I IMIIIIIIB pl»Hn!l ▼ {uiovidL Leto LXV., št. 59 Ljubljana, sobota 12. marca I932 Cena !?!n 1.- iz&aja vsa* dan popoldne, izvzemat nedelje m praznike. — Inseratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 Trat Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već ji inseratl petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovora, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Dm 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — ffsfc 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. 1--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NEMČIJA PRED USODNO ODLOČITVIJO Jutri se bodo vršile v Nemčiji predsedniške volitve — Hindenburg ali Hitler? — Popolna negotovost Bernu, 12. marca. Nemčija je danes na predvečeru morda ene najvažnejših in najusodnejših odločitev povojne dobe. Jutri se bodo vršile po vsej državi predsedniške volitve. Izmed štirih kandidatov prihajata v poštev samo dva, to je dosedanji državni predsednik feldmar-šal Hindenburg in vodja nemškega fašističnega pokreta, bivši ličarski pomočnik Adolf Hitler. Kandidat komunistov in kandidat velenemcev sta samo štev-na kandidata in za izvolitev sploh ne prihajata v poštev. Volilna borba se vrši z vsemi najmodernejšimi sredstvi. Za Hindenburgom stoji zmerna Nemči- ja, dočim predstavlja Hitler maso ekstremnih nacijonalistov, nezadovoljne-žev in revolucijonarnih elementov, ki hočejo »rešiti Nemčijo pred popolnim zasužnjen jem,« kakor označujejo miroljubno politiko Briiningove vlade. Niti na sam predvečer volitev se ne da reči, kdo bo zmagal. Pri zadnjih volitvah je bilo 42 milijonov volilnih upravičencev, tokrat pa se je to število povišalo na 44 milijonov. Pri zadnjih volitvah je glasovalo 35 milijonov volilcev in bo tokrat število glasovalcev gotovo večje, dasirav-no se bodo mnogi socialni demokrati in nemški naciionalisti vzdržali glasovanja. Nekateri nemški nacionalisti nočejo glasovati proti Hindenburgu. Za izvolitev bi bilo potrebno najmanj 18 milijonov glasov. Zelo dvomljivo pa je, da bo Hindenburg že pri prvih volitvah dosegel to število. Narodni socialisti s svoje strani so prepričani, da bo zmagal Hitler, ker ga bodo podpirale mase brezposelnih, skoro gotovo pa bodo glasovali zanj tudi komunisti. Zmaga Hindenburga bi pomenila nadaljevanje politike mednarodnega sodelovanja in zbliževanja, dočim bi mogla zmaga hitlerjevcev zavesti Nemčijo v nov gospodarski in politični kaos, ki bi lahko imel usodne posledice za vso Evropo. Briandu izkazana najvišja čast Proglašen je za zaslužnega moža za domovino in bo njegovo ime vklesano na vseh javnih poslopjih Japonska predlaga mir? Novi predlogi japonske vlade za ustavitev sovražnosti Društvo narodov prekinilo zasedanje London, 12. marca. g. Japonski poslanik na Kitajskem je izročil angleškemu poslaniku siru Millesu Lampsonu noto s prošnjo, naj o vsebini obvesti kitajsko vlado. V tej noti izjavljajo japonska civilna in vojaška oblastva, da so pripravljena v smisla resolucije Društva narodov z dne 4. marca pričeti pogajanja s kitajskim] krajevnimi faktorji. Ker se Japonci boje glede nadaljnjega razvoja v borbi na fronti, smatrajo, da se je treba istočasno pogajati glede ustavitve sovražnosti kakor tudi glede umaknitve čet. Kitajci pa zastopajo kakor znano stališče, da je treba najprej ostaviti sovražnosti, nakar bodo avtomatično umaknili svoje oborožene oddelke. Ženeva, 12. marca. g. Izredno plenarno zasedanje Društva narodov je začasno prekinilo svoje zasedanje, in sicer s soglasnim sprejetjem predlagane reso- lucije o ureditvi spora na Daljnjem vzhodu. Kitajski in japonski delegat sta se pri tem vzdržala glasovanja. Kitajski delegat je to utemeljeval s tem, da še nima končnoveljavnih navodil svoje vlade, vendar pa je več kot gotovo, da bo resolucijo naknadno ratificirala. Japonski delegat je izjavil, da soglaša sicer z načeli v resoluciji, vendar pa se je vzdržal glasovanja, ker ima Japonska pomisleke proti uporabi člena 15. pakta Društva narodov. Nato je bilo izvoljenih 6 članov, ki bodo skupno s člani sveta Društva narodov tvorili veliko komisijo. Med izvoljenimi sta tudi švicarski zvezni predsednik Motta in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Prihodnje plenarno zasedanje se bo vršilo na poziv predsednika, vsekakor pa ne pred 1. majem. Češki agrarci odklanjajo Tardieujev nacrt »V en ko v c naglasa, da bi pomenil pristanek na ta načrt samomor čeških agrarcev Praga, 12. marca. > Ven kov< Izraža v »vodniku velike nezadovoljstvo čeških agrareev zaradi Tardieujevega načrta in naglasa, da češkoslovaška ne bi mogla priznati stalnih carinskih ugodnosti Romuniji, Madžarski, Jugoslaviji In Poljski. Predlagani preferenčnl sistem bi pomagal samo agrarnim državam, da bi mogle uspešneje plasirati svoje agrarne pridelke na češkoslovaškem in le majhen del v Avstriji, češkoslovaška bo že v par letih dvignila svoje poljedelstvo tako, da bo lahko krila veo svojo potrebo. Zaradi tega bi pomenil pristanek na Tardieujev načrt pravi samomor. Bukarešta, 12. marca, g. Vse politične stranke se živahno bavijo s problemom srednjeevropskega gospodarskega sodelovanja Te dni je bival v Bukarešti bivši ministrski predsednik Julij Maniu, ki je v tej zadev: razpravljal s člani kmetske Tudi liberalna stranka soglaša s Tardlen-jevim načrtom. Končno veljavno ©tališče bo znano šele tedaj, ko bo mogla vlada podrobnosti načrta sporočiti širši javnosti Na zadevno interpelacijo liberalnega poslanca Djuvare, ki je bila vložena v parlamentu, bo danes odgovoril zunanji minister Gbica. Varšava, 12. marca AA. yIlustrovan 1 Kurier Dzieni« prfobouje razgovor s poljskim zunanjim ministrom o francoskem predlogu glede gospodarske zveze srednjeevropskih držav. Dr. Zaleski je Izjavil, da ga je o tem predlogu obvestil predsednik francoske vlade Tardieu, da pa je to vprašanje dokaj zamotano In da mu rešitve ne bo moči tako hitro najti. Poljska vlada je v stalni zvezi z zainteresiranimi državami. Dobri odnosa j i ten držav s Poljsko Izključil jedo vsako rešitev, ki bi bila v škodo poljskega stranke. Stranka se je izrekla za načrt. I gospodarstva Svojo ženo zadavil Zagreb, 12. marca. n. b Belovara poročajo, da je delavec Vicko Kokič iz Zagreba, ki je bil pred dnevi aretiran in odpeljan v Bolovar pod sumnjo, da je tam ubil svojo ženo, priznal po daljšem obotavljanju svoj zločin. Izgovarja se, da je živel v neprestanem prepiru s svojo ženo. Nekega dne jo je nagovoril, naj odpotuje k bratu v Orahovico v Slavoniji. Žena se je res odločila in je tudi sosedom povedala, da odpotuje proti jugu ter je kmalu nato res izginila iz Zagreba, pa tudi moža ni bilo na spregled. Sosedje so mislili, da je mož spremljal ženo, kakor 6e je tudi v resnici zgodilo. Ko sta z ženo prišla do Belovara, jo je prisilil da je šla z njim ob tiru tako daleč, dokler se mu je zdelo, da jo lahko ubije, ne da bi ju kdo opazil. Tedaj je skočil proti nji ni jo zadavil. Pustil pa je pri mrtvi ženi svoj gumb, ker je meni!, da mora vsak zločinec nekaj pustiti pri svoii žrtvi, da ga ne bi izsledili Dognano je, da je mož imel neko prijateljico v isti hiši. kjer je v Zagrebu stanoval. Danes so Kokica privedli v Zagreb in ga izročili sodišču. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Podržavljenje avtobusnega prometa v Turčiji Angora, 12. marca č. Turška vlada je pripravila dva zakonska načrta, za katera se turška javnost silno zanima, Po prvem zakonskem načrtu nameravajo ukiniti vse privatne avtobusne proge, ki kakorkoli konkurirajo s turškimi državnimi železnicami. Avtobusne proge namerava prevzeti država. Z drugim zakonskim načrtom pa zahteva turška vlada večji kredit za postavitev velikega nacijonalnega spomenika kot simbola prerojene Turčije. Postne znamke v korist brezposelnim Praga, 11. marca. h. Poštnemu ministrstvu so nekatere delavske organizacije poslale predlog, naj bi izdalo poštne znamke, katerih dr odki naj bi pripomogli k olajšanju brezposelnosti. Izdale naj bi se posebne poštne znamke po 1, 2 in 3 Kč, ki bi se prodajale za 1000 odstotkov dražje. Iz prebitka naj bi se ustvaril potem poseben fond za podpiranje brezposelnih. Ce bi poštna uprava izdala 500.000 en o kronskih, 400.000 dvekronskih in 300.000 trikronskih znamk s 100 odstotnim pribitkom, bi znašal izkupiček skoraj 4.5 milijona KC, od katerih bi d~Mla po" - *ar» polovico, fond za brezposelne pa drugo polovico* Proračun pred senatom Beograd, 12. marca. Finančni odbor senata se je sestal danes dopoldne ter pričel razpravo o proračunu, ki ga je Narodna skupščina včeraj predložila senatu. Trajalo bo predvidoma osem do devet dni. Po sprejetju proračuna bo odšel senat na velikonočne počitnice. Poziv športnikom Beograd, 12. marca. Minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič je poslal vsem športnim društvom poziv, naj s priredivijo tekem in drugih prireditev zbirajo sredstva za podporo brezposelnih in siromakov. Minister povdarja v svoji okrožnici, da športna društva nimajo samo naloge telesno vzgajati mladino, marveč da morajo zasledovati tudi višje cilje in pomagati sodržavljanom, ki so v bedi in pomanjkanju. 3ut\i fenomenalni velefllm, v katerem pojeta v glavnih vlogah najslavnejša pevca sveta, člana Metropolitan opere v Newyorku Staietence Union« ima kalorično centralo, producira tedaj potrebno obratno energijo navidez razmeroma drago. Pa vendar tudi pivovarna ne more drugače, nego obratovati z lastno elektrarno. Za svojo fabrikacijo potrebuje namreč obilo pare in to paro ji parni stroji oddajajo tako rekoč zastonj. Tekstilna industrija v Kranju je preskrbljena. Industrija v Tržiču je preskrbljena. Po vsem tem potrebuje kranjski del naše banovine samo še energijo za privatno porabo predvsem za luč. Tudi za poljedelske motorje in za motorje obrtnikov. Toda ta konzum je razmeroma minimalen. Daleč smo še od razmer, ki vladajo v Nemčiji, kjer privatnik na deželi konsu-mira na leto 30 kilovatnih ur. Ce bi bilo treba preskrbeti pol milijona prebivalcev v kranjskem delu banovine z domačo električno energijo, bi bilo treba producirati zanje kvečjemu 15 milijonov kilovatnih ur, v resnici pa najbrž komaj 10 milijonov. Jasno je po vsem tem, da ne potrebujemo nobenih novih elektraren. Za dolgo vrsto let ne. Pač pa potrebujemo električna omrežja. Nadalje potrebujemo organizacijo naših elektraren. Potrebni smo institucije, ki bi skrbela za razdeljevanje električne energije po krajih, ki so je potrebni. To so naši pravi elektrifikacijski problemi Še pogled nazaj Proti koncu 1. 1928 so Kranjske deželne elektrarne z novo energijo začele z elektrifikacijskim delom. Nadaljevati niso mogle po projektu nekdanjega Kranjskega deželnega odbora iz preprostega razloga, ker se je po presledku 15 let v deželi vse temeljito izpremeailo. Nova ideja jih je vodila. Omenil sem že, da je naša, sicer siromašna Slovenija izredno bogata naravnih virov energije. Sava in Drava nam dajeta in nudita izdatne vodne sile. Veliki premogovniki v Hrastniku, Trbovljah, Rajhen-burgu in Kočevju lahko donašajo električnemu gospodarstvu ogromne množine kuriva. Pred vsem lahko producira jo energijo s pr ero ogo vni mi odpadki, ki bi sicer ostali neizkoriščeni. V Sloveniji pa imamo tudi še premogovnik, ki producira manj vreden premog, lignit, premogovnik, ki je v državnih rokah. Ta rjavi premog ne prenaša dobro mehaničnega transporta po železnici, daje pa lahko električni centrali svojo energijo, ki se na ta način lahko poslužuje električnega transporta, škoda bi bilo za velenjski premog, Če bi ga ne izkoriščali za naše gospodarstvo. Tako nekako so pravilno kalkulirali nasledniki Kranjskega deželnega odbora. Prav gotovo pa so mislili še na dve stvari. Prvič na to, da je v zadnjih dveh desetletjih parna tehnika izredno napredovala, tako, da kalorične naprave dandanes z velikim uspehom konkurirajo vodnim napravam. Drugič pa na to, da bi vodne naprave ob Savi nikdar ne bile popolnoma samostojne, ker je Sava preveč nestalna. Presenetljivo naglo je projektu sledila izvršitev. Daljnovod, ki naj bi Velenje združil z elektrarno na Završnici, je že postavljen. Zašel je pač nekoliko od smeri, ker je krenil naravnost proti Ljubljani. Na Črnučah končuje v veliki transformatorski postaji, ki že premore 2000 KW. Zakaj je šel daljnovod proti Ljubljani? Zakaj ne direktno na Gorenjsko? Samo zato, ker so Kranjske deželne elektrarne mislile tudi na Dolenjsko in Notranjsko? če še enkrat pomislimo na razvoj elektrifikacije v banovini, o katerem sem pravkar govoril, bomo raz imeli vse to. Daljnovod je predvsem obrnil hrbet štajerskemu delu banovine, ker tam že gospodari elektrarna Fala s svojimi omrežji. Daljnovod hi krenil naravnost proti Završnici, ker kalorična rezerva za to elektrarno še ni absolutno potrebna. Daljnovod je bil vendar zgrajen za konzumente. Konzumentov pa prav za prav ni. razen po deželi, po vaseh in trgih, na Notranjskem in Dolenjskem. Proti Notranjski in Dolenjski se je zaradi tega obrnil velenjski daljnovod. Neka tragika nove deželne elektrifika-cijske akcije leži nedvomno v tem, da ji je usoda ugrabila 15 dragocenih let. V tem kratkem razdobju je bila elektrifikacija brez sodelovanja Kranjskih deželnih elektraren v velikem obsegu že dovršena. Velenjski daljnovod je tedaj prišel prepozno, pa vendarle prekmalu. Prepozno, ker je zamudil poglavitne konzumente in prekmalu, ker ni počakal, da mu nastanejo novi. Zdi se mi. da je morala deželnim elek-trifikatorjem avtomatično nastati tolažba v tej obliki, da so sicer uvideli pasivnost novega projekta, da pa so pričakovali indirektne koristi, na primer s povzdigo tujskega prometa, s pospeševanjem obrti in kmetijstva Ta tolažba vara, če hočejo Kranjske deželne elektrarne po deželi razpresti omrežja visoke napetosti in razdelilna omrežja, morajo investirati najmanj 200 milijonov dinarjev. Prispevki občin so prav tako narodno premoženje, kakor prispevki oblasti. Obrestovanje in amortizacija tako ogromne vsote je težka stvar. Pa saj denarja za vse to ni. Taka elektrifikacija je v času težke svetovne krize skoraj nemogoča. Na žalost je tako. Daljnovod iz Velenj v Črnuče je dograjen. Investirani kapital zahteva letno okroglo 3 milijone dinarjev izdatkov. Za obresti, odpise in vzdrževanje. Za 3 milijone letnih dinarjev je daljnovod prišel prekmalu. To breme bo ostalo in se bo zmanjševalo najbrže zelo počasi. Tempo zmanjševanja težkega dosedanjega elektrifikacijskega bremena bi se pa poostril, če bi naenkrat na koncu daljnovoda zrastel iz tal velik konzument. V kupljeni energiji bi pomagal prenašati kapitalna bremena. Tak velik konzument stoji na videz tu, pripravljen na odjem, na 1 koncu velenjskega daljnovoda: mestna občina ljubljanska. Že v početku leta 1929. so Kranjske deželne elektrarne poskusile pridobiti tega velikega konzumenta, ki bi takoj postavil zgrajeni daljnovod na trdna tla. Toda težave so bile velike in še danes so velike. Če mestna občina ljubljanska ustavi v elektrarni svoj obrat, prihrani samo izdatke za premog in mažo. Izdatki za obrestovanje in odpisovanje v mestni elektrarni investiranega kapitala bi seveda ostali. Ostali bi tudi po večini izdatki za personal. 