22. številka. Ljubljana, v petek 27. jannvarija. XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan iveierv izimši nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta \ gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kina mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu npravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravništvn naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Društvo „Pravnik" v minolem letu. To velevažno strokovno znanstveno društvo imelo je sinoči v klubni sobi pri „Slonu" svoj redni občni zbor. Ker je bilo delovanje društva v minolem letu izredno pomembno za razvoj slovenskega jezika, ter vsled tega tudi za kulturno napredovanje našega naroda, dolžnost nam je poročati o tem zborovanji obSirneje iu na odličnem mestu. Otvoril je zborovanje, katerega se je udeležilo 27 društvenikov a primernim nagovorom predsednik g. dr. Papež naglašujoč, da je uprav danes poteklo društvu 4. leto svojega obstanka. Društvo „Pravnik" stavilo si je tačas dvojno nalogo: da omogoči nadaljnje izdavanje strokovnega glasila „Slovenski Pravnik" in da priredi toli potrebno slovensko pravno termiuologijo. Danes sme društvo ponosno izjaviti, da je izvršilo obe, za splošni narodni napredek toli važni nalogi. „Slov. Pravnik" tiska se v 400 izvodih in obstanek mu je hvala vrlim za stvar vnetim sotrud-nikom zagotovljen. A tudi pravna terminologija je skoro dovršena in liki graditelj ponosnega poslopja sme danes društvo zasaditi na svojo kulturno zgradbo smerečico in trobojnico. — Konečno omenja predsednik smrti odličnih društveuikov in sotrudnikov gg. dra. Skofiča, c. kr. okrajnega sodnika v Škofji-loki in dra. Fr. Grosa, c. kr. okrajnega sodnika v Idriji, katera je društvo dostojno spremilo k zadnjemu počitku ter prosi, da oavzoćniki iznova iz-t,t," tjo svoje sožalje nad to bridko dvojno izgubo s tem, da vstauejo raz sedeže. K drugi točki dnevnega reda prečita odbornik g. dr. lin h o i k poročilo na Dunaj preselivšega se društvenega tajnika g. dr. Majarona. Iz tega obširnega poročila posnamemo nastopne najzanimivejše točke: V teku leta vršile bo se vsled preselitve v odboru nekatere spremembe, izmed katerih je najvažnejša ta, da se je uredništvo društvenega glasila, ker je g. dr. Majaron zapustil Ljubljano, poverilo gg. dru. M. Pireu iu V. Supanu. Društveno glasilo »Slovenski Pravnik" je čast društveni organizaciji in trudoljubivim sodelovalcem — kakor je že gosp. predsednik naglasa) — tudi v minolem letu vrlo uspeval ter stoji sedaj na trdnih nogah. Posebno pomembno pa je bilo to leto glede prireditve slovenske pravne terminologije. Na lanski skupščini konstatovalo se je, da so izpiski iz državnih iu deželnih zakonikov, katere so društveniki skoro dve leti prirejevali, kar se tiče vnanje uredbe, skoro popolnoma urejeni. Za podrobno razvrstitev ogromnega materijala si je potem stekel izrednih zaslug g. c. kr. avskultant Mil čin s ki. Sedaj pa je bilo treba iskati moža, ki bi to po vnanjem urejeno terminologijsko gradivo pretehtal glede* notranje vrednosti, je tudi popolnil, s kratka, ki bi dovršil zadnje a najtežavnejše in najvažnejše delo. Z nekako bojazljivostjo gledal je odbor v bližnjo bodočnost, ker v naših razmerah gotovo ni lahko dobiti moža, ki bi se mogel izključno posvetiti takemu ogromnemu delu in je dovršiti v kar najkrajšem času. A tudi tu imel je odbor jako srečno roko. Poprosil je pri pravosodnem ministerstvu za jednega izmed treh pravosodnih uradnikov šestmesečnega dopusta v ta namen, da uredi naše terminologijsko gradivo za nemsko-stovenski pravniški slovar. Ta prošnja se je hvala vnetemu podpiranju društvenega pod-načelnika in državnega poslanca g. dr. Fer j unči ča ugodno rešila in s 1. avgustom m. I. dovolil se je zaprošeni šestmesečni dopust g. dr. J. Bab-niku, c. kr sodnemu pristavu v Logatci, ki se je nemudoma preselil v Ljubljano ter se z vso gorečnostjo lotil dela, za katero je bil prav ta odlični pravniški pisatelj v prvi vrs?; pokliean. Odbor se je prepričal, da bo društvo hvala izredni vestnosti in marljivosti g. dra. Ribnika skoro doseglo tudi v tem pogledu svoj smoter ter izreka imenovanemu goBpodu že danes svoje neomejeno priznanje. Naša hvala pa gre tudi gosp. pravosodnemu ministru na uslugi, storjeni naši stvari in visokemu deželnemu zboru kranjskemu, ki je dovolil društvu že leta 1891. v svrho prireditve pravne terminologije takoj podpore 50O gld. ter tudi lansko ponovljeno prošnjo društvenega odbora odstopil deželnemu od -boru, ki jo bode v kratkem ugodno reši. V tem pogledu se je v interesu stvari posebno trudil društveni predsednik, g. deželni poslanec in odbornik dr. Papež. Upati torej smemo, da bode termino-logijski slovar tekom novega društvenega leta zagledal beli dan. Potem pa se bode tudi lahko zopet pričelo z izdavanjem slovenskih zakonov v priročni obliki, ki se je pretrgalo začasno in dokler se po terminologiji oficijelno ne ustanove posamezni termini. Na to omenja poročilo tajnikovo še, da glede* prireditve društvenih shodov društvo v minolem leta ni bilo tako srečno, kajti pravniški shod, ki se je imel vršiti na društvenem izletu v Laški trg in na katerem naj bi bili slovenski pravniki prvikrat nekako oficijelno označili glede vprašanj, Begajočih v pravniško stroko, se je v dvanajsti uri policijski prepovedal in ministerijalni rekurz društvenega odbora še danes čaka rešitve. Ta afera odmevala je celo v našem parlamentu, kjer sta jo spravila če tudi brezuspešno na dan slovenska drž. poslanca gg. dr. FerjanČiČ in Šuklje in naloga novega odbora bo tudi, da v tej stvari stori v interesa društva, če treba tudi še zadnji korak. Konečno predlaga tajnik omenivši še več manj važnih dogodkov in ukrepov, da Bkupščina blagovoli pritrditi nasvetu odborovemu, da naj bo izreče topla zahvala društva g. pravosodnemu ministru, ker je blagovolil dovoliti sodnemu uradniku dopust za urejevanje termiuologijskega gradiva in isto tako zalivala visokemu deželnemu zboru oziroma odboru za gmotno podporo podeljeno društvu za pripravo nem-ško-slovenske pravne terminologije in da se o tej zahvali g. pravosodni minister in deželni odbor obvestita najdostojnejšim in najprimernejšim potom. Zbor z glasno pohvalo odobri zares vestno poročilo