TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovlrto, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt.hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — •69-0E1S uojaiajt Leto XV. V Ljubljani, v soboto, 5. marca 1932. štev. 28. Obremenitev produkcije in trgovskega prometa V našem javnem gospodarstvu se vedno bolj uveljavljajo bremena, ki merijo na obremenitev produkcije in trgovskega prometa. Borba proti obremenitvi premoga in električne energije datira že par let nazaj. Tudi davščina na nakladanje in razkladanje ni nova, uvesti jo je hotela že svoječasna oblastna samouprava ljubl janska pod imenom vagon-ski davek, pa ni dobila dovoljenja za pobiranje. Stališče gospodarstva napram davščinam te vrste je obče znano. Gospodarstvo se bori že leta in leta proti njim, pa si še ni dovojevalo stalne prakse v tem pogledu. Argumenti gospodarstva se vsestransko priznavajo, saj drugače tudi ni mogoče, ko so utemeljeni z razlogi, katerih se ne da brez nadaljnjega ovreči. Gospodarstvo v pogledu teh davščin ne zahteva ničesar drugega nego enake konkurenčne pogoje. Ono ni načeloma proti davščinam te oblike, zahteva pa, da se ga ne ovira na tržiščih izven banovine in izven države, kjer prestaja s svojimi produkti težko konkurenčno borbo. To je postulat pravičnosti, ki mora prej ali slej zmagati. Te dni bo v tem pogledu padla na merodajnem mestu odločitev, tako glede banovinskega kakor tudi ljubljanskega Še o koMimih! (Dopis iz Maribora.) Bolj kot kdaj preje postaja konzumno Zadružništvo aktualno vprašanje našega gospodarstva. Posebno pri nas na severni meji čutimo vedno občutnejše prodiranje konzumov, s katerimi se moramo boriti za naš obstanek. V eni zad-ijih številk ste se dotaknili ugodnosti konzumov in opozarjali na potrebo, da država v lastnem interesu zajezi zlorabe za dosego ugodnosti, ki so vedno bolj na dnevnem redu. Sicer se docela strinjam z izvajanjem dotičnega članka, vendar pa moram navziic temu dodati še par pripomb. Naši konzumi brez nadaljnjega uživajo ugodnosti, ne menijo se pa v polni meri tudi za pogoje, pod katerimi se jim priznavajo. Drže se načela modernega zadružništva, ki sp ga uveljavili tkalci rochdalski: prodajaj vsakomur, nočejo pa biti logični, da bi se odpovedali ugodnostim, katere uživajo samo pod pogojem, da prodajajo samo članom. To občutimo posebno trgovci v Mariboru, kjer se konzumno zadružništvo vedno bolj širi. Naši konzumi prodajajo vse, tudi drva, premog, v zadnjem času je pa nabavljalna zadruga državnih nameščencev otvorila tudi gostilno. Od uglednega gostilničarja sem te dni čul, da je ta zadruga v svoji gostilni prodala več vina nego pet boljših mariborskih gostilničarjev skupaj. In vendar obiskujejo zadružniki tudi privatne gostilne! Ako upoštevamo znatno količino v zadružni gostilni potočenih pijač in vidimo zadružnike tudi po raznih gostilnah in vinotočih, nam je docela jasno, da bi konzumova gostilna ne mogla potočiti toliko pijač, ako bi jih ne prodajala vsakomur, ki jih zahteva. Pij nas so se glede prodaje nečlanom vršile že razne preiskave, ki so potekle vse ugodno za zadrugo. Kaj drugega tudi pričakovati ne moremo, saj se nakup od strani nečlana more brez nadaljnjega knjižiti na knjižico kakega čiana. Zlorabe v tem pogledu se ne dajo ugotovili s preiskavami in se tudi ne dajo kontrolirati v taki meri, da hi se v občo moglo trditi, da prodajajo konzumi samo nečlanom. Zato z obema rokama podpisujem zahtevo, da jo skrajni čas, tla se na prodajo članom omejeno konzumno zadružništvo razširi na prodajo Vsakomur, naj pa obenem nosi tudi vsa občinskega proračuna, ki vsebujeta oba davščine, ki bremene produkcijo in trgovski promet. Načelno stališče ministrstva za finance o davščinah te vrste je odklonilno, vendar pa se v tej smeri do zdaj ni v polnem obsegu izvajalo, ker so bili za to merodajni drugi razlogi, katerim na ljubo se je dovoljevalo pobirati tudi take davščine. Položaj se v zadnjem času vedno bolj poostruje. Gospodarstvo vedno težje prenaša bremena. Kaže se splošna tendenca, da se bremena primerno znižajo in olajšajo. Pri tej tendenci smatramo za potrebno, da v prvi vrsti pokažemo na bremena, ki bremene produkcijo in trgovski promet in jih postavimo v prvo vrsto onih bremen, katere je treba ne le znižati in olajšati, ampak v obče ukiniti, odnosno zabraniti. Merodajni krogi kažejo, kakor dokazuje ekspoze ministra za finance, s katerim je otvoril debato o državnem proračunu, polno razumevanje za resen položaj gospodarstva. Prepričani smo radi tega, da bodo tudi glede davščin te vrste, ki so rak-rana vsakega gospodarstva, zavzeli pravilno in pravično stališče, katero so že v ponovnih razpisih manifestirali na način, ki ne dopušča glede k varnosti omenjenih davščin za naše gospodarstvo nikakega dvoma. bremena, katera nosi privatna trgovina. Časi so resni, preresni, da bi se smelo še nadalje dopuščati, da bi dobršen del trgovine, pod okriljem konzumnega zadružništva pod pretvezo, da prodaja samo članom, užival dalekosežne ugodnosti, za katere v praksi nima pogojev. Niso samo te ugodnosti, ki bodejo v oči privatnega trgovca, ampak dejstvo, da nosi samo on ona bremena, ki so odmerjena za občekoristne in potrebne naprave, in da se ta bremena samo njemu nalagajo in na njega porazdelujejo, drugi, ki