. Tajnik. Iz Trebč. Pevsko društvo «Primorec» priredi v torek dne 31. januarja t. 1. ob 7. uri zvečer redni občni zbor. Vabimo vse člane in članice našega društva. Občni zbor se bo vršil v navadnih prostorih. Odbor. CMD pri Sv. Jakobu bo imela jutri v pon- deljek 6ejo. . Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» priredi v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. družinsko zabavo. Ob tej priliki se bodo razdelile nagrade tekmovalcem z dne 9. oktobra 1,1. Natančnejši spored in kraj prireditve sa objavi pravočasno. < Mladinsko društvo «Proaveta» javlja, da se bo vršil II. redni občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 9>* v prostorih DKD pri Sv. Jakobu. Navzočnost vseh članov nujno potrebna. Predsednik. Nov Kst ▼ Trstu. 2. februarja t 1. izide 1. št. tednika «La Gazzetta Triestina dello Sport»» ki bo glasnik in organ vseh športnih in varie-• »-•«----"--i—-i — v-«;;«.. Uradi Julijske Krajine. šoje težkoče in tudi gmotne izdatke. Velike1 novega lista se nahajajo na Korzu štev. 26 V Trstu, dne 29» januarja 1922. »EDINOST« Stran DL Brale o —- bivši fašist? < Piccolo della Ser« .delle ore 18» od 26. t. m. je poročal, da je bil eeda) največ po zaslugi «Piccola» samega — 'znameniti Braico najprej fašist in šele pozneje PopoIo di Trieste» to «PiccoIovo> \est uljudno, toda odločno zavrnil. Iz tržaškega iivllenla Ivan Braico se je sam ubil. Obdukcija na ie- lesu Ivana Braica je izkazala, da se je sam ustrelil. Izvedenci trdijo namreč z gotovostjo, da je bil Braico zadet od kroglje iz pištole tipa *Steyr», kakor so jo potem tudi dobili pri zločincu. Tudi je koža okoli rane ožgana, iz česar je razvidno, da je bil strel izstreljen iz največje bližine. Bankirja Ezia Bolaffia je ubil Gheidol? \ edno se je zatrjevalo, da je ubil Bolaffia Ivan Braico, krvoločen bandit, ki je padel v boju z orožniki v Salvore. Braico je baje celo priznal svoji tašči, da je bil ve anonimne ovadbe o poštenih ljudeh, oči-vidno iz maščevalnosti, je podla duša, vredna zaničevanja vse javnosti. — Dane, dne 22. januarja 1922. — Za odbor bralnega društva «Solnca žar s Franc Pirjevec, t. č. predsednik. Pomožni zavod za zaščito vojnih odškodo-vancev v Gorici (ustanovljen po okrajni sod-niji v Gorici), nam poroča, da se je z odlokom okrajne sodni je v Gorici z dne 30. decembra 1921 Pres.: štev. 235125(21 njegov delokrog raztegnil na vse občine Goriškega sodnega okraja. Zavodni urad v Gorici, ulica G. Carducci št. 6 (dvorišče) bo odprt za stranke od sedaj naprej od 9. do 11. zjutraj in od 3. do 4. pop. Storje pri Ajdovščini. Ko so bile razpisane občinske volitve, smo imeli volilni sestanek. Na tem sestanku so se oglasili tudi delavci in srednje kmetje ter so povedali, da želijo imeti v občinskem odboru primerno število zastopnikov. Pri volitvah je dobila «stranka» delavcev in srednjih kmetov 12, manjšina pa 3 zastopnike. Dne 23. t. m. se je vršila volitev 2VT5 j župana in štirih svetovalcev. Za župana je bil 1 j izvoljen gosp. Franc Repič, mladenič šele 26 prav on "So1 C«!nll^uradnik pri BolaHiu, ki *^u *??", T je bil priča tragične scene, zatrjuje, da je Gherdol streljal na nesrečnega Bolaffia, Ko je namreč ugledal Cesanelli slik* zločincev v listih, je takoj z gotovostjo pokazal na Gher-dola kot morilca svojega šefa. Novi odmevi zločina v Via Dante. Predvčerajšnjim so orožniki v Vodnjanu aretirali Petra Deltona, katerega je med drugim Braico imenoval kot soudeleženca na strašnem zločinu. Nadalje so padli v roke policije Anton Palin in Albert Schweigel, ki sta istotako osumljena sokrivde. Delton taji trdovratno, vendar pa je pri zasliševanju padel v taka nasprotja, da ga je policija pridržala v zaporih. Nesreča z orožjem. Včeraj zjutraj se je predstavil na rešilni postaji 19 letni Anton Aroche, stanujoč v Rojanu Vernielis št. 547. leve roke. žago in v nekaj letih je vzorno napredoval v svoji obrti. V njegovih delavnicah so zaposleni samo domači delavci. Za svetovalce sta bila izvoljena dva zastopnika