tajnikovo ter pritrdi tudi konečuemu nasvetu odborovem, po predlogu gosp. c. kr. deželno-sodoega svetnika Pleska pa se sklene še, da naj stopi društvo v dogovor z društvom „Narodni dom" v h vrbo, da se bodo tudi „Pravniku" v „ Narodnem domu" odstopili primerni prostori. Po predlogu g. drda. Kušarja izreče zbor še posebno zahvalo bivšemu tajuiku in zares neumornemu in velezaslužnemu uredniku društvenega glasila g. dru. Maj aro u u. Na to poroča g. dr. Babnik o napredovanji in sedanjem stanji dela za izdajo nove nemško-slo-venBke pravne terminologije. Temu poročilu, ki je zares veselo znamenje našega kulturnega napredovanja na polji pravniške vede, povzamemo nastopne najzanimivejše podatke: V teku dveh let izpisali so rodoljubni slovenski pravniki iz državnega in kranjskega deželuega zakonika na blizu 45.000 listkih LISTEK. Dvojna ljubezen. Izvirna novela iz domačega življenja. Spisal A h a s v o r u a V. (Dalie.) IV. V predvečer velikega semnja postavili so trgovci svoje, iz lesenih desk in iz plaht sestavljene prodajalnice na trgu ter radi varnosti polegli po vozovih zanje. Okoli jednajste ure pripdje več fan-tinov krog „ vogala"; s hripavimi glasovi prepevajo nemške zabavljice slovenskim okoličanskim prodajalcem. Posebno glasan je mlad meščanski sin, ki je imel radi pretepanja že večkrat priliko seznaniti se s sodišča notranjimi prostori; kot besen je kričal: *Wo seid's, ibr windiscben Hunde? Heraus mit euch, dasB wir euch den Weg zeigen ; wir brauchen keine windiBchen Hungerleider in unserer deutschen Stadt!" S palico je tolkel po šotorih in deskah ter se tii in tam ustavil, kjer je vedel, da je kak slovenski trgovec. Iz nekega šotora se oglasi moški glas, ki veli razgrajaču, naj miruje in ne budi mirnih, poštenih ljudi j. A ravno tega si je želel surovež ter začne na nečuven način psovati svojega dobrodušnega svarilca. Ko nemški fante ne odneua niti na ostrejše svarilo, skočita hlapec in njegov gospodar raz voz, da ga preženeta. Ko pa je za Čutil razgrajalec ua svojem lici moč žuljeve slovenske roke, zapustila ga je vsa razsodnost; pograbil je nož in ga zabodel trgovcu v prsa. Ljudje so prihiteli na pomoč in izročili pretepača sodišču. Jedva je dr. Jug prestopil zjutraj prag svoje pisarne, že mu naznani sodni sluga, kaj se je pri merilo in kakega tička ima v varstvu. Doktor Jug ukaže privest p reden j razposajenega fantalina. Nekoliko trenutkov pozneje stoji pred njim znani mu razgrajalec in še predno ga more sodnik ogovoriti, zadere s 1 nemškutarček z vso tisto sloveče predrznostjo, ki odlikuje to sprfdeuo vejo človeškega zaroda: „Ich verlange vor einen deutschen Richter gestellt zu werden, da icb zu vvindischen Richtern kein Vertrauen babe." — Tolika predrznost iznenadila je dra. Juga, a vender ni nesramniku rekel ni besede, ampak le slugi ukazal, naj odpelje fantiča zopet v zapor ter mu da tri dni časa, da se iztrezni. Celo nemškutarskemu jiisarju, ki je časih rad popival in se bratil z obtožencem, zdelo se je dobro, da je nemškega fantiča zadela zaslužena kazen. „Tak je sad nemške vzgoje in omike", mislil je pristav stoječ pri oknu in gledaje po trgu vrveto množico: „Kako bi vender Serafina zagovarjala nemčurskega zločinca, ki se bo zdaj morda celo narodnim mučenikom prišteval?" V tem je ustupila služkinja Zoranovih ter oddala Vidu novine, katere je izposojeval Milici; iz časopisa gledalo je pismo. Uruo razreze zavitek, v roki ima več drobnih šmarnično dubtečih listkov a podpisom : Serafina Berger. Odslovil je služkinjo ter se obrnil v stran, da bi zapisnikar ne videl zaru-delega njegovega lica. Za kunom zakrivajočih ga debelih aktov sede* pri svoii mizi čita: „Veleeenjeni gospod doktor! Po naključji je tačas, ko vam je gospita Milica vrnila časopise, pri meni zaoBtala jedna številna, katero Vam zdaj jaz hvaležno vračam, proseč, da zamudo blagovoljno oprostite. Rada bi porabila to nepričakovano naključje v pojasnite? nake zmote, v kar bi težko Še kedaj Dunaj 26. januvarja. Govori se o odstopu ministra Bacquehema, baje zategadelj, ker so se z najvišjega mesta izrekli teški pomisleki glede vinske klavzule. Pariz 26. januvarja. Nova preiskava na podlagi najdenih Artonovih papirjev dognala toliko, da bo sodišče zahtevalo, naj se mu iz-roče še nekateri poslanci. Napol) 26. januvarja. Vsled izgredov dijakov ukazala vlada, da je vseučilišče začasno zapreti, Kolonija 26. januvarja. „Koln. Ztg.tf se poroča iz Peterburga, da je odstop poslanika Mohrenheima neizogiben in že sklenjen. Narodno-gospodarske stvari. — Nove tarife za blago uvedla bode južna železnica z dnem 1. aprila, kakor so v navadi pri večini državnih železnic v Avstriji. Prvi del novega cenika pride v veljavo v omenjenem čhbu, drugi pa pozneje Novi cenik določuje ceno za prevažanje blaga po teži blnga. dozdaj se je pa razločevalo več vrat blaga. Splošne cene pa se menda ne bodo doBti znižale in trgovini, posebno Tržaški tudi z novimi tarifi ne bode dosti pomagano in bode teško zmagoval Trst konkurenco Reško, dokler se temeljito ne prenarede oziroma ne znižajo izdatno tarifi južne železnice. — Koliko se pokadi cigaret? Od leta do leta pokadi se v naši državi več egaret, kar je deloma tudi znak lahkoživnonti našega časa, ki se odvrača od solidneje, a dražje smotke k cigareti, ki je pa če mogoče Še boli potratnH. Od I. 1887. se je potnnolilo število prodanih cigar« t za 682 milijonov komadov, za katere ne |e skupilo skoro 51/« milijona goldinariev. Stat ep rod, ki le bil na vajen amotke izumira, novi rod pa nega po cigareti. Le tako se da tolmačiti velikanska poraba cigaret. i „LJUBLJANSKI IW itoil sa vse loto 4 gki. 60 k<.; za pol leta 2 glđ. 30 kr.; ra četrt leta 1 gld. 15 kr. |jOf«*rlfio«» sr«*«*!*«* 25. jauuvnnja V Pragi : 19, 90, 75, 6, 1. Tujci: 2r>. januvariiu. Pri viiftlici: Pfeiffenberper, Humil, Rann. VValilemi, Toril. Oberbaoar, Gtreoier i Dunaja. — limtrich, E^er. Miller iz Tnta. — Hofbauer, Hellor ii Ljubi june. Pri Slonu: Rialer i* l'.u.l i mpuSl .• — Mol ine iz Tržiča. Pri |aineni kolodvoru: 1'ogačar iz Brezine. — K oill'lk iz Zagreba Meteorologično poročilo. Umrli ko v Ljubi jaui: '24. januvarija: Jožef Tomšič, delavčev sin, l letoi Vožarski pot št. 3, tiissin convulsiva. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a ca »o* 1 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 7359 mm. 735 4 mm. 737-7 m.. —12-4 C — 32C — 86C si. svz. brezv. si. svz. d. jas. obl. jasno 0-00 ■■ Srednja temperatura —8*1", za 63* pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. januvarja 18H3. Prejšnji teden (— 14,670.000 gld.) Bankovcev v protnetu 438,747.000 gld. Zaklad v gotovini . 289,188.000 „ (-f 17.000 Portfelj..... 145,845.000 , (— 11,554.000 Lombard.....21,203.000 „ (— 1,446.000 Davka prosta ban- kovčna reserva . . 58,748.000 . (-f- 13,863.000 dne 26. januvarija t. 1. včeraj gld. i*840 98 10 116 45 101 05 998 — 319'— 180*86 Papirna renta .... Srebrna renta .... Pilata renta..... 5°/0 marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije , London ... Srebro..... Napol. . . C. kr. cekini .... Nemške marke V državne Bre6ke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4*7» ..... Ogerska papirna renta 5°/,...... Donava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld Zemlj. obč. avstr. 41 ." . zlati zast. listi . Kreditne svečke......100 gld Rndolfove arečke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 . Tramway-drnftt. velj. 170 gld. a.v. . . . , 9-62 569 5925 250 gld. 100 . — danes — gld. 98-50 — . 98-20 — , 116-70 — „ 101-05 — . 998-— — , 320-25 — i 120-85 — " 9*p2 — , 5-69 — „ 59 25 kr. 146 gld 193 , 114 , 101 „ 130 „ 118 , 193 , 24 , 151 , 245 . 25 40 50 75 50 50 75 50 AGG i •JEVA zabela za juhe je posebno dobra za to, da se vsaka slaba juha učini jako slastno in močno. V steklenicah že od 45 kr. naprej pri Ii. €}roetsehel*u, lekarna nPri Mariji pomagaj". (21) a prav lepo m hitro pisavo, iSče Ne za advo-katNko pinnnio. Mesečna plača 35 gld. — Ponudbe pod „Pisar 35" upriivništvu „Slovei»8kega Naroda*. (95—1) Učenca, ki je vešč slovenskega in nemškega jezika lepega vedenia in dobrega zdravja, vzpreime takoj Fran KoJ, trgovec. (60—3. Travnik p;i Rakeku. C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž. zelenic. Izvod iz voznega reda Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem *aau. Odhod iz Izubijane (jnž. kol.). Ob O. vrl 38 min. /.i ur ni j osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob U. ari 85 min. predDoldne osebni vlak na Trbiž, Ponfabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost Pari/., Line, Iichl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linča, Ischlja, Ljnbna, (Iclmca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 4. url 55 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Trbiža. Ob 8. url 27 min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz LJubljane (drž. kol.). Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. ,, 10 ,, popoldne v Kamnik. ,, 7. ,, OO ,, zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 8. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. ,, 11. „ 08 ,, dopoldne iz Kamnika. ,, 8. „ 20 ,, zvečer iz Kamnika. Srednje-evropejski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—18) Notarskega kancelista vzprejme m 1. marcem notar v K*fub- Ijiiiii. Prosilci morajo se izkazati, da ho že bili v jednaki službi, da so trezni, popolnoma sposobni, zanesljivi in da imajo lepo in hitro pisavo. Ponudbe naj Be dopošljejo upravništvu „Slov. Naroda" «lo I O. feliru vanju. (94—1) KARL TILL Ljubljana, Špitalske ulice št. 10. Arabska guma, sklerlice za gumi, tablete za gumi, herbariji, krasopisne predloge, črtala od kavčuka, gosja peresa, škripčna peresa, kreda bela in barvasta, držala za kredo, črtala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, milimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be-Ležnice, beležne tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prozorno platno, prozorni papir, čopiči, portfeljni klinci, preparacijski zvezki, (1024) strgalni gumi. III. (30) J Razglas. Letni semnji 30. januvarja, 2. aprila, 30. junija in 16. septembra vsako leto vršili se bodo na Rakeku, kakor razvidno vPratiki, in ne v Planini, kakor pomot-ljivo naznanja Molu uska knjiga. Podžupanstvo na Rakeku dne 25. januvarja 1893. 93—1) Albin Achtschin trgovina z železjem v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8. Prodaja po ihWo znižan b cenah vsake vrste žolezfn, kiiM-l i jsk«-),;" oroilju, kllliin|Mke»prave. st«-m peresih (Fedeniiatratte) Ti modroci so solidno ll najbolj fte tvarine narejeni, imajo pO HO dol>ro vezanih, močnih peres i/, naj-boHlefra bakrenega d rat«, ho s finim afrikom tapecirani in iiiočniui platnenim ovtlhom preoblečeni ter 10—15 lot nobenih poprav no zahtevajo. fpV" Pri naročilih z dežele naznani naj M vselej natančna mera postelje v notr»n|i luči- — Ako mi- torej dohi za 10 tilii. «lol»«r tapeciran uiodroe na pe- resili, |e pač neumestno kupovati malovredne nadomentke, kateri pravemu na-intuiii, imeti dobro posteljo, ne UHtrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Lastnikom liotelov, vil, kn|i"lij in zavodov popunt od vene. Ži»"'iiHte zimnice za vsako posteljo navadne velikosti po'9flrlcLOO soldovi z afrikom tapecimne in h cvilhom preoblečene po 15 (714—50) 7^ 7=T 5S? 2s 1 i s I I Izdajatelj in odgovorni urednik: Johi p N o 11 i. Lastnina in tiuk „Narodne Tiskarne'. gradivo za pravno terminologijo. Prvo važno in zelo utrudljivo predhodno delo, to je voaujo ureditev materijala izvršil je, kakor že omenjeno, z izredno vestnostjo g. c. kr. avskultant M i lČistki, ki je vrhu tega nabrano gradivo deloma tudi že glede popolnosti pregledal in do črke G dopolnil. Ko je potem dobil v roko delo g. dr. Babnik, bila mu je prva skrb, da je na podlagi stare slovenske terminologije od 1. 