istotako kupčujejo, povrhu še pod ugodnejšimi pogoji, pa ne prispevajo za splošnost ničesar, odnosno samo v obliki indirektnih davščin! Vem, da bo moj glas, glas vpijočega v puščavi. Konzumno zadružništvo ima močne zagovornike na vplivnih mestih. Videli smo jih in poznamo jih iz časa, ko se je pri nas vršilo neko zborovanje vseh nabavljalnih zadrug, vendar se ne strašimo, kajti do preokreta v tem pogledu prej ali slej mora brezpogojno priti, ako noče država žrtvovati davčne moči-privatne trgovine, ki je eden* izmed stebrov državnega gospodarstva. Ko država misli na skrajno štednjo, naj jo res prične najpreje izvrševati pri ugodnostih konzumov, ker zadružniki pri tem ne bodo ničesar izgubili, država pa bo imela od tega, če bodo tudi konzumi plačevali davke, vendarle znatne dohodke. K. Ukinitev notranjega žitnega režima Zborovanje pooblaščenih inženjer-jev iz cele kraljevine v Ljubljani \ soboto, dne 5. marca I. 1. predpoldne se vrši v Ljubljani plenarna seja Glavne uprave inženjerskih komor kraljevine Jugoslavije, v nedeljo, dne 6. marca t. I- pa se vrši v sejni dvorani Zbornice za 11540-viuo, obrt in industrijo v Ljubljani Glavna skupščina odposlancev inženjerskih komor. Glavno skupščino odposlancev tvorijo delegati, ki so bili izvoljeni na rednih gl&vnih, skupščinah inženjerskih komor v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu in s- Ljubljani. Glavna skupščina odposlancev inže-njerskih komor se vrši vsako leto na sedežu druge komoro ter je padla lotos vrsta na Ljubljano. Naloga Glavne'skupščine odposlancev je, da presodi poslovanje Glavne uprave inženjerskih komor v pretečenem poslovnem letu. Po referatu ministra za trgovino in industrijo g. dr. Kramerja, je ministrski svet na svoji seji 4. t. ni. zvečer odobril načrt ministra za trgovino in industrijo o likvidaciji žitnega režima, f ini bo dobljena pred-sankcija kralja, ho zakonski načrt takoj predložen Narodni skupščini, ki bo o njem razpravljala takoj po končani proračunski razpravi. Novi načrt je zasnovan na bazi, da se uvede popolnoma svobodna trgovina v notranjem prometu. Privilegirana izvozna družba bo v bodoče fungirala samo kot organizacija za izvoz v inozemstvo in bo kupovala v to svrlio žito po določeni ceni. Namesto dosedanjega mlinskega doplačila se uvede poseben mlinski doprinos, izraču- Osnovanje sekcije drogistov Dravske banovine Dne ‘2. t. m. se je vršil v Ljubljani sestanek drogistov, na katerem se je soglasno sklenilo osnovanje sekcije drogistov Dravske banovine pod okriljem Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani. Kakor v vseh ostalih strokah tako so tudi interesi drogistov ogroženi, pa je prevladala v vrstah naših drogistov želja po združitvi in enotnem nastopu. Sestanek, ki se je vršil v posebni sobi restavracije »Emona« je vodil g. Josip Kramar, ki je poudarjal važnost organizacije in skupnega nastopa. Tajnik Zveze trgovskih gremijev gospod I. Kaiser je podrobno očrtal položaj drogistov zlasti z ozirom na določbe novega obrtnega zakona in akcijo, katero naj bi sekcija v zaščito interesov drogistov pod-vzela. Pri nato sledeči volitvi sekcijskega odbora je bil soglasno izvoljen za načelnika g. J. Šinkovec (Kranj), za poslevodečega podnačelnika pa g. Anton Kanc. V ožji odbor so bili izvoljeni gg. Josip Kramar, S. Borčič, Milan Guštin, Bogomir Gregorič, v širši odbor pa gg. Maks Kanc (Maribor) in g. inž. I. Zalokar lastnik drage-rije s Krka« v Novem mestu. Podrobno se je nato razpravljalo še o akciji, ki naj jo glede obsega pravic drogistov pod vzame sekcija, in mesečne članarine. Za slovensko lesno trgovino ■ Skoplje, 27. II. 1932. Izvozu slovenskega lesa bi se odpirala velika možnost v Južni Srbiji, deželi, ki je ravno tako siromašna na lesu kakor na žagah in iz katere bi se dalo tudi obskrbo-vati obmejne kraje v Grčiji. Kot konkurent slovenskemu lesu pride v poštev najprej bosanski, v manjši meri novopazarški les. Da se bosansko blago ne more meriti s slovenskim je znano in bi slovensko blago izdržaio ž njim vsako konkurenco, kjer se išče kvalitetno blago, kakor za bolja tesarska in mizarska dela. Konkurenco v ceni pa onemogočujejo ogromni stroški prevoza, ki pri nekaterih vrstah lesa nabavno ceno podražujejo do malega za 100%, ker stane preyoz 1 m3 iz Slovenije do Skoplja okoli 210 Din. Naša lesna industrija naj bi obrnila na to okolnost prav posebno pozornost ter zastavila pri merodajnih faktorjih ves svoj vpliv za to, da se prevozne tarife za Južno Srbijo znižajo tako, da omogočijo naši industriji konkurenco, do katere je popolnoma opravičena po kakovosti svojega blaga. v vsaki »Trgovskega lista« »Fonudbe^in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati! nan na osnovi dejanske kapacitete mlinov. Vsaka razlik« med njimi se odpravi. Krneč, ki mlini bodo oproščeni vseh dajatev. Z ozirom na načelo, da se notranja trgovina a žitom ne more podvreči nobeni omejitvi, bo tudi mlinski doprinos zelo nizek in n<> bo vplival na ceno inoke. Pričakuje se, da bodo po uvedbi novega zakona cene moke znatno padle. »Trgovski list je ponovno poročal o težavah in težkih posledicah, ki so nastale v prometu z žitom vsled monopoliziranja tako za mlinarje, trgovce in vse konsu-mente. Gornja vest nas zato navdaja s prav posebnim zadoščenjem iu smo prepričani, da