191. Stnilh. . I Ljikljui. i m*. n. muti 1916. XLIX. Uto. ' * »Slovenski Karod* tcIJ* po pcitlt za Avstro-Ogrsk*: z* Ncmfljos ćelo leto skupaj naprtj ♦ K 25*— ćelo icto naprcj . . . . K ,j•_ Srtrt'teta Z 2 111 %tso " Ameriko in vse druge dc2ele t na mesec . .... 2-30 ćelo leto naptej * • ♦ . K 35.— Vodanjem glede Inseratov se naj priloži it odgovor dopisnici §H raa-nkt, 3pravnl*tYO (»podaj, dvorišne Icvoj; SnaHova oliM *t 3, toitloa fttft*. fifcaja rsak 4an »▼•ter liTitmil nedelf« te praznik«. lnserau te^ajo: petercstopna petit vriU za eaKrai po 20 vin., za dvakrat po 13 via., za trikrat ali večkrat po 16 vin. iJarte in zahvala vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 viil Pri veSjih insercijah po dogovoru. Upiavoiitvu naj se pošiijajo naročnine, reklamacije, inseiati L t d, to je administrativne stvari i ■ Fosamezna fttevilka teli« 10 vinarje*. ' ■ Ka pismena naumila brez istodobne vposlatve naroćnine M ne ozlra. »Naroda« tiakarca* telefon *L 83. .Slovenski Narod4 velja ▼ Lfnlil|anl na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: czh> leto naprej . . . • K 24— ćelo leto naprej • , • - K 25*— pol leta „ .....12-— pol leta „ . . • . • lr— četrt leta . . *Z ••• • 6-— cctrf leta „ . • ♦ . . 5*50 aa mescc m • • • • 2*— na mesec . • . • 9 • *"W> Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Cređnittroi KnailoFa alica it 5 (v pritHčju levo,) ttUton ŠL S4L li nriis poročtlo. Dunai, 29. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Vzhodno b o j i š č e. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Dc.iav>ki monitor »Almos« je z ognjem pri Turnu - Severinu razdejal več vojaških naprav. Na vseh prehcdih 600 kllometrov dolge^a romunsko - ogrskega mej-ne^a gorovia so prišle naše meine varstvene eeie v bol. Kier ie zađe! sovražnik ob naše bataijone, je dobil krvave glave, zlasti severo - vzhodno od Oršove pri Petrosenih v pokrajini \ orostoronvja (Rotemurm-pass), na višinah iužno od P~a*a. kjer ie hrabri szekelski inTpoih št. $2 branil doniača 'Ia. in na gori Gviergvo. Ssmo obširni izmah moČ-nih romunskih ookolrlnih kolon je mo^el storitl, da so se naši eksponirani oddelki ustavili v zcdaj pripravljene in po nacrtu dodeljene pozicije. V Brkovini ?n - gal?šk?h Karna-tih nobenih o^s^fcnrh dogoikov. Pri bojih. o katerih smo poroeaH včerai, severno od Msriarr.pola srao vjeli nad 10€ mož ter vptenl'i eno strojno puško. Južno od Zborova so n;iše čete s protisMnkon? r>rerrečile ra^ke po-skuse se pr'bHžafl. Armadna fronta general-feldmaršala von Hinden-b u r gr a. Pri Selvovu se ie zloinil ruski napad v našem arti!;eri»skeni ognju. Italiiansko bojišče. Delovanje sovražn!k2 ie na več odseklh fronte živahn?jše. Naše pozidfe na Fasanskih alpah stoje pod trajno inočnim artilierii-skim ogniem. ZavrnHi smo napade na zarezo Dri Canrlolu in na C:mo di Cece. Vrh Caunola ie pade! po tr-dovratnem bovi v sovražne roke. Na fronti v Dolomitih se je razbilo več itaHtenskih sunkov na našo pozicijo pri Rufreddu. V odseku P!ockna :n ob primorski fronti med Sveto goro in Novo vasjo je poskupila sovražna iniante-rija na več točkah z moćno nrtiljeni-sko podporo napredovati. Te posku-se smo povsod preprečiH. Jugo vzhodno bojišče. Naša donavska Houla ie zažgala petrolejsko rahnerliO pri Glurkljii. Narncstnik načelnika gcncralnega štaba p I. H 6 f e rt fml. Uo Min psii. Berolin, 29. avgusta. (Kor. ur.) VVolfiov urad poroča: Veliki gla\ni stan: Zapadno bojišce. Na mnogih odsekih fronte je opaža:i močaejše sovražno strelsa-nie. V pokraiini ob Sommi in MosI ie b\\ artiljerijski boi posebno silen. Severno od Somme so se ponovili z vciikimi silan";i izvršeni anstfeški napadi nied ihiepvalom in Pozl^re-sc*n: krvavo so se oonesrečili. De* loma so dovećli do bližinskega bola, ki se ljuto nadal.^jje severno od Ovllierja. Več napadov z ročnimi pranatami smo zavrnili v gozdu Dc! vi!!e in jugovzhodno od Qirill-monta. Na desno od Mo>e so napadli Francozi med utrdbo Thiaumont in Fieury ter ob gorskem gozdu. Na-padalni vali so se z!om»H v ogniu artilierije. pehote in strojnih pušk. Stabeiij sovražni šunki južno in ;*igovzhodno od St. Mihiela so ostali brezuspešni. Tri sovražna letala smo zbili v bo]u v zraku in sicer eno iužno od Arrasa, dve rri Bar>auma, čstrto je padlo vzliodno od St. O^entina ne-poškodovano v naše roke. Vzhodno bojišče. Položaj je v splošnem neizpre- j me^ien. Na rorp-.neznlh točkah je bil ogenj nekoliko bolj živahen. Zapadno od Stohoda pri Rirdkf Ćerevišče je prišlo do infanteri]skih hojev. Severno od Dnjestra smo v*e-li rri zavrnitvl s'abotnciših ruskih napadov nad 100 mož. V Karpatih je prišlo do spooa-dov z rusko-romuftskšjni prednifrni četami. Pri Burst;nu ob Gnili Lipi smo prisilili rusko letalo, da ie pristalo. Balkansko bojišče. Nobenih posebno pomsir.bnih đogodkov. Vrliovno arma.1nr> vodstvo. Na Ounuj \c dospelo porocilo, da je neposre<4uo pričakovati izbru-ha roniunsko - bolgarsKe vojne. Vprašanje ali bo vojno napovedala Koiiiunija ali Bolgarija, je povsem formalnega in postranskega pome-na. (jotovo jet da bo tuđi Turčija po-svedocila s\ojo solidarnost z zavez-nicami in to ne Ie v besedah, tem-več tuđi v dejanjih. V obrambi proti romunski in ru>ki armadi so ji odka-zane posebne in vužne naloge. Vesti iz Aten dokazujejo, da je postal položaj na Grškeni skraino resen. Tako v dunajskili kakor tuđi v berlinskil] krojili oC računa, da se bo morala seđaj tucji grška armada pridružiti aliiranceni. Ententa je oro-pa!a kralja Konstaijtina najzveste]-šega in najboijšega fcvetovalca in za-upnika, generala Dtosmanisa, načelnika generalnega štaba, ki je moral odstopiti. Krali ^a jč moral odpustiti in je moral izročiti aajpomembnejše vojaško mesto Sarrdilovemu in Ve-nizelosovemu prijatelju generalu Moskopulosu, biviemn zapovedniku 3. grškega armadnega zbora v Solunu. To je dokaz sitnesja pritiska en-tente, ki je očividno nastavila Grški nož na prsa . . . Beroiin, 28. avgusta. (Kor. ur.) Vsi listi ozračujejo neniško vojno na-poved Romunski za samo ob sebi umevno posledico remunskega kršenja pogodb. >Lpkalanzeiger < piše: Z vso odločnostjo stopa tuđi sedaj Nemčija na strani svojih zaveznikov. V dobrih kakor v slabih dneh spadamo skupaj kakor koli silna naj bo nevihta. Z neomajnim bratstvom stopamo trdnih korakov naprej. Tuđi Bolgari in Turki se bodo morali ubraniti novega so\Tažnika. Storili bostav svojo dolžnost. BeroHn, 20. avgusta. (Kor. ur.) Qermartia< pravi k ncmški vojni napovedi Romunski med drugim: Kntenta je pač izigrala s svojhni voj-nimi napovedmi iz Rima in Bukare-šte svoje zadnje, in kakor morda misli sama, svoje naitehtnejšc karte. Vprašanje pa je. ali ne nrecenjuje svoiih uspehov. — »Deutsche Tages-zeitg.^ piše: Pozdravliamo promptno ncmško.vojno napoved, k4tcri bo najbrže kmalu sledila bolgarska vojna napoved. Berolin, 29. avgusta. Bolgirsko poslaništvo do sedaj še ni dobilo uradiicga porocila o predstojeći vojni napovedi Romunski. Merodajni krogi označujejo kot samo ob sebi uiiicvno, da bo nastopila Bolgarska napram novemu sovražniku edina s svojimi zavezniki. Romunska najprej proti Bolgarski! Lugano, 29. avgusta. (Kor. urad.) Razmotrivajoć položaj, praviio itali-janski listi, da je Romunska napove-dala vojno manj iz irredentistićnih na:?ibov, kakor da ne pripusti, da bi dobila Bolgarska vođilno vlogo na Balkanu. Italiji in njenim zaveznikom je tuđi mnogo bolj ljubo, če postavi Romunska svoje vojne sile proti Bol-garski, kakor da jih postavi proti Avstriji, katere mejo v njeni velikan-ski naravni moči priznavajo sedaj kot silno težavno. Skoro vsi listi opo-zariaio Romtmijo z vso odločnostjo, da mora zastaviti vso svojo sUo za entento, da mora torej skupaj z Ru-sijo in solunsko armado doseći od-ločiien uspeli proti Bolgarski in tako provzročiii oni prevratina Balkarra, ki bi pomenil hitro resitev problema vojne in 7ađovoljite_v vseh mogočih romunskih aspiracij. Vojna napovsd Rornuniie Bolgariji. Raag, 29. avgusta. ^Central Ne\vs- poročaio iz baje merodajnega vira, da bo Romunija v najkrajsem času napovedala vojno tuđi Bolgariji. Grška pred cdločitvlšo. BirdiTnccšta, 29. avgusta. »A \rilae javlja iz Berlina: Tukajšnji krogi računajo, da bo tekom 10 do 14 dni tildi Grška napovedala centralnim država m vojno. Pod pritiskom entente. Švicarski listi porocajo: Ententa skuša z vsemi sredstvi spraviti Grško v vojno. Četverozvezni po-slaniki so zagrozili Zaimisu z eventualnim izkrc?n"em v Aten ah. Pri-hodnje dni izdajo apel na grški narod, da naj se pridruži ententi v boju proti Bolgarom. Venizelisti prirejajo dcmonstrac:]e za vojno. Položaj je skrajno resen. Pariz, 2$. avgusta. (Kor. urad.) Ac:cnce Havas poroča: V Solunu so se vršile hrupne demonstracije pro- ti grškemu generalnemu štabu, češ, da se poteguie za Bolgare. Frankfurt, 29. avgusta. »Frankf. Ztg.f poroča preko Berna: Pariški listi odkrito priznavajo. da sta An~ glija in Francija z u 11 i m a t o m iz-silili imenovanje novega načelnika generalnega štaba. Grška se je zno-va obrnila na Anglijo za finančno podporo. Komplot proti Dusmanisu. »Vossische Zeitung<^ poroča: Dosedanji šef generalnega štaba je cvadil, da je dobil obvestilo o nanj nameravanem atentatu. Venizeloso-vo časopisje besni, »Nea tlellas« pa piše: vDusmanis trepeta strahu, ker vidi, da* se izjalovijajo njegovi nacrti. Govori o nameravanem atentatu, da bi Bog ve kake satanske na-klepe opravičil. A Dusmanis ne bo imel časti, pasti od marilčeve roke. Ustreljen bo, kakor vsak vojaški zlo-činec. Dusmanisova glava mora pasti. Okusil bo giljotino.« Tako piše Hst o možu, ki je po svojem činu vsak dan v stiku s kraljem. To pač priča, da je kriza v Atenah na višku. Zopetna mobilizacija grške armade? »Matin« poroča, da je pričako-vati zopetne mobilizacije grške armade. Grški kralj bolan. Rotterdam, 29. avgusta. Reuter javlja iz Aten: Kralj je zopet bolan. Rane od prejšnje operacije so se vnele. Suoči je bil kralj znova operiran. Kralj zato ne more sprejeti deputacije liberalne stranke, ki je prosila za avdijenco. Grški princ v Petrogradu. »Frkft. Ztg.« poroča iz Petro-grada: Grški princ Nikola] je dobil od kralja Konstantina brzojavko, da naj odloži svoje odpotovanje iz Pe-trograda. _________ RoBiiia pri izbruFiu vojne. »Natančen poznavalec razmer« piše v »N. Fr. Pr.« o razinerah v Rom uniji pri izbruhu vojne. 