E AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. 1 Št. 51. V Ljubljani, dne 19. decembra 1913. Leto VI. NAŠIM NAROČNIKOM! Ker izvajajo črkostavci pasiven odpor, je naš list izšel v zmanjšani obliki, če bo list bodoče tedne izhajal, ko je napovedana stavka tiskarjev, ne vemo. Naročnike prosimo potrpeti, če bo mogoče kak teden list izostal. Vesel Božič in veselo novo leto vsem naročnikom in sotrudnikom želita Uredništvo in upravništvo. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Naporna dela, ki jih delavke v tobačnih tvorncah ne smejo delati. Večkrat smo imeli priliko čuti iz krogov tobačnih delavk, da se jim nalagajo dela, ki jih zmagati ne morejo. Glavno ravnateljstvo tobačne režije je izdalo že leta 1901. odlok, ki določa, česa delavke v tobačnih tvornicah ne smejo delati. Ker je odlok že star, zato se nadzorno osobje nanj ne ozira, ker je pozabilo nanj, a vzbuditi hočemo zopet nanj spomin in zato ga objavljamo. Dotični odlok slove: Odlok z dne 30. oktobra 1901, št. 34.424. Naporna dela, ki jih delavke “e smejo delati. Delovni red za c. kr. tobačne tvornice v § 6. določa, da se delavkam ne smejo taka dela nalagati, ki jih z ozirom na njih fizične moči brez škode na zdravju ne morejo vzdelati. Kljub tej prepovedi se od časa do časa pripete nezgode, ki jih povzroče preveliki telesni napori delavk. Glavno ravnateljstvo zato navaja vrsto del, ki jih ženske ne smejo delati. Predvsem se morajo razločevati dela, ki naj jih moški delajo, privlačevalna dela (Schlepparbeiten) v najširšem pomenu besede in se mora pri odločitvi vprašanja, če smejo delo tudi žeinske izvajati ali ne, upoštevati tega tovora, ki naj se premakne. Ženske ne smejo pod nikakim pogojem sledečih del izvršavati: 1. Delo pri tovornih dvigalih. 2. Manipulacije pri stiskalnici zavojev (bal), izvzemši donašanja materiala, pri tem delu se pa morajo upoštevati predpisi za privlačalno delo. 3. Zlaganje drv in premoga. 4. Delo ob manipulaciji vozičkov, karjol in platovoz v zavij alnem oddelku. 5. Maniuplacije s suhimi klobasami v splošnem, bodisi ob fabrikaciji, v hladilnici (Trockenstube) ali v zavijal-nici klobas; ravno to velja za izdelovanje mokrih klobas. 6. Vlaganje zvezanih zavojčkov tobaka (Briefscheiben) v vreče in odnašanje ter zlaganje napolnjenih tobačnih vreč v zavij alnici tobaka. 7. Manipulacije v toplem skladišču smodk (Zigarenwarmlager) in v okono>-mijskem skladišču (ökonomielager), pri zadnjem osobito v kolikor gre za zlaganje težkih tovorov. 8. Kurjalna in razsvetljevalna dela pri prvih, kadar gre za postrežbo večjih peči ali kaliriferov. Glede na presojo, če smejo odra-ščene delavke izvrševati privlačevalna dela ali če jih smejo zgolj delavci izvrševati, je merodajna teža tovora in pa način prevažanja. (Dalje prih.) Jugoslovan. Strokovna Zveza. Skupina J. S. Z. v Gradcu priredi svoj mesečni sestanek v nedeljo, dne 21. decembra, ob 5. uri popoldne v prostorih slov. akad. društva »Zarja«, Pr°-kopigasse št. 12. — Odbor. 0 alkoholizmu in pavperizmu. Pismo izpod krampa in lopate (št. 1). Zdaj pa recite, da ni abstinenca alkohola neka velehranilnica največjega sloga v najvišjem pomenu besede! Ali seVam znabiti zdi zdaj še čudno, če sem rekel, datemelji napredek ljudskega gospodarstva v varčnoste? Iz malega i'aste veliko. — To ne velja samo za tiste, ki zidajo, ampak tudi za tiste, ki podirajo. Od zrna do zrna pogača. kamen do kamna palača. Ali sem se zmotil, ko sem rekel, da se bodo morale hranilnice začeti gibati v smeri antialkoholnega gibanja, da se bode moral boj proti oderuštvu nadaljevati z bojem proti alkoholu, ker drugače utegne ta zmaj požreti vse drugo. Kaj pomaga vlivati vodo v sod, ki je brez dna, kako naj zajemamo vodo z rešetom? Ha, to velja ravno tako, če