fofttnroa plačana v ffoU/vfnl Leto LXI1 Y Ljubljani, v nedeljo 8. julija 1934 Štev. 152 a Cena 2 DiD Naročnina mesečno 29 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi »L 6/III SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana »t 10.690 m 10.349 za inseratej Sarajevo Stv. 7963. Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Telefoni nredntStvai dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 h 2056 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Dragocen nauk Kar je počenjal v Nemčiji takozvani narodni socializem, to je nek veliki sodobni pisatelj pravilno označil kot »uničevalno vojsko zoper duha«. To uničevanje vseh moralnih, kulturnih in političnih vrednot človeštva je na programu fašizma sploh. Kakor da več tisoč let zgodovine, ki je pripeljala evropske narode do njihove sedanje stopnje krščanske umske in srčne omike, sploh ni bilo, je začel fašizem oznanjati prvenstvo plemena, napadalnih in osvajalnih nagonov plave bestije, kakor imenuje oče fašizma arijskega človeka, in snuje na teh roparskih, nasilniških in amoralnih instinktih 6vojo vero v »izveličanje in vstajenje človeštva«. Novi fašistični človek bo, prost vseh spon dosedanjih nravstvenih ozirov in norm civilizacije, ki vežejo med seboj vse narode, do-vedel do zmage svojo raso, to je ono, ki bo najbolj znala uveljaviti svojo nrav, svojo kri in svojo nagonsko naturo v boju z drugimi, kakor je to zakon med roparskimi živalmi džungle. Zavladal bo najbrezobzirnejši, najsilnejši, naj-menj na moralne zakone in kulturna pravila vezani, ki si bo podjarmil vse druge kot sužnje in na njih zgradil »srečnejšo« bodočnost človeštva. Kako je ta nauk protislovje samo v sebi, kako je na takih temeljih razdirajočega animaličnega egoizma kakšno občestvo ljudi, ki nujno predpostavlja soglasje na človečan-6kih etičnih načelih, sploh nemogoče — to je postranska stvar; velik del ljudi je danes tako zelo moralno oslabel in nekritičen, da sprejmejo vse, če se le oznanja s primernim šumom, kričavostjo in reklamo. To fašistično pasemsko miselnost in politično doktrino so krstili za novo paganstvo. Če mislimo na helensko in »knsko omiko, ki je na njenih naravnih moralnih in političnih podlagah zgradilo krščanstvo svojo vseobjemajočo kulturno zgradbo, potem delamo paganstvu starih Grkov in Rimljanov krivico, če novodobni fašizem primerjamo z njim. Zakaj stari Grki 6o bili po svojih velikih mislecih že spočeli in do precejšnje višine dognali idejo plemenitega človečanstva in kulturnega občestva ljudi in Rimljani so kljub -svojemu bojevitemu nravu skušali tako občestvo osnovati na načelu stroge pravice, ki so jo proglasili za temelj svojega in vsakega imperija sploh. Iustitia fundamentum regnorum. Ce hočemo najti v zgodovini kaj fašizmu podobnega, se moramo pač spustiti do ljudi kamenene dobe ali pa do današnjih plemen na Gvinejski obali, kjer taka fašistična pravila življenja med ondotnimi zamorskimi despoti jami še veljajo, kolikor jih evropske protektorske države niso že iztrebile. Fašizem ni nič drugega ko povratek v primitivno barbarstvo, ki ga je bilo grško in rimsko paganstvo že več sto let pred Kristusom premagalo, in fašistično svetovno naziranje kljub frazam novodobnega modroslovja, v katero se odeva, razodeva le veliko izrodstvo moralno težko bolnega 6loja sodobne človeške družbe. Strašni krči državljanske nesloge in notranje borbe, v katerih se danes po zaslugi Hitlerjevega nacionalizma zvija Nemčija, so za evropske narode naravnost najbolj nazoren poduk, kakšne so in kakšne nujno morajo biti posledice takega nemoralnega političnega nauka in prakse kakor je fašizem. Ta nazorni poduk je bil skrajno potreben, ker niso samo drugod, ampak tudi med nami bili nekateri, ki so s svojimi najnotranjejšimi političnimi simpatijami bili na strani fašizma in so ga celo javno skušali slikati kot vzor, ki bi bil več ali nienj posnemanja vreden. Zahvaliti moramo Boga, zdravo nrav našega ljudstva in globoko ukoreninjeno demokratično tradicijo Jugoslavije pa njeno intimno zvezanost z velikimi demokracijami zapada, da se nas nalezljiva bolezen fašističnega nacionalizma ni prijela in da so filofašistični pojavi ostali pri nas lokalizirane izjeme brez nevarne virulence. Slovanska čud bi nas bila morala sploh obvarovati že same pomisli na kaj takega, kakor je fašizem, ki je zrastel na italijanskih in nemških tleh kot pojav propadajoče kulture ostarelih narodov, ki niso več zmožni, da odolijo političnim težkočam našega časa drugače kakor tako, da so svojo usodo na milost in nemilost izročili fašističnim »nadljudem«, ki so danes pokazali, kaj v resnici so— ne nadljudje, ampak podljudje, ki hočejo zgraditi državo in človeško družbo sploli na »pravici« sirove sile in zasužnjenja slabej-žih. Kako more duša slovanskega naroda sploh sprejeti »nacionalen« evangelij, ko pa baš Slovani, ki imamo toliko manjšin, moremo in moramo že samo iz tega razloga stati na principu krščanske pravice, enakopravnosti in demokracije! Pa tudi za naš notranji politični in kulturni razvoj jc edino sredstvo napredka svobodoljubna demokracija, v kateri sta avtoriteta in disciplina harmonično uravnovešeni s svobodo in svobodnim tvorstvom v smislu krščanske moralne omike. Slovani so odnekdaj bili po svojih najboljših duhovih glasniki te ideje v človeški družbi, zagovorniki pravice, miroljubnega sožitja in enakopravnosti vseh članov te družbe ter poborniki človečanskega, krščanskega, kulturnega duha, in so tudi danes poklicani, da se z vsemi silami svoje zdrave narodne duše uprejo fašističnemu uničevalnemu pohodu zoper duha. Svoja notranja vprašanja, gospodarske in socialne težave, probleme našega političnega sožitja v čim večjem soglasju, vse to moremo in moramo rešiti na podlagi resnične demokracije, ki jo mora očiščevati iu izpopolnjevati naš kulturni in moralni genij po vzoru tistih velikih narodov, ki se niso dali zapeljati po fašističnih eksperimentih raznih ducejev in fiihrcr-jev, zato ker so sami moralno dovolj močni, da rešijo svoje probleme na osnovi svoje tisočletne kulturne tradicije. To vero vase in v preizkušene temelje svojega demokratičnega bita mora ohraniti vsak evropski narod za vsako ceno. če noče zapasti anarhiji. Germania docet! Dunajska vremenska napoved: Lepo vreme bo trajalo dalje. Zagrebška vremenska napoved. Lahen porast oblačnosti, možno je prehodno deževje z lokalnimi nevihtami zlasti r gorskih krajih. Socialna nervoznost je zajela tudi Nizozemsko Tanki rušijo barikade... Boji med policijo in demonstranti v Amsterdamu so zahtevali tO mrtvih in 400 ranjenih H e e r 1 e n , 6. julija 1934. Komunistična hujskanja so med delavstvom povzročila ono razburjenj«, ki je v četrtek zvečer povzročilo začetek pravcate državljanske vojne po amsterdamskih ulicah. Predmestje Jordana se oslanja na staro mesto Amsterdama z njegovimi ozkimi, vijugastimi ulicami, ki so kakor nalašč pripravljene za demonstracije, ker se demonstrant! lahko brez velike težave skrijejo pred policijo in takoj zopet nastopijo na drugih mestih. Tam so komunisti tudi postavili prve barikade, med ko so z razrušitvijo rapeljave električnega .uka zagrnili vse staro mesto v popolno temo. Policija je skušala v noči od četrtka na petek prodreti v staro mesto in od tam v predmestje Jordana, toda ker ni hotela uporabljati orožja, se je morala slednjič vmaftnitL Proti jutru se je policija zopet zbrala, da z novim osredotočenim napadom izžene komuniste in njihove nahujskane pristaše iz trdnjave, ki so jo še bolj utrdili. Na pomoč je prišla policiji tudi posebna oborožena vojaška policija in vojaški oddelkov žarometov. Žarometi so obsevali vso predmestje in je bilo grozno videti, kako so, liki žarečim mečem, prameni svetlobe sekali semtertja in razsvetljevali barikade. Izdano je bilo povelje, da morajo nemudoma zapreti vsa okna in hišna vrata, ker da obstoja sicer življenjska nevarnost. Policija je namreč dobila nalog, da v primeru odpora nemudoma uporablja orožje. Proti jutru je bil kolikor toliko vzpostavljen zopet red. Šele, ko je napočil dan, je bilo mogo~e videti, kako so komunisti pustošili, ne samo po starem mestu, marveč tudi po drugih bolj oddaljenih mestnih delih. Veliko je Število trgovin, ki so bile popolnoma oplenjene, po ulicah in cestah ležijo vse križem vozovi in avtomobili, ki so jih demonstranti prevrnili in večinoma razbili. Ponekod je tudi cestni tlak razdejan, ker so ploSče asfalta porabili za barikade ali pa za obmetavanje policije. Tudi drevoredi so močno poškodovani in je veliko dreves podrtih. Tudi v pristaniškem delu mesta je vse polno dokazov, kako je sodrga pustošila in uniče- vala, ker je tudi precej malih ladjic in čolnov razdejanih in se vidijo posledice zločinskih poskusov tudi na večjih ladjah, posebno onih, ki dovažajo živila. Policija, ki je postopala zelo človekoljubno, je dobila dokaze v roke, da gre za sistematično organizirano akcijo komunistov, ne ve pa Se, zakaj so izbrali ravno Amsterdam in zakaj ravno sedanji trenutek, ko ni bilo nikjer pravih povodov za nezadovoljnost med delavstvom. Saj je znižanje prejemkov brezposelnih tako malenkostno, da ni moglo vplivati na razpoloženje ljudstva in je dokazano, da se demonstracij, ki so se razvile v pravilno oblegovalno vojno, niso udeležili brezposelni, marveč tovarniško delavstvo in tudi precej pristaniških uslužbencev. Zaenkrat po drugih mestih ni opažati nobenega gibanja, ki bi napovedovalo, da se bodo nemiri razširili. Razen v Rotterdamu, ker so skupine izzivalcev hodile okrog po delavskih predmestjih in skušale povzročiti nerede. Toda policija je mnenja, da komunističnih nemirov še ni konec, da se je bati novih izbruhov tako v Amsterdamu, kakor tudi v drugih podeželskih mestih. Zato je izdala zelo stroge naredbe, ki prepovedujejo ljudstvu, »da bi obiskovali one kraje, kjer so prejSnje dni nekateri podzemeljski elementi na neodgovoren način povzročali nerede med ljudstevom in hujskali prebivalstvo proti državni oblasti«. Krvavih žrtev ni toliko, kot se je policija bala in ie inozemsko časopisje poročalo. Do zdaj je objavljeno samo, da je bilo smrtno ranjenih 5, težko in lažje ranjenih pa 54 ljudi. D. O. Neredi trajajo dalje |0 mrtvih 400 ranjenih Amsterdam, 7. jul. b. Borba s komunističnimi uporniki, ki so po večini luški delavci, še vedno ni končana. V borbah s komunisti se je policija pokbzala premalo energično in odločno, tako, da jo je vlada opozorila in zahtevala večjo odločnost. Šele, ko so stopili v akcijo tanki, so se morali komunisti, ki so divje streljali na vojaštvo, policijo in orožnike s krovov hiš, umakniti. Število mrtvih po dosedanjih podatkih znnšu 10, medtem k« se ceni število ranjenih na 400. Od teh je 60 h«do ranjenih in jih bo mnogo podleglo poškodbam. — Vlada stalno zaseda. Ker v Amsterdamu ni vojaških posadk, so bili poslani močni vojaški oddelki iz drugih krajev Holandske. Davi je bilo nad Amsterdamom proglašeno obsedno stanje. Dopoldne ni prišlo do resnejših spopadov, kljub temu pa Je vojska oborožena do zob in v stalni pripravljenosti. Kazen tega je vlada mobilizirala 4000 mol meščanske garde. Iz tega se vidi, da oblasti pričakujejo novih resnih spopadov ponoči. V Amsterdam sta prispela ministrski predsednik dr. Colijn ter minister za narodno obrambo Deckers. Časopisje poroča, da je včeraj prišlo tudi ▼ drugih holand-skih mestih do močnejših komunističnih demonstracij, ki jih je policija z velikim trudom razbila. Ustanovitev civilne straže Amsterdam, 7. jul. TG. Tudi danes popoldne so se nadaljevali boji po amsterdamskih ulicah, ker 60 komunisti ponovno izzvali nevarne izgrede proti policiji. To eo po dolgih, dolgih letih najhujši socialni nemiri, ki so razburili sicer tako oiirno in zadovoljno Nizozemsko. Popoldne ob dveh je morala v boje poseči tudi pehota, ki se ji je pridružilo še 4000 mož novoustanovljene civilne straže. S temi močmi upajo, da bodo zdržali in da bodo mogli že v kali zadušiti vsak nemir, če bi se v teku noči še kje pojavil. Odgovornost za izgrede nosi komunistični list »De Tribune«, ki je ie dalje časa priobčeval demagoške članke in pozival na javen upor proti državni oblasti. Zato eo nocoj močni policijski oddelki zasedli komunistično tiskarno. Vlada je izdala tudi naredbo, da se morajo takoj ukiniti vse podpore nezaposlenim, do. kler trajajo nemiri. Po krvavi sobo!« v Nemčiji Hitler poide na oddih Pariš, 7. julija, b. »Information« poroča iz Berlina, da bo Ilitler takoj, ko se uredijo razmere v Nemčiji, odšel na dopust v spremstvu generala Blomberga in še nekaterih višjih častnikov. Svoj dopust bo državni kancler Hitler prebil na križarki »Deutschland«, ki bo križa-rila ob skandinavski obali. Šele, ko se Hitler vrne s svojega dopusta, se bo pričelo misliti na spremembo v vlaoi. Žrtve pokolja Berlin, 7. julija, b. »United Press« poroča, da je državni podkancler voo Papen sklenil, da odpotuje te dni v Neudeck v avdijenco k državnemu predsedniku Hindenburgu. Von Papen ni zahteval od vlade pojasnila, kaj jo je prisililo na to, da je pričela proti njemu in njegovim tovarišem akcijo. Isti dopisnik trdi, da je von Papen živčno zelo potrt in da se je v 8 dneh postaral za nekaj let in tudi njegove kretnje niso več tako živahne, kot so bile pred kratkim časom. Von Papen se pogaia s Hitlerjem glede svojega položaja v vladi. Kakšen bo rezultat teh pogajanj, se vidi po tem, da se neprestano odvaža pohištvo iz Papenovega urada. Kar je dosegel von Papen, je le to, da so snoči spustili iz zaporov Papenove sodelavce in sicer njegovega adjutanta Giinter von Tschirschkega, osebnega referenta Friedricha von Savigny ter njegovo tajnico Margareto Stolz nger. Z dru^e strani se zopet čuje, da se je po naročilu Hindenburga med Papenom in Hitlerjem dosegel sporazum, po katerem bo von Papen odstopi! in bo takoj odpotoval v Posaarje kot državni komisar. Podkancler von Papen se bo preselil že v nekaj tednih v saar-sko področje, kjeT ima njegova žena tudi posestvo. »United Press« poroča, da znaša skupi.o število mrtvih pri zadnjih dogodkih 241 in sicer v Monakovem 122, v Bresiauu 54, v Stut gariu 1, v Dresdenu 4 in v Berlinu 60. Najbolj krvoločno klanje je blio torej tam, kjer je bil osebno navzoč Hitler, torej v Monakovem. Poroča se, da je vlada vendar sklenila objaviti s'Z!V.m mrtvih, ki pa bo vseboval le 65 imen. Vlada je narcierav ln že pretekli ponedeljek objaviti r?znam mrtvih, na katerem bi bilo samo 46 oseb. Gobbels je izda! . . . London, 7. julija, b. »New Croniele« poroča iz Berlina, da je zarotnike proti Hitlerju izdal nemški državni minister za propagando dr. Gobbels. Dr. Giibbels se je najprej seznanil z vsemi podrobnoslnii. Gobbels je prijavil zaroto Hitlerju, ki mu je v krvavi noči oprosiil. dasiravno je vedel, da je Gobbels prisln! nnj-radikalncjšcga krila nemških narodnih socin listov, Torgler ubit v celici? Berlin, 7. julija, b. Poroča sc, da je bivši komunistični voditelj Torgler, znan izza procesa požiga nemškega parlamenta, ko se je zagovarjal s še dvema bolgarskima tovarišema in bil oproščen, ubit v svoji celici. Uprava ječe, v kateri se je še vedno nahaja! Torgler. je iz- Treviranus ušel smrti London, 7. jul. p. Vesti o usmrtitvi bivšega prometnega ministra v Briiningovi vladi Trevira-nusa so se izkazale za netočne. Treviranus se nahaja sedaj v Angliji na deželi blizu Londona. Treviranus je zbežal iz Nemčije pri prav dramatičnih okolnostih. Njegov avtomobil ga je peljal na postajo, pa so na poti nanj streljali in je pri več strelih, ki so preluknjali avtomobil, bila prava ereča, da je ostal Treviranus živ. Epp aretiran London, 7. julija, b. »Times« poročajo, da je bil deželni namestnik v Monakovem general von Epp aretiran obenem z njegovim adjutantom princem Isenburgom. Begunci London, 7. julija, b. »Times« poročajo, da se te dni sestane v Londonu odbor za pomoč nemškim beguncem. Pri tej priliki se bo proučilo vprašanje narodno-socialističnih emigrantov iz Nemčije. Kot čuje »Timesov« poročevalec, se bodo verificirali V6i njihovi potni listi, onim pa, ki nimajo dokumentov, se bodo potni listi izdali. Drugo vprašanje pa je materijalna pomoč iz razpoložljivega fonda, ker so ga v glavnem ustvarili judovski begunci. Malo verjetno je, da bi se iz tega fonda izplačevale podpore sedanjim nemškim beguncem, ki so svoje-časno surovo nastopali proti judom. Berlin, 7. jul. p. Vrhovni štabni šef Lutze je danes izdal naredbo, po kateri se člani SA smejo udeleževati počitniških potovanj v inozemstvo, toda le onih, katere priredijo poluradne in strankine organizacije. Toda noben član ne sme vzeti e seboj uniforme, v kateri mu je absolutno prepovedano nastopati. Berlin, 7. jul. p. Danes je izredno sodišče obsodilo na emrt afganekega inženerja Khamaha, ki je, kakor znano, lani z več revolverskimi streli umoril afganekega poslanika v Berlinu, brata af-ganskega vladarja Nadir Kana. Solnčni žarki v evropski politiki Mir med Poljsko-Litvo javila, da gre za prirodno smrt komunističnega , P.lkl ,na jUgoelovansko-imuijareKt meji lan voditelja. ' ijevali svoja dela, ko se bo začela žetev. Varšava, 7. jul. TG. Te dni pričakujejo v Varšavi obisk večjega števila litevskih politikov in časnikarjev, ki so povabljeni od poljske vlade, da si ogledajo Poljsko, predvsem pa, da študirajo socialne in gospodarsko prilike pri svoji veliki sosedi. V zunanjem ministrstvu so tudi potrdili, da nameravata poljska in litovska vlada ustanoviti konzulate in sicer v Varšavi litevskega, v Kauna-sii pa poljskega, ki bosta začasno urejevala medsebojno gospodarske odnose, dokler se ne ustanovita rodni poslaništvi. Zelo značilno za čisto novo politično črto, ki sta jo zavzeli jioljska in litevska vlada, je dejstvo, da i veliko vnemo popravljajo žcleznico od Kaunasa—Jevje do Vilne. ki jc sedaj že celih 15 let za promet popolnoma zaprta. Pričakujejo, da bo proga za promet že to jesen na razpolago. Odkar je nastal spor z Nemčijo glede Klajnede (Menici), je litevska vlada odločena, da bo velik del svojega tranzita prevalila na Poljsko, a tudi Poljska hoče v večji meri izvažati skozi Litvo, da okrepi kla.ipedsko pristanišče. Med Poljsko in Litvo se obetajo torej zares boljši odnosi na vseh področjih. Pogajanja med Jugoslavijo in MaJjarsko so se že pričela Bolgrad, 7. jul. TG. Med jugoslovansko vlado in Madjarsko so se začela pogajanja za ureditev spornih vprašanj v smislu sklepov, sprejetih pri zadnjem zasedanju Sveta Zveze narodov, potem, ko je Madjarska potegnila nazaj svoje neujiravi-čene očitke proti naši državi. V Ženevi sta se stranki sporazumeli, da bo-sla prišli do končnega zaključka sredi julija, da bodo dvostranski posestniki na jugoslovansko-m uljarskl meji iahko nacia- Varšava, 7. jul. TG. Vedno bolj jasno se kažejo posledice, ki jih je imel umor notranjega ministra Pierackega, na razvoj notranje politike. Na pritisk vplivnih osebnosti je vlada odstopila od načrta, da nastopi še ostrejše proti opoziciji, ker se je izkazalo, da prvotna sumničenja niso bila upravičena. Pač pa so še vsi aretirani voditelji opozicijskih pokretov v zaporu in nekateri med njimi so začeli tudi že z gladovno etavko. Da bi nekoliko zabrieala žalostne spomine na storjeni umor in da bi javno mnenje pomirila ter obrnila njegovo pozornost na druge zadeve, je vlada izdelala velike gospodareke načrte, ki naj odvzamejo širokim ljudskim plastem davčna bremena, ki so jih nosile, medtem ko je industrija vživala čisto posebne ugodnosti. Ljudslvo težko pričakuje, da bo olajšano, ker 60 njegova bremena postala nevzdržna in so tudi socialno neopravičljiva. Vsi čisto politični problemi bodo torej stopili v ozadje pred gospodarskimi vprašanji, ki jih želi vlada rešiti sporazumno 7. vsem ljudstvom in v korist vseh, katerikoli politični struji tudi pripadajo. (»Vfilkischer Beobachter«.) Pripovedke Atene, 7. jul. AA. Atenska agencija poroča: Vesti, ki jih je prinesla Vzhodna Agencija ii Rima in ki so jih priobčili tudi »Lavoro Kaseista« in nekateri bolgarski listi o dozdevnem grško-turškem dogovoru, ki ima v mislih vojnško sodelovanje ir celo pomorsko zvezo, ter da obstoji tajen vojaški protokol med podpisnicami balkanskega pakta, so popolnoma brez podlago. V diplomatskih krofih so čudijo, da more italijanskn časopisna agencija, kakršna je Vzhodna Agencija iz Rima, ie v začetku svojega obstoja spravljati t javnost takšne pripovedke. K zadružnemu prazniku Zadružni manifest Itr-Verail. 7. M- m Na pobudo mednarodne Zadružne zveze t Londonu, v kateri so včlanjene zadružne organizacije 39 držav ir. veega sveta z okroglo S>8 milijoni zadružnikov, se vrM vsako leto ob koncu prvega tedna v mesecu juliju prodava mednarodnega zadružnega dne. Letos se bo slavil 12. mednarodni zadružni dan 7. in 8. julija. Naše zadružništvo je zastopano v mednarodni Za-iružni zvezi v Londonu po nnši Glavni zadružni zvezi, ki je v sporazumu z Zadružnimi zvezami izdala ob proslavi 12. mednarodnega zadružnega rine manifest sledeče vsebine: Glavna zadružna zveza kraljevine Jugoslavije, v kateri je združenih 23 revizijskih zadružnih »vez, St podzvez in osrednjih (glavnih) aadrug, 6737 krajevnih zadrug z 897.923 zadružniki, in zadružne ivese vse državo, članic Glavne zadružne zveze — oh priliki 12. obletnice mednarodnega zadružnega dne. iscdinjena v duhu popolne solidarnosti z zadružništvom vsega sveta, manifestira edinstvo in moč jugoslovanskega zadružnega pok r Ha in vrvi-stvnost idealov, ki ga vodijo v neomajnem zaupanju. da je zadružništvo edino, ki lahko vsem slojem našega naroda z izvajanjem zadružnega fdste-ma zagotovi popolen gospodarski, kulturni in splošni nacionalni polet in napredek. Glavna zadnižnn »vena osvaja v svojem iu v imenn svojih zadrug ni zadružnikov sledečo ml mednarodnega »druženja r Londonu sklenjeno resolucijo: Zadrugarji zahtevajo mir. svoIkhIo in pravico! Na proslavi 12, mednarodnega zadružnega dne, zedinjoni v duhu svojega pokreta m prežoti i kkre- iio željo, da zavlada mir na zomlji in dobra Tolja med ljudmi, izražajo zadrugarji svoje obžalovanje, da se predstavniki posameznih držav niso mogli sporazumeti v skupni akciji, ki naj bi ohranila človeštvo pred krutostjo nore vojne in ustvarila podlago »a obnovo gospodarstva ter ga dvignila na višjo stopnjo kulture. Prav tako zadružniki z velikim nemirom zasledujejo napade na samoupravo, ki škoduj« svobodnemu razvojn zadružništva. Ti napadi ge predvsem »rcalijo r tem, da se neprestano poudarja, d« zadružniki kršijo gospodarski sistem. Zadružniki izjavljajo, da pravo zadružno delo lahko napreduje le ob popolni svobodii, ki je edini predpogoj za napredek človeStva, in najostreje protestirajo proti sirovim in nekvalificiranim napadom organizirane privatne trgovine na zadružni pokret ki se vrše s potvarjanjem dejstev na rasne načine s ciljem, da se izključi zadružno posredovanje pri izmenjavi blaga, ki naj bi se še naprej nemoteno izkoriščalo kakor preje. Zadrugarji obljubljajo, da bodo vedno delali neumorno, da se uresničijo njih težnje za ohranitev svetovnega miru, ki jc najstarejša in najčistejša tradicija njihove internacionale. Zadružniki izjavljajo, da bodo vedno visoko cenili vzvišene ideale. Zadružno gospodarstvo, v katerem ni načela usluge zaradi osebnega dobička jc cilj vseh zadružnikov. Zadružniki izjavljajo, da bodo solidarno in neomajno zagotovili okrepitev svojega prostovoljnega združenja vse dotlej, dokler ne bo zajel vseh pro-izvodnikov in konsumentov. Borba trboveljskih rudarjev Vzgoja našega naroda mora biti samo verska Pravoslavni profesor v belgrajski „Pravdi' Na letošnjem kongresu Društva srednješolskih profesorjev, ki se ,ie zaključil dne 6. julija, so nekateri predlagali, naj bi se vero-nauk v srednjih šolah ukinil. Zadevna točka je bila črtana iz resolucije, ker je prav toliko prisotnih glasovalo za predlog kakor proti. Dr. Konta Gjurič, prof. na gimnaziji v Vel. Bečkereku, je napisal za »Pravdo« pomemben članek o tem vprašanju, ki ga gonatiskujemo. (»Pravda«, 6. jul., št. 10657). lftnkflr pjg^i »Za verouk, utemeljuje sarajevska profesorska sekcija svoj predlog, ni mogoče navesti niti enega nacionalnega razloga; čeprav bi se verouk mogel zagovarjati r. etičnega, idejnega, metafizičnega in psihološkega vidika, ni zanj mesta v srednji soli iz nacionalnih razlogov. Narodna vzgoja je glavni steber nacionalne vzgoje sploh. Naše mnenje je, — nadaljuje pisec, — da bi z odstranitvijo verstva iz učnega načrta na srednjih šolah napravili prav narodni vzgoji veliko škodo. Naše mnenje je, da bi se na ta način narodna vzgoja v sodobni šoli sploh onemogočila. Kakor vsaka vzgoja, mora tudi narodna biti v najtesnejši zvezi z dušo in življenjem gojenca, razvijat; mora v njem vse tiste pozitivne sile duha, ki ho narodu pripomogle, da se v vseh peripe-tijah zgodovine ohrani, in ki so v njem samem; narodna vzgoja mora ustvarjati in dvigati tista moralna načela, poglede na življenje, na svet, ki so v njein samem samonikli ali zrasli po dolgi tradiciji z njim ze pred stoletji in tako postali bitna osobina njegove duše. Narodna vzgoja sploh ne more storiti ničesar drugega, kakor da razvije In oplemeniti tiste osobine, ki v duši naroda ze obstojijo. Ako more vrtnar oplemenititi bilko samo, ako računa z njenim značajem m z njenimi osobinami, tako more tudi vzgojitelj doseči uspehe samo v primeru, da isce oslomho v dnsi in v bitnih osobinah naroda. Kategorično trdimo, da je naš narod, ne glede na pleme in veroizpoved, v reftniot religiozen in da je ta religioznost, prav velika in bitna količina njegove duše. Kako je religija globoko prodrla v zavest in dušo našega naroda, dokazuje dejstvo da. je naš narod znal ohraniti mnoge svoje vrske običaje še iz časa poganstva, na ta način, da jih je v krščanstvu prilagodil novim razmeram; to dokazuje tudi njegova vekovna borba za »krst častni i slobodu tlatnu«. Njegova religiozna zavest je tako spojena z narodno, da sta vera m postava postali sinonimna pojma. Ali je mogoče zanikati dejstvo, da je naš narod, tako oni del, ki izpoveduje pravoslavje kakor tis«, ki pripada katoliški cerkvi, po svoji duši religiozen? V tem je tudi eden /zmed glavnih razlogov. zaradi katerega mora narodna vzgoja nositi religiozno barvo, ker je religija bitno sestavni del narodne duše. Mi trdimo, da bi ukinitev verstva na srednjih šolah popolnoma onemogočila narodno vzgojo. Mnogi izmed teh nacionalistov, ki se proti-vijo verskemu pouku, 'zahtevajo, da se izgradi naša jugoslovanska književnost in narodna zgodovina. Ako je temu tako, potem vprašamo: Ali je sploh mogoče spoznati jugoslovansko književnost, v prvi vrsti ono staro in srednjeveško, ne da . bi poznali osnovnih načel krščanske religije, biblijske zgodovine, brez katekizma in brez naukov o bogoslužju, brez zgodovine Cerkve, brez domske ln moralke? Ali je brez vsega tega mogoče brati in razumeti .nase stare zgodovinarje, dubrovniško književnost visoko ,tiko naših narodnih umotvorov, ali je mo-toče razumeti in znati slovnico in sintakso našega modernega jezika, brez znanja, stnro-"rl skega in cerkvenega jezika? Ali je brez religije mogoče razumeti našo narodno umetnost, arhitekturo, slikarstvo itd.T Kako sfbilo mogoče ^ez tiste zgodovinske do-irmatične, religiozno-filozofskev snovi, ki jo Merski po n k vnese v srednjo šolo.razumet, knltnrno-politični značaj dela nas.h bratov Cirila in Metoda, sv. Save itd.T Radi kulturne zaostalosti našega naroda _ ugotavlja pisec nadalje - se pojavljajo v d rfa v i razne sekte, kakor so sobotariana-baptisti, metod isti, adventisti ttd„ ki so interesom države Škodljivi. Kako naj razum-nlitvo ki dovrši srednje šole. a ne prejme v njih potrebnega pouka v verskih zadevah, brani državne Interese pred temi fanatiki, ki ne vzamejo orožja v roke niti tedaj. Iko « v — noifirrifKtl in KO sire ia nržo v a v naj -----------------. a biti ali ne bitit Prava narodna vzgoja zahteva od šole. dfl v narodu in gojencu rnz-^ v^lk za socialno življenje, ljnbeaen za vse, kar je dobro in plemenito, in da kspod-bije v njem vse nesocialne nagone in nagibe. Ta ideal je mogoče doseči samo s trdno vero na tem svetu v eno absolutno dobro, ki ga moramo vsa na tem svetu spoštovati in s to dobrino r skladu zgraditi svoje zunanje in notranje življenje; to je ono, kar nosi naziv religioznosti, a obenem prave moralnosti. Po vsem tem je nemogoča moralna vzgoja brez religioznosti. Samo vera daje oni moralni ideal, ki zadovolji um in srce. Nekateri protiverski krogi bi radi moralno vzgojo iztrgali iz njene religiozne metafizike in jo postavili na čisto naravno podlago, proglasujoč popolno laično moralo. Ljudski razum najde za še tako nemoralna dela opravičilo, zato jc laična morala brez božje v praktičnem življenju povsem odpovedala. Laična morala nima v praktičnem življenju dovolj sile, da navaja človeka k dobremu in v boj proti zlu. Vsaka vzgoja, ki apelira samo na intelekt in ne na srce, ki ima voljo, mora ostali brezplodna. Končno moramo omeniti še to dejstvo: Moderna narodna vzgoja zahteva od nas verske strpnosti nasproti vsem veranis in Me ono nestrpnost nasproti vsem veram, ki .io odkrivajo protivniki verske vzgoje v srednji šoli. Iz srednje šole ni mogoče ničesar izriniti, a niti najmanj se ne sme iz nje izgnali tako važen element narodne vzgoje, kakor je vera. Ali obstoji večji zedinjajoei činitelj v ljudeh, kakor je krščanska vera? Verska ura na srednji šoli samo zdrtizuje, ker se tu podaja duh Kristusovega nauka, ki samo zbližuje in združuje. Ali sploh obstoji večja sila. kakor sta Kristusova ljubezen in dobrota, ki nas moreta spojiti vse, v eno bratstvo, pa naj v svojih molitvah rabimo rimsko-katoliski ali vzhodni obred? Ona je obenem na.isilnejši dokaz prave vere. Ne varaj m o se, med pravo rimsko-katolisko in pravoslavno vero ni niti zdaleč taksne razlike, ki bi ovirala nase nacionalno edin-stvo, pod pogojem, da jo poučuje strokovnjak in narodno zanesljiv človek. Državna oblast je zato tu, da verske ure nadzira tudt s svojega vidika, toda krščanska religiozna vzgoja, bodisi katoliška, bodisi pravoslavna, mora ostati temelj narodne in državne vzgoje Jugoslovanov. Tako profesor laik dr. Kosta Gjurič. Dr. Utmansky v rudarskih revirjih Trbovlje, 7. julija. Danes popoldne ob 2 je prišel g. minister Ul-mansky v Trbovlje z avtom. Obiskal je onemogle rudarje v bolnišnici, ki so v revirjih vsled slabega zdravja opešali. Potem ie šel tudi v kolonije, raz-govarjal se je z rudniškim ravnateljem, pa tudi z delavskimi zaupniki, ki so mu pojasnili stanje v stanovanjih in drugo. Nekaterim je delil tudi podpore. Potem se je odpeljal z avtom naprej v Hrastnik. Obisk g. ministra je napravil tukaj najboljši vtis na ljudi, obenem pa je pokazal tudi srce za ljudi. Ljubljana, 7. julija. Posredovanje rudarskega ministra dr. Ulmanskega Kakor smo že javili, je zaradi mezdnega gibanja našega rudarskega delavstva prišel v Ljubljano včeraj dopoldne minister za rude in šume g. U1 m a n s k y. Včeraj ob 6 popoldne so se sestali v prostorih TPD zastopniki delavstva, to se pravi predstavniki II. rudarske skupine, zastopniki vseh strokovnih organizacij in glavni delavski zaupniki, zastopniki banske uprave, oziroma rudarskega glavarstva ing. Cihelka in ing. Zupančič, dalje načelnik ministrstva ing. Močnik, ki je dospel z ministrom v Ljubljano, zastopniki Delavske zbornice, predsednik Sedej, tajnik Uratnik in delegat Zemljič ter zastopniki TPD z general, ravnateljem Skubicem na čelu. Minister Ulmansky je najprej apeliral na obe strani, to je na TPD in na delavstvo, naj se sporazumeta, kar bo le v korist splošnosti in napredka naše industrije. Nato je prepustil obojne zastopnike k medsebojnemu pogajanju ter se je začasno umaknil z obravnave. Ravnatelj Skubic ie najprej poudaril, da je preklic, ki ga je dala TPD delavstvu zaradi redukcij plač in pravic, le začasen in da bodo morali delavci nekaj popustiti. Odgovoril mu je tajnik Delavske zbornice g. Uratnik, ki je v obširnem referatu f»polnoma odklonil vsak razgovor o reviziji tega preklica v škodo delavstva. S številkami je dokazal, da je delavstvo morala že dosedaj žrtvovati skoraj vse in da brani svoj zadnji eksistenčni minimum, pod katerega mu absolutno nemogoče iti. TPD ne sine jjo-segati v rudarske mezde tako dolgo, dokler ne nastopijo časi boljših konjunktur, ko bodo možni razgovori na novih podlagah. Za Uratnikom so zastopniki rudarjev drug za drugim izjavljali, da absolutno odklanjajo vsako možnost razgovorov o reviziji dosedanjega stanja v najmanjšo škodo rudarjev. Apelirali so na TPD, naj ne sili delavstva v ponoven obup, kar bi moglo dovesti do strašne katastrofe v revirjih. Ravnatelj Skubic je nato sporočil,. da mu je minister Ulmansky obljubil, da se bodo kontingenti državnih nabav pri TPD zvišali, tako da bo imelo delavstvo nekaj več dela in bi pridobilo dva šihta na mesec. Obenem so se vršili tudi razgovori o možnosti obdavčitve premoga, in sicer po 5 Din na tono za domači premog, 10 Din pa za inozemski. Ta davščina bi šla za sanacijo bratovskih skladnic. Zastopniki TPD so izjavili, da bi moglo to služiti za podlago novih razgovorov in pogajanj z delavstvom. Delavski zastopniki pa so nasprotno dokazovali, da bi imela od tega dobiček tudi TPD in ne samo delavsko socialno zavarovanje. Končni efekt te snočnje obravnave je bil, da je rudarska oblast o vsem ob 10 zvečer obvestila ministra Ulmanskega. ki je čez četrt ure prišel na obravnavo. Najprej je govoril z zastopniki TPD, nato pa izključno le z zastopniki delavstva. Minister je pokazal popolno razumevanje delavskih teženj. Konč- Seja Narodne skupščine ni rezultat pogajanj je bil, da ostane vse pri starem, dokler država ne zviša dobavne kvote pri TPD, to je, da obdrži delavstvo svoje dosedanje stanje. Šele, ko se bodo pogoji dobav zboljšali, bo možnost novih pogajanj med delavstvom in TPD. Mmister je delavstvu obljubil, da se bo vedno zavzemal zanj in naj se delavstvo vedno obrne nanj. Kadar bo potrebno, pride g. minister zopet v Ljubljano. — Danes je g. minister Ulmansky odpotoval v revirje. Radarji zborujejo Trbovlje, 7,jnlija. Udeležba na današnjem shodu, prav tako kakor zadnjič, je bila zelo številna. Udeležili so se ga tudi rudarji iz Hrastnika in Zagorja. Govorniki so poročali o dvojnih pogajanjih, ki so bila vLjub-ljani na centralnem ravnateljstvu TPD v četrtek in v petek zvečer do polnoči. Prvi je poročal delavski zaupnik Pliberšek o poteku obeh pogajanj, in sicer je TPD hotela najprej obnoviti pogajanja, na podlagi zadnjič izdanih ukrepov, kateri so bih v četrtek preklicani. TPD je hotela pogajanja obnoviti na podlagi izdanih odioznih ukrej»v, toda minister Ulmansky, ki je prisostvoval pogajanjem, je z vso odločnostjo nastopil, da kar je preklicano, je preklicano, in ostane vse pri starem brez vsakega znižanja ali odtrgavanja. Družbi je obljubil, če nastane nov položaj, ki bo bistveno vplival na gospodarsko stanje TPD. da bo šele potem sklical iwvo razpravo, na kateri bi se načela nova pogajanja o obojestranskih zahtevah. Minister je obljubil, da bo jx>sredoval pri prometnem ministru za večji odjem premoga od TPD, in sicer, da bi se vzelo 600.000 ton več na mesec, in s tem bi se tudi delalo dva dni več na teden. TPD pa bi s tem tudi krila tiste izdatke, ki jih je hotela kriti z odtrgavanjem plač delavstvu in nameščenstvu. Drugi je jx>tem govoril rudarski tajnik Ar h. Bodril je delavce k slogi, kazal jim je na uspeh, ki so ga dosegli s svojo zavednostjo, složnostjo ni tovarištvom ter veliko disciplino tekom zadnje borbe. Potem je govoril delavski zastopnik s t r u s, ki se je zahvalil delavstvu za složni nastop. Potem je govoril za Jugoslovansko strokovno zvezo K r i ž n i k . ki je poudarjal, da je treba borbo voditi pravilno in zakonito, ker le potem dosega uspeh. Zahvalil se je tudi ministru Ulmanskemu javno, ker se je tako odločno zavzel za delavske koristi pri pogajanjih, kakor dozdaj nismo bih navajeni. Za njim je govoril Pavlin v imenu trgovcev in se zahvalil delavcem za njihov složni nastop, obenem pa tudi j»udarjal, da je z uspehom rudarjev rešen tudi obstoj trgovcev in obrtnikov v rudarskih revirjih pred propadom. Enako je s tem rešena občina in vsi, katere občina jiodpira, to so sirote, vdove in stari upokojenci. Delavstvo je sprejelo na tem shodu tudi resolucijo na centralno ravnateljstvo TPD v Ljubljani v prid nameščencev, ki se glasi: »Delavstvo, zbrano na javnem zborovanju rudarjev in drugih stanov dne 7. julija 1934 na dvorišču Delavskega doma v Trbovljah, je zaslišalo jjoročila o mezdnih jx>gajanjih in se zahvaljuje vsem, ki so prijx>mogli, da se prejemki delavstva ne bodo znižali. Ker uvidevamo, da se z redukcijo prejemkov nižjjm nameščencem TPD dela krivica, zaHfevanio, da se odločbe centrale TPD z dne 27. junija 1934 prekličejo, kakor se je storilo to tudi za deiairšfVb. Obenem zahtevamo, da oblasti zaščitijo delavstvo in nameščenstvo proti vsakim represalijam od katerekoli strani.