2e davno ni bilo dvomiti, da je imel Bra-tianu dogovor z entento. To se je kazalo že v tem, da Romunija ob ruski meji ni izvršila nikakih voiaških pri- LISTEK. Človek in beda. (T. E.) (Konec.) Zaprla je oči in odkimala: >Ne. ne bos me in ne moreš me. Poglej vendar, človeče, in poslušaj me. Ali ne veš vendar. da je ves r>vet proti meni. Ali ne ves. da se bore milijoni proti meni, posamezno in v sklenie-nih vrstah; z besedo in dejanjem. Preganjajo me. jaz pa zapuščam ne-izbrisne sledove. Noč in dan pre-mišljajo pametne glave, kako bi me uničili. Povsod iztikajo za menoj. BCejo me z lučjo, jaz pa liodim čisto natiho brez besed, brez sape, pred njimi, za. njimi, ali pa ćelo med nji-mi, kakor se mi zazdi. In če dihnern, takoj vihajo nosove in vohajo po zraku. Prineso apna, pa namažeio tla na debelo, pobelijo vse hiše zunaj in znotraj daleč naokrog, nekateri po-inečejo stare obleke v stran, pa oble-čejo čisto nove, drugi jih spet pre-kuhajo, da bi me ugonobili v vročini J in sonari. In ravno tedaj, ko mislijo, da so me uničili, ravno, ko zapojo v veselju in zmagoslavju zahvalno v>e-sem, pa se priplazim. Zaslutiio me in poloti se vseh skrb. žalost in obup. Jn spet vstanejo med njimi oni, ki so noklicani. da vse življenje svetujeio in rešujejo. DoJgih brad. nabubanih če!, skrbnih obrazov. sklonjenih glav se sestanejo. Posedejo krog velike miže. drugi stoje po kotih. še cigar si ne napalijo, samo mislijo in iščejo. Naenkrat vstane med njimi čr.stitljiv mo:>, brada mu šega do naša in dol^e obrvi mu silijo v oči. Pokaže s prstom na čelo in vseh pogledi se obr-nejo tja. Nekaj gromkih besed, potem enourno posvetovartje, nato beganje iz snhane v sobano in potem spet mir in tišina. Čez nekaj dni je vse na delu. Zidajo paiače po vsej deželi. stavba za stavbo raste po velikih mestih. in napišejo z zlatirm črkarni na pročelja: Prenočiščc. zavetišče, ubožnica in tako naprej. Dan ra dan Sirija med ljudstvo časopise in knjige in povsod je napisano na prvi strani: Boj proti bedi. In ali misliš, ko ti pripovedujern o teh milijonih. da se jih bojim, da se jim umaknem? Ne. ne morem in ne smem. ker ču tim in vcm, da pri njih je boj in pri meni je zmaga.« Ali si mogočc duh?« se je ogla-sil bro^OomovInec. »Ne, jaz sem gola, kruta res-nica.- Torej ti si resnici? Pa sem čul toliko in toliko ne samo o resnici. ampak o resnicah.* »Vidiš, to je neumnost. Resnica je samo ena in to sem jaz. S prvim človekom sem bila rojena tuđi jaz. Pred niim sem hodUa ja? in on ie šcl po mojih stopinjah. !n prišel ie drugi, tretii. prišli so miliinni in vsi so šli za menoj. Prvi človek me Je Doznal. znal je. da je edinn pot za menoi. za svojo vodnico. za kruto materjo vse-ga človeštva. A ko se je razmnožil v milijone, je postala pot vsem tem mi-Iijonom preozka in razrivali so tako dolgo. da so našli stranska pota, Dz-ke steže, po katerih so hoteli do svobode. In mislil si je nekdo izmed teh. da sem ravno jaz največja zapreka prostosti. zato je nahuiskal, nni me uMjejo. MislH je oni prvi sla-bič. da bo kar lopnil po meni in pe-Ijal on ves trop, čez moje mrtvo truplo do solnea. Ko so pa trvidli. da ne gre na eti mah, so začeli z ubijanjem. Vidiš, in to jim gre boljše izpod rok. Doživeli so razočaranje, zato so začeli z ubijanjem in v ubnanja ie npanje. Pre-Tiićani so, da me slcdnjič zajamejo, stisnejo in zadrgnejo vrat.< Oni na trati je premaknil desno nogo in jo podložil pod levo. Obdrg-nii se je s pleči ob travo, oči pa so strmele v nebo. »Torej nred človekom si bila ustvarjena ti?« je vpr.išal zamišljen. -Ce sem ustvarjena, kdo me je ustvaril in zakaj me je ustvari!, ne vcm, pa tega tuđi nikdo rešil ne bo. A ko se je zganilo v svetovju, sem že bila jaz. V meni je vse spočeto in bo vse končano.« »Poslušaj, beda, še nekaj. ker čutini, da prihaja konec in sem zelo radoveden. Nekoč si bila gotovo mlada in nisi bila tako odurna, kakor zdaj tu pred mano. ko si podobna vsemu. samo človeku ne.« V kotih nst io ie sili! smeh. Ko-šček sive drobne kite. kakor konec pasjega biča, ji ie zdrknil preko ušesa. -Kaipada sem bila mlada. Ko ni bilo na svetu še toliko živega in toliko posla, sem bila tuđi Ijubeznivej-ša. Kaj hočeš, postarala sem se s člo-veštvom.« »Ne zameri, če vprašam: Ali ti ni prišlo nikdar na misel, da bi se omožila?« Beda se je odkašljala. »I seveda imam moža, pa še v zgoduji mladosti sem se omožila.« »In kdo je tvoj mož?« »Pravijo mu — pohlep —.« »Ali ne živiš ž njim?« >2ivim, potujeva skupno. Ali on je mlajši, krepkejši, hodi pred menoj, mi kaže pot in išče opravila. On pripravi vse in potem pridem jaz.« »Hm, pa otrok, kje so otroci?c »Imava jih.« »Koliko?« ->Dosti, res, preveč. Odraslih, nedoraslih, čvrstih, krepkih, žHavih, kilavih malo, brzonogih, bistrookih, hudobnih, pridnih nič in sami pote-puh i so.« »Kje pa so, kod hodito?« »Po svetu, po vsem svetu. Sti-kajo povsod in so vsem liudem v žalost in nadlego, nama dvema pa v čast. Zasmejal se je brezdomovinea da so se mu zasolzile oči. »Z lepo sodrgo se bahaš. Kako pa je ime tem tvojim potomcem?« »Skoro ne vem vsem tnrena, ureveč jih je, pa čakaj: J£g£ ^ KS Stran" 2._________________________ .SLOVENSKI NAKOD', dne 30 avgusta 1916. 197. šie*. jDrav, Pač p« Jo utrđDa mejo proti anouarhiji m Bolgariji, ob kateri Je koncentrirala velike množine čet. fVpoklicano je bilo tuđi vse moštvo * fdo najstarejŠih letnil^ov, mobilizacija '■armadc Je bila tor ej pop^lna. Rusi v Bokarešto nimajo boli fdaleč, kakor Avstrijci in Bolgari, ki imajo 4 dni hoda. Na svecem pohodu pa morajo skozi ozemlje petrolejskih vrelcev, ki je izpostavljeno vži-gaJnim bombam naših letalcev. TikH ' Bukarešta je le malo zavaravana. Iz Rušcuka priđe letalec v 20 minutah nad Bukarešto. Rusi imajo pri Renih in pri Unghenih zbrane mnogobrojne čete. Ministrski predsednik Bratianu sam ni spiritus rector romunske politike, temveč njegov brat Vintilla, predsednik narodne banke. Vintilla Bratianu bo posta! finanČni minister, mesto dosedanjega finančnega ministra Costinesoa, ki se je navzlic svoji politiki držal tako dolgo le, ker je Bratianov svak. Costinescu je dal vse eksportirati, tako da nima država danes ne mesa. ne žita, ne mleka in ne sladkorja, da, ćelo petrolei so izvozili. Pri tem so se zlasti bogatili Take Jonescu in njegova dva sina. Bratianu je kralja v zadnjem času naravnost napačno informiral. Tako mu je n. pr. izjavil, da je bilo v Marmomici le 3000 Rusov in le en sam dan, res pa jih Je bilo tam 30.000 in si cer 3 dni. Ruski admiral iz Renov je tri dni inspiciral romunske naprave v Oalacu in okolici. Ro-munski in ruski častniki so pri vsaki priložnosti fraternizirali ki v Oalacu so se vršile med njimi ćele konfe-rence. Take Jonescu in Mille sta od en-tente podkupljena, Filipescu pa je idejalist. Od konservativnih politikov je le Carp pošten prijatelj centralnih držav. Marghiloman. Stere, Majo-rescu, Arion nišo pristaši Avstrije in Nemčije, temveč le pristaši ideje, da mora Rom unija do tik do odlocitve evropske vojne ostati nevtralna. Romuni trdijo. da morejo postaviti 600.000 mož silno armado. Ar-mada z živili ni dobro preskrbljena. Vlada stoji na stališču. da naj žrejo vojaki mamaligo (polento iz koruze) in melone, kakor so doma navajeni. Mesa vojaki sploh ne dobilo. Sanitarne uredbe armade nišo slabe. V celem je Romunija za 3 ali 4 mesece zadostno pripravljena. Kaj bo potem, tega ne vć nihče. Vsak misli, da bodo centralne države pač že poražene. Na zimsko vojno ne misli nikdo. Rusija je dala za 2 do 3 mesece municije. V deželi sami se municije le malo izdeluie. Dogodki pred votno napovedjo Romunije. Dunajska »Allgemeine Zeitung« javlja, da je vojno napoved prinesel na Dunaj romunski vojaški ataše. 2e ko je imel vojno napoved v žepu, je na Dunaju različnim osebam zatrje-val, da položaj v Romuniji še ni po- I jasnjen in da ni Še nič odločenega. Pariški »Petit Journal« poroča, da je Rornunska dne 10. aprila pod-pisala pogodbo s četverozvezo. Iz Pariza ravljaio. da je ministrski predsednik Briand v tajni seji franeoske zbornice napovedal vstop Romunije v vojno, še predno se je zgodil in s tem pridobil znatno ve-čino za nadaljevanje vojne. Bukareški »Adeverul« javlja, da so se diplomatična pogajanja radi vstopa Romunije v vojno dognala najprej med Rusijo in med Romunijo in bila potem odobrena v Londonu in v Parizu. Briand in Poincare sta se jx>se^no trudila, da je pospešita zavist, potem priđe nesreća, nato pi-janost, za njimi žalost, saj ne znam vseh po vrsti, potem mislim jok, nato sinček. ki nama je delal že toliko pre-glafvice, to je prepir, ne domislim se vseh. med dntgirni strah, skrb, po-čakaj, še eden, ki ima brušene pete ir. dolge prste, oni tat. in nato po vrsti: lakota, obup in umor.« »Hehe, nehaj, nehaj, imam že dovolj, prav čedna družina. Kaj pa, umri ni nobeden? >Umrl, potrpi, da se domislim — da, umrla je že davno hčerka. Oče pohlep je defal, da je izrodek. Prišla je na svet slabotna, komaj, da se je zajokafa, trikrat je dihnila, pa je umrla. Ime ji je bilo pravica^ »Hvala, zdaj vem vse,« je dejal tiho brezdornovinec in umolknil, be-da je zrla nepremično nanj. •Čuješ« je izpregovoril, kakor bi se zbudil. »Slabo mi je. mogoce tuđi zato, ker že tri dni nisem jedel ničesar. Pa saj si dejala, da se konca s teboi vse. Glej. čutim. kako prihaja smrt. Samo oči ne morem zapreti in nehati ne morem dihati. menda sem že tako navajen. Ston mi to in preseli me.« Beda je vstala, prekoračila je trudoma jarek in se mu približala. Pogledala mu je v oči in nehalo mu je utripati srce. Zarttenila mu je še oči, potem pa je koračfla preko nje- in kadar so nastale teža/e, je posredova] Poincare. V Bukareštu so bile v nedeljo zvečer, ko se je izvedelo, da je vojna napovedana, velike manifestacije. Slavee največja vojna hujskača, Fili-pesca in Jonesca, je množica priredila manifestacije pred ruskim, franeoskim in angleškim poslani-štvom. Avstrijsko in nemško posla-ništvo je bilo zastraženo po vo-jaštvu. Romunski nacrti. Ženeva, 29. avgusta. »Journal de Geneve« trdi, da so Romuni prvotno nameravali napovedati vojno dne 15. septembra, kateri dan se naj začne Sarrailova ofenziva. Bolgar-ska ofenziva je vzrok, da je Romunska nastopila že zdaj. Romunska je nameravala ostati z Nemčijo v tistem razmerju, v katerem je bila Italija do zdaj. Tuđi ne želi Romunska vojne na dveh frontah in se mora ogniti vojni z Bolgarsko. Odpotovanje našega poslanika. Naš poslanik v Bukarešti grof Czernin in nemški poslanik dr. v Bussche sta s člani poslaništev in konzulatov v nedeljo popoldne zapustila Bukarešto na poti preko Braša, Odhod dunaiskega romunskega poslanika. Z Dunaja poročajo 30. avgusta: Romunski poslanik knez Mavrocor-dato se poda s soprogo danes čez Švico v Bukarešto. Zadnji vlak iz Romunije. V Budjmpešto je prispel v po-nedeljek 28. t. m. ob 7. uri 30 minut zjutraj zadnji vlak iz Bukarešte. Be-guncev ni pripeljal, pač pa je prišla ž njim še pošta. Nagrada za intervencijo Romunije. Bukareška »Dimineaca« javlja, da je četverozveza garantirala Romuniji naslednje pridobitve: ćelo Sedmograško, južni del Ogrske, kjer prebivajo Romuni ter Bukovino s Črnovicami. Ententa je priznala Romuniji tuđi pravico anektirati bolgarsko ozemlje med Ruščukom in Varno. Pogodba garantira Romuniji posest teh teritorij* tuđi za slučaj, da bi Uh Romuni ne mogli z orožjem osvojiti. Romunski parlament. Curih, 