to tudi ni voda, ampak n. pr. mleko. To, kar se je zgradilo strudom, se mora ohraniti in skrbeti, da se ne podrere. Najnevarnejši zmaj, ki bi utegnil vse naše gospodarsko gibanje in vse uspehe na Ijudskogospodar-skem polju pogoltniti, pa je — alkohol. G. Kalan je zlat, zlato je njegovo pero, zlat je papir, na katerega piše svojo »Zlato Dobo«, in zlata je tinta, s katero piše. Naši ljudje beže v Ameriko iskat zlatih jam in diamatnih gora — pa imamo tega doma dosti. Kako hi pa mogli metati milijone proč, če bijih ne imeli? Kaj je Rotschild proti nam? Še muha ne, ampak mala mušica! Za vsoto 100,000.000 K bi se dalo vsako leto sezidati 100 tovaren s kapitalom po 1,000.000 K, 10 tovaren s kapitalom po 10,000.000 K. Če bi te tovarne imele dobička, da bi se razdelil kot dividende po 8 odstotkov, bi znašale te dividende 8,000.000 K. Če bi se te dividende razdelile med delavce — bi imeli skupno lastnino, kakor bi rad dosegel socializem. — Koliko tisoče delavcev bi dobilo na ta način delo in zaslužek v teh tovarnah? Ako bi si 100,000.000 K prihranili s popolno abstinenco, tedaj je to toliko, kolikor bi znašal zaslužek 100.000 delavcev, obrtnikov, trgovcev ali kmetov v enem letu po 1000 K letnega zaslužka računano. Cerkveno premoženje v Avstriji znaša baje okrog 1000 milijonov (milijardo). V kolikem času prihranimo to premoženje samo na Slovenskem (ne v celi Avstriji)? Kult Bacchov in Venerin je neprimerno dražji kakor kult Kristusov in Marijin. Dijaštvo se bori za zboljšanje gmotnih razmer (ravnotako učiteljstvo). En odstotek od izdatkov, ki jih vržemo proč za alkohol, znaša 1,000.000 K. Koliko bi se dalo zboljšati s tem denarjem dijaške gmotne razmere (ali tudi učiteljske)! Če bi inteligenca delala proti alkoholizmu (morda tudi s sodelovanjem dijaštva ali tudi učiteljstva) in bi del teh prihranenih stroškov porabila dežela in obrnila v podporo dijaštva (ali tudi učiteljstva) ali sploh poleg tega tudi, da bi se dvignila splošna izobrazba in splošna kultura — ali bi ne bilo to dobiček na vse strani? Inžener Jožef Tschermak ceni v članku pod naslovom: »Die Ausnüt- zung der Wasserkräfte Krains« v »Rundschau für Technik und Wirt- schaft« (Wien, Prag, Berlin) (glej »Slovenec« z dne 14. junija t. L, št. 134) vso izdatnost kranjskih vodnih moči na 130.000 konjskih sil, t. j. 13 konjskih sil na kvadratni kilometer ali 0 3 konjskih sil na glavo prebivalstva. Na nekem shodu na Jesenicah je pred par leti menda 19. februarja 1910, če se ne motim, ste pa trdili, če se prav spomi-nam, g. doktor, da je vsaka konjska sila vredna okrog 1000 K. V kolikem času lahko kupimo vse te konjske sile samo z denarjem, ki ga izdamo za alkohol? Velike so vodne moči, ampak alkoholne sile so močnejše in hujše! Če bi tisti denar, ki ga naši ljudje potrošijo samo za pot in preseljevanje v Ameriko, obrnili za obrt in druga podjetja, ali bi ne imeli v zvezi z našimi vodnimi močmi in električnimi in drugimi napravami več koristi od tega? Važna za blagor narodov je modrost politikov, največjega pomena in največje koristi za ljudstvo pravičnost vladarjev, potrebna večkrat za državo srčnost armade, a tudi zmernost naroda za blagino in gospodarski napredek in razcvit prave kulture ljudstva. Te štiri kreposti niso samo poglavitne kreposti za naše zasebno življenje, ampak so tudi kardinalne kreposti za naše javno življenje. In zmernost ni nič manj važna kakor druge tri. Imamo telovadbo, da urimo telo, imamo izobraževalne organizacije, da bistrimo in vzgajamo razum in voljo, duha in srce, toda abstinenca, to je vaja v samopremago vanju v najvišji meri. S telovadbo si krepimo tela, z abstinenco in samopremagovanjem si krepimo in množimo svojo moralično moč in energijo. In moralična moč in energija ni manjšega