267. številka. Ljubljana, sredo 20. novembra. XI. iHo, 1878, SLOVENSKI NAROD. Ilirija vsak dan .ivicav*« . »«ffti vjtMBM m t iu 4»fa pu. iuih h jjL, »a oaut leta 4 «ld. — Za «.. < *61 j a •*o tres ^»''h- Hi I OS ..... teto t • gtiL, ..a tottl leta 3 gld. 30 kr., ta od moneo ' g)d. 10 kr Za pošiljanje :a dom se računa 10 kr. tf* u.ws ..: t kr. <* kti« )■■ duxele toliko ~ee, kolikor poštnina imaAK — Za gosoodij neitelje na ljudr.kih fiolab in za dijake velja lllllaua cena in aicer i j>j n b i? a > tein let« ii ipnu petit-vrste 6 kr., de »p enkrai tiska, & sr, l« se *srat in 4 kr. de se tri- ali večkrat tiska. Dopisi na] isvole frankirati. Bokopisi ae ne vračajo. " odn-iStv I« 7 L*T?bl •vni v Franc Kolmanovej hi|*. 3 „tfledališka stolna". Opravn išt vo, na kateru naj ae blagovolijo poNili.fi laročjnue. reklamacije. oznanila, t. j. ad Isfcrttfv" •<* lp • »|*wlttl Makaml* Koltunnovei biši. Baklada. Slavnoat na predvečer dr. Bleiweiaovega rojstvenega dnu, baklada, 18 nov. je bila velikanska narodna demonstracija, izvršila se ju sijajno, Ljubljana kaj podobnega nij še videla. Več kot 15.000 ljudi) je pri bakladi dokazovalo, da narodna stvar v Ljubljani živi, in se širi. Neniškutar naj bi se bil tu vprašal: je li to „ ne 111 rika Ljubljana?" — Tu se je videlo, da kjer je masa, kjer je ljudstvo, tam je narodna stvar in narodna zave.it. — Tujec, ne vedoč za slavnost, bd bi se jako Čudil tolikej množici ljudstva, ki se je gnječilo predvčeranjem na večer, komaj da se je pri Čelo mračiti, pred čitalnico iu v „zvezdi." Na Čitalničnem dvorišču, pa so se pričeli zbirati oni meščani in drugi, ki so se hteli baklade udeležiti, uže poldrugo uro pred določenim ča-Bom. Da bi se tega časa pričakovalo v čital niskih gostilniških prostorih, na to se niti nij moglo misliti, kajti ti prostori so bili vsi do zadnjega kota zasedeni iu natlačeni. Ob polu devete ure, kakor je bilo določeno, postavili ko se udeleževalci baklade na čitalničnem dvo rišči v red in Bicer v sledeči: 1. Prostovoljne požarne straže oddelek. 2. Mestna godba. 3. „Sokol". 4. Mtščanje. 5. Pevci, članovi Čitalnice in zastopnici družin ljubljanskih društev. 6. Deputacije iz kmetov. 7. Zastopniki dru fitva veteranov. 8. Požarne straže oddelek. Meščani, in drugi nosili so voščene bakle, „Sokoli" in udje katoliškega društva pa lainpi-jone. Dtputacij pri bakladi bilo je s Kranjskega: iz okolice ljubljanske: iz Bizovika 32 mej temi G županov, iz Šiške 26, potem mnogo iz Kranja, Loke, Smlednika itd. Požarna straža ljubljanska priposlala je bila 80 mož, veteranov je bilo 40, udov katoliškega rokodelskega društva 25, „Sokolov" Črtice o Vrazu. (Ilrvataki napisal Fran Petrač.'ć.) (Dalje) 2. Vraz in literaturu. Vsi Iliri so bratje, bila je beseda, pod katero se je zbirala vsa mladina naša, v prvem času preporoda našega, a nij čudno, ker so bili po letih vrstniki, a po zanimanju sorodni. Druga je, ka jih nahaiaino v tolikem prijateljstvu se slovečimi Slavjani posebno * Češkim učenim svetom. Čelakov.iki, Palackv, Šaferik in kur je drugih zuumemtejih mož, lepo Be imajo s poletarji na jugu, oni so jim učitelji, po pismih jih poučavajo. Od njih uce" se vse, kar znajo. Vraz nabira narodne pesni, izpodbujen po njih. Čelakovskv ga vpraša v pismu od 18. marca 1833., ne bi li bo mogel 50 iu nad 200 me ćanov. ki so bakle nosili, Reditelj bakladi gi spod Duberlet. Ob devetej uri jela se je cela dolga vrsta pomikati iz čitalničnega dvorišča. Brezštevilna množica ljudstva pozdravila je pred čitalnico z zaistino gro hm vitini „živio" klicem udeleževalce baklade, katera se je pomikala poleg „zvezde" črez kon grešni trg, skozi gospodske ulice črez Breg, šent-jakojiski most, stari trg, mimo magistrata, in 8e ie ustavila pred hišo dr. liie.vveisa pred lk« fijo. Kolikor dalje se je pomikala baklada, toliko bolj je uaraš :»la množica občinstva, neprene-bom gromovito „živio" klićajoĆ. Navdušenja vsega spremstva nij mogoče popisati. Mnoge h.