29. avgusta. Romunski parlament se snide 1. septembra. Milanski »Seeolo« javlja, da bo zahte-vala vlada eno milijardo vojnega kredita. Razmere v Dobrudži. Preko Zeneve poročajo: Romunska vlada je dala aretirati v Dobrudži številne odlične ljudi, češ, da agitirajo za Bolgarijo. Konkrence v Becolinu. Nemški državni kaneler je kon-feriral ves dan pred vojno napoved-jo Romunski z vodilnimi osebami, med njimi tuđi z dr. rielfferichom. Po 6. zvečer se je raznesla po Bero-linu vest o vojni napovedi Nemčije Romuniji kot rezultat seje zveznega sveta. Angleski in franeoski listi, ki so dospeli v Berolin slove kralja Ferdinanda, ki se jim je zdel doslej kot Hohenzoller in Nernec sumljiv. Romunski poslanik v Berollnu se ni nahajal v Berolinu, zastopal ga je poslanik Bogelli. Ogrska in Romunija. Budimpešta, 29# avgusta. Ministrski predsednik grof Tisza, ki se je ponoći vrnil z Dunaja, stopi y zvezo z vsemi voditelji strank in ni izklju-čeno, da se zgodi prej, kakor je bilo nameravano, enoma izjava v ogr-skem državnem zboyi glede vojne z Romunijo. Budimpešta, 29. avgusta. Minister notranjih del je sedmograškim poslancem povedal, da se Romunom, navzlic njih zavratnemu napadu, ni nikjer posrećilo, prodreti na ogrsko ozemlje. Izpadie dobave žita. Nemški listi trde, da Nemčija ne bo trpela vsled vojne z Romunsko na preskrbi z živili. Nemčija sploh ni računala na dobave iz Romunske zlasti ne, ker je letošnja žetev za 5 milijonov ton boljša, kakor lanska. K temu je računati še preostanek žetve iz zasedenih sovražnih pokra-jin z 1,400.000 tonami. Listi poroćajo, da se bo že v kratkem zvišala množina moke in sočivja za osebe. JL_jl \_J 1 JL ^^ ^ ^^l \_jr ^ A . * % vi 1 * ^ m Naše uradno poročilo poudarja, da so se pričeli na ćeli 600 km dolgi romunski fronti prvi resnejši boji. Sovražnik sili pri vseh transilvan-skih prehodih na jugu in na vzhodu v sedmograško deželo. Njesa prvi cilj ste mesti Braš in Sibinj. Značilno je, da se nahajajo. kakor je razvidno iz nemškega uradnega poročila, med niegovimi sprednjimi četami tuđi , ruski oddelki. Zdi se torej, da je kooperacija ruske in romunske armade obsežnejša, kakor se je zdelo. Posebno oštri boji so se vršili severno Oršove ob Donavi, pri Petrosenv, severno soteske Vulkan, skoz^ kate-ro teče rcka Jfu. v pokrajini Voro-storony južno Sibinja (Nagv Szeben), na višinah južno Braša (Brasso) ter v gorovju Gvergvo, ki se razprosti-ra med gorem'im tokom reke Maros in romunsko Bistrico. Rusi in Romuni so bili krepko odbiti. Še le ko so za njihovimi sprednjimi četami pri-tisnili močnejše kolone, ki so skuša-le obkoliti naše stražne pozicije, so se naše čete umaknile v pripravljene obrambne postojanke. Kakor je pri izbruhu vojne z Italijo naša slavna mornarica porabila prvi trenutek, da udari na sovražnika tako so tuđi naši vrli donavski monitorji izvršili v ponedeljek uspešen napad na važne romunske naprave. Zbrali so se pred Gjurgjevom (Oiurgiu), ki leži na-sproti bolgarskemu Puščuku ob do-lenji Donavi, ter so bombardirali in zažgali tamkajšnie petrolejske rafinerije. Iz vojnega tiskovnega stana iav-Ijajo: Od 29. t. m. Romunske armade so vČeraj na ćeli avstrijsko - ogrski meji začele napad. Na fronti, dolgi 600 kilometrov. poskušajo forcirati mejne prehode. To je v ćeli vrsti od-sekov Drovzrocilo boje. Na Donavski liniji je prišlo na romunsko-ogr-sko - srbskem mejnem ogalu pri Or-šavi do večjega boja. Sovražnik pa je radel na odpor braniteljev. Tuđi na drugih odsekih fronte so imeli romunski bataljoni pri svojih poskusih, prebiti mejo stražeče c. in kr. čete znatno izgube. Tako so dobili krvave glave ob skalovitem prelazu. Ro-tenturm, ker so se trudili suniti čez okrajno gorovje vzdolž Alute na. Hermanstadt in potem tuđi na koncu gora Južno kotlu podobne doline pri Kronstadtu. V tem prostoru, kjer poskušajo Romuni priti čez prelaza Tomos in Terzburg se je vnel boi s Szeklerji pešpolka St. 82., ki se je eoecgično upiraL Tuđi vzhodoo in severovzhodno Qyerg3ra so se vneli boji. Nastop romunske armade v veliki in mali Valahiji je bil seveda že davno pripravljen. Sedanji boji imajo sele značaj uvodnih bojev. Večje akcije se bodo mogle sele izvršiti, kadar dobi c. in kr. fronta trdno obliko. kakor na Tiroiskcm, se tuđi tu ne bo mogla vjemati s politično mejo. Kakor je bilo tam iz strategičnih vzrokov potrebno, začetkom vojne iz strategičnih na^ibov prostovoljno opustiti za obrambo neugodno ezem-lie, tako bo armadno vodstvo iz viš-jih ozirov žrtvovalo tuđi tu nekaj malega ob meji, kar b! olajšalo na-sprotniku obhodne poskuse ter za-vzelo načrtoma pripravljene linije. DONAVSKA FLOTILJA PROTI ROMUNSKI. Naša donavska flotilja, ki se je tako dobro izkazala v srbski akciji, je dobila sedaj v vojni z Romunijo nove važne naloge. Po srbski akciji so vozili naši monitorji po Donavi ob romunski meji kot spremljevalci transportov za Bolgarsko in Turčijo. Vozili so do Lompabnke in do Rusov. Ze takrat je bilo znano, da je Romunska ob svojem bregti položila mine. da se brani proti morebit-nim našim akcijam. Delo, ki je morajo sOriti naši monitorji v tem delu Donave, je zelo veliko in težavno, ker morajo pre-magati vse nevarnosti minirane reke. Naš monitor *Almas« je izvršil dne 28. avsrusta prvo svoje delo v boju proti Romuniji. Priplul je pred Turn Severin ter začel obstrelievati romunsko obrežje. Nekaj poslopij državne ladjedeln'ce in nekaj drugih vojaških poslopij je uničil ogenj. Na-daljnje enote fiotilie so prispele pred Giursrin ter zažgale petrolejsko rafinerijo. Zaoovednik romunskih annad. Iz Bukarešte javljaio: Za načelnika generalnega štaba bo imenovan dosedanji generalni tajnik v vojnem ministrstvu general Iliescu. Fungiral bo tuđi kot vrhovni povelj-nik nad ruskimi četami. ki bodo operirale skupno z romunskimi proti BolgarijL Romanski armadni povefjniki. Poveljnik prve romunske armade je baje general Culcer, poveljnik druge armade general Avarescu, po-veljnika tretje in četrte armade pa sta gc orala Aslan in Prešan. Mir na SedmograSkeaL Iz Sedmograške pnhaiaiočl pot-niki pripovedujejo. da so storile civilne oblasti vse v pomirjenje prebi-valstva. Ljudstvo ne zapušČa svojih domov, samo z meje, kicr se vrše žc boji, prihajajo begunci. Romunsko-narodni poslanci so ogorčeni nad na-stopom Romunske in ga strogo ob-sojajo ter pravijo, da Je sedaj Romunska izvršila samomor, ker Je gotovo, da se bo Rusija polastila Romunske. Romunsko bojišče. Pomembna v vojaško-geogra-fičnem oziru sta za Romunijo na eni strani karpatsko gor^vie, ki tvori mejo proti Ogrski in Bukovini, na drugi strani pa mogočna Darijera do~ lenje Donave kot meja proti Bolgariji. Južni rob sedmograških Karpa-tov je najbolj nepristopen. Razteza se od donavske soteske med Bazia-som in Turul Severinotn do prelaza Torcsvar 300 km daleč od zapada proti vzhodu; njega glavni greben ima povprečno visino 1300 do 1900, mnogi vrhovi pa segajo do 2500 m (najviŠji je Negoi 2540 m). To gorovje je precej nepristopno pokrito je po većini z gostimi gozdovi. Severna pobocja so strma, proti Jugu pa pre-haja pola^oma v romunsko hribovje in gričevje. Prehodov je le malo; glavni so porta Orientalis ter sote-ski rek Šila in Alute. Vzhodni rob sedmo^raških Karpatov ni tako visok ter ima bolj značaj srednjega go- i rovja z 1200 do 1700 m povprečne visine, Najvišji vrhovi se nahajajo na ogrskih tleh. Tuđi nri tem vzhodnem robu je sedmograško (zapadno) po-bočje mnogo bolj strmo, kakor pa romunsko. D o n a v a tvori v dolžini 450 kilometrov od Železnih vrat do Tur-tukaja mejo med Romunijo in Bolgarijo. Široka je tu 1000 do 2500 m ter povprečno 7 m globoka. Ob reki se nahaiaio obsežna močvirja, ki silno otežkočajo prehode. Edini most se nahaja pri Černi vodi in torej ne veze romunskega in bolgarskega ozemlja. Od Turtukaja do Balčika pote-ka meja preko dobruške ravnine na Crno morje. Tam lahko zbirajo Romuni, oziroma njih zavezniki armado, ki pri svojem pohodu na bolgar-ska tla nima premazati nobenih terenskih težkoč, med tem ko morajo Bolcrari. aki hočejo prodreti v Romunijo, forsirati Donavo. Glavna" romunska železniška nroga poteka ob južnem in vzhodnem karpatskem pohočju od Vercio-rove čez Kraievo. Pitešte. Bukare-sto. FokŠane. Roman na Ickane. Od ie proge se odcepijo številne po-stranske proge v karpatske doline, !e tri Izmed njih pa prekoračijo Kar-nate ter vežejo Sedmograško z Ro-mnnijo. Tmenovane g1a\Tte crte ve-zeio tuđi številne nostranske proge z donavskimi pri stan išči. Naivažnej-ša teh prog je ona, ki veže Bukarešto Čez Črnovodo s Konstanco ob moTju. Zelezniško omrežje je v Ro-muniii zelo prikladno za naglo zbi-ranie čet ob mejah. Tuđi ceste so rrecej gosto razrredene in dobre. Glavna trdnlava je Bukarešta, kate-re titrdbeni pns meri 70 km v obse-^n. Oh Ootipvi so važna mostiŠča pri Gjurgjevu, Silistriji !n Čmi vodi. Boii v HaKedoniji. Z Balkana ni posebnih vesti. Boćarsko poročilo ni prispelo (zadnje je od 26. avgusta), nemško pravi, da se nišo izvršili na makedonski fronti nobeni posebni dogodki. Zdi se kakor da bi bil v očigled dogod-kom na Romunskem nastal odmor, ki seveda ne more dolgo trajati. General Sarrail bo, zanašajoč se na pri-tisk od severa. pač skušal pričeti sedaj s krepkejšimi operacijami, toda Bolgari so si s svojo dobro premiš-ljeno ofenzivo zasigurali nove pozicije, ki bodo lahko zdržale navale ententnih čet, tuđi Ze je res kar trdijo švicarski listi, da šteje Sarrailova armada pol milijona mož. SOVRA2NA POROČILA Z BALKANA. Francosko uradno poročllo. 28. avgusta. Bolgari so za-sedii razne od Grkov zapuščene kra-je zapadno od Kavale. Angleski mo-nitorii so obstreljevali sovražna zbl-ranja čet, ki so bila naznanjena ob izlivu Strume. V nasprotju s_ trditvi-jo bolgarskega poročila z dne 26. avgusta Srbi nikakor nišo bili poraženi v okolici Kukuruza. Nasprotno so izdatno napredovali ter večkrat I popolnoma zavrnili sovražnika. Angleško uradno poroCHo. 28. avgusta. Na Dojfanski fronti ie prisilila angleška artiljerija sovražne topove, ki so obstreljevali naše pozicije, k molku. Bolgari so obstreijevali Mehes (?) na fronti ob Strumi. Rusko uradno poročfto. 27. avgusta. Balkanska fronta. Ruske Čete so prispele v Solun ter so bile uvrščene v armado aliirancev (Angležev, Italijanov, Sr-bov in Francozov) pod poveljstvom generala Sarraila. Tako se razvijajo zavezniske bojne sile trajno in ne-moteno na vseh bojiščih. 