« Shod je zaključil Pliberšek z zahvalo vsem, ki so se ga udeležili, obenem pa se je rudar Prašni kar zahvalil delavski delegaciji za njeno pomoč in požrtvovalnost. Delavstvo je jx> svojih zaupnikih ustmeno zahtevalo tudi odškodnino za tri dni, ko je delo počivalo. Denar mladoletnikov se bo odslej smel nalagati samo pri Drž. hipotekami banki Kongres elektrotehnikov Zagreb, 7, julija. AA. Zveza elektrotehničnih podjetij kraljevine Jugoslavije bo imela svojo letošnjo glavno skupščino v Zagrebu 7„ 8. in 9. septembra med Jesenskim Zagrebškim Zborom. Pri taj priliki bo obenem tudi strokovni elektrotehnični kongres, na sejmu pa bo posebna elektrotehnična razstava. Razstava bo prva te vrste v naši državi. Razstavljalci bodo skušali razstavo i/.preme-niti t propagandno prireditev za elektrifikacijo naše države in za uporabo električne energij« v obrti in v domačem gospodinjstvu, zlasti pa v kmetijskem gospodarstvu. Poročila « skupščine in s kongresa bodo dostavili vsem elektrotehničnim podjetjem v naši državi. Osebne vesti Belgrad, 7. jul. ni. Z odlokom pravosodnega ministra je postavljen Kazimir \lodic ža sodnega pripravnika pri okrož. sodišču v Celju. Vpokojen je Drago Podreka, šef mestne konti ole pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Premeščen je lv*n lxuičar, pomožni blagajnik 10. položajne skupine iz kurilnice v Slavonskem Brodu v kurilnico v Srpske Moravice. Premeščen je Josip Rijavec, oficial 8. položajne lupine iz Petrinje v Virovitico. Iz kurilnice v Kruševeti je premeščen v kurilnico v Velenje Aleksander Balog, strojevodja 9. položajne sku-onie. . ' Belgrad, 7. julija, b. Jutri pride semkaj naš berlinski poslanik Živojin Balugdžič. Belgrad. 7. jul. m. Danes je prispel semkaj naš poslanik v Ankari Miloslnv Jankovič, ki je prinesel s seboj trgovinsko pogodbo, sklenjeno med Turčijo in Jugoslavijo, ki jo je podpisal turški zunanji minister Tevfik Ruždi bcj. ★ Tokio, 7. julija. 1>. Novi ministrski predsednik Okada mimerava razpustiti japonski parlament /aradi negativnegH stališča strank. UmL,ii ?. i,,] p. t)nnA£ «o v Moskvi ustrelili tri konjske tatove. Ti latovi so bili vodje večje lolpe, ki je pozimi v bližini Mt«kve ropala konje in tudi zadala mnogo lli&- Belgrad, 7. jul. m. Na današnji seji narodne skupščine je bilo pred prehodom na dnevni red prečitanih nekaj interpelacij, nakar se -je takoj prešlo na prvo točko dnevnega reda, na pretres poročila odbora, ki je proučeval zakonski osnutek o izvensodnem postopku, ki ga je senat vrnil v ponoven pretres narodni skupščini. Poročilo odbora je podal poročevalec večine, ki je izjavil, da obstojajo spremembe, ki jih je storil senat, v tem, da j se ho odslej lahko nalagal denar mladoletnikov lc | v Državni hipotekami banki. Ta sprememba se je I izvršila po § 160. Po predlogu, ki ga je bil stavil | skupščinski odbor ob priliki prvega pretresa, je bilo določenih pet načinov razpolaganja s tem de- i narjem: Denar bi sc bil lahko nalagal v Državni | hipotekami banki, r ostalih denarnih zavodih, ki imajo pupilarno varnost, lahko bi se posojoal tudi privatnikom, če hi dajali popolno garancijo, ki jo predpisuje zakon, s tem denarjem bi se lahko kupovale premičnine in pn državni vrednostni papirji. Senat pa jc lo določbo tako spremenil, d a se denar mladoletnikov odslej lahko nalaga e d i n o 1e v Državni hipotekar-n i bank i. Poleg lega pa je senat iz zakonskega osnutka črlal tudi vse nadaljnje določbe, ki so urejevale postopanje pri razpolaganju z denarjem mladoletnikov. Poročevalec odbora je nadalje poudaril, da bi v primeru, če skupščina sedaj ne bi sprejela sprememb v predloženem zak. osnutku, nastopilo stanje, ki ga določa čl. 64 ustave, da so namreč ta zakonski osnutek ne hi mogel več predložiti v istem zasedanju narodnemu predstavništvu. ampak šele v drugem zasedanju in tudi v čisto novi obliki. Ker so se pa poslanci in senat pohvalno izrazili o tem zakonskem osnutku, je prosil, naj skupščina sprejme predložene spremembe. Za poročevalcem večine sla govorila dr. Marko Kožulj in dr. Viktor Ružič (oba iz Prekinega uaroclnepa kluba), ki sta izjavila, da je škoda, da se ie zakon, ki je bil drugače dober, lako poslabšal s lo spremembo senata, da so prizadeti zaradi tega drugi denarni zavodi, med njimi predvsem mestne hranilnice. Zato apelirata na večino narodne skupščine, naj ne sprejme od senata predloženih sprememb. Kratko ftojasnilo k temu zakonskemu osnutku je še podal minister dr Božo Maksiinovič. Nato so poslanci prešli nn glasovanje. (Ilaso-valo se je z vstajanem in so bile predložene spremembe sprejete z glasovi 40 poslancev. Zakon o državnem računovodstvu. Druga točka dnevnega red« ie hit znknnski osnutek o državnem računovodstvu. K temu je podal dališi ekspor.e f'""tični nr :,,,er dr. 0!or-gjevič, ki je poudarjal puinen lega zakona, ki je brez dvoma najvažnejši organski zakon. Od tega zakona sta tudi odvisna red in delo v državnih financah in v državnem gospodarstvu sploh. Ta zakon pa je tudi najobsežnejši zakon, kar jih sploh imtimo v naši državi. V današnjih razmerah ima ta zakon še poseben pomen, ker so časi težki in država nima v izobilju sredstev za kritje vseh svojih raznih potreb. Državni dohodki od davkov se ne zbirajo tako lahko v državno blagajno in je zaradi tega potrebno, da obstojajo jasni in precizni predpisi za zbiranje teh sredstev. Finančni minister je nadalje tudi poudaril, da se je zakon izdeloval jjolni dve leti. Nato je razčlenjal posamezne določbe predloženega zakonskega osnutka in prosil skupščino, da ga sprejme. Nato je govoril poročevalec večine dr. Gavri-lovič, ki je istotako poudarjal veliko važnost tega zakona in naprosil narodno skupščino, da ga sprejme v predloženi obliki. Za njim je govoril Miloš Dragovič (Jug. nar stranka), ki je izjavil, da manjšina ni predložila svojega ločenega mnpnja zaradi tega, ker misli, da bi bilo potrebno, da se izvede cela vrsta administrativnih ukrepov za olajšanje naše uprave. Govornik očita dalje, da ta zakonski osnutek ne jio-sveča dovoli pozornosti vprašanju državnih nabav in ne upošteva dovoljno potrebe domačega kapitala. Za zadruge je Dragovič dejal, da poslovanje zadrug ni vedno v redu, posebno ne tedaj, če nad njimi ni dovolj kontrole. Nato je zbornica prešla na glasovanje in se ie predloženi zakonski osnutek sprejel v celoti z glasovi 40 ftoslancev z vstajanjem. Državno pravobranilstvo. Kot tretja točka je bil na dnevnem redu zakonski osnutek n državnem pravobranilstvu. Tudi k temu zakonu je podal finančni minister daljši e k s poze v katerem je med drugim izjavil, da zakon o državnem računovodstvu in državnem pravobranilstvu nista eno in isto. Zakon o državnem računovodstvu bo predvsem služil administraciji državne uprave, zakon n državnem pravobranilstvu pa v obrambo državnih interesov r splošnem Naprosil je skupščino, da predloženi zakonski osnutek sprejme. Za finančnim ministrom je govori še poročevalec vladne večine, nakar je bil zakonski osnutek sprejet v načelu in podrobnostih. Pročitalo se je poročilo imunitetnega odbora o Izročitvi nekaterih poslancev sodišču. Imunitetni odbor je izročil sodišču pet narodnih poslancev. Seja narodne skupščine se ie nntn zaključil? in bo prihodnja sklicana pismeno. To je zaključna seja letošnjega pomladanskega zasedanja narodne skupščine. / Univ. prof, dr. Fr. Vebert Socialni pomen zadružne misli K mednarodnemu zadružnemu dnevu Morda se kdo čudi, da letošnjemu medn^t. zadružnemu dnevu jaz posvečam članek. Moja stroka je filozofija, kar je od dejanskega življenja precej oddaljeno. Zadružna misel pa je gospodarska misel, ki posega v dejansko življenje in postaja šele tedaj živa, ko je človek ne sprejema le v umu, temveč jo uresničuje v dejanju. Toda tudi zadružna misel je misel: tudi zadružno življenje ima svoio miselno vsebino, ki je od dejanskih prilik življenja aezavisna in jo to življenje samo tudi uresničuje. F. W. Raiffeisen Po tej strani pa spada tudi zadružna misel v filozofijo. In še! Vse panoge človeškega udejstvovanja so se porajale iz potreb dejanskega življenja; praksa, ne teorija je pričetek človeške zgodovine. A pričetek človeškega življenja, pričetek zgodovine; to dvoje pa ima že spočetka tudi svojo miselno ali svetozorno primes, ki deluje sprva le podtalno, postaja pa vedno očitnejša in samostojnejša. Končno nastopi tudi čas same teorije in od tedaj velja za nadaljnji razvoj načelo: ni teorije brez prakse ne prakse brez teorije. Filozofija in pomen gospodarstva To je izpričano na vseh področjih človeškega nazadovanja, tudi na gospodarskem. Tudi gospo-dSfsfyfl,,so rodile praktične potrebe in težnje in vprav ono je tudi v nadaljnjem razvoju ostalo praktično-življensko usmerjeno. Nahajamo pa tudi v gospodarstvu miselne, svetozorne osnove, ki so tudi v gospodarstvu gibalo, brez katerega bi ne bilo zgodovine gospodarskega življenja. Morda bi bilo gospodarsko življenje človeka še najbližje življenju živali. In vendar ne govorimo o nobenem pravem živalskem gospodarstvu. Zakaj ne? Ker bi »gospodarstvo« živali bilo sama praksa brez teorije, tešenje potreb brez misli, podreditev poželenju brez volje. Zato ima gospodarsko življenje človeka tudi svoj zgodovinski razvoj, dočim je živalsko življenje in udejstvovanje izven razvojnega valovanja. Čebela »gospodari« danes še vedno tako kakor pred tisoči let in bo enako »gospodarila«, dokler bo ostala člen življenja na zemlji. Pa človek? Omenjam le staroveško suženjstvo, srednjeveški fevdalizem in novoveški gospodarski liberalizem: razlike v gospodarskih razdobjih, kot bi jih v prirodno-živalskem življenju zaman iskali. Mislite tudi na strahotna nasprotja v gospodarskem vrenju naših dni! Odkod ta tudi v gospodarskem življenju tako očitna razlika med človekom in živaljo? Ker ima le pravo, človeško gospodarstvo še svojo miselno, svetozorno podlago, ki edina ima svoj neposredni zgodovinski razvoj. Torej je zgodovinski razvoj gospodarstva toliko kot razvoj misli in volje, ki je po gospodarstvu samo uresničena. Torej ima tudi filozof svoj delež pri obravnavi gospodarskega vprašanja, ki pa ni v praksi gospodarskega življenja; njo vodijo gospodarski strokovnjaki. Naloga gospodarskega filozofa pa je, da preiskuje idejno stran gospodarske vzajemnosti in izkuša odkriti tip gospodarstva, ki najbolj odgovarja osnovnim izvengospodar-skim potrebam in težnjam človeka posameznika in socialnega bitja. Zato bom prikazal take idejne, zlasti pa dušeslovne osnove gospodarskega življenja in iz njih izvajal različne zakonite tipe gospodarskega razvoja. In če se pravo, človeško gospodarstvo le po idejni plati loči od nepravega, živalskega, tedaj bomo priznali, da nam le filozofija more odpreti oči za svojstveno č 1 o -večansko, idealno obliko gospodarskega življenja. Najprej na kratko o nespornem pomenu gospodarstva za človeško življenje. Spričo tega pomena celo menijo, da je sploh ves zgodovinski razvoj posameznika in družbe v najglobljih osnovah Ie toliko kot njegov gospodarski razvoj: tudi vse izvengospodarske socialne, kulturne in družabne razlike da so le mehanična posledica določene oblike gospodarskega življenja. Čuli bomo še, da je to naziranje najmanj tako pretirano, kot znano Freudovo naziranje, da je vse življensko udejstvovanje človeka le mehanska posledica lake ali drugačne seksualne usmerjenosti. Življenje človeka je pregloboko, da bi se dalo le po enem kopitu v celoti dojeti. Ali tudi to ne odvzame gospodarstvu njegovega življenskega pomena. Kjer hira gospodarstvo, tam hira vse ostalo življenje, kjer cvete gospodarstvo, tam je vsaj eden obiek-tivnih pogojev, da doseže tudi izvengospo-darsko življenje človeka svoj višek. To je vidno v zasebnem in družabnem življenju, pri trenutnih življenskih prilikah in v samem zgodovinskem razvoju. Od siromaka, ki nima niti za golo živ-, ljenje, ne moremo zahtevati, na' se tembolj posveča višjim ciljem življenja. V zgodovini pa je misliti le na kulturo starih Grkov, ki je najprej in najmo-gočneje zacvetela na gospodarsko trdni obali Male Azije in ki >e z gospodarskim polomom stare Grške tudi izginila. Imajo torej morda vendar prav oni, ki viHijn y gospodarstvu edini vrelec zgodovine na zemlji? * Dušeslovno bistvo gospodarstva Predvsem ugotavljam, da gospodarstvo ni življenje, temveč le sredstvo življenja. To velja tudi neglede na vprašanje, ali gre za svojstveno človeško ali za živalsko življenje. Ker pa sem že povedal, zakaj je samo človeško gospodarstvo zares gospodarstvo v ožjem in pravem pomenu besede, lahko omenjenemu splošnemu dejstvu dam še tole ožjo obliko: Tudi gospodarstvo ni samo človeško življenje, temveč le sredstvo tega življenja. Ni gospodarstvo rodilo človeškega življenja in njegovih sil, temveč le človeško življenje in le človeške sile so mogle napotiti človeka še k posebnemu gospodarskemu prizadevanju, Primer. Ko muči človeka glad ali žeja, seže v prvem primeru po sadju, v drugem po vodi. To še ni nobeno gospodarsko udejstvovanje. Glad in žeja sta neposredni sestavini življenja, ne gospodarstva; pa tudi sadje in voda vsaj dotlej ne spadata ,v gospodarstvo, dokler drži samo, da smo ju, lačni ali žejni, kakorkoli (na drevesu ali ob studencu) dosegli. Na tei stopnji je živalstvo, ki je vprav zato izven pravega gospodarskega razvoja, dasi nahajamo že na tej stopnji oboje, življenje in sredstvo življenja, življenske potrebe in zadoščedje tem potrebam. Ali to življenje je še preozko, da bi moglo bitju, ki ima tako življenje, dati značaj gospodarskega bitja. Torej ne velja le, da gre življenje pred gospodarstvom, velja tudi, da je potrebno prav posebno živlianje, ki šele more biti vir pravega gospodarskega razvoja. Je to človeško življenje! Zdaj je na dlani usodna zmota onih, ki hočejo bistvo in razvoj človeškega življenja razumeti že iz bistva in razvoja človeškega gospodarstva, v tem ko je neobhodno potrebna vprav obratna pot: za razumevanje človeškega gospodarstva se zahteva razumevanje človeškega življenja ne narobe! Da uvidimo to še na posebnem primeru, je treba le primer gladu ali žeje tako razširiti, da prestopimo prag pravega gospodarskega življenja na zemlji. Človek ne ostaja le pri gladu in žeji in tudi ne le pri tem, da bi se le slučamo nasitil ali napojil, temveč skuša dobiti sredstva, ki ga store od trenutnih prilik nezavisnega in mu omogočajo, da ima hrano in pijačo na razpolago tudi tedaj, ko je žival ne more dobiti; 'ato sadi drevesa, koplie studence, obdeluje polje. goji živino, kopiči pridelke itd. Taki ali vsaj podobni so bili početki človeškega gospodarstva. Odkod ta prikazen takega pravega gospodarstva, kot ga v živalstvu nikjer ni? To bi bil pravi čudež, ako bi zgodovina človeka bila le toliko kot zgodovina njegovega Gospodarstva, Zato sem že rekel, da mora studii gospodarstva biti študij človeka, ne narobe. Če pa si zdaj človeka s te plati ogledamo, opazimo na njem kaj značilno, povsem izvengospodarsko d v o j n o s t, kot je v vsej mrtvi in živi p r i r o d i ni. Po eni strani svojega bistva je tudi človek le kos mrtve in žive pri rode; ie to njegovo telo in ona polovica njegovega življenja, kot je značilna tudi za živalsko življenje (občutki, neposredne zaznave, čuvstva gladu in nasičenosti, spolni goni itd.). Človeška narava pa ima še drugo stran, kakor je v vsej prirodi izven človeka nikjer ne najdemo: sta to svojstveno človeški razum in volja. Dejstvo te izvenprirodne strani človeške narave sem v svojih spisih tudi znanstveno utemeliil. Tu naj še ugotovim, da je človek samo po tej drugi ter izvenprirod.ni strani svojega bistva edini tvorec kulture in civilizacije, torej tudi prave zgodovine na zemlji. In samo po tej pravi osebni ali duhovni strani svojega celotnega bistva je človek tudi edini tvorec vsega pravega gospodarskega razvoja. Samo strogo življenjska izvengo-spodarska dvojna posebnost človeške narave je torej pogoj za nastanek ter razvoj gospodarstva, ne narobe, Izvengospodarska posebnost človeka! Saj sta glad in žeia, pa tudi razum in volja neposredni izvengospodarski sestavini samega življenja; gopo^arstvo pa ni življenje, temveč le sredstvo življenja. Ta osnovna teza je zdaj dovolj potrjena tudi po izvengospodarsko življenjskem izvoru gospodarstva. Za njo pa govori tudi končni, enako izvengospodarsko življenjski namen gospodarstva. Mislimo si človeško družbo, čije življenje bi bilo na idealni, doslej še nedoseeženi gospodarski višini, to pa z dodatkom, da bi bilo vse to življenje res izključno gospodarsko uravnano in usmerjeno. V t a k i družbi bi nikomur ne manjkalo kruha, obleke, stanovanja, denarja itd.; toda v njej bi ne bilo prostora za tiho radost, za jubezen, za molitev, v njej bi odpadlo hrepenenje po lepoti, resnici, dobroti, v njej bi ne bilo božjega diha, ki preveva vse človeško življenje na zemlji. Kdo bi bil v taki družbi srečen?! Saj vsi uvidimo: Gospodarstvo bi vprav tedaj, ko bi doseglo svoj idealni višek. samo glasno pričalo, da služi po lastnem bistvu le nadaljnjemu, povsem izvengospodar-skemu, ojebno-duhovnemu razvoju človeka. Naj torej vzamemo gospodarstvo po njegovem izvoru ali po končnem namenu: osnovni smisel vsega gospodarstva je samo v izvengospodarski h straneh človeškega življenja: samo živjenje, človeško življenje ie edini pogoj in namen gospodarstva, gospodarstvo je samo produkt in sredstvo življenja. S tem pa je teza nekaterih (Marx!), ki jim je zgodovina človeka le toliko kot zgodovina gospodarstva, docela porušena! Skrajna tipa gospodarstva Ta opredelitev osnovnega razmerja gospodarstva do življenja, prirodnega in duhovnega, pa nam lahko služi tudi kot merilo za načelno presojo različnih uresničenih tipov gospodarskega življenia. Pozornost vzbujata zlasti dva taka tipa, ki se vprav v naših časih drug z drugim obupno borita. Sta to skrajni gospodarski individualizem (kapitalizem) in njemu povsem nasprotni skrajni gospodarski kolektivizem (socializem). V kakšni luči se pokaieta ta tipa, ako ju merimo z našim načelom, da bodi gospodarstvo le sredstvo življenja in ne narobe? Obema gre naravnost neizogibna tendenca takega razvoja, kot da je gospodarstvo edini osnovni ter vrhovni namen življenja na zemlji. Skrajni gospodarski individualist vidi smoter svojega življenja v čim silnejšem gospodarskem razmahu; ko se mu stavijo nasproti kakršnekoli ovire, misli, da jih mora za vsako ceno porušiti, tudi za ceno lastne osebne plemenitosti in škode, ki jo povzroča svojemu bližnjemu. Tako ravnanje se mu prikazuje tudi kot edino pravilno in smiselno. Ali tudi skrajni gospodarski kolektivizem vidi po lastni nuji osnovno ter vrhovno vrednoto življenja v gospodarski vrednoti. Zakaj kolektivizem te vrste postavlja gospodarstvo kot tako objektivno vrednoto, po kateri naj se enako ravna vsak poedinec in po kateri edini naj dobiva tudi ostalo zasebno in javno življenje svoje pravo mesto v sestavu vrednot. T. j. tudi skrajnemu gospodarskemu kolektivizmu je človek le »številka« v gospodarskem sistemu življenja. Ta skupnost med tema najlolj nasprotnima gospodarskima tipoma se vidi še v dveh nič manj važnih okoliščinah. Prvič, da bi bila za oba tipa primerna in res naravna samo filozofija ateizma in mate r i a 1 i z m a. Naravno! Kjer se vse meri samo po gospodarskem idealu, tam ne more biti mesta ne za Boga ne za notranje, duševne vrednote življenja. Zato tudi opažamo, kako je v obeh, v taboru gospodarskega indvidualizma in v taboru gospodarskega kolektivizma, za duhovno vrednočenje človeškega življenja kaj malo razumevanja. Še zna-čilnejša pa je druga skupnost med niima, ki je tudi le neizbežna posledica njune izključno gospodarske usmerjenosti, Je to oni neživljenjski internacionalni duh, ki so mu zlasti osnovne dru-i žinsko plemenske in narodnonacionalne razlike na zemlji zadnja briga. Tudi to povsem naravno! Komur je le na denarju, mu je kajpa vseeno, ali gre za dinar ali za liro. Kjer prevladuie samo gospodarsko motrenje in presojanje človeškega življenja, morejo imeti vse neposredno živjenjske, vprav v bistvu izvengospodarske socialne razlike, kot so dane vprav z družinskoplemenskim in na-rodnonacionalnim razvojem človeštva, le neko podrejeno mesto in uvaževanje! Zato zopet opažamo, kako je v obeh, v taboru skrajnega gospodarskega individualizma in v taboru skrainega gospodarskega kolektivizma, tudi za narodnonacionalne težnje in potrebe človeštva prav malo zanimanja. To izvira odtod, ker sta oba skrajna gospodarska tipa v svojem dejanskem razvoju glasnika načela, kot da bi gospodarstvo ne bilo le sredstvo, temveč edini in vrhovni namen življenja na zemlji. Mi smo se že preprčali, da ni tako. Torej pa je dana potreba po takem osnovnem gospodarskem tipu, ki mu je tudi gospodastvo le posebno sredstvo življenia in ki ima samo ta namen, da bi izvengospodarski in svojstveno človečanski cilji življenja tudi po gospodarski poti postali čim prej doseženi. Tak tip bo vmesni tip, ki se bo tudi na gospodarskem polju izogiba! skrajnega individualizma in skrajnega socializma in ki bo tudi tu zastopal idejo socialnega individualizma. Vprav to je zadružni tip gospodarskega življenja. Zakai? Ker se samo zadružno gospodarstvo po lastni zamisli in nuji že vnaprej otresa vsega, kar dela celo iz tako nasprotnih taborov, kot sta gospodarski individualizem in gospodarski kolektivizem, prav za prav e n sam usodni tip gospodarskega življenja. Zadružništvo je proti skrajnemu individualizmu, ker vidi možnost pravega gospodarskega napredka samo v skupnem delu in skupni pomoči. Zadružništvo pa je enako proti skrajnemu socializmu, ker Vidi izhodni in končni smisel gospodarstva samo v pravem individualnem življenju in v osebno kulturnem napredku. Zadružništvu gospodarstvo ni namen, temveč le sredstvo življenja. Iz tega razloga bi za zadružništvo ne bila več primerna in naravna filo- zofija ateizma in materializma, pač pa filozofija teizma in idealizma. Zakaj pravemu zadružništvu je človek bitje, ki niha po lastni naravi med zemljo in nebom: s prvo ga veže njegovo telesno in življenjsko prirodno svojstvo, z drugim njegov osebnoduhovni značaj in iz netan v p. (evidenčni nadofic.), Vrazov trg 4, P lesko Josip, 60 let, delovodja »Strojnih tovarn in livarn«, Svabiceva 7, Papež Marija Monika, 66 let, Marijina sestra, Vidovdanska c. 9, Prijatelj Elizabeta, 81 let, bivša šivilja, lapljeva 2, Majcen Barbara, roj. štebe, 65 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Bolta Janko, 1 leto, sin delavca. Krakovska ul. 20, Fabjani Leopold, 70 let, posestnik, Žužemberk 150, Purkart Bo-gomir, 23 let, sin voznika, Dolenjska c. 28, Zabret Marjetica, 2 meseca, hči posestnika, Britof pri Kranju, Cerne Franc, 56 let. posestnik, Moste pri Ljubljani. Hribar Janez, 67 let, zidar, Sv. Petra cesta 49, Kozjek Marija, 27 let, žena posestnika, Trebše 7. obč. Sv. Peter pod Sv. Gorami, Iskra Frančiška, 14 let. hči dninarja. Dvorna vas 10 pri Brezjah, liro-vatin Anton, 34 let, kočar, Okonice I pri Borovnici, Hrovat Peter, 31 let, mesarski mojster, Javornik W;" okraj Radovljica, Tavčar Andrej, 43 let. Javorje, Poljane nad Skofjo Loko, Stanko Franc, 66 let, posestnik, Peče 40 pri Moravčah. Mekuš Marjana, 74 let, posfrežnica, Cojzova c. I, Cernivc Anton. 4 mesece, sin služkinje. Vojsko 8, obč. Vodice, Tamše Marlin, 76 I«f. vžitkar, Topolšica 67, Rozman Alojzij, 32 let, mizarski pomočnik. Duplice 30 pri Kamniku. šepic Jožica, 2 meseca, hči kiparja, Tabor 6, Lukač Terezija, 4 leta, hči dninarja, Oabetje 12 pri Litiji. Kubot Slavko. 9 mesecev, sin delavca, Dolnja vas 14, obč. Rudnik pri Ljubljani. Dr. Mercun »peeialist za notranje bolezni ordinira do 15. septembra ismo dopoldne od 11 dn 13, © Opozarjamo na oglas skladatelja A. Jakl-a v Mostah. 0 Dve žrtvi električnega toka. V strojnih tovarnah In livarnah je predsnočnim udaril v električni centrali lok 30-letnegn elektromonterja Antona Tonica, stanujočega v Zarnikovi ulici 3. — I Tome je omediei. V nezavestnem slnnju so i;h I prepeljali v bolnišnico, kjer se do včeraj še ni zavedel. Njegovo stanje Je skrajno resno. — Prav Slovensko učiteljstvo zboruje Ljubljana, 7. julija. Danes ob 10 dopoldne se je pričela v Delavski zbornici IV. banovinska skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino, v kateri je stanovsko organizirana velika večina slovenskega učiteljstva. Skupščine se udeležujejo delegati 31 okrajev in ji prisostvuje tudi banoviuski šolski nadzornik Drnovšek. Zborovanje je začel ob 10 dopoldne predsednik sekcije Dimnik. V svojem nagovoru je povdarjal, da poteka letos osem let, kar se je med slovenskim učiteljstvom' vršila borba za načelne in idejne osnove stanu in organizacije, ki je bila zaključena s sprejetjem posebne deklaracije o smeri stanovske politike leta 1926 v Celju. V glavnem je ta deklaracija zahtevala neodvisno enotno st novsko fronto vsega jugoslovanskega učiteljstva na povsem nepolitični podlagi. Nato je orisal nadaljnje dogodke, ki so se izvršili v tej smeri, govoril o jugoslovanski nacionalni misli, Jsateri mora zlasti šolska in obča ljudska vzgoja posvečati prvo pozornost. Nato je govoril o čedalje večjem pomenu organiziranih stanov v družbi. Svetovni dogodki dokazujejo, da stopa stanovska ideja vedno "bolj v ospredje, kar sili tudi učiteljstvo, da si poišče novih metod in novih smeri v svoji stanovski politiki. Nato so bile sprejete vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki banu dr. Ma-rušiču in proevtenemu ministru. Sledile so volitve odsekov, in sicer so bili izvoljeni odseki: za tisk, za gospodarstvo, za obmejno šolstvo, pevski, za učne načrte, za obrtno-nadaljevalno šolstvo, za resolucije, za gospodarske in socialne ustanove, za javno delo, za knfetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo ter odsok za stanovsko politiko. Tajniško poročilo Iz obširnega tajniškega poročila tajnika goep. Kumlja, ki je natisnjeno v »Učiteljskem Tovarišu«, posnemamo: Sekcija JUU za dravsko banovino ima včlanjenih 3260 učiteljev in učiteljic. Članstvo je padlo v preteklem letu samo za 21. Neorganiziranih učiteljev je v dravski banovini 440. Največjo važnost in vse svoje sile je polagala sekcija v preteklem poslovnem letu ureditvi najbolj perečih vprašani učiteljskega stanu, to je zopetni uzakonitvi učiteljske stalnosti, preureditvi razpisa ln oddaje službenih mest in izpremembi disciplinskega postopka. Sekcija je Izdelala predloge projekta za izpremenvbe in dopolnitve v zakonu o narodnih šolah, ki jih je glavni odbor JUU po odobritvi predložil skupno s posebnim proglasom kot zahtevo vsega učiteljskega stanu v državi mero-dajnim krogom v Belgradu. Glede stalnosti učiteljstva stoji sekcija na stališču, da ta ni le v interesu učiteljskega stanu, ampak še posebno v interesu razvoja naše narodne šole, za kar poceni najelementarnejši predpogoj. V interesu uspeha na narodni šoli bi dalje bilo, da se vsa izpraznjena učiteljska mesta takoj razpisujejo. TI razpisi pa naj se mesečno Objavljajo v »Službenih novinah« in »Službenem listu«. Sekcija se je v tem oziru mnogo trudila. Sekcija je v preteklem letu v polnem obsegu izvajala zaščito članstva po novem pravilniku. Stalna zahteva sekcije pri izvrševanju te zaščite je, da se ne upoštevajo anonimne ovadbe. Vseh zaščitnih primerov je bilo v preteklem letu 94. — Sekcija ugotavlja v svojem poročilu, da je njeno delovanje otežkočeno s tem, da posegajo dandanes v personalna učiteljska vprašanja odločujoči politični činitelji, ki se zavzemajo; za razne prosilce in druge stvari iz povsem sebičnih razlogov. Ako naj se ne ubije popolna morala in naj učiteljstvo ne izgubi vere v zakon in pravico, potem je skrajni čas, da preneha vsak vpliv laikov na učiteljska vprašanja. — Napredovanja so se vršila v preteklem letu zadovoljivo redno. — Govorice o zdravljenju brezposelnosti v učiteljskih vrstah z redukcijo poročenih učiteljic, so ge izkazale zaenkrat za preuranjene, čeprav šo že obstojali tozadevni načrti. Sekcija je na i stojnih mestih sproti utemeljevala kvarnost takih ukrepov. — Sekcija je imela mnogo poela tudi z intervencijami glede izplačevanja prejemkov u teljetva, ki se čuti po pravici zapostavljeno za drugimi državnimi uradniki. Obširno komentira poročilo vprašanje stanarin in kuriva, dalje banskih in okrajnih šolskih nadzornikov, kontraktualnih učiteljev, učiteljev dnevničarjev, učiteljic ženskih ročnih del, brezposelnih učiteljskih Kbiturientov, šolskih upraviteljev itd. Jeseni bo število brezposelnih učiteljskih abiturientov, ki imajo vložene prošnje za službo, narastlo na 650. — Sekcija se je v preteklem letu mnogo borila proti neprestanemu pobiranju denarja po šolah in predočila njegov kvarni vpliv. V posebnem odstavku obdelava tajniško poročilo tudi razmere v JUU, kjer ugotavlja prepotreben sporazum. — Sekcija je izdajala v preteklem letu poleg »Učiteljskega tovariša« še »Pro-sveto«, ki se je tiskala kot priloga omenjenega glasila, in strokovno pedagoško revijo »Popotnik«. Slede poročila o šolsko-upravnem odseku, Mladinski matici, Učiteljskem pevskem zboru, šolskem radiu, klubu prijateljev vaške kulture, o gospodarskem svetu in ekskurzijskem odseku. Računski zaključek sekcije so prejeli vsi delegati natisnjen. Komentiral ga je blagajnik Grum, ki je govoril o varčevanju, katero se je moralo uvesti zaradi težkih gmotnih razmer. Celokupni promet sekcije je znašal v preteklem poslovnem letu 3,566.182.37 Din. Odpovedali so v preteklem letu zlasti inserati v stanovskih glasilih, tako da sekcija v proračunski načrt za leto 1934-35 dohodkov iz inseratov sploh ni vstavila. Po teh dveh poročilih se je izvolil poseben kandidacijski odbor za jutrišnje volitve. Ker poteče letos triletna funkcijska doba odbora, bo treba voliti nov odbor. Upravni odbor je razdelil vse okraje na 11 okrožij, od katerih je vsako delegiralo svojega delegata v ta odbor, ki bo poskušal sestaviti skupno kandidatno listo. Ob 12 je predsednik prekinil zborovanje. Popoldne so zasedali odseki, zvečer ob 8 se skupščina nadaljuje in jutri dopoldne zaključi. Slovenci v Južni Ameriki Buenos Aires, 18. junija. Z gotovostjo skoraj ni mogoče trditi, Od kedaj datira izseljevanje Slovencev v Južno Ameriko. Nikakor pa ne pretiravam, ako trdim, da moramo iskati začetke okoli leta 1860. Naselilo se je bilo namreč tedaj precejšnje število evropskih družin v argentinski pokrajini Lntre Rios in slišal sem, da je bilo med temi tudi nekaj slovenskih. Okrog leta 1890. pa tja do 1900. se je preselilo mnogo slovenskih družin v Brazilijo, kamor so naše ljudi brezplačno spravljali gospodarji ogromnih kavinih plantaž. Toda ljudje so bili kmalu razočarani. Brazilska klima za naše izseljence nikakor ni prikladna in izseljenski val, ki je grozil skoraj izprazniti predvsem naše goriške in kraške vasi, je polagoma ponehal. Od tedaj pa do leta 1922. skoro ne beležimo našega izseljevanja v Južno Ameriko. Radi priključitve dobršnega dela slovenskega ozemlja Italiji, so se začeli primorski Slovenci, prisiljeni ne toliko radi gospodarskih kakor političnih razmer, seliti v pravcatih procesijah v Argentino. Parnik za parnikom je odhajal iz Trsta in Genove, prenapolnjen z našim življem. Tisoči in tisoči so odhajali iskat sreče in svobode v bogate južnoameriške pampe. Koliko nad, koliko upov? In vse to tja do konca 1929. leta, ko je Argentina, tudi ona prizadeta po svetovni gospodarski krizi, v 1. 