večine m dva manjšine. S tem je veČina pokazala, da želi skupno delo v blagor občine. Ta korak večine je poravnal v9a nasprotja v splošno zadevoljnost. Mladenič je imel rano na mezincu Izjavil je, da ga je ranil po nesreči prijatelj, ko sta popravljal samokres. Tramvajska nezgodica. Včeraj ob 13.30 je trčil pred hišo štev. 3 v ulici Commerci~le rojanski tramvaj štev. 118 z openskim št. 1, Voz tramvaja štev. 118 je kljub vogelnemu rdečemu znamenju privozil na koncu Belve-dera na tir openske cestne železnice. Vendar bi ne prišlo do tega karambola, če * ' imel 2avirač rejanskega tramvaja malo prisotnosti duha. Le Vesti Iz Istre Iz Vrhpolje. V noči 20. januarja, t. 1. je nastal gožar pri vdovi Frančiški Marc, Vrhpolje 15. ila je velika nevarnost za sosednje hiše, iter se docela skupaj drže. Da se je ogenj, čimprej preprečil, se je zahvaliti dobrosrčnim sova-ščanotn, ki so kljub burji, ki je nastala ravno v tej noči, prihiteli na kraj nesreče ter ogenj takoj zadušili — Zahvalil' se ic tudi ripav-ski požarni hrambi, ki je bila takoj po obvestilu na licu mesta. K sreči' je bil že požar pri kraju. Zahvala tudi kr. karabinerejm, ki so točno izpolnili t/voro službo. — Začnimo takoj z delom! Poleg kat. izobraž. društva ustanovimo si tudi požarno brumbo, ki bo veliko važnost za. vso ubčino. Zato kličem na delo. Sovaščan. Veselica v Borštu. Društvo «SIovenec» v Borštu vabi vse Tržačane, da se v čim večjem številu udeleže veselice, ki se bo vršila danes < Slovenec» v Borštu. ta je namreč, ko je videl prihajati s trga Oberdan sebi nasproii openski tram- j popoldne v dvorani na Križišču, takoj po pri vaj, zavozil še z večjo naglico temu nasproti, j hodu tržaškega vlaka. Za povratek v Trst: Konec vsega: par razbitih šip in nekaj po- j zadnji vlak iz tule. akodb na epenskem tramvaju. j Predrzen žepar. 20 letna Sofija Subanova, stanujoča v ulici XX Settembre št, 56, se je nahajala pred snočnjim na glavni poŠti. Tedaj je pristopil k njej predrzen žepar in ji izmaknil ročno torbico, v kateri se je nahajalo 60 lir in nekaj listin. Subanova je pravočasno zapazila odhajajočega tatu in opozorila dva orožnika. Ta sta ga prijela in ga odpeljala na policijo, kjer je izjavil, da se imenuje Arturo D'Este. Po zaslišanju so ga odpeljali v zapor Coroneo. Tatvina v tehničnem oddelka. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v tehnični oddelek v ulici Economo št. 5 in odnesli pisalni stroj < Remingtons v vrednosti 1500 lir. Drugi dve tatvini. Neznani nočni pivci so prežagali včeraj ponoči mrežo, ki zakriva iz-ložbo delavske zadruge v ulici C. Stuparich št. 4, in odnesli več steklenic vermuta, maršale, ruma itd. v skupni vrednosti 150 lir. — Druga tatvina je bila izvršena v mlekar-nici Fernande Furlanijeve v ulici C. Dona-doni št. 24. Požrešni tatovi so odnesli iz mle-karnice za 400 lir čokolade. Prazna železna blagajna. Vlomilci so vdrli preteklo neč v skladišče vreč tvrdke Cava-lieri v ulici N. Machiavelli št. 3 in naskočili železno blagajno. Ko so 70 prevrtali niso našli v njej nhi vinarja. Vesti z Goriškega Iz Ajdovščine. Pred nekoliko meseci nas je osrečil prvi tuj napis pri domaČem podjetju. cCaffe e Tratioria» in že zopet se nam obeta nekaj sličnega. Nov napis se bo baje glasil: A. B. izprašana babica, «Levatrice», in se ima baje v kratkem pribiti Tako se torej začenjajo pri nas počasi šopiriti tujejezični napisi na javnih tablah. Koliko si lastnici od teh laških napisov obetata ne vemo. Morda si domišljujeta, da bosta z njih pomočjo v kratkem obogateli in postali imenitni dami? Je res žalostno, da nekatere ženske tako lahko pozabijo, kaj zahteva narodni ponos. Iz Dan, — Izjava, Obveščeni smo, da je pred par tedni neka oseba z anonimnim pismom sporočila kr. karabinirski postaji v Sežani, da poučujeta učitelja Pahor J. in Kocjan Iv. v na-»em društvu Italijanom sovražne pesmi. Izjavljamo, da je za društveno delovanje odgovoren pred oblastjo le društveni odbor, ki sprejema polno odgovornost za vse do seda; naučene