27. avgusta zvečer. Crno m o r j e. Gb zori 27. avgusta so naši hidroplani preleteli Varno ter metali bombe na poslopja, pristani-šče, vhod v luko in na neko obramb-no baterijo. Videti je bilo, da so za-dele bombe neko ladjo pri vhodu v luko ter jo zažgale in da so padale tuđi v delavnice. Odločitev svetovne vojne na Balkanu. Berlin« 29. avgusta. »Volkszei-tung« piše: Silni pritisk, ki je po-vzročil intervencijo Romunije, kaže, da je ententa prepričana, d a s e j e ofenziva na zapadu pone-srečila in da hoče zato iz-vojevati odločitev svetovne vojne na Balkanu. Možje v Bukarešti, ki se čutijo kr-marje, naj pazijo, da se ladjica njihove lastne države ne bo razbila ob pečinah in vtopila v globinah. Bolgarska vzhodna armada. »Tagl. Rundschau« poroča iz Aten. Po poročilih iz Soluna šteje bolgarska armada, ki prodira v vzhodni Makedoniji 75.000 mož. Nem-cev pri tej armadi ni. Tursko prebi-valstvo se je povsodi dvignilo proti Grkom. V Kavali in Drami se nahaja mnogo beguncev. Bolgari so vkora-kali 25. avgusta v Kavalo. Ražen enega forta so jim izročili Grki na ukaz vse utrdbe, artiljerijo in municijo. Ofenziva srbskih čet Iz Pariza poročaio: Srbske čete, ki prodirajo zapadno Ostrovskega jezera, ogrožajo dolino Crne reke. Nova grupacija ententinih čet je končana. PrestolonasJednik Aleksander je imenovan za generala četvero-zveznih čet. Italtjani na Balkanu. Lugano, 28. avgusta. Po privatnih vesteh, ki potrebujejo še potrdi-la, znaša zbor italijanske ekspedicije v Solun 45.000 ljudi. Berolin, 28. avgusta. Od ruske meje. »Ruskoje Slovo« javlja iz Rima: Italijanske čete v Valoni so pomnožene na šest divizij. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROClLO, 26. avgusta popoldne. V Karpatih zapadno od Nadvorne so vrgle naše čete sovražnika nazaj ter dospele do izvirkov Bistrice Solo-tviriske. Bistrice Nadvomtanske in v pokrajino pri Rafajlovi, 30 km Jugo - zapadno od Nadvorne. 26. avgusta zvečer. Položaj je neizpremenjen. 27. avgusta popoldne. V okolici Trisvjatskega jezera so pole-tela sovražna letala preko naših ta-borišč ter metala bombe. Ob Stoho-du je obstreljeval sovražnik v okolici va^si Topolov silno naše prehode ter ubil hrabrega polkovnega povelj-nika polkovnika Zikova. V Karpatih so prepodile naše čete v blizini gore Koverte sovražnika iz njegove pozicije na visini 1129, pet verst seve-ro-vzhodno od mesta Koverte, se polastile te visine, vjele tu 3 častni-ke in 146 vojakov ter vplenile 4 strojne puške. 27. avgusta zvečer. Položaj je neizpremenjen. General Radko Dimitriiev nri severni armadi. »Glos Naroda« poroča, da je general Radko Dimistrijev, ki je dose-daj povelje val pri Tarnopolu, pre-vzel zapovedništvo ruske armade pri Rigi. Novo rusko posojilo. Kopenhagen, 29. avgusta. (K. u.) »Berlingske Tidende« poroča iz Pe-trograda: Finančni minister }e bil pooblaščen od carja za novo vojno posojilo 2 milijard rubljev pod istimi pokoji kakor za prejŠnja vojna po-sojila. Ratificirana švedsko - ruska železniška pogodba. ^ Kopenhagen, 29. avsusta. (K. u.) Švedsko - ruska pogodba od 15. avgusta t. 1. glede zveze švedskega in ruskega železniškega omrežja potom mosta čez reko Tornea je ratificirana, kakor poroča »Berlingske Ti-< 196. Stev. -ovtiNSM nakuij-, unc 30 avgusta 1910. Stran 3. Gfm. Hindenburg-načelnik nemškega generalštaba. Berolin, 29. avgusta. (Kor. ur.) Uradno. Cesar je sedanjega šefa ge-neralnega štaba bojne armade F a 1-kenhayna odpustil s tega mesta, da ga porabi drugod, in je imenoval generalfeldmaršala Hindenbur-g a za Šefa generalnega Štaba, za prvega generalnega kvartirnega mojstra pa je imenovan generalmajor Ludendorf, ki je obenem imenovan za generala infanterije. NemjMU clržvni kancler v glavnem stanu. INemški državni kancler dr. v. Bethmann - HolKveg je odpotoval v veliki glavni stan. Čudeži Avstrije. Kolo, 29. avgusta. (Kor. urad.) Pod naslovom »Die Mirakel Oster-reichs« piše »Kolnische Zeitg.«: Vsi narodi ob mejah donavske monarhije so obsedeni od želje, izrezati si iz te-lesa Avstro - Ogrske kose, da ures-ničijo svoje velike blazne sanje. Kaj se je zgodilo z Veliko Srbijo? Velika Italija obstoja sedaj iz provincijal-nega mesta Gorice. Velika Romunija se bo razpršila pred rezko resnico. Avstro - Ogrska kliče vsern tem fantastom roparske svojati ob svojih mejah, kar so rekli Spartanei o svojem orožju perzijskemu vojskovodji: Pridite po nje! Nezaslišano je in spominja na bajke iz epske dobe, kar je storila Avstro - Ogrska tekom dveh let v boju proti ve4no iznova se pojavlja-jočim sovražnikom. V prejsnjih ča-sih se je govorilo v drugem smislu o čudežu avstrijske hiše. Sedaj lah-ko govorimo o drugih čudežih, ki jih delajo dežela in narodi celokupne donavske monarhije v nepretrganem boju že dve leti. Avstro - ogrska monarhija bo kmahi pokazala tuđi go~ bezdavcem v Bukarešti, kje leži prava moč obdonavskih narodov: V stari monarhiji, ki jim je sele prinesla kulturo in napredek. Vojna z Italijo. Letalci nad Lusernom. Dunai 2$. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporocevaJskega stana: V do-polnitev avstro - ogrskega uradnega dnevnega porocila z dne 26. avgusta, se mora pripomniti, da Caproniia pri Lusernu dne 25. avgusta ni sestrelil na tla samo poročnik baron Siedler, opazovalec našega letala. Vojni pilot četovodja Kiess je deloval istota-ko s strojno puško. Torej pripade obema letalceina enaka zasluga. V tem zračnem boju se ie vršil med moštvom obeh letal žilav boj. kate-rega žrtev je postalo italijansko le-taio, pri čemur so bili vsi letalci ranjeni, in sicer je en stotnik mrtev, en oficir težko, en ppdčastnik in en vojak pa lahko ranjeni. Italijanske oficirske izgube. Lugano, 27. avgusta. (Kor. ur.) Generalni poročnik Chinetto, ki je bit povišan za zbornega poveljnika radi svojih operacij proti Gorici olaj-šujočih podjetij, je umri. V goriškem odseku je bit težko ranjen polkov-nik Vigorelli, podpolkovnik De Rions, kakor rudi generalni ma-jorji Zorna, Delpine in Di Oreste so padli; vsi so pripadali infanteriji. Bombe na Boican. Đolcan, 25. avgusta. Danes Je vrgel neki italijanski letalec štiri bombe; tri so eksplodirale. Povzro-čile nišo nikake škode in ni zadeta nobena oseba. Težko ranjen ob vhodu v Gorico. Dtinai 28. avgusta. Kakor poroča »Pofitische Correspondenz* z fta-lijanske meje, je bil generalmajor Pi-taluga, ki je jahal na čelu brigade v Gorico, ob vhodu v mesto težko ranjen. Itallianska vojna napoved. Lugano, 29. avgusta. >L' Italie« piše: Vojna napoved je bila potrebna, da se iztrebi nezaupanje zavez-nikov. ZavezniŠke vlade nišo gojile tega nezaupanja, pač pa prebival-stvo. Sedaj je to drugače. Na vpra-šanje, zakaj da vlada že poprej ni izprevidela potrebe vojne napovedi, treba odgovoriti: Stvari se razvijajo Po notranji logiki mnogo bolj počasi, kakor so si domišljali neodgovorni politiki — Milanska katoliška »Pa- I triac izvaja: Sedaj ni čas za preiska-vanje vzrokov, ki so dovedli do te nove odločilne faze v zgodovini Italije. So pa v ozki zvezi z vzroki vstopa Italije v vojno sploh. List je prepričan, da velika večina naroda bo sedaj samo tako edina kakor pri vojni napovedi Avstrjji in bo nosila nove žrtve in trpljenja z zaupanjem ! t pravico in mir. — Listi soglašajb t tem, da dejanjski položaj 1 vojno i napovedjo ni izpretnenten. Pri enotni froi*i pomeni malo, kakor piše »Cor-riere đella sera«, ali posije Neročija eno divizijo v Trentin, ali ako oprosti eno avstrijsko divizijo s tem, da io zastopa na drugem frontnem mestu. Runcimanov obišli odločil vojno napoved Nemči)L Lupano, 29. avgusta. Sklep italijanske vlade, da napove Nemčiji vojno, je provzročil Runcimanov obisk. Angleški trgovinski minister je postavil Italijo pred izbero: ali napove Italija Nemčiji vojno, ali pa Anglija ustavi nadaljnje pošiljanje denarja in premoga. Trozvezna pogodba razkrita. Rotterdam, 29. avgusta. »Daily Telegraph« poroča, da sedaj, ko je Italija napovedala vojno Nemčiji, se morejo objaviti doslej tajne določbe trozvezne pogodbe, kakor tuđi drugi akti, iz katerih je razvidno, da Nem-čija in Avstro - Ogrska ste se odlo-čili takoj po umoru nadvojvode Fra-na Ferdinanda za vojno. San Giulia-no je ponovno svaril zunanjega ministra in nemškega državnega kan^ celarja in izjavljal, da Italija se ne udeleži nikake napadalne politike. I talijanski minlstrski svet Lugano, 29. avgusta. Vćerajšnji ministrski svet se je ba\il s posledi-carni vstopa Romunije v vojno in je sklenil, da internira v Italiji ostale Nemce, sicer jih je malo, na Sardiniji ali v južni Italiji. Vlada je ustanovila odbor treh višjih urađnikov, ki ima nadzorovati izvedbo dveh zadnjih dekretov o zaplembi .sovražnih trgovin in o prepoveii trgovine s sovražnikom. Demonstraciie v Rimu. Lugano, 29, avgusta. (Kor. ur.) Povodom vojne napovedi Italije Nemčiji so italijanski listi brez konca in kraja napadali nemško državo, po-udarjali pa so vendar.da je vojna napoved v vojaškem pogledu brez po-mena in jo je po vrednosti ceniti samo moralično, pravno in diplomatič-no. KriČači po pokliču na cestah in trgih v Rimu so bili sinoči točno zbrani. Zapeli so Oberdankovo himno in sli po Korzu do Palazza di Ve-nezia in v kavarnah in v gledališčih so jih sprejeli z odobravanjem. Italijanske provokacije, da bi Nem-člia napovedala vojno. Bern, 29. avgusta. (Kor. urad.) »Petit Parisien« vgotavlja. da se je Italija pod Salandrovim kabinetom, kakor tuđi pod sedanjim vedno trudila, da bi prisilila Nemčijo z raznimi dogovori z drugimi ententnimi drža-vami k prelomu vseh gospodarskih odnošajev in končno s pošiljatvijo čet v Solun k vojni. Ker se pa Nem-čija ni zganila, se ie odločila končno Italija in napovedala vojno zlasti na Bissolatijevo prizadevanje. Italijanl v Berlinu. Beroiin, 28. avgusta, »Tage-blatt« poroča: Sedaj živi v Berlinu okoli 2500 Italijanov in sicer po ve-čini zidarji, natakarji, obdelovalci zemlje. S temi Italijani se bo ravnalo odslej kakor z drugimi sovražnimi inozemci, ki se morajo vsak dan zglasiti na policiji in brez oblastve-nega dovoljenja ne smejo zapustiti mesto. _________ Nočni napad. Na fronti ob SoČL Pomoćna ura... Nad vrhovi mogočnih snežnih orjakov se razpe-nja temno nebo. Med oblaki plove tiho bleda luna in oštro Crta v sinjem firmamentu gola r>obočja in vrhove. Vse mirno in tiho; krasna noć. Slo-nim ob skali in premišijutem o pre-teklih dneh. Pred očmi mi vstajajo boji, boji hudi, vroči, burni__Zga- nem se. Noćno tišino predratni strel. Jek mu sledi, nato zopet vse utihne. Poslušam, gledam — nič. Vse mirno, kakor popreje. Toda le trenutek. Po zraku nekaj zašumi in ne daleč od mene se zasveti in razpoči. Proban pesek me obsuje kakor dež. Kmaiu nato zasmrdi po žveplu m smodniku ... Nehote mi zaigra oko-lu usten smehljaj. Slabo je zadel. Komaj pa je pade! prvi strel, že mu sledijo drugi, tretji. četrti in nočna tišina se ie spremeaiila na mah v burni bojni šum. Toda ne za dolgo: grom poneha, zrak se sčisti. Kaj pomeni to? Orem in pregledam straže. Vse v redu... Pomirjen sera se vrnil na svoje stališče. Daleč spodaj je §umela Soča. Obsevali so Io lunlni žarki. VHa se Je kakor modrikast trak. Marsikak Junak je našel v njej hladni grrob in Bog vć, ne bo li tuđi meni pela smrtno pesem. Da, lunaSke smrti hočeni umreti. Toda kal Ie to?! Pogledam skozi prvo streino Uno. Crna postava mi hiti nasproti — sprednfa straia-»Kaj Je novega.c povprašam, ko prf-hiti preplaiea do mene. »Crne poštar ve se klatijo po grapi*« Ie bil lakoni-Čen odgovor. »Koliko iih je?