1930. skoraj popolnoma zabranila priseljevanje aH ga vsaj zelo omejila. Danes je priseljevanje semkaj popolnoma izostalo in priti se da le s posebnimi dovoljenji inmigracijske komisije; nima pa nobenih tež-koč, kdor hoče spraviti semkaj svojo družino, ženo in otroke ali starše, če le dokaže, da jih ima s čim preživljati. Tukajšnje časopisje je veliko razpravljalo o številu Slovencev v Argentini in v Južni Ameriki sploh. Bil sem v stalnih stikih s paroplovnimi družbami, pregledovat sem imenike potnikov in prišel tako do precej natančnega števila. Vseh Slovencev v Argentini nas bo okoli 22.000, od tega števila jih je iz Jugoslavije kakih 3000, ostali so Primorci. Drugod v Južni Ameriki pa, in to predvsem v Braziliji in Urugvaju, jih je okoli 4000- 5000. Približno polovica teh je iz Jugoslavije. V Boliviji ni skoro nobenega Slovenca. 1 am imam v mestu Potost prija-i telja, ki mi pravi, da se v štirih letih, kar tam pre- tako je resno stanje 17-letnega Josipa Baberca, elektrotehniškega vajenca v Bornovi elektrarni v Puterhofti pri Tržiču. Baberc Je imel opravka pri napeljavi visoko napetosti ter je hotel izmenjati varovalke. Snet pa Je nepravilne varovalke ter ga je električni tok udaril, Tudi Baberc do včeraj še ni prišel k zavesti In je tudi njegovo 9tanjc skrajno resno. pcašclc za ie dotnai, JMtfi i* tetttfti 0 Trije ponesrečenci. V papirnici v Gortčn-nah seje včeraj zjutraj zrušil kup hlodov na 43-leftlega delaven Lukeža Podakarja iz Preske. Po-daknr je. dobil skrajno nevarne notranje poškodbe. — V Salki vasi pri Kočevju je med prepirom nekdo vrgel vznak 83-letnega užitkarja Janeza Kropsa, ki Si jo pri padcu zlomil desno nogo. — V Pijavi gorici so otroci nabirali Češnic. Z drevesa je nekf otrok vrgel težek lesen ključ za pri-pocibanje vej. Kjluč je padel na glavo 5 letnemu Mirnim .Inpljtt ler mu prebil črepinjo. — Stanje otroka je resno. 0 Na Rožnik. Danes vsi na žegnanjske krofe, Id nam Jih v priznano najboljši kakovosti pripravi gostilna na Uc2;ifkit. 0 Dunajsko pranje, svetlolikanje, Šimenc, Kolodvorska L biva, še z nobenim ni srečal. Nekaj jih je VofCbile, toda rto število je neznatno. Slovenski izseljenci žive raztreseni po vS^Širtji Argentini. Dobiš Slovence kot jetniške paznike v" državni kaznilnici »Ushnaia« v takbzv. Ognjeni zemlji, »Tierra del Fuego«, dobiš jih kot kozje in ovčje pastirje na zasneženih prerijah Patagonije, kot mehanike pri petrolejskih vrelcih v Comodoro Rivadavia; kot dobrocvetoče in prospevajoče gospodarje v pokrajini Rio Negro, kot obdelovalce kamna v Tandilu, kot delavce v Irigorifikih v La Plati; ogromno je število naših ljudi v Buenos Airesu. Mendoza s svojimi vinogradi, Cdrdoba z ogromnimi žitnicami, Santa Fe s koruzo in lanom, Rosario s svojimi železniškimi delavnicami, po vseh teh krajih slišiš našo govorico, povsod, kamor so prišli, so se uveljavili naši izseljenci zaradi svoje pridnosti, poštenosti in delavnosti. Celo v žareči Chaco so prišli. In ne ravno v malem številu. Nekaj stotin jih je: obrtnikov, poljedelcev, navadnih delavcev. Toda o tem v posebnem članku. S. F. K 50 letnici godbe v Mengšu Redni avtobus Bistra pelje iz Ljubljane v Mengeš ob 11.45 iz Tavčarjeve ulice. Izredni avtobus Bistra (udi ob 13.30 ln ob 14.30. Dalje je redna zveza na kolodvor Jarše-Mengeš. Zvečer po zadnjem vlaku vozita dva avtobusa iz Mengša v Ljubljano po želji interesentov. Redni avtobus, ki vozi zvečer v Ljubljano in nazaj, prevzame v prostem času poljubne progo po želji interesentov. Mengeški kapelnik Peter Lipar - 50 letnik Kamnik, 7. .julija. S proslavo 51) letnice ustanovitve Mengeške godbe praznuje 50 letnico rojstva tudi njen zaslužni kapelnik Peter Lipar, gostilničar in posestnik v Mengšu. Peter Lipar je pristen Mengšan, ki stoji že več kot četrt stoletja v ospredju vsega mengeškega kulturnega in javnega delovanja. Že kot 10 leten deček, nadarjen v glasbi, je pristopil k Mengeški godbi, potem jc tri leta obiskoval or-glarsko šolo v Ljubljani in s 16 leti jo nastopil službo organlsta in psvovodje, katero opravlja zdaj žc polnih 34 let. Kapelnik godbe je že 26 let. Tudi javnega življenja v Mengšu si brez Petra Liparja ne moremo misliti. Že od 190.? je rloloval v občinskem odboru kot otfbornik in svetovalec, 15 let pa jc hil mengeški pan. Svojo požrtvovalno delavnost je posvetil tudi mnogim društvom in zadruga«, kot predsednik ali pa odbornik. Danes je tudi predsednik Strelske družine ln Smučarskega kluba. Ob 50 letnici ima Peter Lipar za seboj že plodonosno dobo vsestranskega agilnega delovanja za kulturni in gospodarski napredek svojega rojstnega kraja. Jubilej Mengeške godbe je tudi njegov jubilej, h kateremu mu iskreno častitamo z željo, da bi bilo tudi njegovo nadaljnje delo v tako obilni meri kronano 7. uspehi v prid lepemu Mengšu!_ _ —- Pri boleznih srca in poapnenju £11, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura >Pr&u« Jss6*ots£ grcnčica lahko Izpraaijenje črevesa brez vsaikegn napora. Ob 60 letnici zagrebške univerze Kulturni sliki med Slovenci in Hrvati Zagreb, 6. julija. Zagrebška univerza je stara 60 let. Častitljiva starost v primeri s slovensko univerzo. Našemu vseučilišču še brki ne bi vtegnili pognati, a hrvatska se ponaša s častitljivo šestdesetietniško brado. Kar skromni moramo biti mi, Hrvati se pa že lahko postavijo, ker njihova najvišja šola se je porodila se v oni dobi, ko še ni imela vsaka vas svoje gimnazije. Sicer pa početki te ustanove segajo za celih 300 let nazaj, ko je obstojala visoka šola v Lejx>-glavi, ki je dajala doktorske diplome iz filozofije in teologije. Leta .1666. so dedščino te šole podedovali jezuiti, ki so visoki pouk nadaljevali v Zagrebu, pa je seveda njihove zavode zajela ista usoda kot jezuite same. Na Petrovo se je vršila slovesnost šest-desetletnice, katere se je udeležil tudi ljubljanski rektor dr. Slavič, ki je povdarjal tesne stike med slovenskim in hrvatskim kulturnim življenjem. Mnogi Slovenci so izšli iz te šole, a tudi marsikateri Slovenec se odlikuje v vrsti znanstvenikov zagrebške univerze. Kakor je bil v zgodovini hrvatski narod — tako je zaključil rektor dr. Slavič — »antemurale Christianitatis«, tako naj v bodoče ostane »palla-dium culturae et humanitatis croaticae«. Lepi in mnogi so bili obojestransko stiki slovenskega in hrvatskega kulturnega življenja v zgodovini. V zadnjem času se pri Hrvatih opaža nekako omalovaževanje slovenskih kulturnih vrednot, dočim se Slovenci vedno živo zanimajo za vse utripe hrvatskega duhovnega bitja. Sem pa tje kdaj srečamo na odru kaj iz slovenske književnosti — pa bi človek skoraj prišel na misel, da včasih kaj izbe-ro prav v zasmeh naših vrednot (n. pr. »Vdova Ro-šlinka«). Tudi pripovedništvo je našlo le malo poti iz slovenske knjige v hrvatsko. Med prijatelji naše kulturne zakladnice bi mogli omeniti pred vsemi dr. Esiha, ki prav pogosto zajame v slovensko življenje in prav v simpatični luči ojjozori hrvatsko javnost na to in ono slovensko vrednoto in dogajanje. Pomembni so ti njegovi doprinosi jx>sebno zato, ker jih podaja v najbolj čitanem zagrebškem dnevniku »Jutarnjem listu«. Tako je jako lepo poročal o znanstvenem udejstvovanju novega ljubljanskega rektorja dr. Ramovša, podal je sliko delovanja kustosa ljubljanskega muzeja dr. Rajka Ložarja, ob njem pa karakteristično navedel vse pomembne Pij XI. katehetshemu kongresu Svetemu očetu Piju XI. je bila s katehet-skega kongresa v Mariboru odposlana naslednja brzojavka: Nad sto katehetov srednjih in drugih šol Jugoslavije, ki so se zbrali na kongresu v ■'• boru, da razinotrivajo vprašanja krščanske vzgoje mladine, si usoja izraziti Vaši svetosti čustva sinovske udanosti in popolne pokoršč' proseč za svoje delo Vašega očetovskega blagoslova. — Fračišek Gnidovec, škof skooljan kot gost; Ivan Tomažič, ordinarij; Ivan Bogovič za predsedstvo kongresa. Odgovor sv. Očeta, ki je prispel na zgornjo brzojavko: škof Tomažič, Maribor! ri[5vje,ti Oče hvaležno vzradoščen ob izrazih ndanosti tamkaj zbranih katoliških katehetov Erosi božjega razsvetljenja in pomoči, da bi ilo njih odlično delo v korist krščanskemu imenu ter j>ošilja predsedstvu kongresa in vsem udeležencem svoj višjepastirski blagoslov. — Kardinal Pacelli. Pozdravne telegrame so poslali katehetske-mu kongresu: prevzv. škof dr. Njaradi, Slomškova družba iz Ljubljane po svojem predsedniku Štruklju in več katehetov iz raznih delov države, za kar se predsedstvo kongresa iskreno izahvaljuje. Javna zahvala Nenadomestljiva izguba ljubljenega soproga in krušnega očeta I AN K A ČOLNARJA šef-pilofa ljubljanskega Aerokluba „Naša krila" /e nenadoma pahnila mene in mojega sinčka lokola v življenje polno negotovosti in moreče skrbi. V močno uteho mi je pa plemenito ravnanje VZA/EMNE ZAVAROVALNICE V L/UBLJANl Pokoini Janko je bit pri tem domačem zavodu zavarovan za slučaj smrti. Vzajemna zavarovalnica ga ie pred komaj enim letom sprejela v zavarovanje pod zelo ugodnimi pogoji, čeprav je s tem prevzela z ozirom na pilotsko delo mojega pokojnega moža izredno jamstvo. Takoj po smrti mi je Vzajemna zavarovalnica izplačala četo zavarovalno vsoto v gotovini Menim, da se morem za vse to najlepše zahvaliti s tem, da ta naš domači zavarovalni zavod vsakomur najtopteje priporočam. Ljubljana, dne 2. julija i934. Čolnar Milka Nemška vas pri Ribnici Občeznani lesni trgovec in lastnik parne žage g. Pavel Cešarek je umrl 5. t. m. po daljši bolezni. Pred meseci je padel s tovornega voza in posledice so se oglašale tako hudo, da se kljub veliki negi zdravnikov in domače družine ni mogel rešiti. Pokojnik je bil daleč naokrog znan kot mož-postenjak, ki si je s svojo pridnostjo pridobil obširno premoženje. Kljub visoki starosti je hodil s hlapci v gozd in opravljal težka dela kot vzor pridnega moža, ki se ne prevzame in dela, četudi mu ni ravno potrebno. Zapušča družino, ki jo je vso lepo preskrbel, najstarejši sin je predstojnik okrajnega sodišča v Kočevju. Pokojni je bil krščanski mož in boguvdano tudi lepo dokončal zemsko poti Svetila mu večna luči. slovenske umetnostne kritike in zgodovinnarje. Ob priliki ljubljanskega velesejma je poklonil svojim bravcem marsikatero lepo mjanso iz ljubljanske f>er-špektive. Želeti bi bilo le to. da bi bilo še več tako dobrih poznavalcev in naklonjenih glasnikov slovenske kulture med Hrvati. Kakor vsako leto se je tudi letos odpravila dolga procesija romarjev iz Zagreba k Mariji v Bistrico. Nekaj tisoč se zbere teh romarjev vsako leto in jo peš mahajo v Bistrico in nazaj. V soboto se zbero že ob 4. uri zjutraj in se vrnejo šele v ponedeljek zvečer, ko jih vse mesto slovesno sprejme. Letos vodi to procesijo sam novi nadškof. Šest ur hoda je pot dolga, a romarji po potu obiščejo še več cerkva, tako da se zamudijo na potu več kot pol dne. V nedeljo pa vozijo tudi posebni romarski vlaki za polovično ceno. Bomanja se vsako leto vdeleži tudi zagrebški župan. Pa še eno romanje se pripravlja. Ker so že toliki Slovenci priromali letos k Mariji v hrvaški Bistrici, hočejo se Hrvatje oddolžiti tako, da bodo poromali k Mariji v slovenski Rajhenburg. Dne 22. julija bodo prišli gori s posebnim vlakom. Pevski zbor Bra-nimir bo pa priredil v cerkvi lep cerkveni koncert. Gotovo bodo to priliko porabili tudi mnosri Slovenci od vseh strani, da bodo tako pri Mariji pozdravili brate Hrvate. Pa tudi Slovenci v Zagrebu imamo svoje romanje pred seboj. Radi bi pozdravili Marijo na Svetih gorah — goro na Bizeljskem. To bo pa šele v avgustu. Za naše slovensko življenje v Zagrebu je j>a pomemben dogodek tudi to, da se je naše »Slomškovo prosvetno društvo« preselilo. Saj sedaj smo v času pravega preseljevanja. Vsak meni, da je »našel nekaj primernejšega«. Tudi Slomšek je doživel tak dogodek. Stari prostor, obstoječ iz ene same sobe je postal vse pretesen, tako se je bilo treba ogledati za čim prostornejšim. Sedanji lokal ima kar tri sobe, svetle in prostorne v Nikoličevi ulici 10 — ravno nasproti kinu »Luksor«, v prvem nadstropju. Skavtski tabor v Bistrici Maribor, 8. julija. Danes ob 10 dopoldne se slovesno otvarja skavtsko taborišče v Bistrici pri Limbušu, v katerem bo taborila slovenska skavtska župa do 16. julija. Otvoritvi bo predvidoma prisostvoval sam minister za telesno vzgojo J* ' Andjelinovič, predstavniki lokalnih oblasti, zastopnik glavne uprave skavtske zveze inž. Vukelič iz Belgrada, dva oficijelna avstrijska delegata in sicer načelnik graške župe Rosenmeier s tajnikom Reismeičrjem ter predstavniki čeških in poljskih skavtov. Češka delegacija je že prispela, v petek so prišli tudi Poljaki in sicer 20 po številu, ki se nahajajo na daljšem potovanju s kolesi. Včeraj je prispelo tudi okoli 50 avstrijskih skavtov, tako da bo v tem malem mestu iz samih šotorov zbranih nad 200 mladih ljudi. Nad 60 šotorov šteje taborišče. — Mladina si je zbrala za taborenje naravnost idealen prostor in sicer na Scherbaumovem posestvu tik nad Dravo na levem bregu potoka Bistrice. Ravfla planota, ki jo obdaja na eni strani šumeča Drava, na drugi strani pa gozdovi je kakor nalašč primerna za taborišče. Prostor so uredili mariborski stavti, ki so si postavili šotore že pred tremi tedni. 25 fantov je pod vodstvom Božidarja Dabi-noviča pripravilo teren, postavilo dve brvi preko potoka ter markiralo i>ot do taborišča Minister Andjelinovič, ki je obljubil svojo osebno udeležbo, jo je v zadnjem trenutku zaradi zadržanosti odpovedal. Zastopal ga bo okrajni glavar Makar. Mostič čez Savo pri Mednem Kralj, banska uprava je pred kratkim odobrila pravila prometnega društva »Medno—Tacen«, ki mu je namen, da poskrbi za boljšo promet, zvezo v vsem okolišu Šmarne gore s tem, da zgradi od postaje Medno čez Savo brv za pešce, kolesarje in ročne vozičke. Tako bi se domačinom iz Vikrč, Pir-nič, Zavrha in Skaručine omogočila ugodna zveza z železniško postajo Medno, odprla pa bi se tudi izletnikom lagodna krožna pot za obisk Grmade in Šmarne gore. Dočim porabljajo sedaj izletniki, ki obiskujejo Šmarno goro, cestno progo Šentvid—Vižmarje— —Tacen za pot tja in nazaj, bodo poslej, ko bo zgrajen nameravani mostič čez Savo, v dosti večjem številu svoje izlete lahko lepo zaokrožili. Načrte za mostič — na treh močnih jeklenih žicah visečo brv, slonečo na dveh opornikih, z razponom 80 m — je napravil g. inž. St. Dimnik. Osnutek je videti v izložbenem oknu »Opreme« v pritličju nebotičnika. Za kritje stroškov bodo prispevali nekaj domačini in posestniki iz Medna, Vikrč in sosednih vasi, dalje občini Šentvid in Tacen. Za kritje ostalih stroškov pa se hoče pobrigati omenjeno društvo »Medno— —Tacen«, čigar ustanovni občni zbor bo še v teku tega meseca v Ljubljani. Pričakovati je, da se bo tej obče koristni akciji pridružilo čim večje število Ljubljančanov, zlasti onih, ki radi obiskujejo Šmarno goro kot najlepšo izletniško točko ljubljanske okolice. Prijave za pristop k društvu ali zagotovila za prostovoljne prispevke sprejemajo gg. Iv. Cirman, posestnik in gostilničar v Mednem, Alojzij Knafelc, železn. insp. v p., Orlova 6., dr. Dragotin Treo, odvetnik, Tyr-ševa I-a in Josip Wester, prosv. inšpektor v pok., Gorupova 4. vsi v Ljubljani. Kakor je znano, dta se gg. Cirman in Wester že pred leti takoj po otvoritvi postaje Medno za tako napravo mnogo trudila, želeti je, da se vsaj sedaj društvu njegov lep in javno koristen namen posreči. iPotovanje po morjul V 6 dneh vožnje z udobnim parnikom .KUMANOVO* Dubrovačke parobrodske plovidbe od Sušaka do Kolora bosle spoznali vse lepole Jadrana. Parnik odpelje vsak pondeljek s Sušaka. Cene se ravnajo po kabinah od Din 1.250"— do 1.600'— vključno vožnja In prvovrstna oskrba. Prijave sprejema in daje pojasnila brezplačno RO" Centroreklam, Zagreb, Berislavičeva 3 Telefon 43-95. nr Koledar Nedelja, 8. julija: (7. pobinkoštna nedelja.) Evgenij III, papež; Elizabeta, kraljica. Ponedeljek, 9. julija: Nikolaj in tovariši, gork. mučenci! Osebne vesti = Diplomske izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani so v junijskem terminu 1934 naredili ti-le kandidatje in kandidatinje: Arko Karel (skupina za nar. jezik in književnost); Bufon Zmag06lav (biološka skupina); Dolenc Alda (germanska skupina); Fajdiga M. Krizostoma (matematična skupina); Garantini M. Pija (pedagoška skupina); Hrovat Emil (pedagoška skupina); Janežič Anton (skupina za nar. jezik in književnost); Kastelic M. Klementina (pedagoška skupina); Kieslioh Karel (germanska skupina); Krečič Ivan (biološka skupina); Krmpotič Ivan (skupina za narodno zgodovino); Lastavec Douglas (germanska skupina); Lovše Ivan (biološka skupina); Milčinski Breda (skupina za nar. jezik in književnost); Perko Stanislava (biološka skupina); Poberaj Marica (romanska skupina); Potočnik Vladimir (romanska skupina); Povšič Josip (matematična skupina); Scarpa Vera (skupina za nar. jezik in književnost); Strelec Zlata (germanska skupina); Štrukelj Fr. (klasična skupina); Schweiger Josip (skupina za nar. jezik in književnost); Tonin Franc (matematična skupina); Vadnal Alojzij (matematična skupina); Vukan Helena (germanska skupina); Založnik Alojzij (skupina za nar. jezik in književnost). Mali ptujski harmonikarji OnoVas narecfifepe! Čista in lepa ostane koža, če si umivate obraz in roke vedno samo z milom — ki je tako poceni' STELLA TOALETNO MILO Ostale vesti — Služba božja na Bledu je v sezoni: ob 6 in 9 v župni cerkvi, ob 10 na Otoku. — Naš domači zdravnik je odšel na dopust. Dokler se ne vrne, izostane rubrika »Naš domači zdravnik.« — Pojasnilo. Kar se tiče našega članka o sporu med grafičnim delavstvom in društvom tiskarnar-jev, povzetega iz »Preloma«, smo dobili informacijo, da spor ne tiče prejemkov nižjega delavstva, ampak da gre za ureditev višjih prejemkov, ki dosegajo v nekaterih tiskarnah in v par primerih mesečno štiri do pet tisoč dinarjev. Nadalje obstoja tudi spor o višini odškodnine za delo olb nedeljah, ki znaša dvesto odstotkov na normalno uro. S tem pravici na ljubo »Prelomove« informacije izpopolnjujemo. — Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josei« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. — Opozorilo izletnikom na Sv. Katarino! Na strelišču strelske družine št. Vid nad Ljubljano, ki se nahaja v vasi Stanežiče, se vrši vsako nedeljo in praznik ostro streljanje. Izletniki, ki hodijo iz Dvora, Stanežič ali Medna na Sv. Katarino ali nazaj, se opozarjajo, naj se držijo potov in stez, ki so kot proste označene. Po potih, ki so označene kot nevarne in po gozdu nad vasjo Stanežiče naj ljudje nf hodijo, .da se na ta način prepreči vsaka nesreča. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine štev. 54 od 7. t. m. je objavljen »Pravilnik o kolonizacijskem skladu ministrstva za kmetijstvo«, dalje »Pravilnik za izvrševanje zakona o zatiranju spolnih bolezni«, »Izprememba na-redbe o obratovalnem času v pogostinskih podjetjih«, »Naredba o nazivih pogostinskih obratovalnic« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v L 1084«. Pri vsaki mineralni vodi je poglavitno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: ^ čim več ilh Ima, tem večvelia. rcaucuaiva teške minerale, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in ki se od vseh mineralnih vod Jugoslavije nahajajo edino v Radenski. — Pri Dopisni trgovski šoli v Ljubljani, ki vrši že dve leti svojo potrebno in koristno nalogo med najširšimi sloji našega naroda, se je zaključil včeraj, dne 7. t. m. drugi letnik njenega delovanja in pouka. Vodstvo šole je priredilo ob koncu interne izpite, ki so pokazali da je dopisni pouk za poklicne ljudi in pa tudi za vse mlajše, ki ne morejo obiskovati rednega pouka na šolah in imajo primerno voljo in nadzorstvo, enako uspešen, kakor ustni pouk. Tako od vseh priglašenih učencev, ki so se udeležili izpita, ni padel nobeden, ampak so vsi položili izpit z najboljšimi ocenami pred strokovno komisijo. Pa ne samo to; Dopisna trgovska šola tudi pripravlja z najboljšim uspehom privatiste za izpit na Državnih trgovskih šolah. Tako je poslala letos 3 svoje učence, ki so na Državni dvorazredni trgovski; šoli v Ljubljani vsi uspešno položili izpit iz vseh tistih predmetov, iz katerih jih je pripravljala Dopisna trgovska šola. Nešteto zahvalnih in prizna-valnih pisem svojih sedanjih in nekdanjih učencev priča o resnično strokovnem in prvovrstnem pouku zavoda. Izbor teh pisem je priobčen v Iz-vestju Dopisne trgovske šole, ki ga je izdalo ravnateljstvo zavoda (cena 12 Din, dobi se pri zavodu). Vpisovanje v šolo se vrši do konca julija v Pražakovi ulici 8-II, od 1. avgusta oalje pa » novih prostorih zavoda na Kongresnem trgu 2-lt. Jlu&utufi" xUnnait da icjt* felo jtccito — S kolesom grebu prišel pod vfak 21 letni Edvard Jurak,'ki se je vlak, Te dni rjonoči je v Za-...... " d Ju ' '' .< i iviv ■■^ i:w:-.w.v:*.-.:;:; A«:-.-.-, L ali harmonikarji iz Ptuja, ki so v štirih mesecih, odkar so pričeli s poukom, nenavadno napredovali. Tudi javno so že ponovno nastopili s prav dobrim tispehom} posebno pa so se odlikovali pri nastopu pretekle nedelje v mestnem parku, kjer se je zbrala tako velika množica občinstva, da občuduje malčke, kakor pri nobenem drugem javnem koncertu. — Zbor Malih harmonikarjev vodita ga. Vanda Muhova in učitelj g. Baša, »»"m strokovnjak ua harmoniko. okrog pol 12 peljal s kolesom preko železniške proge. Jiirak najbrže ni opazil vlaka. — 15 letna hči ubila svojo mater med spanjem. V vasi Vrmku pri Kumi se je te dni pripetil strahovit zločin. 15 letna Zlata Gabler je že dalj časa živela v prepiru s svojo materjo Sofijo. V sredo f>o-noči pa je Zlata pograbila sekiro in materi med spanjem prizadejala več smrtonosnih ran. Mater so prepeljali v bolnišnico, vendar ni nobenega upanja, da bi ostala pri življenju. Mlado zločinko so zaprli. Zločin je zbudil v vsej okolici veliko razburjenje. — Samoutnor zaradi gladu. V Sarajevu si je zadal bivši trgovec Vojislav Cvorič z nožem dve smrtni rani. Pred smrtjo je izjavil, da si je vzel življenje zaradi letu. ker ie že več dni stradal Prof. Watzl na mrtvaškem odru Kranj, 7. julija. Truplo pokojnfla profesorja Watzla je danes «b 1 prispelo v Kranj. E. Rajher, solastnik pogrebnega zavoda v Splitu, je truplo spremljal vso pot in ga danes izročil tukajšnji farni duhovščini l vsemi stvarmi, ki so jih ob smrti našli pri njem. Škofijski ordinarijat v Splitu je oddal truplo blagega pokojnika na vlak z vsemi slovesnostmi. Sprevoda se ie udeležilo nad 30 duhovnikov, veliko število zastopnikov moških in ženskih redov in potniki, ki so potovali z istim vlakom in bili priče njegove nenadne smrti. Ob tej priliki smo tudi zvedeli, da pogrebnega zavoda v Splitu rie zadene nobena krivda, da je bilo truplo tako kasno pripeljano v Kranj. Truplo so v župnišču položili na lepo okrašen mrtvaški oder, kjer ga neprestano obiskujejo številni prijatelji in znanci, da se po-slednjič poslove od prcrano umrlega. Popravljanje del v glavni cerkvi je sedaj v največjem teku in se ne more v njej opravljati služba božja. Zaradi tega se bodo pogTebne svečanosti izvršile v rožen-venski v ponedeljek ob 9 dopoldne. Smrt pod jezom lalshe elektrarne Maribor, 7. julija. ■Sa tragičen način se je zaključil danes kongres jugoslovanskih strojevodij, ki ie bil v Mariboru. Za zaključek so napravili delegati skupaj z mariborskimi tovariši pod vodstvom načelnika mariborske kurilnice ing. Vidica izlet na Falo. Ogledali so si naprave elektrarne. Še pred ogledom je ing, Vidic opominjal izletnike, da si ogledajo naprave samo pod vodstvom strokovnjakov, ki jih je dala elektrarna na razpolago. Kljub temu se je odcepila od izletnikov majhna gruča in na lastno roko krenila proti iezu. Prva zatvomica na jezu poleg elektrarne je bila odprta in voda je s silovito silo udarjala v močnem vodopadu skozi odprtino v globočino, Temu vodopadu sc je skupina približala, naenkrat pa je 47 letni strojevodji Josipu Mecilovšku iz Ljubljane zdrknilo na opolzkih stopnicah ter je omahnil v globino naravnost pod slap. V hipu ga je peneče valovje zagrnilo in se ni več prikazal. Strašna sila vode ga je na mestu ubila. Potrti so se vrnili tovariši in povedali ostalim o tragičnem dogodku, ki je vse navdal z žalostjo. Truplo pokojnega Mecilovška še niso našli in nedvomno ga je Drava, ki je še precej visoka, odnesla s svojim tokom proti Mariboru. Zdravnik dr. Lovšin Janko Mvori dne 10. julija splošno in zobno prakso v Braslovčah. Ordinira v hiši posojilnice. fcadast na tKaku. in ioMM. Kom daje, NI VE A Pred sončenjem morate nadrgniti •roje telo i Nirea kremo ali Nivsa oljem. S tem zmanjšate Nivea na »roku in soncu/ nevarnost sončarica, obenem pa dobite krasno bronasta barrn kole. Rešitev viničarskega vprašanja Dopis iz Slovenskih goric Dovolit« gospod urednik malo odgovora na dopis pod zgorajšnjim naslovom. Nepoučeni bravec bi mogel dobiti iz dopisa popolnoma napačno sliko o tej zeo važni stvari, Kdor pa viničarske razmere pri nas pozna, pa bo članek prebral in ga z ne-voljo položil na stran, ker ni pisan točno,. Nikakor ni resnica, da bi viničarji morali živeti samo od svoje v resnici male, a pri današnjih razmerah pravilne plače, ampak oni živijo v prvi vrsti od zemlje, ki jo jim mora odkazati posestnik vinograda. Največkrat se ta zemlja — njive in travniki — drži vinogTadnega posestva, ako pa take zemlje pri vinogradu ni, pa jo mora lastnik vinograda za viničarja drugje preskrbeti. Poleg tega dobijo viničarji od svojega gospodarja po večini še drva — kurivo — in steljo za svojo živino. Redijo si uini-čarji lahko govedo po dva do tri in še več komadov, redijo si lahko svinje po več komadov, pridelajo ves živež za svoje ljudi na odkazanem posestvu in vse to našteto je njihova plača za samo nekatera dela v vinogradu, druga pa se jim morajo plačati in poleg tega dobijo še po pogodbi navadno »itant«, to je nekaka letna plača. Vse tc dohodke viničar dobiva po večini ravno tako, kakor tistikrat, ko je bilo vino petkrat tako drago kakor sedaj, vse to dobijo tudi tistikrat, kadar vremenske nezgode uničijo posestnikom pridelek vina. Pri nas na primer jc bila dve leti zaporedoma toča in je uničila 50 do 100 odstotkov vinograd-nega pridelka, ki je v zadnjih letih popolnoma izgubil vsako ceno in vendar viničarji niso tega skoraj nič čutili — oni morajo svoje dobiti. Stanovanja za ljudi in živino imajo istotako brezplačno in jih mora vinogradni lastnik vzdrževati. Naj tare vinogradnika še tako pomanjkanje in ga tlačiio k tlom ogromni davki od vinogradov —■ viničar za to ne čuti ničesar. Vem za slučaje, kjer vinogradnik nima za sebe in svojo družino niti za luč in pije vodo, ker mora biti viničar preskrbljen s pijačo in drugim. Resnica pa je seveda, da nekateri vinogradniki ostajajo s plačili viničarjem na dolgu, čemur se ne smemo čuditi, če ni od nikoder nobenih dohodkov. Da pa tudi viničar trpi v tej krizi, jc umevno, ker tudi on mora prodaiati svoje pridelke od zemlje in živinoreje pod ceno kakor vsi drugi. O piscu tega članka gotovo ne more reči nikdo, da bi ne čutil s trpljenjem in pomanjkanjem viničarjev, a pomisli naj, da trpljenje in pomanjkanje čutijo arugi stanovi in najbolj vinogradniki sami v še večji meri kakor viničarji. Mariborske vesti: Mariborčani pijejo rajši vino nego piv° Abiturijentom in njih staršem Abiturijentom, ki se nameravajo vpisati jeseni trs kaki medicinski fakulteti, hoče stanovska organizacija, ki jih bo kasneje sprejela med svoje člane, povedati nekaj prijateljskih in odkritih be6ed: Tisti zlati časi, v katerih jc zdravniku privatna praksa prinašala že po par letih obilo ma-terijalnih dobrin, so minuli. Zdravniški stan je prav-tako prizadet od sedanjih gospodarskih pretreslja-jev, kakor vsi drugi, da celo nesorazmerno občut-nejše, ker mu ne prizanaša obča gospodarska kriza in ker se polagoma zaključuje prav obsežno socialno zavarovanje prebivalstva. Bolj redki so oni pacijenti, ki privatnega zdravnika konzultirajo in tudi plačajo. Široko zasnovano zavarovanje je nekoč tako dobro situiranega zdravnika izenačilo z uradnikom v javni službi, ki je že tako skromen, da niti ne reflektira na posebne dohodke iz prakse. Dokaz temu so vedno bolj množeče se odpovedi privatne prakse. Docela zgrešeno bi pa bilo, ako bi se mlad, neizkušen človek v začetku medicinskega študija hotel vdajati mamljivim nadam svojega posebnega izvoljenstva, ker bodo tem brid-kejša razočaranja po končanem študiju in tem večji obup po tolikih izdatkih in v početku novega stradanja. A to bi še nekam šlo, če bi našel promo-viranec, ko je že odslužil svoj kaderski rok in . predpisani staž, po par mesecih čakanja in brezplačnega volontiranja, vsaj tako službo, ki mu nudi eksistenčni minimum. Nezaposlenost, ta obči pojav, pravtako žc straši v zdravniških vrstah, vprašajte le volonterje po bolnišnicah, poglejte na vedno večje število medicincev na fakultetah. Zdravniška mesta so za dogledni čas pri tako številnem naraščaju saturirana, ako se ne bodo izvršile izdatne zdravstvene reforme v vsej državi po širokem načrtu, in ni misliti na to, da bi sc položaj mladega zdravnika izboljšal. Zdravniški zbornici, ki se obrača s tem kratkim opozorilom na abiturijente, gre le za to, da opozarja vse one, ki se hočejo odločiti za medicinski študij, na izglede, ki se nudijo mlademu zdravniku v bližnji bodočnosti. Zdravniška zbornica nikomur medicinskega študija ne nasvetuje niti ne odsvetuje, pač pa smatra za svojo dolžnost, da naslavlja odkrito besedo na vse one, ki si hočejo izbrati ta težki in dragi študij, ter na one, ki morajo skrbeli za študenta! Odbor Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. — Reke na Hrvatskem in Slavoniji upadajo. Po zadnjih poročilih vse jugoslovanske reke, ki so v zadnjem deževju močno liarastle in deloma že preplavljale bregove, upadajo, tako da je že izginila vsaka nevarnost povodnji. — Mizarski tečaj v Št. Vidu nad Ljubljano. Olj priliki obrtne razstave v Št. Vidu nad Ljubljano tio \ dneh 21. in 22. julija splošni mizarski tečaj, na katerem se bo obravnavala zelo važna Ivnrina g vezavi lesa, kitanju, (umiranju, politira-nju in praktično luženje. Tečaju bo priključeno strokovno vodstvo po razstavi in ekskurzije po večjih mizarskih obratih v Št. Vidu. Prijaviti se je takoj, najkasneje pa do 15. t. m. S prijavo je poslati znesek 50 Din s katerim je plačana udeležba na tečaju, prenočnlna in vstopnina nn razstavo. Prijave je nasloviti na Rok Arhar, Št. Vid nad Ljubljano. — 25 steklenic rogaške slatine je zadela potem loterijo na tramvajskih listkih Avgusta Hu-labivnik. zasebnica, Rožna dolina, Cesta X, št. 2-t. — Dijaški dom v Ptuju sprejme gojence realne gimnazije in meščanske sole v Ptuju in jim nudi za zmerno plačo prehrano, stanovanje in vzgojo ter skrbi za strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Pedagogično vodstvo je v rokah znanega vrtnega vzgojitelja prof. Vodnika, ki je kot član profesorskega »bora vedno poučen o vedenju in napredku posameznih dijakov v šoli, da lahko v ta vodu pravočasno poskrbi, da gojenci tudi v šoli Maribor, 7. julija. Ob zaključku prvega jiolletja se je letos zopet ugotovilo, da pada konzuin piva v mestu od leta do leta in vzporedno s tem padcem narašča jjotrošnja viua. In vendar je bil Maribor še do prevrata izrazito »pivsko« mesto — potonilo se jo več piva, kakor vina. Tudi šc prva lota po prevratu je uspelo pivu, da se je zadržalo glede konzuma na prilično visoki stopinji ter je doseglo svoj rekord leta 1924. Takrat se ga jc potopilo v Mariboru 12.600 hektolitrov. Od takrat pa je začelo padati naglo navzdol. Leta 1931 je znašalo število hektolitrov le še 7345, lansko leto pa samo 2716 hektolitrov. Prvo Letošnji lavantinski novomašnihi Danes zjutraj podeli p rev z v i še ni knezo-škof dr. Ivan Jožef Tomažič mašniško posvečanje 12 bogoslovcem ter dvema redovnijmn bratoma iz reda oo. trapi,stov in o.o. k^ju-cinov. Bogoslovni, ki prejmejo mašniško posvečanje ter bodo imeli novo mašo, so: iz IV. letnika: Ivan Bombek, ima novo mašo 5. avgusta, pridigar dr. Janez Janžekovič, prof. bogoslovja; Franc Jager, ima novo mašo 22. julija, pridiga Franc Urleb, župnik na Dobrni; Franc Murko, ima novo mašo "29. julija, pridiga Vinko Poljanec, župnik v Škoejanu na Koroškem; Franc Petančič, ima novo mašo 15. julija, pridiga kanonik in stolni župnik msgr. Mihael Umek v Mariboru; Viktor Rarnšak, ima novo mašo 15. julija, pridigar stolni kanonik Franc Časi v Mariboru. — Iz petega letnika: Jožef Berdcn, ima novo mašo 29. julija, pridiga Andrej Berden, župnik v Martjancih; Franc Kač, nova maša 22. julija, pridigar novoimeno-vani mariborski stolni kanonik in dosedanji inf. proSt. dr. Ivan Žagar v Ptuju; Ivan Koren, nova mnša 22. julija, pridigar Franc Kolenc, tajnik KA v Mariboru; Franc Mer-kač, nova maša 15. julija, pridigar Zdravko Kordež. kaplan pri Sv. Lenartu v SI. nor.; Jože Mlakar, nova maša 15. julija, pridigar Jožef Žolnir, župnik v Stranicah; Kari Pe-jielnjak. nova maša 15. julija, pridigar Anton Bntaj. kaplan v Gor. Lendavi; Alojzij Šoštarpe. nova maša 15. julija, pridigar prof. Matej Piivar iz Kosega na Madjarskem. — Danes posvečena redovnika pa sta kapuein Gabrijel Škof in trapist. Bonaventura Topi i šek. □ Zadnja pot paznika Ivana Peterina. Včeraj popoldne je bil pogreb tragično minulega kaznilniškega paznika Ivana Peterina. Na zadnji j>ot,i ga je spremljala množica nad 2000 ljudi. Sprevod je vodil kaznilniški kurat Pavel Zavadlal ob asistenci mariborskih kaplanov dr. Meška in Schonderferja. Pokojnik je ležal na mrtvaškem odru v mrtvašnici splošne bolnišnice, kjer so mu po blagoslovitvi zapeli pevci društva »Jadran« žalostinko. Nato se je razvil dolg sprevod proti jmbreskemu pokopališču s pazniško godbo iz kaznilnice Lepoglave na čelu. Za krsto, ki je bila pokrita s številnimi venci, med katerimi je zlasti vzibujal pozornost venec, odpuščenih kaznjencev, ki so ohranili pokojnega Peterina radi njegove dobrote v najlepšem spominu, je šel med najotiimi sorodniki tudi pokojnikov 88-letni oče. ki je prihitel na sinov pogreb iz Štandreža pri Gorici. Za sorodniki so šli predsednik okr. sodišča dr. Ziher, ravnatelj kaznilnice Vrabl, prvi drž. pravdnik dr. Zorjan, ravnatelj jet- zadoete vsem zahtevani. Pogoje za sprejem in vse informacije daje vodstvo Dijaškega doma v Ptuju (glej oglas v inseratnem delu). — Krapinske toplice. Na mnoga vprašanja sporoča kopališka uprava, da se dobe tudi za časa uliivne sezone cene pavšalne kure od Din 60 do 90. Prihod na železniško postajo Zakob-Krapinske toplice naj se pravočasno javi. — Opozarjamo cenj. čitatelje na prvovrstno Radensko mineralno vodo ter smo prepričani, da je nikdo ne bo več zamenjal s kako drugo, kdor jo je enkrat pokusil. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, i zgagi, slabosti, glavobolu, aiigljaniu oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, uevolji du dela povzroči naravna »Franz Joselova« greučics odprto telo in olajša krvni obtok letošnje polletje je pokazalo, da bo letos še slabše v tem oziru. — Zato pa je Maribor lansko leto porabil 11.000 hektolitrov vina in tudi v letošnjem letu bo to število obdržal približno na isti višini. Pa tudi konzum vina v mestu nazaduje. Rekord je dosegel Maribor leta 1926, ko se je potočilo v mestu 24.000 hektolitrov vinske kapljice. Nazadovanje vinske potrošnje pa je seveda le prividno. Pada namreč samo v mestu, kjer jo je mogoče točno kontrolirati, napreduje pa v okolici. V okoliških vinotočih se jc lansko leto gotovo potočilo več vina, kakor v mestu, še več so ga j>a prodali v nadrobni prodaji, ki se je vinogradniki čimdalje bolj poslužujejo. njšnice Hohnjec, celokupno uradništvo kaznilnice in jetnišnice z vsemi prostimi pazniki ter odposlanstvo uradnikov in paznikov iz kaznilnice v Lep>og]avi. Ob odprtem grobu so izrekli ganljive poslovilne besede ravnatelj kaznilnice Vrabl, učitelj Klemenčič iz Pobrežja, v imenu tovarišev predsednik Združenja kaznilniških paznikov Jugoslavije Meško iz Maribora in v imenu tovarišev iz Lepoglave paznik Kolar. Pevci »Jadrana« so pod vodstvom kapelnika Laha zapeli »Jamica«, godba pa je zaigrala žalostinko. Nato se jo zgrnila gomila nad nesrečno žrtvijo morilca Laknerja. Pokojnika bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, v trajnem in lei>em spominu. Mariborski teden stanovanjski urad — poziva vse hišne lastnike in najemnike, da sporoče število razpoložljivih sob in prenočišč, ki jih lahko oddajo posetnikom naših prireditev in raznih kongresov. Letos pričakujemo rekordno število obiskovalcev. Prvi kongres se bo vršil v dneh od 14. do 16. julija 1934 in sicer zborujejo sadjarji. - Stanovanja prijavite na naslov: Mariborski teden, stanovanjski urad, Aleksandrova _št. 35 (Putnik). Telefon št. 21-22. □ Diplomiran je bil te dni na visoki šoli /.a politične vede v Parizu Mariborčan Lojze Macun, ki dovršuje svoje študije na pariški pravni fakulteti. □ 1500 otrok obdarovanih. Lepo gesto je napravila tukajšnja Nabavljalna zadruga na svoji prireditvi v četrtek. Obdarovala je 1500 malčkov; vsak je dobil v ličnem zavoju pecivo, bonbone in slične dobrote, za razveselite v pa so jim še pripravili koncert s malimi harmonikarji in predstavo na minijaturnem odru z malimi igralci. □ Strojevodje so zborovali. Sekcija strojevodij, vdružena v Združenju jugoslovanskih železničarjev, je imela v Mariboru svoj kongres, ki se ga je udeležilo okoli 100 delegatov — strojevodij in ladijskih strojnikov rečne plovbe. Kongresu je predsedoval predsednik centralne uprave Drago Jovanovič iz Bel grad a. Razpravljalo se je o gmotnem položaju strojevodij, o prekategorizaciji in prevedbah v nove položaje, s katerimi so strojevodje zelo prizadeti ter o drugih perečih stanovskih zadevali, ki so jih predočili na pristojna mesta v obsežnih resolucijah. Kongres se je zaključil včeraj z ogledom Fale in nekaterih okoliških zanimivosti. — Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov Uporabljajo z ugodnim uspehom, □ Kdo je ubil paznika Peterina? Sodna preiskava radi strašnega dogodka v mariborski kaznilnici, pri katerem je bil usmrčen paznik Ivan Peterin. stoji pred kriminalno zatronetko: aH sta ubila paznika oba kaznjenca Lakner in Pančur, aH pa Lakner sani. Pri ponovnem zaslišanju je Lakner izpovedal, da sta oba skupno napadla paznika. Lakner je tri dni odvijal vijake iz ključavnice na vratih svoje celice, in sicer vedno takrat, ko so jih odprli, da je šol na i7,prehod. Za trenutek se je pomudll pri vratih, odvil vijak ter ga nadomestil s krajšim, ki ga je Izvll pri svojem oknu. Ko so se kaznjenci vrnili s sprehoda, je vdrl svoja vrata in spustil na Isti način Pančur,ja na svobodo. Skrila sta se nato na stranišču, kjer je imel Lakner že spravljen kamen, ki ga je prinesel z dvorišča. Kamen je zavil Pančur v brisačo in ko je prišel i>aznik Peterin na pregled celic, sta vdrla oba nadenj, Lakner ga je zgrabil za vrat, Pančur pa udaril s kamnom po glavi. Zakričal je Peterin »morilci« in ne Lombar. Poleni mu je vzel sabljo ter sc hotel z njo usmrtiti, kar so pa preprečili pazniki.. Vrgel se je nato iz drugega nadstropja na hodnik v namenu, da se ubije. — Pančur pa pripoveduje, da je paznik Laknerja presenetil še takrat, ko .je odvijal vijake na ključavnici njegovih vrat. Cul je s hodnika zamolkel udarec in nato so se vrata odprla in Lakner ga je pozval, naj »bežita. Rekel mu je celo, da bo treba še ubiti paznika, Pančur pa je odvrnil, da tega ne stori. Nato mu je dal ključe, da izpusti Lombarja. Ker se je obotavljal, ga je udaril po glavi z železno palico, ki sc rabi za odpiranje oken tako močno, da mu je presekal kožo. Pančur je nato ubogal, spustil Lombarja, dočim je medtem Lakner udarjal s kamnom po Peterimi naprej, ker je pobiti paznik zamolklo ječal. —- Na sodišču so sedaj v dvomih, komu naj verjamejo, ker sta oba kaznjenca trdovratna pri svojih zagovorih. Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskegt društva. Zahtevajte prospekte. - - Vpisuje dnevno HEHMES, Maribor. Zrlnjskega trg □ Deca na letovanje. Prva skupina otrok, ki je letovala en mesec v Počitniškem domu na Pohorju, se vrača v Maribor v ponedeljek 9. julija z vlakom ob 11.9. Starši naj otroke pričakajo na glavnem kolodvoru, — Deca, ki je določena za II. skupino odide iz Maribora v torek, due 10. julija z vlakom ob 9.40. Svojo prtljago naj prinesejo v ponedeljek, dne 9. julija ob 9 v Zdravstveni dom, Koroščeva ulica 3, kjer bodo tudi zdravniško pregledani. Na kolodvor naj pošljejo starši otroke vsaj pol ure pred odhodom vlaka. □ Poceni meso. V ponedeljek 9. t. m. se bo od 7 naprej prodajalo na stojnici za opo-rečeno meso 170 kg govedine po 4 Din in 100 kg svinjine po 7 Din za kg, in sicer na osebo največ 2 kg. □ Davčne zadeve. Tukajšnja davčna upr, razglaša: dne 1. julija je zapadlo plačilo III. četrtletnega obroka zgradarine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. — Dne 15. avgusta zapade I. polletni obrok ze-mljarine v plačilo. .. v □ Novi tajnik Trgovskega gremija. Združe-nje trgovcev je imenovalo za glavnega tajnika Eri mariborskem trgovskem gremiju prokurista ju bi jamske kreditne banke in absolvirancga jurista g. Franca Skaizo iz Maribora. □ Zanimiv domač izum. Kolesarji bodo pozdravili nov izum, ki ima svoj izvor v Mariboru Je to nova pločevinasta torbica za kolesno sesalko in kolesno orodje, ki je v sedaj običajnih usnjatih torbicah kar izpostavljeno grab-ljivim prstom. Torbica se zapira s posebno patentno ključavnico. Patent je že prijavljen uradu za zaščito industrijske svojine v Belgradu, Torbice se izdelujejo v Mariboru. □ Mrtvaški zvon. V starosti 74 let je umrla v splošni bolnišnici gospa Terezija G§|h- Po-kojnica je bila mali uglednega . mariborskega elektrotehničnega podjetnika g. Rcčfiflfij. — Naj počiva v miru! ^ □ Za ureditev nogometnih razmer. Prihodnji četrtek pride v Maribor član Glavne uprave nogometne zveze v Belgradu dr. Lapajne iz, Ljubljane. V Mariboru bo imel zaupni sestanek s funkcijonarji tu k. nogometnih klubov. Celje & Umrl je v petek v celjski bolnišnici Iva« Žitnik, morn. tehn. podpolkovnik v pok., 58 let, iz Poljčan. N. v m. p,! -©" Tatovi kojes pod ključem. Kakor smo zadnje dni poročali, je bilo v Celju in okolici pokradenih večje število koles. Policiji in OTOžništvu se je kmalu posrečilo priti na sled tatovom, ki so kar na debelo kradli kolesa; ta družba ima pa na vesti še druge grehe. Glavni vodja je bil 32 letni brezposelni delavec Valentinič Matija, pristojen na Jesenice, a sedaj brez stalnega bivališča. Valentinič je 5. julija ukradel posestniku Antonu Brezniku na Ostrožnem 800 Din vreden ročni voziček, katerega je že prej prodal nekemu posestniku na Mrzlem vrhu. Istega dne je v popoldanskih urah vlomil pri posestniku Špacapanu v Košnici št. 20 ter odnesel 105 Din gotovine, revolver, dijamant za rezanje stekla, več robcev, klobase, srebrn tolar iz leta 1721 tako da ima Špacapan skupne škode okrog 400 Din. Poleg tega je ukradel nekemu svojemu tovarišu iz žepa 70 Din. Ukradel je tudi dvoje koles in sicer v ponedeljek, 2. julija Grlu Pavlu in 4. julija Repniku Antonu. O teh tatvinah smo že poročali. Ti dve kolesi je dobila policija med krmo v okolici. Ugotovljeno je tudi, da je ukradel žensko kolo vredno 1000 Din, last Mihaela Zupanca, mizarja v Petrovčah in sicer že meseca maja. Vse te tatvine Valentinič prizna. Kolesa sta od niega kupovala dva druga možakarja in sicer po 60 Din. Nato so skupaj na nekem posestvu v okolici kolesa razdrli, ogrodje popolnoma uničili, evid. tablice zažgali, in tako neporabne predmete zakopali v zemljo, obdržali pa vse druge dele (kolesa, sedeža itd.), ki imajo večjo vrednost. V zvezi z Valenti-ničem je bil aretiran 40 letni Jožef L., ki mu je pomagal prodati voz in mu pomagal tudi pri vlomu v Košnici. Aretirana sta bila tudi 42 letni Ivan H. in 44 letni Josip R., ker sta mu pomagala koles? razbijati. iS Tvrdka Slnger šivalni stroji d. d. se je preselila na Aleksandrovo št, 3, hiša gospe Wanv brechtsamer. Jesenice Največjo izbiro slovenskih in nemških knjig Imate v Krekovi knjižnici. Radi zveze z ljudsko knjižnico v Ljubljani posreduje promptno celotno bogato zalogo njenih knjig v raznih jezikih. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8 do 12 in od 14 do 18. Litija Litija v temi. V četrtek malo pred 12 se je na Kunstlerjevi žagi, ki oskrbuje litijski trg in del bližnje okolice z električno strujo, najbrže vsled obile pnre v stroju, prelomila glavna os na lokomobili. Litija je vsled tega ostala brez luči. Se isti dan je g. Kunstler ta strojni del naročil iz tovarne Mannheim v Nemčiji, kjer so pa izjavili, da bo treba najmanj .1 tedne na izdelavo počakati. Ker pa bi čas 3 tednovv bil za Litjane prevelika muka brez električne luči, bodo najbrže v litijski predilnici tu del Izgotovili, da hn elektrarna motrla začasno vsaj za luč obratov o.tL Zaradi Železne gore bo planila Nemčija po Avstriji Iz Železne gore topovi, tanki in letalski motorji Ameriški časnikar H. R. Knickerbocker je prepotoval Evropo in se na svoji poti zglasil pri najvišjih glavah v posameznih državah ter jim zastavil vprašanje: »Ali pride v Evropi do vojne?« Prišel je seveda tudi v Berlin in tam poizvedoval d razpoloženju v Nemčiji. H. R. Knickerbocker je o svojih vtisih izdal tudi knjigo, iz katere smo posneli naslednje poglavje: 300 milijonov ton rude V Eisenerzu, alpinskem mestu južne Avstrije, se dviga gorski masiv, težak kako milijardo ton, radi katerega lahko nekega dme izbruhne v Evropi vojna. V svitu jutranjega solnca se blišči 60 ogromnih stopnic, ki so bile zarezane v goro železne rude, edino goro iz železne rude na vsem svetu. Tu v tej gori leži 300,000.000 ton tistega materiala, iz katerega vlivajo topove, tanke, letalske motorje in vso ostalo bojno pripravo. In to goro hoče Nemčija. Nemčija hoče imeti Avstrijo, Italija, Francija in njeni zavezniki pa ne dopustijo, da bi Nemčija dobila v svoje roke Avstrijo. Ta zemlja je ognjišče ljutega boja v Evropi in Avstrija je danes edino mesto na celini, kjer bi lahko izbruhnila vojna. Več razlogov je, iz katerih hoče Nemčija Avstrijo: 1. Adolt Hitler se je rodil v Braunauu ob Innu in ne bo odnehal, dokler njegova domovina Avstrija ne bo postala sestavni del njegovega tretjega cesarstva. 2. Verjetno je, da mnogo Avstrijcev želi, da bi bili združeni z Reichom. Ta združitev bi povečala število prebivalstva Nemčije od 65 na 72 milijonov duš in povečala bi nemško armado za 12 novih armadnih zborov. 3. Ako bi Nemčija osvojila Avstrijo, bi bila Češkoslovaška obikoljena, Nemčija bi mejila ne- Železna gora - v nemških rokah Statistika dokazuje, da Nemčija v mirnem času lahko uvozi dovolj rude, s katero bi lahko krila na pr. vojno potrebo iz leta 1917. Iz Švedske, Španije in Alžirja lahko uvomi toliko, kolikor potrebuje za priprave na vojno. Lahko nagromadi velike zaloge železne rude. Toda ko bi izbruhnila vojna, bi bila Nemčija navezana samo na svoje rudnike, ker je na morju šibka. Gora železne rude je danes že last nemške jeklene zveze, toda Nemčija bi rada, da bi ta gora bila v njenih mejah. Prav malo obiskovalcev Avstrije žrtvuje toliko truda, da bi si ogledali ta zemljepisni činitelj mednarodne politike. Vlak zapusti ob 10 zvečer Dunaj in čez dve uri prispe v Leoben. Do zore lahko prenočite v odličnem hotelu, ki je last močnega Alpinskega rudarskega društva, sedanjega lastnika gore železne rude. Zjutraj odpelje mešani vlak, ki pelje s seboj tudi nekaj popotnikov. Ta vlak mora na svoji poti premagati višinsko razliko 900 metrov. Točno ob 9.30 smo prispeli na vrh gore železne rude. Rimljani so bili prvi, ki so zasekali lopate v goro železne rude. Celo stoletje so delali, da so pridobili eno tono. Danes lahko prodreš s strojnimi svedri do globine gore. Gosta mreža vodi ognjeno iskro v istem času do kakih 300 min, ki razpočijo s silnim pokom in dinamit iztrga iz gore Ogromno ma60 rude. Na ta način pridobijo dnevno 6000 ali še več ton rude, ki da okoli 50% čistega železa. V najboljšem letu, to je v letu 1916, je dala gora 2,260.000 ton rude. Lansko leto je proizvodnja padla na 270.300 ton. Letos računajo, da bodo pridobili 400.000 ton. Nemčiji je potrebno vsekakor več železne rude, kakor je pridobi Alpinsko rudarsko društvo. Prodaja v Nemčijo je danes otež-kočena z voznim tarifom. Toda Alpinsko rudarsko društvo potrebuje nemški koks in vagoni, ki pri- Drugega sina belgijskega kralja so pravkar krstili v cerkvi St. Jacques v Bruslju. Nadeli so mu Ime Albert. Slika kaže kraljevski par, kateremu sledi dvorna dama, ki nese krščenca posredno na Italijo in bi bila samo 160 km oddaljena od Jadranskega morja. Nemčija bi mejila na Madjarsko in tako bi lahko izvajala pritisk na Romunijo, tretjemu cesarstvu bi bila dana možnost napredovanja proti Črnemu morju in s tem proti vsemu vzhodu z njegovimi ogromnimi razdaljami, ki bi lahko zadovoljile najdrznejše imperialistične fantazije. 4. Združitev z Avstrijo bi povečala notranji trg Nemcev. Prinesla bi nekaj prednosti in obrnila pozornost od sedanjega gospodarskega stanja v državi, ki je silno slabo in se stalno slabša. 5. Končno bi združitev imela za posledico, da bi se gora železne rude znašla v notranjosti nemških meja. Goro železne rude smo našteli na zadnjem mestu, toda to ni eden izmed zadnjih razlogov, radi katerih hoče Nemčija Avstrijo. Nemčija mora zdaj dve tretjini svoje porabe železne rude uvoziti iz inozemstva. Versajski mir je vzel Nemčiji tri četrtine rudnikov železne rude. Ko je Nemčija izgubila rudnike v Alzaciji in Loreni, v Lu-ksemburgu in začasno tudi v Posaarju, je bila njena vojna kapaciteta silno prizadeta. Danes relja v trgovini geslo: Neposredno od proizvajalca do konsumenta! Prav! !«kren prijatelj je biser, ki se sveti v temi. peljejo koks, lahko na povratku vozijo železno rudo v Porurje. To je ena izmed možnosti trgovine med Nemčijo in Avstrijo v miru in dokazuje, kakšne gospodarske ugodnosti bi imela politična združitev obeh držav. Še bolj se zanima Nemčija za kapaciteto gore železne rude. S to goro ne bi mogla kriti vse potrebe Nemčije, vendar bi pa z njo krila velik del te potrebe. 300,000.000 ton železne rude v gori predstavlja približno eno četrtino vseh železnih zalog, ki so ostale Nemčiji po izgubi francoskih krajev. Toda bogastvo te gore je na površini gore, tako, da rudo kakih 10.000 ljudi lahko kar grebe z lopatami. To je edini primer na svetu. Maksimalna proizvodnja nad dva milijona ton bi se lahko v primeru potrebe tudi štirikrat povišala, to se pravi, da bi samo s tem rudnikom Nemčija krila 40—50% svoje vojne potrebe. Nemčija je vedno cenila značaj železne gore. To dokazuje tudi knjiga gostov. V to knjigo je bilo pred 40 leti zapisano prvo ime nadvojvode Ferdinanda, avstrijskega prestolonaslednika. Leta 1916 se pojavljajo imena nemških inženerjev, ki so prispeli v Eisen-erz, da vodi,jo dobave rude železnim plavžem. Na vseh straneh najdete imena iz vojnega ministrstva v Berlinu. Nekaj časa v italijanskih rokah Po vojni je prispel Camillo Castiglioni, veliki italijanski izkoriščevalec inflacij, ki je zaradi razvrednotenja valut zaslužil ogromno premoženje, a ga je zopet izgubil. Nekaj časa je bila gora železne rude v železnih rokah. Za njim se je pojavil Hugo Stinnes, ki je stavil to goro že v svoj fantastičen inventar. Dalje srečate iime dr. Zimmer-manna, komisarja Zveze narodov za Avstrijo. Končno VSgler, nemški železpi magnat, katerega jeklena zveza je zdaj lastnik gore železne rude. Strani v tej knjigi gostov, ki so se odprle po izbruhu svetovne vojne, pričajo o potresu, ki je zadel vso Evropo. Prvi gostje, ki so ee poslej vpisali, je bilo troje detet magnata orožja Škode. Družine teh magnatov si lahko še vedno dovolijo izlet na goro železne rude. Ie vsega tega si lahko bralec sam napravi zaključek. Nemčija se ne bo odpovedala Avstriji v prvi vrsti radi tega, ker za svojo vojno industrijo neobhodno potrebuje avstrijsko goro 2eit»u« rude. Ali je to prizor z naše ali francoske reviere, pač nič ne izpremeni na dejstvu, da so gospodinčne, ki si lahko takšen odmor privoščijo, zavidanja vredne — četudi se ne vrnejo k matn: z veselo novico: Našla sem ga! Kako se izražajo opice Šimpanz je iskren, gorila se brzda, gibone zamezi, opica-kapucinka kaže jezik Artikuliran jezik opic je zelo omejen. Za izražanje čustev ima opica kvečjemu ducat artikuliranih glasov; da bi jo razumeli, se zateka k mimiki. Opice so organično urejene za bivanje na drevesih in se ne morejo primerjati s človekom, ki hodi pokonci. Svoje roke samo izjemoma rabijo za izražanje svojih ču9tev in ne posnemajo človeka. Posamezne vrste opic se nied seboj glede izražanja zelo razlikujejo. Opazovanja so dognala, da se šimpanzi drugače izražajo kakor pavijani ali pa opice kapucinke, dasi so gotova znamenja lastna vsem vrstam opic. Oko je n. pr. pri opicah edini važnejši organ za govorjenje. Opičje oko lahko prosi, vpraša, preti; lahko je žalostno ali veselo, prijazno ali jezno. Opičje oko je kakor človeško, lahko gleda v kakšno reč ali pa v daljavo, tako da se zenica razširi ali skrči. Zelo pogosto uporabljajo opice čelne in obrvne mišice pri govorjenju, ušes pa ne. To, kar čutijo, ponajveč izražajo z gobcem, očmi, kretnjami in Obnašanjem. Škripanje z zobmi in zdehanje navadno kaže, da so razjarjene in pripravljene za napad. Opica, ki zdeha, ni zaspana, ampak jezna. Opica, ki brblja z ustnicami in giblje z jezikom, je zadovoljna. Izraz šiimpamovega obraza zanesljivo izraža to, kar žival čuti, ker je popolnoma nebrzdan. Žalosten šimpanz nabere zgornjo ustnico in dvigne mišice okoli nosu. Kadar ga kaj boli, zija in kaže zobe. Gobec razburjenega šimpanza postane špi-čafet kakor rilec in v kotih gobca se vidi značilno igranje mišic. To je videti kakor zaničljivo smejanje, kar pa gotovo ni. Gorilove emocije izdajajo gube okoli oči. Zelo zanimiv je iskajoči, inteligentni pogled njegovih oči. Izraz svojega obraza v splošnem zelo brzda. Razburjen gorila je bolj miren in rezerviran kakor šimpanz. V splošnem je prijazen in nekoliko žalosten. Kadar škriplje z zobmi in steguje svoje roke proti dozdevnemu sovražniku, je razdražen. Kadar razmišlja, rad naslanja svojo glavo na roko, Nekoč sem videl gorilo, ki mu je nekaj ostalo v zobu, ko je požrl svoj delež. Z žalostnimi, očitajo-čimi očmi je skušal opozoriti čuvaja na to in celo z roko kazal na zob. Gibone je težko proučevati. Če se siamski gibon prestraši, odpre gobec in oči na široko in strmi. Na to, da bi se branil, niti ne misli ne, ampak samo gleda, kako bi zbežal. Močnejši ameriški giboni, ki se laž/je branijo, na pol zaprejo oči, kadar so prestrašeni. Giboni so v ujetništvu zelo žalostni; morda pogrešajo svojega ljubljenega drevesa. Te opice, katerih bivališče so vrhovi dreves, so na tleh okorne. Siamski gibon pije vodo tako, da jo zajame z roko in sreblje iz dlani. Ko-lobin z belimi pleči ne pobira hrane z roko, ampak se ji približa z gobcem. Nekatere teh opic so nekako ošabne in v splošnem ne marajo hrane. To je zaradi tega, ker imajo v svoji tropični domovini vsega v izobilici. Mandril je edina opica, ki se »reži« v človeškem smislu. Kadar ima koga rad, dvigne kote. gobca in kaže zobe. Kadar je razburjen, kima in izpreminja barvo. V splošnem pa, kadar opica kaže zobe, pomeni, da hoče ugrizniti, dasi po navadi ne izgubi tako hitro svojega dostojanstva. Rada ima, da se je ne prezre, da jo kdo boža in se ji dobri ka. Njene oči lahiko milo prosijo, dasi ee istočasno okoli oči kaže prezir. Ameriška opica kapucimka se od opic starega sveta zelo razlikuje. Neprestano brblja in cvrči in kaže svoj jezik v znak jeze pa tudi zadovoljnosti. Njen rep je zelo spreten; rabi ga kot peto roko. Po drevesu pleza kar mehanično, ne da bi kaj pazila. Če pride do ovire, ji služi rep kot zasilna zavora. Opičja mimika ima zelo malo skupnega 6 človeško. Njene kretnje in njeno obnašanje pač spominja na človeško, ni pa slično njegovemu. Njenega obnašanja ne smemo razlagati s človeškega vidika. Rusija kupuje letala na Angleškem ?n*V " T-' I-HHh ... m m Načelnik ruskega letalstva Alksnis (s klobukom) in sovjetski poslanik Maiski (poleg njega) ogledujeta angleška letala na letališču v Londonu. Alksnis je prišel na »letalski dan« v London. To priložnost je porabil za nakup angleških letal za svojo domovino Zavozil jo je »Ali vam je znano, da je dr. Zdravilski umrl? Pomislite, bil je komaj 35 let star.« »Vem! V ostalem ne bi nikdar zaupal zdravniku, ki tako mlad umrje.« Vse ideje so navadno prelepe, da bi se uresničile. Zato se uresničijo le manj lepe. Jubilej znamenitega samostana 75-let.nico obstoja praznuje te dni po Avstriji in vseh obmejnih državah sloveči tirolski samostan Thurnfeld (imenovan po 4 stolpih, ki tvorijo vogale samostanskega obzidja). Je to zavod sester reda Marijinega Obiskovanja, ustanovljenega po sv. Frančišku Šaleškem. — Dne 1. julija 1858 je takratni | dekan mesta Hali dr. Weber slovesno umestil prve redov-' niče, došle iz Beuerberga na I Bavarskem — v novi, za silo ! prirejeni redovni hiši — nekdanji pristavi avstr. nad-vojvodine Magdalene. Iz neznatnih začetkov je v teku let nastal današnji veliki zavod. Danes šteje družina sa-_ mostana, ki ga ima v prijetnem spominu tudi več naših obiskovalcev gorate Tirolske, nad 60 redovnic razi. narodnosti — med njimi sedem Slovenk — ne vstevši gojenk. ki leto za letom iz raznih evropskih držav obiskujejo tu sedaj na višku stoječi vzsojni -. __ ■ Thurnfeld v HaII-u pri Inoniostu zavod. Nad 3000 deklet —. v zadnjih letih tudi več naših rojakinj — je v minulem trl-č&brtetoletju prejemalo v ti j eni svojo telesno, a še bolj duhovno izobrazbo. — Ad multos annos! MLADI SLOVENEC Lojzek Tramov: Duško trese hruško Ej, naš mali Duško, to vam je možak! Spravi se na hruško, zvito kot lisjak. Hruške z vej frčijo, on se pa smehlja , ker po tleh grmijo, kot bi toča šla. Skrivoma na skedenj znosi hruške sam; to bo za ves teden požeruhu — liam! In ko vse pospravi, hm, — nad hruške zdaj: že se z njimi davi, hrusta, da je kaj. Ej, naš mali Duško stoka in leži pod obrano hruško —. Trebuh ga boli... V deželi Narobesvet (Nadaljevanje) Štirje modrijani Petelin : Kikiriki, se že dani. S postelje, zaspanci vi! Ura rana — ura zlata. Sreča trka vam na vrata! Mačka: Kdor kot jaz, mijav, mijav, snažen je, ostane zdrav! Če je v hiši vzoren red, tekne tudi skromna jed. KraVa: Mumumu, kdor samo nase misli in lenobo pase, ta ni vreden, da živi. Žrtev blagoslov rodi! Ptička: Če se slabo ti godi, ne obupaj, trilili! Košček sreče tudi nate čaka sredi solnčne trate... Križem hražem — nič ne tažem V Afriko nad divje zverine so hoteli. V Veliki Kaniži na Ogrskem je policija prijela tri mlade dečke, ki so si skušali potolažiti glad s tem, da so nabirali gobe po gozdu. Dečki so povedali, da so ušli z doma, ker hočejo iti v Afriko natl divje zverine in obogateti z zlatom, ki ga bodo tam nakopali. S seboj so imeli tri samokrese, denarja pa nič. Nameravali so potovati do Reke, kjer bi se vkrcali na kakšno ladjo, ki bi jih pripeljala v Afriko. Če bi se jim to ne posrečilo. so hoteli na Reki ukrasti čoln in v njem odveslati do Afrike. Policija je dečke ročno odposlala naza.1 k staršem. Sarši so dečkom pojasnili, da se v pravljicah ta ali oni mladi junak pač lahko pretolče skozi vse nevarnosti potovanja v daljno Afriko in tam doživlja najrazličnejše pustolovščine; v resnici pa je stvar čisto drugačna... Na žalost je tako in nič drugače! Potovanje okoli sveta. Tudi dve mladi deklici v Avstraliji sta zahrepeneli po širnem svetn. Prva deklica je bila stara 12 let, druga šele 9 let. Na skrivaj sta se utihotapili na parnik »Orzova«. Biii sta prepričani, da bo parnik plul okrog sveta. Pri sebi sta imeli prav majhno vsoto denarja, ki pa naj bi po njunem mnenju zadostovala za potovanje. Skrili sta se v kabino blizu radijskih strojev. Tam so ju zasačili, ko je bil parnik že na visokem morju. Morje je bilo zelo viharno, zato deklici niso mogli poslati nazaj s pilotskim čolnom. Vzeti so ju morali s seboj do pristanisea Adelaide. Deklici sta sredi vožnje zboleli in neprestano jokali. Ko je parnik priplul do pristanišča, so deklici odondod poslali, zaskrbljenim staršem nazaj. Tako se .je njuno »potovanjo okoli sveta« klavrno končalo... Pastir in kamela Slar pastir, ki je živel vsa leta na samotni planini, je nekega dne prišel v mesto, kjer je imel velik cirkus svojo predstavo. Ze večkrat )e slišal, Hn človek lahko vidi v takih cirkusih mnogo zanimivega, zato je sklenil, da gre tudi on v cirku«. Rečeno — storjeno. ... Predstava je bila napovedana ob dveh popoldne. Pastir je imel še pol ura časa, da si ogleda živali ki so bile razstavljen« v raznih oddelkih. •Ogledoval ei je živali z velikim zanimanjem, saj o nekaterih izmed nilh Se nikoli ni sliial ne bral. Nazadnje je obstal pred kamelo. Kar zazijal je od začudenja, Takšne čudna živali niti na sliki še nikoli ni videl. Ljudje so ie zdavnaj odšli k predstavi, pastir pa je 5e vedno stal pred neznano živaljo In si jo ogledoval od vseh strani. »Hentana stvar,« je modroval, majal z glavo in se čudil, »hentana stvar, kakšna pošast pa je to? Gobec ima preklan kakor zaiec, pa ni zajec. Na nogah ima parklje, pa ni kTava. Vrat ima zakrivljen kot jarem in kakšno grbo ima na hrbtu!« Ko si jo je do dobra ogledal, ie krepko pljunil predse, se obrnil proti izhodu in zabrundal: »Nak, tega pa že ne verjamem! Takšne živali nj nikier na svetu!« Ko je Tonček kraljični Lepotični pojasnil, kaj se pravi pisati in računati, in je kraljična vse to do pičice razumela, tako razumela, da je vedela še mauj ko prej, kaj je pisanje in računanje, je dejal: »Kraljična Lepotična, ali tc smem nekaj vprašati?« »Le vprašaj, le!« mu je milostno dovolila. »Povej, zakaj ne vzaineš za moža raje kakšnega princa? Jaz sem čisto navaden, reven dečko. Doma sem pasel krave in gosi. Izberi si princa za moža in ne mene!« »S princi ni nič!« jc odkimala kraljična Lepotična z glavo in se zaničljivo namrdnila. »Princi ti ne znajo drugega ko vladati. Ti pa znaš tudi pisati in računati in še krave iu gosi pasti navrh — imeniten mi boš mož! Takega kralja potrebuje dežela Narobesvet! Če znaš pasti krave in gosi, boš /Jial pasti tudi mene in zveste državljane svoje.« »Ampak...« je hotel Tonček ugovarjati. Nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi poetal mož prelepe kraljičine Lepotične z velikansko bradavico na nosu in še večjo grbo na hrbtu. »Nič ampak!« ga je odločno prekinila kraljična Lepotična. »Vse je že domenjeno in mirna Bosna!« Tonček se je ugriznil v jezik, kajti imel je v ustih hudo besedo, pa si je mislil: »Počasi, počasi fant! Se bom že še kako izmotal iz neprijetnega položaja.« »Veš kaj?« se je domislila kraljična Lepotična. »Pojdiva na trg, da si nakupiva to in ono za svatbo.« »Pa pojdiva!« se je udal Tonček, čeprav bi bil kraljični Lepotični iz svoje jeze najraje zabrusil v obraz: »Prismodična si, ne pa Lepotična!