2e zato. ker bi morala mestna elektrarna prevzeti vlogo obratne rezerve. Koliko pa stane premog, ki ga potrošimo za kilovatno uro? Približno 40 para. Toliko bi mestna občina ljubljanska mogla plačevati za velenjsko električno energijo, če bi ustavila obrat. Leta 1929. so Kranjske deželne elektrarne zahtevale 1,09 Din za kilovatno uro. To je bila nemogoča cena. Mestna elektrarna bi pri tej ceni in pri letni produkciji 5 milijonov kilovatnih ur doplačevala 3.5 milijona dinarjev. Mestna občina ljubljanska bi bila tedaj prevzela skrb za velenjski daljnovod. Seveda so se mestni gospodarji upirali bremenu, ki mestne občine prav za prav prav nič ne briga Pogajanja so zašla na mrtev tir in daljnovod iz Velenj v Črnuče je ostal praktično brez obtežbe. Jasno je, da na ta način ne bo šlo. Tudi v bodoče ne. Nekdo mora nositi stroške preuranjene konstrukcije. Mestni denar je prav tako narodno premoženje, kakor banovinski. Treba je iskati drugih potov. Problem je tem težji, ker velenjska elektrarna nikakor ne more nuditi dovolj ugodnih cen mestni občini ljubljanski, časopisi so pisali pred kratkim o novi ceni 70 par za kilovatno uro. Seveda je tudi ta cena nesprejemljiva. Zagrebška elektrarna je dobila pred meseci ponudbo bel-gijsko-francoskega premogovnika v Kon-čini. Samo 56 par na kilovatno uro je to podjetje zahtevalo. Po mojih kalkulacijah bi bila ta cena tudi v Ljubljani dosegljiva. Pa kaj pomaga vse to. V Ljubljani imamo živo svojo elektrarno. Sploh se mi zdi skrajno nepravilno, da mislimo na ustavljanje obratov, ki delajo in morejo delati. Ves svet se trudi, da bi spravil industrijo v tek. Samo mi naj ustavljamo obrate, zadržujemo povečanje obstoječih in zaviramo privatno podjetnost? Kaj je treba storifi Po dolgih in težavnih pograjan jih med mestno občino ljubljansko in kranjskimi deželnimi elektrarnami sem lani dobil mandat mestne občine ljubljanske, da preštudiram ves kompleks vprašanj, ld so nastala okoli novega elektrifikacijskega poizkusa kranjskih deželnih elektraren. Z veseljem sem se lotil tega dela in v obširnem elaboratu sem opisal konstrukcijo elektrifikacije, ki bi po mojem mnenju bila edino možna. Seveda se danes, v kratko odmerjenem predavanju ne bom mogel spuščati v potankosti. Opisal pa bom prav na kratko, v ostrih potezah svoj načrt. V dravski banovini imamo dovolj elektraren, na vsak način pa jih bomo v najkrajšem času imeli dovolj. Te elektrarne morajo biti predvsem zaposlene, da visoke investirane vsote ne gredo v nič. O tej zahtevi po mojem mnenju debate ne more biti. Banovina naj se nemudoma porazdeli na električne sreze, ki bodo vsak svoji elektrarni prideljeni. Velikost s rezov se mora seveda prikrojiti velikosti elektraren. V svojem električnem s rezu mora biti vsaka elektrarna varna pred nepotrebno konkurenco. Nobena druga elektrarna ne bi smela posegati s svojimi omrežji v tuj srez. S tako radikalno odredbo bi bil zasi-guran vsem našim elektrarnam obstoj. Vse elektrarne bi brez skrbi gradile razdelje-valna omrežja po s rezu. Elektrifikacija bi nedvomno dobila izdaten impulz. Bojazen, da bi tak s reski električni monopol ogrožal konzumente, je prazna. Veliko koncesijo popolne samostojnosti v svojem s rezu bi namreč morala vsaka elektrarna honorirati z obvezo, da ne bo nikjer prekoračila določenih cen. Na primer cen, ki jih je določila v svojem omrežju elektrarna na Završnici. Informiral sem se bil po naši banovini in povsod sem ugotovil, da bi ta prvi del mojega elektrifikacijskega programa ugajal. Producenti in konzumenti bi bili zadovoljni. Todi ljubljanski električni srez bi moral po mojem mnenju opustiti fiskalno električno politiko in znižati cene za električno energijo. S prvo točko mojega elektrifikacijskega programa je ves v električnih centralah investirani kapital zavarovan, rešen in oplojen. Konzumenti bi dobili prikladne in zelo zmerne cene. S tem pa elektrifikacijski načrt seveda še ne bi bil izčrpan. Vse naše elektrarne bi se morale po mojem načrtu nadalje električno zvezati med seboj. Iz Fale gre itak daljnovod v Laško in Trbovlje. Iz Velenj v Laško ni daleč. Ta zveza bi bila zgrajena z razmeroma majhnimi stroški. Iz Velenj v Ljubljano teče itak že izdaten daljnovod. Zveza tega daljnovoda z elektrarno na Završnici bo prišla, ker je itak projektirana in ta zveza bi prav lahko nanizala vse gorenjske elektrarne. Neprecenljive bi bile koristi električnih zvez med elektrarnami. Prav nobenih rezervnih strojev bi predvsem v elektrarnah ne bilo več treba. Mestna elektrarna ljubljanska je na primer danes brez zadostne obratne rezerve. Večina naših manjših elektraren je v slični situaciji. Skupno omrežje našega električnega gospodarstva bi bilo tako rekoč skupna obratna rezerva. Težki milijoni bi bili na ta način prihranjeni. Električne zveze med elektrarnami pa bi omogočava]e tudi premetavanje energije iz elektrarne v elektrarno, iz električnega sreza v električni srez. To dejstvo je izraženo v tretji točki mojega elektrifikacijskega načrta, ki je nesoorno najvažnejša, (Konec sledi.) !f! Problem sedanjosti Karakteristika sodobnega življenja je Lzraaene v brzini poslovne m življenske borbe. Ta boj, ki dokumentira poslovno taktiko sedanjosti, je lov posameznih industrijskih in trgovskih koncemov za no* vimi tržišči, ki jih pa faktično ni. Vsa tržišča so že zdavnaj prenaoičena s produkti visoko racijonaliziramega industrijskega mehanizma, ki mu je njegova lastna in ne-prerauinana taktika racijonali/acije m ako-mulacije zadala močan ugarec v "živčevje. Prvo kakor drugo je glavni vzrok, da je kriza dosegla to visino, s katere se ne gane. Prvi rezultat krize je bila socijalizacija izgube. Odpuščanje delavstva in zniževanje plav. To je bil teoretičen poizkus rešitve krize, laična teorija brez logike. Atentat industrije na samo sebe. Ta proces jc prinesel kvečjemu mom en ta.no rešitev poedi-ndm podjetjem, ki niso razen *neleqa procenta d i vi de nt izgubila ničesar. S tem pro-oesorm zapiranja tovarn m zniževanja plac se je kriza povečala do kulminacije, kajti delavec-nameščenec je postal kot konzument nemogoč oziroma jc mnogo izgubil na svoji vrednosti. Izvor krize se je iskal za zelenimi mizami s svinčnikom v roki. Operiralo sc je individualno, vsak je iskal rešitev za samega sebe. In jo je našel: Amerika je sežgala žito in kavo. da obdrži ceno. (Počernu riskirati paniko na borzi?) Japonska, ki wna preahiVioo produktov, kot posledico