« Mora jih biti precej. »Dobro, tu imaš po-žirek ruma, sedaj pa alarmiraj mo-štvo. Takoj je bilo vse pokoncu, vsak mož na svojem mestu. Sam pa zgrabim svoj karabinar in se hitim prepričat »Napad bo,« mi tiho od-govarjaio straže. Spodaj v temni glo-bini je zaropotalo kamenje in zdaj pa zdaj se '„e čul pritajen glas. Po-svetil sem z raketo. Temne skriv-nostne sence so se poskriie za ska-lami kakor bi trenll. Zabarikadiram ozka vratica pri ograji in tiho se splazim se z ostalo stražo nazaj v okope. Tam je bilo že vse pripravljeno za napad. Tiho smo čakali. Trdno je držal vsakdo puškino kopito in nihče ni trenil z očesom. Zdaj pa zdaj se je čul kak k^men, ki se je trklal v grapo... Slutili smo, da morajo biti Italijani že blizu ograje. Tedaj pa zaplapolajo po zraku rakete, reflektor zasveti, puške se oglasijo in v divjem kriku se zaienejo prvi so-vražni oddelki proti nam. Vedno večje trume se vale po pobočju proti ograji. Z nepopisno hladnokrvnostjo se borijo naši fanti. Strojnice in puške ter ročne granate žanjejo med Italijani — nepopisni so ti prizori v fantastičnem* mesečnem svitu. »A-vanti!« »Ne boš!« Sovražnik je moral odnehati, ne da bi kaj opravil. Potihnil je zopet ves bojni hrup rn šum in blelenjenih več kakor je bilo sporočeno. Nadaljnih 200 yardov jarkov smo vzeli v blizini Bazentin le Petita. Drugo poročilo: Dobili smo prostora severnozapadno Ginchya. Vreme ovira naše operacije. General Haig poroča: 26. t. m. je obstreljeval sovražnik našo prvo crto strelskih jarkov vzdolž večiega frontnega dela južno Ancre večkrat od včeraj od 7. ure zvečer do druge-ga jutra. Krit z artiljerijskim ognjem je napadel naše pozicije zapadno Guillemonta med kamnolomi in cesto Montauban-Guillemont, ni pa do-segel naših črt na nikaki točki, mar-več je bil odbit z izgubami. Blizu pristave Mouquet smo napredovali na vzhodni strani pristave in na jugozapadni, kjer smo vzeli zopet 400 yardov sovražnih strelskih jarkov vzdolž ceste Courcelette-Thiepval. Pomen, katerega pripisuje sovražnik Thiepvalskemu odseku, je razviden iz velikih naporov, ki jih vrši, da bi dobil nazaj izgubljeno ozemlje. V vtrdbi Leipzig je zbra! številne topove, da bi se upiral našemu napredovanju in da bi podpiral svoj napad. Včeraj zvečer je izvršil napad z znatnimi silami na naše nove jarke južno vaši Thiepval. Napad so izved-le čete pruske garde. Pred napadom je bil ljut artiljerijski ogenj, ki ie pri-čel ob S. zvečer. Ob 7*30 je pričel napad, je bil izveden odločno, pa po-vsodi odbit s težkimi izgubami za sovražnika. Mi držimo vse pozicije. Uspeh obrambe je pripisati povečini vztrajnosti in odločni hrabrosti Siddleshirskih in Gloucestershirskih čet, ki so držale pozicije kljub ljute-mu artiljerijskemu ognju in odbile odločen juriš sovražnika. Večerno poročilo. Sovražna artiljerija je delovala v gozdiču Ma-metz in severno Delvilla. Pri pristavi Mouquet boj traja. V okolišu Mou-queta južno Thiepvala smo napravili 67 vjetnikov. V zadnjih 24 urah sta bila odbita dva sovražna napada proti jarkom južno ceste Bethune-La Bassće z ognjem iz pušk. Sovražnik Je obstreljeval z granatami Rocli-necourt in Lacoiture v okolišu vzhodno Zillebeke. Tekom dneva Je bilo moČno delovanje obojestranskih možnaiiev strelskih jarkov v blizini Hohenzollernskega okopa. Naše protibateriie so se borile včeraj uspesno s sovraznimi topovsKimi po-zicijami, izmed katerih so jih nekai uničile, nekaj poškodovale. Naša le^ tala so napadla mnogo točk vojaško važnih za hrbtom sovražnika; vrgla so vsega skupaj za 5 ton bomb. Eno sovražno letalo je strmoglavilo, drugo je bilo poškodovano in prisiljeno spustiti se na tla. Pogrešate se dve angleški letali. O ofenzivi na zapadu. Ameriški poročevalci izrekajo, kakor poročajo iz Berolina, svoje prepričanje, da se bo ofenziva enten-te na zapadu tekom enega meseca ponesrečila. Angl^ži in Francozi žr-tvujejo zaraan svoje ljudi. Nemško fronto je popolnoma nemogoče prebiti. Vse nemške pozicije so tako trdne, kakor trdnjava. Tuđi s svojo desetkratno premočjo ne bo ententa spravila ničesar. Italijanske čete pri Belfortu? Iz Curiha poročajo: Glasom za-nesljivih poročil prihajajo že tri ted-ne italijanski transporti čet v prostor pri Belfortu, kjer stoji sedaj baje že 150.000 Italijanov. Zadnja zimska vojna. »Lokalanzeiger« poroča: Z ozi-rom na popolno ustavitev ofenzive ob Sommi pripravlja poluradno pariško časopisje prebivalstvo na potrebo tretje zimske vojne. Obenem pa dostavlja, da bo to zadnja zimska vojna. Spomladi 1917 se bo potem pričel vendar tako dolgo pričakova-ni glavni sunek zaveznikov proti med tem v strašni zimi popolnoma izstradani in onemogii Nemčiji ter zagotovil zaveznikom končno zma-go. Zdi se torei, da so v Parizu spoznali, da je napovedana september-sko - cktobrska ofenziva brezupna. Tuđi Churchill in Llovd George sta napovedovala da bo vojna trajala najbrže še dolgo. kar je zlasti na Francoskem zelo neljubo zadelo. Strah jih je pred tretjo zimsko vojno. Clemenceau pa izraza angleškim državnikom svojo zahvalo za odkrito-srčnost. ker ie vendar bolje, če vedo za resnico. Letalci nad Anglijjo. Iz Haaga poročajo: Šest nemških letal je poletelo dne 28. avgusta preko angleške obali. Obenem je bilo videti flotiljo nemških zrakoplovov, med kateripii smo opazili dva veli-kanska »Zeppelina«. Zaradi zadnfih nanadov Zepoelinov. Angleži se boje z ozirom na zadnje napade Zeppelinov, da name-ravajo Nemci izsiliti mir s tem, da bodo London deloma razdejali. Nova vstaia Burov. Iz Bloemfonteina poročajo, da je opažati v Južni Afriki gibanje za drugo vstajo. Angleški krogi pa so mnenja, da se taka vstaja ne more posrećiti, samo Burom bi utegnila škodovati. Boji na morju. ANGLEŠKA POMO2NA KRIŽARKA POTOPLJENA. Berolin, 29. avgusta. (Kor. ur.) VVolffov iirad poroča: Dne 24. avgusta ie neki naš podmorski čoln v severnem delu Se-^ vernega morja potopil angleško 00-možno križarko. (Pripomba Wolffovega urada: Gre najbrže za križarko »Duke of Albany«, o kateri so Angleži uradno poročali.) # PotopBene ladje. Norveški parnik »Rentaria« je zadel v Severnem morju ob mino in se potopil. — Grski parnik »Lean-dros« je bil 25. t.mv Sredozemskem morju potopljen. — Norveški parnik »Isdalen« je bil v Sredozemskem morju od podmorskega čolna potopljen. Turska vojnsu TURSKO URADNO POROClLa 28. avgusta. Fronta Vj Iraku. Neizpremenjeno. Perzijska in ruska fronta. Na desnem krilu so vrgle naše čete v sineri na Develetabad južno od' Hawadana ruske čete nazaj ter dospele v ta kraj in tamoŠnjo pokrajino očistile Rusov. V centrumu in na levem krilu ražen prask nobenih pomembnih operacij. Kavkaska fronta. Na desnem krilu so naši zlomili ruski odpor, ki se drže v dominirajočih pozicijah. S srečnimi napadi so se naši v stopnjah postavili. Samo pri tem napadu, te ga je izvršila ena naših kolon 36. avgusta s srečnim uspehom, je pustil sovražnik nad 1000 mrtvih na boii-šču. Vjeli smo enega častnika in 59 Imož tejr vplenili nad 600 pušk, 250 zabojev municije, mnogo ženijskega materijala in bomb. V centrmnji smo uspešno izvršili nekaj napdov. Vadi Stran 4. ______________________ .SLUVfcNSKJ NAKULT, auc 30. avgusU i*ld. ______________ 198. Stev. smo kos sovražnega jarka ter prisilili branitelje k begu. Vplenili smo opreme in razdejali del sovražnih jarkov. Na levem krilu ob obali včasih prenehajoč živahen krajevni ogenj. Dne 27. avgusta so metala so-vražna letaJa, ki so se bila dvignila na visini Tripolisa v Siriji in Jafie z matične ladje, brez uspeha bombe ter nato izginila. Bombe so ranile tri civilne osebe. Na letalu, ki smo je nedavno zbili pri Chazzi, smo našli strojno puško, ki je bila v dobrem stanju. Na ostalih frontah ničesar pomembnega. 27. a v gust a. Kavkaska fronta. Na svojem desnem krilu smo tuđi včeraj uspešno nadaljevali ofenzivo. Vsleđ gibanja na crti, kjer bi se mogel dei sovražnih čet umi-kati je bil pognan sovražnik v beg ter razpršen na razne strani. Del sovražnih Čet smo vjeli; kdor se je upiral, tega smo pobili. V centrumu in na levem krilu se ni pripetilo nič pomembnega. Prišlo je samo do neznatnih.napadov in spopadov pa-trulj, ki so potekli za nas uspešno, ter do brezpomembnega lokalnega streljanja. Eno izmed petih letal. ki so se bila dvignila z matične ladie ob obali pri Gazi in metalo bombe, ie padlo iz visine ter smo je vpleniii. Pilota smo vjeli. Isti dan smo s svojim ognjem pognali v beg dve so-vražni letali. Z ostalih front ni poro-čati ničesar omembe vrednega. BRiepišiso-anglEšBi spor. Berolln, 29. avgusta. (Kor. ur.) Zastopnik Wolffovega tirada v New Yorku poroča: Vlada je izdala be!o knjigo, ki obsega korespondenco med Zedinje-nimi državami in Anglijo v vojnem času ter kaže na raznih slučajih za-kaj nastopa Amerika boli energično proti Angliji. Tako je poslala Anglija ob pri-iiki ameriškega protesta zaradi na-vzočnosti angleških križark na visini ameriške obali noto, ki pravi od-krito. da je pravica angleških ladij operirati ob obali, dokler ne vdro v ameriške vode. Ameriška nota z dne 26. aprila 1916. je nato dokazala, da angleški argumenti nišo pravilni zlasti pa je dokazala da zahteva dej-stvo, da leže nemske Iadje brez dela v ameriških pristaniščih, strogo nadziranje. Nota nadaljuje: Vaša eksce-lenca me od marca 1915 niste opozo-rili na možnost, da uidejo provijant-ne Iadje. Med tern pa se mi je zdelo potrebno opozoriti na gotove slučaje, v katerih so križarile Nj. Vel. Iadje na visini ameriških pristanišč ter stopile v zvezo s čolni ki so prihaiali z obali, da ćelo nalagaie v ameriških vodah premog. Lahko navedem na-daljnje vzrcke, če je treba. V mirnih časih se pogosto smatra mobilizacija kake armade zlasti če se to zgodi v blizini meje, kot vzrok res-nega spora ter države proti temu protestirajo. \Vaschingtonska brzojavka med-narodne noročevalske službe pravi: Na ta protest v najbolj energičnem tonu doslej se ni dospel odgovor. Pravi se, da bi bila sedaj najugodnej-ša prilika prisiliti Anglijo, da se ozira na ameriške zahteve. Hazne politične vesti. = Nevtralncst Švice. Bern, 29. avgusta. Povodom vojne napave-di Italije Nemčiji in vstopa Romun-ske v vojno ;*e Švicarski zvezni svet potrdil svoje prejšnje izjave glede striktne nevtra-nosti napram vDJsku-jočim se državam. Politični departe-ment je to potom švicarskih posla-ništev sporočil inozemskim vladam. = Nemčija \n Amerika. Veleposlanik Zedinjenih držav v Berolinu Gerard kategorično dementira vest, da bi bilo razmerje med Berolinom in Washingtonom napeto. Nasprotno je res, da je prišlo v zadnjem času v mnogih vprašanjih do sporazuma. ion li ma Mt V Gorici je ostalo okoli 30 krč-marjev. Iz okolice je prebivalstvo bežalo, vendar pa se poroča, da je ostalo v