bo z veseljem sprejeta od vse naše javnosti Belgija nudi premajhen kontingent hmelja Že od septembra naprej se bije v Belgiji boj glede kontingentiranja hmelja. Organizacija belgijskih pivovarnarjev zelo ostro pobija načrt o kontingentira-nju, o katerem pravi, da je delo nekaterih uradnikov poljedelskega ministrstva, ki nimajo pravega smisla za resnične potrebe pivovarnarjev in da je radi tega la načrt čisto navadno birokratieno delo. Kakor znano, je po tem načrtu Belgija hotela priznati naši državi letni kontingent v višini 750 centov a 50 kg, češ, da to odgovarja povprečnemu uvozu našega hmelja v Belgijo v zadnjih šestih letih. Na anketi hmeljskih izvoznikov in interesentov, ki sc je vršila že lani koncem septembra, se je pa ugotovilo, da navedbe o količini v Belgijo od nas izvoženega hmel ja v stati stiki zunan je trgovino niso točne; pri tem je namreč vpoštevati, da gre veliko našega hmelja preko Nemčije, odkoder ga reekspedi-rajo v Belgijo kot nemški hmelj. Na podlagi te ankete, ki jo je sklicala ljubljanska zbornica, se je ugotovilo, da je bil naš izvoz v Belgijo povprečno vsako leto osemkrat večji, kot je to v statistiki zunanje trgovine obeh držav izkazano. Na podlagi tega so naši 'zvozniki hmelja zahtevali, da se naši državi zasigura od Belgije letni kentinge- t v višini najmanj 8000 q a 50 kg hm, Ija. Da je bilo naše stališče' res pravilno, to je da odgovarja dejstvom, nam priča ravnokar v strokovnem glasilu Saazer Hopfen- und Brauerzeitung- objavljen članek, katerega vsebino tukaj dobesedno navajamo: Od češke sekcije žatečke zveze hmeljskih producentov se poroča: Belgijska vlada hoče doseči s Češkoslovaško sporazum glede kontingenta hmelja in ponuja na podlagi povprečnega uvoza v letih 1626—30 7980 q, ki bi jih smela Češka uvoziti v Belgijo. To ponudbo pa je zveza hmeljskih producentov odklonila z utemeljitvijo, da belgijska uvozna štatistika ni točna in da velike količine hmelja gredo v tranzitnem prometu preko Nitrnberga v Belgijo pod nemško izvorno označbo. Češkoslovaška statistika pekazuje za 1. 1931 izvoz 42.320 q a 50 kg hmelja v Belgijo, medtem ko pokazuje belgijska štatistika uvoz samo 30.402 o. Nasprotno pa znaša po belgijski statistiki uvoz hmelja iz Nemčije 37.284 q, medtem ko, zaznamuje nemška statistika samo 26.558 q v Belgijo uvoženega luneljr, ker Belgija vračuna preko Nemčije tranzitirani hmelj češke iu jugoslovanske' provenijence v nemški uvoz. Radi tega zahtevajo češki producenti hmelja, da se kontingent hmelja določi na podlagi porabe češkega hmelja po belgijskih pivovarnah in sicer v zadnjih dveh letih. Ali je potrebna naši agrarni državi industrija? (Govor narodnega poslanca gosp. Antona Krejčija v Narodni skupščini ob generalni debati o proračunu za 1932-193:5.) Veliko se je že govorilo v finančnem odboru o tem, kako naj se pomaga našemu poljedelstvu, malo pa se je razpravljalo o vprašanju, kako naj bi se pomagalo naši industriji. Kadi tega je res potrebno, da se ob razpravi o našem celokupnem gospodarskem in finančnem položaju vprašamo, ali je naši agrarni državi potrebna industrija. Rentabiliteta našega poljedelstva, s katerim se bavi 80% našega prebivalstva, je padla na minimum, ako se sploh še moro govoriti o rentabiliteti. Ta položaj je posledica katastrofalnega padca cen naših glavnih agrarnih proizvodov na svetovnih tržiščih in ogromnih ovir, katere delajo evropske industrijske države našemu izvozu poljedelskih pridelkov. Te države, ki so naravno tržišče za naš poljedelski presežek, hočejo za vsako ceno povečati svojo agrarno produkcijo in ovirajo uvoz tujih pridelkov z ogromnimi carinami, uvoznimi prepovedmi itd. Na ta način zavarovani dosegajo njihovi poljedelci cene, o katerih naš kmetovalec niti ne sanja. Taka situacija ni samo prehoden pojav, ampak sistematična, že nekaj let vojena gospodarska politika teh držav, ki vedno bolj ogrožava agrarne evropske države. Najznačilnejši je pri tem vzgled z Avstrijo, kamor smo do leta 1924 uvažali vse naše glavne poljedelske izvozne proizvode brez katerekoli carine. V tem letu je Avstrija uveljavila novo carinsko tarifo z večjim številom občutnih agrarnih carin, na kojih osnovi smo sklenili z Avstrijo prvo trgovsko pogodbo z medsebojnimi koncesijami. V nastopnih letih je Avstrija stalno poviševala svoje agrarne carine in od nas ponovno zahtevala, da izprernenimo pogodbo, ker bi se brez našega pristanka ne mogle povišati carine, ki so bile vezane s pogodbo, katero smo imeli z Avstrijo. Avstrija je bila pripravljena, stopili napram nam v carinsko vojno, če ne bi pristali na zahtevane izpremembe pogodbe na svojo lastno škodo. Avstrija je s svojo sistematsko politiko v toliko povzdignila svoje poljedelstvo, ki ga še naprej dviga, da že v nekaterih letih ne bo več reflektirala na naš izvoz poljedelskih proizvodov. Jako značilne so v tem pogledu izjave vodilnih avstrijskih politikov, katere so priobčili časopisi začetkom meseca februarja t. 1. o tem, da Avstrija nikakor no more pristati na neko kombinacijo za gospodarsko zbližanje podonavskih držav potoni nekake zveze, ker bi v tem primeru propadli avstrijski kmetovalci. Pri vseh pogajanjih za sklepanje trgovskih pogodb z industrijskimi državami se Je od naše strani gledalo pred vsem na to, da se dosežejo za naš izvoz agrarnih produktov čim večje ugodnosti. Edino agrar-na-protekcijonistična politika drugih držav je zakrivila, da nismo dosegli večjih ugodnosti za naše poljedelstvo. S Švico v obče nismo sklenili pogodbe, a uspeh našega prometa z Nemčijo je lak, da nam Nemčija več prodaja nego od nas kupuje. Nemški uvoz v našo državo je znašal I. 1931. 