racionalizacije, zavzema kitajski trg in se roga Zvezi narodov. In nato posamezne industrije, ki so svoje obrate popolnoma ustavile. Proces zastajanja poslovnega življenja pa gre še dalje. Borze se zapfrajo v bojazni pred Špekulacijami, konlcurenčnd boj posameznih artikl] ov med seboj prehaja v nesolidne forme. Poslovni človek se je navzel taktike Watf-Streeta. v svoj nazor je sprejel klasično trgovsko moralo ameriškega borzijan-ca. Zan.j je doba konjunkture prirod en pojav, ki nastane v času velikega obtoka denarja. Vzroki krize ga pa ne interesira jo, on pozna le svoj živijenskn smisel: številke. To desetletje je bik) doba ustanavljanja velikih k on ceni ov. Posledica je bila proletariziranje obrtništva. Človek je kapituliral pred strojem. Stroj je postal duša industrije, človek le pripomoček. Mnogo teh koncernov se je zaradi krize umakrrilo v zaledje, a ravno ta gesta jc usrrvarila nove mase brezposelnih. Tako stojtmo zaradi tega procesa zapiranja obratov danes pred vpra>šajijerm. ki je vprašanje vseh petih delov eveta. Tudi vprašanje gospoda Forda in gospoda Morgana. Kam to vodi, je teoretično jasno. Se jasneje po svojrh dejstvih. Teorija je lahko /motna, dejstva nikoli. In dejstva so tou. Dejstva, ki so dovolj porazna za tiste ljudi, ki mislijo, da so poslovni gentjl, a so v resnici lajiki velikega formata. Vedno bolj se opaža sistem zoiževanja pvač. Baje radi krize. Potrjujem. Dejstvo je pa tudi to. da ravno zniževanje plač tn odpuščanje delavcev dela krizo. Delovna sila se prodaja danes na borzi za malenkostno oeno, pcmKfba ye prevelika. Človek je postal produkcijski artikel po znižam/i ceni. Poslcrrno ždvtjenje pa borza brez socijalnosti Dokler ne bo osnova poskrv-nega življenja socijalni čut. bodo vsi natpori za rešitev krize zaman. Socijalnost mora postiti problem, ka se ga bo reševalo tako, da bo vsakdo gledal, da bo socija+nejši od svojega konkurenta. To na;j ho reklama tvornice »X«. Problemi, ki jih rešuje sodobni človek, so: Greta Garbo, radio, Hlm, rumha itd. problem, ki bi ga bilo treba smatrati kot edini problem dvajsetega veka, pa bi morala postati zagonetka, kako rešiti vse tiste brezposelne mrHjone, ki imajo eno samo misel: kos kruha! Aleksander Adam. Audiatur et altera pars Podpisani nisem bil namenjen pisari o Osterčevih skladbah. Vedno me veseli, ako se pojavijo domači proizvodi !>a na? je to na polju umetnosti, znanstva, tehnike ali česarkoli. Zato so me razveselile tudi omenjene skladbe. Bil bi jih šel poslušat prej ali slej. Kritični članek, ki je bil objavljen v 51. štev. »Sloven. Naroda* 3. t. m. in podpisan od »ljubitelja glasbe«, me je pa napotil da sem šel v jrledališče še isti večer. Vse tri enodešanke so napravile name najboljši vtis. In to tako po ideji (stvarni vsebini), kakor po izvedbi. Vsi trije komadi so mojstrovine. Kažejo avtorja, ki je študira! glasbo temeljito, ima fin muzi-kalični čut in umetniški okus, Osterčeva glasba se kosa lahko z najboljšimi svetovnimi deli. Okolnost, da se ne drži stroge kontrapunktike. je giasbi samo v prid. Kakor ne more služiti dvema gospodoma s pridom človek, tako tudi ne more storiti tega glasba, kadar ne nastopa samostojno. Ker so pa, kaT je potom raziskovanj novejšega časa dokazano, za večino ljudi vtisi, ki prihajajo potom očesa (gledanja) silnejši. kakor oni, ki prihajajo potom sluha, ie logično, da se mora podrediti glasba predstavam (igri in plesu). Smo sicer mnenja, da se godi to vedno, kadar nastopa glasba kot spremljevalka, toda temu ni tako. Pomislimo samo na oratoriie n klasično cerkveno glasbo, kjer se ponavljajo iste besede ali stavki včasih po 10 in večkrat zato, ker zahteva to glasba. Da je Ojsterc pravi mojster in da si jc svojega uspeha svest, dokazme tud: dejstvo, da zametu je vsak čin-čin. Dr/ ve tako strogo samo pristnih glasbenih sredstev, da je v tem pogledu naravnost konzervativen. Glasba Medee ie prav., ar stokratska dama s fino izbrano toaleto in prav tako f>no frizuro. V te opremi »c-giblje graciiozno po dvorani in streže gostom s prav tako finimi benbončki. [sto velja za ostala dva komada Medtem ko skoraj vsi skladatelji baletov orkestre po-množujejo. ga pa Osterc nri baletnem k -madu skrči. To je /opet dokaz da ne no-trebuje nikake kričave«*. In res. rudi skrčeni orkester oprav: svojo vlogo sija|no Da ie Osterc pravi umetnik, dokazu|e tudi dejstvo, da si ustvarja besedila sam NTa ta način nride rnegova umetnik.! osebnost najbolje do izraza: tako đelaio najmočnejše umetnike nature. Tako ie delal rudi VVagner. Okolnost da je komponira! Osterc eno-dejanke, kaže, da je on dober poznava'ec življenja, da je dober psiholog. Res je. da so skoraj vse opere dolge, da trajajo običajno po tri ure. Pomisliti pa moramo, da izvirajo opere iz drugih Časov. Ako hodijo današnji skladatelji ista pota. de'a^i to pač zato. ker mislijo, da mora pač tako biti. Osterčeva osebnost je pa tako močna, da sa npa hoditi svojo pot rudi v tem pogledu. Tega pa ne dela iz kapricijoznosti. iz želje po popularnosti itd., temveč je krenil na novo pot zato, ker je to potrebno. Opere so bile namenjene svoječasno gornjim desettisočem. Število teh desetti-sočev se je pa dandanes močno skrčilo. Dandanes mora skoraj vsak intelektualec čez dan delati. On zvečer ne more poslušati z zanimanjem brezkončnih oper, ki so večkrat tudi monotone. Kadar bo na razpolago dovolj cnodejank, bodo voditelji oper lahko izbirali in sestavljali lahko bo M pestre programe, kakor bo pač zahtevala okolnost. Tudi glede izvedbe bodo imeh ravnatelji oper Iaije stališče. Izbrali bodo lahko komade, za katere bodo rnieh pač na razpolago glasove. Take opere bo mogoče izvajati tuda v provinci, rn zdi se trn, da je imel Osterc pred očmi tudi to. Osterčeva muzika ima bodočnost m je slovenskemu narodu v ponos. Hvaležni moramo biti onim, ka so mu omogočili tako temeljit glasbeni studil. Prav posebno hvaležni pa moramo biti njemu. 2deti je le, da bi nam bilo dano šišati še mnogo Osterčeve muzike. Jek! Josipu — Ljubljana naj dobi Pupmore nhee. Nedavno je bila izrečena v V a Sem listu >** lja, naj bi se imenovala ena ljubljanskih ulic, morda Selenburgova, po velikem r»-najditelju in prijatelju Slovencev, profesorju Mihajlu Pupinu, Čijrar intervenciji na mirovni konferenci se imamo zahvaliti, da nam je ohranjen severni del Gorenjske % Blejsko in Bohinjsko kotlina ProSlo nedelje nam je prineslo *Jutroc daijši članek, ki osvetljuje delovanje Pupi novo ▼ Pariz«, ako bi bili Slovenci poslušali Ptrptna, bt danes imeli tudi Koroško, toda na žalost je bilo drugaee... Spe lobi se pa vsekakor, d« dobi Ljubljana Pupinovo ulico in mislim, da izražam Željo veoh Ljubljančanov in Slovencev, ako prosim, da vzame ljubljanski ob-iHnaki »vet na svoji prvi prihodnji seji to vprašanje na dnevni red. ^tar naročnik, — Pretirane najemnine. Najemnine ▼ novih hišah v Ljubljani so se vedno pretirane. Vzemimo samo en primer In sicer stanovanje ▼ Bolgarski ulici. Zahteva se ta eno sobo f 18 m" površine), 1 aabne* (13 m*) kuhinja (10.80 m2) predsobo »3 m2), shrambo itd. skupaj 48 ms letno najemnino 11.400 D>in — ali meseno 950 Din. - - Jasno je, da bj bilo treoa vse take kricefo primere |>r**-tii&nin najemen;*.n odpraviti. — Naieii::*ik. Koledar. Danes: Sobota. 