bližnjih vaseh več ljudi doma, tako v Štandrežu baje okoli 80 oseb. V Gorici je ostal znani trgo-vec s krompirjem Humar. Begunci pripovedujejo, da so čuli. da so Ita-lijani ustrelili v Gorici gostilničarja »Pri treh kronah«, Nemca Baum-gartna. IzrekeJ je baje pred italijan-skimi oficirji nekaj besed, zbog katerih ga je bil ustrelil neki oficir. Govori se, da so ItalUani sedaj odstranili iz mesta vse civilno prebivalstvo. — Neka starka iz Solkana i< bežala, nekaj obleke na glavi je imela s seboj, drugega nič. Ali njeno be-gunstvo je bilo kratko, kajti že > bližnjem Krombergu jej je prišlo sla-bOi padfta je in je umrla, obvarova- na trdega begunskega življenja. — • — Zadnje dneve pred dohodom Italijanov je bilo mesto razdejano posebno v Raštelu, okoli Stolnega trga v Raba-tišču, Gosposki ulici, blizu pošte. Stolna cerkev je na polovico posuta, zvonik podrt od zvonov višje. Naj-več ljudi je zapustilo mesto 7. in 8. t. m. Dne 7. je bil pokvarjen vodovod in ostalo je bilo prebivastvo brez vode. Gorelo je na več krajih, na Kalvariji in Sabotinu pa se ni nič več razločilo, vse je bilo y velikan-skih oblakih dima. Oblasti so* zapustile mesto v nedeljo, v ponedeljek policija in orožniki, tako da v torek popoldne ni bilo nobene oblasti već v mestu, prebivalstvo pa je izvedelo, da so Italijani zavzeli Podgoro in Podsabotin. Granate so padale do 4. ure popoldne, potem je prenehal dež italijanskih granat, pojavile so se pa-trulje in pričel se je boj med našimi in italijanskimi patruljami v mestu in na Korzu ... Zveza z zračnlmi ladjaml med Reko ia Budimpešte. Reska občina je že siorila primerne korake, da dobi potreben prostor za shrambo zračnih ladij, prostor mora obsegati 300 QO 500 kvadratnih metrov. Tak prostor bi bil pri Pehlinu ali Drenovi, zravnava prostora bi stala okoli 100.000 kron. Pomorski kapetan rešil štlri osebe. Pomorski kapetan Ivo Pero-vic, sedaj v voiaški službi je bil 22. t. m. na morju z družbo ob Martin-ščici. Nastala je moćna burja. Pero-vić je izkrcal iz svojega čoina družbo, potem pa šel na pomoč drugima dvema čolnoma, ki sta bila v nevar-nosti. Pritiral je do brega najprvo eden, potem drugi čoln ter rešil tako štiri osebe. Rešilno delo je trajalo dve uri. Vsa čast kapetanu! Aretacija lastelka parobroda Camalicha. Z Malega Lošinja poro-čajo. da je vojaška oblast aretirala lastnika parobrodov in posestnika C. Camalicha (Kamalića) iz Nerezin. Čuje se, da obstoji sum, da je Ca-malich preskrboval italijanskim podmorskim čolnem bencin. Na Malem Lošinju je bilo prijetih tuđi 5 mladi-čev, po večini momarjev. Volkovi v Dalmaciii. V Strmici v Dalmaciji so se pojavili volkovi. Sredi dneva je volk zagrabil kozo in bežal ž njo v planino. Lesrar v pristanišča na RekL Z Reke poročajo. da je bil pred kratkim konstatiran na parobrodu »Ma-ros* od »Ungaro-Croate« slučaj le-garja. dne 25. t. m. zopet dva slučaja na parobrodu »Maria«. Bolnike so prepeljali v bolnico, parobrodi pa so bili razkuženi pod nadzorstvom pri-stani^kega zdra\Tiika. Kdo kal ve? Josip Cimprič, črkostavec v Gorici, sedaj v Treb-njem, prosi obvestila, kje se nahaja-jo njegovi starši Anton Cimprič in Marija Cimprič, potem dve setri Marija in Ana Cimprič. ki sta do 9. avgusta stanovali v Gorici, Riva Pia-zutta št. 9. 0 gmotni oslirbi slovenslsego gorlšHega dijaštm Nič manj važnD ali ćelo važnej-še nego šolsko vpraŠanje se vidi »Posredo valni ci« g m o t n o podpi-ranje slovenske goriške mladeži. Slovenske, pravimo, ne morda zategadelj, ker bi bili »Posredovalni-ci« edini Slovenci pri srcu, saj je z vsem svojim dosedanjim delovanjem dckazala, da svoia skromna sredstva in svojo moralno pođporo z isto radovoljnostjo in dobrodušnost-jo naklanja goriskim Italijanom ir furlanom k?kor Slovencem; nege Posredovalnica vpošteva dej^tvo, ds je za goriško dijaŠtvo i t a 1 f} a n • s k e narodnosti izven vojnega ozem-Ija — v Gradcu in na Dunaju — zlasti po naklonjenosti gosp. deželnegz glavarja izdatno poskrbljeio in m samo za dijaštvo, nego tuđi za itali-jansko učiteljstvo na tistih zavodih — tečajih in konviktih. Posredovalnic* pa bi rada dosegla, da bi se isti vir gmotnih podpor odprli tuđi za s 1 o venske dnake. prelomiti bi se ma ralo v ta namen načelo, da dobrot i: skladov za begunce iz južnfh deže (Dunaj I., Landskrongasse §t. 1) smejo biti deležni samo tišti diiaki ki se izselijo izven vojne^a ozemlja Italijanske rodbine seveda z lahkiti t srcem zaDuste vojno ozemlje, ožji in širše, ker nflh rodna gruda le ta sedaj vsaj že izven črnožoltih kolov r večina slovenskih goriSkil ubežnlkov pa je našla prijazno zato čišče na Knniskm. «b*tt v LJAIH ni in okolici, in iz razumevnih raz- I iogov smatra sedanje svole pribeža- I lišče kot drugo svojo domovino, kjer hoče vztrajati, dokler se vrnejo bolj-Ši čaši. Ako hoče torej gosD. deželni glavar goriški biti enako dobrotljiv slovenski kakor italijanski šolski mladini, naj s svojim vplivnim posredovanjem doseže, da državne podpore za goriško dijaštvo ne bodo zavisne od pogoja, da se mora le-to izseliti izven Kranjskega, na Dunaj ali pa v — barake, kjer dobe potem konvikt, gimnazijo in učiteljišče. (Po izjavi g. deželnega glavarja goriške-ga se je to baje že doseglo.) Da bodo za siromašne posetni-ke zaposlovalnih tečajev v Trstu in Ljubljani s sočutnim srcem in z ra-dodarno roko skrbeli tuđi lokalni faktorji, o tem smo trdno uver-ieni in ne trošimo niti besedice, — v Trstu n. pr. Dijaško podporno društvo, v Ljubljani pa Domovina, v ka-teri bodo goriški siremaki gotovo v isti meri deležni dobrot kakor doma-Čini. Niti ne dvomimo, da tuđi oo. Sa-lezijanci v Trstu in v Ljubljani v svoje Ijudomilo okrilie sprejmejo mnogokaterega begunskega dijaka; toda ker tuđi oo. salezijanci ne raz-polagajo z glavnicami, nego so navezani na tekoce preiemke, b\ bilo ravno toplega priporočilo vredno, da bi »Odbor za begunce iz juga« tište vsote, ki jih misli nakloniti našim mladeničem, v kakem konviktu na Dunaju ali v barakah, dal na raz-polaganje omenjenima salezijanski-ma konviktorna. Goriškim učiteliiščnikom in uči-teljiščnicam pa naj država priskoči na pomoč z običajnimi »državnimi ustanovami«, ki so )im bile tuđi za leto 1915 16 obljubljene, a še do današnjega dne nišo nakazale, dočim so se n. pr. ljubljanskim učiteljiščni-kom, ki gotovo nišo v tako zalost-nem položaju, kakor njih eoriŠki to-variši; a goričkim učiteljisčnicam se niti državne podpore za leto 1914/15, ki so jim bile že nakazane, nišo do ćela izplnčale, nego so se jim pridr-žali zneski za zadnje tri mesece šol-skega leta 1914/15. Sodimo, da smo s temi vrstfea-mi dal! do vol j migljajev na razmišljanje in uvaževanje onim činiteljem, ki so po svojem staliŠču dolžni skr-beti za dušno in gmotno blaginjo go-riskega ljudstva in se zlasti goriške-ga dijaštva, slovenskega nic manj kakor italijanskega. Dnevne vesti. — Odlikovanja, Vojno dekoracijo k redu železne krone 3. razreda je dobil polkovnik 37. pešpolka Ot-mar K a i 1 e r. — Cesarjevo pohvalno priznanje so dobili: poročnik 2. bh. pp. Jakob Hočevar in Ivan N e č a s e k nadporočnik 87. pp. dr. Anton D e f a r, nadporočnik 87. pp. Kxrol Tribnik in stotnik-računo-vedja 17. pp. Ivan K r e b i c. — Nove naredbe. Izšla je nova rninistrska naredba, ki ureja promet z govejim in ovčjim lojem. — Dalje je izšla naredba, ki zaukazuje, da mora vsakdo naznaniti bambažni centrali vse bomhažno blago. — V rusko vjetništvo je prišel 7. t. m., ranjen v desno nogo, nad-roročnik dr. Karol Capuder, profesor kranjske gimnazije. — Darilo. Lastnik kavarne »Evropa«, g. Anton Tonejc, je ranjen-cem in bolnikom c. in kr. rezervne nolm'šnice §t. S nakionil 1500 doma narejenih svalčic. Za to veledušno darilo izreka gospodu darovalcu, ki je tuđi tei voiaški bolnici že ponovno naklonil znatne darove, javno zahvalo bolniško poveljstvo. — Iz deželneea odbora. Seja z dne 29. avgusta: O priliki verolomne napovedi vojne od strani Romunije izraza deželni odbor soglasno svoje ogorčenje in patrijotično prepričanje, da bo naše zmagonosno orožje porazilo tuđi te Gradišće do Franca Jožefove ceste) [ vpetek, dne 15. septembra; v soboto. dne 16. septembra l ulice med Prešernovo ulico, Franca L Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto, Ce-L sto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto; za IV. mestni okraj (Št. > Peterski okraj in Vodmat vzhodno i od Mjklošičeve ceste) v ponede-L ljek, dne 18. septembra. Od { 19. septembra 1916 naprej za . Spodnjo Šiško jin za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. > Uradne ure izplačevanja \ so od 3. do 6. popoldne. j Stranke se prosijo, da se \ natančno drže teh določb. — Ljubljana za ometanje dimni-r kov samostoien okrai. C. kr. deželna i vlada za Kranjsko je na podlagi § r 42. obrtnega reda določila, da je de- želno stolno mesto Ljubljana za ome-5 tanje dimnikov samostojen - okraj. Vsa dimnikarska dela smejo ) od sedaj nadalje v Ljubljani izvrše-i vati le oni dimnikarji, ki imajo tuka] d svoja obrtna stajališča in le v slučaju - nujne potrebe se smejo v svrho izvr-ševanja teh del pritegniti tuđi dimni- I karji !z drugih okrajev. Izločeni sta z od naredbe le c. kr. državna in c. kr - priv. južna železnica. Pripominja se t Da, da ostane sedanji maksimalni ta-d ri! za Ljubljano tuđi po ti izpremem-7 bi še nadalje v veljavi. r — Poizvedovalne pole o stanit 7 brezposelnostl v Ljubljani s podatk - za mesec avgust je zanesljivo vpo- - slati do dne 3. septembra mestnemt e magistratu (Mestna posredovalnica ^ xa delo in stanovanja). Obrati, kater 198. štcv. ,3i uvtNbKi NJ\KVUmf auc 30. avgusta ii*ib. Stran fc nimajo poizvedovalnih pol, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu. — Nezgoda v blaznici. Strežni-ca v dcželni blaznici na Studencu ie pozabila v sobi umobolne Aleksandre Loger škatljico vžigalic. Blazna je užgala svojo posteljo in se tako opekla, da je že včeraj umrla. Rešitev Iz smrtne nevarnosti. C. kr. pomorski linijski poroenik g. Madimir Pfeifer iz Leskovca pri Kr-ikem je rešil dne 16. avgusta gimna-ziicu Ant. Vakselju in dvema sinoma i:. Stovička iz Leskovca življenje. Vsi trije so se kopali v Savi, naen-Krat se začne Vakseli, ki zna sicer plavati, potapljati v deroči vodi. Karei Stoviček mu hiti na pomoč. a je I bil takoj zgrabljen od potapijaječega >e Vakselja, da mu ni mogel pomagati. Ko vidi drugi brat. Mili Stovi-wCk, da se oba potapljata, jima hiti r.a pomoč, a tuđi njega se Vakseli krčevito oprime. Vsi trije so izginili v deroči vodi. Na to je skočil, oble-^en kakor je bil. g. linijski poručnik Pfeifer v vodo in res naravnost čez-raravnim naporom rešil vse tri. Le minuto pozneje in vsi trije bi bili mrtvi. Vsa čast vrlemu gospodu po-ročniku. Priča temu prizoru je bilo več ^ospodov in dam. Požar. Iz Dragatusa nam pišejo: Okrox ene čez polnoč dne 27. t. m., naznanjal je farni zvon v Dragatušu