še biie so razvitljene; dospevši do hiše dr J. Ble.vveisa pred skelijo, vstopila je ba klada v rt d, in sicer tako, da so se udeleževale* baklade, ker so šli po štirje in štirje vkup, razdelili dva na jedno stran trga, dva n* drugo, a v sredo stopili so „Sokoli" v vrsti, čitalmški pevci, in mestiia godba. „Živio u in „slava-"klici, s katerimi je nebrojna množica ljudstva pozdravila zdaj dr. J. Bleivveisa, ki se je pri oknu pokazal, kur nijso mogli ponehati in bo bili istinito gromoviti. Izvrstno izurjeni čitalniški pevci pričeli so svoj del programa izvrševati, in „živ o" klici iz 15 000 grl so utihnili kakor na ukaz in nastala je sveta tihota, ko so se začuli glasovi prve pesni: „Slavrnistni spev." Tej pesni sledila je druga: Kje je slavska domovina", in potem je svirala mestna godba od Zorntrja zloženi venec slavjanskih napevov. Zadnja točka „zasUveuički" — „Naprej zastave Slave" — ta je bila pa vzvišen trenotek. Ko se je bdo namreč iz čital ničnega pevskega zbora {začulo „Naprej zastave,, — suelo je ljudstvo na mah klo buke raz glava, in mzoglavo poslušalo budečim iu nuudušenim glasom naše „marzeljčze". In utemeljiti časopis, kateri bi izhajal vsake četvrti ltta, pol poj 11,aren, pol /11,1 ust ven. On ga poučuje v metriki sloveuskej tako (pismo je pisano min ki, a tu se prevodi na naš jezik): Ne gledaš 1' na dolžine (trajauje), a ne uu glas, pak na pozicijo, delaj kur mu ljubo, ne moreš m pomisliti na dobre heksa-metre, a ni na druge stariuske (autik) stihe v slavjanskih jiv.ikih. V ruuova ej poeziji moreš se oslubod.ti teh pravil ali te sile, pak sumo se z uše.-tun jiosvetovati." ŠaiariU ga nagovarja (I. 1838.) nuj mu za časopis (češki iiiii.-euiiu pošilja i^vestja i o literaturi ilirske), kaKur pošilja o aioveuskej, ter ga vpraša, zakaj ne piše v „Danico''. „Mene je, pravi, uže ne itdeukrat j*»ko razžulostilo to, ka ta naša Danica ilirska v muogem je tako prazna iu jalova." A „Kulo- mu (19 junija 1842.) hvali, Uu bo ga čitan Jungnian, Ilanka, Palackv in dr., a vsi ga bvalijo, izpravlja mu pogreške. v resnici pokazal se jo v malo hipih vpljiv te krasne pesni. Ljudstvo, ki je bilo dozdaj popolnem t ho in mirno, nij moglo več zadržavati svojih Čutov, in predno so še zadnji akordi te pesni utihnili, zavriskalo je iz dna srca „živio" in „slava", in starčeka dr. Bleivveisa pozdravljalo je s klobuki, baklami, rutami, sploh vsak izražal je po svoje radost svojo. Baklada je potem stopila zopet v svoj prejšnji red in stopala dalje mimo gimnazijskega poslopja, skozi vodnikove ulice črez mesarski most, potem po šentpeterskem predmestji, po slonovih in poštnih ulicah vrnila Be nazaj v čitalnico. Celi sprevod baklade vršil se je čudovito redno, ako se pomisli nebrojne množice ljudstva. Da se je pa tako izgledno redno vršilo, to uslugo pridobila si je ljubljanska požarna straža, in za to za* sluzi občnega priznanja. Veličastno pa je bilo videti in čuti, ko eo nosili baklo v roki zastopniki vseh stanov in navdušeno klicali „živio:" tu je šel uradnik zraven rokodelca in posebn" mnogo duhovščine s kmetov udeležilo se je baklade. Posebno pozornost so pa na se obračale primorske Slovenske v svojej narodnej noši z belo pečo na glavi. Po bakladi &o bili v čitalnici vsi prostori napolneni, in dvakrat toliko ljudij bi bilo rado v gostilnico prišlo, ko bi bilo prostora več. Tukaj so gostje iz kmetov in druzih slovenskih mest, sosebno pa Hrvatje občno pozornost na se obračali. Napivalo se je mnogo, in zlasti nap tnice na politično in literarno združenje Hrvatov in Slovencev bile so z gromovitim odobravanjem sprejemane. Mej gosti iz Hrvatskega imenujemo predsednika jugoslovanske akademije dr. Ilačkega, Urednika „Viencau in romanopisca g. Šenoa, narodnega zastopnika Straži mira, urednika dalmatinskega „Narodnega lista" g. Bianki- Tuko se vsaka nova knjiga tja pošlje, ter se nestrpljivo pričakuje sol. Koliko ga je še le veselilo čitati, kder mu Čelakovskv Bam pesnik Rože stoliste (10. jan. 1841.) tako le piše: „A kaj mi je reči o vaših Djulabijah, kaj o teh krasnih pisanih metuljih? Radujem se in čestitam rojakom vašim, ka so na zemlji