925 milj. Din, dočim je znašal naš uvoz v Nemčijo komaj 543 milijonov. Ako se industrijske države, naravna tržišča za poljedelske proizvode, branijo prevzemati presežke agrarnih držav na teh proizvodih, dasi so cene katastrofalno nizke, je aktivnost trgovinske in plačilne bilance agrarnih držav, stabilnost njihovega narodnega denarja in v obče njihovo gospodarsko in finančno ravnovesje resno ogroženo. Radi tega se agrarnim državam z neodoljivo silo vsiljuje potreba, da preprečijo udarce, katere jim zadaja agrarno-protekcijonistična gospodarska politika industrijskih držav. Najboljši uačiu samoobrambe v te smeri je ta, da agrarne države posvete večjo pozornost razvoju domače podjetnosti, obilnosti in trgovine. Na ta način se bo doseglo zmanjšanje uvoza dragih finalnih proizvodov na eni strani, na drugi strani pa zvišalo število v industriji in obilnosti zaposlenih delovnih moči in tako povišal konzuin agrarnih firoduktov v državi sami ter zmanjšala količina onih produktov, za katere iščemo le s težavo kupcev v inozemstvu. Računamo lahko, da je bilo v naši industriji (z rudarstvom vred) zaposlenih v zadnjih letih pri normalnem delu okoli 300.000 oseb. Ako vzamemo, da je njihov povprečni zaslužek znašal 30 Din dnevno in da dve tretjini tega zaslužka porabita za prehrano, vidimo, da to osebje troši okoli '1 milja;,>i jev /a urtbavo pre- hrane. Ako se oziramo še na prebivalstvo, zaposleno v obrtih, moremo računiti, da osebje v industriji in v obrtu potroši za prehrano sebe in svojih družin okoli 5 mi-ljard Din na leto, kar več ali manj koristi našemu gospodarstvu. Važnost v industriji in obrtu zaposlenih oseb kot konzumentov domačih poljedelskih pridelkov se pa še poveča, če pomislimo, da znaša vrednost našega agrarnega izvoza, kojega plasiranje na zunanjih tržiščih nam dela toliko preglavic, samo dve in pol miljarde Din. Pa ne samo autarklične tendence in agrarno protekcionistična politika industrijskih držav, temveč tudi splošni gospodarski položaj agrarnih držav napram industrijskim tudi v normalnih časih nalaga agrarnim narodom nalogo, da razvijejo svojo industrijo, ker brez industrije ni narodnega blagostanja. O pomenu industrije za gospodarski razvoj in narodno blagostanje je ob peštan-skem mednarodnem velesejmu v 1. 1930 ob splošni pozornosti predaval bivši državni tajnik romunskega ministrstva trgovine pod naslovom >0 tragediji agrarnih države. V svojem predavanju je v glavnem navajal: >Zgodovina gospodarskega razvoja dokazuje neovrgljivo dejstvo, da so agrarni narodi predmet eksploatacije od strani industrijskih držav. Industrija in industrijski narodi imajo veliko prednost napram agrarnim vsled svoje sposobnosti, da intenzivnejše in cenejše proizvajajo razne dobriue, kojih zamenjava povečava njihovo kupno moč. Koeficijent proizvajalne sposobnosti poljedelstva, to je povprečna vrednost letne poljedelske proizvodnje enega delavca je znašala pred vojno v Rusiji in v Rumuniji komaj 500 švicarskih frankov, dočim so v teh državah obstojale industrije, v katerih je eden delavec produciral na leto blaga v vrednosti 10.000 švic. frankov. Na Madžarskem je znašala vrednost poljedelske proizvodnje 815 švic. fr. za enega delavca, v Avstriji 490 švic. Ir., dočim je vrednost industrijske proizvodnje znašala na Madžarskem 1291 in v Avstriji 1686 švic. fr. na enega delavca. V Ameriki je proizvajalna sposobnost poljedelstva petnajstkrat manjša nego proizvajalna sposobnost industrije. Industrijske države kupujejo z gotovo količino blaga, proizvedenega z malim številom delavcev, proizvode agrarnih držav, za kojih proizvodnjo je bilo potrebno veliko število delovnih moči. Ako morajo agrarne države izvoziti rezultat dela 10 lastnih državljanov, da morejo kupili rezultat dela enega tujega državljana, taka zamenjava gotovo ni za nje koristna. Kemične proizvode Zedinjenih držav, kojih koeficijent produktivnosti je 8300 dolarjev. plača Madžarska s svojimi agrarnimi proizvodi, kojih kooficijent produktivnosti znaša 163 dolarjev. Torej se daje delo 50 madžarskih kmetovalcev za delo enega edinega amerikanskega delavca. (Konec sledi.) Trgovci in starostno zavarovanje Naš agilni tajnik Zveze gremijev gosp. J. Kaiser je v Trgovskem tovarišu št. 2 sprožil misel o socijalnem zavarovanju trgovstva. Priporočam nujno vsem onim tovarišem, kateri tega Članka niso čitali, da to nemudoma store. Gotovo smo vsi prepričani, da je že skrajni čas ustanovitve ne samo^ bolezenskega, temveč tudi starostnega zavarovanja za vse trgovce Dravske banovine in to obligatorno. Vzrokov za to ni treba posebej navajati, saj jih skoraj vsak poedini trgovec sam občuti, ali pa vsaj sluti. Mogoče bo med nami kak srečnež, ki bo temu oporekal, lemu bi pa svetoval, naj bo vsaj toliko discipliniran član trgovstva, da bo uvidel potrebo splošnosti, katera pa mora imeti prednost pred posamezniki. Do občnega zbora Zveze gremijev imamo še dobra dva meseca — mogoče bi se