veliko požarno katastrofo. Vsled vi-hurniii dni obšel je ljudstvo nepopi-sen strah. Gorcti je začelo na Sipku v skednju posestnice Marije Gaspe-ric in ogenj se je bliskoma razširil I do soseda Mihaela Jankoviča in v par urah je bilo 8 lepih gospodarskih poslopij vj?epeljcnih. K sreći je za-vzel veter drugo smer, sicer bi bile pooleglc tuđi sosednje vaši. Škoda se coni na 15.000 K. Zgorel je ves živež, obleka. orodje. krma itd., Mariji Gašpcric pa tuđi 5 prašičev. vređnih najmanj 1200 K. Prvi je prihitel na lice nesreće Kuzma Juri iz Brdavc in le njegovi požrtvovanosti se je zahvaliti, da se je resila živina in ne-kaj drugih objektov. Prišla ie na pomoć tuđi požarna bramba iz Draga-tuša. ki razpolaga pri sedanjih raz-inerah z dvema članoma. Zato so pa pripomogli drugi možje. fantje in dckleta z vstrajnim, vsled pomanjkanja vode, napornim delom, obso iati pa moramo zopet z vso cdloč-nostjo tište vrste ljudi, ki poznajo samo sebe in se ne brigajo za resrečo svojega bližnjega. Oba gospodarja sta pri vojakih. Gašperič v vjetni-stvu na Laškem. Beda je torej tem hujša in apeliramo rta usmiljena srca za nujno oomoč za te reveže, ki so danes hrez strehe, brez vsega. Poroćil se je v Radečah pri Zi-danem mostu učitelj gospod Davorin Sterk z učiteljico gospodično Miči Jurca istotam. Bilo srečno! Iz Maribora ooročajo: V pošt-nem vozu brzovlaka Trst-Dunaj je dne 24. avgusta med postajama Ho-če-Maribor začelo goreti.' Eksplodi-ral je poštni zavoj, v katerem so bile razstrelilne snovi. Ko je brzovlak ob pol 3. popoldne privozil v Maribor, ie že bil ves poštni voz v plamenu. Ko so gorečj poštni voz odstranili na stranski tir. so začeli gasiti. Požar so sicer udušili. toda vsi poštni zavoji v dotičnem poštnem vozu so bili zelo poškodovani. Skoda je velika. I Nezgoda ni zahtevala nobenih člove-ških žrtev. Priljubljeni umetnici Eva Speier m Lota Neumann v Kino Idealu. Včeraj se je prvič predvajala tragedija v 2 dejanjih »Druga«. Žaloigra pleme-nitega dekleta, ki gre v smrt prosto-vcljno. samo da vidi moža, ki ga ljubi, srečnesra ob strani od njega srčno ljubljene žene. Žalostnokrasno de-janje tega ljubkega fima, ki nam ka-' I že plemenite značaje, polne požrtvo-Jvalnosti in zvestobe, združeno z ne-prekosljivo dobro in nara\rno igro igralskih moči, napravi na vsakega ?ledalca neizbrisen vtis. — Pri pla-vem angelju je dvodeianska burka z odlično igraiko Ano Miiller-Lincke y glavni vlogi. Zelo zanimive slike pri-naša tuđi najnovejši Sascha-Mes-strov teden. Ta odlični in izbrani snored se predvaja samo se danes 10. in iutri 31. avgusta. — Kino Ideal. MM SttOTL 1 * Prodaja petroteia jenaNem- I* k e ni počeriši z 28. avgustom, pre^ goveda na. * Obešen ie bil včeraj zjutraj v danajskem deželnem sodišču 281etni čevljarski pomoćnik Ciril Lurie, ki ie posilil neko 151etno dekle ter svojo žrtev nato zadavil. * Manj piva bo. Med vojno va-Tijo pivovarne 55 odstotkov tište fnnožine piva, ki so io zvarili v mir-bih časih. Zdaj bodo to množino še pkrčili in se bo varilo le 30 do 40 od-ptotkov normalne produkcije * Angleški časopis za Madžare. Avstro-Ogrska ima vojno z Anglijo, a prav med vojno so zaceli v Budimpešti izdajati po^eben časopis v an-« gleškem jeziku. Naslov mu je vThe iiungarian Keview«. Clanki so ševe-da spisani najprej v madžarskem jeziku in potem prevedeni na angiesči-no. Ćemu na] ta list izhaja? * Amenški mitijardar zajnrpkg. Znani amefI5KI ui!l!]ai tiar ijocltieller je dal kantonski oblasti v Fribo-urgu v Svici 380.CMK) frankov na raz-ix)laganje, da preskrbi 500 belgijskih otrok. Ce bi Uenar ne zaJostoval za preskrbo otro^, bo dal še več. Dalje je poslai svojega pooblaščenca (ir irana v Varšavo, da ravno tako prc^krbi za 5(K) poljskih otrok. Iz Varšnve pojele poobluščenec v Srbijo, da pre^krbi tuđi za 500 srbskih oirok. * Liferanta nioke. V Marijos Fere na Ogrskem so zaprli dva pre-inetena sler:trja z imeni Fricdmann in Jakulovits. Ta dva sta inserirala v dvanajstih nemških avstrijskih li-stih, &d imata nad 1000 vagonov mo-ke-nularice, ki jo lahko vsak dobi, kdor posije primeren znesek na račun in transportni list. Oglasilo se je seveda mnogo kupčev in sleparja sta dobila dosti denarja, dasi ništa imela niti errega kilograma moke. Pri are-tovancih so našli še 34.000 kron pri-slepanene?:a denaria. * Poslvušsn umor y blaznlcL 361etni fotograf Peter Feiling na Pu-naju si domišlja, da mu njegova 271etna žena ni zvesta. Očital ji je to večkrat. Žena je ogorčeno tajila in ker ji je postalo življenje z ljuhosum-nim možem neznosno* se je poskusila usmrtiti. Ker se je izkazalo, da nemara ni popolnoma zdrave pameti, so jo dali v blaznico. Te dni je prišel mož v blaznico in je želei govoriti s svojo ženo. Zacel jo je zopet zmer-jati. da mu je nezvesta in jo naenkrat napadel z bodalom ter jo smrtnone-varno ranil, predno je mogel paznik to nreprečiti. Moža so izročili sodišču. * Vjeinlška tafconšča. Dolgo tra-janie vojne in velikanska razširjenja bojišč in še številnejše vojske so po-vzročile tuđi glede vojnih vjetnikov razmere, kakršnih ni bilo še doslej v nobeni sveto\Tii vojni. Stevilo vojnih vjetnikov je že davno prekoračilo Število štirlh milijenov. Interniranje civilnih oseb je povzročilo, da so ta-berišća vojnih vjetnikov v resnici porazdeljena po vsem svetu in po vseh petih kontingentih. Nemčija ste-je ol:oli 1900 vojnovietniških tabo-rišč, ki so porazdeljena po vsej državi. Taborišča ?e dele: v ona za moštvo. za častnike, lazarete, deta-ehemente in delavske komande. V Avstro - Ogrski je kakih 300 vojno-vjetniških taberov. Ti se dele: v de-lavska taborišča. v taborišča za in-ternirance, v taborišča za moštvo, lazarete in postale za karanteno. Ta taborišča so po večjem delu v Av-striii. a nekaj j^h je tuđi na Ogrskem — 17. Turska jih ima 24. In sicer 22 v Aziji, a po eno v Carigradu in Ro-dostu. Na Francoskem jih je kakih 600, od teh nekaj v Maroku, Tunisu, Madagaskarju. Anglija Jih ima 23, deloma doma, ćeioma v kolomjah. Italija ima nad 130 taborišč. Rusija 17U v evropski, a /0 v azijski Rusiji. Nadalje je taborišč v področju reke Amur v Transbajkaliji in v Vladivo-stoku. Slednjič ima Japonska 12 taborišč. * Žena dala moža umoriti. »Novine«, glasilo ogrskih Slovencev po-rocajo: Hozjan Jožef iz Crensovee, ki je oddeljen med žandarski b:italjon v Szekesfehervari nam piše sledečo trrozovitost: V Marjas občini je bilo 13. avgusta proščenje, že vudne so se bili >.pohožni rornarje,<, zato so žandarje pomoč % iskali pri vojski. Lazar Jožef i jaz poslaniva žandarom, v pomoč. Pri ednom gradi smo se z žandari zišli. V senci si dolseđe-ino. V kratkom tam mimo jočeta dve deklički, edna 6, druga 8 let stara. Kda smo* jih ve pitali zakaj Jočete, sta odgovorila, ka ateka iščeta. No-coj so prišli domo, njima cuker pri-nesli, zdaj jih pa nega, Kje so pa spali pitamo. Ta, kje prle Rus. Včasi smo znali, ka se je tu nikaj zgodils. Idemo ta. Pitamo za gospoda. Gospa odgovori, ka ga že dve leti caka, da bi bar prišo že ednok. Nikaj je ne ovadila. Idemo zdaj k Rusi pa ga zvežemo. Te nam je ovado, ka dnes, kda je stano, je prišla k njemi gospa ga natucala, naj moža vmori. I te ne-srečen je res vzeo skiro, pa je spajo-cemi — glavo razklao. Mrtvo telo sta te v pivnici zakopala. Idemo v pivnico, damo jo odkopati i 24 let star leni, mladi mož, poroenik Albert Ladislav z razsckano .glavo pred na-mi leži. Komisija je prišla in vse j preglednoln. Na našo preiskavo je pa ta zverina te nadale ovadila, ka je mož niej pisao, ka domo priđe, a ona njemi ie odeovorila, naj neide, rajši zavitek pošle za njim. I to ie tiidi včinila. On je pa prle odišo, kak bi zavitek doho. Nahitroma so zdaj brzojav ili v Varšavo, kje je voiaško sliižbo opravlno mož, nai ta zavitek precrlcdnejo. Brzojav je kesno prišo. Tz pocrač poslanih sta jela s!fj£a do* kojnocra poročnika pa n drii?i čast-nik. Oba sta vmrla. Jed je bila za-strnnena. Zaistino ženska zverina. Ali ve že dobi svojo zasluženo ka-zen.___________________________ 5aRa!ni Hst obsep 6 strani, Izdajatel^ in cc^overr! i«redntli: Valentin KopUar. Lastnina Jn t»sk ^Narodne tfsksnta«. j/ Zlaf^ sveiinja ^f yf Berolin, Pariz, Rim Itđ.t^r NajboljSc kom. f \fiK ^ iistilo za AS&s & ^ >^Str!tarjcva ulica7. v^ Fcnlli dr. mg. EIrsch, Clomnc. Kc- mu no-tehnična preiskava je izprićala, da je fjBej&*SB.u prav izvrstno uporabna ustna vocia, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se 2 njo lahko razkužuje. Brec po»e!ni«ga obvertU«. H Mestol pogrebni uvod v L|nbl)ajBl. Usmiljeni Bog je našo predrago sestrično, gospodično Hleksandrino Loger zasebnico danes opoldne v njenem 62. letu odreSil od njenega dolgega, težkega trpljenja. Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek dne 31. t. m. ob 5. uri popoldne izpred dežetne bolnice na ZaloSki ctsti na rokoralisče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvati, Diago po-kOJniCO priporočamo v molitev in prijazen spomin. V LJUBLJANI, dne 29 avgusta 1916. Žalajoči sorodniki. Vencf se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo. Neizrecno žalostna naznanjava, da je najina predobra, skrbna mati in sestra, gospa Francima Rožanec co dolitem bolehanju, dne 30. avgusta ob dveh ponoCi, previđena s sv. zakramenti za umirajoCe, v 67. letu starosti, izdihnila svojo b ago dušo. Zemski ostanki nepozabne rajnice se preneso v Četrtek, dne 31. avgusta ob 6 uri popoldan iz domače hiSe Tržaška cesta Št. 21, na pokopafiSče k Sv. Križu. w.^^ .u ka-. Sv. ma5a zadušnica bo v soboto, dne 2. septembra ob 6. uri zjutrai v Župni cerkvi sv. Janeza Kfstnika. Nepozabno rajnico priporoćamo v blag spomin in pobožno molitev. LJUBLJANA, dne 30. avgusta 1916. Jtftcf in Mihatl Roiaatc, siiom Gospodična s tri 1 etno knjigovodstveno prakso išče službe v trgovini ali pisarni. Ima šest razredov N6tre-damske Sole in dva razreda obrtne sole. Govori nekaj slovenski, ! popolnoma pa nemški in iLalijanski. Ponudbe pod „sltiiba 2772" na upravn- j .Slovenskega Naroda'. 2772 Miliion posfnih dopisnic vsled odhoda k vojakom se no bafno nli- kih eenah odda. 100 log krt nili cvctiičnih kart S 2*20, 100 ker. vojatkife, vo nlh, banderskili kr.rt K 3 30 4 80, 100 kos. pokra]insilh kart \i 340 4 70 100 kos. nmetniskih pouraiinskih K 5*83,100 kos. kart slavnih slikar ev 5 8 li, 100 kos. salon-sli.lh raiglodclc 12 K. Naročite 300— t()0 kosov za r^kušnjo po poštnem povzet;u vr\ F. JELTPTE^U, raz-7*oMl|slnica razglednic, Most, (Br6x), teško. — Istotam se dubijo tuđi zelo po-ceni vojno-poštne dopisnice in pišem, papir ^^ đ~\ W~\ B-^ prazae od pelrole!a9 fedilnega ol]a in denat« špirita, kupuje v vsaki muožiri po najvišjih cenah tvrdka Ivsii Jala&in, i Liab!;an?, Rjjr.s'.-a cssta Stsv. 1. Pristen dober P ■ ■ se dobi pri 11 L SŽBRBKI! 