ilirske) takove dišeče vijoličice vzrasle. Da bi tudi več podobnega cvetja pri vas se rodilo.4* Juu Kolliir, obožavavi pesnik Slavy dcere, uzor njibov, katerega so spoštovali bolj nego vlast-nega očeta, piše mu (7.jau. 1843.): „Izvolite verovati, da tudi jaz vaše, vzlasti izvirne pesni kakor so Djulabije, tudi z veliko milino čitara. Vi ste vzajemnost iu narodni slavjanski duh najbolje razumeli in v svojih delih izrazili. Delujte samo dalje na tem potu vzajemnosti, ne bode vam odšel krasni venec pesniški, a nam srečneja bodočnost." Vzajemnost vseslavjanska bila je najlepša nij a, prof. dr. Speve a, dr. Kopača, prof. dr. Ce les t i na, več vseučiliščnih študentov itd. — Slavni biškup Strossmajer, ki se je ravno ta večer skozi Ljubljano peljal v Italijo, izročil je pozdrav dr. Bleivveisu, in naročil, naj Slovenci nanj mislijo, kakor da bi bil ta dan mej njimi. Napad na italijanskega kralja. Zlaj živimo v času napadov na življenje vladarjev in mogotcev. Že nij^o pozabljeni napadi na B,-marka, na nemškega cesarja iu na fipanjskega kralja, na ruskega Trepova in Mu zenceva, uže tuli Italijani imajo svoj atentat na italijanskega kralja. Italijanski kralj je v Neapolju 17. t. m. peljal se po mestu. Ljudje so mu slavo klicali, a menda ne vsi. Kajti en človek se je z nožem v roci vrgel na kralja in ga na levej roki ranil. Kralj je sabljo potegnil in napadovalca po glavi mahnil, minister Cairoli ga je za lase zgrabil in nek kapitan ga je ranil in izročil policajem. Na padovalec se zove Janez Pa3sante, je 29 let Btar kuhar, in kakor je videti, republikan in Bocijalističnih mislij. Če bode to napadovanje tako napredovalo in ponavljalo se, boga-mi, kdo bode hotel Se kakov kralj biti ali kaj tacega, kar sicer menda nij neprijetno? Italijani pa morajo res Boga zahvaliti, da se morilcu nij posrečilo kralja ubiti. Kajti, ko bi bil italijanski kralj padel, vzdignila bi se bila republikanska stranka io mlada Italija bi bila padla v domače boje in krvave razprtije. Zatorej nij čuda, če je glas o tem napadu povsod silno osupnil posebno v Humi. se združiti in vse to organizovati kot neod- polnem odobravajo, zato izvolil Be je izven- Skrivno poslaništvo fml. Becka v Sarajevu Pod tem naslovom prinaša „Berliner deutsche Montagsblatt" z Dunaja 8. t. m. datirano pismo o poslaništvu fml. Becka Sarajevo, katero v sledečem posnemljemo; dopisnik pravi: „Dovolite mi, da po zanesljivih informacijah pojasnim pravi smoter misije, ka tero je imel izvršiti v Sarajevu vodja vojne kancelije carjeve, fml. Bede. Glavni poveljnik v Bosni, fzm. Filipovič je mož odločno značajen, ter izraža brezobzirno svoje mnenje. Uže mnogo let je baron Fi ipovič v političnem oziru tega mnenja, da se mora Hrvatska, Slavonska, in bivša Vojna granica od Ogerske odkrušiti, z Dalmatinsko viBen državnopraven del; da se more tedaj pri nas na mesto dualizma vpeljati trializem. V tem političnem mnenju ukrepil je pa barona Filipovića še bolj oni trenotek, ko se je odločilo zanesti Bosno in Hercegovino. Okupacijo smatral je za takojšnjo aneksijo, kakor tudi nij dvomil o tem, da se mora začasna administrativna uprava zasedenih provincij tako izvrševati, da Be bosti mogli tem preie in lavlje pripeti k Hrvatskej in Slavonskoj z jedne strani, a z drtge k Dalmatinske]. Zato je pozval le hrvatske administrativne in sod-nijske uradnike v Bosno, ukazal je uradni list proti vsem ugovorom dunajskega urada za vnanje stvari izdavati le v hrvatskem jeziku, ter je v Bvojih krogih kar naravnost propo-vedoval, da se bode v bližojej bodočnosti Av-Btrije vpeljal trializem. Dosta kmalu je pa o vsem tem izvedela peštanska vlada, ter Be je postavila v zvezi z grofom AndraBsyjem zoper barona Filipovich, kateri je bil opravdano zagotovljen, da visoki krogi odobravajo njegove načrte in namere. Minister vnanjih stvarij dal si je od komisije sestavljene na Ballplatzu hitro napraviti upravni statut za Bosno, kateri pa gotovo ne bi pospeševal tendencij barona Filipovič*. Da bi Be pa ta statut na merodajnem mestu ne ovrgel, kar Be