111 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 121, 2024 • Dnevnik Ane Frank: likovna priredba – David Polonsky, Ari Folman (Morfemplus, 2024, prevod: Polonca Kovač) – dobit- nik nagrade UTEMELJITEV NAGRADE Dnevnik Ane Frank je brezčasno delo in zlasti v zadnjem času, ki je vse bolj nenaklonjen Aninim rojakom (kakor tudi vsem drugim preganja- nim ljudem), je to delo toliko bolj aktualno. Avtorja stripovske priredbe Folman in Polonsky se vešče poslužu- jeta alegoričnih intervencij, ki učin- kovito ponazarjajo bolj abstraktne in težje prikazljive vidike zgodbe. To zahtevno temo uravnotežujeta s pri- jetnim slogom risbe in obiljem barv, ki prepričljivo ponazarjajo barvitost Aninega notranjega sveta. Inovativna in pestra upodobitev njenega dnevniš- kega pričevanja vnaša veliko topline in Aninega iskrivega duha v to žalostno zgodbo, s tem pa glavni junakinji vdi- huje življenje ter človeško razsežnost, ki ji je bila nasilno odvzeta, še preden je deklico pokončala nacistična in- dustrija smrti. Mladim bralcem zato lahko ponuja osvežujoče nemorečo interpretacijo te klasike ter na njihovi starosti primeren način posreduje tudi vso tragedijo Anine usode. ANA MARAŽ, EVA MLINAR IN TINA VOLARIČ: RAZSTAVA ILUSTRACIJ V MARIBORSKI KNJIŽNICI Mariborska knjižnica se tradicio- nalno pokloni mednarodnemu dnevu knjig za otroke z razstavo izvirnih ilustracij slovenskih avtoric in avtor- jev, ilustracije so razporejene po raz- ličnih enotah knjižnice. Vsako leto nas vrhunske ustvarjalke in ustvarjalci po- peljejo v raznolike domišljijske sveto- ve, letos so nas vanje popeljale tri zelo različne umetnice. Vsaka je zelo ten- kočutna ustvarjalka likovnih krajin: morda malce provokativna, posebna in s kulturno zgodovino prežeta Eva Mlinar, ki v ilustracijo pogosto vnaša elemente grotesknosti, izčiščena Ana Maraž, ustvarjalka močno stiliziranih ilustracij, z značilnim minimalistič- nim, ploskovitim slogom, in Tina Vo- larič s svojo sanjavo, krhko in poetič- no likovno izraznostjo. Ob skupinskih razstavah se vedno znova pojavi vpra- šanje, kako v slikarskem opusu vseh treh avtoric izbrati tiste stvaritve, ki bodo odsevale večplastnost in razno- likost posamezne umetnice in bodo hkrati delovale kot povezovalni raz- stavni kompozit. Ob razstavi, ki je bila na ogled do konca maja, smo pripravi- li tri samostojne dogodke, posneli tri kratke video posnetke, ki so zaokrožili na družbenih omrežjih, tri mesece zapored so naslovnico prireditvenega vodnika Mariborske knjižnice lepšale podobe ilustracij posamezne umetni- ce, o razstavi in ustvarjalkah je bilo objavljenih kar nekaj prispevkov v različnih medijih. Pripravili smo tudi razstavo na prostem v okviru festiva- la Slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga. Slednja je čez poletje obiskala Mestni park in Doži- vljajsko igrišče v Malem betnavskem gozdu. Sodelovanje med Mariborsko knjižnico in avtoricami v tem letu sega še globlje. Eva Mlinar je ustvarila po- dobo 1. Festivala humanistike: Odprti horizonti in naslovnico 118. številke revije Otrok in knjiga, Ana Maraž je z ilustracijo iz knjige Protideževna juha gostovala na naslovnici 119. številke Otroka in knjiga. Obisk Tine Volarič je omogočil festival mladinske lite- rature Bralnice pod slamnikom (za- ložba Miš), s katerim sodelujemo že 112 OTROK IN KNJIGA 121, 2024 | POROČILA vrsto let. Z