12. marca: katoJbcani: Gregor V.. Božana; pravoslavni; 2b. februarja, Vasilije. Jutri: Nedelja, IX marca; katoličam: Tiha nedelja. Svetovid, Rozarua: pravosLa-v-nii 29. februarja, Kasijan. Današnje prireditve. Kino Matica: Bo že zopet bolje! Proslava bOletnice ge Mase Gromove in g. Ivo Sancina ob 20 v Unionu Udruženje jugosloven*kih inienjerjev ra arhitektov občni zbor ob pol 20 v lastnem lokalu v Kazini. Bežigrajsko pevsko društvo prvi pevsk | koncert ob 20 v d-vorani Sokola III. 'artiljerijska vojašnica). ĆeškoSl o venska Obec predavanje učiteljice Bendove o J i rasicu ob 20. v reotavra-ciji Zvezda. Šentjakobski gledališki oder »Sedem njegovih grehov« ob 20.15. Mestno središče TM občna zbor ob 17. v Akademskem kolegiju. Prireditve v nedelja Kino Matica: Ljubezen Mihajla Petrova. Oblastni odbor Rdečega križa obeni ■Axyr ob 10_ na magistratu. Slovensko lovsko društvo. 2la\Tia slcupščina ob 10. v steklenem salonu restavracije ^lavnega kolodvora. Sokol L prošlavs 100 letnice TyrSeve£a rojstva ob 11 na Taboru. Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola ob 16 »Trojčki iz Damaska« v Narodnem domu. Šentjakobski gledališki oder »Sedem njegovih grehov« ob 20.15. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Dr Piocoli. Dunajska u 6 iii Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0. Potujte na nase morje; »SLOVENSKI NAROD«, to* H. MSI asi Gromovi v spominsGo Grifigo Vedno, kadar me obiščeš, prinese* t teboj južne toplote, vonja južnih rož, lavorja m oranž. — S Teboj te je preselil v Ljubljano del tržaškega podnebja, del one kam-panije, kjer si domovala. Ko sem prtila pred dvajsetimi leti kot novoporočena v Trst, si mi našla stan ovan je v svoji soseščini z razgledom na morje. Le dva vrta in steza med nfima so naju ločiti. Pa mi je zadonelo z filtra j preko vrtov: »Dobro jutro, gospa Morat Kako ste spali? — Kako je kaj! itd. In počutila sem se tedaj vet dobro v svojem gnezdu, saj me je poleg tvoje mlade sreče grela zavest, da imam za sosedo najboljšo ženo, kar jih je rodila kraška zemlja. BUa si že tedaj popularna, spoštovana in ljubljena. Scala santa, kjer si stanovala, je bila tržaških Slovencev božja pot. Prihajali so različni romarji: veseli, žalostni, potrebni pomoči, nasveta, tolažbe itd. Odhajali so poživi jeni in oblaženi. Fluid Tvoje notranjosti so podzavestno čutili, oni blažilni fluid, ki ga preliva plemenita, kristalno čista duša v dušo bližnjega. In hodila sem tudi jaz k Tebi, spočetka sama, pozneje z otroki, ki ~o Te tako vzljubili! Prehitro nas je razpodila burja političnih dogodkov. Našla sem Te spet v Ljubljani in po nekaj letih si mi postala spet soseda, sicer ne bližnja, a pot Te vodi mimo mojih oken, Ti me kličeš, obiskuješ *er pripoveduješ. Povesti so, resnične povesti, zajete z dna življenja, a brez konca in kraja; konec teh žalostnih povesti — veselih ni vmes — čaka Tebe. — In Ti razmišljaš, misliš z bolestjo, kako bi zaključila to ali ono žalostno povest. Glej, draga gospa Maša, nad dvajset let Te poznam m neštetokrat si mi pripovedovala, a nikdar o praznih čenčah, nik- dar o klobukih, ki so Tebi sicer potreba, m nikdar vsebina. Zašla sem! Rada bi Ti nekaj drugega povedala. Glej, pomagala si brezposelnim, skrbela si kot mati za sirote in dijake, preskrbela si kot matiQttdihtii.aloumlhxvymm skrbela nezakonskim materam in njih otrokom zavetje itd. Ti nisi nikdar obsojala, rrčunala si vedno z življenjem, Tvoj namen je bil vsekdar: drgniti človeka! In to razumeš Ti tako temeljito, kot nihče drugi. V Tvojih očeh ni nihče lopov, nihče fa~ Hran študent, v Tvojih očeh ni zavržencev, kajti Ti iščeš v obsojencih le vrline — m ko prideš stvari do dna — vse odpuščaš. O, kako lahko bi bilo življenje, ko bi imeli vsi ljudje Tvoje nazore, ko bi vsi tako ljubih in odpuščali . . . Veseliš se z veselimi, trpiš s trpečimi, a želiš vsem le sreče in zado-voljnostt. V Tebi ni sence zavisti, Tvoje teče ne pozna maščevalnosti, kajti Tvoja velika duša je brezmejna ljubezen in dobrota. Kako trpimo matere radi neuspehov de-ce, kako težko pade na nas vsaka ljudska sodba. A Ti primes mladega grešnika z ljubeznivo besedo, ga karajoče streseš in porečeš: »Ja otrok, kaj pa misliš? Talent imaš, mislec si, dobrega srca si, ne poslušaj ljudi, ki te ne poznajo, jaz pa te poznam m vem, da boš vr.iprej priden. L>aj, daj, otrok, bodi dober, glej, radi tebe trpimo!« Tvoja beseda je kot božja postava, izrečena med bliskom in gromom . . . Obrneš se k staršem in jtm govoriš: »Kaj hočete — neizkušen je, bodite prizanesljivi! Glejte, tatička Masarvka so vrgli iz šole — a danes? — Ljudje božji, saj veste, kaj so otroci!« Pa dobiš obupano mater — hči se je »pozabita. — Pa tako lepo potolažiš mater, potolažiš razdvojeno hčer in ju pobotaš, češ, srj ni ne prva in ne zadnja. Medtem, ko drugi opravljajo, Ti spravljaš in iščeš bližnjemu jasnih zvezd z besedo in dejanjem. Glej, to sem Ti hotela povedati: Ti znaš dvigniti, duševno dvigniti človeka, kakor nihče drugi. Koliko st jih pripeljala na plan, dvignila jim glavo, češ, storil si napako — to je vse človeško, a kje je pisano, da ne smeš vstati, če si padel? — Marsikomu si zbrisala pečat sramote in manjvrednosti s čela in ga postavila v \Tsto krepostnih ljudi. Draga g. Maša, v imenu vseh onih »ponižanih in razžaljenih«: bog Ti daj srečo! Tebi, ki si posvetila tvoje bogato živ-ttenie bednemu človeštvu, ponavljam danes ko Te vsi proslavljamo, znane besede neše odlične osebnosti: »Kako bi bila srečna do-mmnna naša, ko bi bila vsaka druga žena — Maša!« Tvoja Mara Lamutova. Obupen položaj na Jesenicah 2300 delavcev In 6000 njihovih svojcev, med njimi 1000 otrok v nevarnosti, da ostanejo brez kruha Jesenice, 12. marca. Jesenice, pred meseci še tako živahne, so postale torišče obupa in bede. Pred kratkim je tu se kipelo polno življenje, Culi so se na gričih veseli vzkliki mladih smučarjev, vršile so se predstave, akademije, koncerti, v tovarni so peli stroji svojo monotono pesem, danes pa vlada tu beda, obup in strašna *krb, kaj bo prinesla bližnja bodočnost. Od decembra sem padajo na naše pridno delavstvo udarci, eden hujši od drugega, ki hočejo uničiti vse dobrine, kar so jih naši ubogi delavci, nameščenci in obrtniki ustvarili z velikim trudom v dolgih desetletjih. Za božične praznike je bilo odpovedano delo vsemu delavstvu Le obljube merodaj-nih faktorjev lastnikom podjetja so preprečile popolno ustavitev obrata. Sedaj pa, ko se bližajo prazniki vstajenja, je odpovedano vsem delavcem in nameščencem. Z odpovedjo bo direktno prizadetih 2300 delavcev in nameščencev s 6000 svojci, indirektno pa na tisoče trgovcev, obrtnikov, kmetovalcev in njih svojcev. Od srede decembra so obratovale tovarne v zelo skrčenem obsegu. Nekateri delavci so delali dnevno 4 ure, drugi 6 do 8 ur, nekateri pa so bili sploh dalje časa na dopustu. Plače mnogih delavcev so radi skrčenega obratovanja padle na polovico, zato so narasli njih dolgov, pri trgovcih in obrtnikih na strahotne višine. Kaj nas čaka pri popolni ustavitvi obrata, ko ni denarja? Trgovine so slabo založene, denarja za nabavo novega blaga ni. Ker delavstvo ni moglo