posrečilo tajništvu, da izdela in pripravi do takrat potrebno gradivo, le-to pa slavi kol posebno točko dnevnega reda občnega zbora?! Trgovec z dežele. Dtflo na domu svetla točka v krizi. Opozarjamo na ponudbo v inseratnem delu današnjega lista firme Domača pletarska industrija Josip Kaiis, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj >RegentitK daje delavoljnim možnost-zaslužka- Na željo pošlje firma natančne prospekte. Holandska uvedla kontingent za čevlje Pred kratkim je Holandska uvedla kontingente za razne vrste blaga, med tem tudi za čevlje. Zaenkrat velja to kontin-gentiranje le za prvo tromesečje. Na podlagi uvedenega kontingenta se omeji uvoz čevljev za 50% od one povprečne količine, ki je bila uvožena v istem času tekom let 1928—30. To velja za čevlje in vsa ostala obuvala, ki so popolnoma ali vsaj po večini izdelana iz usnja ali kaučuka. Za ostalo obutev, ki ni izdelana po večini iz usnja, se omeji uvoz za 25°/o. Z ozirom na naše razmere bi pač bilo umestno, da se tudi pri nas povedemo za vzgledom Holandske in kontingenti ramo uvoz čevljev ter tako zaščitimo i ni ;e čevljarje i našo čevljarsko industrijo, ki imajo zadostno kapaciteto, da zadoste celokupno potrebo naše države in to v kvantiteti in kvaliteti. S tem bi so tudi znatno omilila brezposelnost, kajti naša podjetja bi ne odpuščala svojih delavcev. Nemčija povišala carino na trdi les — Nadaljnja povišanja slede Nemška vlada se je v sporazumu z državnim svetom za gozdno gospodarstvo po-služila pooblastil, ki jih ji v zadevi carin daje zasilna uredba z dne 1. decembra 1931 in je za sto odstotkov zvišala dosedanjo uvozno carino na trd les in izdelke iz trdega lesa. Med predmete, ki jih to povišanje zadene, spadajo tudi: okrogel trd les, rezan trd les, železniški pragovi, doge kakor tudi les za izdelovanje vozov in vsi izdelki iz trdega lesa. V svojem komunikeju napoveduje nemška vlada, da je to šele prvi korak v svrho zaščite interesov domačega gozdnega gospodarstva in domače lesne trgovine. To povišanje pa ne velja napram Jugoslaviji, v kolikor se tiče hrastovih dog in hrastovega lesa za doge, a napram Turčiji, v kolikor se tiče orehovega lesa. fmiudbg.POUDiaktianu Neka velika francoska tvrdka sc zanima za sledeče vrste lesa: 1. brzojavni drogovi; jelka, smreka, bor, zdravo ravno brez napak in sicer: 8 do 11 m dolžine, 12 do 15 cm na tanjšem koncu premera in 18 do 26 cm na bazi Idi. Količina 10—15.000 komadov. Cena franc, fr. 80—80 za 1 m POK jadranska luka. Te cene se sedaj nudijo, ker rumunske tvrdke nudijo blago po isti ceni. Ravnotako se ista tvrdka zanima za jelovo, žagano blago in deske sploh. Natančni pogoji glede te kvalitete, kakor tudi dobave so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Opozarja se, da sc naj javijo samo resne tvrdke, ki lahko nudijo najboljšo kvaliteto in najboljše pogoje sploh. ZA IZVOZNIKE JAJC. Tvrdka Vincenzo di Giovanni, Via Franca IR, želi uvozili jajca iz Jugoslavije v Italijo. Interesentom se je obrniti direktno na prej navedeno firmo. TVRDKA M. I). ŠANDOR, ZAGREB, Berislavičeva 11, ima naročila iz inozemstva za antimon, barit, magnezit, zemlje za barve, gospodinjske in kuhinjske potrebščine, ležalne stole, brivske stole itd. I«ir želi stopiti v stik s tukajšnjimi izdelovalci prej navedenih predmetov. TVRDKA GUERCI FRANCESCO, ALES-SANDRIA, ITALIJA, Via Felice Cavalotti 29 želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki svežih rib, kakor linjev, postrvi, kar-pov itd. JOA’ANOVI(!! MILAN, ing. agronom, BEO-GRAD-BANJICA, Poštanski pregradal 311, se zanima za nakup tankih desk od 2 do 3’50 mm debeline, ki se uporabljajo za izdelovanje škatelj za koloinaz. jimtiuc, odlili 13. Bruseljski velesejm se vrši od 6. do 20. aprila 1982, Spomladanska prireditev velesejma v Pragi se vrši od 12. do 20. marca 1932. & 4vetu BEBB ■ mSSSSSSSSSSm Angleška banka izkazuje zlato kritje 121 milijonov funtov ob obtoku bankovcev v znesku 34# milijonov funtov. Konkurzov v Nemčiji je bilo proglašenih v januar,« 1128, poravnalnih postopanj je bilo otvorjenik 751 (v decembru 1178 in 864). Cena železa v palicah lob Antwei-p je vsled nujne prodajne potrebe in vsled konkurence ontsiderjev zopet znižana. Brezposelnih v Franciji je po zadnji uradni statistiki 284-000, med njimi 229.000 moških in 55.000 žensk. Število brezposelnih v USA je bilo cenjeno 1. februarja t. 1. na 8,300.000, približno toliko kot v začetku leta. Cene konoplje so po poročilu iz Odža-cev (Vojvodina) zelo trdne; mogoče se cene še zvišajo. Mednarodna industrija barv (Nemčija, Francija, Švica, Anglija) se je sporazumela glede kontingentiranja prodaje. Cene živil v Nemčiji so padle od 124-5 v januarju na 122-3 v februarju torej za 1/8 odstotkov. Ranca Commerciale Italiana ima od 250.000 delnic inkorporirane banke Com-merciale Triestina v svojih rokah že 245.896. Banka Litve je s 1. t. m. znižala od 3. oktobra 1931 obstoječo obrestno mero 8/5 na 7/%. Kartel donavskih dežel za prodajo žita se menda pripravlja in bo sklepala o tem v bližnjem času konferenca v Beogradu. So pa to Jugoslavija, Ogrska in Rumuni.a. Pogajanja mednarodnega jeklenega kartela, ki so se vršila te dni, so polekla zopet brez uspeha. Za omiljenje brezposelnosti v U. S. A. je dovolila vlada 132 milijonov dolarjev, s