1853, dveh čeških terminologij in kazal v raznih znanstvenih delih popolnil nabrano gradivo v tem obziru, da |e spravil vanj vse nemško, v pravno terminologijo spadajoče besedje. Pri tem delu pa se je prepričal, da se je pri izpisovanji zanemarila zlasti davčna in upravna stroka in v tem pogledu treba je bilo najprej popolniti prvotno delo. Vrhu tega treba je bilo spraviti zlasti glede teh Btrok v gradivo tudi besede, katere je rodila živa praksa i u katere so se vsled tega tudi med narodom že kolikor toliko udomačile. Referent obrnil se je vsled tega do rodoljubnih praktikov, ki so se tudi drage volje odzvali njegovi prošnji. Posebno zahvalo izreka g. c. kr. davčnemu kontrolorju J u -vančiču v Ljutomeru, g. c. kr. okrajnemu komisarju A. Pircu na Krškem in g. c. kr. vladnem konetpistu Zupneku v Logatei, ki so dopolnili v napominauem smislu materijal zlasti glede davčne stroke odnosno glede deželne kulture, gozdnega in vodnega prava. Ko se je potem gospod doktor lotil urejevanja samega, mu je bilo glavno navodilo, spraviti v sklad jezik slovenske pravniške prakse z jezikom državnega zakonika in narobe. To, kar praksa vseobče rabi, uaj se brez pomislekov sprejme v slovar („nam diuturni moreš, consensu utentium comprobati, legem imitantur"), ob jedoem pa je jemati v poštev jezik v uradnih slovenskih izdajah zakonov. Terminologija naša naj bo v prihodnje slovenski praksi i n prirejevalcem slovenskih uradnih udaj zakonov uakako to, kar je v pan-dektih poglavje „de verboruui signinuatione". Stopil je vsled tega urednik slovenske pravne terminologije v dogovor z urednikom slovenske izdaje državnega zakonika g. dr. Karlom otrekeljem in ta vzajemnost rodila je že toliko sadu, da se bodo odslej v uradni slovenski izdaji državnih zakonov rabili le izrazi, obseženi v novi slovenski terminologiji, n a -obratu o pa se bodo seveda v slovar v prvi vrsti sprejeli vsi dobri termini, kateri so založeni dosihd ob v državnem zakoniku. Glede dvomljivih terminov slišal bo g. referent še mnenje drugih odličnih slovenskih pravnikov in do konca junija t. 1. bo v bistvu dovršena uuva nemško-slovenska pravna terminologija, katera bo glede popolnosti gradiva presegala vse druge nemško-slovauske posestrime, n e i z -v z e m š i poljske in češke. Zbor vzel je z navdušenjem na znanje pre-veselo poročilo neumornega g. urednika ter mu po predlogu g. predsednika uieče že sedaj svojo toplo zahvalo. Potem poročal je blagajnik g. c. kr. notar G o g o l a o gmotnem stanju društva. Iz tega poročila posnamemo, da je imelo društvo „Pravnik" v minolem letu uštevši prispevke za terminulogijo priložnost iniHa. če se mi to tudi posreči, seveda ne vem. Vender hočem vsaj poskusiti, ker za-rae ni mučnejše in težje misli, nego zavest, da me kdo krivo sodi. Da me Vi, gospod doktor, krivo sodite, sklepam iz uekateiih Vaših trditev iu izjav. Hotela sem to zmoto že davno pojasniti, ali nekaj me jo zadrževala moja boječnout pred pisano besedo (a ustmeuo ni priložnosti v to), uekaj pa sem premišljevala in ugibala, katera mojih izjav Vas je k Bklepu dovela, da jaz „Slovence krivo in malo cenim". Uzroke imam, čuditi se Vašemu mnenju o meni, ker mojemu mišljeuju ni ničesar bolj tuje, nego preziranje tujih narodov in jaz nič bol| ne zaničujem, kot uestrjiuost, bodisi potem naroduuaLuega ali ver-Bkega izvora. Da sem Vaši trditvi — ker živim mej Slovenci in poučujem slovensko deco, moram i jaz ko likor moč svoje mišljenje asimilirati mišljenju Vašega naroda, če hočem biti prava učiteljica izročene mi dece — oporekala, je bilo pač naravno, iu tega mojega ojiorekanja vender niste mogli smatrati za zaničevanje ali malocenjenje Vašega roda! Bi li Vi, Če bi mej Nemci živeli in zauje še toliko spoštovanja čutili, Vaš narod zato manj ljubili V 1890 gld. 04 kr., izdatko/ pa 1908 gld. 08 kr., tako da je primankljaj 18 gld. 04 kr., kateri ae pokrije z lanskim prebitkom 116 gld. 12 kr. ter ostane torej koncem leta v društveni blagajni de 298 gld. 08 kr. Tudi poročilo blagajnikovo se je brez ugovora sprejelo ter po predlogu gosp. dra. Munde izrekla g. blagajnika in nekemu g. darovatelju zahvala. Istotako izreče se zahvala temeljem poročila g. dra. Babnika g. dru. K. Štrekelju ua njegovem trudu v prid terminologiji. Sedaj vršila se je volitev v društveni odbor ter so bili izvoljeni: Predsednikom: g. c. kr. državnega pravduika substitut in državni poslanec dr. A. Ferjančič (dosedanji predsednik g. dr. Papež izjavil je, da izvolitve vsled premnogih drugih poslov ne more več sprejeti), v odbor pa sledeči gg.: J. Gogola, c. kr. notar; dr. Val. Krisper, odvetnik; dr. M. Z a m i d a, deželni svetnik; dr. J. Babnik, c. kr. Bodoi pristav; Fr. Milčinski, c. kr. avskultant; dr. M. Pire in dr. V. Supan, odvetniška kandidata — vsi v Ljubljani, uadalje g. B Trnove c, deželnosodni svetnik v Trstu; dr. J. Hrašovec, odvetnik v Calji in dr. D Majaron, odvetniški kandidat na Dnuaji. Pregledovalca računov sta gg. dr. J. Zupauec in dr. Fr. M u n d a v Ljubljani. Po predlogu g. c. kr. deželnosodnega svetnika Pleska izreče se zahvala dosedanjemu marljivemu predsedniku g. dr. Papežu in pri posameznih nasvetih sprejelo se je še nekaj manj važnih predlogov. G. dr. Kotnik opozoril je na nek značilen nov poskus zatiranja slovenskega jezika pri sodiščih, s katerem se pa bo, ker v to ni poklicano strogo strokovno-zoanstveno društvo „ Pravnik", pečalo še .Slovensko društvo" ter bodemo tudi mi imeli priliko spregovoriti o tem svoje mnenje. Našemu pravniškemu društvu, ki tako neumorno orje lediuo naše narodne kulture, pa želimo iz dna srca tudi vnaprej najlepšega razvoja iu uspeha. Politični razgled. V Li ubijan t, 27. januvarija Državni zbor. V včerajšnji seji nadaljevala je zbornica razpravo o proračunu deželnobrambnega mioisterstva, pa je ni končala. Prihodnja seja jutri. JPosl. dr. JTerjatičič o slovenskih težnjah. Dunajski poročevalec uglednega poljskega časopisa „Dziennik Polski" imel je s poslancem dr. Fer j an čiče m pogovor o političnih težnjah slovenskih ter je vsebino tega pogovora priobčil v svojem listu. Dr. Ferjančič je mej drugim rekel: Naš narod nima državne preteklosti, bodočnost njegova pa je mogoča samo na podlagi ustave. Pred kacimi dvajsetimi leti bilo je v nas živahno gibanje za združitev vseh slovenskih pokrajin, za zjedinje no Slovenijo. Ta stvar je stopila v ozadje in rodoljubi delujejo zlasti na povzdigo ljudske izobraženosti in izvršitev ravnopravnosti, kar bo omogočilo doseči prej imenovani Hmoter. Dr. Ferjančič naštel je potem nadrobno vse težuie glede* ravuopravnoBti v šolah iu uradih ter na vprašanje poročevalčevo po političnih smotrih rekel: Slovenci so pravi in odkritosrčni prijatelji vseh drugih Slovanov in nimajo zoper noben slovanski narod averzije. Najsrčnejša je vez s so- Po rojstvu in po odgoji sem Nemka. Moj materini jezik ljubim, kakor mora vsak človek — zavedno ali nezavedno — ljubiti tisti jezik, v katerem se je od prvega tr *notja zavedanja učil svoje misli in občutke izražati. Ta ljubezen do materinega jezika ni kaka zasluga, ona je naravna potreba in sila, ki se ne ukloni uikakemu vplivu. Prav tako pa ne smatram onega brezmejnega narodnega navdušenja, kakeršuo je dandanes povsod na dnevnem redu, za posebno čednost, ker mu Bledi skoro vedno popolnoma neopravičeno zaničevanje druzib narodnost. :; Ono ni ničesar druzega, kakor neka dru gačoa, spiošnejša oblika egoizma, tega v človeški naravi osuovauega nagona samozdržbe, ki posameznike kakor narode sili obraniti v vednem boji za materijelne iu duševne zaklade svojo individualitetu. Da bi bil ta boj mej posamezniki in malimi skupinami opravičen in pravi, ne morem verovati. Kaj bilo bi pravo iu pametno, tega ne vem ; in če bi celo o tem imela konkreten vzor, ne vem, na kak način bi ga zamogla izvesti. Kolikor jaz Bpo-znam in mislim, bi moral imeti vsaj vsak posameznik in vsaka skupina jednaku mero zajamčenih pravic Bednimi Hrvati in Čehi, že radi vkupnosti političnih interesov. Vzlic temu pa ne moremo posebno simpatizirati z državno pravnimi tir jat v a mi teh narodov. Ako bi oni dosegli svoj cilj, pogubile bi se njih simpatije za nas in mi bi ostali brez pomoči, kakor so Slovaki, odkar se je odcepila Ogerska. Vzlic temu opazujemo uspehe obeh narodov z najtoplejšimi simpatijami. Tisti hip, ko dosežemo doslovno izvršitev § 19. drž. osnovnih zakonov, nam tudi državnopravna samostalnost Čehov in Hrvatov ne bo več nevarna. Glede avtonomije kraljevstev in dežel rekel je dr. Ferjančič, da bi bila prevelika avtonomija Slovencem — izvzemši Kranjsko — le v škodo. — O politični taktiki rekel je dr. Ferjančič, da se slovenski drž. poslanci drže zvesto Hohenwartovega kluba, ker se jim vidi sodelovanje z neslovenskimi zastopniki jednakih interesov najboljša garancija za njihove interese. Tudi o stališči Hohenwartovega kluba v bodoči večini izrekel se je dr. Ferjančič jako ugodno, glede vname politike pa je rekel, da goje Slovenci prijateljska čutila tudi za najmočnejši slo vaoski rod, za R u s e, da pa je to brez politične podloge in Če naši nasprotoiki nam kaj tacega očitajo, tako je to nedostojno obrekovanje vedno le jalnih in cesarju udanih Slovencev, katerim je omogočen razvoj samo v okviru habsburške monarhije. Vneti pač nismo z a t r o j n ]o zvezo, vzprejmemo jo pa kot garancijo miru. — Konečno tožil je dr. Ferjančič o škodljivem počenjanju klerikalne frakcije v narodnem oziru. — „Dziennik Polski" pravi, pri-občujoč ta intervievv, naj bi poljski poslanci razvoj in napredek Slovencev spremljali z največjo pozornostjo. — Zabeležili smo to izjavo slovenskega poslanca vzdržuje* se vsake prijiomnje. Slovensko Šolstvo in minister Gautsch. Proračunski odsek državnega zbora bavil se je predvčerajšnjim s proračunom naučnega mioisterstva in sicer s točko „obrtno šolstvo". Poslanec prof. Šuklje pojasnjeval je razmere obrtnega Šolstva na Kranjskem in vprašal naučnega ministra, na kakov način misli pospeševati to šolstvo v bodoče. Priporočal mu je. naj ustreže želji prebivalstva ter ustanovi strokovno šolo za keramično obrt, ker bi se tem potem izdatno podprla domača obrtnost, vprašal, ali misli vlada dobiti posebno poslopje za sedanji obrtni šoli v Ljubljani ter uasvetoval ustanovitev slovenske obrtne Btrokovne šole za kamnoseke v Tržaški okolici. — Naučni minister je na to odgovoril, da je pred kratkim naročil deželni vladi kranjski, naj preišče razmere glede* ustanovitve strokovne šole za kovinsko industrijo, glede učnih delarnic in končno glede rokodelske šole na Gorenjskem morda v Kranju, ter o uspehu teh preiskav poroča. Kar ee dostaje keramične industrije na Kranjskem, namerava učna uprava odposlati posebnega strokovnjaka, da preišče razmere in pouči na .lici mebta prizadete faktorje. * Zanimiva volitev v Zagrebu. Poslanec tretjega okraja Zagrebškega, kanonik Lončarič, je te dni umrl in zategadelj bode treba nove volitve. Vlada kandidira za ta okraj sedanjega župana Zagrebškega, madjarona Mošinskega, kandidat združenih opozcij pa je velezaslužni bivši Župan Zagrebški dr. Amruš. Volilski boj bode na vsak način srdit, izid pa pomemben za uspeh, kateri sta dosegli opoziciji z združitvijo. S tem ne rečemo, da bode opozicija zmagala; poštena volilska borba je mogoča le tam, kjer imajo zakoni sploh kaj veljave, česar na Hrvatskem n i. Hrancoska kriza. Panamska afera stopila je v nov stadij. Najdeni zapiski Artonovi bo zopet nekatere poslance kompromitirali in sodišče začne brez odlašanja proti njim postopati. Mej tem pa delujejo monarhistični za obstanek in torej tudi za boj, — Če so Že mir* prijateljstvo in ljubezen nemožne reči. Tako sem vedno mislila. Nikdar mi ni na um prišlo, zaničevati kak narod in kolikor se zamorom spominjati, bilo je moje srce na strani onih, katere sem videla tlačene. Da sem pa na svoj narod ponosna, da sem in ostanem Nemka, je posledica naravnega zakona, ta pa tudi veleva ljubiti se vzlic načelnim narodnostnim nasprotstvom, saj ljubezea ne pozna politike. Kako torej bi mi bilo kedaj mogoče, izraziti misel, da črtim Slovence ! Ne vero, če sem Vas, goBpod doktor, prepričala, da sklep, katerega ste si iz Vaših predstav napravili, a kojega mi do daneB še niste naznanili, se z resnico ne strinja. Če pa iz pravega sklepa neresnica sledi, izvaja se vender iz tega, da bo i premise morale biti neresnične. Ne opraščam se, da sem Vsb, goBpud doktor, silila čitati moj zagovor, ker to je bilo moje pravo. In morda priznate, gospod doktor, da me je želja vodila biti odkritosrčna, resnična. S spoštovanjem Serafina Berger. L.......19./V 189 . a (Dalje prih. ) agitatorji brez odlaganja in sicer v Ustih in v zbornici. Poslanec Prevest napadal je v zbornici vlado, češ, da podeljuje redove inozemcem, ne zmeneč se zato, kake vrste ljudje bo dotičniki Govornik »podtikal se je ob tem, da je bil Herz na predlog bivšega italijanskega poslanika Meuabrea odlikovan in predlagal, naj se odbiie od proračuna 100 frankov v znak neodobravanja vladnega postopanja. Ribot je napadn'.ka kratko a krepko zavrnil, a vender ni njegov odgovor napravil utiša, katerega je b.lo pri čakovati. — Clćmenceau se