« In sta šla. To se. pravi: nista šla, nego sta sedla v kočijo, v katero je bil vprCžen ogromeu pajek, in se imenitno peljala tja. Ko je pajek pridirjal do trga, sta kraljična in Tonček izstopila. Tonček se je radovedno ozrl naokoli, da bi videl, kakšno robo prodajajo v deželi Narobesvet na trgu. Pa je bilo njegovo presenečenje tolikšno, da je široko zazijal in komaj premagal smeh, ki mu je silil iz grla. Trg je bil kar posejan z velikimi in majhnimi stojnicami. A vse te stojnice so bile — prazne. »I, kaj bova pa kupila tu, saj nič nimajo!« se je obrnil h kraljični Lepotični. »Kako, da nimajo?« ga jc po strani jjogle-dala kraljična Lepotična. »Ali si slep in gluh, kali? Boš kar koj videl, koliko robe si bova nakupila.« In sta stopila k prvi stojnici, v kateri je sedel star očanec. Od časa do časa je široko za-zdehal. Tonček je napeljal oči, da bi zagledal vsaj eno reč, ki bi bila podobna čemurkoli, celo pod stojnico je pokukal — nikjer niti sledu o kakšni robi. Samo velika tehtnica je ležala pred starim branjevcem. »Oče, kaj pa prodajate?« ga je pobaral. »Kaj prodajam?« ga je očanec debelo pogledal. »Saj vendar vidiš! Dolgčas prodajam. Koliko pa bi ga rad? Pol kile ali celo kilo?« »Kar celo kilo ga dajte!« je z najresnejšim obrazom zahtevala kraljična Lepotična. Očanec je takisto resno segel s pestjo v praznino predse, vrgel na tehtnico kupček dolgega časa in ga vrgel na tehtnico. »Dobro merico sem dal, presvetla mi kraljična!« je prijazno dejal, ko je dolgčas zavil v papir iu ga izročil kraljični. »Koliko pa stane?« se je zarežal Tonček, ki je bil prepričan, da jc vse skupaj samo šala. »Očanec pa je hitro odgovoril: »Tri piškave orehe.« »Drago je, pa naj bo!« je dejala kraljična Lepotična. Segla je v torbico, v kateri je imela vse polno piškavih orehov, ter jih izročila branjevcu. »Lepa hvala!« se je zahvalil očanec in se vljudno klanjal. »Se priporočam še za drugič!« Tonček in kraljična Lepotična sta z nakup-ljenim dolgim časom stopila k drugi stojnici. (Dalje prih. nedeljo.) Pepček poje v radiu PepSkovi starši so bili zelo revni. Živeli so v baraki daleč zunaj mesta. Niti sosedje bližnjih barak, ki jim je tudi huda predla, niso slutili, kako zelo se morajo Pepčkovi starši boriti za košček ljubega kruha, da preživijo številno družino, ki je poleg ckvanastletnega Pepčka štela še sedem drobljancev. Starši so svojo revščino raje zamolčali, kakor pa da bi morali poslušati sočutne besede in prenašati radovednost sosedov, ki bi itak ne mogli ali pa tudi ue hoteli pomagati. Reveža ničesar bolj ne boli kakor pomilovanje, za katerim 66 navadno sikriva zlob nos t in škodoželjnost. Pepček je vse to videl in kot zgodaj dozorel otrok tudi razumel skrbi svojih staršev. Pepček bi ne bil otrok današnjega časa, če bi na vse načine ne skušal pomagati svojim staršem. Medtem, ko so 6e njegovi tovariši igrali na ulici, je Pepček sedel v sobi in tuhtal in tuhtal, kaj naj bi napravil, česa naj bi se lotil, da bi pomagal svojim staršem. Staršem o vsem tem ni ničesar povedal; zaprl se je vsako popoldne v sobo, porinil šolske kinjige od sebe in premišljeval. Ko je tako nekoč zopet prerešetaval, kje bi dobil kakšen zaslužek, in s tem denar za starše, je nenadoma zaslišal skozi odprto okno iz vile, ki je stala v bližini, glas radio napovedovalca: »Po kratkem odmoru se prične otroška ura. Vodila jo bo radio tetka!« In res, ko je radio kukavica trikrat zakukala, se je oglasila radio tetka in povedala, da bodo otroci zapeli ~ Pepček je ves zamaknjen poslušal srebrne otroške glasove. Ko so odpeli, je neka punčka deklamirala »Mamica moja je strašno bogata«. In tako je šlo naprej. Vrstile so se pe>smi in deklamacije, pa ludi šaljiv otroški prizorček je bil vmes. Dolge pol ure je trajalo to otroško rajanje v radiu. Ko je zvočnik utihnil, se je Pepček zdramil iz svoje zamaknjenosti. Kar bled je postal od razburjenja, tako ga je prevzela ta misel. Niti trenotka časa ni izgubil. Nemudoma se je odpravil na pot. Celo uro je moral teči, ker ni imel denarja za tramvaj, preden je dospel do zaželjenega cilja. Slednjič je vendarle stal pred ogromno palačo, kjer je bilo nad glavnini vhodom napisano z velikimi zlatimi črkami: RADIO POSTAJA Pošteno truden in zasopel je bil, ko je stopil v ogromno vežo v zelikanskimi okni, ki so segala od tal prav do vrha stropa. Nad mizo v kotu je bilo prav tetko nalagal. Postal je ves zbegan; nobene besede ni mogel več spregovoriti. Postalo ga je sram in je povedal resnico: »Saj sem hotel radio tetko samo vprašati, če bi smel tudi jaz nastopati, pa ine je tetka zamenjala in me poslala k vam.« napisano: »Prijave se sprejemajo tukaj I« Z boječimi koraki je stopil Pepček k mizi, za katero je sedel črnogledi in z velikimi očali oboroženi vratar. Pepček se je globoko priklonil pred milostnim gospodom vratarjem. »No, kaj bi pa rad, mali?« Pepček se je "okorajiil In pogumno povedal: »Rad bi govoril z radio tetko U Še dolgo je odmevalo od sten, ki so bile obite s ploščami: »Tetka... tetka... tetka.. Jc Pepček se je svojega poguma ustrašil in bi najraje kar pobegnil. »Če ne pobegnem, me bo pa vratar vrgel skozi vrata,« si je mislil. Toda vratar je bil kljub svoji nič kaj prijetni zunanjosti prijazen mož in je povedal Pepčku: »Kar v drugo nadstropje idil Vrata št. 206.« Pepček samemu sebi ni verjel, da se je tako srečno izteklo. Krepko je pritisnil roke na prsi, da so se mu skoraj nohti zajedli v meso, in stisnil usta, da ne bi zavriskal od veselja, ko je stopal mimo vratarja dalje po stopnicah v zgornje prostore. Ves čas si je ponavljal v mislih pregovor, ki ga je pa po svoje prikrojil in obrnil: »Začetek dober, vse dobro!« Radio tetke se ni niti najmanj bal, saj je že neštetokrat slišal njen blagi glas v zvočniku. Prestopal je kar ]>o tri stopnice, da bi bil prej na vrhu. Toda sobe radio tetke ni bilo tako lahko najti. Na vseh koncih in krajih je videl vse polno stopnic in hodnikov. Ni vedel, kam bi se obrnil. Zato je krenil kar v prvi hodnik, zavil okoli ogla, toda sobe št. 206 še vedno ni našel. Šel je dalje, gledal .številke nad sobami in slednjič, ko je prehodil že nešteto hodnikov, le našel toli zaželjeno sobo radio tetke, nad katero se je blestela št. 206. Obraz mu je kar zažarel od sreče, zdelo se mu je, da se mu še okrogle številke dobrodušno nasmihajo. Pogum mu je zrastel in odločno je potrkal. Ker mu ni nihče odgovoril, je kar vstopil. Zagredal je staro gospo, ki je bila tako zatopljena v svoj časopis, da ga ni videla vstopiti. Pepček je nekaj časa neodločno vrtel klobuk v rokah, slednjič pa se je le opogumil in tiho rekel: »Dober dan!« Tedaj je odnekod nenadoma zadonel globok bas: »Pozor! Pozor!« Dečko se je pošteno ustrašil. Pa se je kmalu opomogel od strahu, ko je videl," da je v sobi ogromen zvočnik, iz katerega je prihajal ta glas. Tudi stara gospa je pogledala izza svojega časopisa in fantu odzdravila: »Dober dan! Kar v sosedno sobo pojdi! Drugi so že tam. Imamo še pol ure časa, preden pridemo na vrsto.« Rekši se je stara gospa epet zatopila v svoj časopis... Kaj, da bi bila stvar tako enostavna? Preveč lahko ee mu je vse zazdelo! Obotavljal se je še trenutek. Stara gospa, ki je gotovo radio tetka — saj jo je spoznal po glasu — ga najbrž smatra za enega izmed otrok, ki nastopajo ob njeni uri. Treba mu je torej stopiti samo v sosedno sobo in že je bil na cilju svojih želja! Pepček je bojeval hud boj sam s seboj, če ne bi raje tefki povedal, da se je zmotila. Ustrašil se je: mogoče ga bo potem zavrnila in tedaj bi bil ves njegov trud zaman. Storil je, kar mu je dejala radio tetka, in vetopll v sosedno sobo. Tam je že bilo zbranih kakih deset ali dvanajst otrok, dečkov in deklic. »Holaj, novinca smo dobilil« je zavpil v direndaj med ščebelajoče olroke debel dečko, ki je moral biti že najmanj štirinajst let star. »Kaj pa iščeš tnkaj?< »MMil sem ... Hotel sem ...«, se je začel opravičevati Pepček, pa se mu je zataknilo in rdečica ga je oblila. Spomnil se je, kako jc prav za Hrušč in trušč: »Tetka, tetka, seim se je nekdo vtihotapil, ki ni noben radio otrok!« Otroci so zdrveli v sosedno sobo k radio tetki. Tetka je odložila časopis in nič kaj prijazno pogledala vsiljivca: »Stopi bliže, mali! Kaj pa iščeš tukaj? Kako si sploh prišel sem? Saj te niti ne poznam!« In je Pepček, boreč se s solzami, povedal svojo zgodbo: kakšna revščina je pri njih doma, kako je hotel staršem pomagati, vse je povedal po resnici. Radio tetka je izključila zvočnik in poslala otroke, ki so napeto poslušali Pepčka, nazaj v sosedno sobo. PojJolnoma■ tiho je postalo v sobi. Peipčku je 6rce močno utripalo. Zdaj bo, kar bo! »Tetka je Pepčka potegnila k sebi in mu božala kodrolaso glavo: »Kaj pa znaš, Pepček? Veš, če hoče kdo pri nas sodelovati, mora tudi kaj znati.« »Peti znam,« je povedal Pepček. »V šoli sem imel v petju vedno najboljši red.« »Pa mi katero zapoj!« In je Pepček zapel tisto lepo narodno pesem: »Oj, ti preljubi, dragi dom!« Sprva mu je glas trepetal, potem pa je šlo vedno boljše in končal je že kar korajžno. »No, saj gre! Kar lepo si zapel. Še operni pevec lahko postaneš. Čakaj, saj res, že danes lahko nastopiš. Boš pa izven napovedanega programa zapel pesemeo, ki so jo pravkar tako lepo zapel, kot poseben vložek. Toda ravno tako lepo, kakor si jo sedaj! Si razunjfl?« Dečko je seveda vesel$ pritrdil. Čez pol ure je velika oddajna dvorana odmevala od smeha otrok. Peli so, se igrali, deklaniirali in tudi Pepček je odpel svojo pesmico pred malina pravokotnikom iz marmorja, ki visi na vrvici v kovinskem krogu in ki ee mu pravi mikrofon. Ko je bilo vise končano, je radio tetka razdelila vsakemu otroku par kovačev in še denar za vožnjo s tramvajem povrhu. »Mama, mama, poglej, kaj sem ti prinesel!« ji ves žareč že od daleč kričal Pepček. »Denar, ki sem ga sam zaslužil. Moj prvi zaslužek! V radiu sem pel! In bom še pel, juhuhu! Radio tetka mi je rekla, naj pridem spet prihodnji četrtek.« lil n{ ZABISTRE......GLAVE Rešitev izpolnjevathe Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale stati te-le besede (rime): Vrne —r ptička — sanja — dnevi. Pravilnih rešitev je bilo 46. Za nagrado je bila izžrebana Dešica Jan, učenka IV. razr. v Zagorju ob Savi. IZPOPOLNJEVALKA: ANGELČKI JOKAJO Angelčki jokajo — Majda pa se smeji: Majda ne uboga nič; »Sem mar konjič? mama je žalostna, Šiba za otroke je, očka pa grabi —: očka, ne —-!« »Čakaj me, čakaj, ti »Dobro!« beseda je grdi otrok! očkova mrka. Z bičem dobiš jih zdaj: Šibo pograbi, z njo pika--!« Majdo---- Angelčki jokajo, Majdica reva pesemeo bridko zdaj v kotu--- Na mestih, kjer ležijo črtice, postavite zraven spadajoče besede. Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena izmed pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 12. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo >Slo-venca« v Ljubljani. STRIČKOV KOTIČEK .................................■••■•MirNmiiinimniini MIIHIIIIIt«""'1 IIIIIHIIHIIM" Dragi Kotičkov stričekl — Prvič se oglašam v Tvojem kotičku. Najprej Te lepo pozdravim m Ti sporočam, da zdaj nabiram rdeče maline. V kratkem Ti jih pošljem polno košarico. Napravi si iz njih molinovec, ali pa jih pojej. Slišala sem, da si že star in brez zob, zato se Ti bodo maline kar prilegle. Jeseni pa Ti pošljem zvrhano košaro lešnikov. Pr,i nas rastejo namreč samo maline lr lešniki, ker \>em iz gozda doma. Če sem Te kaj užalila s svojim pismom, dragi RtTiček, mi odpusti! Lepo Te pozdravlja Tvoja Stanislava Zelnik, učenka III. razr. v Jelen-dolu pri Ribnici. __ Draga Stanislava! — Tudi jaz upam, da se mi bodo maline prilegle. V blaženem pričakovanju še zavijam oči in požiram kakor oreh debele line. Da, da, Ti si res deklica, kakor se spodobi in dobro veš, kaj mojim brezzobim zobem ugaja in kaj nel Torej glede malin jc vse v redu in prav. Glede obljubljenih lešnikov pa se še nisem odločil, ali naj jih sprejmem ali ne. So namreč moji brezzobi zobje ob mislih nanje začeli ljuto šklepetati, takšen neznanski strah jih ie obšel pred njimi. Ampak do jeseni je še daleč. Do takrat mi bodo nemara zrastli novi brezzobi zobje, ki bodo mnogo bolj hrabri, tako hrabri, da bodo tudi lešnikom upali napovedati ljuto vojno. Na junaško svidenje torejl — Kotičkov striček. Učitelj: »Torej slišali ste, otroci, da se zemlja euče okoli solnca.« Jožek v zadnji klopi dvigne roko in vpraša*. »Gospod učitelj, okoli česa pa se zemlja suče zvečer. ko solnce zaide?« Kdor išče hladen in miren kotitek ter dobro in ceno postrežbo, na) obišče našo Zadružno klet, Kongresni trg 2 fSSS £ SLSTSL2 „Dom stepih" v Ljubljani Poročilo o II. rednem občnem zboru Društvo »Dom slepih« v Ljubljani je I imelo te dni svoj 11. redni letni občni zbor. Predsednik stolni župnik in kanonik g. dr. I Tomo K lin ar je po pozdravu opisal, kako se društvo stalno prizadeva, da naposled vendarle odpre slepcem lasten dom. Koncem 1933 je kupilo društvo v ta namen Strahlov grad pri Stari Loki na Gorenjskem. Spočetka bo sprejelo le odrasle slepce v svoje okrilje, ko bo pa lahko razpolagalo s svojo naloženo glavnico, pa zgradi posebni objekt za slepo šolsko deco, ki se nahaja začasno v Kočevju. Zahvalil se je za naklonjenost in pomoč zlasti g. banu in banovinskim svetnikom za nakazano podporo društvu, časopisju, ki je vedno podpiralo društvo s primernimi noticami, kooptiranim članom odbora, istočasnim čuvarjem amerikanskega sklada, g. senatorju dr. Vladimirju Ravniharju in dr. Miljutinu Zamiku, zlasti pa g. Josipu Rem-su, ki se nahaja še v stalnem stiku z ameri-kanskimi Slovenci, ki so pred leti zbrali veliko vsoto in so jo poslali za svoje slepe rojake v staro domovino. Spomnil se je v hvaležnih besedah občin, ki navzlic splošnemu obubožan ju kažejo potrebno razumevanje za društvo. Toplo zahvalo je izrekel g. notarju dr. Kuharju za ujegovo nesebično brezplačno poslovanje v pravnih zadevah za društvo »Dom slepih«, društveni tajnici ge. prof. Minki Skaberne-tovi, ki je z ostalimi odbornicami, gospemi Josizino Cvelbarjevo, Marijo in Ružo Sadar-jevo, Maruško Vrtoveevo in Vito Župančičevo organizirala prireditev »Dneva slepcev« dne 2. in 3. junija, ter vsem malim darovalcem, ki so se med letom spomnili s svojimi prispevki društva »Dom slepih«. — Gospod predsednik je počastil spomin v letošnjem letu umrlih članov in dobrotnikov društva. Naposled je še posebej pozdravil navzoča zastopnika Podpor, društva slepcev in prešel k ostalim točkam devnega reda. Tajn ica ga. prof. Minka S k a b e r n e -t o v a je podala še podrobnejše poročilo: Razmere društva so se glede števila članov izdatno zboljšale. Sedaj šteje društvo 10 ustanovnih članov, vmes dve korporaciji, 121 rednega in 105 podpornih članov. Bilanca dela v letošnjem letu je bila posebno ugodna. Izvršil se je nakup Strahlovega gradu za bodoči dom slepcev, kar je glavni namen društva. Priredila se je v dneh 2. in 3. jun. javna zbirka po ljubljanskih ulicah, ki naj bi ojačila fiianco društva in povzdignila propagando glede zanimanja javnosti za naše slepce. Pred nakupom Strahlovega gradu za dom slepcev je naprosil odbor g. bana, da je dal pregledati po zastopnikih oddelka za soc. politiko in nar. zdravje ter zastopnikih tehničnega oddelka kr. banske uprave vse prostor« omenjene stavbe; prosil tudi za izdelavo proračuna za adaptacijska dela. Ogled se je izvršil. Strokovno mnenje g. dr. Ernsta Mayrja, inšpektorja oddelka za soc. politiko in nar. zdravje, ter g. inž. Josipa Črnivca, pristava tehničnega oddelka kr. banske npr., ki sta si bila ogledala posestvo do potan^ kosti, jc bilo ugodno in odločilno. Posebni odsek odbora:, gg. dr. Klinar, dr. Mavricij Rus, iadzornik Cvek, Josip Rems, društveni blagajnik Smersu iu društvena tajnica M. Skaberno so se po več sestankih zedinili z g. industrijalcem Franom Dolencem iz Stare Loke, zadnjim lastnikom Strahlove graščine, glede nakupa gradu. Grad bi bil z društvenim premoženjem in velikodušnim darom amerikanskih rojakov skoraj odplačan, da niso te vloge v denarnih zavodih zadržane. Ker se društvu ni posrečilo dvigniti svoje naložene glavnice, je moralo najeti dolgoročno posojilo, da jc izplačalo vsaj deloma g. Dolenca. Pomagalo si je tudi z vsoto 100 tisoč Din. ki mu jo je naklonila kr. banska uprava. Saj z nakopum doma slepcev se je društvo Dom slepih izdatno približalo tudi svojemu drugemu cilju, namreč, da postavi poleg gradu takoj, ko se finančne razmere izboljšajo, objekt za banovinsko šolo za slepo deco, začasno nastanjeno v Kočevju. "Javnost je ta nakup zelo zanimal, zlasti pa prizadete slepe. Društvo je sprva mislilo sprejeti v Strahlov grad najprej banovinsko šolo za slepo deco in odraslih slepcev lc kakih dvajset za začetek. Skriti in javni napadi odraslih slepcev so pa odbor poučili o tem, da z denarjem, ki je bil v pretežni večini nabran za odrasle slepce, pride v poštev najprej prva določba § 2 društvenih pravil in da torej sprejme v Dom slepcev takoj lc odrasle delazmožne in tiste, ki doslej niso našli primernega bivališča. Potem, ko bo pa adaptirana hiša poleg gradu, pa sprejme banovinsko šolo za slepo deco iz Kočevja. Do tega zaključka je prišel odbor po voč sejah. V ljubljanske dnevnike je dalo društvo oklic na vse šoli odrasle slepce dravske banovine, da narede prošnjo za sprejem v zavod. Veliko prošenj za sprejem je pokazalo nujnost otvoritve zavoda vsaj za najpotrebnejše, kljub temu, da finance društva niso razveseljive in jc izredno težko izpolniti pogoje, stavljene ob pogodbi. Da bi zadostilo društvo vsem zahtevam kupne pogodbe, jo skušalo prodati svoje ljubljanske nepremičnine, kar se ni posrečilo doslej. Prosilo jo tudi iznovu za banovinsko podporo. Ker jc treba mnogo inventarja In denarja za vzdr-žavanje slepcev v domu, je priredilo društvo javno zbirko po ljubljanskih ulicah v dnevih 2. in 3. junija t. 1. In povabilo malone vse humanitarne in nacionalne organizacije ter učiteljstvo ljubljanskih in okoliških meščanskih šol, pa tudi g. novinarje na sodelovanje pri tej akciji. Na povabilo sc je odzvalo 10 organizacij, ki so naštete po velikosti zneska, ki so ga nabrale z veliko agilnostjo: Krščansko žensko društvo pod okriljem ge. Marije Sudarjeve in Maruške Vrtovčeve; Kolo jugoslovanskih sester, Ljubljana, pod vodstvom gospe Gašpcrlinove: Jadranska straža, ženska sekcija, pod okriljem goBpe Marije Pirkmarjerjeve m Olge Pueove; Društvo Kneginja Zorka. pod vodstvom brigadirjev« soproge, gospe Pekičeve; Društvo katoliških akademir-ark Savica, pod okriljem gdč. Slaparjeve; Kolo jugoslovanskih sester, Stepanja vas, pod vodstvom ge. Bencdikove; Društvo »Atena« pod vodstvom gospe Minke Kroftove, Klub Primork pod okriljem gospe Gu-štinove; odsek Sainaritanov Rdečega križa in Podporno društvo slepih. Poleg navedenih organizacij se je posebno skazalo učiteljstvo vseh ljubljanskih in okoliških meščanskih in osnovnih šol, ki je z veliko trudaljubnostjo oskrbelo prodajo blokov po hišah in trgovinah. Ker so razen naštetih organizacij in omenjenega učitoljstva zbirale denarne prispevke tudi odbornice društva »Dom slepih« in so se oglasili še različni darovalci, je imelo društvo za sedanje razmere res ugoden uspeli. Podpiralo ga .ie ob teh dneli mestno načelstvo, ki je prepustilo za potrebno centralo ob prireditvi magistratno posvetovalnico, uprava mestne in banovinske hranilnice, društva Sokola 1 na Taboru s tem, da so posodile denarne nabiralnike ter ljubljansko časopisje, ki je znalo s svojimi lepimi članki vzbudili za prireditev zanimanje in je v občinstvu omililo odklonilno stališče za javno nabiralno akcijo. Zanimanje, ki ga je pokazala javnost v letošnjem letu za delovanje in cilje našega društva, vzbuja v vseh člauili odbora upanje, da se bo razrastel Strahlov gradt bodoči dom slepcev, polagoma v vse mogoče veje, ki jih potrebuje tak zavod ter bo z adaptacijami in prizidavami vred sprejel v svoje lepo okrilje nad 100 slepcev iz vse dravske banovine. Blagajniško poročilo je podal g. Smersu, pravni referent OUZD. V preteklem letu beleži društvo največji promet od dne svojega obstoja dalje. Večina denarnih transakcij sc je izvršila sicer, šele v začetku letošnjega leta, toda začetek teli transakcij sega že v preteklo leto. V 1. 1933 je bilo 123.090 Din dohodkov, izdatkov pa 110.232.5» Din. prebitka pa 12.857.50 Din. — Dohodki društva so trojni: 1. najemnine, 2. članarine in 3. podpore. Najemnina je znašala 7908 Din in je nekoliko padla napram letu 1932. Društvo doslej napram nekaterim najemnikom, ki ne morejo plačevati v redu najemnine, ni šlo do skrajnosti. Na članarini je prejelo 1440 Din do 31. dec. 1933. Podpore so znašale 113.742 Din. Od tega je dala 100.000 Din kr. banska uprava dravske banovine, g. Jnmla Franc je daroval 10.000 Din, ostalo je dobilo društvo na manjših podporah. Stroški so bili za del kupnine za Strahlov grad g. Franu Dolencu, g. notarju dr. Kuharju za takse in pristojbine, davke, vzdrževanje nepremičnin in razno poslovanje, vsega skupaj 110.232.50 Din. Premoženje društva je znašalo dne 31. dec. 1933: v gotovini 6.220.25 Din; v denarnih zavodih z ameriškim skladom vred 959.189 Din in 44 par; v nepremičninah 1,574.756.80 Din; pri dolžnikih 13.305 Din. Ker je tega dne dolgovalo za Strahlov grad 880.000 Din, je znašalo čisto premoženje društva dne 31. doc. 1933: 1,673.471.49 Din. Razrešnico je izrekla odboru v imenu nadzorstvenega sveta ga. Marija Sadarjeva. Volitev odbora ni bilo, ker njegova funkcijska doba še ni potekla. V imenu Podpornega društva slepih jc opozoril slepec g. Grad, naj uvnžuje društvo s podvojeno silo nujnost otvoritve Doma slepcev in prosil, da naj sprejme nasvete in predloge, ki jih podaja društvn organizacija slcpcev (Podporno društvo slepih v Ljubljani) v 5 točkah, tičočih se sprejema slepcev v novi zavod, pomoči in prispevanja za vzdr-žavanjo od strani prizadetih premožnih staršev, kr. banske uprave, ki naj bi opozorila prizadete občine na njih moralno dolžnost napram slepim občanom in na sprejem onih slepcev, ki bi s svojim produktivnim delom lahko precej pripomogli k vzdrževanju. Naposled se jc g. predsednik zahvalil vsem odbornikom za njihovo požrtvovalnost in zaključil lepo uspeli občni zbor. Po jugoslovanski Koroški Kotlie z okolico Koti je pozimi. 4 km južno od železniške postaje Guiltanj-Ravne ob vznožju Uršlje gore leže prijazne Kotlje. Radi svoje idilične lege je postal ta kraj zadnje čase priljubljeno letovišče; posebno dobro se počutijo tukaj taki, ki so potrebni oddiha, želijo miru in imajo zanimanie za naravo. Ime Kotlje izvira vsekakor iz geografskega kraja; Tavninica je res podobna »kotlu«, kateri je obdan na jugu od 16% m visoke Uršlje gore, na jugovzhodu od selskih hribov, na severovzhodu od BTdinj, na severu in zapadu od Prežkega vrha, Tudi obilo zgodovinskih znamenitosti je v tukajšnji okolici. Že župna cerkev sama se sme smatrati kot historična zgradba, ki je bila prvotno ustanovliena kot skromna kapelica dekanije Stari trg pri Slo-venjgradcu, ki je spadala takrat pod upravo oglejskega patrijarha. Za časa turških vpadov v 15., 16. in 17. stoletju je bila cerkev zaporedoma izropana, zažgana in razdejana. Deset minut od Kotelj oddaljeno letovišče »Rimski vrelec«, kjer izvira dobra in zdravilna slatina, ;e dobilo svoje ime po starih izkopninah, ki so se tukaj našle in izvirajo iz časa Rimljanov. L zgodovinskega stališča je posebno zanimiv 6tari grad »Šrotnek«. Prvotno se je nazival »Schlangen-burg«. Posestniki tega gradu so se baje za časa turških vpadov posebno odlikovali. Še danes se vidi nad vhodom kamenita plošča s ščitom »Schian-genburgov« z začetnicama »H. S.« in letnica 1609. Idila z vrha Uršlje *ore. Zelo zanimiva je tudi notranjost poslopja. Lepo so še ohranjene grajske ječe, posebno ena je zanimiva. V njei se ne da ležati, še manj, da bi v njej človek stal, Zgodovinskega izvora je tudi krajevno ime »Prežki vrh«. Ime je nastalo iz besede »prežati«, kar pomeni na koga (sovražnika) paziti. Na tem vrhu se še danes nahaja kmetija z imenom »Prežih«. Ako se podamo od Šrotneka po grebenu Prežkega vrha v smeri proti severu, opazimo še danes stare okope, kateri so posebno izraziti in globoki okoli podružne cerkvice Sv. Mohorja. Te »šance« so morale nekdaj slyžiti v obrambne svrhe proti sovražnikom. Saj je zanimivo, da s"e vlečejo, in so še danes vidne, od podnožja Uršlje gore preko Prežkega vrha na Javornik nad Guštanjem. Služile so pač kot naravna zapora in branile prost prehod iz Mislinjske in Dravske doline v Podjuno na Koroškem. Ljudstvo jih imenuje »rimske šance« (pa tudi turške šance), kar pa ne bo odgovarjalo resnici, ker Rimljani takih šanc niso delali. Brez dvoma so starejše in izvirajo iz dobe Keltov oziroma Ilirov. Na to misel me jc privedel študij Kosove zgodovine Slovencev, ki je izšla v zbirki Kpsmos. Dobro bi bilo, če bi to preiskal kak strokovnjak, gotovo bi se z odkopavanjem našli zgodovinski predmeti, po katerih bi sc dala sklepati starost šanc, oziroma okopov. V bližini cerkvice Sv. Mohorja se nahaja grob-Ija, ki jo ljudstvo imenuje »glavnjača«, seveda pa ni tako znana, ko neka druga istega imena. Ko so kopali materijal za opeko, so naleteli na več človeških kosti in lobanj, zato pač sedaj to ime. Mogoče je bilo tu kdaj kako pokopališče, lahko pa je tudi, da so zakopavali na tem kraju ljudi, ki so pomrli v grajskih ječah, Kotlje z Rimskim vrelcem leže 440 m nad morjem na vznožju 16% m visoke Uršlje gore. Ker je kraj zdrav, ima v poletnem času mnogo obiskovalcev. Zadnja leta prihaja na Rimski vrelec mnogo letoviščarjev, večinoma Srbohrvatov, vmes pa tudi nekaj Slovencev. Nadalje so nastanjeni letoviščarji na sosednjem Brezju in v gostilni Nastl v Kotljah. Tu pa bolj letoviščarji iz Slovenije in Avstrije. Stanovanja pa se dobe tudi v gostilni Pelrič, kjer se nahaja tudi poštni urad. Tudi na lepih izletih je okolica Kotelj bogata. Dveurni izleti preko Sel v Slovenjgradec ali pa iz Kotelj po gozdni poti na Prevalje »o prav zanimivi. Najlepši izprehodi so v senčnatih smrekovih gozdovih. Vsak pa, ki pride v Kotlje, si brezdvomno želi obiskati lepo turi-slnvclcn tnčkn Uršlio goro. Na goro je izpeljanih več poti in 6e na vrh lahko pride v treh urah. Tu Sf. Vid nad Ljubljano št. Vid se pripravlja na veliki dan, na veliki gospodarski praznik. Velika narodna ju meščanska šola se prenavljata, čistit« in pripravljata, da sprejmeta izdelke svojih marljivih obrtnikov. Kakor so časopisi že večkrat poročali. se otvori v nedeljo, dne 15. julija razstava šentviških obrtnikov ob 11 dopoldne. Razstavo otvori g. ban Dravske banovine dr. Maruši, ki je njen pokrovitelj, kakor se čuje, je na otvoritev povabljenih veliko odličnih gostov, /lasti takih, ki «o kakorkoli pripomogli, da se bo tu razstava vršila. Pri otvoritvi bo igrala godba >Sloga« iz Ljubljane, ves spored bo pa prenašal naš radio široni naše domovine in tudi izven nje. Vstopnina je minimalna, samo "■> Din. Vstopnice bodo zaporedne številke in ob koncu ruzstave bo ena številka prodanih vstopnic žre-bana ter bo lastnik te vstopnice dobil lepo moderno kuhinjsko opravo, ki bo vredna 2200 Din. Razstava bo odprta vsak dan od 7 zjutraj do 6 zvečer in to bo do 20. avgusta. Razstava bo pestra. zlasti mizarskih izdelkov l>o veliko in če bo imel kdo potrebo za novo pohištvo, si bo lahko izbral. Zastopane pa bodo tudi druge obrti kakor: tapetništvo, sodarstvo sedlarstvo, ko-vinarstvo, krojaštvo, kamnoseštvo itd. Zato že danes opozarjamo vse interesente in ljubitelje lepih obrtnih izdelkov, posetite našo razstavo, ne bo Vam žal, saj ima št. Vid lepo tramvajsko, železniško in avtobusno zvezo, z vsemi kraji naše banovine in države. Mi Vas bomo pa toplo sprejeli in prisrčno pozdravili v naši sredi! Split, Hotel ..Salonae" Najbližji kolodvora in pristanišča. 50 novo urejenih sob. — Zmerne cene Cerklje ob Krki Kot. kronisti moramo zapisati te-Ie stvari: Na dan sv. Cirila in Metoda nas zjutraj kar zebe, kajti imamo samo 10° C. — Krma še danes ni vsa suha. dasi jo že cel mesec ljudje valjajo semintja. — Rž je omlačena; zima in pomladanska suša sta jo razredčili tako, da si lahko štel stebelca; zrnca pa niso še najslabša. Pšenico žanjemo; slame bo, kruha bolj malo. Lani je bil krompir silno slab, letos je pa obrodil (ga tudi že jemo). Vinograd kaže dovolj ugodno, če ne bo še k nam priropotalo ono nezaželjeno zrnje, ki je zadnjo nedeljo zdelalo Veliko Dolino. Doslej je prizanašalo, če izvzamemo vas Skopica, kjer je že nekaj škode po toči. — Kot kronisti moramo zapisati tudi to, da je pred tednom umrl v Krški vasi gospodar Slovenec Miha. Šest dni pred smrtjo je pred grozečo nevihto zbežal v Brežicah pod most, kjer je bila že velika množica takih, ki so vedrili. V most (železo) je treščilo. Slovenec jc začutil — kot je potem povedal doma — kot da ga .ie oplazila neka stvar. Pričela ga je boleti glava. Dva dni nato sc je vlegel in teku nadaljnjih dveh dni je zgubil zavest. Še dva dni je tako ležal ter umrl. — Bržčas se jc tako prestrašil, da je pritisnila možganska kap in odtod je prišla smrt. Pravijo, da včasih ljudje niso umirali na take čudne načine. od postaje in od ceste. V Mariboru pa sta vršila predpriprave za taborcuje starešina dr. Marinič in tajnik mariborskega stega Zoran Mulej. Mariborčani so se obenem pridno pripravljali za tekmovanje v skavt-skih veščinah, s katerimi se bo taborenje zaključilo. Kamnik Podjetnosti ne manjka. Svojčas smo poročali, da je bila začasno zaprta restavracija Rode pri glavnem kolodvoru. Zdaj je povečana in renovirana restavracija spet odprta. Tudi mnogi drugi restavraterji in gostilničarji so pakazali, da jim ne manjka podjetnosti. Renovirali so svoje prostore in pripravili večje število udobno in okusno opremljenih stanovanj za letoviščarje. Za uspešen razvoj tujskega prometa so pač najboljša reklama lepa stanovanja in dobra potrežba. Občinske volitve bodo danes v Nevljah. Vloženi sta dve kandidatni listi, nosilca pa sta g. Hočevar in g. Novak. Izgledalo je že, da bo ostala vložena samo lista g. Novaka, vendar pa je končno tudi druga lista dobila potrebno število podpisov. Volilcev je v ne-veljski občini 524. Volitve v veliki občini Lukovici, ki ima nad 1000 volilcev, so preložene na 5. avgusta. Al i ste ie poravnali naročnino? je udoben luristovski dom, last Mislinjske podružnice SPD. Razgled, ki se odpira z vrha Uršlje gore na vse strani, je naravnost veličasten. Posebno lep pogled je na našo ljubljeno Koroško. Človeku je kar hudo, ko vidi, da je ta lepi kos zemlje odtrgan od našega narodnega telesa. Ali za vedno? Bog daj, da ne! Da je v Kotljah razvit tudi zimski šport, je sa-moobsebi umevno, ko leže Kotlje vendar sredi idealnih smuških terenov, ki so obvarovani na vseh straneh s hribovjem, tako da je sneg vedno prvovrsten. Za popularizacijo tega športa skrbi posebno smuški klub »Guštanj-Kotlje«, ki prireja vsako zimo prvovrstne lekme. Tudi ljudstvo samo je jako naklonjeno klubu in mu nudi vsestransko pomoč. Tako jc bilo mogoče, da si jc preteklo leto postavi! klub svojo smuško postojanko pod Uršljo goro. Tudi drugi klubi iz Maribora in Zagreba prirejajo pod strokovnim vodstvom na deset minut oddaljenem Rimskem vrelcu in Brezju smuške tečaje. In zato se ni čudili, da Kotlje posebno v zimskem času tako oživc. In ta naš planinski raj stoji odprt vsem, ki pridejo in iščejo v njem miru, poštenega razvedrila in zdravja. Prihajajte v obilnem številu v naš krog in moralno in gmotno podpirajte naše dobro slovensko ljudstvo tu na severni meji držav«. Vsem pa, ki nas obiščejo, bodi vidno znamenje, da naš narod šc živi, da se zaveda lepote svoje zemlje, da jo ljubi, da čisla večnolepi, veličastni svoj planinski raj. Belko Mežiški. 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Pravni nasveti Parcela brez voznega pota. I. P. K. Sredi med Vašimi parcelami je imel sosed travnik, ki ga je kosil le za svežo krmo in je vedno to krmo s košem odnesel preko Vaše parcele v svoj hlev. To parceto je sosed prodal. Novi lastnik pa je, ne da Vas je vprašal, ta travnik preuredil v zelnik in je vozrl gnoj itd. čez Vaše parcele in to v drugi smeri, kakor je njegov prednik imel pešpot, češ, da on mora imeti tudi vozno pot. Ko je prišel v vas geo-meter, je od njega zahteval, da mu kar odmeri pot po Vašem svetu, kar geometer ni hotel storiti. Ali lahko izsili vozno pot? — Ce je prednik sedanjega mejaša skozi 30 let vedno le v določeni smeri hodil čez Vaš vrt in v tej smeri odnašal na ramah v košu krmo s travnika, potem si je priposestvoval le pravico pešhoje čez Vaš vrt na svoj travnik in nima ta travnik nobene vozne poti. Sedanjemu sosedu radi tega lahko branite vožnjo po Vašem vrtu tudi 6 tožbo. Sosed ima samo pravico, da mu sodišče določi vozno pot iz njegove parcele na najbližjo javno pot. Po ogledu na licu mesta in po zaslišanju zvedencev gfede primernosti novega pota in višine odškodnine bo sodišče določilo vozno pot za to parcelo in tudi odškodnino, ki jo bo imel letno aH pa enkrat za vselej Vaš sosed plačati. Stroške sodnega postopanja za določitev take zasilne poti ima plačati sosed, ki za sebe zahteva pot. Težak obračun. »Eksistenca.