pesmi. Resnica je namreč, da v vseh teh pesmih ni niti govora o kakem nacionalnem sovraštvu. Kdor pošilja kr. orožnikom lažnji- Vesti Iz Notranjskega «Dramatično društvo v Idriji» priredi v rudniškem gledišču dne 1., 2. in 5. svečana t. 1. vsakokrat orb 20, opereto v 4 dejanjih "Mamzelle Nitouche*; francoski spisala H. Meilhac in A. Milland, poslovenil Fran Ge-strin. Ko smo zvedeli, kaj namerava naše «Dra-matično društvo », smo zmajevali z glavo, ker se nam ni zdelo, da bi bHo mogoče pri nas kaj takega prirediti. Odbor pa, sledeč društve nerau programu, se ni strašil ne truda ne stroškov, ki so zvezani s tc predstavo. Kolikor je nam znano izza kulis, je opereta prav dobro naš tud Irana in bo nudila vsakemu udeležniku nekaj ur prav lepe zabave in mnogo užitka. Kdor se hoče načuditi in nasmejati prebrisanost: lepe samostanske učenke Denise, licemerstvu samostanskega organista in glasbenika Cclestena, lahkovernosti samostanske predstojnice, zaljubljenosti starega majorja, trpkemu razočaranju operetne primadone Korine in še marsičemu, naj nikar ne zamude te lepe prilike. Kdor se hoče naslajati ob ljubkem petju samostanskih učenk in gledaliških igralk ter krasnih zvokih orkestra, naj ae potrudi te dni vsaj enkrat v gledišče, Tam bo lepo na gerkem — postavila se je namreč še ena peč, da sta sedaj dve — pozabil bo vsakdanje skrbi ter bo brezskrbno prebil par ur v samostanskem zavodu, v gledišču in v vojašnici dragoncev. Ker se priredi to pot predstava tudi na praznik, to je na svečnico in v nedeljo, svetujemo tudi našim okoličanom, da pridejo, enega teh dni pozabiti svoje vsakdanje skrbi v naše gledišče. Žal ne bo nikomur ne truda ne stroškov, Zlasti opozarjamo na to naše zavedne Cerkljane, ki naj se pripeljejo kar z Obid-ovim avtom in bodo o polnoči že lahko doma. Alojz Kraigher: Umetnikov« trilogija. V Ljubljani 1921. Samozaložba. Cena: 6 L. Knjiga, posvečena spomina Ivana Cankarja je zgovorna in Živa priča pisateljeve ljubezni do velikega pokojnika. Z njo nam je hotel pokazati Cankarja v pravi podobi, v tisti, v kateri ga ni mogla in niti hotela videti dolgo vrsto let naša slovenska domovina. Le ozek krog ljudi je bil, ki je vedel, da sta v njem umetnik in človek tako tesno strnjena, da ju ni mogoče ločiti nikjer in nikdar. Zato je Ivan Cankar kot človek in umetnik eden izmec najglobokejših, a obenem tudi najsubjektiv-nejših ljudi, kar jih je rodila slovenska mati. Zato je tako globoko veroval v svoje du hovno poslanstvo in svojo besedo, in zaio tudi branil tako strastno povsod in pred vsa komer najljubše otroke svojega duha. In ta velika njegova vera, in ta velika njegova ljubezen sta bili, ki sta mu utrli pot navzgor, da je mogel na predvečer svojega življenja pogle dati Resnici v obraz. V »Umetnikovi triIogiji» nam skuša pisatelj podati v treh enodejankah Cankarjev notranji in zunanji obraz. V prvih dveh delih, ali kakor ju sam imenuje, dramah v enem deja-nju», je zajel dva trenotka iz pisateljevega življenja, v tretjem, v veselem delu, pa je po1-segel v življenje »onstran groba*. Tako naj bi bil nekako upravičen naslov ^Umetnikova trilogija« z vsemi podnaslovi: ^Umetnih v tujini« Umetnik v domovini«, in »Umetnik v nebesih«. A že pri branju prvega dela se ne moreš otresti občutka, da je drama, umetnikova drama, v kljub spretno razvrščenim prizorom, dobri karakteriz&cijr nekaterih oseb in vkljub duhovitin*, globokim in včasih tudi satirično-zfeočim dialogom, vendarle ostala pisatelju v peresu. Življenje umet nika v tujini nudi spretnemu dramatiku tako veHko število motivov, da mora seči le po enem, ga rarpresti na široko platno, če hoče poseči globje in ga obdelati v mozaiku najtanjših cdtisov in barv pestre psihologije u-inetnikove duše. Potem mu seveda ne bo mogoče stisniti snovi na 17 kratkih prizorov, kakor jih ima prvi del Kraigherjeve knjige. A vkljub tej svoji notranji hibi bo ta del zanimal, ker nam podaja, seveda Ie v glavnih, karakterističnih črtah, dobro osebnost Umetnika in drugih, v