pomena za obstoj in razvoj naroda, kakor so druge moči in energije. Okno v svet. Slovanov nas je 159 milijonov. Slovani so največji narod v Evropi. Tvorijo dobro tretjino vsega prebivalstva in zavzemajo izmed vseh narodov največji prostor na vsem svetu. Ako bodo trajali pravilni odnošaji, se število Slovanov podvoji v 40 letih. Germani se bodo podvojili v 100, Romani pa šele v 300 letih. Vse tako kaže, da pripada bodočnost Slovanom. Anglež dr. Wachsburn 0 planinstvu. (Napisal I. Dolenec.) Pomen višin za zdravje in zdravljenje. Deloma smo o tem že govorili. Ako greš na goro, prideš v zrak, ki je prost vsakega prahu in dima, prost bacilov. Poizkusi so pokazali, da je v Parizu na trotoarju v cm3 zraka 80.000 bacilov, na Eiffelovem stolpu, ki je 300 metrov visok, že le 800, v višini 2000 metrov v gorah pa samo 200. Gorski zrak sam na sebi vpliva najugodneje na telesno zdravje. Ko greš na goro, se pošteno Prepotiš in prideš v najneposrednejšo dotiko s solnčnimi žarki. Da je vse to za zdravje ugodno, je jasno, saj so svež zrak, potenje in solnce glavni stebri zdravja. Poseben vpliv pa imajo žarki na gorah, kakor so dokazale izkušnje zad-hjih let. V nižave dospejo solnčni žarki hiočno oslabljeni, ker se v zraku razgrajajo in izgubljajo kemični žarki svojo moč na poti skozi vlažne in praš-he zračne plasti. Zakaj prihajajo turisti tako rujavi z gora? In to tudi "O-2imi? Zato, ker na kožo vplivajo ne toliko svetlobni kot kemični žarki, in hloč teh je na višavah večja kot v dolini. Posebno se čuti blagodejni vnliv Kemičnih žarkov pri obolelosti živčev-3a. Nervoznim ljudem svetuje danda-hes zdravnik v prvi vrsti solnčne kopeli ha gorah, če le mogoče v višini nad 1000 metrov. Poseben učinek solnčnih žarkov ha gorah je pa spoznal švicarski zdrav- nik dr. Bernhard, ki je prvi poizkusil celiti s pomočjo solnčnih žarkov odprte rane, ki se niso hotele zaceliti. Uspeh je bil presenetljiv. Rane, ki so bile dolgo časa odprte, so se zacelile. Prav tako pa sta dosegla dr. Bernhard in dr. Rollier iz Lesyna v Švici presenetljive uspehe z zdravljenjem kirurgične tuberkuloze (kostne jetike, jetike členkov ali hrbtenice) potom solnčnih žarkov. O stvari je predaval na II. avstrijskem shodu proti tuberkulozi na Dunaju dr. Rollier koncem junija 1912. O stvari je poročal predsednik kranjskega »Pomožnega društva za bolne na pljučih« gospod doktor pl. Bleiweis v »Laiba-cher Zeitung« leta 1912, št. 152—154 in 232—235. Po tem poročilu povzamem sledeče: Slučaji kirurgične tuberkuloze so se morali zdraviti doslej z operacijo. Posledica operacije je bila včasih ohromelost dotičnega dela, v težkih slučajih se je moral tudi dotični ud odrezati. Bledi in večkrat pohabljeni otroci so zapuščali po taki bolezni bolnice. Pri zdravljenju potom solnčnih žarkov pa ozdravi bolnik popolnoma brez operacije. Z zdravilišč po gorah se vračajo otroci ne samo popolnoma zdravi glede tuberkuloze, ampak tudi okrepljeni in čvrstejši. Uspehi se do-'sežejo tudi že z zdravljenjem v nižini, a počasi in slabše. Veliko bolj uspešno je zdravljenje, če se vrši v nadmorski višini 1000 metrov. Najboljši in pooolen uspeh se pa doseže v višini krog 1400 metrov. Neobhodno potrebna pa postanejo zdravilišča v gorah pozimi, ko1 v dolinah solnca sploh ni ali pa prihajajo njegovi žarki do človeka dvakrat oslabljeni; prvič, ker vpadajo na zemljo v bolj poševni smeri, drugič, ker baš radi tega vzroka hodijo daljšo pot skozi zrak. V višinah pa se je pokazalo, da na primer v Leysinu v Švici v januarju leta 1911 bolniki samo en dan niso mogli ležati na solncu, dočim je bilo v dolini megleno morje; v vseh ostalih 30 dneh je bilo na solncu 30 do 40 stopinj C. toplote, dasi je bila gora pokrita čezinčez s snegom. Bolniki so ležali ali