zadostiti plačilnim obveznostim napram trgovcem in obrtnikom in ker se je moralo omejiti na nakup le najnujnejših potrebščin, so prišli tudi trgovci in obrtniki v sila težak položaj ter morali odpustiti skoraj vse svoje pomočnike in pomočnice. Radi skrčenega obratovanja, dovoza izdelkov, sirovin, blaga, življenjskih potrebščin in pomanjkanja denarja je silno padla frekvenca gorenjske železnice, kar je povzročilo, da so tudi tu morali reducirati večje število železniških delavcev, ki so delali že itak za skrajno nizke plače. Tako se nam obeta, da bomo za veliko noč brezposelni skoraj vsi. že sedaj vlada pri delavcih z velikimi družinami prava trdnjav-ska lakota, so primeri, da je oče bolan, doma pa ima 8 nepreskrbljenih otrok, so primeri, da so očetje s 5 do 8 nepreskrbljenimi otroki že dolge mesece brez dela. Mladina nima jesti, ne obleke, ne obutve, živi od tega. Kar ji dajejo usmiljena srca, sedaj pa ne bo sploh nikogar, ki bi jo mogel podpreti. Ni nas namen posegati v stvari, ki posegajo v delokrog delodajalcev in delojemalcev, to je zadeva njih samih. Dolžnost merodajnih krogov pa je, da ukrenejo vse potrebno, da ne pride do dejanskega iz_ prtja 2300 ljudi, ki so napram državi ved-do v polni meri vršili svoje državljanske dolžnosti. Storiti se mora ob 12. uri, da se prepreči katastrofa, da se reši počasnega umiranja 1000 gladnih otrok. Gospoda, pustite vse formalnosti na strani, tu je treba odločne in hitre poteze, tu je treba, da govorita srce in zdrav razum. Za prehrano 6000 ljudi so vsa sredstva, ki jih ima občina in razne dobrodelne ustanove le kaplja v morje in bi ta sredstva zadostovala le za nekaj dni. V slučaju zastoja v obratovanju tovarn KID bi se rabilo mesečno najmanj Din 500.000, toda odkod jih vzeti. Pomisliti pa moramo tudi ako bi se ta sredstva dobilo, da pomeni Din 500.000 za podpore brezposelnim velik minus v našem narodnem gospodarstvu. Našim ljudem se mora dati prilike dela in zaslužka in to na ta način, da se dobe krediti Narodne banke, da omogočijo industriji nadaljnje obratovanje. Ti krediti bi bili za splošno gospodarstvo v naših krajih oni blagodejni fluid, ki bi mahoma vzbudil tvorne sile našega gospodarskega spanja, ki je naraven pojav obubožanja najširših plasti naroda, ki nima nobne kupne moči. Namesto podpor, dajte nam dela, delo rodi redno svoje sadove. Denar, potrošen v s vrh o novih pogonskih moči našega gospodarskega življenja bo prinesel državi sami. kakor tudi Narodni banki bogate obresti. Spomenica NSZ Ljubljana, 12. marca. Ker so se gospodarske in socijalne razmere v dravski banovini zadnje čase zelo poslabšale, ker se po vrsti ustavljajo obrati in je preko noči ostalo sredi zime več tisoč delavcev z rodbinami na cesti in je beda vsak dan večja, je Narodna strokovna zveza sestavila posebno spomenico, naslovljeno na presednika vlade g. Pera Zivkoviča. Spomenica se glasi: Nevzdržen položaj, ki je nastal v dravski banovini v vrstah našega delavstva, nas sili, da se obrnemo na kr. vlado z nujno prošnjo za čim prejšnjo pomoč in ukrepe, da se omili velika beda med delovnimi sloji. Vsak dan nam prinaša nove redukcije in zniževanje plač ter s tem nove vrste brezposelnih in novi kader nezadovoljnih. Položaj postaja iz dneva v dan nevzdržnejsi in ljudstva se loteva obup. Treba je hitre pomoči in nujnih ukrepov, da se to težko zlo Čim preje ozdravi. Poleg redukcij v manjših podjetjih, so velike redukcije pri Trboveljski premogo-kopni družbi in Kranjski industrijski družbi ter bo s temi redukcijami število brezposelnih nenavadno poraslo. Udarec rudarjev in kovinarjev pa je še težji z ozirom na pravilnik bratovske skladnice iz leta 1924, v katerem členi 48, 49 in 50 jemljejo zavarovancem bratovskib skladnic vse pravice, če Odbor agilne podružnice Kola jagoslovenakih sester Moste-Sv. Peter praznuje jutri ob V% 16. v šoli v Mostah 10 letnico svojega plodonosnega delovanja s slavnostnim občnim zborom, ki ima naslednji dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. poročilo o 10-letnem delovanju glavnega odbora; 3. blagajniško poročilo; 4. poročilo nadzorstvenega odbora; 5. volitve glavnega odbora; 6. volitev predsednice; 7. slučajnosti. K obilni udeležbi so vabljene vse članice in prijatelji društva, Agilnemu človekoljubnemu društvu pod predsedstvom požrtvovalne ge. Marice Kruharjeve iskrene čestitke! se v Šestih mesecih znova ne zaposlijo. Brezposleni so danes prepuščeni sami sebi in le nekateri so deležni malenkostne podpore javnih borz dela. Nujno je misliti na pomoč tem revežem, ker iz njih raste največja nezadovoljnost. Izvrševarm odbor Narodne strokovne zveze in vse njene podružnice se obračajo v najtežjem času na kr. vlado z nujno prošnjo, naj se stori vse v omiljenje bede in odpravo današnjega težkega položaja.. Predvsem naj se poskrbi za rudarje ir kovinarje in se naj spremene 51 48, 49 in 50 pravilnika o bratovskiv skladni ca h ter si jim tako zasigura že vse pridobljene pravice. V ostalem pa prosimo, naj se vposievajo predlogi ljubljanske Delavske zbornice, ki so bili predloženi kr. vladi s spomenico 4. marca 1932 in ki so izraz želja vseh organizacij registriranih pri tej instituciji. Trdno verujemo, da bo kr. vlada znala storiti vse v dobrobit in spas države in njenega naroda. Spomenica je bila poslana tudi ministru za trgovino in industrijo g. dr. Kramerju, ministru za socijalno politiko g. Puclju, vsem senatorjem - in poslancem dravske banovine, Kako je treba gojiti šparglje Iz predavanja nadzornika g. štreklja pod okriljem podružnice SVD Dasi je nase vrtnarstvo, zlasti v Ljubljani, precej razvito, se vse premalo zanimamo za gojenje špargljev, čeprav vidimo, da velike količine te povrtnine uvažamo iz inozemstva. Da so šparglji prvovrstna prikuha, vidimo po visoki ceni in tudi po surogatih, katerih se gospodinje poslužujejo v nadomestilo. To so: črni koren, mangoldovi peclji, divji špargelj, h melje vi odganjki in peclji spargljeve solate. Špargelj ljubi solnčno lego in nepre-težko, propustno zemljo. Težka ilovica in lega, kjer je blizu talna voda, niso za špargelj. Zemljišče, ki ga v to določimo, moramo 60 cm globoko prekopati (rigola-ti), po možnosti jeseni, da se čez zimo zemlja zdrobi, napije vlage in postane rodovitne jsa. Ob rigolanju ne gnojimo, ker globoko zakopan gnoj ne učinkuje; naravnost škodljivo pa bi bilo, ako bi zakopali V rigolan svet vejevje, ki nima gnojilne vrednosti, ampak je celo nevarno, da povzroči v zemlji Škodljivo plesen. Teorija takega početja prehaja žal *e danes ponekod v prakso. Šparglje sadimo spomladi, ko se zemlja, malo ogreje. Odbrali si bomo enoletne sadike, ker so boljše, kakor dvoletne; triletnih pa za uspešen nasad ne smemo uporabljati. Sadimo jih v vrstah, ki morajo biti po 1 m oddaljene , sadike v vrstah pa po 50 cm. Se pripravnejfti način za gojenje na vrtu Je, ako jih sadimo po dve vrsti skupaj. V tem, drugem primeru usmerimo vrste v razdalji po 50 cm, sadike v vrstah pa po 80 cm narazen. Zaradi botjše Izrabe prostora in obsevanja postavimo sadike v triko tu. de pa po tem načinu želimo nasaditi še nadaljnji dve vrsti, moramo odmeriti vmesno razdaljo 150 cm. Ako smo se odločili, da posadimo samo po eno