dejanje zapletenih oseb. (Dalje na IV. strani) Poslano*) ZAHVALA. Podpisani Ivan Nardin iz Ločnika se iskreno zahvaljuje zavarovalni družbi »MIR« (»La Pace«), da mu je takoj in jako dobro izplačala vso škodo, nastalo vsled požara (v noči dne 7. tek. mes.) ki je uničil hišo in hlev z živino. Gorica, 31. decembra 1921. S spoštovanjem Ivan Nardin. MIR (..Ul PACE") 73 glavna vzajemna zavarovalna družba proti požarom in drugim. Generalno zastopstvo za Goriško: Gorica — Via Morelli 16. — Iščejo se zastopniki pod najugodnejšimi pogoji. V MARIBORU je na prodaj* hiša v kateri je dobro idoča pekama^ 7 stanovanj, vrt in hlev. Pojasnila daje J. Mislej, Maribor, Koroška ulica 21. 155 OSKRBNIK s splošno kmetijsko izobrazbo, sposoben računstva, nemškega in italijanskega jezika v govoru, in kmetijskega knjigovodstva z nekaj let prakse išče službe s 15. februarjem. Naslov pove upravništvo. 149 TRGOVINSKOKONTROLNA BLAGAJNA »National*- za L 350.— se dobi v Trstu, via Fabio Filzi 10, I. desno. 150 KMETIJSKE POTREBŠČINE vsake vrste preskrbuje A. Trobec uposobljeni učitelj poljedelsko-živinorejske in vinogradarsko-sadjarske stroke. Trst, Sv. Ivan 626. 151 sOFER-MEHANIK vešč slovenščine, italijanščine in nemščine išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 152 UBIRALEC in popravijalec glasovir je v in har» monljev. Pečar Andrej. Trst via Coroneo t V. nadstr. j*4 POZORI Srebrne krone In zlato *»o najvišjih cenah plačuje edini grosist Bell'eli Vita, Via Madonnina 10, I. 16 KROJACNICA Avgust Stular, al. S. Francesco D'Assisi št. 34. III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 9 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josfp Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 PRVOVRSTNO SENO IN DETELJA na drobno in debelo po zelo nizkih cenah. Obrniti se na: "Kmetijsko zadrugo« Trst, via Raffl-neria 7. 62 BRINJE-ve jagode črne in rdeče v poljubnih množinah po ugodni ceni dobavlja J. Sandali Lupoglava - Istra. 91 CEPLJENE TRTE pripelje Forčič v nedeljo 5. februarja v Rojan in na sežanski semenj. 134 KOVAŠKEGA POMOČNIKA zmožnega tudi podkovstva, starejšo moč, sprejme Vilhar, Sv. Peter na Krasu. 117 PRIMORCI! Na poti skozi Jugoslavijo obiščite vinsko klet v Mariboru »pri Lojzetu Bra-tužu», Gosposka ulica 15. Postreženi bosiL tudi z izborno kuhinjo. 102 KUPUJEM dnevno cunjc čiste, bele in barvane, morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. C oh en, Solitario 1, 31 PRODA SE trgovska hiša, sredi mesta Maribora, z dvema trgovskima prostoroma in kletjo. Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo takoj na razpolago. Cena 300.000 din. (1,200.000 kron). Ponudbe na Spaninger, Maribor, Jurčičeva ul. 11. Jugoslavija. 127 Dr. FERFOLJA hi Dr. SEDMAK sprejemata svoje klijente sežanskega okraja vsako soboto pri gospodu Amfu v Sežani. 70 PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga na deželi se sprejme takoj. Naslov pove upravništvo. 139 POHIŠTVO za poročne sobe in lakirane kuhinje po zmernih cenah se prodajajo v ulici Chiozza 51, pritličje. 131 SPALNICA IZ TEŽKEGA LESA z vzmeti od 2000 lir dalje, kuhine z marmorji ali brez njih, stolice itd. Skladišče Via Udine 25. 122 KONCESIJONIRAN strojnik za parni kotel in opekarniške stroje za okolico Gorice se išče. Ponudbe pod «Opekarna» na upravništvo. 141 LISICE, kune, dihurje, divje zajce kupujem ter krojim vsakovrstne kože. Via Vincenzo Scussa 7, vrata 7. 135 ELATO in srebrne krona plačam vei kot drug? kupci. Albert Povb, arar« Mazaiai 46 (v bližini drvenega trga). 10 STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 krone srebrne In zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffomers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 2ENITNA PONUDBA. Mladenci, prijetne zunanjosti, žeK znanja z devetnajst do petindvajset lefc staro gospodično, če mogoče šiviljo, Ponudbe s sliko pod o Sreča» na upravništvo. 