je bilo bati, moral je Tiaza v imenu ogerske vlade v ugodnem trenotku stopiti na dan z izjavo, da ae bode v oziru splošnega mišljenja v deželi in parlamentu politika grofa Andras8yja od večine ogerskega državnega zbora brezpogojno le v tem slučaju odobrila, ako se baronu Filipovića glavno povelj-ništvo odvzeme. Ta energična izjava Tisze je pomagala. AndrasBvjev upravni statut za Boano se je bil na odločilnem mestu sprejel, odposlal baronu Filipoviću, po kojem bo bi moral ravnati, in ga izvrševati, na kateri je pa Fi-lipović takoj in kategorično odgovoril s prošnjo, — za premeščenje v pokoj, ali pa da bi Be iz Bosne poklical, in premestil na prejšnje mesto v Prago. Ker so bili na višjem mestu vsled izjave ogerske vlade in misiji nja ustavoverne Btranke, ki bo je pokazalo v avstrijskem državnem zboru, na jednej strani prisiljeni, dovoliti v odstranjenje barona Filipovića, na drugei strani pa se je zopet jako želelo, da bi se hrvatski element v skupnej administraciji za Bosno ne pomanjšal, in dosedanji višji poveljnik tajno zagotovil, da njegovo delovanje višji krogi po- reden pot, da se je odposlal najvišji vojni zaupni mož cesarjev v Sarajevo izvrševat to poslaništvo. Ob jednem Čujem od strani, katerej se mora verjeti, da se je druga ogereka zahteva naj bi se na mesto b. Filipoviča za višjega poveljnika postavil kakov ogeraki general, odbila, ter se bode namesto Filipovića imenoval vojvoda \Vurtember5ki. Baron Filipović je tedaj v tem trenotku žrtva vladajoče sedanje politične konstelacije. Preverjeni p« biti amet% da bode kmalu zopet on gospod cele Bituvacije, kar bosta Andrnssy in Tisza preje izvedela, nego jima je ljubo." Tako pravi dopisnik preje omenjenega lista. Mi želimo, da bi se vse to res obistinilo, in b' koncem ne obveljala magiarska beseda. Politični razgled« V Li ubijan i 19. novembra. Na ¥)ir*tffii ho ljudje vojake, ki so se iz Bosne vrnili i velikim slaviom Rpreieli. N*đ 400 000 Ijudij je bilo po ulicah, koder bo vojaki markirali. V W*Mqi ho Filipovića volili za častnega meščana. Naznanil je, da pride v petek v Prago. Tnnnle «lr tlirslc** „Agpnce" naglasa dobre vtise, ki jih ie naredila Gierova okrožnica, v katerej se je naglašalo vestno izpolnenie berlinskega dogovora. Le popolno izvršenje tega dogovora more carju ptanie mogoče narediti da stori to, za kar Re je pred Evropo zavezal, io svojo vojsko domov pokliče. Da ruska kri nij zastonj tekla, to ie tolaži i ivo in prepričanje se bode razSirilo, da nij nihče večji prijatelj miru in nihče večji Rub kot car. Iz CttfiftrnftfM ve povedati dunaiskš oficijozna „Pol. Corr.", da se vr&e* mej velikim vezirjem in mej avRtro ogerRkim poslanikom grofom Zichym obravnave zarad konvencije mej Turčiio in Avstrijo o skupnam zasedenji Novega pazara. Iz Carigrada se o hnlf/nr sleci vstaji v Mnc^doniii poroča: Mufti v Timurhisaro Mohamedance v Macedoniji k orožju kliče in pod svojo zastavo, ker je namenjen braniti Rvoj rod pred bol garfl ki mi vstaši. — Preko Dubrovnika pak Re javlja, da je trgovec Danilo Kareoglu zbral pri J a niči četo vstašev, in Re hoče z macedonskimt VRtaši združiti. Dopisi. Iz Nkoll«" loke 15. novem. [Iz dop.] Prav redki so dopisi iz našega mesteca, zato senja tedanjih časov poleg vzajemnosti južno slavjanske imenovane Ilirstvo, za katero so imeli pridobiti Srbe, po največ z Bačko „Vilo". Kako jej Vraz nabira sodelavcev, snubi, na govarja na vse strani. A mej Srbi ne najde mnogo prijateljev. Peter Jovanović, urednik Vilin piše (26. aprila 1842.): „Drugi zvezek bačke naše „Vile" mislim, da je uže tudi do vas prispel in nadejam se, da bode vsesrčneje sprejet tam, nego pri Pavlovičevem Popiću v Belem gradu in Toši našem v Pešti. Bonarum rationum inopes fato turcico et anathematico pugnant inermes adversarii! — Eumpatur qui8quis rumpitur malitia!! (Ne imajoči veljavnih razlogov z osodo tursko in anathemat sko borijo se neoboroženi protivniki! — Da poči vsak, kateri poka od zlobe!!) Ideja vzajemnosti slavjanske nij bolje prošla; VBaj DubrovBkega „Dennice", katera je