katerimi naj se gradijo nove avtomobilu© ceste. Trgovska pogodba med Italijo in Francijo, ki nadomešča pogodbo iz leta 1922, je podpisana. Osnovala bo popolnoma nove i gospodarske in finančne odnošaje, označene po neomejeni prostosti na carinskem polju in po kontingentaciji. Število insolvenc v Ogrski je bilo v februarju za 13 odstotkov večje kot v lanskem februarju, a za 35 odstotkov manjše kot v letošnjem januarju. Konkurzov v Nemčiji je bilo objavljenih v februarju 1091 (januar 1128), poravnalnih postopanj 789 (751). Baisse na bakrenem trgu se zdi da se bo Še nadaljevala, ker ponujajo v Ameriki izven kartela stoječi producenti baker že po 5 5 cent«. Tri velike hranilnice v Pragi so imele 1. t. ui. 4778 milijonov Kč hranilnih vlog, med njimi Mestna hranilnica 2448 milijonov. Na trgu lesa v Franciji so težkoče velike in hoče vlada s 1. aprilom inozemske uvozne kontingente znižati za tretjino. Odhodno pristojbine v Nemčiji (lani 100 mark) letos po zatrdilu merodajnih mest niso nameravane. Devizne omejitve v Angliji so odpravljene; to je prvi znak, da se je Anglija iz največjih težkoč že izmotala. Gre za nakup inozemskih deviz od strani Angležev. švedska in Norveška banka sta obrestno mero zopet znižali, od 5 in pol na 5 odstotkov. Rele 18. februarja t. 1. je bila obrestna mera znižana od 6 odstotkov na 5 in pol. Obtok bankovcev v Nemčiji je bil 29. februarja v znesku 4268 milijonov mark krit v zlatu in devizah s 25 2 odstotki. Na Kubi je delalo na koncu februarja le še 122 sladkornih tovarn (lani 136). Zdi se, da se bodo Kubanci držali Chadbour-novega načrta glede produkcije 2,350.000 ton. V Hamburgu je brez dela 175 ladij s 750.000 brutotonami, za 130.000 ton več kot pred mesecem dni. Vse jugcslov. trgovsko brodovje ima 400.000 ton. Smotreni trgovci in industrijci litajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! Veterinarska služba na obmejnih postajah Bistrica -Bohinjsko jezero in Podbrdo Ministrstvo poljoprivrede je sporazumno z italijanskim ministrstvom m zunanje zadeve in Generalno direkcijo j. d. ž. v Beogradu določilo naslednji način odpravo, odnosno pregleda veterinarskemu pregledu p dvrženih pošiljk, ki se prevažajo čez obmejno postajo Bistrioo-Boh. jezero, odnosno Podbrdo: A. Postopek pri pregled« v Jugoslaviji. I. Kadar ni na obmejni veterinarski postaji Bohinjska Bistrica veterinarja, vrši kontrolo veterinarskih dokumentov in pregled transportov, ki so namenjeni čez obmejno postajo Bistrica-Bohinjsko jezero, za Italijo odnosno za druge države v prevozu čez Italijo, stalni obmejni veterinar na Jeseničan. II. Kavnotako vrši obmejni veterinar iz Jesenic pregled vse veterinarskemu pregledu podvržene robe (mesa, mesnih izdelkov, kož itd.) razven živih živali, — ki prloe iz Italije za Jugoslavijo, odnosno za katero drugo državo Čez obmejno postajo Veliko obrtniško zborovanje v Mariboru Na poziv mariborskega Obrtnega društva, ki je napovedalo predavanje o novem obrtnem zakonu, se je prošlo sredo zbralo v Gambrinovi dvorani toliko mariborskega rokodelskega obrtništva, da ga v takem številu še menda nismo videli ua skupnem zborovanju. Velika dvorana je bila s predsobo nabito polna in je predsednik društva g. Novak v pozdravnem nagovoru z radostjo in ponosom ugotovil tako sijajno iu žal redko manifestacijo obrtniške solidarnosti. Na dnevnem redu je biJo predavanje o I. delu novega obrtnega zakona in mojstrskem zavarovanju. Prednašal ga je v nad enournem govoru obrtno-zadružni inšpektor Založnik in žel za stvarna izvajanja navdušeno odobravanje c e'e dvorane. V sledeči dobati, v kateri so govorili med drugimi gg. Bureš, Gustinčič, Klančnik, Kožuh, Lešnik, Senica in Vahtar, in sta dajala pojasnila predsednik in predavatelj, se je opažalo, da največ vznemirjenja med obrtništvom povzročajo izredno stroge delavŽko-zaščitne določbe zakona, o katerih bo isti predavatelj govoril na posebnem novem zborovanju, in pa novi predpisi o prisilnih organizacijah, ki za naše kraje niso primerni. Soglasno jo bila sprejeta resolucija, v kateri obrtništvo pozdravlja novi zakon, v kolikor je koristen za napredek in razvoj rokodelstva, zahteva pa, da • se uvažujejo npreminjevalni predlogi, ki jih pripravlja r.vezna organizacija, da se obligatorno mojstrsko zavarovanje uvede postopno in da se novi zavarovalni instituciji izroči del premoženja delavskih zavarovalnic, da pa se v vsakem slučaju mojstrsko zavarovanje Izvaja povsem ločeno od delavskega zavarovanja in avtonomno po banovinah. Gospodarske prilike v naši državi v 1. 1931. Letno poročilo Narodne banke razpravlja Obširno o vzrokih in stanju našega celokupnega gospodarstva v 1. 