136 UČENKO s primeno šolsko izobrazbo, poštenih starišev in z veseljem do trgovine sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina v II, Bistrici 137 DELIKATESNA TRGOVINA, na glavni cesti se radi družinskih razmer tako proda za 35.000 dinarjev. Ponudbe na Maksa Wil-helma, Maribor, Meljska cesta 10. 31 fluid za konje, redilni prah za živino, vsakovrstna zdravila za živinske bolezni Zaloga v lekarni, II, Bistrica. 28 KOLARJI IN MIZARJI! Izbran specijalen les, na strojih po naročilu prirezan, pooblan, ostrugan, dvodelne jermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žaga, Fužine, Ajdovščina. 38 HIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod »Bodočnost 1922» na upravništvo »Edinosti«. 42 NOVE POSTELJE L 70—, vzmeti 55.—, žimoice I, 45.—, volnene L 90.—, Nočne cmarice, umivalniki, chiffonniers, spalnico rmornih cenah v ul. Fondaria 3. 140 NOVE POSTELJE za L 95—, vzmeti 55—, niče iz morske trave 45.—, iz volne 90—, nočne omarice, umivalniki, chiffoniers, oma. rt, popolne sobe po izredno nizkih cenah. Fnderia 3. 116 KAMIONI v najboljšem stanju se prodajo 4 skupaj ali posamezno po L 10,000 vsak. Gorica, via IX Agosto 2. 143 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt, 120 *) Za članke pod lem naslovom odgovarja ui&d-niitvo le toliko kolikor mu zakon veleva. Književnost in umetnost Književna novost. Izšla je prva številka Novega Roda v krasni opremi s pestro vsebino. Presenetila bo vsakega ljubitelja mladine in razveselila naše malčke. Podrobno oceno prinesemo v četrtkovi številki zaradi pomanjkanja prostora. Za sedaj pa toplo priporočamo Novi Rod starišem, da ga naroČe za svoje otroke. Letno stane 12 lir, posamezne številke so po 1 liro. Naroča se pri Upravništvu »Novega Koda® v Trstu, Skorklja Sv. Peter št 62. Mali oglasi se račanajo po 26 stotink beseda. — Najmanjša pristojbine L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kicr išči službo, plača polovično ceno. MLADENIČA iščeta sobo. mo Št. 19, D. Campo S. Giaco-153 KANARČKI, originalni «Harzeifert», izvrstni pevci, samice prodam. Commerciale 329, IV vrata 20. 154 MEBLIRANA SOBA z uporabo kuhinje se odda gospodični uradnici. Via Capuano 8, V vrata 12. 156 baker, svinec, med, staro železo in osi ku- Sjem v vsaki množini po najvišjih cenah, ideršič, via Tssa 16, jkkdttče. 158 harmonSa" novega zistesna, 12 basov, dve vrsti prodam. Via Pasquale Revoltella 463 vratarica. 159 SPALNE SOBE iz talke brestov me, slavonski izdelek, izvrstno delo, gladka zrcala, se prodajo po tovarniških cenah za Hr 1850. Ulica Milano 4, L Ogledati si v pondeljek 160 PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman (53) Po teh besedah je pater Seysen zapustil sobo, medtem ko se je pater Matthias še dalje s Filipom pogovarjal. Od vseh strani sta skušala osvetliti zagoneten slučaj, da je slednjič začel Filip le dvomiti. Konečno je Filip odšel na prosto, krajino svoj pravljični pajčo-an. Nikako znamenje se ni prikazalo; riHp fe vstal in se odpravil proti domu, s sklepom, da se bo ravnal jjp patrovem navodilu. Ko je dospel v svojo hišo, j« Šel lahko po stopnicah in vstopil v Aminino sobo. Amina je bila Že zbrnena in se je pogovarjala z duhovnikom. Ker so bile zavese zastrte ga ni mogla opaziti. S trepetajočim srcem se je ustavil tik postelje. «Ali imate povod, da pričakujete mojega soproga?« je vprašala Amina s slabotnim glasom. «0, govorite, govorite!» «Vemo, da se je njegova ladja povrnila in očividec nam je povedal, da so vsi potniki zdravi in čfli.» «Toda zakaj ga še ni tu? Kdo naj bi prine. sel vest o vrnitvi ladje, če ne on sam? Oče Seysen, ali se on sj>loh vrnil ni, ali pa je že_ tu — vem, vem, da je tu in da je zdrav! Preveč dobro poznam svojega Filipa. Povejte mi _ ali ga ni tu? Ne bojte se pritrditi; če mi poveste nasprotno, mi lahko prinese smrt.3 «Da, Amina, tu je,» je pritrdil pater Sey«en, «in tudi zdrav je.» *0, Bog? Hvala Ti! Toda kje je? Tu mora biti, v tej sobi —* ali me pa varate. O, ta negotovost je mučnejša od smrti.» «Tu semf» je vzkliknil Filip žn odgrnil zastore. Amina je kriknila in se vzdignila, razprostrla roke in omahnila brez zavesti. Toda kmalu se je spet osvestila m s tem potrdila Sevsenovo trditev, da veselje ne ubija. Preletimo vse te dni Amininega okrevanja, katere je Filip vedno prebil pri svoji ljubljeni ženi, ki je kmalu ozdravela, nakar Je moral Fifip povedati vse svoje doživljaje. Tudi i ni zamolčal, da je razodel skrivnost patru Sey- senu. Amina se je čutila presrečno, ko je u-videla, da ostane Filip pri njej in njen mož je res za nekaj časa opustil misel na odpoto- vanje. 