izhajala v Varšavi nehala je izhajati, o čem DubrovBki predplačnikov in tako je nehal ta vseslavjan-ski časopis naroda 80 milijonov. Obžaluje; vendar mu 9. okt. piše, da bode zopet izha jala, ker ga bode minister Uvarov pomagal. Ista mlačnost pokazuje se tudi v drugem, in samo ona stanovitna vera v bodočnost mogla je tedanje delavce vzdržati, da ne izgubijo srca. Življenje njihovo opisujejo nam besede Kukuljevičevega pisma (22./G 1842) iz Beča: „Kaka velika razlika je mej življenjem bečkim in zagrebškim! V domovini našej živi se ali v bodočnosti ali v minolosti ali pa v resnobnosti." — Poznavajoč svoje siromaštvo in Blabost, niso vendar izgubljali nade. Vraz nadeja se stotine kupcev knjig v Pragi, a Ša farik mu piše (30. julija 1840), naj mu ne pošilja več od pet eksemplarov vsake knjige „Naši ljubitelji literature z večine so siromašni, da berači. Cela naša literatura in celo naše rodoljubje je beračija." Nema ni misli, da bi naznanja Vrazu (11. febr. 1844.), da nij bilo | se v Ruskej 100 knjig prodalo. Zato hrabrijo in junačijo drug drugega. Ilurban mu odgovarja na neko pismo, v katerem mu je menda razlagal, kako je vendar bolji Nemec od Ma-gjara, naj od njega zahteva vse kar hoče za Slavjanstvo, vse je pripravljen Btoriti. In birokracija in aristokratska konstitucija ste produkt gorečega pekla. Tudi Vraz je mučenik, ter dodaje: „Ali blagor nam za to, kar trpimo, kajti naše muke so seme vremenom srečenjim. A vse da nam se telesa izložijo na Bramotnem stebru (pranger); gotovo bodo pozni poteraci vrezavali naša imena v spomenike! Nad nami se je izpolnilo ono Horacijevo: Delicta ma-jorum etc. (Grehe starih itd.)u. — Znajoči, da so velike misli, ne utrudijo se raznašaje jih, ter v nekih pismih vprav se dičijo se svojim apostolskim poslom. 3. Vraz in ljubezen. Razen Ljubice Kantilićeve, katero nam je opeval v Djulabijah, nahaja Be po pismih pa vendar nijsmo popolnem brez zanimivosti, i Tako imamo tukaj tri društva: pevsko, ognje ] gasilno društvo in Čitalnico; vendar nij skoraj i nikakoršnega pravega družbinskega življenja; i vse je nekako mlačno, mrzlo. Ko bi He vendar t tako lahko marsikateri večer dobro zabavali, I ko bi bila povsod edinost. „V edinosti je . moč"! Ali ne bi bilo v resnici prav in dobro, i ko bi se pevsko društvo in čitalnica združila? i Čitalnica bi imela svoje pevce in pevci svoje 1 prostore in marsikaj, kar si bodo morali le z precejšnjimi stroški omisliti. Nekateri gospodje pevci so uže itak udje čitalnice; nekaterim ! -posebno onim, kateri so od neke neimenovane 1 strani vpljivani, pa svetujem, naj se potrudijo pravila „Narodne čitalnice" pazliivo prebrati, j našli bodo, da je politika izključena in je le omika in zabava nje namen. Onim bolj izobraženim mestnim fintom, katere še vedno pogrešamo mej udi čitalnice pa svetujem, naj odvržejo one presodke, da nijso za tako druščino. Poskusite! boste videli, da se boste kmalu vdomačili. Ne mislite, da je čitalnica le za nekatere; vsak ud ima enake pravice. In kako lepo in dobro je, če so si vsi stanovi naklonjeni. Ravno tako želim požarnej straži, katerej je pred kratkim smrt pokosila enega najboljših sodelavcev, najboljši vapeh. Nemila smrt je nam tudi odvela gospoda Janeza Sušnika. BI je ranjki skozi 28. let mestni odbornik in pošten rodoljub, katerega nij manjkalo pri nobenem volilnem boji. Kako priljubljen je bil, pokazali so Ločani pri po grebu najbolje, kjer so bili vsi stanovi v obilnem številu zastopani. Daj nam Bog mnogo tacih mož! Bližajo se tudi volitve za občinski za-stop. Jaz upam, da narodnjaki ne bodo rok križem držali, ampak bodo kakor do sedaj zbrali može, katerim je več mar blagor za občino in narod, ko — — —. Ic CpJ r&tflrta 11. nov. [Izv. dop.] (Š ta-jersko šolstvo v deželnem zboru.) Fo sporočilu deželnega odbora je bilo letos na Štajerskem 72G aktiviranih ljudskih šol. Novih Sol se je bilo v minolem šolskem letu 13 otvorilo, mej temi 4 na spodnjem Štajerju. namreč pri sv. Antonu na Pohorji, v Pernicah (marenb. okraj), v gorenjej Ponikvi in v Bočni (gornjegradski okraj). Razširilo se je bilo za en razred 24 šol (razen Gradca) in sicer na slovenskem Štajerji pri sv. Barbari v Halozah, pri sv. Jurju na Šavnici, pri sv. Duhu (gorenje- sleda tudi drugemu ljubkovanju. Rakovac mu piše 31. dec. 1838 v Bistrico: „Glej da skoro odzdraviš Meni se zdi, ti na Bistrici živiš poleg Pavlovne kakor Božič, blagor tebi." Sama Pavla Štauduarjeva v pismu od 29. maja 1840 veseli se, ka je ostal pri življenju, in vabi ga, naj pride k njim na popravo zdravja, a Kušlan ga (29. januarja 1841) draži v pismu: „Bolen ste, žal mi je; no tako bolovati nij ravno prijetno." Na Bistrico vezala ga je tudi ljubezen posestrime, katero je izgubil 1. 1843. Koliko mu je ona bila mila, vidi se iz teh z nemškega jezika prevedenih besed iz njenega pisma (20. julija 1841): „Namenila sem ti bila tol ko pisati, pa sedaj tu sedim, ter ne znam ničesar; nemam druge želje, nego da te skoro pri nas vidim." Koliko je rad imel ženske, vidi se iz njegovih pisem, a s tem ga tudi pozneje draži prijatelj Bogovie (7. januarja 1848): „Kateroj lepej gospe' ali dekletu vkljub tvojim uže si- ra d Tonski okraj), pri hv. Krizu pri Slatini, v l I/ubnem, pri av. Petru pri Ridgoni, na R9- ^ čici, pri sv. Vidu (okraj ptujski) in dekliška * šola v Ptuju. Nova šolska poslopja so se do- ' zidala v 21 krajih na južnem Štaierju: v D.r P bovi, v Šentjanžu na dravskem noliu, prj i sv. Kiin'gundi, v ptujskej okolici, v PoliCanah 8 in v Šentvidu pri Planini. V včč. krajih so c se tudi šolska poslopja zdntno popravila, ka- ( kor v Dolu, v Bučah, Velikej nedelji, Kostriv- * niči, rv. Margareti pri R'mskih toplicah, na 8 Planini, v goreniej Polskavi, Pišecah, Sromljah. r Svetini, na Zidanem mostu, v Žnamu, Trbov- r ljflh. v Laškem in na Vidmu. Štajerska hra- * nilnica je dala 17 šolam podpore k zidanja 1 šolskih poslopij, (mnogo tudi presvitlt cesar) * katerih Htanie se je v ob^e tako poboljšalo, r da m fe število Rlabih šolskih poslopij od 278 T na 227 znižalo. Šolski nadzorniki so našli, da p na Štajerskem 487 šolskih ograd svoiemu na 1 menu zadostuje. — Število šolarskih knjižnic ' ie za 57 narastlo, in so uže osnovane na 506 1 šolah. — Število za šolo zrelih je bilo 150 731, t obiskaiočih pa 132.230. torej 88%. Poročilo 1 toži, da je bilo primeroma šolsko obinkovAnje I na južnem Štaieru slabše, nego na nemškem. I (Nit čuda, vsaj imata Rrednji in zgorinii < del z ozirom na število prebivalstva, (3/ft 1 od 1,150 000=090.000') dosta več šol. okolo j t 500, nego Rpodnii Šajer (2/6 od 1,150 000 < = 460.000 liuiii). ki jih ima k večjemu 1 220 Pis.) Pravi se, da število neobiska- 1 iočih menjava na južnem Štaieru mei 10°/0 in ' 30°/n (Brežice), priznava pa, da je tudi v go- 1 ratih delih gorenjega Štnjera slab šolski pohod. i ITČitelistva ie bilo: stalno nastavlienih učitel- 1 skih močij 893, začasno 254, nadomestujočih 1 209. nenameščenih učiteljskih mest je bilo 1 257. Te številke kažejo, da so te razmere ! enake z onimi lanskega leta. Iz učiteljskega i stanu je izstopilo po smrti ali na drugi način 1 88 močii, ki so se z izšolanimi novimi močmi nadomestile. V Ženskih ročnih delih Re je po-dučevalo na 566 šolah (lani le na 350). Otro- 1 ških vrtov ie bilo 16, varovalnic malih otrok 6 (v Gradcu.) Poleg navadnih predmetov se je na 341 šolah podučevalo v Radjereji, na 78 šolah v čebelarstvu, in na 34 v Bvilarstvu. Kmetijski nadaljevalni tečaji so bili na 25 šolah s 400 učenci, enaki obrtnijski tečaji na 8 šolah s 630 učenci. — Poročilo navaja še druge šolske zadeve, katere pa samo strokovnjake zanimati utegnejo Interesantno pa je poročilo v tem. kako se štajerski deželni odbor zo- vim lasem sedaj ljubkuješ." Iu res pri vsej bolehavosti bilo je te zaljubljenosti tudi leta 1849. Tu mu piše Kočevar: (27. decembra): Potle bi tudi rad zvedil, če bo zacelile tvoje rane, ktere ti je zadala Hercegova Anka. Zdi se mi, de Te je ravno tako za norca imela ko V . . . . itd., pa še 18. februarja 1850. javlja mu, da bode se prihodnji jeseni omožila Anka, za katero jočejo