« Pred osmimi leti ste se zaročili z državnim uslužbencem, ki je moral dobiti dovoljenje za ženitbo od svoje nadrejene oblasti. Pred petimi leti je zaročenec zaprosil za tako ženitbeno dovoljenje, vendar je bil glede na Vašo osebo odbit. Vkljub temu sta ves ta čas skupno živela. Sedaj Vas je Vaš »nezakoniti mož« poslal proč od sebe in noče od Vas nič več sUšati, čeprav Vam je prej vedno še obljubljal ženitev. Vprašate, če lahko od njega zahtevate odškodnino za Vaš vložen denar in za Vaše gospodinjsko delo skozi osem let. — Kar ste »možu« v teku tega časa posodili, lahko zahtevate nazaj. Tudi lahko zahtevate za zadnja tri leta primerno odškodnino za svoja gospodinjska opravila, vendar morate^ od tega odbiti vrednost vsega, kar Vam je »mož« v tem času dal v blagu ali novcu. Vaš sodanji položaj je pomilovanja vreden, vendar pomagati se sedaj ne da. Naročilo knjig po potniku. M. H. B. Po potniku ste naročili kompletno književno delo v 20 zvezkih, za fiksno ceno, plačljivo v rednih mesečnih obrokih. Založništvo je imelo knjige takoj dobaviti. Redno ste plačevali zapadle obroke. Ker pa založništvo ni več pošiljalo posameznih knjig, kakor spočetka, ste imeli že več vplačanega denarja, kakor pa je znašala protivrednost v dobavljenih knjigah in ste zato prenehali z daljnim plačevanjem obrokov. Tvrdka Vam grozi s tožbo, pa vprašate, če ste dolžni plačevati obroke, čeprav Vam tvrdka začasno — ker niso še vsi zvezki izšli — ne more pošiljati še manjkajočih zvezkov. — Dogovor »dobava takojšnja« treba razumeti tako, da bo tvrdka poslala knjige, čim izidejo, ker ste vedeli, da je celo delo šele v tisku, oziroma v pripravi za tisk. Cim je tvrdka radi zastoja v tisku prenehala pošiljati nadaljne zvezke in ste Vi na obrokih že več vplačali, kot iznosi protivrednost knjig, smete po našem mnenju prenehati z nadaljnim plačevanjem obrokov tako dolg:o, dokler tvrdka s svoje strani zopet začne izpolnjevati pogodbo. Ker se niste domenili za rok, do kdaj da morajo biti izdani vsi zvezki, ne morete od tvrdke zahtevati takojšnje izpolnitve pogodbe pod pretnjo, da sicer pogodbo razveljavite in da zahtevate odškodnino. Poravnava izven konkurza. F. P. K. Dolžnica, ki vam je bila dolžna večji znesek, je zaprosila za poravnavo izven konkurza in ponudila plačilo 50% terjatev. Poravnava je bila potrjena. Poroštvo je prevzel tožničin mož. Dolžnica pa ne drži obljube in ne plača. Kako bi prišli brez stroškov do plačila? — Ce je poravnava s pravomočno 6odno odločbo potrjena in je že potekel plačilni rok, predlagajte pri sodišču izvršbo na premičnine dolznice, ali če teh ni zadosti, na nepremičnine. Brez stroškov ne bo šlo, ker boste morali plačati takse. Seveda pa imate pravico do povračila izvršilnih stroškov. Plaz odtrgal zemljo. J. J. P. Plaz Vam je odnesel kos zemljišča z nekaj drevesi na sosedov svet. Sosed Vam ne pusti ta drevesa posekati, niti odstraniti, češ, da so sedaj njegova. Vprašate, če lahko s tožbo prisilite soseda, da Vam vime drevje, ki je še pred par dnevi raslo na Vašem svetu. — Po plazu odtrgana zemlja z drevjem je ostala Vaša lastnina in šele, če Vi te svoje pravice v teku enega leta ne prijavite, izgubite svojo lastninsko pravico v korist soseda. Upajmo, da bo sosed t<--uvidel in Vam pustil odnesti svojo lastnino tudi brez tožbe. Rezervni podporočnik. L P. Za informacije o napredovanju se obrnite na vojnega referenta pri okrajnem načelstvu ali na komando vojnega okrožja. Kakšne vsebine ima biti potrdilo, da niste v preiskavi, pove že naslov tega pritrdila. Stavbno dovoljenje za svislL F. T. Kje ste »endar slišali, da je potrebna banovinska komisija za dosego stavbnega dovoljenja za zgraditev svisli SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. »j < as as d O NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE za seno? Občina je stavbna oblast prve stopnje in se obrnite na njo. Le če bi hoteli postaviti svisli ob javni cesti bliže, kakor to dovoljuie uredba o zaščiti javnih cest, bi si morali izposlovati dovoljenje banovinske cestne uprave. Rešitev finančnega ministrstva o penzijoni-ranju. Ne moremo izrekati mnenja o rešitvi finančnega ministrstva o penzijoniranju, ki ste jo prejeli in to radi tega, ker nam ni na razpolago akt, na podlagi katerega je bila izdana zadevna rešitev. Tudi niste povedali, zakaj smatrate, da rešitev ni r skladu z uradniškim zakonom. Pred kratkim smo pisali, da vplačevalec v uradniški pokojninski fond pridobi pravico do rodbinske pokojnine iz uradniškega pokojninskega sklada, če je vplačeval najmanj pet let in umrl kot vplačevalec sklada. »Obrt brez patenta«. S. Pisali smo že, da se rokodelec, ki brez obrtnega dovoljenja prevzame izvršitev dela, izpostavlja nevarnosti, da bo kaznovan. Sami presodite, če je pametno taki osebi izročiti delo in s tem takorekoč podpirati šušmar-stvo, ki je po obrtnem zakonu kaznivo. Neočiščen jarek. C. L. Pred leti so napravili pod banovinsko cesto jarek, ki je izpeljan mimo vašega posestva. Sčasoma pa se je nabralo v njem toliko materijala, da udira voda v jarke, ki so skopani na vašem posestvu. Iz teh se pa voda ne more odtekati, ker drugi posestniki pod vašimi parcelami ne skrbijo za čiščenje jarkov, ki so jih nekdaj izkopali. Ali se more posestnike prisiliti, da skrbijo za reden odtok vode? — Ali je dolžan cestni odbor skrbeti za čiščenje jarka? — Kakor sklepamo iz vašega dopisa, je kriva predvsem cestna uprava, ki ne poskrbi za pravilen odtok vode, da ta zamaka vaše posestvo. Občni cestni red sicer določa, da lastniki ali posestniki zemljišč ob javnih cestah ne smejo samolastno ovirati odtekanja vode z javne ceste ali iz cestnih jarkov na zasebno zemljišče. Iz vašega dopisa pa izhaja, da cestni jarek ni napeljan na vaše zemljišče, ampak drugam, da pa je le neočiščen in vsled tega ovira normalni odtok vode. Zato opozorite na te ne-dostatke cestno upravo s predlogom, da jih odpravi. Ako jih ne odpravi, vam je odgovorna za škodo, ki jo povzroči na vašem zemliišču voda, ki se po njeni krivdi po njem razliva. Kar se pa tiče posestnikov nižje ležečih parcel, pa njim ne morete nalagati kakih novih bremen, ki bi bila potrebna le, če cestna uprava ne vrši svoje dolžnosti. Inkorporacijska pristojbina. A. V. Ker so obrtna združenja prisilne organizacije, ste dolžni plačati pristojbino, ako je ista pravilno sklenjena. V presojo pravilnosti sklepa se pa ne moremo spuščati, ker nimamo na razpolago pravil združenja in zapisnikov o sklepu. Brat ne odgovarja za bratove dolgove. V. T. R. Oče nezakonskega otroka je v Ameriki in nima nobenega imetka. Svojih dolžnosti napram otroku in nezakonski materi ne izvršuje in so vse izvršbe ostale brez uspeha. Nezakonski oče ima še tri brate, ki so po starših podedovali vse premoženje. Nič pa ni podedoval nezak. oče, ki so ga njegovi starši razdedinili, čeprav brez vzroka. Vprašate, če bi nezak, otrok mogel po varuhu izpodbijati oporoko, ki so jo napravili starši nezak. očeta in če bi mogel zahtevati od bratov nezakonskega očeta, da mu plačajo, kar mu je dolžan nezak. oče. — Izpodbijati se morejo le pravna dejanja in opustitve dolžnika, ki so napravljena v nameri, da se upniki oškodujejo. Starši nežak. očeta se ne morejo smatrati za dolžnika nezak. otroka, ker mu oni niso ničesar dolžni. Med otrokom in starši ne obstoji nobeno razmerje dolžnika in upnika, zato otrok po našem mnenju ne bi uspel, ako bi s tožbo izpodbijal oporoko. Oporoko more izpodbijati od-nosno more zahtevati nujni delež samo razdedi-njeni sin t. j, nezak. oče. Č« bi se pa bil nezak. oče odpovedal dedovanju, bi mogel njegov otrok, ki je njegov upnik izpodbijati to odpoved. Šele tedaj bi v slučaju uspešnega izida pravde ostali dediči, torej bratje nezak. očeta morali izplačati dolgove nezak. očeta do višine nujnega deleža. Nakup posestva s hranilno knjižico, Š. A. Po godite se s prodajalcem, da sprejme mesto kupnine v gotovini hranilno knjižico. Siliti pa ne morete nikogar, da sprejme mesto denarja knjižico, Plačilo za polnoletnega sina. F. V. P. Ker je oče, ko so mu zarubili kravo, že plačal dolg za polnoletnega sina, ne kaže o slučaju dalje raz pravljati. Dolžan ni bil plačati. Pač pa bi bil mo ral, ko so mu zarubili kravo, vložiti izločitveno tožbo. Dota, ki jo ima izplačati zaščiteni kmet. J. P. Kmetje so zaščiteni glede onih dolgov, ki so jih napravili pred 20 .aprilom 1932. Merodajen je torej čas nastanka dolga in ne čas zapalosti (plačila). Ako je oče izročil sinu posestvo proti obvezi, da mora sestram ob njihovi polnoletnosti izplačati doto, je po našem mnenju obveznost nastala s prevzemom posestva, v plačilo pa zapade ob polnoletnost? sestre. Mogoče bi pa bilo tudi zastopati drugo stališče. Kaiko bi odločilo sodišče, pa nihče ne ve. Zaščita in grožnje odvetnikov. M. B. Vaša hranilnica je zaprosila za zaščito. Kljub temu pa prihajajo od odvetnikov grožnje, da morate plačati pogrebne stroške, zavarovalnino in davke. Vprašate, če morate za take slučaje izplačevati in če bodo s tožbami uspeli. — Zavod, ki prosi za zaščito t. j. za odložitev plačil, mora izplačevati vloge po načrtu, ki mu ga odobri ministrski svet. Od odložitve so izvzete samo terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice, Dtržavne hipotekarne banke in vse javne davščine. Nevarna zapuščina. R. L. S. B. Mož, ki je imel z ženo dedno pogodbo in vzajemno oporoko, je brez vednosti svoje žene podpisal kot žirant menic za 250.000 Din. Mož je umrl. Po smrti je žena žele zvedela za podpisane menice. Žena je dedovala vsa moževo premoženje. Vprašate, če lahko moževi upniki na temelju menic terjajo ženo za plačilo dolgov in če jamči za te dolgove žena s svojo lastno imovino. — Če je žena pri zapuščinski obravnavi iziavila, da sprejme dediščino s pridržkom pravne dobrote popisa, potem je obvezana kot dedič upnikom le toliko, kolikor zadostuje zapuščina, Če pa je žena podala nepogojno dedno izjavo, potem je kot dedič odgovorna vsem za- pustnikovim upnikom za njihove terjatve, akoravno ni zadosti imovine t. j. v tem slučaju mora z lastno imovino plačati moževe dolgove. Hiša na občinskem svetu. J. R. K. Ker plačujete letno najemnino, čeprav samo 1.50 Din (predvojnih 6 kron), ne morete priposestvovati hišice, ki ste jo pred 30 leti postavili na občinskem svetu. Prosite občino, da Vam ta svet proda. O prodaji bo sklepal občinski odbor. Se morate pač pobrigati, da bodo občinski odborniki že pred sejo Vam naklonjeni. Skrajšan rok. L. B, Rekrut ima dva jutra zemlje. Živi popolnoma sam. Ali ima upanje na skrajšan rok? — Ako rekrut nima v rodbini nobenega moškega člana sposobnega za delo in pridobivanje, ima pravico do skrajšanega roka, če plačuje rodbina več kot 120 dinarjev neposrednega davka na letao. Prosto stanovanje, L. B. V službi imate prosto stanovanje in vrt. Iz službe ste izstopili in vprašate, kako dolgo mora gospodar pustiti vašo družino v stanovanju, ako ne dobite druge službe. — Pravica do stanovanja preneha s prestankom službenega razmerja. Zato vas gospodar lahko takoj toži na izpraznitev stanovanja. Spletkarjenje pred poroko. F. N. S. Zaročeni ste in bi se morali v kratkem poročiti. V zadnjem času pa prejema Vaša zaročenka anonimna pisma, v katerih nepoznani pisec razne dogodke iz Vašega P0HR0F1ANA KOLESU »fU .SOLEH' ID .GBITZNER- po liredno nlzhlh cenah samo pri tvrdki JOSIP PEIEUNC - LJUBLJANA blizn Prešernovega spomenika, za vodo. Večletna garancija! Pouk v umetnem vezenju brezplačen 1 Telefon fitev. 2913. imate drugo pismo pisca, na katerega sedaj sutaite, bi v slučaju tožbe sodišče primerjalo pismo enega pisma in drugega, po potrebi tudi zaslišalo izve-denca-grafologa in na temellu mišljenja veščaka izreklo sodbo. Seveda, če bi grafolog rekel, da ta anonimna pisma niso pisana od iste osebe, ki jo sumite, bo ta oseba oproščena in plačati boste morali vse stroške t. j. njegovega branilca in izvedenca. Najbolje bo, da vrže ta anonimna pisma Vaša zaročenka neprebrana na ogenj. Vojaški daljnogled, D. A. Brat je prinesel domov vojaški daljnogled, ki ga je drugi brat prodal. v KaieriH uejjuuiaui pisci. iome ' ■ --<----- «- = ■ • , ..- J življenja pretirava in Vas postavlja v slabo luč. j Kupec pa ga neče plačati in trdi, da so daljnogled Vi pač sumite, kdo je pisec, ker je pisava slična, • zaplenili orožniki in ga izročili glavarstvu. Vpra- vendar niste gotovi. Vprašate, kako bi mogli tako šajte, kako bi zvedeli, kaj je z dalinogledom — anonimno pisarenje preprečiti. — Če je vsebina i Vprašajte na glavarstvu, če je resnica, kar trdi pisem neresnična in za Vas žaljiva, potem morate kupec. — Verjetno je to, ker se eraričm predmeti vložiti tožbo proti zaenkrat nepoznanemu piscu. Če ne smejo prodajati in kupovati. Kmetijski nasveti Sprejem gojenk v kmetijsko-gospodinjsko šolo v Marijanišču v Ljubljani S 1. novembrom 1934 se prične triintrideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Sprejete gojenke stanujejo v zavodu, ki je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del pouka obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, živiloznanstvo, gospodinjstvo, gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdrav-stvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Gojenke se praktično vežbajo v kuhanju, ročnem in strojnem šivanju, krojnem risanju, pranju, ' kanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvi itd. Vadijo se tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Učenke, ki se želijo izvežbati za samostojno vodstvo gospodinjstva ali ki potrebujejo v dosego usposobljenosti še vajo, morejo ostati v šoli dve leti, da spopolnijo in poglobijo svoje teoretsko in praktično znanje. Popolna oskrbnina znaša mesečno 500 Din. Del oskrbnine lahko poravnajo starši tudi v živilih. — Manj imovitim gojenkam bo zavod mesečno po možnosti znižal. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj obleko, perilo, obutev potrebno za delovnik in praznik. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 ser-vijete, ki so lahko tudi iz domačega platna. Dekleta, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško izpričevalo; 4. navesti, kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji poklic; 5. predložiti obvezno pismo a) staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; b) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane pro šnje za sprejem naj se vpošljejo na Vodstvo gospo dinjske šole Marijanišče v Ljubljani vsaj •*' 30. avgusta 1934. do Hred nakupom si oglejte veliko raz-stavo otroških in igračuih vozičkov, stolie, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne ,.TRIBUNA" F. Batjel, LjnbljMa, karisvsua e.4 ttajniije cene l — Cenik franko. Rad bi dobival od krav bolj tolsto mleko. Kaj vpliva na tolščobo v mleku? F. K. P. Na tolščobo v mleku vpliva pasma. Tako je znano, da imajo nižinske goveje pasme na splošno manj tolsto mleko nego planinske goveje pasme, med katere prištevamo tudi pincgavsko, iz katere je izšla belanska in naša gorenjska cikasta pasma, h kateri spadajo tudi vaše krave. Je pa odvisna tolščobo v mleku tudi od posmezaih krav. Krave ene in iste pasme imajo lahko pri enakem krmljenju in krmi različno količino tolšče v mleku. Zato pa morate poznati odstotek mlečne tolšče posameznih krav in na tej podlagi odbirati za nadaljnjo plemensko rejo le junice in bike od krav, ki dajejo največ in obenem tudi najbolj tolsto mleko, ker je mlečnost ian tolščobnost mleka podedljva. Na tolščo v mleku vpliva dalje tudi mlečna doba. V prvem času po otelitvi je mleko manj tolstvo nego pozneje. Najbolj tolstvo je mleko staromolznih krav, t j. v času pred zasušenjem mleka v vimenu. Tudi čas molzenja ni brez vpliva na tolščobo mleka. Zjutraj pomolzeno mleko je navadno manj tolstvo nego večerno. Nekoliko bolj tolstvo je tudi opoldne pomolzeno mleko. Ko molzemo, je prvo pomolzeno mleko prav malo tolsto, zadnje iz vimena pomolzeno pa najbolj tolsto. Če torej pomol-zete kravo slabo, ostane najbolj tolstvo mleko v vimenu in namolženo mleko sliči mleku, ki je bilo deloma posneto. Krmljenje in krma tudi lahko vpliva na tolščo v mleku. Če dobijo krave pretežno dovolj redilno krmo, v kateri ni preveč vode, nam na splošno dajo bolj tolsto mleko, Če pa jim pokla-damo premalo redilno in morda prevodeno krmo brez dodatka močnih krmil, bo tudi mleko mani tolstvo. Mimogrede lahko zniža tudi pojatev, nai-večkrat le pri eni molži redkeje bolj dolgo kakor en dan, tolščobo v mleku. Tudi nega krave ima precejšen vpliv na mlečno tolščo. Vse, kar lahko škoduje zdiavju ni zadovoljstvu krav — nezadostna snaga, slabi hlevi, sirovo ravnanje, odstavljanje telet, ki sesajo pod kravo, nenaden mraz, bolezni itd., deluje neugodno tudi na tolščobnost mleka. Koliko rac za pleme je računati na enega racmana? F. R. V. Enemu racmanu dodelite največ šest do osem plemenskih rac, ako nameravate oddaiati jajfla za valjenje. Če redite lahke domače race, ki so mnogo na prostem in živijo popolnoma naravno, lahko iz varčevanja računate na enega racmana tudi osem do deset rac. Pri racah težkih pasem (pehinška, ruanska, ajlsburi raca) pa naj pride na enega racmana največ štiri do pet plemenskih rac, da bo obilo uspeha tudi pri valjenju. Konji nočejo zobati ovsa, ki je postal zatohel radi poleženja in žetve ob lanskem mokrem vremenu. Ali ga lahko krmim drugim živalim? Kako odpravim zatohel duh ovsa? L. B. S. Da konjem ne tekne in ne marajo zobati zatohlega ovsa, ie popolnoma v redu in vaša sreča, ker bi konji lahko zboleli za koliko ali drugo boleznijo, če bi jim bil zatohli oves všeč in bi ga zobali. Tudi za govedo, prašiče in perutnino ni zatohel oves primerno krmilo, ker tudi njim kakor konjem ne diši in bi iim moglo škodovati. Uspešno sredstvo za odpravo zatohlega duha iz ovsa je lesno oglje. To uporabite takole: Prav suho lesno oglje zdrobite ali zmeljite v droben fin prah, ki ga čim več pomešajte med pokvarjeni oves, kar najlažje napravite z lopato. Pazite pa pri tem delu, da se prah lesnega oglja kolikor mogoče enakomerno porazdeli med zatohli oves. Na to pustite s prahom lesnega oglia dobro pomešani oves kakih osem dni pri miru v suhem prostoru. Po tolikem času navadno odvzame lesno oglje ovsu vso zatohlost. Če pa ta še ni zginila iz ovsa, ponovite še enkrat navedeni postopek. Ko je oves popolnoma zgubil vso zatohlost, ga očistite prahu lesnega oglja na čistilniku, na kar ga lahko krmite brez škode konjem ali drugim domačim živalim. V kateri starosti začnejo nesti jarčke. P.' F. Č. Kako stare morajo biti jarčke ali mlade kokoške, da začnejo nesti, je odvisno od pasme, po-kolenja, pa od časa, v katerem so se izlegle, in vzreje. Jarčke lažjih kokošjih pasem začnejo nesti v starosti 6 do 7 mesecev. Semkai spada tudi štajerska kokošja pasma. Jarčke težjih kokošjih pasem začnejo nesti med 8 in 11 mesecem svoje starosti. Tudi od pokolenja je odvisno, v kateri starosti bodo začele jarčke nesti. Na začetek nesenja jarčk pa nedvomno vpliva tudi čas njih izlege. Piščeta, ki so se izlegla marca, aprila ali v prvi polovici maja, ki niso nič trpela med svojimi Taz-vojem in raščo in spadajo k lažji pasmi, bodo začela že nesti, ko bodo 6 do 7 mesecev stara. Neugodno vreme, neprimerna menjava v krmi ali kaka bolezen pa zadržuje razvoj in raščo piščet. Zato pa je važno, da polagamo največjo skrb tudi na vso vzrejo piščet, od katere je precej odvisno, v kateri starosti bodo začele nesti jarčke. Apno kvari hlevski gnoj. A. Š. Z. Od porabljenega karbida za acetileneko razsvetljavo dobivate precej apna, ki ga mešate s hlevskim gnojem. Nekdo vas je pa opozoril, da apno kvari hlevski gnoj, ki potem ne učinkuje tako dobro, kakor bi moral. Radi bi vedeli, če apno res kvari hlevski gnoj. — Dotični ima prav. Ni koristno, mešati apno s hlevskim gnojem, kaHi ono izginja potom kemijskega presnavljanja iz hlevskega gnoja dušik, ki je najdragocenejša rastlinska hranilna snov. Zato slabi hlevski gnoj in ga na-pravlia manj vrednega. Apno samo na sebi je dobro gnojilo, toda nikdar ga ne smemo niti mešati, niti istočasno rabiti ozir. trositi s hlevskim gnojem, s superfosfatom, z žveplenokislim amonijakom in z apnenim dušikom. Navadno pognojimo zemljo z njim nekaj tednov prej, nego trosimo navedena gnojila. Koreninska uš koruze. I. A. L. Poročate nam, da ste na svoji njivi, zasajeni s koruzo, opazili mnogo rastlin, ki so v rasti zastajale in niso bile več lepo zelene. Na zunaj niso kazale drugače nobene bolezni. Ko ste pa nekatere izpulili, ste našli korenine nekoliko plesnive in na njih vse polno uši. — Vaša koruza ie napadena po koruzni koreninski uši. Ta uš živi na vratu koruzne korenine in srka tamkaj sok. Lahko se tako razmnoži, da rastlino oslabi in povzroča, da ne nastavi nobenega storža. Ta škodljivka se zlasti tedaj močno razmnoži, če se koruza več let zaporedoma sadi na isti njivi in če se jeseni puste v zemlji koruzne korenine, namesto, da bi se izruvale in sežgale. Proti uši 6ami ni mogoče ničesar storiti, edino preprečevati njeno razmnoževanje. V ta namen populite vse bolne rastline ter jih z zemljo vred, ki se drži korenin, uničite. Jeseni pa izru-vajte vse štore porezane koruze in jih na njivi sežgite. Njivo pa zasejte vsa tri leta z drugimi rastlinami, ne pa s koruzo. Tako boste zatrli to škodljivo koruzno koreninsko uš. Odprava žitnega molja iz žitnice. I. I. R. Vsako leto se vam v žitnici zaredijo molji, ki vam silno kvarijo žito. Poskušali ste razna sredstva, pa dosedaj brez uspeha. — Žitni molj je nadležen škodljivec, ki se more le tedaj zatreti, če se pozna njegov razvoj. Žitni molj kot metuljček se prikaže meseca junija in, ko se je zaplodil, poišče samica žitne kupe in prilepi na vsako zrno eno ali dve jajčeci. Čez kakih 12 dni se iz jajčeca izvali bela ličinka z rjavkasto glavico ,ki začne takoj dolbsti v zrna in razjedati moko. Ko je razgrizla eno zrne, se loti drugega, potem tretjega itd. Vsa ta zrna pa prepreže z nitkami kakor s pajčevino. V takem spredkuje včasih do 20 in več zrn, v sredi tiči drobna gosenica in okoli polno blata, ki močno smrdi in okuži pšenico. Iz takih gosenic se v prihodnjem letu zopet razvijejo molji. Moljev metuljček leta po žitnici in sedi podnevi na stropu 1 ali po stenah. Če so te belo pobeljene, ga lahko opazimo in pokončamo. Sedaj, predno spravite novo žito v žitnico, ga lahko zatrete. Najprej spravite vse staro žito ven, ga dobro prezračite po i možnosti na solncu. Žitnico pobeljite z apnom, tla in zlasti špranje okrtačite z vrelo sodovo vodo. Potem tudi tla pobelite z apnenim beležem. Ko spravite novo žito v žitnico, postavite zvečer ob temi plitvo posodo z vodo in nekoliko petroleja po vrh, v sredo pa svetiljko. Molji se bodo zaleta-j" vali v luč in popadali v vodo. Tako jih mnoiio ugonobite. ČITATELJEM ZA NEDELJO Milan Sega: Mašenke Ivanovne nenadna smrt Nič sonca, dežuje, že ves teden nenehoma dežuje, človeku je neprijetno, ko caplja po blatu in roka mu je trudna od nošenja dežnika; dežuje, neprenehoma dežuje. Nikogar ni v parku, ah da, Mašenka stopa pod kostanji, nogavice, čevlji, krilo, vse to ji je mokro, stopa dalje, mimogrede v lužo, se ozre in ji je vseeno. Mašenka nekoga pričakuje, vidi se na njenem obrazu, v njenih očeh, nekdo itiora priti; ura je že pet in on mora priti vsak čas, tako ji je rekel včeraj. In prišel je. »Nisem mogel. Si dolgo čakala?« »Ne.« »Neprijetno weme, a?« »Da precej,« mu odgovori m se dotakne njegovega komolca. »Veš, takoj, ko bi nehalo deževati, moram na počitnice — k teti v Ptuj.« i »V Ptuj?« Začudeno jo pogleda in pritegne k sebi. »V Ptuj? To je nemogoče!« j Steza pod njima je blatna, dežuje, mislita vsak svoje in ne prideta do nikakega sklepa. Že pred nekaj tedni sta sklenila, da pojdeta meseca julija na Veliko planino, bila sta prepričana vse do današnjega dne, tako, zdaj pa — e, vrag je, če človek ni odvisen od samega 6ebe, če ima stare tete in strice, k: sede doma, čitajo bogsigavedi 'kakšne knjige in neneboma godrnjajo, da je mladina pokvarjena, za svoja leta preveč zrela in preveč željna, seveda ni nič čudnega, če pridejo te tete in strici do Sklepa, da mora Mašenka k teti Agati Rudolfovni na počitnice, v sam Ptuj, e, vrag je s takimi pokrovitelji. »To je nemogoče, Mašenka!« »Kaj naj storim, daj, povej mi kaj pametnega. Jaz ne vem ničesar.« »Naredi se bolno ...« »Ne bodo verjeli. Saj jo poznaš. Že februarja eo pravili, da se lažem.« »Upri se!« »Še manj!« »No — < »Nič. Jaz ne vem ničesar!« »Izmaži se kakor hočeš, midva morava na Veliko planino, razumeš!« Mašenka čuti solze, saj si ne more pomagat:. Kako naj se izmaže iz tega, ne, njej se zdi nemogoče, ko stopa po stopnicah, se joče, težko ji je, nič ie nima rad, oh, prav nič... Seda za drobnarije: čevlje, ščetko za zobe, nogavice, nekaj knjig in drugo. Prav nič se ji ne ljubi, zdaj gre k oknu, se ozre na cesto, kot bi nekoga pričakovala, nato sede na zofo in se zamisli. Gleda na sliko, ki je na steni, se mehanično nasmehne in dvigne. Kovčeg se ne da zapreti. Ključavnica se ji je pokvarila. Mašenka se jezi, nazadnje ji je dosti in pokliče teto Marjo. »Kaj sitnariš?« »Tu, glej! Nekaj se je pokvarilo,« pravi in pokaže s prstom na kovčeg. »Kaj?« »Ne vem.« Marja Nikolovna počene, nekajkrat zavzdihne in obrne kovčeg tako, da je ključavnica na vrhu. »Nekaj se je zataknilo! Daj, prinesi nož!« Mašenka gre nejevoljno v kuhinjo in prinese težak kuhinjski nož z zarjavelo klino. Marja vtakne konico v odprtino. »Mora —« Nekaj zaškriplje. Marja zakriči in spusti nož na tla. »A! Tak, glej, au! Tega si samo ti krival Au! No, kaij se smeješ, frocl To boli, au!« Ranila se je. Prst vtakne v usta in ga sesa. »Froc!« Mašenka si ne more kaj, da se ne bi smejala. Sede na stol in jo opazuje, kako si z belo krpo zavezuje prst in kako se pači. Z rokami si seže v črne lase, se hipoma nekaj domisli in ugrizne v spodnjo ustnico. »Kar saina jo popravi,« de teta in z jez'.o kretnjo odtrfra iz sobe. »Bom, bom,« zakliče Mašenka za njo, pobere nož in ga nekaj časa ogleduje. »Oster ;e dovolj,« si misli, in potegne s prstom nalahko prsko rezila, »samo zarjavel je malo preveč — ne, saj se bom samo toliko, da se bo prikazala kri.« si pravi, vzame iz predala svežo krpo in obriše z njo noževo klino. »Če ne bo to pomagalo, pa ne bo nič.<- Zadovoljna je s svojo zamislijo. »To se bo smejal...« Vedno nestrpnejša postaja, 6ede na kovčeg in se dotakne z jekleno kondco meč. Strese jo. Ne upa se. Skoči k oknu, pogleda na cesto, vidi, da je nebo jasno in se spomni nanj — Zdaj jo najbrž doma in čita, on veliko Sita. S trdnim sklepom gre nazaj h kovčegu. Zopet jo je streslo. Toda ona mora! Zauniii in potegne, rezilo se zareže v kožo, jo prereže, načne meso in se ustavi, Mašenka klikne, fiuiti bolečino, potegne rezilo iz rane in ga vrže proč. Kar otrpnila je. Trepeta. V grlu jo nekaj davi, Suti slabost, niti vstati ne more. Morda se je preveč, kri se ji ustavlja ob nogavici, ki ji segajo preko naa-ti, kar naprej ji vre te rane, najprej ji je bila tenraordeča, nato pa vedno svetlejša. »Marja!« »Kaj je?« »Glej!« »Za božjo voljo! Kaj se je naredilo? 0, zaikaj sem ti zaupala noži Zakaj ne paziš? Te boli? Bleda si. Oh, nenmnica!« Marja je vsa iz sebe. Zdaj ne ve, ka*j bd naredila. Ko ji zaveže rano, se oddahne. »Kako to, da si se vpra/v v nogo urezala?« jo vpraša. »Ne vem.« Zunaj je sonce, ura bo kmalu tri. Mašenki je vedno slabše. Nastale so komplikacije, nož je imel zarjavelo klino in slučaj je hotel, da si je zastrupila kri. Odlašala je, ni se upala k zdravniku, mislila je, da se bo že na kak način izmazala, a danes je prepozno. Težlko diha, nog iin spodnjega dela telesa sploh ne čuti, blede se ji, nič ne vidi, v sobi je tema in ona je žejna. Nekje v ozadju je on. Ne. To je teta Marja Nikolovna, joče. Kje je on? Doma je. Čita, on veliko Sita. Tu ni pomoči, ni po-mo-či! Zunaj je sonce, mesec julij je, in ,ura bo kmalu pet. »Mašenka, Mašenka!« Nič. »Mašenka!« Nič. Mašenka se je odpravila na brezkončno pot... T. K.: Džungelske žene prav okno in si briše solze, stekla bi za njim, pa jo je sram svoje nemoči, glasno bi jokala, udarila b: po šipi, da bi se zdrobila, Mašenka sovraži vse, vse, tete in strice, Agato, ki jo je povabila k sebi, še njega bi sovražila, pa ne more, nitma moči, zaito joče, stiska pest: m trga z zobmi robec., saj ni pomoči, ni pomoči, tu ni po-mio-či! Zunaj dežuje, neprenehoma dežuje, oh, da m deževalo še ves teden, samo da bi se tete in strici premislili in jo pustili v miru, kako b: bila Mašenka zadovoljna, smejala bi se, vse po vrsti bi objela in poljubila na brezkrvne ustnice, oh da ... In glej! Drugega dne, kot bi nevidna roka potegnila preko neba, se je po rahli nevihti zjasnilo, - jiebo je bilo čisto in lepo, lahna sopara, osvežujoča ov svoji toploti, je legla med hiše, med drevje in •tfied ljudi, nekaj radostnega je bilo čutiti v ozračju . Mašenka je gisto sama. Na mizi, na stolu, na postelji in na njej je sonce, prijetno ji je, a se ne smehlija, juitri mora k teti Agati, mora v podeželsko mestece Ptuj, ki leži ob Dravi in je sila dolgočasno. Kako naj si pomaga? No? Nič. Tu ni pomoči! Jutri na vse zgodaj se bo odpeljala, po kosilu si mor^ pripraviti kovčeg, tako so ji ukazali in tako se bo zgodilo. Eh, Bog pomagaj! Sedi in misli, čemu jo silijo? Centu ta tiranija, da, čisto navadna tiranija je to. Tako se ne dela z dekletom, ki bo čez sedem tednov dosegla osemnajsto leto^ne, to je ti-ra-ni-ja! »No, Mašenka, nikar ne povečaj glave,« de teta in stopi v sobo. Mašenka ji ne odgovori, zopet p je, da bi se jokala, tulila, vazo s cvetlicami bi vrgla ob tla, vse, vse bi razbila, saj nima nihče pravice, da bi ji ukazoval, no, jutri greš v Ptuj, k teti Agati Ru-doltovni, seveda, kar ukazovali bi ji, ne, Mašenka Ivanovna se bo uprla, rekla bo, da je to krivica, vse bo povedala, še kaj drugega, o, kar sijali bodo, da, kar zijali... »Glej, da bo kovčeg — no, da bo vse v redu, da ne boš kaj pozabila. Slišiš?