14. POGLAVJE Preteklo je šest tednov in ozdravljena Amina je hodila s Filipom na sprehode aM pa se je ob večernih urah poiovariala z njim. Oče Matthias je bil še vedbo njihov gost, Maše za Vandeifeeckovo dušo so bile plačane in patru Seysenu je bila izročena še velika svota za osirotele someščane. Lahko si mislimo, da je bil sklep obeh duhovnikov glavni predmet razgovorov mladih zakoncev. rUip je bil sicer odvezan od prisege in se je uklonil nasvetom obeh duhovnikov, toda le vseeno se ni čutil zadovoljnega in potolaženega. Njegova ljubezen do Amine in njena želja, naj ostane doma, je še bolj podkrepila nasvet patra Seysena, ki se mu je Filip radevoJjno uklonil, čeprav ni moge lzatreti dvomov, ki so mu vstajali z ozi-rom na upravičenost njegovega sedanejga ravnanja. Aminina dokazovanja, ki so se opirala na dokaze duhovnih očetov, so ovirala njegovo odpotovanje, toda ljubeznivosti, s katerimi je žena podčrtala svoje zgovornosti, so delovale samo trenotno; kakor hitro pa je bil naš junak sam, se je ponovno začel spraševati in zdelo se mu, da ga opominja neki skriti glas, da zanemarja svojo dolžnost Amina je često opazila, da je njen mož zamSOjen; ker pa je dobro poznala vzrok, ga je vedno znova In znova prepričevala, dokler ai res dosegla, da je bil Filip preverjen, da ni nikogar drugega na sveta kot Amina. Dalje. TELIFON 4*30 TELEFON 4-30 MIL V Verd Suaerior rumene zalamteno ilsto Brez napoiniinih snovi PAZITE NA ZNAMKO Proda se tako, 5 vagonov sicilijanskega žvepla, dvakrat či-ščenega, zajamčeno čistega, v vrečah po 50 kg. Cene in uzorci na zahtevo. — Ponudbe naj se naslovijo na Del. družbo GIOVANNI AMBROSETTI, Trst, Via Carlo Ghega št. 3, Telefon 193. Stran A, »EDINOST* V Trsta, dne 29. januarja I922i Ichaj&joč iz pričakovanja, ki ga vzbudi ta del v pazljivem bralcu, bi morala biti druga drama. «Umetnik v domovini^, prav za prav jedro cele »Trilogije*, pa ni. Temu je krivo dejstvo, da je pisatelj, sicer na novem pozori-Sču, z novimi osebami in besedami, razpredel Se enkrat že v prvi drami obdelano snov. Ali naj velja tudi v drugi drami kot glavna nit vsega dejanja Umetnikova večna «Ženitev-neženitev?» Vrnil se je v domovino, deset let živi v njej, a od tega življenja izvemo bore malo in še to le kar tako, mimogrede. In tu se je nudila pisatelju prilika, poseči v to življenje, ki je bilo ravno pri Cankarju bogato na delu in uspehih, na hotenju in razočaranjih, na sreči in trpljenju. Na velikih in globokih konfliktih tega bogatega razdobja njegovega življenja bi bil lahko naslikal verno sLiko literarnega, političnega in socialnega življenja onih let, v katerih je Umetnikov duh zrastel do one višine, ki jo je dosegel tik pred smrtjo. Seveda bi ta drama, ki bi bila tudi verna slika Cankarja kot umetnika m človeka, zavzela sama toliko strani, kakor vse tri eno-dejanke vkup. V nji bf se pisatelj tudi lahko svobodno obrnil z bičem satire na one filistr-ske rodoljube, ki so iz svoje 'mišje* perspektive, da rabim tuj domislek, oblajali sleherno dejanje in nehanje našega velikega stilista. Seveda bi drami čisto nič ne škodila prva e-nodejanka kot primeren, edino pravi uvod in bi jo tudi vredno zaključil tretji del Kraigherjeve knjige, v resnici duhovita in satirična komedija «o umetniku v nebesih^. A pisatelj ni najbrž nameraval ustvariti ši-rokopoteznega dela, trajne umetniške vrednosti, ampak se je hotel le primerno oddolžiti spominu umetnika, s katerim sta ga vezala mladost in toplo prijateljstvo. Zato sprejemamo hvaležno tudi te drobne prizore, ki naj bodo enim svetlo okence v veliko duševnost našega Umetnika-Človeka, a drugim zasluženi bič za vse trpljenje in gorje, ki mu ga je nekoč prizadela ta naša «dolina šentflorijanska». —j. s. Naročile In širite EDINOST" Edvard iiami ulico t Coterini it 11 Telefon št 15-52 dvakrat Izborno platno za postelnjake. perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd. Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika. 35 tvrdka Race & Ce Trst, lin Grunula SL t Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovini Hangar molo Venezia. 26 Brzojav: Raceco Telefon 24-95. VELIKO SKLADIŠČE KLOBOKOU dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. Tftf te 11HL it [VEHHEL, M 24. POSESTVO, 80 oralov gozda, travnikov, sadonosnikov, njiv, lepih poslopij in živine cena 150 000 tir, dal}« posestva za različne cene, grajščfnska posestva, hotel, gostilna s pekarijo in sodavico. hiše, vile, trgovske hiSe, prodaja pisarja Zagorski, Maribor, Berverska ulica 3. ^46 Urama In zlatarna FRANCESCO BUDA Tr»t, Via Scallnata II. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 13 Kupuj« srebrn« kron«. Pozor na naslov t Pozor na naslov! Cepljene trte Trtfllcti PIPAN, Preserle 16, Koraen-GorišKo ima na prodaj več tisoč cepljenih trt črnih in belih vrst na raznih amerikanskih podlagah, kakor tudi biife (divjake). —- Pri večjih naročil se dobi popust. 23 (EVUARNiCA 23 MICOLICH Tsft, vin Udine 32 (vogal L' Afiosto) Izbera moškega, ženskega In otroSkega obuvala. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. m n i Zastopstvo za Julij«fco Ki^jino Ermanno Mcrgcniteln — Trst Via Uflo Polento 3 ^ailllSBB»l IISE ;o 2ii malo časa! 21 f»> ZiVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulica Um icgal il MM. — Lastna palafo. Delnlika Ravnica In rezervni zablaJ K č. SI. 225tQ»O.OW Izvršuje kslautno bančne ia sunjainične transakcija. - Uradna up« od 9-13 Posrano finisiuo „Arimnfsj * — v Barkovljah — vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. februarja t. 1., ob 1.30 pop. v gorenji dvorani „Obrtnijskega društva" v Barkovijah. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogu 5. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi uljudno vabi 01) ODBOR službe občinskega tajnika v občini Rihemberk. 'as za vlaganje prošenj s potrebnimi doku-nenti, z dokazom znanja slovenskega in •talijanskega jezika v besedi in pisavi, je do K«, februarja 1922. Plača po dogovoru. 76 Ivan Sever, župan. CEPLJENE TRTE 45 f[«of bil! „Monticcla* in .Riparia Portalis" ter eč tisoč cepljenk na „MonticoII" kakor: rebula zelena, laški rizling, kraljevina itd. — Uijudno se priporoča Božidar BiaSSea. v?tasr v Št. Petru pri Gorici. (76) Zahtevajte cenik ! Zahtevajte cenik §€0>ZE usni ter vsi v čevljarska obrt spadajoči predmeti uliea Udine št. 49 (prej Belvedere) Priporoča se (19 F. CINK „VEDEŽ" za leto 1922. splošni žepni koledar za vse stanove z najzanimivejšo vsebino prinaša: «Pav-lihovo potovanje po svetu», »Važne dogodke in letnice iz zgodovine Trsta in okolice*« »Oddaljenost znanih domačih krajev t kilometrski daljavi* ter mnogo dragih podočnik ia zabavnih zanimivsoti. Dobi se ga ▼ Štokovi knjigarni in ▼ vseh glavnih trgovinah po deželL Učno vezan stane L 3.— elegantno t platno vezan pa L 4.—• Z «Vedežem» je izšel tudi njegov spremljevalec •HIŠNI PRIJATELJ1 podučna in zabavna knjiga splošne vsebine, ki stane samo L 2.—, IV prevajalni ,!. NADIH & C°, s Gorica, Plazza Vittoria 17 1 — (prej Piazza G ran de; Travnik) — = VELIKA PSODiUM P manufakturnega blaga, perila, črta-I* nega baržuna za moške obleke, gj blagaza ženske obleke,volnenih odej, k dežnikov Itd. Itd. » Vse po najnižjih konknrenčnih cenah H Samo za malo dni! Oglejte si naše folago i IIIHIIIIBB3I LluHIlsiiiHiihreilifnnMnlisi Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podrug niče: [teli!. Mm\\i Osma. Ssiaj., SplU.Trsf, Mariisr Maj. BefcHfca (jiavRita K 5a.SC8.BS0. Reserva K 45.0Di.H50 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3!, V . na žiro-raćune proti 3% 8»3V3i!jii Za na odpoved vezane-vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje. v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od9-13| si mm i v Trstu re^iitrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pier Luigi do Pnlasirlna it. 4,1. 