1931. Iz tega izčrpnega in zanimivega poročila posnemajo v glavnem sledeče: V prvi vrsti je omeniti par važnih dogodkov, ki so močno vplivali na naš denarni in splošno gospodarski trg. Velikanske izgube avstrijskega Kredit-Anstalta so povzročile, da je izšlo iz naše države za preko 300 milijonov Din deviz. Temu polomu, je sledil polom velike nemške banke ter številne vesli o raznih polomih ameriških bank. Razumljivo je zato, da ao ti dogodki vplivali na množico, da je vsak denarni zavod gledala z kar največjo skepso; pričelo se je splošno dviganje hranilnih vlog. K vsem tem neprijetnostim je prišel še Hooverjev predlog o enoletnem moratoriju reparacij, h kateremu pa naša država iz razumljivih razlogov ni mogla pristopiti. Pravi run na banke pa se je pričel šele s padcem angleškega funta. Z veseljem pa moramo pri tem povdariti, da vse te nepri-like niso povzročile večjih pretresljajev •ned našimi denarnimi zavodi; intervencija Narodne banke je k temu mnogo pripomogla. Kljub vsemu temu pa je izšla naša dr- Bistrica - Boh. jezero, šele na postaji Jesenice. III. Pii pošiljkah živih živali iz Italije, ki so namenjene za Jugoslavijo, odnosno za katero drugo državo (provoz čez Jugoslavijo), obvesti obmejna postaja Bistrica -Boh. jezero (brzojavno ali telefonično) potom postaje Jesenice obmejnega veterinarja na Jesenicah, ki mora izvršiti pregled živih živali in kontrolo veterinarskih dokumentov na vstopni obmejni postaji *ami, io je ua postaji Bistrica-Boh. jezero. 11. Postopek pri pregledu v Italiji: I. Veterinarski pregled živih živali, ki se uvozijo v Italijo čez obmejno postajo Podbrdo, se vrši na obmejni postaji Podbrdo samo ob četrtkih. Stroški za ta pregled gredo v breme italijanske države. Glede na to morajo transportaiit.i prijaviti vsak transport živih živali na lasten strošek carinarnici v Podbrdu najmanj 24 ur preje, da more carinarnica pravočasno poklicati preglednega veterinarja. II. Pregled vse ostale veterinarskemu pregledu podvržene robe (mesa, mesnih izdelkov, kož itd.), ki se uvozi v Italijo čez imenovano obmejno postajo, se izvrši tudi še nadalje pri carinarnici v Gorici. žava iz 1. 1931 s trdno valuto, z odprtimi borzami in ohranjenimi denarnimi zavodi. Brez dvoma kaže vse to na veliko odpornost našega gospodarstva. Edino kar nas najbolj teži, je padec vrednosti poljedelskim produktom in s tem kupne moči večine prebivalstva. Obseg zunanje trgovine se je v primeri z 1. 1930 sicer zmanjšal za 30 odstotkov, kljub temu pa izkazuje lanska bilanca v primeri s predlansko sulicit za 180 milij. Din. Pač pa se je v tem razdobju povečala brezposelnost za kakih 48 odstotkov. Število stečajev je sicer lani nekoliko padlo, upoštevati pa moramo, da je bilo v tem letu 829 prisilnih poravnav izven stečaja, katerih je bilo v letu 1930 komaj 185. Povečalo se je tudi število natovorjenih vagonov, povečala se je tonaža ladij, ki so prispele v naše luke, zmanjšalo pa se je štev ilo rečnih kilometrskih ton. Denarni trg je bil v prvem polletju lanskega leta doNot-verordnungen« posebno z 4. Notverord-nung od meseca novembra 1981 preglobp-ko posegla v privatno gospodarstvo, kajti s tem dekretom je enostavno cene, obresti, mezde iu druge gospodarske številke dekreti rala. Toda danes se že kaže, da ti posegi ne bodo za nemško gospodarstvo imeli onih odločilnih in dobrih uspehov, na katere je Briinningova vlada računala. Fašistična : Ca rta dl lovorov, o kateri obširno razpravlja bivši minister financ de Stefani v svoji knjigi »La deflazione finan-ziaria del mondo« obsega sledeči stavek: Korporativna družba smatra privatno ini-cijativo na polju produkcije kot najvažnejši in najmogočnejši instrument v interesu nacije. Omnipotenca fašistične države pa ji daje možnost, da dažava privatno inicijativo potom upravne prakse tako omeji, da ostane do državnega kapitalizma ali državnega socijalizma samo en korak. Vsled tega sem prepričanja, da posega država v preveliki meri v gospodarsko življenje tako v zunanji trgovski politiki, kakor tudi v notranjem gospodarstvu. In kakor se z eno strani govori o krizi liberalizma in o krizi kapitalističnega sistema, tako se z še večjo pravico sme govoriti o krizi državnega intervencijonizma. Država in samoupravna javna telesa so po mojem mnenju preokorne po svojem ustroju za tako . irokogrudr.o gospodarsko politiko. Vera v vsemogočnost države, ki je bila vzgojena v vojni in z nauki o razredni diktaturi, mora pasti in zopet mora vzra-sti ponovno spoštovanje k individualnemu udejstvovanju, k samopomoči in k plemeniti medsebojni konkurenci in lastni ustvarjajoči volji. Tam pa, kjer bi ta volja in kjer bi posamezni narodni gospodarji, ki imajo vse večje zmožnosti razvitka in ki tudi vedo, da to, kar riskirajo morajo riskirati sami in da bodo morali nositi tudi posledice sami, tam pravim, kjer pa odpove tudi privatna plemenita inicijativa in ustvarjajoča sila, tam naj pa nastopi država kot skrbstveni organ na njeno mesto s svojo Inicijativo in socijalno pravičnostjo. In v tem smislu pozdravljam tudi drugo zahtevo našega narodnega predstavništva, s katero nujno ti rja odpravo pšeničnega monopola! Pisatelj Gerhard Schacher piše v svoji knjigi »der Balkan und seine \virtschaft-lichen Krafte«; Gospodarske moči Jugoslavije so zelo pomenljive. Ljudstvo je po svojih velikih zmožnostih popolnoma v stanju, posebno pri odpori inozemskega kapitala istega primerno uporabiti in tako smemo po končani krizi računati z močnim povzdi-gom jugoslovenskega gospodarstva. In v tem narodno gospodarskem smislu, mislim po svojem skromnem mnenju, da je na mestu oni socijalni liberalizem iu socijalno liberalni gospodarski sistem, ki naj prepreči, da bi se človeški um ne samo na zunaj, temveč tudi miselno in duševno podvrgel državni avtoriteti in izgubil vso f rejo duševno elasticiteto in samostojnost, ki odlikuje vsakega posameznega človeka, v neizmerno in nepopravljivo škodo svetovne civilizacije in kulture. Dobave. Direkcija državnega rudnika Kukanj sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg žice iu 100 kg vijakov z maticami. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14, marca t. 1. ponudbe glede dobave 25 plošč železne pločevine, 000 kg železa, klobučevine, ključavnic itd. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 17. marca I. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg tračni-kov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 21. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofert-ua licitacija glede dobave kovinskega ma-terijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Prodaja lesa se bo vršila potom ofertne licitacije dne 18. marca t. 1. pri Kr. direk- 1 veih. (Ogi is in pogoji so pif>arni Zbornice za TOI v liji šum i' Vi na vpogled v Ljubljani.) Dobave. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg karbida. — Dne 5. aprila t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 850 ton avi-jonskega bencina, 50 ton bencola in 16 ton ricinovega olja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri Mi direkciji.) Dne 12. aprila t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofert-na licitacija glede dobave raznega materi-jala (svinec, kit, klej, pocinkana pločevina, žagini listi);' dne 14. aprila t. 1. pa glede dobave umetnega škriljevca. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji). Mm« Sedež: Tržič. Besedilo: Markelj in sin, industrija »n trgovina z usnjem in čevljarskimi izdelki, družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: Izvrševanje vseh v usnjato stroko spadajočih industrijskih poslov, trgovina s kožami in usnjarskimi izdelki, nadalje tvoruišlco izdelovanje čevljev in drugih čevljarskih izdelkov in potrebščin ter trgovanje z vsemi označenimi predmeti. Družbena pogodba z dne 26. januarja 1982. Družtia je ustanovljena za nedoločen čas- • Poslovodje: Markelj Anton, trgovec In posestnik in Markelj Franc, posestnik, oba,' v Tržiču, Blejska cesta 11. Za namestovanje upravičen: Družbo za« stopa vsak poslovodja samostojno. Podpi9 tvrdke se izvrši na ta način, da pod na« pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtis« njeno besedilo tvrdke podpiše lastnoročno svoje ime en poslovodja. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. februarja 1982. Firm. 144/32 — Rg. C V 52/1 * Sedež: Kranj. Besedilo: Judransko-posavskn čevljarna družba z omejeno zavezo v Kranju. Izbriše se namestnik poslovodij Štefe Anton. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1.8. februarja 1932. Firm. 148 — Rg. C II 159/13. Sedež: Ljubljana. Besedilo: Drago Selnvab, Zbog smrti se izbriše javni družabnik Schvvab Drago in zaznamba zapuščinskega provizorija, vpiše pa se javni družabnik Kislinger Hinko, trgovski poslovodja v Ljubljani, Dvorni trg št- 3. Vsak javni družabnik zastopa tvrdko samostojno in podpisuje njeno firmo na ta način, da izpiše besedilo tvrdke. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 183 — Rg. A II 260/7. © Hrt 8* Q J* fe S © h © Hrt S £ N« •N © © to s * s Hrt «5 § © A 95 * © to b h * •v £ fe s* Hrt •N & ^ 6 >95 © •te, 8 SODE rabljene, do-broohranjene, ______________ od strojnega olja, nudi vsako množino zanesljiva tvrdka. Vprašanje pod šifro »Rabljeni sodi“ na upravo lista. TISKARNA MERKUR - LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 se priporoča za naročila vseh trgovskih in,uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, statute, tabele i.t. d, LASTNA KNJIGOVEZNICA KUVERTA 1UB11AN4 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA GRABKEBO POSIJIIJE IN TEHNIČNA PISARNA • • V ivW MIROSLAV ZUPANI - ljubi, ana STAVBENIK Poštni ček. račun štev. 12.834 Telefon štev. 2103 Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. ® Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • Tehnična mnenja • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah lov poklic za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno, I ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Domača Pletarska industrija, št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva G. m 1 Iv. Hrunčič stavbni in pohištveni pleskar in ličar Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dola tor se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 28 Ceno zmerne, delo solidno, postrežba točna TELEFON 34-76 Ktl§E)[ vse/i vrši- joor {olog rafij a/u ali risbah. £ s vi• jt uje najscrlidnejše ki a rno ST-DEU liubliana DALMATINOVA 13 SLOVENIA Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje Špedicija O carinjenj e Tarifni biro RANSPORT Ljubljana, Miklošičeva 21 MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE Telefon 27-18 LTSrzojavi: ŽKrispercoloniale Jljubljana — telefon št. 2263 Ani. Krisper Colonia le Lastnik: Josip Vai?lič ''Veletrgovina kolonija In e robe. cVelepražarna kave. Mlini za dišave. Išočna postrežba. Ljubljana LDunajska cesta 33 Ustanovljeno leta 1940 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolago. Motvoz Giosuplfe domač slovenski izdelek Svoji k svojim! Tovarna motvoza iu vrvarna <9. J. rosiapije pri l.jsakij*aaai Ureja dr. IVAN PLESS. —■ Za Trgovsko-industrijsko d, d, »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja; O. MICHALEK, Ljubljana. \