« »Bom, bom, teta.. ■< Mašenka čuti svojo nemoč, o, ona jo čuti, zato ji je, da bi snma sebe raztrgala, uničila, poteptala, prav nič se ne upa, to je zanjo preveč, sede na zofo in joče, Marje Nikolovne ni več v sobi. »Le glej —« so bile njene zadnje besede----_ Po kosilu je že. Mašenka pripravlja kovceg. Tri poletne obleke bo vzela s seboj in pomladni plašč, nato kopalno obleko, oh, in še toliko druge Potoval sem peš. Moja karavana, dvanajst no-silcev plemena Bahutu in dva služabnika iz plemena Banande, je šla po hribu navzdol, ko smo srečali drugo karavano z nosilnico sredi nje. V moje presenečenje je stopila iz nje krepka, brhka črnka, prišla k meni, se elegantno poklonila in me pozdravila. Moje začudenje je bilo opravičljivo, zakaj na' vsem potovanju po Afriki nisem nikdar srečal tako vljudne in tako kulti-vraue črnske žene. Ko m.' je bronasta lepotica pozdravila, je izginila zopet v nosilnici in karavana je tiho odšla. To se je zgodilo v gorah Ruanda. Pozneje sem zvedel, da je bila ta mlada ženska hčerka nekega poglavarja, in da je šla na obisk v oddaljeni kraj. Iz" vljudnosti in da bi pozdravila neznanega belega moža, je stopia iz nomlnice. Pozneie sem v Ruandi srečal še več žen in deklet, ki so bile prav tako vljudne, zlasti na dvoru kralja Mustng«*, kjeV so tvorile spremstvo kraljice matere. To srečanje sem omenil, da pokažem, kako se motimo, če mislimo, da so vse afriške žene sužnje svojih mož, da nimajo ne duha ne svoje lastne volje. Ni li treba it; v Ruatido, da vidiš črnke, čijih obnašanje jim je pridobilo gospodujoče pozicijo v njih družini, rodu ali plemenu. V vasi Majalla, globoko v džungli Ituri, sem bil predstavljen ženi poglavarja in bil tako osupel nad njenim dobrim obnašanjem, da sem matrono, ki je bila vsa v prstanih, pozabil obdarovati. Samo buljil sem vanjo. Vaščani so ne gledali po strani in moral sem takoj poslati po dar, da sem popravil, kar sem zamudil. V splošnem je črna žena podrejena in odvisna od svojega moža. To najbolje vidiš, kadar se srečaš z družino, ki potuje na obisk v oddaljeno vas. Med tem, ko gro mož kot gospodar in vodnik naprej z orožjem v roki, se njegova žena Sklanja pod lovorom, ki ga nese na hrbtu, če nima suženj, ki bi nosile breme. Vendar bi se motil, kdor bi na podlagi tega sklepal, da so žene sužnje. Svobodna žena nikdar ni sužnja svojega moža, ki 9lise za volane v različnih gubah Specielni enrel obiek. voian, smov itd. ^Utiranje - predtiskanje. Vedenje monogrnmov, zaves, perila. Navadno fin entel vložkov in čipk. — Hitro, lino in poceni! M a tek <$ Mikeš, Ljubljana (pole* boiti« sirnMj) skrbno pazi na to, da je ne izkorišča in da z njo ne ravna sirovo. Prav dobro ve, da ga užaljena žena vsak čas lahko zapusti in se vrne k staršem, kri ji potem pomagajo, da pride do svojih pravic. Samo sužnje ali žene, ki so krive kakšnega prestopka, so brez pravic. S temi postopajo slabo. Tam je toliko gospodarskih, družabnih in pra-znovernih momentov, k>i se morajo upoštevati, kadar se presoja pozicija črnske žene, da tisti, ki površno opazuje, dobi popolnoma napačno sliko. Zakoni na podlagi zamene Pormka je pri Črncih zelo svečana in draga stvar. Mož si ponavadi ne izbere žeine, zakaj pogosto ga zaroče, ko je še v zibelki. Prav tako [e z dekletom. Družina dovoli svojim poroditi se šele potem, ko so vse skrbno in dobro preudarili. V "Afriki ni nič nenavadnega, če si dve družini, ki pričakujeta otroka, obljubita, da se bosta njuna potomca vzela, ako bo prva družina dobila dečka, druga pa deklico. Pogosto obljubijo starši družini, s kalero so si v prijateljstvu, da se bo njih sin, ki še ni dorasel, oženil z njihovim dekletom, ko je še dete. Tako dete smatrajo od tedaj za fantovo ženo. Po večini si fant, ko dorasle, izbere dekle, ki mu je po njenih sorodnikih obljubljeno, zaroči se pa samo takrat, če more njo in njeno družino obdarovati z običajnimi darovi, zakaj brez daril ni pri črncih ne zaroke ne poroke. Cim privolijo v zaroko, postane fant delavni suženj sorodnikov svoje bodoče žene. Dekletu in njenim staršem mora dajati bogate darove in plačevati zaročna plačila v rednih obrokih. Ako ni radodaren, 6e zaroka razdre in dekle obljubijo drugemu možu, ki bo bolje plačeval. Pritlikavi pigmejci nimajo zaroke. Mlada človeka se lahko takoj poročita, kadar hočeta. Prav za prav se skleipajo vsi pigmejski zakoni na podlagi zamene, ali kakor pravijo, »glava za glavo-. Da bi zakon kupili, tega ne poznajo. Kadar fant dobi dekle, ki mu je po volji, uredi stvar s svojimi sorodniki, ki mu ne delajo zaprek. Zapreke pa delajo nevestini sorodniki, ki ne marajo, da bi hčerka bila brez dote. Fant, ki bi se rad oženil, stori vse, kar more, da bi pregovoril kakšno dekle iž svojega sorodstva, naj bi se omožila v tisti rod, iz katerega je njegova izvoljenka. Ako je torej kakšna njegovih sester ali sestričen že vrgla oko na mladeniča iz onega rodu, se za zakon pogodijo hitro, v nekaj urah. Brez petja, godbe ali kričanja se para takoj snideta vsak v svoji koči, ki so ju postavile mlade ženske. Zgodi se pa, da bi se kakšen pigmejski fant rad oženil, pa nima sorodnic, ki bi jih dal v zameno za svojo dekle. Spominjam se, kako me je šest hrabrih fantov iz plemena Bafraguda prosilo, naj jim pomagam do žen. Tako so me prosili, da se jih nikakor nisem mogel otresti. Sestre in »u-strične so jim namreč ugrabili črnci in tako niso imeli nobene, ki bi jo zamenjali za svojo nevesto. Edini izhod bi bil spraviti 6e nad črnce in jih prisiliti, da vrnejo pigmejska dekleta, ki so si jih prilastili deloma z zvijačo deloma s silo. Sevorta jih črnci niso hoteli zlepa dati. Rabil sem vso svojo zgovornost in diplomacijo, da so končno v m-dar dali dekleta nazaj. Tega pa niso storili, ne da bi z vsem mogočim grozili ubogim Pigmejcem. In tako So se fantje lahko oženili, zakaj zdaj so imeli sorodnice v zameno za dekleta, ki si jih je izbralo njih srce. Ko bi se mi tn ne bilo posrečilo, bi ubogi fantje aiorda morali ostati svoj živ dan samci. Pravim »morda«, zakaj pigmejska morala je človeška in dela izijeme. Če Pigmejec namreč res ne more dati sorodnice v zameno za dekle, ki si jo je izbral, lahko da darove namesto sorodnice. Dober lovski pes, sulica in tri puščice zadostujejo. Če sodimo po takih darovih, vidimo, da pigmejska žena ni veliko vredna. Črnci pa si ženo kuibijo. Cena za ženo je v raznih krajih zelo različna. V nekaterih delih Afrike, kjer je evropski vpliv močen, ali v krajih, kjer si evropski uradniki i« kolonisti jemljejo črnska dekleta, zakaj ta so zelo brhka, je cena tako visoka, da se povjirečen črnec ne more oženiti. To je druga blaginja, ki jo je črnec podedoval od naše civilizacije. V drugih krajih namreč rabijo 6tnre meče, ki jih je pleme rabilo od pamti-veka, da si je z njimi kupovalo žene', ali pa si jih kupijo s takozvanim »ndundu-jem«. To je precej težka klada v obliki opeke. Te klade se ne morejo kupiti od kolektorjev. Ndundu je vreden ene žene; za posebno poželjeno'ženo je pa treba več ndundujev. Rod, ki je tako srečen, da poseduje ndundu, ga čuva, da z njim lahko kupi prihodnjo ženo. Čim več deklet je v rodu ali družini, tem več ndundujev prinesejo v družino. Torej čim več ndundujev ima rod, tem več žen lahko dobi, tem premožnejši lahko postane. Črnci na otoku Baliju (vzhodno od Jave) so radi ženijo s pigmejskiuni dekleti, ki jih zelo cenijo. Pigmejci morajo seveda biti zadovoljni s skromnimi darovi, to je 6 kupno ceno. Toda po črnskih običajih skušajo med poročno procesijo, ki je v primeri s črnsko zelo preprosta in navadna, izžeti čim več darov od črncev. Od časa do časa se procesija ustavi Ln v črnsko vas pošljejo sla, ki se pa navadno vrne praznih rok. Kakšenkrat pride z njim črnec-ženin, ki pa kratkomalo svojo itvoljen-ko, Pigmejko, prime za roko in jo odvede v svoje vas. Druga črnska plemena pokrijejo nevesto, med tem ko gre procesija po ženina, s tančico in jo vzamejo v svojo sredo, tako da je nihče ne more videti. Ko se zmrači, jo peljejo v ženinovo kočo, kjer se začno svečanosti in ples. Ženina in neveste ni nikdar skupaj videti, da bi se pa morda vodila pod pazduho, tega še celo ne. Tega se drže celo krščanski črnci. Ko pride nevesta, ki je oblečena v lepo praznično ofhleko in nosi neizogibni dežnik, s svojimi prijateljicami v misijonsko cerkev k poroki, je ženin ne ča'ka. Šele zadnji trenotek smukne noter, ka>kor bi se sramoval. Po končanem obredu zopet izgine kakor kafra. Noše tropskih domačinov so navadno zelo slikovite, pogosto pa neadekvatne, zlasti pri ženskah. Pigmejke so vedino oblečene, ženske nekaterih kongskih plemen pa so popolnoma nage. Krilo oblečejo samo takrat, kadar gredo na postajo, kjer žive beli ljudje; brž ko so jim iz oči, ga pa zopet odlože. Zanimivo je, zakaj žene plemena Mbole ne marajo obleke. »Zakaj naj bi se pokrivale? Saj nismo bolne,»: pravijo. Žene plemena Nkundu si pokrivajo telo z vsemi mogočimi kovinskimi okraski; njih krilo je pa samo lep, pleten pas z gostimi resami iz vrvic, ki se pri hoji koketno odpirajo in zgrinjajo. Žene plemena Medje si k pasu pritrde lepe resaste predpasnike iz listov, ki jih pokrivajo kar najbolj dekorativno in umetnostno. Babateke žene nosijo krila iz stisnjene skorje, ki jim zadaj segajo skoraj do tal ikakor ozka vle-čka, tako da se vidi, kakor bi imele rep. Nekateri raziskovalci v minulih časih so pripovedovali, da so v tistem delu sveta videli ljudi z repom. Najbrž so to bile babalske žene. Te ženske noše hi lahko popisoval brez konca in kraja, zakaj vsako pleme ima drugo nošo Ženitovanjsko potovanje na motornem kolesu To je bilo nenavadno žeitvovanjsko potovanje! Riohardovi so se poročili na Škotskem in se nato odpravili na ženitvovanjsko potovanje — na motornem kolesu. Mladi par je potoval če® Evroj>o, nato po Združenih državah, v Avstralijo, v Indijo in na Kitajsko. Zdaj se vrača z Japonskega proti domu. Gustav Strniša: Srčna kultura Ljudje s srčno kulturo so dobri kakor oslajeno maslo, povsod naletiš na nje in vesel moraš biti, da je na svetu še toliko takih plemenitih in globokih duš. Zadnjič me je srečal moj prijatelj, stari Tine Repca, zavijal pred menoj oči in vrto-repil, da sem ga kar nahrulil: »Povej že, kaj bi rad, čemu liinavčis okoli mene1?« In Repca me je milo poprosil: »Ti, ki si poln srčne kulture, izkazi se in bodi doberl Denar potrebujem, suh sem kakor poper!« . , ,, , Poslal sem ga s svojo srčno kulturo vred k vragu, kajti niti beliča nisem imel v svojem raztrganem žepu. S tem sem si zapečatil svojo usodo, kajti Repca ni samo dober prijatelj, ki zna iz človeka izviti zadnjo paro, temveč je tudi kle: petač, da jih je treba iskati. In zato je takoj izpolnil mojo željo in šel z mojo srčno kulturo k vragu, k nekemu mojemu staremu nasprotniku ter mu brž povedati, da nimam nobene srčne kulture več. «Da nima srčne kulture!« se je razveselil nasprotnik in oči so se mu zabliskale. »Kako jo bo imel, če je mene s svojo srčno kulturo vred poslal k vragu?« je podkrepil Repca. . . »In ta vrag sem slučajno jaz, kajne? Ha, ha, lia.« , Zda i se je moj sovražnik takoj spoprijatelji Z Reneo. ki nikogar ne sovraži 111 smatra vsakega človeka za neke vrste posojilnico. Iz katero lahko dvigne posojilo, ne da bi se zavezal plačati obresti, saj še na kapital rad pozabi. Zato je bil Repca še posebno vesel, ker se je odprla spet. nova posojilnica in takoj si je nekaj izposodil. Domeuila sta se, rla bosta zdaj v družbi vedno skušala pogovor napeljati na me, da bosta poslej govorila o meni lepo in dostojno, a da bosta pri vsaki priliki povdar-jala, da sem sicer fant od fare, toda., da nimam nobene srčne kulture. Kdor pa nima srčne kulture, .ie rastlina brez soka, je bitje brez krvi. torej nepotrebnež, ki ga je treba kamenjati in izobčiti kakor gobavca. Kmalu sem opazil, da sem ustrelil kozla, ker sem poslal Repoo s svojo srčno kulturo vred k vragu. Če bi že poslal Repoo samega, no, v božjem imenu, ampak svojo kulturo iu še srčno povrhu, kaj takega bi ne storil nobeden pametnik dvajsetega stoletja. Pridem k mesarju, da si kupim jetrea. Mesar, debel in rdeč gospod, pravi privilegirani mesar, me pogleda, vzdinne in vpraša: »Oprostite, saj ste znanec gospoda Repcef« , „ , »Kaj mene Repca briga, jetra hočem!« so ujezim in ga grdo pogledam. Mesar se nasmehne, se pomladi po svojem trebuhu, čez katerega vidi selo v razdalji dveh metrov in mi pomežikne: »Za tri diuarje vam jetre ne morem dati, ker jih za tu denar od danes naprej sploh nič ni, če hočete za peti« »Pa za pet!« se ujezim in že me postreže. Besen zdrvim skozi vrata. Mesar, ta dobra duša, poln srčne kulture, o kateri sva večkrat govorila v krčmi pri litru vina, ta me-" sar me jo danes sprejel kot tujca in mi ni niti hotel dati za tri dinarje jetre, kakor običajno. Zdaj vem. srčno kulturo ima in taki ljudje so si duševno sorodni, a mene »o pač izključili, ker sem srčno kulturo zavrgel in io treščil za vrata kakor psu smrdljivo klobaso. Pridem v kjčno k »Sivi podlasici«, kjer imam prijateljico zlatolaso Fani ter si naroČim zrezek in pol litra vina. Dekle me sumljivo ogleduje, vsa je zamišljena in resna. Prinese mi vina in zrezek, se vsede poleg mene, strmi nekaj časa. vame in že vidim, da se ji uabirajo na očeh solze za, grah debele. >Za božjo voljo, dekle, kaj ti je vendar?« Moja prijateljica pa izbruhne v krčevit jok. Šele počasi se nekoliko potolaži in komaj izjeclja: »Saj me ne boš nikoli poročil, ker si človek brez vsake srčne kulture!« »Ali si zblaznela?« se ujezim in ji pri-čnem razlagati, da sem prav isti, kakršen sem bil, čeprav sem v hipni jezi poslal Ropco s svojo srčno kulturo k vragu. Fani pa samo odkimava in vidim, da mi ne verjame. Počasi izvlečem iz nje, da so zdaj Repca pri nji ženi, da ga ima tudi kremarica rada, ker je mož s pravo srčno kulturo in da je prav snoči razlagal o tej kulturi, da je človeštvu j>otrebna kakor voda in zrak in da se ljudje s srčno kulturo že na prvi pogled spoznajo, ker ne morejo zatajiti svojih nežnih plemenitih čuvstev tudi v malenkostih ne. Dalje je razlagal, da so si vsj ljudje s srčno kulturo v bratovski zvezi, ki jih druži, da so si vedno in povsod pripravljeni pomagati, čeprav se niso zakleli ue na postavo ne na sveto pismo. Še in še sem skušal svojo Fa ni ko potolažiti, saj ni nat>&čno dekle, a vse m nič pomagalo. »Torej pojdi še ti z Repco in mojo srčne kulturo vred k vragu!« sem zakričal, ko mi je bilo vsega dovolj in že sem zaloputnil za seboj vrata. Spomnil sem se na starega filozofa, ki je že prekoračil nevarna leta in se_ zdaj peča samo z modrovanjem in študiranjem človeških značajev. Sklenil sem ga obiskati, saj sva nekdaj mnogo debatirala, se sprehajala po polju in se veselila življenja v božji pri-rodi. Ko me je zagledal, je resno odkimal z glavo: »Ne vem, kam ste mislili, da ste šli metat svojo srčno kulturo k vragu, in še vašo, ki je bila ekseinplar posebne vrste, res nekaj lepega in plemenitega, kakršnih je malo na svetu!« »Gospod učenjak...!« »Molčite! Vaša dolžnost je, da greste sami vase, da priznate pred javnostjo, da ste grešili, ker ste razžalili gospoda Repco in še osmešili ter oblatili svojo srčno kulturo, sicer nisva več prijatelja!« Pokazal mi je hrbet. 2e sem hotel tudi njega poslati k vragu, pa sem se premislil, čemu razburjati so. Šel sem domov, se umil in oblekel, pospravil svoje stvari v kovčeg in jo mahnil na kolodvor. In zdaj hodiin po postaji in čakam na vlak. Žalosten sem, ne zavoljo jetre, ki jih ie bilo preveč in sem jih moral pogoltni i kot človek brez srčne kulture, ampak za prijateljico in za prijateljem mi je hudo. Pa tudi sicer se počutim tako praznega, kako *.,.]j .-jrt^ j« : sem zdaj prav bre* vsega, ker io svoje srčne kulture nimam večl O/o k poginotih psov Blizu Pariza, proti Clichyju, kjer se Sena razlije proti gozd na .emu otočku, se ti skozi široka, veličastna vrata iz zavitih železnih drogov odpira razgled na senčne poti in cvetlične terase z malimi, sivimi, sem in tja med njimi raztresenimi kamni. To je »Ciinetiere des chiens«. Na tem pasjem pokopališču, »L'ile des petits chiens«, ka'-or ga Parižani nežno imenujejo, je zakopanih več kakor 25.000 živali. l'a ne samo psi, tudi mačke, kokoši, opioe in celo en ali dva leva počivajo tam. Genovefa Parkliurst pripoveduje v »Newyork Herald Tribune« o svojem obisku tamkaj takole: Prvi spomenik, ki mi je padel v oči, je bil iisti. ki so ga postavili v spomin Barriju. V sivem kamnu je vdetan relief psa, kako nese na svojem hrbtu majhno deklico, ki jo je v gorah rešil iz sn?ga. Spo-laij je popisano njegovo življenje: >Re-šil je življenje štiridesetim ljudem, enainštiride-seti človek ga je ubil.« Barry je bil last menihov Sv. Bernarda. Skoraj vseh sedem let svojega življenja je po Francoskih Alpah iskah popotnike, ki so pozimi v viharjih zašli, ali ki so od mraza omagali in jih je zamelo. Ko je prišel do ponesrečencev, jih je grel s svojim telesom in jih s svojo inteligenco opozoril, da jih hoče rešiti. Če so bili preslabi, da bi se sami dvignili, jih je potegnil iz snega, potem pa odšel po evojem sledu in lajal, da bi priklical pomoč. Poginil je junaško. Neki večer v decembru, o mraku, je prišel do popotnika, ki je v snegu zabredel. Mož, ie onemogel od mraza in gladu, se je psa, ki je lajal in skakal proti njemu, zelo prestrašil. Udaril ga je z železnim drogom, ki ga je imel e seboj, po glavi. Smrtno zadeta plemenita žival se je vlekla domov v samostan, da bi naznanila menihom, da nekdo potrebuje pomoči. Šli eo po njegovem krvavem sledu in prišli do moža, ki je pea pobil. Ko je ta zvedel, kakšno tragično pomoto je napravil, je bil ves iz sebe. In ta mož je največ prispeval k njegovemu spomeniku, ki je »oetavljen prav ob vhodu pokopališča. Na koncu Avenue d'honneur stoji miniaturni mavzolej, kjer ležita Papillon in Ture, policijska psa, ki sta šest, oziroma deset let »lojalno služila kot člana Zveze javne varnosti«. V stekleni skrinjici, vdelani v kamen, so kolajne, ki sta jih do- bila, ker sta reševala otroke, ki so se potapljali, vlačila ljudi iz gorečih poslopij, priklicala gospodarje, prepodila vlomilce in v dveh primerih držala tatove, dokler ni prišla policija. Prava veličina pa ni samo v dejanjih, ampak tudi v vsakdanji vdanosti. In tu, na svojem zadnjem počivališču, počivajo tisti, ki so bili zvesti tovariši velikih in malih. Napisi na njih spomenikih dokazujejo, koliko tolažbe so prinašali svojim gospodarjem in gospodinjam. Mystico, vrezan v kamen, zre dol na verze, ki mu jih je dal vklesati njegov gospodar Marcel Le-guay. Glasijo se nekako takole: »Mystico, moj dobri pes s kodrastim kožuhom in potepuškim obnašanjem, nikdar ne boš zvedel, kako zelo te je nekdo ljubil.« Svojemu psu Sappho je Tola Dorian zapisal: »Če me Sappho, moj dragi, plemeniti prijatelj, ne bo spremljal, ko bom šel na dolgo pot, si ne želim večnosti.« Bolj preprosto so izražene tragedije otrok. Na granitnem kamnu, na katerem so pod steklom vdelane slike treh mladih psičkov, kodrov, so vrezana njih imena in spodaj stoji: »Dragi, mali prijatelji, mi, ki smo mladi, bomo še jokali za vami, ko bomo stari.« In na drugem: »Dolliji, ki me je ' rešila iz ogn ja.« In zopet na tretjem je napis, ki pove vse: »Mojemu resastemu ljubljencu Titu. Prijatelji so me varali, ti, maLi, si edini, ki si mi bil zvest.« Leta 1898 so prijatelji živali v Parizu nabirali prispevke za pasje pokopališče. Mesto Pariz je darova1" svet, ki je bil do tedaj znan kot »Otok pušk- ljev«, pet milj od centra mesta. Na tem svetu so se v teku stoletij shajali zločinci. K fondu so prispevali bogati in revni, veliki in mali. Znameniti arhitekt Eugene Petit je napravil osnutek za veličastna vrata pokopališč?, in vrtnarji, umetniki v pokrajinskem vrtnarstvu, so prispevali s svojim brezplačnim delom. Pokopališče se vzdržuje z zasebnimi prispevki, vstopnino enega franka ii* s prodajanjem parcel. Prepovedana je hoja po grobovih, trganje cvetlic, glasno smejanje ali nespodobno obnašanje. Ko sem zapuščala pasje pokopališče, je prišel sprevod: oče, mati in pet otrok, triie dečki in dve deklici. Mlajši trije so nesli majhno rakev, pokrito s cvetlicami nesmrtnicami. Bridko so jokali. 6. &: Vagabund Sredi polja leži in strmi v nebo. Vse nad njim je jasnina, dolge, zlateče se mreže oblakov se vozijo po vesolju, sončni žarki segajo vanje in jih prepletajo z blestenjem. Sijoči zubelj siH v sinjkasto nižino kakor plamen, oblizuje jo in polagoma spreminja v žarečo pokrajino miglja-jočo in slepočo oči, kakor bi divji ogenj zanetil povsod požar, ki vihra čez plan in polzi bliže. Vagabund dvigne glavo. Trudne, skoraj obrobljene vodene oči se ozro proti gozdu, ki se vije na desni ob cesti ves zelen, prijazen in svež, da človek kar čuti hlad, ki veje iz njega. Ob hosti kipi bela cesta in se vzpenja v ne-dogied. Na, cesta, kača zapeljiva! Kam ga je vodila, kam je begal, kje povsod je blodil in taval, česa je iskal, Cesta ga je samo silila dalje in dalje. Premagalo ga je hrepenenje, bežal je z doma v tujino. Koprnenje pa je ostajo, kajti cesta ne spusti žrtve, ki se ji vda, cesta ne pozna pokoja! Popotni globoko vzdihne, zmršena siva brada mu podrhteva, nizko čelo se gubanči, beli lasje vihrajo v lahnem vetru. Da, šel je, hodil in blodil. Naprej so mu kazali, vedno naprej. Oledaj je kraje, čudežne kakor lepe sanje in bajne kot je sama Indija Koromandija. In gnalo ga je dalje. Zataval je v mrak in smrad, v razkošje in bogastvo velikih mest. Tonil je v gnilobi, toda izkopal se je, kakor Ahasverja ga je vrglo na breg in že ga je objela cesta. In tedaj je izsledil v sebi vedno večjo praznino. Cim dlje je hodil, bolj prazno mu je bilo srce in vedno večja stiska mu je trpinčila dušo. In ko je spal na tuji zemlji, je zasanjal o rodni koči, o polju in travnikih, o hostah in njivah. Sanjal je o skromnem domu, ki ga je zapustil ;n prodal. Val usode ga je znova vrgel na cesto, še je hitel dalje, a tesnoba je šla z njim, ga stiskala vedno silneje in ga trpinčila, da je v sanjah vzdihoval liki bolan nebogljenec. Sam ni vedel, kaj mu je bilo, sam ni slutil, da je postal domotožen, da se je v njem oglasila pesem domače zemlje, ki ga je klicala, svarila in tolažila, ker je prodal svojo grudo za skledo leče in se zagnal v svet. In taval je ter se bal, da obupa. Neko noč mu je prišlo razsvetljenje. Na nizkem griču je ležal in strmel v nebo. Leno se je slučajno ozrl v dolino in se stresel: kos domače zemlje je zagledal pred seboj kakor pričarane v tujino. Zjokal se je in pokleknil ter molil, tako vesel je bil spoznanja. Tisto noč je mirno spal, a prva zarja ga je Kurenchuva Nešha ma tud beseda že našla ko se je vračal domov. Čim bolj se je bližal domači zemlji, tem lažja je bila njegova duša, tem bolj sproščenega se je čutil. Hodil je in hodil, ni se bal pota ne truda, krvavele so mu noge, jokale so mu oči, a šel je brez oddiha, domov Je šel. Zdaj je na svoji rodni poljani. Okopal se je v domačem studencu. Ko je zagledal v vodi svoj obraz, se je stresel, starca je videl sivega in velega brez moči in brez življenja. Spomnil se je, da je odhajal mladenič krepak in vesel, pa mu je vse sile požrla tujina, ki je naglo in neprestano glodala na njem, ki ga ni nikoli negovala, mu ni prizanašala. Srečen počiva v travi in strmi v nebo. Bilke in cvetke mu šušte domačo pesem, pastirji jo pi-skajo na piščal, vaški zvonovi jo brne, slavci in škrjanci jo gostole. Od vsepovsod doni in odmeva. Popotni čuje, kako jo šušti gozd, buče gore, dihajo oblaki. v Duša začuti sproščenje. Solze se mu vdero, mu polže po licih, po razoranem obrazu, mu umivajo sivo brado in kapljejo na tla. Ginjenje ga premaga, skloni se k zemlji, jo poljubi in se smehlja kakor otrok: »Vrnil sem se k tebi, srečen sem! Vsa si moja, moja!« Vleže se vznak in zameži. Kakor v sanjah sliši uspavanko svoje matere, prav kot tedaj, ko je bil še dete, njegova duša jo vdihava, ko se telo počasi pogreza v spanje. V polsnu zagleda spomine, ki se vračajo k njemu, ga ljubkujejo in božajo. In že čuti, da ga vse objema, vsa priroda ga stiska k sebi vedno tesneje in tesneje, da mu pohaja sapa, a ta objem je sladak in ljubeč, saj ga že zdavnaj ni nihče objel, ne poljubil. Vagabund drhti blaženstva. Srce mu utripa kakor frfotajoči metulj. Večer se sprošča nad zemljo in on ga čuti. Miren je in vdan v objemu njegovih črnih kril, saj je v varstvu domače zemlje. Tajinstvena toplota mu struji jx> telesu, ko čaka z zaprtimi očmi. Tedaj lahno zašvišči. Popotni čuti, da je zamahnila velika blesketa-joča se kosa preko vsega polja, da so se nagnile cvetke, da je detelja nagnila rdeče glavice. Njemu je dobro, tako dobro! Srečen umira med domačim cvetjem, škrjanec mu poje sredi žitnih polj zadnjo uspavanko. Blaženo se nasmehne, poslednja solza mu spolzi po bledem licu. Nad njim zašije večernica, drobna in majhna se zaiskri na nebu, če ni njegova bedna duša, ki se sproščena vrača v vesolje. Legenda o požaru Ko sta Gospod in Peter hodila po svetu, siprva n,i bik) hudo živeti. V dobrih časih se je pa ljudstvo prevzelo, postalo je zakrknjeno za Gospodovo besedo in nastopila je huda kriza, gospodarska in duševna. Nekega dne se ustavita 6veta popotnika ob njivi, kjer je počival orač. Bil je mož krepke postave, srednjih let in mirne narave. Popotnika sta se čudila naprednemu obdelovanju zemlje: oranju s plugom in Peter je pozdravil oratarja: »Bog daj srečo! Je suša? Nič nimate dežija, kakor vidim!« -Bog daj, Bog! Suša je, da! Saj nisimo vredni, dežja! Taki slabi časi, pa še tako lahkomiselno ljudstvo! Saj drugega ne zasluži današnji sveti« odgovori kmet modrovalno. Go?nod je prikimal, Peter pa je začel s kmetom pogovor in kmalu so govorili o križih in težavah kmetskega ljudstva. •Gori! Pomagajte!« plane Peter pokonci in Odhiti proti bližnji vasi, nad katero se je dviga,! steber svinčenega dima. Ni ga mogel Gospod zadržati: Peter, ki je videl požar v življenju komaj drugič, se je Gospodu s silo iztrgal in odhitel na oomoč. Kmet se je v trenutku okrenil, pregledal vas in požar in malomarno dejal: »Smo že tako dolgo čakali! Kaj hočemo? Lesena koča, dolgovi, kriza. Saj je zadnji v naši vasi! Zdaij bo mir. Bog nam pomagaj, eo že taki časi!« Pljunil je na roke, zavihtel z bičem po zraku in oral dalje. Gospodu se je zgubalo čelo, pogledal je za Petrom, pa ga ni bilo več videti. Blagoslovil je na tihem kmetovo prirzndpVHnjp in delo in šel v vas. Našel je Petra, ki je gasil in se trudil pred očmi radovednih ljudi, ki so zbijali šale. Peter jih je silil k pomaganju, jih zmerjal im se jezil nad njimi. Ves opečen se je trudil in tekal e škafom vode po dvorišču. Ko je bilo vse gotovo, se je umaknil in našel Gospoda, ki je sedel na plotu in opazoval početje ljudi. Namuzmil se je Petru in dejal: »Če se domačini niso potrudili, čemu se ti mučiš? Ali jim naj moj Oče nebeški pogasi, če sami zažgejo? Pusti jih, saj ne vedo, kaj delajo!« »Pa vendar praviš, da naj bližnjemu v sili pomagam!« »Daj,« reče Kristus. »Pa v teim primeru bi ga bil pustil pri miru! Ali niisi videl, kako te je gospodar ijeano gledal, ko ei privlekel kravo -iz hleva?« »Gospod, pa ne razumem, kako se je užgalo. Pravijo, da niso nič kurili. Gospodinja je tako rekla, njen mož pa pravi, da so kruh pekli, pa se je osmodila mačka in goreča bežala na podstrešje za slamnato streho. Kajne, Gospod, da to ne more biti resnica?« sprašuje nevedni Peter. »To ve le Oče moj, jaz in še eden, za katerega pa nihče ne ve. Bodi pameten in ne spmšuj kot neveden otrok!« ga pouči Gospod in odšla sta iz tega kraja. Morda ne veš, da so kolesa topovskih voz, takozvanih lafet, pričeli za poskušnjo opremljati z avtomobilsko pnevmatiko, češ da topovi ne bodo toliko škode trpeli pri prevozu; da je v norišnici v Broadmooru med drugimi 205 umobolnih, ki so že nad 20 let v zavodu; da živi v Londonu 210.000 zidov; da črke in znake 7 metrov visoke vidi letalec iz visočine 1800 metrov, ako pa se dvigne višje, jih ne razločuje več; Nubeden na verjame, kuku me hodja babe kajfat, de nej tega al pa unga enkat vorng speglam, de bo niou zadost. Če grem tkula ukul ta peruga na plač, me na usa-keh pet šritu kera ustau in m začne ud kerga take rči prpoudvat, de je še mene groza, ke sm vnder že usega hudga vajena. Nazadne me pa pros, de nej ga zgri-zem, kulker se da, de u dau enkat gmah. »Lde sa dondons take inrcine, de nisa uredn, de b jih sonce pusjau,« prau in leti, kokr furja naprej, de hiter še drugem babneam puve, kašne mrcine sa zdej na svet. Keder na hodem več na plač, mal zaule pu-majnkajna valute ,mal pa zatu, de b mela mir pred takem upraulivem klepetulam, pridejo pa tud kar h men na dum. Za«*nč — še ni douh tega — je prletela spet ena že na use zgudi h men. GLih dobr sm ustala in s nateknila kumbineža, pa že edn putrka na urata. Jest sin ta peru mislela, de se je moja mle-karca tulk manere navadla, de je začela trkat, ke du zdej ni n-kol pmtrkala. Pa sm rekla: >kar u pisker zlite mlek, sej stuji že pumit na šporhert.« »Jest nimam nč mleka, ampak ene strašne rči vam morm puvedat, gospa,« 6e je uglasila ena men čist naznana šuma pred uratem uzuni. »No, pol pa mal pučakte. Bom hma! ter tik.« Ke sm s enkat kumbineža puštimala in šlofrok čez ugrnila, sm tla jt pa vn u kuhna pugledat, kdu b rad iz mana tku zgudi guvuru. Glih za kluka sm prjela in ja tla dol prtianet, pa zagledam moje zube na nohtkostlne, ke sa še ležal u trinkglazelne u vod, kamer jh usak večer, preden grem spat, pulužim. Hvala Bugu, de me je ubvarvu te bla-maže, sm s mislela. Uzela jh hiter vn iz vode in jh začela iz oonbirštnam krtačt. Kalodonta m je že pred dvem mescem zmankal, pa še nism mogla pridet du tega, de b druzga kepila. Buh var, de b me kašna babnoa vtidla brez zob. Tu b šlu prec pu cel Iblan uikul, kokr lauffajer. Jest pa nečem, de b usak vedu, de nimam sojeh zob, ke glih moje zube use ubfuduje in jh na morja prehvalt. Jest vam tu zaupan puvem in p rosni, de na ute tu reč ta velk zgun ubešal. Jest nnmaram, de b nazadne še kdu ud mojeh fouš zob začeu u radio predavat Tu b m na blu lubu. No, ke sm se enkat vorng naStimala in tud žnable u nagic mal rdeč puštrihala, sm pa stupila vn u kuhna. »Astn, kua u dobrga?« sm mal najavoln pra-šala ena ženska s facanetlnam na glau, ke je slala u kuhn. »Oh, nkar na zanierte, gespa, de sm vns pršla na usezgudi nadlegvat. Cela nuč nism učfsa za-tisnla, tku sm razburjena.« »No, kar kela na štokerl se usedte, pa m pu-vejte, kua vam na src leži. Veste, jest dons nimam dost časa. Zdej, zdej bo pršla pedenarca, de m 1)0 kuhna puribala in pa meseni, spucala. •Mjhnrca sm puslala pa na plač.« Noja, sej tu ni res. Udkar sa u Pouhum grac gagal in sa se začel obcugi za obcugem, nimam nubene pedenarce več. Kuharce pa še nkol mela nisem. Jest use sama delam: kuham, ribam, še khibuke s sama pu mod prefor-mam. Ja, tku deleč sma pršli. Sevede, tu pa ni i treba, de b gliih usak bab na nus ubešala. »Astn. kar začnite,« sm rekla. No, in babnoa m začne prpoudvat ud enga j uibrtnga zakona, ke ga čja pužeruhi gor prpraut. 1 »Te vampeži b rad use sami pužrl, delucem pa še kruha na prvošja,« je hitela prpoudvat. »Ena pu-žrešna fabrikantka je sojem delukam še clu na-svetvala, de nej u putice namest urehu raj ruaiče not natresejo, ke sa cnej. A se na prou tu iz re-| v emu norca delat. Tem revam, ke nisa že putiioe ! jedle, udkar sa ble pr birm, ta mrcina še gusta dela, de b še bi soja reušna čutile. Enkat se jm bo že še tu utepal. Buh jh na bo ameri skus prste gledu.« Use tula m je prpoudvala in še use drga-| čne rči, ke »e jh na upam tlela naštevat, de me gespud držaun praudnk cokinpok na pubašeja. Ke ji je sape zmankal, de ni mogla več naprej, sm ja pa jest prašala. »Za kua pa use tule men prpoudujete. Jest ja na mrm nč pumagat. Tu b mogl tistem gespudem puvedat, ke naše interese zastopajo.« »Ki sa pa tiet gespud i? Jest nubenga na pu-znam. Jest puznam sam take gespude, ke soje interese zastopajo, drugeh pa ne.« »Luha moja, če je pa tku, pol se pa use jejna. Pol je pa ta narbulš, če čakamo, de »Vremena Krajncem bodo se zjasnila.« »No, pa pučatama, de nas bo Buh h seb pu-klicu kar use ud kraja. Tiste, ke soje interese zastopajo in pa nas, ke te interese krvau plaču-jema. Ja, pa z Bogam, gespa. Pa zdrau ustanite. Že videm, de z vam tud ni nč.« K. N. Sah Avstrijski velemojster Spielmann je zelo mnogokrat povabljen na Holandsko, kjer igra s ho-landski.mi šah isti simultanke, manjše turnirje in matohe. Dosedaj je še vedno dosegel lepe uspehe, edino holandski prvak dr. Euwe ga je v matehu premagal. Letos je igral Spielmann s holandskim mojstrom Boschem mateh, ki je končal neodločeno. Spielmann je dve partiji dobil, dve izgubil in ena je končala remis. Iz tega mateha prinašamo danes partijo, ki je za teorijo zelo važna, ker je Bosch igral varianto, katero je večina teoretikov obsodila. Spielmann : Bosch 1. d2—d4, Sg8—f6. 2. C2—c4, g7—g6 (črni igra varianto, ki izhaja od Griinfelda in se tudi po njem imenuje). 3. Sbl—c3 (beli hoče igrati e2— e4 in v tem momentu mora črni igrati d7—d5, če hoče preiti v kralj, indij, obrambo), d7—d5. 4. Lcl —g5 (to je novo nadaljevanje. Prej eo igrali cXd5, SXd5, e4. SXc3, bXc3 in črni dobi v napadu na beli cen trum dovolj protiigre), Sf6—e4. 5. Sc3 Xe4, d5Xe4. 6. Ddl—d2 (Spielmann igra varianto, s katero ga je porazil Lundin. Bosch najde 6edaj mnogo močnejše nadaljevanje), c7—c5l 7. d4—d5 (črni lovec ima sedaj diagonalo h8—al odprto), Sb8—d7. 8. f2—f3, Dd8—b6! (žrtvuje pešča za napad). 9. f3Xe4, Lf8—g7. 10. 0-0—0, Db6—a6! 11. b2—b3, h7—h6. 12. Lg5—h4, b7—b5! 13. e2-e3 (bolje bi bilo c4Xb5. Črni sedaj preseneti belega s krasno kombinacijo), Sd7—6Xd5! (jasno je, da beli skakača ne sme vzeti, ker bi sledil mat). 16. Sgl —e2, 0—0. 17. Dd2—cl, Da3—b4. 18. Del—c4, Db4 Xc4. 19. b3Xc4, Sd5Xe3. 20. Tdl—d3 (na Tel pride Le6 in pešec ravno tako pade), Se8Xc4. 21. Lh4Xe7, Tf8—e8. 22. Se2—g3 (Spielmann se dobro brani. Po LXc5, TXe4 bi bilo še slabše). Sd3—e5. 23. Td3—d8, Te8Xd8. 24. Le7Xd8, Lc8—e6. 25. Ld8—a5, Se5—c4! (dobi pešca). 26. LflXo4, Le6 Xc4. 27. a2—a4 Tel?, Ld3+ in dobi kvaliteto), Lc4 —b3. 28. Thl—cl, Lb3Xa4. 29. TclXc5, Ta8— b8. 30. Kbl-cl, Tb8Xb5. 31. Tc5--c8+, Kg8-h7. 32. La5—c3, Tb5—b6 (grozi s T—c6 takoj odločiti). 33. Lc3Xg7, Kh7Xg7. 34. Tc8-a8, a7-a6. 35. Ta8 —a7, La4—b5. 36. Kol—d2, Tb6-d6-f. 37. Kd2— e3, Td6—d8+. 38. Ke3—f2, Td3-d2+. 39. Kf2— f3, h6—h5. 40. e4-e5, Td2-d7. 41. Ta7Xd7, Lb5 Xd7. 42. Sg3—fl, Ld7-c6+. 43. Kf3-f2, a6-a5L 44. Sfl—d2, a5—a4. 45. Sd2—c4, Lc6-d5. 46. Sc4 —a3, g6—g5. 47. g2-g3, Kg7-g6. 48. Kf2-e3, Kg6—f5. 49. Ke3—d4, Ld5—e6 in beli se je vdal, ker na h3 sledi h4 in črni kralj pride po bele peš j 3. Problem št. 24 W. Pauly Črni: Ke5, P: d3, h6 (3 figure). ^ abcdefgh m • UP €§1 Wm mm B B H UP šil ■Ž H H Jjf H D ^fll ■ s mk 2 Šil H H m JJJ ii ■ H B ■ m mm ■ abedef g h Beli: Kh3, Tc4, c5, La5, Sc7. d5, P: c6, d2, h5 (9 figur). Hat v treh potezah Rešitev problema 5t. 23.: 1. Tf2—f8, Ke3—e4 2. Kel—e2, g7-g6. 3. Lc4—f7! ali 1.....g7-g6; 2. Tf8—II!, Ke3—e4. 