je menda res izvil iz zadrege. Obdolžen, da je poznal listin podkup ljencev, tajil je Bicer, a nihče mu ni verjel, dokler ni neki svedok izrekel suma, da je obdolžilec najbrž podkupljen. Nemška vojaška predloga. Parlamentarna komisija nemškega državnega zbora nikakor ne more skončati generalne debate o vojaški predlogi. Tudi takozvana ljudska stranka se je izrekla zoper vladno predlogo ter je voljna dovoliti le tolikšno |>om noži te v mirovnega stanja vojske, kolikeršna je potrebna za uvedenie dveletnega službovanja. Prebivalstvo — naglašal je govornik te stranke — je odločno zoper predlogo in če bi vlada razpustila državni zbor, bi pri novih volitvah bila korenito poražena. — Drž. kancelar Caprivi je odgovoril, da to ni nikaka ponudba. Vlada zahteva, da se vzprejme nje predloga v celoti ali pa sploh ne. Predloga je potrebna, kajti navzlic trojni zvezi je mogoče, da bt imela Nemčija opraviti z močnejšo vojsko. Sicer pa trojna zveza tudi ni tako trdna, da bi se ne mogla zdrobiti, če pa bi razpadla, potem je dvomljivo, ali bi bilo mogoče skleniti drugo a I i j an co. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 24. januvarija. (Dalje.) II. Uprava in premoženje: Za napravo telefona lansko leto ustavljenih 200 gld se je izpustilo, uvrstilo se je pa pri nakupu hišne oprave mesto 200 gld. višjo svoto 400 gld zaradi knjigovodstva. Pri vrednostnih papirjih se je ustavilo 2750 gld. kot pasivne obresti od glavnice 55.000 gld. izplačane akcijskemu društvu dolenjskih železnic. Pri potrebščini za podturnski grad se je dosedanja višina pridržala, kar bo vsled uovo napravljenih nasadov večjih stroškov, bo bo iz izvanrednega kredita za olepšavo mesta pokrilo, in to naj bi veljalo tudi glede teh troškov za I. 1892. Pri mestnih davščinah se v mestni dokladi zniža lanski znesek 30 000 gld. na 27.000 gld. po predpisu. Zniža se pa gostaščina od 26 na 27.000 gld. po predpisu. — Stanarine podturuske graščine se znižajo za 80 gld. Zakujmine ud zemljišč so se zvekšale za kakih 300 gld. Potrebščina tedaj znaša 27 391 gld., pokritje 189.751 gld , prebitek 162.360 gid. lil. Ceste, ulice, trgi in sprehodi izkažejo skupno potrebščino zračunjeuo po triletnem poprečnem znesku 39 060 gld. nekoliko više od lani, pokritje je postavljeno na 26.246 gld., tedaj nedostatka 12.814 gld. za okroglih 1000 gld. več nego vlani. IV. Zdravstvene i n b I ago t v o r n e zadeve imajo na novo postavljenih 300 gld. za zdravljenje škrofuloznih otrok, to je svota, ki se je leta 1892 v mestnem zastopu dovolila. Kakor že gori omenjeno, se je uvrstil tukaj živinozdravmk s plačo V. čina 720 gid., dočim ostale užitke dobiva iz klavničnega zaklada. Bilanca ima potrebščine 16.740 gld., pokritja 650 gld., nedostatka 16.090 gld. od lani le za 17 gld. više. V. Šolstvo, znauost in umetalnout ima pri 8 razredni dekliški šoli v reduti večjo naj-movino, mesto 650 gld. 900 gld., dalje se je pri stavilo ravno tei šnh 450 gld. za dopolnitev telovadnega orodja in 144 gld. za 4 nove table po 86 gld. Prispevki raznim zavodom ostanejo nespreme-njeni od vlani. Skupna potrebščina je tedaj 23.385 gid. Nedostatek se zračuna z 18.401 gld. ugodneje od vlani za 1500 gld. VI. Voiaška nastanitev ima jiotrebščiue 1599 gld. za 4000 gld. niž|e od I. 1891 in za 1000 gld. nižje od lanskega leta, ker si je vojaški poveljnik Bani priskrbel stanovanje iu ker je tudi vojaš+vo za nekoliko pisarn samo preBkrbelo prostora. Pokritja je pri voiaštvu 1496 gld., nedostatka 103 gld. VII. Raznoterosti imajo potrebščine 1740 gl. pokritja 160 gld. iu nedostatka 1580 gld Skupna presumtivna redua jiotrebščina ro za leto 1893 zračuna 182 441 gld., pokritje 226.537 gld. tedaj je prebitka 44 096 gld. Sledeče zneske pa je finančni odsek postavil mej izredno potrebščino: 1. ) Prispevek k popravam župnijskega poslopja v Trnovem vsled posebne prošnje poleg že dovoljenih 400 gld. še 1100 gld. 2. ) Posojilnemu zakladu na račun dolga 3155 gl. S.) Mestni hranilnici na račun dolga 640 gld. 4.) Donesek k troškom za dovozno cesto k dolenjski železnični postaji pod zelenim hribom, po- tem za razsvitljavo in za nasaditev drevja glasom magistratnega dopisa 9. januvarja 1893, št. 26.491 skupaj 1150 gld. 5 ) Naprava trotoirja na Poljanski cesti, t. j. tlak, požiralnike itd. 6500 gld. 6 ) Zidanje šolskega poslopja na barji in sicer za prvo leto za nakup zemljišča in druge priprave 6000 gld. 7. ) Ostali račun za kanal na Marije Terezije cesti 5600 gld 8. ) Ižanski most 1000 gld. 9. ) Za olepšavne nam«ne 3000 gld. 10. ) I) '.-.infektor glasom magistratnega dopisa 29/12 1892, št. 26 453 5500 gld. 11. ) Dečmanove ulice na Poljanah, za katere so obravnave končane 10.000 gld. Skupaj 43.645 gld., ki se imajo pokriti iz prebitka rednega gospodarjenja oziroma iz blagaj-ničnih preostankov. Finančni odsek je uvidel, da je pač še mnogo izrednih potrebščin, katere je pa v dvoje deliti, namreč take, ki se morajo v varovanje davkoplačevalcev odložiti do prihodnjih let v kolikor bodo prebitki dopuščali in to ko od stavbinskega urada projektovanu kanalizacija od Tržaške ceste do Ljubljanice v znesku 18 000 gld., naprava lope za prašiče na sejmišču v znesku 12.000 gld. za podaljšanje kanala na Dunajski cesti 500 gld. Drugi večji del prihodnjih izrednih potrebščin pa spada mej tiste, ki so navedene v peticiji za dovoljenje novega posojila 500 000 gld. — in te so, — da jih le nekaj naštejem: Prispevki za deželno bolnično zgradbo s 6000 gld., za gledališče 30 000 gld., stavbe novega mesarskega mostu 100.000 gld , za osušeuje močvirja i. t. d., a za te namene potrošene svote pridejo v prihodnje budgete le z amortizacijskimi svotami. Finančni odsek stavi na podlagi tega poročila sledeče predloge, iu sicer: 1. ) Slavni mestni zastop naj blagovoli odobriti vse navedene budgetne postavke in sicer z redno potrebščino 182 441 gld., z rednim pokritjem 226.537 gld in s prebitkom 44 096 gld 2. ) Za izredne potrebščine, v poročilu na drobno navedene, dovoli se kredit 43 645 gld., ki je pokriti iz blagajniških preostankov 3) Glede naprave načrta Ljubljanskega mesta Bpremeni se dotični v Beji 5. decembra 1888 storjeni sklep za sedaj v toliko, da nai se napravi načrt samo za stavbinske črte (Baulinien-Plsn) 4) Opirat o potrebnih popravah mestne his--in tivolskega gradu ima stavbinski urad takoj se staviti ter predložiti v najkrajšem času magistratu v daljnje poslovanje. 