8 Spol SlsKI. naiboVše liskovoati po 7, 9, 12 in 16 kron ^ Zasae pt>đ!o^e in irrežEce vs-eh vrst; „Ncril", barva za 1 si se ia brado od Dr. Drallea po 2 in 4 3, lasne vode in masti; Sar^isoon za nmivanfe las, šminko in prder T?on3ični i. t- d« priporoča Štetan Sirmoli Ljubliana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpokHc3nia ▼ voiasko | slnžbo?ante Je lokal odprt samo za prodalo blaga in £icer vsaki dan samo ) Od 9 fio l 2I in v nedeijo otl 9 do 11 I nre donoldan. 1__________________________________ j Ze zmleta, že s sladkorie n in vsemi primesmi v kockah za 1/2 litra kave. , Ena taka Ho^a slane samo 30 vin. : 500 kron piačam tistemu, kateri more : reči, da ni vredno. Navodilo za pripravljanje se glasi; l tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ogma vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in naiboljša kava je gotova. — Po pofttl po-siliam najmani 20 kock, to je 1 kg S 5*50; ! Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! l Pošilja se proti rovzetju. Spreimem pa na- ; ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. i 100 kock 5 kg znižana cena K 25'—. ; NaroČila sprejema in izvršuje razpošiljalnica Ivan Urek j Ljubljena 5, Mestni trg št. 13, I dvorišče, desno. 1956 * ______ • —_————^—————~~—^—_^^^———— : drogerija, fotomanufaktupa I Ljubljana, Solenbargova rUca iL S. pri poro ča vollko zalogo desinfekcijskih preparatov kakin Lyso1, Lysoform, Kreolin, For-malin, Formalinove pastilje, | karbolovo kislino, karbolovo apno I itd. itd. I Velika zaloga lOtogralftUll 1 potrebičia bi a par at ov. Učiteljica starejša moč, zanesijiva 86 sproJfllO bot vrgojiieljlca otrok. 2779 Pisrrene ponudbe pod nTZgofft/ 2779M na upravn. »Slov. Naroda«. , Proda se sSereoskop latfifTrgfskisoirgt 8X16. — Ogleda se Izubijana, Kra-kovskl nasip št. 4./I. nadstropje, od 5—6 ure z več sr. 2774 w~ —— ■ ft V $• • ■ VI (tepke) za kuhanje, plača vsako množino po K 30— za 100 kilogramom ¥elelganjarna šasija \i losner S Co., ]iiM\^> Zelezna^o ^90 lekarnarja Piccolija v Ljubljani, j prekaša vse slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino železa in ima nesporno medicinično vrednost. SteMenfca stane 2'49 K. "taT& se viame na posolilo za nakaf mesecav 2773 Naslov pove uprav, »Sloven. Naroda«. ¥8Fmnt ¥lno Sll¥0¥^^ lFHpl!IO¥OC brinjo¥sc drožonoc navsdni rum Jamajka rum [konjak najboljše kakovosti se dobi ▼ sodčkih od 5b litrov naprej po primerno nizki ceni pri M.Rosner&Co.vlim)liaiii. Proti prahajem, lnskin^^j in izpadanju las TH-cbinin tinta katera okrep5ujo laslščo, od«tran]u)a luske in preprečuje Izpadanje las. 1 stefelenlem m niTođom K. 1*2«». Razpošilja se z obratno poito ne manj kot dve steklenicL Zaloga vsoh profzkutonlh zdravH, nnadic. mll, medicinal. vln, ipecjjaii-lot. najfinejSIh parfumov, klrurgitklh obvoz, sveilh mineralnih vod itd. Dež. lekorno Milana Leusteka vLiubljial Risljava cesta iL I. pole? novozgrajenega Fran Joiefovega i ubi i. mosta. 18 T fel lekarnl doblrafo spravila tuđi ćlanl bolniskih blagatn |nisa ialeznle«, . c*kr. tobaćna tovarna in okr. bolEaka i aiaffaina f LfaUlajU. fiW^ Stran 6.________________________________________ ________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 3a avg—U 1916.__________________• _________________________ 198 stev- iPriporotamo našim j^t Ufit INCIfA TI VADI IA SR iz edine slovenske« z gospodinjam z |^^y| IVvFLIll JIMJ vJIVVflVUvJ |^^j| tovarne y Ljubljani Manufaklurno blago ▼šake vrste, sukna, podvleke i. t. d, kap«!* vefae opremili zavod letrvftansrfittusg, tuđi v provinco Dmnal 1. Blekeratrasae 9. 2692 Prodam 2727 2 konja ki sta za vsako porabo, stara po 5 let, ▼isokost oko!i 15 pesti. Več se po:zve na Karlovski cesti St 11. v Ljubljani. Fotograf sprejme še negativno retuširanje. Ponudbc pod „A. 5250 2753" aa upravništvo »Stovenskega Naroda«. 2759 Vzamem ▼ na|em manjšo trgovino z mešanim blagom na deže'.i. Ponudbe pod „trgovka 100 2TT7" na opravniStvo »Slov. Naroda«. 2777 == Sprejme se == starejŠa, resna, zmcžaa slovenskega in aemŠkega jezika v govoru in pisavi. ^onudbe na „PoStnl pređa! St 29» LJubliana. 2769 Hotankega kandidata i izurjenega, iiča —— dr. Alolzlf iaidaraift, i e. kp. notar « Ilirski Bistrici. • —• Plača ia vstop po dogovoru. — j 2639 Tvrdka z mešanim blagom na deželi sprejme dva krepka učettca s pnmerno bolsko izobrazbo. Hrano m j stanovanje imata v hiŠi. 2750 i Naslov pove upravn. »Slov, Naroda«. Učenka In Izurjena 2736 : šivilja : se »prejmeta y Ljubljani, • Zatiska nL 1, spođa]. i _____________——_—.—.--------.__________ i v knjigarno in papirno trgovino ; se tak oj sprejme. ' Zahteva se dobr . računanco zmozao slovenščine in oemščine. Pismene ponudbe na uoravr. »Slov. Naroda« pod „Računarica". afafbolj saaitnlv !a najbolji slov. ilnstrovanl tađalk sos ■^■^jaaa^^O^^^al ^mđmm^m^E*^—^*-—^—*— ki priobčujejo vsak teden mnotro tzai'aivih slik X boflić in o drugih va":nih aktualnih domaćih in tuji1! dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jako sanlmiv, lep ' detektivski roman, poučne članke fn crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljadnega znanst\ra. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le ; zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela narocena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv- i nlca, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. J „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3-— pol leta K 6.-^ in ćelo leto K 12-—. ' NaročnikJ dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in ASkerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SUKE" takoi! j Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, FranćUkansk« ullcm 10 L I An t on Ba i ec I umetni in trgovski vrtnar aizmiji si. n. a. oliiastn, te se Rtbaji n'mn 132 cvetlični salon same pod Jrančo štev. 2. ; poleg CeTlIarsliega mosta. * Velika zaloga mi mm. \ zddoiiiie imi nmi trakif itd < Zonanl« aaroiila t»in«. Vrtlarija na Traffi cesti 9.34. lite m v sr*«al mU ■.tbU-w*mm ali BMtaktovaa« stonooonie obstojeČe iz 1 ali % sob in kuhinje. PUčaa 20 K oaema, ki poiitc staaoftnjc. Kdo, pove upravn »Slov. Naroda«. 2760 ! Kolesorll! kateri ^sled vojaške dolžaosti ne mo-rejo rabiti kolesa, se naprošajo da sto- i pijo z nami v zvezo vsled nakupa zračnih cevi (Luftschlauche) in gumi-jevih plaščev (Laufdecke). Mi plačuiemo za omenjeno bla^o najbolj^o ceno, za katero si vsak po vojni lahko novo kupi. 2719 Ivan Jax & sin, Ljubljana. 9 :.iW Velika zaloga najmodernejiih slamnSkov. "VlK I ~T naj nove jših fasonah in v veliki izberi 9 133 ^—»-...i. priporoča ——^— ^ i I^Aii S0KLIC. B ^A-Pr3stnl Panama-alamnlki od 9 K do 50 K. JM NajnovejSe, izku5eno sredstvo ! proti kaoavcu (triperiu) belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katar ju itd. GONOKTE1N je upeljan na češki kliniki dv .r. svetnika vseuČ nrof. dr. V Janovskej:a. Na praski nemški kli-n.ki vseuč prof dr. K. Kreibicha. TodIo ga priporočajo vseuč. prof. dr. J. Bu-Kovsky, vseuč prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčfl Ud. M. U. Dr. Heinrich, ordinarij Eli- zabetne bolnice v Praci piše: G nok- ; ein sem izkusil v mnogih slučajih, posebno v 4 slučajih akutnih — 2 do 3 dni po infekciji —■ in v 2 slučajih kroničnih 1 leto starih. V akutnih slu- ! čaiih je nenadiano hitro ponehalo 1 oeči pri vodi kakor tuđi huda voda (Urindrang). kar se često ni dalo z drugim lekom ublažiti. Gnojno odte- : kanje ie bilo redko in hitro nehalo. I Vse Stiri slučaj? sem v kratkem času ! popoinoma izlečii. Posebno v enem i slučaiu — kožo sem mikroskopično I opa^oval no treh tednih »isem mogel najti niti enega gonokoka. V I nobenem slučaju ni bilo komplikacij, j ; niti v Žlezah, niti ni bilo vnetia mošnje. Kronične slučaje sem opetovano poziva! in pregledal 4 mesece po izle- čenju, a v vsem tem času ni bilo exacerbace zjutraj, (kaDije gnojenja) kakor tuđi ne neugodnosti pri vodi, vlakenca v vodi so po dvomesečni vDorabi Gonokteina popolnoma izgi- nila. Skratka, Gonoktein je pred vsemi preparati, posetno izvTsten v akutnih in kroničnih slučajih. 2130 Dobi se po vseh večiih lekarnah. Skatljica K6-. Zahtevaite literaturo in prospekt. i Ljubljana: Lekaroa Trnkoczy. — Zagreb: : Lekama „Salvator-, S. Mittelbach, Jela-dče? trf. — Split: Lekarna wk Gospi Stajskoj", J. Boćan. ProiiTija: Farmakološko-kemični labora-I torij „HERA- Praga-Vršovice 552. ! »»kavlUlI volatfa miaMrstra la ▼•jao - itfnvatvaaava s4mtea1a. iDdolf Viđali, Piran. Istra, SOLI sprejema naročila po zmernih ceoah. 25S9 # Pridao In zanesljivo dek le katera bi znala tuđi nekoliko kuhati, i&fa uradnižka rodbina na Doleajskem. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „dekia 2753" na upravn. »Slov. Naroda«. 2753 Troofski rttt mmnofaktarist| vojaščine prost, se 1 sprel&ne takoi« istotam se sprejme i v poduk krepak 2586 vajenec Ponudbe na poštni predal 100, Ljubljana. Učiteljica prevzame vzgojo otrok kakor tuđi gospodinjstvo. Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda«. 2770 Dva Kovaška vaienta 86 spre]meta takoi- Prednost imajo oni, ki so se že učili. Josip KnnstlH, Ljabljana, Lepi pot 3. IzpoMdl te takoi lako dober glasovir ■ (Stutzfliigel) tvrdke J. Czapka & sin, proti j zmernl najemnmi. Vpraša se pri Fr. Gart- neria. Turjaaki trg at. 4, II, nadatropie. 2762 ■ Iščem ■ i MnnviNiip, s hrsnn ' JlUlIuiUllJu J IIlUIlU 2765 za dijaka in dijakinjo. Cenjene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro „A. K /2765". Šola Legat v Mariboru ob Dravi, (Zasebni očni zavod za stenografijo, strojepisfe inpravopisle, raČnnstvO Itd,) ZaČetek jesenskih kurzov 2. oktobra 1916. Obširnejše prospekte daje zastonj ravnateljstvo zavoda, Maribor, Viktrlngho! nlioa 17./I. Govori se lahko vsak dan od 11 — 12 ure, tuđi ob nedeljah in praznik ih. T~I Sodba ! I Mesne-, rastlinska vlakna in drože vsebujo5e-9 golaš-, paprika-, gobne in druge juhe v kockah po 5 in 6 h kakor tuđi mast in maslo | nadomestujoči Univerzal ekstrakt za omake so predmeti nedosežnega okusa in hranilne vrednosti, povsod zahtevani, zato za vsakega trgovca nepogrešljivi, pristni samo z originalno znamko EX post. zajamč. opremljeni. Vsepovsod, kjer se jih ne dobi, jih dobavljam trgovcem in aprovizacijskim zavodom v poštnem zavoju, vsebujočem vse \Tste a 22 K, franko po post. povzetju za poskušnjo. Tovarna živil EX, Ernst Weiss, Praga VIH/942. Prosi se za nemško dopisovanje. A Popolne opreme "^-----:^*w------- 274 otroškega perila v zalogi za vsako starost ppiporoča znana trgovina s perilom C. J. Hamann LJUBLJANA, Meatni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866. 19"* Perilo lastnega izdelka. ~^8 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani „ p..,ufc..i.^i^^.ooo-ooofc^- , StHtarjeva ulica štev. 2. ——■» "^1 ""—'* i.-**- h~-- Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na taJtU«« « na tato« wmtm i« jih obrertuje po £ 1/f */0 fti.tib. ■% r««t«in« od viog na knjižice plaSa banka sama.