lahno oblečeni ali sploh goli v posebnih na vse strani odprtih prostorih (»Liegenhallen«). Odbijanje solnčnih žarkov na snegu samo njih moč povečuje. In Leysin leži 1450 metrov nad reko Rodanom, ki teče v dolini pod njim. Pri rahitičnih otrocih se je doseglo vedno popolno zdravljenje. Podobno je v zdravilišču Davos v vzhodni Švici. Oba kraja sta seveda celo zimo polna bolnikov. Na imenovanem shodu se je zatorej sklenilo, da naj se ustanovijo s pomočjo države po vseh avstrijskih deželah, kjer je to mogoče, solnčna zdravilišča, ali kakor jih imenujemo s tujim izrazom: helioterapični zavodi. Tudi naše »Društvo za bolne na pljučih« se je takoj lotilo predpriprav za ustanovitev takega zdravilišča. Ali pa pojdite v divno Trento! S Kranjske gore se do koče na Vršiču 1612 metov pripeljete lahko z avtomobilom, če hočete; taka cesta je gori izpeljana. Nato greste po jezdni poti v nebeško dolino Tento ob zapadnem vznožju Triglava. Naj ste videli še toliko lepih dolin na svetu, v Tenti boste strmeli. Vsa dolina je napolnjena s skalami, ki so se zavalile z julijskih aristokratov v dolino. Po teh skalah rastejo smreke; na neki veliki skali s širokim in nekoliko vdrtim hrbtom je napravil pridni in kot cerkvena miš revni Trentar celo malo njivico s krompirjem. Po dolini šumi globoko v svoji strugi skozi grmade kamenja bistra Soča, hči trentskih planin, vsa dolina je pa obdana od nebotičnih nad 2008 metrov visokih gora. O nevarnosti na tej poti seveda ni niti govora. V Trento čez Vršič pride vsakdo, ki je vstrajen v hoji, če lahko pride v hotel Tivoli. Glede nevarnejših gora je tako-le. Pot iz Kredarice na Triglav velja za težavno pot, a je tako izvrstno zavarovana s klini in žicami, da se še ni nikdar in nikdo na njej ponesrečil. Sicer pa ne rečem, da nesreča ni mogoča. Ako se komu le prerado zavrti v glavi in je sam, se lahko malo potolče ali pa še precej. V obče pa je glede velikih gora tako: Človek naj sam sebe presodi in potem naj gre po teh klinih in pleza ob teh vrveh ali pa ne. Saj ni nič smešne j šega kot mnenje, da je neobhodno potrebno hoditi na visoke gore, ako hočemo uživati planinski svet. Na nizkih ima človek mnogokrat več užitka kot na višavah. Seveda, bahati se ne more, češ, tu in tam sem bil. Mi pa ne bomo hodili na gore radi čeljustanja po mestu, ampak radi užitka na gorah. pravi: »Latinsko in nemško pleme je preživelo svoj vek, a ni umelo izvršiti prave krščanske civilizacije, povzdigovalo je gmotne koristi nad duševne, če-stilo je boga mamona. Čakamo na prihod Slovanstva, da bi prerodilo Evropo, da bi utrdilo načelo pobratimstva vsega sveta in Kristusovega kraljestva na zemlji. Slovansko pleme živi šele svojo mladeniško dobo. Kaj bo, ko doraste, v kakšni meri bo uresničilo svoje ideale in dalo boljši in dragocenejši razvoj civilizaciji — to pokaže doba prihod-njosti, doba slovanska. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne. O O FIMTEK izboljša okus zrnate kave, da lepo barvo ter oni fini okus, katerega zrnata kava nikdar ne more nuditi. Edina in najkrajša linija o Hmeriko! Samo 5 dni! f iz Hawre v New-York francoska prekmurska družba. Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Hmerike v staro domovino, po najnižji ceni jasniuf'daj^sa'mü ED. ŠMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“. KUC Irilioitlnii Ji it inärjyif. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga BR. NOVAKOVIČ veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Sladnl čaj-zajtrk! Krf! pijejo sladiti čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl.Tmköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in je vedno bolj priljubljen. Povsod 74 kg zavoj 60 vin. llfiUbS Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7llvaavri0l l