1 10 =EEEE vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 5l/aV. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6°/t ako znašajo 30-40.000 „ po 6ya% ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune Posoja hranilne punice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aii dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. ■■MHBMMMBMBBMMMBBMMBBg Zahtevajte pri Vašem prodajalcu na drobno samo MARCA REGISTR. RENATO LEVI N1NZ1 fu Alessandro 36 Trst, vio San SeMnno 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10 Veiika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva k*: kor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom« plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. Marsillski streinlkl. opeka. Za velike množine cene po dogovoru. DAN1ELE P1LL1N, Trst, Coroneo 25 37 Telefon 1306w BB snske cen plačam za HUNE in ZLATICE. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah. 27 D. WINDSPACHr Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr Srebrne krone fn zlato plačujem po nMh cenah ALOJZU POVH Trst Plazza GariDalifl it 2 g (prej Baniera) iKraJna Hranilnica in posojilnica u Skofjl Loki razpisuje službo tajnika. Ponudbe z navedbo dosedanje u-porabe in zahtevka plače naj se vpošljejo na naslov zavoda najkasneje do 15. februaija 1922. 74 Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banke, d. d. v Ljubljani razpisuje službena mesta in sicer; mesto ravnatelja, prokurista, internista, arbitražerja ter še druga uradniška mesta, kot korespondentov, knjigovodij itd. ter 1 sluge in tekača. Ponudbe naj se vpošljejo z navedbo dosedanjega službenega mesta in zahtevka glede plače do 10. svečana 1922 na naslov: Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banke d. d. v Ljubljani, poitni predal št 27. Urarna lat zlatarna Lorenzo Nacor Trst. Vi« Udlne 26. Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 24) Dela se izvršujejo tekom dneva. i IP " Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru In drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe 29 „L9 Urbaine" et „La SeineM v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v iRtriji Oimkn. Mm MfanjjL Glavno zastopstvo za Istro Trst, Via ta« MKolo Stav. 11. edini lcavin nadomestek na podlagi pristne cikorije. Samo pristni „FRANCK" zmanjša troŠke, ker napravi kolonijalno kavo okusnejšo in ima vsa tonična svojstva, ki manjkajo vsakemu drugemu kavinemu nadomestku. ZaSogl na debelo pri tvr^&ah : M. Beraer, Trst, m Solifcria 4- l Rsmrdsi, Trst, l/fo C. RonM U B—M A A. 0. MASI i <3. SFEBZA Alavrlcija VVackvitza nasledniki Trst. ulica Torre BEanca 32. Telefon 23-83. Velika izbera majollčnih in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega žeiezja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi in aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majoličnih plošč za prevlačenje. PRI SV. JM©ey Via Giuseppa Caprin 5 dobite v ČEMLMUMIC! FO^CiSSlM najtrpeznejsc osuplo za mm, hmsrs in dečke. Specijalsteta ©ftrcPiega o^nvaia. Cene posebno smerna. Pos2r«.2ba tofna. T: i II I a I Delniška signira L 15,030.000 Rmm L 5,100.000 Đyna|9 OpstSia, T^ST, Zadar. Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. AftHranI zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank. IzvrSuie vse bančne posle« »T PREJEMA VLOGE ^ no hranlhe Knjižice in na tekoči račun ter JIH obreiiaie po 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ===== Daje v najem varnostne predale (saffes) - Za vodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Risparmio štev. 9 — Via S. Nlcol6 Stav. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.