V . . . . in drugi. Pa iz istega leta nahaja se nečije pismo, kder mu se naznanja, da se neka J. za njega zanima, kako ga je pričakovala na trgatvo in povpraševala, zakaj ga nij. V hiši K. govorite z veliko gorečnostjo o Vas i mati i hči. Tako ga je ljubezen ženska do samega groba spremila. Oua ženitva njegova pak, katera se omenja v njegovem koncept a na Btr. 415 svez. V., nij druga nego šala, kakor pripoveduje pesnikova in Preradovićeva mamica gospa Vancaševa. (Dalje prih.) I - per c. kr. deželni Šolski svet graški pritožuje. Najostrejša in baje opravičeno pritožba je — po besedah tega poročila — da se šole ustanov-Ijajo na povelje šolskih gosposk, pa se ne praša za mnenie onih, kateri Sole vzdržujejo in učitelje plačujejo. Takisto se godi, kAdar se šole razširjujejo. Na to ugovarjanje je bil c. kr. deželni šolski svet pritrdil, da se bode oziral na izražene, v postavi utemeljene želje takrat, kadar ae bodo nove šole ustanovljale a takrat ne, kadar se bodo obstoječe samo razširjevale. — To poročilo štajerskega deželnega odbora je bilo izročeno šolskemu odseku, kateri je bil za skupno zbornico več predlogov izdelal. O i teh naj omenjamo sledeče : 1. Nova pravila v zadevi poduka v ženskih ročnih delih se sicer odobrujejo, a se poudarja, naj se ne znižnjejo remuneracije za ta nauk, da se vsled tega podučevanje ne bo opustilo, kakor se je to uže na nekaterih krajih zgodilo. 2 Stavljenje novih Sol, šolskih poslopij, njih prezidavanje in razširjenje na več razredov naj se vrši vselej v sporazumljenji s tistimi, kateri skrbe za učiteljske dotacije in za stvarne šolsko potrebščine. 3. Slavna vlada naj se naprosi, da je deželni šolski svet na to opomniti, da po svojej kompetenci in dolžnosti izpelje rešene račune prejšnjih okrajnih Šolskih svetov. 4. Jako čudovito je to, da je 1. 1877 v Gradcu od 84 kandidatov le polovico izpit naredilo pri dotiSnei sposobnostnej skušnji. Kje je temu uzrok? Ali v strogosti, ali v metodi aH v preslabem nadzorstvu mej učenjem ali kje? Naj bi si. deželni šolski svet o tem kaj poročal. 5. Z o žirom na to, da so posamezne naredbe deželnega šolskega sveta take bile, da so nasprotovale namenu in duhu postave, mora deželnega zbora dolžnost biti in tudi ima pravico, da v imenu izdrž gataj in Apolonija Ločnikar, hudodelstvo požiga. Sledilo bode še več obravnav med temi ena jako obširna zaradi ponarejevanja denarja. Jako interesantna bode obravnava 25. in 26. nov. proti Glancu in družmkom zaradi hudodelstva tatvine. Glanec in družniki so namreč tisti glasoviti tatovi, katere je ljubljanska policija zadnjo binkoštno nedeljo na kolodvoru v Ljubljani ujela, ko bo bih mej potom nekega Dunajčana okrali. Ne menj zanimiva bode obravnava proti trem tržaškim natakarjem: Meneghini, Rezini in Binder, ki so zatoženi, da so tisti dan v jutru zgodaj, ko se praznuje na Laškem slavnoat podeljenja ustave (statuto) lepili in raztresavah v „gar-din di publico" v Trstu, proklamacije veleiz-dajskega obsega. Končna obravnava se je počela vršiti preti zatožencem uže v prejšnjej eesiji, a državni pravdnik grof Gleispach je predlagal, da Be do prihodnje sesije odloži, ker je manjkalo ene zlo važne priče, namreč nek tržaški policaj je bil pri armadi v Bosni. Državno pravdništvo bode zastopal državni pravdnik grof Gleispach iz Gradca, zagovornik bode tukajšnji advokat dr. Mo£e. Razne vesti. * (PreBtop Turkinje v katoliško cerkev.) Dne 27. m. m. dala se je v malej kapelici pri Čitluku v Bosni krstiti hči premožnega age Smaja Durakovica. Krstil jo je tajnik frančiškanskega reda, Avguštin Zubac, župnik v Gradnicah. Turkinja je dobila ime Mara; boter bil jej je pa nek častu k, poveljnik v Čitluku. Deklica je stara 17 let, iu se bode v kratkem omožila s katoliškim Hercegovcem. * (Zločinstvo) V Dreveniku na Hrvat skem prišel je 10. t. m. nekdo v oobu Marije Klarič mej Čusoni, ko nij bilo njenega moža doma in je šla uže spat, ter jo je te sekiro tako hudo udaril po trebuhu, da ga jej je popolnem preklal. Tujec je potem pobegnil iz sobe, in akopram