5.) Vse izročeno prošnje o podporah so s tem rešene. (Dalje prih.j Domače stvari. Josip Marn f. Po dolgi iu mučni bolezni izdihnil je danes dnpoludue* blago svojo dušo veteran slovenskih profesorjev in književnikov, zaslužni predsednik „Matice Slovenske*4, častni kanonik in vitez Franc Jožefovega reda Josip Marn. Pokojnik se je rodil dne* 13. marca 1832. I. v Štangi nad Litijo« Dovršivši l. 1851. srednje šole Ljubljanske, ustopil je v semenišče ter postal I. 1855. kapelanom v Horjulu, kjer je ostal do 1. 1857., ko je bil imenovau profesorjem veronauka in slovenščine na Ljubljanski gimnaziji. Tu je pokojnik deloval tiho in mirno a z najlepšim uspehom celih petintrideset let ter šele laui vsled oslabelega svojega zdravja stopil v zasluženi pokoj. Uzgojil je celo generacijo. Dijakom je bil ne samo izboren učitelj in voditelj, ampak pravi očetovuki prijatelj, tako da so ga vsi ohranili v najboljšem spominu in govorili o njem z največjo hvaležnostjo in z največ|im spoštovanjem. Sloveuako književnost obogatil je pokojnik z mnogimi dobrimi spisi in Ojonumeutalnim „Jezičnikom", neizčrpnim virom za vsakega literarnega zgodovinarja. Že kot gojenec Alojzijevišča zanimal se je pokojni Josip Marn za literaturo in marljivo podpiral tedanjega urednika Cerkvenega časopisa ali Zgoduje Danice ter sam urejal „Da ničico", tednik, katerega so pisali gojenci Alojzijevišča, mej njimi J. Zvegelj in Josip Stritar. PiBal je tudi za druge slovenske liste, kakor za „Vedeža" in „Slovensku Bčelo", sodeloval pri „Sverem pismu*, in Bploh časopisje ne samo gmotno ampak tudi duševno rad podpiral. Prišedši za profesorja ua Ljubljansko gimnazijo začel se je metodično baviti s slovensko filologijo in književnostjo, izdal 1. 1863. „Kratko staroslovensko slovnico" in jel tisto leto v „Učiteljskem Tovarišu" priobčevati razprave, jezikoslovne in pozneje literarno zgodovinske, katerim je nadvzel ime „Jezičnik". To je delo neumornega truda in obsežnega kritičnega preiakavanja, temelj književni zgodovini, s katerim si je pokojni učenjak zaslužil večno hvalo vsega naroda. Posebno skrb posvečeval je pokojnik naj-odličnejšemu našemu literarnemu zavodu „Matici Slovenski", katero je od nje ustanovitve neumorno podpiral in jej bil od leta 1887. vzgleden in delaven predsednik. Za Kopitarjevo slavnost 1. 1880. spisal je za Matico zna-meuito svoje delo „Kopitarjevo spomenico" najtemeljitejši spis o slovečem našem rojaku. Kakor kot kritik, pisatelj, učitelj in duhovnik, bil je pokojnik tudi v socijalnem življenju blag in dobrosrčen, plemenitega mišljenja in radodarnih rok in ve>eu sin majke Slave, zato mu kliče ves narod ob jirerauem grobu: Vječnaja pamjat! — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na jutršnjo slovensko gledališko predstavo, štiriintrideseto te sezone, o kateri smo obširneje govorili že včeraj. Gledališki list prijavljamo ua drugem mestu. Prva predstava Mascagnijeve opere „Cavalleria rusticanau morala se je za ne-nekoliko dni) odgoditi in pride torej še le bodoči mesec na vrsto. Dneve slovenskih predstav v mesecu februvarju nazuanimo jutri. — (Trgovski pleB) bode — kakor se nam poroča — dne 4. februvarja v kazinskih dvo-rauah. Vabila se bodo začela razpošiljati že jutri. Čisti dohodek tega lepega plesa namenjen je humanitarnemu namenu. Vatopuice dobivajo se v pro-uajalnicah gg. K Tilla in K. Kanngerja. Treba je ukazati se z vabilom. — (Klub slov. biciklistov „Ljubljana") ima -anes zvečer ob polu 9. uri „jour-nx>'" v klubovi sobi „pri Slonu". Razgovarjalo se bode tudi o skupini za Sokolovo maskarado, zato se opozarjajo člani, da se udeleže mnogobrojno. — (Vreme.) Kruti mraz se je danes umaknil toplejšim sapam. Nastopilo je mehkeje vreme, akopram še ne prav južuo. Vender se je začela ledena skorja že tajati sem ter tja, posebno na solučni strani. Ako nastopi še južno vreme imeli bodemo blata, da bode groza. Nevarni utegnejo postati tudi snežni plazovi raz streh, ua katerih je toliko snega. Vremenska sprememba je menda splošna, ker se poroča iz raznih krajev o nastalem južnem vremenu. — (Od Save na Dolenjskem) se uam piše : Po vztrajnem prizadevanji vrlega narodnjaka gosj). Tanciga, c. kr. poštarja iz Krške vasi, osnovalo Be jo bilo bralno društvo za vasi Krška vas, Cerklje, Čatež in Skojiica. Pred jednim me-sečem jireiel je gosp. Tancig od deželne vlade potrjeua dotična pravila. Osnovalni odbor je potem sklical sejo minulo uedeljo v gostilno gosp. Kodriča v Krški vasi. Zbralo se je bilo mnogo zavednega kmetskega ljudstva iz gori imenovanih vasij. Pa tudi pet gospodov iz Kostanjevico nas je bilo počastilo s svojim pohodom, ki so uas zabavali s petjem in pouči j i v i m i govoii. V stalni odbor bili so pri tej seji izvoljeni: G. Rudman, trgovec v Krški vasi, predsednikom; g. Taucig podpredsednikom; g. Lajovie deuarničarjem; g. Benedičič, učitelj iz Crkelj, tajnikom. Za odbornike gg. Gantar, nadučitelj; Zevnik, posestuik, iu Ivšič Miha, posestnik, vsi iz Čateža. Naj cvete, raste in uspeva to najnovejše bralno društvo! — (Z Do v joga) se nam piše: Zaradi škr-latice in davice je tukajšnja šola tekoče šolsko leto že drugič zaprta. Prvič moral je pouk prenehati koncem oktobra in drugič sredi t. m. — Dne 22. t. m. okrog polunoći nastal je ogenj v Mojstrani. Pogorela je žaga Janeza Klančnika po dumače „Žag-moštra". Kako je ogenj nastal, ne more se pozve-deti, najbrž zažgala je hudobna roka. Domača požarna bramba bila je precej na uogah, a zaradi obiluih žametov po poti bila je zadržana, tako da je k ognji prišla še le ko so je že ostrešje podrlo. To bil je za požarno bra.nbo prvi slučaj odkar obstoji. — Dne 25. t. m. ponesrečil je jeden delavec iz lini-šice pri Jesenicah doma. Delal je pri železnici. Vrtali in razstreljavali bo kamenje, in ker se jeden strel noče vžgati, hoče ga izbasati, a v tem se vžge in ga osmodi po obrazu. Revež bo težko Še kedaj videl. — (Umrl je) včeraj zjutraj v D o bo v i pri Brežicah tamoSuji župnik gosp. Ivan Kune j, v lepi moški dobi pn dolgotrajni bolezni. Pokojnik bil je vrl duhovnik in rodoljub, podpredsednik Breški čitalnici, ustanovnik