avtoricami so se na treh samostojnih dogodkih pogovarjale knjižničarke Biserka Bobnar, Mateja Ogrizek in Zdenka Gajser. Pogovor z Evo Mlinar se je odvil v Pionirski knjižnici Nova vas. Avtorico poznamo kot ustvarjalko, ki deluje predvsem v polju slikarstva in obli- kovanja. Ima specifičen likovni slog – uporablja mešano tehniko ilustraci- ja/kolaž/slikanje, blizu ji je groteska. Prav zaradi specifičnega sloga, ki zah- teva pozorno oko, in tehnike, v kateri ustvarja, je njena ilustracija bližje sta- rejšim mladim, zato so na pogovor bili povabljeni učenci tretje triade bližnje osnovne šole in dijaki Srednje šole za oblikovanje Maribor. V prvem delu dogodka je avtorica pripovedovala o njenih ustvarjalnih začetkih, o podpo- ri doma, o prvih in kasnejših risbah, predstavljenih je bilo nekaj njenih prvih objavljenih risb (v knjigi Vida Pečjaka Drejček in trije marsovčki iz leta 1995, ko je bilo Evi le 9 let). Med poslušalci je krožilo nekaj literarnih del, kjer najdemo njene ilustracije: Gospodična z monstero Maše Ogrizek (2024), Modri otok Irene Androjna (2023), Sto slovenskih ljudskih (2023) (Eva je prispevala štiri ilustracije), Vinjete straholjubca (2019) (soavtor- stvo Eve Mlinar in Eve Mahkovic), Impresije (2017), kjer gre pravzaprav za likovno dopisovanje dveh vizualnih umetnic Hane Jesih in Eve Mlinar, Ča- rovnija Nine Kokalj (2022) idr. Avtori- ca je spregovorila o izbiri srednje šole, študiju, o izbiri lastnega likovnega iz- raza, nastopu ustvarjalne krize in na- činu, kako jo prebroditi, o dogovorih s potencialnimi naročniki, na kaj vse moraš biti pozoren kot oblikovalec, kje najti navdih, o tem, kaj je zanjo dobra ilustracija … Z mladimi obisko- valci je Eva Mlinar delila svoje izkuš- nje, jim dala dobronamerne napotke v zvezi z ustvarjanjem in samim pro- cesom dela ter poudarila, da je risanje veščina, ki jo je preprosto treba vaditi. V drugem delu druženja je Eva Mlinar s pomočjo PowerPoint predstavitve prikazala, kako se loteva posameznega projekta. Glede na to, da gre pri njej za mešano tehniko (povečini ilustracija/ kolaž), si veliko pomaga z računalni- kom in raznimi programi, pokazala je, na kakšen način izbira detajle, pouda- rila, da ne zadošča le forma, ampak je pomembna tudi dobra vsebina. Zato sama veliko časa posveti raziskavi konteksta, da se iz te množice podat- kov počasi začne prikazovati podoba, ki jo nato realizira. Pogovor z Ano Maraž je potekal v Knjižnici Pobrežje. Lokacija pogo- vora je bila izbrana naključno, a se je tekom priprave na pogovor izkazalo, da ilustratorko del otroštva in druži- ne veže prav na to okolje. Na dogo- dek so bili povabljeni učenci tretje triade bližnje osnovne šole, pogovor je bil zasnovan z namenom predsta- viti poklic ilustratorja skozi osebno izkušnjo, osvetliti pomen in vlogo ilustracije – predvsem v otroški litera- turi – ter spodbuditi vprašanja, ki se ob tem porajajo mladim. Z umetnico smo se v uvodnem delu sprehodili po njeni ustvarjalni poti – od zgodnjih začetkov risanja v vrtcu, številnih porisanih zvezkih v šoli, preko for- malne izobrazbe profesorice likovne umetnosti do vstopa na samostojno ilustratorsko pot s statusom samoza- poslene v kulturi. Predstavila je raz- lična orodja in tehnike, ki jih pri delu najpogosteje uporablja (kolaž, »risan- je s škarjami«, tuš, svinčnik, čopič, digitalne tehnike in obdelava …), med