so ga Sli liudie. ki g» pri- šli na pomoč ubogej ženi, takoj iskat, nijso ga našli več. Zakaj je zločinec to storil, ne ve se. * (Kop v cerkvi.) Dne 7. t. m. oiopal je učitelj Ivan Miško v ie cerkev v Zoinborul 1'obral je ves denar iz cerkvenih skrinjic, iu pokral vse zlato, srebro in druge dragocenosti od božjih podob. Ravno htel je vse to odnesti iz cerkve, ko pride mežnai dan zvonit. Takoj je opazil, kaj da bo v cerkvi godi, gre zopet hitro \eu, zapre d ver. za suboj, ter hiti še po svojega tovariša. Ta, pn&edsi do cerave, pogleda notri skozi okno, iu zapazi notri učitelja, kateri ga je pozdravljal. Tudi mežuar ga pozdravi, in ker je mislil, da učitelj tU* išče tatu, odpre vrata in izpusti ven učitelja, ki je hitro jo pobral domov, in na saeduju skril vse pokradene stvari, a potem se vruol v cerkev. Kmalu so pa ljudje, katerih se je množica zbrala v cerkvi, zadeli pravo, da je on tat, zvezali ao ga in odvedli k soduiji. U utrli v l.jtil»IJ**iil. 7. novembra: Karolinu 1'ance, hči mesarskega pomočnika, l'/a 1-, «a poljanskej cesti St. f>7, vsled božjasti. 10. novembra: Egidij Nondre, sluga, 32 1. v hiralnici. 12. novembru: Franc Skufic, hišni posestnik45 I., pred Skotijo št 91, vsled pljučnice. 13. novembra. Jožeta Šlegelj, zasehuica, oil 1., na starem trgu št. 21, vsled udara na možjauili. 14. novembra: Franc Sladnikar, kmetsk, sin, 21. 2 m., v predmestji Orna vas št. 11, vsled diftorite. 15. novembru: Ivan Meden, sin privatnega uradnika, 10 m. 8 dnij, v krakovskih ulicah dt. 21, na pokuženji krvi._ jUUjuajaau coiia 19 novembra (lavirao telegrafićnu pomodo. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 61 gld. 45 ki. Hnotni drž. dolg v srebru . . . 62 „ 55 , Zlat« renta.........72 „ 05 , 1860 dri. poBojilo......112 „ 60 Akcije ndrodne banke .... 792 „ — , Kreditne akciju.......230 „ 20 , London..........liti „ 15 , Napol..........9 m 33 C. kr. oekini........5,6« r Srebro..........100 „ — „ Državne marke.......57 _ 65 Štev. 6209. (387—2) 28.000 goldinarjev se dobi na posodilo! Iz podporne ustanove za občine ranjcega Janeza Kalistra se 28.000 goldinarjev razpo-sodi ah vkup, ali v zneskih ne pod 5000 goldinarjev proti 6% obrestim na posestva s pu-pilaruo varnostjo. Kdor želi tega posojila, naj se obrne z dokazili zahtevane pupilarne varnosti na deželni odbor kranjski. 04 deželnega oiSora kranjskega. V Ljubljani, dne 9. novembra 1878. Služba živinozflravnika. V l.ttMkvui okrilju iTilfter) jo razpisana služba okrajnega živiuok.dravmk 5" *J* 5' Cđ p» f Z B . OJ p- "pri — a N ■ n © a < i1 . i! pr rD • (6 2.M i ( r »j D oŠ |ir|| * lf|-i v (t 3 a> S s 8-s? M p 3 g I i r B cs ?rx3 t* m e «avjj « 5 ^ v- a o < (t p: a 11h CD 3- 1 w ^ f — B » ~ a et.^. o rt c. .r. . ti B i. T S S 5' g H2 e- S.TO p o p S Ki 01 ™ s2 § 1 ft P T3 - *^ ■ i— ^ ^ " — T3 P "S. M "O 6 f K Ueumannova velika zaloga narejene obleke. Za gospode Suknene zimske suknje . Sukneni nienčikovi . . Menčikovi iz ludna . . Moderna obleka . . . Orna obleka..... Jesenske povrhnjo suknje Lovske suknjice iz ludna Suknene hlače .... Ponočne suknje .... llcitkutierjcv dežni plašč gl. 16 n 20 . a „ 25 n 12 n 1 „ 10 Za dečke: Suknen menčikov . . . Suknene obleke . . . Crne obleke ..... bovške suknjico od lodna Zimske suknene hlače Za otroke od 2 do 8 let: Obleke iz klobučinebruz hlač.....gl. 3-501 » Lovsko obleko a hlačami „ 4-50; <. Suknena obleka s hlačami „ 6*— Povrinje suknje ... „ 7'— Za gospć najnovejši paletoti z Dunaja 6 10 14 ;» 8 gl. 24 38 '22 18 Suknje |io obliki za gospodo od palinerstona . . od gl. S do Suknjo po obliki za gospode, r.ttinaste ali iopkinaste „ „ Su k n e (io obliki za gospode, iz sukna stisuen"ga 11 Viavnane prtjo.......... „ „ Moderni dežni plašč od sukna....... n „ Elegantno jjonočiie suknje ud klubučine .... „ v priporoča M. Neumann, v L j u I) I j a n i, slonove ulice št. 11. livanjska naročila se s povzetjem natanko izvraujo, in ono, kar se no dopado, brez ovire zameni. (336—8) Izdat-.-Jj in urednik Josip J .. c i Lastnina iu tisk -Narodne tiskarne".