družbe sv. Cirila in Metoda, podružnici za Breški okraj ter član okrajnega šol-skeaa sveta Breškega. Bodi mu lahka slovenska zemljica in blag spomin ! — (Gasilno društvo v Šmariji) na Spodujem Štajerskem sklenilo je na svojem zadnjem glavnem zborovanji skoro jednoglasno, da uvede sloveuski poslovut jezik in slovensko poveljevanje. Tako se je društvo postavilo na jedino pravo narodno podlago. Tako je prav! Naj bi mnoga druga društva posnemala vrle Šmarčane. Kavno pri gasilnih društvih se še veliko preveč nemškutari in to prav po nepotrebnem. Dokaz temu bo oua društva, ki so že davnej dala domačemu jeziku svoje pravice. Na tem polji je treba še mnogo jiopraviti. — (Nova loka ln a železnica.) Trgovinsko mini8terstvo dovolilo je drž. poslancu J pl. Szaj-bc! vo in višjemu inženirju H. M ii Morju v Budimpešti, da smeta pričeti pripravlialoa tehuična dela za lokalno železnico od Sevniške postaje do premogokopov pri Št. Janžu na Kranjskem. Ta dela morajo se zvršiti v Šestih mesecih. — (Iz narodnih društev ) Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu priredi veselico v proslavo ustanovitve podružnice na drugi dan svečana 1893 v prostorih „Tolramuke Čitalnice-. Vspotvd obsega nagovor odborniCS govpe J. Vrtovec, deklamacijo, petje in veseloigro „Srce jp odkrila". Potem bode prosta zabava s prijaznim sodelovanjem Hepteta tolmin-kih diletantov m pevskega zbora bralnega društva v Tolminu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopni ua 30 kr za osebo. Ker je čisti dohodek nam« uj n šolBki družbi sv. Cirila m Metoda, sprejemajo se hvaležuo blagovoljen) darovi. — Kmetsko bralno društvo pri sv. Lovrenci ob koroški železnici priredi v nedeljo 5. svečana t. I. veselico v prostorih gosp. A. Pernata. Vapored obsega govore, poročile* blagajnika, petje in veseloigro „Župan". Potem bode prosta zabava s plesom. Vstopnina 30 kr. — H• . itn o vseučiliško literarno zabavno društvo „Zastava" v Zagrebu priredi svojim članom koncert s ple-Bom dne 8. februvariia v prostorih „Hrv. D>matf. Sodelujeta pevski nt tamburaški zbor društva >n voiaška godba. Razne vesti * (Južuo vreme in nesreče.) Na Dunaii bilo je /adnp' dni nastalo južno vreme in se je vsled plazov snega ras streh in vsled ledu, ki se ie naredil čez noč iz ot.aienega snega, prigodiln več nesreč. Ponesrečilo je okolu 50 oseb. Več deiavcev, ki so sneg metali raz streh, padlo je na ulico in se poškodovalo man) ali več. Tudi iz drugih severnih krajev se poroča, da so vsled nastalega južnega vremena ua mnogih krajih bili veliki snežni plazovi in ie železniški promet vsled lega pretrgan. Iz Švice na s** poroča o novib snežnih zametih. * (Gledališče „Tbeatre d u Cirqueu v Antverpenu) zrušilo se ie minuli teden kratko l>red začetkom predstav, vsled eksplozije, kat'*ra dosdaj še ni pojasnjena. Proti polu oam» uri f*uli 80 obiskovalci gledališke kavarne si'en pok iu v istem hipu zrušil se je oder in gledalski prostori. Grozen prizor pokazal »e je očem. I/.moj razvalin se je dvigal dim io izvlekli ho zažgano truplo maši nista, kateremu je odtrgalo jedno roko. Kakor Be aodi, raspočil se je kotel /a parno kurjavo Ko bi se bila eksplozija zgodila jadoo uro pozneje, ko bi se Že pričela predstava, nasula bi grozna katastrofa * (Zmrznen slon) Zverinjak Kludskega utrpel je te dni na potovanji iz Kis Varde v Uogvar na Ogerskem veliko izgubo Veliki slon zmrznil je mej potom in vsa prizadevanja obraniti ga živega, bila so zastonj. Skuhali so mu cel Škaf čaja in vlili vanj steklenico ruma in več litrov kognaka Slon je izpil sicer vse to, a navzlic temu pogin I je na ceHti. Tako poroča ogerski liat „Neinzet". Ćele vsa povest, ni zopet izrodek bujne fantazije, kakor ona o zmrznjenih 16 ciganih. Telegrami ,.Slovenskemu Narodu . Dunaj 26. januvarja. V današnji seji odgovoril minister Wel8eisiieimb na interpelacijo slovenskih poslancev glede odprave slovenščine kot polkovnega jezika pri koroškem pešpolku. Stvarnega ni minister povedal ničesar, ampak odbijal očitanja interpelantov s splošnimi frazami in slabimi dovtipi. Dunaj 26. januvarja. Upravno sodišče razpravljalo danes o pritožbah Antona Hudo-vernika in tovarišev ter Janeza Mallnerja in tovarišev zoper deželno vlado kranjsko radi občinskih volitev na Bledu. Upravno sodišče razveljavilo razsodbo deželne vlade glede glasovanja Franca Tirmana kot pooblaščenca Gustava Voltrinija, sicer pa pritožbi odbilo. Berolin 27. januvarja. Carevič dospel sem in vzprejel včeraj Caprivija v avdijenci. — V včerajšnji seji vojaške komisije rekel Caprivi: Če je Moltke zmatral Ren za najmočnejši jez na svetu, tako iz tega še ne sledi, da ga sploh ni moči prekoračiti. Zato pa je napeti vse sile, da se to onemogoči. London 27. januvarja. „Times" trdi, da se je kediv egiptski le navidezno udal in da mora Angleška skrbeti za vsak slučaj. Štev. 34. Prvikrat! Deželno gledališče v I Dr.pr.5U. V soboto, dne 28 januvarija 1893. Valenska svatba. Igrokaz v štirih dejanjih. — Spisala Ludovik Ganghofer in Marko Brociner. Preložili Fr. Svoboda. — Režiser gospod Ignacij Borštnik. Začetek točno ob llt8. uri, konec po 10. uri zvečer. Driniuit irini driišl v<». Pri predstavi svira godba slavnega domačega peSpolka baron Kuhn St. 17. Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr., IV. do VIII. BO kr., IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste HO kr., II. vrste 50 kr. in III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. — D8topnina v lože 50 kr. — Parterna stojišča 40 kr. — DijaSke ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. —■ Sedeži se dobivajo v Čitalnični trafiki, Šelenbnrgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v četrtek dne '2. februvarija 1*93. Blagajnica ae odpre ob 7. url sveder. Meteorologicno poročilo. g Čas opa- , StanJ? Tem- Ve-Jg ■ barometra . Q zovania __peratura > tiovi Mo- Nebo i krina vi mm. 7. zjutraj i89'H nm. i —14 8 C brezv. megla 9. popol. I 738 4 iu- — 4 2 C si. jzh. jasno 9. zvečer i "< 38 9 nn I— 78 C brezv. obl. 000, Srednja temperatura —8*9', za 73" pod noriualoin. HDunajska "borssa, dne" 27 JHnovama t 1. včeraj — dantss Papirna lenta KUI H8f>0 - gld 9865 Srebrna renta 9820 98 2 i blata renta . 116-70 116 70 •", m ar ona re: ta 101*05 — 101 15 \ k