obiskovalci pa so krožile knjige in revije, ki jih je ustvarjalka ilustrirala in so bile na voljo v knjižnici (slikani- ca Protideževna juha (Majda Koren, 113 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 121, 2024 2023), mladinske zgodbe Kako dolg je čas (Mate Dolenc, 2019), pesniški zbirki Božaj veter (Miroslav Košuta, 2021) in Mejno stanje (Lidija Dimko- vska, 2023), reviji Ciciban in Cicido). Avtorica je predstavila svoj miselni proces ob nastajanju ilustracij določe- nega leposlovnega dela in zbrane sez- nanila še s svojim ustvarjanjem izven knjižne produkcije – oblikovanje na- slovnice za vinilno ploščo, ilustracije za tekstilne izdelke, otroška oblačila, posteljnine, igrače ter druge projekte. V nadaljevanju je ilustratorka podrla morebitne romantične predstave o bohemskem umetniškem ustvarjanju – ima precej običajen dopoldanski de- lovni čas, ki ga dopolni z delom zve- čer, ko otroci zaspijo. Navdih jo najpo- gosteje najde pri delu samem, teme pa večinoma črpa iz narave, otroške igri- vosti in družine ter iz vsakdanjih, pov- sem običajnih stvari iz neposrednega okolja. Učence so zanimala zelo prak- tična dejstva – ali se lahko z ilustra- torstvom preživlja, ali kdaj razmišlja, da bi zamenjala poklic. Iz odgovora je bilo moč zaznati številne praktič- ne, birokratske, življenjske ovire tega poklica v Sloveniji, pa vendar odloče- nost nadaljevati in na ta način izražati svojo ustvarjalnost in kreativnost, z zavedanjem, da je za takšno poklicno pot nujno malo zdrave naivnosti ter večne otroškosti. Tina Volarič je ilustratorka, ki redno navdušuje otroke in odrasle sladokusce v revijah, ki so namenjene otrokom. Ob njenem obisku v Pionir- ski knjižnici smo z mladostniki višjih razredov potovali od Tine etnologinje in kulturne antropologinje v slikanici Nonotov zid (2021), do njene brezbe- sedne slikanice Črta (2021), ki je bila uvrščena na seznam brezbesednih knjig IBBY, in pesnice s pesniško zbirko za odrasle Krožnice večglasnih tišin (2014). Ob vsakem odstrtem delu umetnice smo poglabljali uvid v raznolikost, ki odlikuje njena dela. Še zmeraj riše na roko s čopičem in barvami, kar je v svetu digitalne ilustracije vse redkeje. Na ilustrator- sko prizorišče je vstopila leta 2010 s slikanico Franeta Milčinskega Ježka Zgodba o zamorčku Bambuleju in vr- toglavi žirafi. Slikanica je bila istega leta nagrajena na knjižnem sejmu kot najlepša slovenska knjiga za otroke in mladino. Je ilustratorka naslovnic za leposlovno in humanistično literatu- ro, opremlja glasbene albume in mu- zejske vodnike. Od leta 2019 do leta 2023 je sodelovala pri pomembnem mednarodnem raziskovalnem projek- tu The nature and Moral Status of Ani- mals in Antiquity and the Middle Ages, ki ga je vodila finska filozofinja Miira Tuominen. Leta 2023 je izšla tudi pri- kupna slikanica Karlo in Stanko, za ka- tero je prispevala ilustracije in s katero se odpravimo na potep po zapleteni zgodovini Primorske 20. stoletja. V mehkem druženju s Tino Volarič smo prevpraševali pomen spomina in raz- loge, zakaj ga je potrebno ohranjati; radovedno poslušalstvo je delilo tudi svoje razmisleke. Avtorica zna odlično plesti vezi in postavljati mostove med dediščino in sodobno umetnostjo. M E T A B L A G Š I Č , B I S E R K A B O B N A R , Z D E N K A G A J S E R , L E A H E D L , R O B E R T K E R E Ž I , M A T E J A O G R I Z E K