3. Kel-f2. Zakup restavracije v Radovljici Uprava Mestne hranilnice v Radovljici odda v zakup restavracijo na kopališču »Obla gorica« v Radovljici najugodnejšemu ponudniku za dobo od 1. avgusta 1934 do 31. januarja 1937. Podrobnejši zakupni pogoji so razvidni pri Mestni hranilnici v Radovljici, ki jih na zahtevo pošlje tudi v prepisu proti plačilu zneska 10 Din v znamkah. Zaprte pismene oferte z navedbo ponujene letne zakupnine ie poslati najkasneje do 12, julija 1934 na naslov javnega notarja g. Pegana Alojzija v Radovljici. DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek »Magna« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter preprečuje s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v poi čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvišno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje h kolcanju, vzpaho-vanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in turih ▼ želodcu. »Magna« praiek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Retf. S. br. 1178/32) Ljubezniva ženica. — A: Moja žena je vedno tako ljubezniva z menoj. Zvečer ml dostikrat sezuje celo škornje. — B: Takrat, ko prideš iz kluba? — A: Ne, temveč če hočem tja. < V šoli. — Jamntk, je vam znan kak primer tresenja? — Je, gospod profesor. Kadar odpirate notez. Bolna je bila. — Micika, kdaj je ie umrl Peter Veliki? — Gospod učitelj, tega pa ne vem, takrat sem ravno imela ošpice. Z balzamovim delovanjem kisikove kopeli se Vam bo povrnilo zdravje in lepa oblika noge v 4 dneh Zatečeni členki, kakor tudi te2ka In neslgurna hoja popolnoma ookvarl vtis, ki ga lahko napravi ljubek obraz in lepa postava, ker se trdi In to oopolnoma upravičeno, da se ženska, ki ne posveča dovoli pa2n|e svojim noqam tudi drugnCe rauulCa. VsaKa ženska lahko dobi lepe Členke In vitke noge. ako v lavor|u vroCe vode raztopi nekoliko dekagramov soli Sv. Roki. V te| balzamovl ko pel JI it treba držati noge 10 minut; v tem Času preidejo boleCine, žnrpnje In otekline kakor Čudež. Voda, ki |e nasičena s kisikom, prodre v port, omehCa trdo kožo In kurie oCI v toliki meri, di |lh lahko bre« noža in brit»e s prsti odstranite t korenino vred. Izdaten paket soii Šv. Hok« dobite St zs ccas 9 Din. Gospodarstvo Trgovsko društvo „Merkur" V petek zvečer je bil občni zbor Merkurja, te matične organizacija slovenskega trgovstva, ki je v najtežjih letih oralo ledino za sedanje inocne stanovske organizacije. Želeti bi bilo več zanimanja za te občne zbore, ker bi lahko ta organizacija zopet poživila prosvetno delo med našim trgov-stvom in solrudniki, pa tudi drugače doprinesla k boljšemu razmerju v stanu samem. Govor predsednika dr. Windischerja Občni zbor je vodil dolgoletni in zaslužni predsednik društva g. dr. Fran Windischer. Del njegovega govora smo že objavili včeraj, danes se omejujemo samo le na nekatere misli. Društvo obstoja žc 34 let in v teku njegovega delovanja so se izvršile velikanske izpremenibe. »Merkur« je bil tedaj prva stanovska trgovska organizacija, v kateri pa so bili vedno poleg gospodarjev tudi nameščenci. S pomočjo društva se je kmalu začelo živahnejše organizacijsko gibanje, ki je dovedlo do tega, da so prešle v neslovenskih rokah se nahajajoče ustanove (stanovske in dobro-tvorne) v slovenske roke. Zlasti je društvo skrbelo za stanovsko izobrazbo in je na tem polju veliko storilo. Društvo se je zlasti zavzemalo za ustanovitev slovenskega strokovnega šolstva. Med tem pa so polagoma že začele prihajati na dan nove gospodarske organizacije, ka so pa doživele svoj veliki razmah stoprav ix> vojni. V društvu so bila pripravljena tudi prva pravila za Zvezo trgovskih gremijev, ki se, je ustanovi a leta 1920 = tem se je društveno gibanje na široko razmahnilo in »Merkur« je matica trgov, stanovskega dela in nekako oče, ki je predal svoje posestvo sinovom. Živahno odobravanje je nagradilo g. predsednika za njegovo skrbne sestavljeno poročilo, ki daje pregledno sliko naših gospodarskih teženj. Tajniško poročilo je podal tajnik gosp. Avgust Agnola, ki se je spomnil najprej umrlih clartov, nato pa obravnaval vse akcije društva lam. Društvo ima lepo poslujočo posredovalnico za delo, katera pa ima žal na razpolago premalo ^prostih mest. Priporoča vsem članom, da se jc čimbolj poslužujejo. Nadalje ima društvo podporni sklad, iz Spod katerega daje podpore; to je lep kos socialne akcije. V izobrazbenem pogledu je s tečajem poskrbelo za razširjenje strokovne izobrazbe članov. Na povečanje knjižnice v sedanjih časih ni misliti. Društvo je izdajalo v 10C0 izvodih revijo Trgovski Tovariš, ki ga že 10. leto spretno ureja društveni podpredsednik Jos. J, Kavčič. Nadalje je društvo tudi lani izdalo Trgovski koledar, ki pa radi slabih gmotnih razmer članov ni našel odmeva. Lani društvo ni priredilo plesa, pač pa nabiralno akcijo, ki je dala lepe vsote. Tudi lepo sestavljeno tajniško poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto na znanje. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal vzorno g. Josip Krek, je razvidno, da so sc lani dohodki društva zmanjšali, istočasno pa je uspelo znatno znižati tudi izdatke. Kljub temu pa izkazuje računski zaključek presežek rednih izdatkov nad dohodki. ker so bili izvršeni znatni odpisi na knjižnici in zalogi knjig. Zaradi tega se je tudi društvena imovina nekoliko zmanjšala. Iz statistike članstva jx>snemamo, da je štelo društvo koncem leta 1933 1 častnega predsednika. 14 častnih članov, 35 ustanovnih, 20 podpornih, 433 članov sotrudnikov, 101 rednih članov trgovcev ter 60 podpornih članov Irgovcev. Vsa poročila funkcionarjev so bila z odobravanjem vzeta na znanje, kakor tudi pioročilo nadzorstva, katerega je podal g. Urbanič. Pri naslednji točki, volitvah, je bil z aklamacijo izvoljen za predsednika zopet g. dr. Fran Windi-scher. nadalje namesto prezaposlenega g. Kavčiča za podpredsednika g. Albin Smerkolj, za drugega podpredsednika pa g. Anton Skrajnar, nadalje je bil izvoljen tale odbor: Josip J. Kavčič, Avgust Agnola, Pavel Fabiani, dr. Rudolf Marn, Josip Krek, Anton Verbič, Janko Krek, dr. Ivan Pless, Ivan Orel, Slavko Mirtič, Ivan ieras, Jelka dr. Bretlova, Avgust Leskovic, Fran [ovač, Ignacij Novak, Ivanka Leskovic, Viktor šo-ber, Zvonimir Lukič, Ivo Samec, Ciril Korošec, Roman Oolob, Vilko Lampe, Valter Lavrenčtč, Karel Seljak, Slavko Rožanc, Ivan Vidmajer, Fran Dolni-čar in Drago Rak, za preglednika računov Fr. Ze-lenik in Vrbanič, za predsednika društvenega razsodišča pa dr. Majaron. Nogometne tekme za državno prvenstvo Ze včeraj smo v našem lista objavili sklep zadnje seje JNZ, ki ne lite odifranja nog«metillh tekem za letošnje državno prvenstvo. Ilanes pa objavljamo termine vseh tekom, cla bodo naši čitnteljl laliko zasledovali potek letošnjih borb, ki obetajo biti zelo zanimive. Itazpored jo naslednji: 15, JULIJA: , , Prva skupina: 13SK—Tri zvezde (Apntin) gradu; Vojvodina—prvak bočkereške podisveze vem Sadn. , Druga skupina: Sparta—prvak kragujevške podzveze v Žemunu: Gradjailnki—88K ' v NISn. Tretja skupina: Slavija—Hašk nn igrišču Siavlje. Četrta skupina: Concordia—prvuk banjaluške pod-zveze v Zagrebu; Slavija—prvak osješke podzveze na igrišču Siavlje. Peta skuplnu: Primorje—Haik v Ljubljani. Bel-No- 21. JULIJA: Tretja skupina: Sašk—Split v Sarajevu. Elektrarna Fala V Sloveniji jc bilo v primeri s prvo polovico lani letos število konkurzov manjše, znašalo je 28 . . . (lani 31), rzvečalo pa se je prav znatno število po- Fala je kot znano naša največja električna^ cen- , ravnav: oti 34 na 52, skupno je torej število insol-trala, ki producira daleč nad polovico električnega , yenc naraslo oc| 51 na ^ kar je neugodno zna toka v vsej banovini. Zato je njeno letno poroči o nlet1jc prav zanimivo za presojanje razmer v našem električnem gospodarstvu. , Prejšnja leta je znašala produkcija v milijonih kilovatnih ur ter dohodki od obratovanja v milijo- "ih'Din: * 164.1 180.5 178.4 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 172.4 f66.6 128.5 128.9 128.7 24.5 265 27.2 28.6 29.8 25.9 25.7 26.3 Poštna hranilnica v junija 22. JULIJA: Prva skupina: Vojvodina—Jugoslavija v Novem Sadu; BSK—prvak bečkereške pod/,veze v Belgradu. Druga skupina: Bask—Gradjamski v Belgradn; SSK—S par t a v Skoplju. Tretja skupina: Slavija—Split v Sarajevu. Četrta skupina: Concordia—prvak osješke podzveze v Zagrebu; Slavija—prvak banjaluške podzveze v Osijeku. , . Peta skupina: Ilirija—Gradjanski v Ljubljani. .28. JULIJA: Tretja skupina: Hajduk—SaSk v Splitu. 29. JULIJA: Prva skupina: Prvak bečkereške podzveze—Jugo-slavijn v Bočketfeku. Druga skupina: Bask—prvak kragujevške podzveze v Belgradu; Sparta—SSK v Zomunu. Tretja skupina: Split—Sašk v Splitu. Peta skupinas ILIRIJA—PRIMORJE na igrii&u Ilirije; Gradjanski—Hašk na igrišču Gradjanskega. 5. AVGUSTA: Prva skupina: Jugoslavija—BSK na Igrišču Jugoslavije; Tri zvezdo (Apatin)—Vojvodina v Apatmu. Druga skupina: SSK—Bask v Skoplju; prvak kragujevške podzvozo—Gradjanski v Kragujovcu. Tretja skupina: Split—Hajduk na igrišču Splita; j Snšk—Slavija na igrišču SaSka. 1 Četrta skupina: Prvak banjaluške podzveze—pr- vak osjeSkc podzveze v Banja Luki; Slavija—Concor-dia v Osijeku. Peta skupina: Ilirija—Hašk v Ljubljani. 12. AVGUSTA: Prva skupina: Jugoslavija—Vojvodina v Belgradu; Tri zvezdo—prvak bečkereške podzveze v Apatfnu. Druga skupina: Prvak kragujevške podzveze—SSK v Kragujovcu; Gradjanskl—Bask v Nišu. Četrta skupina: Prvak banjaluške podzveze—Concordia v Baaija Luki; prvak osješko podzveze—Slavija ua igrišču prvaka podzvoze. Peta skupina: Gradjanski— Primorje v Zagrebu. 18. AVGUSTA: Tretja skupina: Sašk—Hajduk v Sarajevu. 19. AVGUSTA: Prva skupina: Jugoslavija—prvak bečkereške podzveze v Belgradu; Tri zvezde—BSK v Apatfnu. Druga skupina: Bask—SSK v BelgradU; Gradjanski—Sparta v Nišu. Tretja skupina: Slavija—Hajduk v Sarajevu. četrta skupina: Prvaik osješko podzveze—Concor-dia V OsjckU. Peta skupina: Hašk—Ilirija v Zagrebu. Zadnja tri leta se je kot razvidno pfi nas kon-zum električne energije zelo ustalil: giblje se med 12$~m 129 milij. ur letno. Od tedaj je produkcija stalno padak,-najbolj pa od leta 1931 na HJ2. Te* daj se je zmanjšal konzum glavnega odjemalca Tale, Tvornica dušika V Rušah, ki zaradi svoje fabrikacije same potrebujejo ogromne količine električne energije. Saj je znašal Teta 1930. konzum Ruš 127.2 mi- 1)0nprodukcija se je lani neznatno zmanjšala, toda pri tem je vpoštevati, da je konzum Ruš J" Trboveljske premogokopne družbe padel še nadalje, (ločim se je konzum ostalih priklopnikov povečal, z ašli ker so v Mariboru bile priključene nekatere tekstilne tvornice in ker so se priključile tudi nekatere industrije v Cakovcu. Zaradi tega se je tudi priklopna vrednost povečala na 64.731.6 kitovata. Povečanje dohodkov družbe ni moglo nadoknaditi povečanja izdatkov. Tako n. pr. so davki narasli od 0 7 na 1.4 milij. Din In povečala se je tudi tečajna razlika od 1.95 na 4.2 milij. Družba je izhajala zato, ker se je njeno obrestno breme, ki ga plačuje družbi Elektrovverke, A.-G. v Bazlu (ta holding-driizba je lastnica tudi družbe Steiermarkische ElektrizitSts-werke v Gradcu (Steg) ter Snaga i svetlost, d. d., ki ima električno centralo v Belgradu) zmanjšalo od 17.8 na 15.4 milij. Iz bilance posnemamo, da so se upniki povečali od 1252 na 127.6 milij. Din (v šv. frankih od 31.3 na 31.7 milij.), istočasno pa so se v znatno manjši meri povečale investicije v naprave, ki so izkazane s 121 1 (v šv. fr. 30.97) milij. Din. Odpisov na napravah ni bilo v bilanci. Računski zaključek izkazuje izgubo 022 milij. Din (1932 samo 0.04 milij. Dm), drugače pa je status družbe dober, saj so se njene naložbe pri bankah povečale od 2.45 na 4.97 milij. dinarjev. Zaposlenost v juniju OUZD v Ljubljani objavlja podatke o svojih članih junija 1934, iz katerih je razvidno, da je od maja do junija število zaposlenih naraslo za 173/ na povprečno 83.003 v juniju. Najvišje članstvo je bilo letos doseženo dne 15. junija s 83.379 delavci. Komentar urada pravi, da je to pripisovaji prehodnemu padcu zaradi dopustov. V koliko je ta pro- £noza pravilna, bodo pokazali naslednji mesen, etos je junija v primeri z junijem lani 4437 več zavarovancev, kar je ugodno znamenje. Zaslužki delavstva še vedno padajo. Letos je znašala povprečna dnevna zavarovarta mezda 22.70 Din in je za 0.69 Din manjša kot junija lani. Vkljtib temu pa znaša skupna zavarovana mezda vseh članov OUZD letos 1,384.383 Din. 1. j. 46.386 Din več kot junija lani. Odstotek bolnikov je še vedno večji kot lani, in sicer za 0.23%. Insolvence v juniju Po statistiki Društva industrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani je bilo v mesecu juniju razglašenih v vsej državi 31 konkurzov (lani julija 24, letos maja 23), od tega v dravski banovini 3 (lani junija 6, letos maja 1). ...„,. Nadalje je bik) razglašenih letos junija 36 poravnalnih postopanj (lam junija 12, letos maja samo 27), od tega v Sloveniji 9 (lani junija 5, letos maja 7). , ... To povečanje števila msolvenc je kaj značilno in ne meče baš najboljše luči v razmere, ker pomeni še nadaljnje poslabšanje jx>ložaja vktjub nekaterim znakom, ki govore, da gre na boljše. Skupno jt bilo v vsej državi razglašenih v prvi polovici leta 1934 147 (lani v istem času 175) konkurzov ler 211 (160) poravnav, skupno lorej 358 insolvenc (1933 325). Toda upoštevali jc treba, da smo baš lani živeii v dobi posredovanim izstopanj, katerih je bilo v prvi polovici par stotin. Število vlagateljev se je v juniju povečalo za 4251 na 293.089, vloge pa za 12.4 milj. (maja 11.5 milj.) na 665.05 milj. Din. V prvi polovici leta so hranilne vloge narasle za 100./ milj. (lani vse leto samo 102.5 milj.). število čekovnih računov je naraslo za 80 na 23.988. Promet se je od maja sem zmanjšal od 4975.4 na 4874.3 milj., od tega brez gotovine 47.28 (4731)%. Čekovni računi so .po prehodnem dvigu ! , 26. AVGUSTA: , , , ,r . v maju za 29 milj. padli za 7b na 928.5 milj. ^t^SSkSTSSM dinarjev. * *» Borskim rudnikom gre dobro. V drugem četrtletju 1934 je znašala produkcija bakra v borskih rudnikih 10.572 ton, kar da skupno s 1. četrtletjem za celo prvo polletje 21.409 ton. Francoski listi prinašajo te številke s komentarjem, da je dosežen nov rekord, kajti lani je znašala produkcija bakra v prvi jx>lovici leta samo 18.619 ton. Občni zbori; Ljudska samopomoč v Mariboru, 15. julija ob 10 (Nar. dom), Tiskarna Sava v Kranju Ljubljani 26. 23. julija ob 14, Stavbna družba julija ob 16 v Kred. zavodu. Borza Dne 7. julija. Denar Ta teden je oslabel na ljubljanski borzi promet na 1963 mili. Din, dočim je znašal prejšnji teden 7.07 milj. Din. Poleg običajnega znatnega prometa v šilingih je bil znatnejši promet še v prostih dinarjih. Curih. Pariz 20.2725, London 15.505, New York 307.25, Bruselj 71.825, Milan 26.38, Madrid 42.025, Amsterdam 208.40, Berlin 117.70, Dunaj 72.97 (priv. 57.15), Stockholm 79.95. Oslo 77.90, Kopenhagen 69.25, Praga 12.7625, Varšava 58.10, Atene 2.92, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 78 kg 110—112.50, nova 107.50—110, bč. okol. SomboT 78 kg 107.50-110, nova 105-10750, sr. bč. 78 kg 110—112.50, nova 107.50—110, gor. bč. 78 k g 110 do 112.50, nova 107.50—110, bačka potiska 77 kg 115—117.50, nova 112.50—115, bč. ladja Tisa 77 kg 117.50—120, slav. 78 kg 110-112.50, nova 107.50 do 110, srem. 78 kg 110—112.50, nova 105—107.50, gbn. 76 kg 105-107,50, ladja Tisa 78 kg 120-122.50, nova 115—117.50, ladja Donava bč. ban. nova 112.50 do 115, ladja Begej 77kg 115-117.50, nova 112.50 do 115, gbn. 77 kg 10750-110, nova 105-107.50. — Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji. Naznanila Absolventi in absolventi)!jc državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. Letnik 1923-24 priredi o priliki 10-lelule« sestanek dne 31. julija 19,U ob 8 zvečer v salonu .Banko (pri Nacetu), ftmarttnska cesta :t. Obvezne prijave Je poslati, oziroma sporočiti na naslov: Jože Marinko, Ljubljana, Prisojna 7. Telefon 3207. Ljubljana o - Druga skupina: SSK—Gradjaiiski v Skoplju; pr-i vak kragujevške podzveze—Sparta v Kragujftvcu. četrta skupina: Prvak banjaluške podzveze—Slavija v Banja Luki. 2. SEPTEMBRA i m , ,, , Prva skupina: Vojvodina—Tri zvezde (Apatm) v ffovem Sadn. Druga skupina: Sparta—Bask v Zemunu. Četrta skupina: Prvak osješko- podzvctfo—prvak banjaluške podzveze v Osjeku. 9. SEPTEMBRA: Prva skupina: Prvak bečkereške podzveze—Tri zvezde v Bečkerekti; BSK—Jugoslavija na igrišču BSK. Druga skupina: Gradjanski—prvak kragujevške podzveze v Nišn. Tretja skupina: Hajduk—Split na igrišču Haj duka. Četrta skupina: Concordia—Slavija v Zagrebu. Peta skupina: Primorje—Gradjan»ki v Ljubljani 15. SEPTEMBRA: Tretja skupina: Split—Slavija v Splitu. 1«. SEPTEMBRA: Prva skupina: Vojvodina—BSK v Novem Sadu. Druga skupina: Bask—Spat-ta v Belgradu. Tretja skupina: Hajduk—Slavija v Splitu. Peta skupina: Hašk—Primorje v Zagrebu. 23. SEPTEMBRA: Prva skupina: Jugoslavija—Tri zvezde v Belgra d d; prvak beflkereške podzveze—BSK v Bečkereku. Druga skupina: Sparta—Gradjanski v Zemlintl SSK—orvak kragnjevSke podzveze v Skopljn. Peta skupina: Gradjanski—Ilirija v Zagrebu. 30. SEPTEMBRA: Prva skupina: BSK—Vojvodina v Belgradu. Druga skupina: Prvak kragujevške podzveze— Bask v Kragujevcu. Peta skupina: Hašk—Gradjanski mi igrišču Ha-ška; PRIMORJE—ILIRIJA na igrišču Primorja. Primorje v Bukarešti Včeraj in danes tekmuje, naš državni prvak v lahki atletiki ASK Primorje, ki je ojačen z atletoma Kleutom (Jugoslavija) in Nikhazijein (PSK) jiroti reprezentanci. Bukarešte. Težka in odgovorna je naloga našega državnega prvaka, vendar upamo, da bo, če že ne zmaga, vsaj častno izšel iz tega boja. Romuni polagajo veliko važnost na to srečanje, saj je to prva jugoslovanska ekipa, ki nastojia v Romuniji. Našim športnikom je bil prirejen krasen sprejem, na meji jih je Čakal spalni voz in to brezplačen, kakor so dobili tudi brezplačni vizum za Romunijo. Za bivanje naših atletov v Bukarešti so pripravili ]»oseben program in tekmam bo prisostvoval celo romunski kralj, PRIMORJE VODI V BUKARESTU Pravkar je prispela iz Bukarešte sledeča brzojavka: Bukarešta, 7. julija. V soboto je bilo pel disciplin. V vseh smo zmagali. Stanje 34:18 točkam za Primorja. Preizkušnja našega Ugaša V dveh trening tekmah hoče preizkusiti Primorje svoje moštvo za nedeljski nastop proti Ha-šku. Ure predvsem za sestavo napada, dočim je ožja obramba in halllinija več ali manj že sestav-ljenu. V današnjih trening tekmah se bo enajsto-riča izkristalizirala. Ob 16.80 se vrši tekma Primorje (liga) : Slovan; ob 18 pa Primorje (liga) : Vojaški team. Poljska hazena reprezentanca nastopi v Ljubljani Poljska reprezentanco, ki igra danes proti ju goslovanski reprezentanci v Zagrebu, nastopi proti reprezentanci Ljubljane v torek ali v sredo zvečer ob 18.45 na Igrišču Atene. Dan in točen čas objavimo v torek. Tekma bo izredno zanimiva, kajti Poljakinje so sedaj v taki lormi, da so ob svojem prihodu v Zagreb izjavile, da so gotove zmage proti naši državni reprezentanci. Ljubljanska reprezentanca bo morala zaradi tega napeti vse sile, da častno uspe.. Vsekakor pa bo Ia hazenska tekma prvovrsten športni užitek in menda ne bo nikogar med nami, ki si ga ne bi privoščil. Poljska reprezentanca na Jesenicah Hazena reprezentanca Poljske, ki nastopi v Zagrebu, bo gostovala prihodnji teden tudi na Jesenicah proti ASK Gorenjec. Tekma se vrti zvečer ob svitu reflektorjev in vlada zanjo že sedaj veliko zanimanje. Ne računa se na zmago domačink, toda prepričani smo, da se bo družina črno-belih zavedala svoje naloge ter da bo častno zastopala Jesenice. Od Jeseničanov pa pričakujemo, da bodo razumeli ta, za Jesenice izredno važen športni moment ter bodo naša dekleta bodriliy saj edina hazena družina Jesenic, ki obenem popolnoma upravičeno lahko nastopi kot reprezentanca Jesenic, to tudi zasluži. Kdaj se bosta obe družini srečali, bomo pravočasno objavili. V nedeljo 8. t. m. pa nastopi ista jeseniška družina proti SK Radovljici na igrišču ASK Gorenjec. To je obenem izbirna tekma igralk, ki bodo nastopile proti reprezentanci Poljske. Pričetek ob 11 dopoldne. Goslovdttje madjatskih plavačev 12. t. m. otvarja plavalna sekcija SK Ilirije svojo tekmovalno sezono z gostovanjem renomi-ranega budimpešlanskega kluba III. okraja. Klub je letošnji pokalni zmagovalec. V letošnjem niadjarskem prvenstvu pa je tesno izgubil z državnim prvakom UTE (2 :1). S tem je zasedel drugo mesto v državnem prvenstvu. Točen program objavimo naknadno. Zašle dujte dnevno časopisje. Sportno-luristični klub Moste pri Ljubljani vabi vse prijatelje športa na Svoj ustfinoVni občni zbor, ki bo v nodoljo, 15. julija ob 9 v prostorih gostilne »Pod lipo! v Mostah pri Ljubljani. — Pripravljalni odbor. 1 Sestanki čebelarjev, čebelarske organizacijo v Ljubljani bodo skupno prirejalo redne mese6ne sestanke čebelarjev in prijateljev čebelarstva. Sestanki bodo vsak mesec, in sicer vsaki drngi ponedeljek v mesecu. Prvi bo v ponedeljek, dne D. julija t. 1. oli 8 zvečer v prlzemski dvorani Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic, v Ljuhlja.nl, Masarykovn 17. Na sestankih bodo predavali znani strokovnjaki. Po predavanju bo debat« in prosti razgovori. 1 Enomcsclni tičaj ~n popravne izpile. Sedal je ča», tla se prijavite v ta tečaj, ki je najcenejši in naj-holjši. Vpisovanje se prične v torek, 10. julija ob 8.30 rta gimnaziji na Poljanah (II. drlnvna realna gimnazija). Ne odlašajte z vpisom! 1 Kino Iiodeljevo. Panes ob 17.30 Po sledovih (George 0'Brien). Ob 20.30 in jutri ob 20.80 zraven Se: •Carlčlna podveza (Lillnu Harv»y in Konrad Veidt). 1 Notno službo imajo lekarne: tlanes: mr. Hribovec, Kongresni trg 12: mr. Ustnr. Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška cftsta 34. Jutri: mr. HnSnik, Marijin trg 5, in mr. Kliralt, Gosposvetska cesta 4. Poizvedovanja Nlkehinsln -apestna ura Je bln najdena. Dobi se pri g. Požarju, tipografu, Poljauski nasip 10-11, desno. „KARITA8 je izplačala cele zavarovane vsote v gotovini med drugimi fudi ob smrti sledečih članov; Dr Raznažnik, zdravnik, Lož; Marku Julijami. Maribor; Slalinšek Antou, Brengova; Kralj Neža, Ljubljana; Kristani? Ivanu. Maribor; Pretolnik Marjet«. Vojnik; Stanovnik Janez. Žabjavas; Skumavc Frančiška. Hrušicn. Jesenice; Zibler Frančiška, Tržič, i. t. d. Radio Programi Radio Ljubljana i Nedelja, S. julija: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (Pustifiek Ivko) 9.00 Versko predavanje (Dr. Gvido ltant) 9.30 Trbovlje III. (Ludvik Mrzel) 10.00 Prenos iz stolnice 11.00 Radio orkester 12.00 Cas, češka lahka glasba nn ploščah 16.00 Pomen in potreba standardizacijo kmetijskih pridelkov (Alojzij Jamuik) 16.30 '•> Cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo ftrojaSko delavnico iz Kamnika v Ljubljano, Pražakova 3 (hiša Zadružne zveze) Tem potom se cenjenim odjemalcem za sedanjo naklonjenost najlepše zahvaljujem Obenem se zn nadalje nnjtople.ie priporočam čč. duhovščini, nadalje za vsa eivilnn kro jaška dela in uniformo, ki jih bom izvrševa' po najnovejših krojih, oz. po želji cenjenih odjemalcev. Postrežba točna! Cene zmerne; Z vljudnim spoštovanjem ANTON KOSTA. modni kroja« Mali oalau V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ženitovanjskl ogla«! Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petttno vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Din 1000"- plačam ako Vam iRadio Balzam« ne odstrani kurjih očes. bradavic, trde kože, bul itd. Že dalj časa nisem nič naročil, ker Uudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši. in ga zopet zahtevajo. Franc. Maček, čevljarna. Dol. Logatec. Zahtevaite povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: l lonček za Din 10 — (predplačilo). Na povzetje Din 18—, dva 28—, tri Din 38—. Rudolf Cotič. Ljubljana VII Janševa 27 (prej Kamniška lOa) Zaslužek Velik zaslužek brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z znamko za odgovor nasloviti na: Perrson, Ljubljana, poštni predal 307. Službe iičejo Knjigovodja korespondent išče primernega zaposlenja. Cenjene ponudbe na upr. »Slov.« pod »G. J." 63«. Mizarski pomočnik 17 let star, s strokovno šolo, želi premeniti službo. Gre tudi k dobrim ljudem za svojega, ozir. k mojstru v popolno oslkrbo. Pismene ponudbe sprejema podruž. »Slov.« v Novem mestu. (a) Dekle vajena vseh hišnih del, bi premenila službo h krščanskim ljudem blizu Ljubljane. Plača 200 Din. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 633. (a) Perlektna kuharica pridna, poštena, vajena vsakega dela, išče službo, najraje v župnišču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7566. _(a) Dekle išče mesto pri šivilji, v trgovini ali boljši krščanski družini v pomoč v 'kuhinji ali pri otrocih. Zmožna krojenja. Ponudbe pod »Pošteno dekle šivilja« št. 7580 upravi »Slovenca«. (a) Službo oskrbnika na večje posestvo iščem. Razumem domača in polj- | Službo dobi takoj 14—18 let staro kmečko dekle. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7452. (b) Mizar, pomočnika z oskrbo v hiši sprejmem, Josip Goljar, Gosposvet-ska 13. (b) Služkinja ki zna kuhati, poštena in zanesljiva, z letnim izpri-čevalom, se sprejme k dvema osebama in enoletnemu otroku, Štefca Zidarič, Maribor, Stolna ulica 5. (b) Tekstilni potnik! Bombaževa tkalnica (hla čevine), išče za Slovenijo mladega sposobnega potnika, ki je pri engrosistih kakor tudi detajlistih dobro upeljan ter ima per fektno blagoznanstvo. — Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Potnik« št, 7546. (b) Krojača za sejmarska dela, samo dobro izurjenega, tudi rezanju, proti dobri plači takoj sprejmem. Fr. Reis-ner, Kopitarjeva ul. 1. (b Učenca z dobro šolsko izobrazbo in iz poštene hiše večjega posestnika, sprejme večja trgovina z mešanim blagom. Vstop takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Priden« št. 7585. (v) Dečka poštenih a revnih staršev, zdravega in vestnega ter lepega vedenja, sprejmem v steklarsko delavnico. -Po izučenju služba stalna. Vsa oskrba v hiši. Nastop takoj. . Ferd. Hlebš, trgovina stekla in porcelana, Kranj. (v) fioiel Tik nad očmi ima luknjo,« pojasni Strgulc, ki je skočil na drugo stran jarka, da si ga natančneje ogleda. Bližamo se majhnemu gozdu. Cim bliže prihajamo, tem gosteje je vsa planjava pokrita z mrliči. Gotovo ležijo že več dni, ker je na mestih, kjer telo ni pokrito s capami, videti prhneče me60, vse penasto in napihnjeno. Nekaterim so ustnice že popolnoma odžrte; pošastno režeč se nam kažejo svoje golo, onesnaženo zobovje, med katerim go-mazi vse polno ostudnega mrčesa, kakor bi ga pljuvali iz sebe. Na tej strani so gotovo divjali topovi, kajti gozd je strašno opustošen. V oepredju gozda je zemlja v šir in dalj vsa razorana. Trupla so tako razmesarjena, da jih ni moči spoznati. Napadeni so bili najbrž hkratu od več strani, ker je še v sredini gozda, skozi katerega vodi naša pot, brez števila mrtvih — naših in »sovražnih«. »Le poglejte tamle honved kaprola, kako kaže svoj poročni prstan!« nas opozori tovariš. Ozrem se v ono smer in zagledam zastavnega možaka, ki leži znak. Desno roko, na kateri se v resnici sveti zlat obroček, dviga v krčeviti otrplosti kvišku, kakor da ga kaže vsemu svetu z nemim krikom: »Prokleti, ki ste mi uničili družinsko srečo!« Zrak v gozdu je prenapolnjen s smradom raz-krajajočih se mrtvecev in mrhovine. Radi bi bili že daleč od tega strašnega kraja, obenem nas pa privlačuje neka nerazumljiva radovednost. Obstanemo in si pozorno ogledujemo mrtvake. Mnogi so še v istem položaju, v katerem jih je dohitela smrt. V smrtnem krču ali zaradi fcitre izkrvavitve so v hipu otrpnili. Drugim pa «ta trpljenje in obup zadnjih trenutkov spačila •braze v strahotne maske, polne nedoumljive groze in sovraštva. Nedaleč od mene si gruče tovarišev ogledujejo nekaj, kar je noralo prav posebno zbuditi njihovo pozornost. SliSim živahno govorjenje in prerekanje. »Samo še enkrat naj mi kdo reče, da je vojna potrebna,« vpije nekdo s hripavim, zateglim glasom. »Če bi mogel, bi mu vrgel ta dva med gobec, pa bi ga takoj minilo vse navdušenje in junaštvo!« »Potrpil Ne bo več dolgo, pa bomo sami takšni, če ne še slabši. Človeku je treba samo to, da čuti nevarnost, pa podivja kakor žival. Če bo trajala vojska še nekaj časa, se nam bodo še živim obrazi spremenili, da bomo podobni vsemu prej kakor ljudem.« »Saj naš še ranjen ni,« ga prekine tovariš, ki si je ogledal mrliča od vseh strani. Zvita, kakor dvoje razjarjenih zveri, kolena potegnjena skoro pod brado, ležita na tleh: plečat orjak Rus in majhna, neznatna postavica honved-skega prostaka. Z zobmi se je zagrizel v sovražnikov goltanee, da je zazijala v njem široka odprtina, ki je oba oblila s krvjo. Prostakove oči so kakor v blazni bolečini izpahnjene iz votlin, vendar tudi jaz nikjer ne opazim sledu kakšne rane. »Mogoče ga je pa zadela srčna kap?« »Čakajte!« pravi Mežnarič in ga skuša prevaliti s kopitom puške na drugo stran. »Mogoče ima na tej strani rano.« A tnrlič se brani in takoj spet zleze v prejšnjo lego. Nekaj, nam nevidnega, ga drži na mestu, toda pri premikanju mu je zlezla suknja nekoliko v stran — in mi se zgrozimo. Pogled je pre-ogaben in pregrozen, da bi ga opisoval. Prostak je moral izdihniti med najstrašnejšimi bolečinami, ki si jib moremo misliti. Orjaški Rus mu je v dvoboju na pesti dobesedno razmrcvaril in iztrgal spodnji del trebuha ... »V nevarnosti postane človek žival, čisto navadna žival!« daje nekdo duška svojemu ogorčenju. Razvije se dolga in ostra debata, v kateri izmenjujemo svoje misli in mnenje. V enem smo si edini vsi: takšen način boja ni Človeški... Glas, votel, kakor da govori iz groba, mrko konča naš spor: »To kar doživljamo zdaj, se bo vleklo za nami kakor prokletstvo. Mi vsi, ki smo i tukaj, se ne bomo mogli vsega tega nikoli do kraja ■ otr con. Mo lOa uG Več to zboljšalo življenje onim, ki pridejo za nami, morda —• jaz ne verujem...« S težkimi koraki zapuščamo gozd. Pred nami $e spet razprostira planjava, pusta in zapuščena. Tu in tam še kakšen mrlič; to so oni, ki so hoteli ubežati moritvi v gozdu, potem pa eo tukaj počasi izkrvaveli. Kmalu je tudi to za nami, kakor moreč sen. Mračen dan turobno unira. Kmalu je z vseh strani obdan od črne, sovražne noči, ki se zgrinja, kakor velikanska mrtvaška odeja na vse. Taborimo v dolgi močvirnati globeli, ki ee vleče 6tisnjena med dve visoki peščeni steni kakor napol izsušena rečna struga. Naš polk je bil prvi na mestu, zato je še pravočasno zasedel večino višje ležečih krajev. Tu smo V6aj toliko na boljšem od drugih tovarišev, da ne čepimo v vodi, ki je poplavila vso nižavo. Proti večeru je začelo spet močneje deževati. Šumenje dežja, padajočega na napete strehe naših šotorov, je podobno zamolklemu ropotanju strojnic. — Kuhinjski vozovi in vsi drugi vozovi so se zarili nekam v epodnji konec globeli, proti kateremu kolovratimo z našimi posodami po večerjo. V neprodimi, zagoščeni temi, 6e sujemo in pehamo, oprijemljemo drug drugega in padamo na spolzko, razgneteno zemljo. Pritajeno zmerjanje in preklinjanje sledi vsakemu padcu, ki nas pridrži kratek hip na mestu. Potem se vsa ta živa stena spet zgane in polzi dalje v dolino, iz katere ee pomika proti njej spet druga živa stena. Za hip se obe združita, potem pa obe oddaljujeta v nasprotnih smereh. »Motovilo nerodno!« kriči nekdo. »Ali si zdaj zadovoljen, ko si mi prekucnil vbo menažo?! Takšno bi ti prismolili...!« »Maul halten!« sika zapovedujoč, oster glas iz noči. »Seve, to teslo mi je zlilo vso večerjo, jaz naj pa molSitn >ko Tuslal« renči oni mnogo tiše. »Zakaj pa v tej egiptovski temi vlačiš večerjo s seboj. Požrl bi jo bil tam, V trebuhu takšno reč laže nosiš!« ga uči tovariš. Za nekim ovinkom zagledamo nekaj dremajo-čih lučk, okoli katerih mrgoli ko v mravljišču. »Če se mi hitro ne postavite vsi v vrsto, pre neham z razdeljevanjem menaže!« zagrozi računski podčastnik Škerl. »Kdor jo je že dobil, naj se izgubi, da ne bo delal drugim napotja!« »Le poglej, kako Škrla radi ubogajo, čeprav vsak dobro ve, da njegovih groženj ni jemati re sno,« govori nekdo za mano. »Saj prav zato pa! Misliš, da vojak ne čuti, kdo samo sitnari, kdo mu pa ...« »Skočir. Bižal...« zažne Kovač citati listo našega voda. »Skočir, Zgur, Lampret in Omahen so šli na stražo,« je oglasi Habič zraven mene. »Dobro! Hitro drugi naprej!« Mož za nožem pristopa in spet odstopa, za-grinjajoč se takoj v temo, kjer v naglici pogolta menažo. Pot nazaj je ekoro težavnejša, kajti lesti moramo navzgor po tej zglajeni poti, na kateri nam polzijo noge kakor na ledu. »Zlomek vendar,« se jezi zadirčen glas, kaj ne bo že konca te poti?! Če napravim srečno korak naprej, zdrsnem takoj spet dva koraka nazc »Potem pa raka posnemaj!« ee norčuje nekdo. »Nisem te vprašal za evet. Pazi sam nase. da se ne spodtakneš ob jezik!« Pred mano razlaga nekdo, kateri narod po njegovem mnenju najbolj preklinja. »Mi Slovenci smo, kar kletve tiče, še najbolj pošteni,« ga slišim pripovedovati. »Kakšen preklet hudič! ali pa prmejduš — kaj hujšega sploh ne slišiš. Tudi Švabom v tem oziru ni mnogo očitati. Ampak če slišiš Madjare ali pa Italijane! Posebno zadnje. Litanije, prave pravcate litanije, vam rečem! Pri porka začne, pri madona pa neha.« »Res je! Tem polentarjem ni nobena reč sveta.« »Kadar jim pa frči okoli glave, pa samo tarnajo in vzdihujejo.« »Strahopetci eo pač.« »Zraven pa praeci, da jim ne najdeš para.« »Meni je samo žal,« pripomni drugi, »da se ne bijemo z njimi. S temi bi pa že imel človek evoje veselje.« »Morda se pa še bomo?!« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Lojze Golobtf.