vrsto, napravimo ob vrvici v ravni črti na prekopanem in poravnanem zemljišču 50 cm širok in 20 cm globok jarek. (Slika 1.) Zemljo, ki jo i zmečemo iz tega jarka, zlagamo na obe strani in jo nekoliko z lopato potlačimo, da se ne vsiplje v jarek. Potem napnemo vrvico po sredini jarka in nabodemo ob njej male palčiće v razdalji 50 cm. S tem označimo točno mesta za sadike. Ob vsaki palčići naredimo z roko kakih 10 cm visok kupček zemlje, podoben vzvišeni krtini. Saddmo pa tako, da postavimo sadiko ob palčići vrh zemeljskega kupčka, porazdelimo enakomerno navzdol korenine in jih nekoliko z zemljo prisujemo in pritisnemo, da stoje mirno. Ko so v celi vrsti sadike postavljene in prisu te, natrosimo po jarku toliko dobrega, podelanega gnoja, kolikor ga običajno rabimo, ko gnojimo za drugo zele-njad. Ta gnoj še pokrijemo z zemljo tako visoko, da so spargljeve glavice kakih 5 cm pod površjem. Debelejša plast zemlje vrhu špa^gl^evih sadik bi nasadu škodovala, da bi slabotno odgnal ali pa se še celo zadušil. Odvisna zemlja iz jarka, ki leži ob straneh nametana ostane v letu nasada in še eno leto kasneje na mestu, ker prvi dve leti morajo biti mlade rastline le plitvo pokrite, ker se taico boljše razvijejo in okrepe. Pogosto okopavanje zemeljske skorje in zatiranje plevela je neodložljivo delo v špargljevem nasadu. Jeseni, konec drugega poletja, natrosimo po nasadu v jarke gnoj, vrhu gnoja pa namećemo zemljo, ki Je doslej ležala v grebenu ob straneh. Gredico poravnamo, da je taka, kakor so druge navadne na vrtu. Koristno je, ako po poravnani gredici plitvo po dk opijem d še umetni gnoj. (Tomaževo žlindro, kalijevo sol in apneni dušik.) Ako smo se pa odločili saditi šparglje po dve vrsti skupaj ia gredici, izkopljemo na prekopanem zemljišču 70—80 cm širok in 20 cm globok jarek. V sredi, vzdolž jarka napnemo dve vrvici v razdalji 50 cm. Ob vsaki za pičimo male količke po 80 om narazen. I*ri tem pazimo, da stoje količki v trikotu. Kakor je povedano pri prejšnjem načinu sajenja, t. j. za eno vrsto, posadimo šparglje tudi v dveh vrstah na zemeljske kupčke ob količkih. Za tem natrosimo gnoj v jarek in pokrijemo z zemljo le toliko, da so glavice špargljev kakih 5 cm pod zemljo. Za nasaditev nadaljnjih dveh vrst v razdalji po 50 cm moramo vmes odmeriti 150 cm širok prostor. Ta prostor Je potreben za kasnejše rasprostiranje korenin, prvi dve leti pa tudi za zemljo, ki je iz jarkov naložena. Po jesenskem pognojen ju konec drugega leta poravnamo zemljo, zakaj v pomladi tretjega leta bomo deležni prvega pridelka. Sredi aprila že priklijejo na dan prvi šparglji, ki rasto hitreje ali počasneje, kakršno je pač vreme. Ob toplih dneh in če je zemlja dovolj vlažna, rasto hitro, do 10 cm na dan. Radi solnčne svetlobe pa ozelene, zato nekateri takih ne marajo. Da pridelamo bele, jih pokrivamo, čim ee prikažejo iz zemlje. Za ookrivala rabijo 20—25 cm visoke lončene zvone, še bolj pripravne so pa 25 cm dolge lesene cevke s premerom votline 4 cm. Najboljši les za to Je vrbov in topolov (jagned). V nadomestilo lesenih cevi napravimo cevi tudi takih dimenzij iz pločevine. Da trdnejše stoje in ne popadajo, jih spodaj od dveh strani ospičimo. Zaradi potrebne teme v cevkah položimo vrhu malo deščico, košček opeke aH kak kamenček. Ko odrastejo Šparglji dovolj visoko, jih z dletastim nožem odrežemo, cevke pa postavimo na nove odganjke. Tako nabiramo šparglje dalje vsak dan ali vsak drugi dan, kakor že rasto do 20. Junija Takrat pa moramo nehati, ker bi nadaljnje izpod rezavanje odganjkov rastline opešalo, da bi v naslednjem letu imeli le droben in pičel pridelek. Da se tedaj nasad okrepi in nabere moči za bodoče leto, končamo izpodrezavati 20. junija in jih v tem času tudi pognojimo. Odslej gnojimo vsako leto šparglje konec junija. Na zemljiščih, ki so bogata na humusu, kakor v LJubljani na krakovskih in trnovskih vrtovih, lahko gnojimo samo z umetnimi gnojili in le vsako četrto ali peto leto s hlevskim gnojem. V krajih z vetrovi je koristno, da po 20. juniju postavimo k vsaki sadiki količek, na katerega privežemo 1% do 2 m visoka stebla, da jih veter ne polomi, zaradi česar bi rastlina opešala. Nekateri gojitelji sade šparglje 15 do 20 cm pod površje zemlje, tedaj 5—10 cm nižje, kakor je bilo v začetku povedano. (Slika 2.) V jeseni, koncem drugega poletja po nasadu, ne zravnajo samo zemlje, ki je nakopičena ob straneh, temveč na-grebejo vrhu nasadov v vrstah Še zemljo iz prostorov med vrstami, da nastanejo med vrstami jarki. Nasad je podoben visoko obokani gredici. Na tako napravljeni gredici ni treba odganjajočih špargljev pokrivati s cevkami ali z lonci, ker odganjajo iz globme 30—40 cm, zato jih spod-rezujejo, čim pokažejo glavico na površju. To je dobra stran, ali je še večja slaba stran, ker iz globoko nasutih gredic odganjajo šparglji kasneje in drobnejši pridelek. Tudi se pri takem izpod rezo van ju pokvari v zemlji mnogo drugih odganjkov. Ko nastopi jesen, začno špargljeva stebla in listje rumeneti in vsihati. Pripravlja se na zimski počitek. Tedaj porežemo stebla kakih 10 cm pod površjem zemlje, spravimo na kup in zažgemo, zakaj spodaj pod površtem zemlje v steblih je mno-gokje ličinka spargljeve muhe, ki je velik škodljivec. Z ognjem tudi uničimo trose rje, ki mnogokje napada špargelj. Prostor med vrstami, 1 m pri eno vrstnem nasadu, 1.50 m pri dvovrstnem, izrabimo že od prvega teta dalje po nasadu za drago povrtntno. Najboljše je, da sadimo ozir. se Jemo nizko, ki ne dela sence, n. pr. česen, čebulo, nizki fižol, nizki grah, solato itd. Špargljev je več vrst. Preizkušene, najboljše so: zgodnji argentenil, erfurtski velikan in brunšviški špargeij. Sadike vzgojimo, ako plitvo, 1 cm globoko pose-Jemo seme prav na redko v vrstice, ki naj bodo po 25—30 cm narazen. Tudi špargelj ima škodljivce. Ti so špargljev zel eno modri, z rdečimi in rumenimi pikami olepšan, kakih 7 mm velik špargljev hrošček ki leže jajčka na odganjke. Zatiramo ga ako ga zjutraj, ko je še dremoten, obiramo. Drugi je špargljeva muha, ki leže jajčka na stebla ob zemlji, da ličinka razjeda stebla v sredini, če jeseni porežemo nizko stebla in zažgemo, uničimo tudi te ličinke. Da odvračamo špargljevo rjo. poškropimo nasad z bor-dološko mešanico, t. j. 2% raztopina bakrene galice in primerna količina apna. zmešano v vodi. Ako pravilno oskrbujemo spargljeve nasade, zlasti, da ne grešimo s poznim iz-podrezavanjem po 20. juniju, trajajo 20 In več let ter donašajo več dohodkov, kakor vsaka druga zelenjadna kultura. Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 4., YiS in 9*4 zvečer. Ufafllm vesele zabave, smeha in dovtipov. V glavnih vlogah DOLLT HAAS H. FL RCHMANN FR1TZ GRtTNBATTM Dopolnilo najnovejši zvočni tednik in prvi domači zvočni film zagrebške tvrdke »Svetlotone Elitni kino Matica Telefon 2124. Esperanto Mednarodni >Csen Lnstfetatc ▼ Haa^ra. ustanoviten i. 1980. izdaja v esperanta mesečnik >L#a Praktikol«. Njegov namen al propaganda esperanta, temveč vade in in-popohiitev jezikovnega znanj« v esperanta na zabavni in poaini podlagi. Frtv* St>enr*4-ka prinaša tudi naslove esperantski dopisnikov. Proučevanju slovničnih voraAarrJ slovarja .in sloga v esperantu je posvečen* nova priloga eaper&ntekega tednika >He-roldo de Esperanto^ nazvana >£«mgrra KrW •tikoc- Njen glavni urednik (Je profesor rimska im i verze dr. B. Mfrgliorini, ki um pomaga urednik >Enciklopedia Kal lana« ▼ Rimu S. La Colla. — Mestna knjižnic* ▼ Chemnrtzu ima mnogo esperantskih poblt-kaclj in dva esperantska lista, ki Jo itn-d je zelo rad! čltajo. — V vasi Gobi Is prt Dresdenu so u>vedli esperanto kot obvezni predmet na rimski Soli. Šolski upravrtejj W. Hann propagira eep-aranto med ftoisko mladino z velikim uspehom ie več let. —-Za 24. svetovni kongres esperantlstov, Id bo letos med 'počitnicami t Pariza, je prispelo te 140 prijav. — Zveza estonskih esperantlstov proslavi te dni svojo 10-let-nico, — Liga nemških esperantlstov na Češkoslovaškem proslavi te dal 35-letnlco obstoja — V Carigradu nameravajo espe-rantistl zopet organizirati sveoo turških esperantlstov. V kratkem izide fcarftko-esperantskl slovar. — V danskem mesta Aabvnoj skrbita za pouk esperanta država Ln občina. — V Italijanskem mestu Livor-nu pripravlja odbor Italijanske mornariške jednote tečaj esperanta kot pripravo za pouk angleščine in francoščine. Ni to prvi primer, da se rabi esperanto kot podlaga za studiranje živih jezikov. Poskusi v tem pogledu so se dobro obnesli zlasti na šolah v angleškem mestu BIshop-Auck-lan-du. — Na gimnaziji v Pulju poučuje esperanto sam ravnatelj; v tehničnem zavod/u v Berdononl imajo tudi tečaj esperanta. — Lipski velesejem je zopet izdal reklamne prospekte v esperantu. — Esperantska kronika je zabeležila tudi vest, da je dala ljubljanska mestna občina 1000 Dhi podpore klubu esperantistov in da mu je obljubila podporo tudi Zbornica TOI. — Uprava esperantskega mesečnika >!ua Pro-greso< v Pragi VSI, Socharska 2, pošilja brezplačno na vpogled posamezne številke. 9TR0iK£ NOGAVtCt tllGOM Najboljše, najtra^epe. V restavraciji. — Gospod ravnatelj, tole vino je staro 30 let. — Cujte. gospod plačilni, za to starost se mi pa zdi steJdsnjca Yenvanje odlikovan od bratska drtave nčitelj — upravitelj. Z enakim odli kovanjem je odlikovan tudi g. Anton B u p k e 1 j c a, župan v Tuhinju. Obema odliko vancema je pretekli četrtek izročal odlik o-vanie generalni konzul CSR v Ljubljani g inž. Josip Sevčik Čestitamo! — Konkurzi in poravnave v mesecu te-hruarju. Urad za splošno državno statistiko p*i notranjem ministrstvu uradno razglaša, da je bik) februarja meseca 1932 v vsej državi 82 stečajev in 277 prisilnih poravnav izven stečaja. Ti stečaji in poravnave so porazdeljeni po banovinah takole (prva številka stečaji, druga prisilne poravnave): vardarska banovina 13. 3; vrbaska banovina 16, 10; dravska banovina 5. 18; drinska banovina 8, 12; dunavska banovina 9, 30: zet-ska banovina 6, 3; moravska banovina 14, 1; primorska banovina 5, 8; savska banovina 18, 32; področje Beograda 3. 10. V istem mesecu leta 1932 je bilo v vsej državi 33 stečajev in 50 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah so bili ti stečaji in poravnave takole: vardarska 4, 0; vrbaska 0, 1; dravska 9, S; drinska 5, 6; dunavska 7, 19; zet-ska 0, 0; moravska 1. 0; primorska 1, 2; savska 3, 14. področje Beograda 3, 0. —. Prepoved zahajanja v krnne. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo delavcu v Pivoli Jožefu Potočniku zahajanje v kreme za dve leti. — Raaid društev. Društvo državnih upravnih pisarniških uradnikov za dravsko banovino v Ljubljani in izobraževalno društvo v Stonjcib sta se prostovoljno razšli. — Kmetijska filmska prireditev v Naklem pri Kranju. V narodni šoli v Naklem se je vršilo dne 6. t. m. poučno kmetijsko filmsko predavanje, katerega se je udeležilo 114 oseb. Udeleženci so sledili živim slikam, ki so nazorno pokazale najnovejše načine kmetovanja, z izrednim zanimanjem. Predaval je kmet. ref. Sustič iz Kranja. Prt aparatu pa je vneto sodeloval ravnatelj agri-kulturnega urada v Zagrebu Šolski radio« bo določil pn seji koncem marca program oddaj za šolske ure do konca tekočega šolskega leta. zato naproša predavatelja in predavateljice, ki imajo na razpolago za šole primerne teme in ki imajo veselje za sodelovanje pn tej važni šolski instituciji, da nam to javijo na naslov: Ju-iioslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Frančiškan Kka ulica 671 Ce primanjka včasih hrane pri kosilu ali večerji, ga ni boljšega nadomestila kakor je »Sadvita« sadje v čokoladi. »Sadvita« je tečna, okusna, osvežujoča in nasitna. Vrečice Din 5. 3540 — Triglavski dan na Kredarici bo odprt in oskrbovan od 18. marca preko velike noči do inkl. 4. aprila. — Pogubonos-ne^a razdejanja po različnih škodljivcih ki so prezimili v Vašem sadovnjaku se ubranite najbolje, ako v lepin pomladanskih dneh temeljito obrizgate ozir. namažete sadno drevje z ARBORINOM. >CHrl\IOTECHNA« družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10 ina dvorišču veletrgovine A. k K. Skaberne). loo-n ELEGANTNA DAMA se poslužuje trajne in vodne ondulacije, strokovnja-ško zvršene z najmodernejšimi aparati, v frizerskem salonu za dame in gospode: Ante Blažič, Pred Škofijo 10. — Za dame poseben vhod. Cene konkurenčne! — Elektrifikacijski problem % dravski banovim V našem včerajšnjem poročilu o predavanju n. univ. prof. dr. Milana Vidmarja je izpadla vrsta, da je postal g. ing. Zenko bivši direktor elektrarne, glasiti bi se pa moralo: a bil je seveda tudi bivši direktor \nn. Ciuha. Družbo mahb železnic je pa zastopal ti rek tor ing Žen ko. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in manj padavin. \ o-raj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, na ^everozapadu je snežilo, na jugu ;»a deževalo Najvišja temperatura .ie znašala v Splitu 18. v Skoplju 14. v Sarajevu '«.1. v Beogradu 3. v Zagrebu 1, v Mariboru 0. 4. v Ljubljani 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7<>-5.1. temperatura je znašala —2.4 Krvava ljubavnu tragedidja. Včeraj dopoldne se je odigrala v Subotici krvava Ljubavna tragedija Posestnik Dezider La kotoš je zakla j Milico Domokoš, s katero je imel ljubavno razmerje. Zaljubljenca sta se sj>ria. fant je pograbil kuhinjski nož in zaklal svoio Mubico. ki je obležala mrtva. Krvai likof. V vasi Kocirska. blizu Duge Kese je bil Cvijo Malanovič že več let sprt s svojim sosedom Milošem Maiičera. V četrtek sta pila v krčmi likof. ki ga je plačal sosed, ker je prodal kravo Ko so se 2a bili že pošteno nalezli, so se sprli in pred gostilno je razjarjeni Miloš kresnil Malano-viča tako močno po glavi, da se je ves okrvavljen zgrudil. Odpeljali so ga v bolnico, pa je že med prevozom umrl. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdražen osti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« fcrenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liublfane u— Sožalje Ljubljane ob smrti Aristida Brianda. Ljubljansk; župan g. dr. Dinko Puc je odposlal ob smrti velikega državnika Brianda naslednje izraze sožaLja: yGosTx>(i župan nariški' čast mi je zapro siti Vas. gospod župan, da blagovolite tolmačiti globoko sočustvovanje mesta in prebivalstva ljubljanskega v veliki žalosti francoskega naroda za svojim odMčnim sinom in državnikom Aristidom Briandom. k! mu *-se človeštvo in naš narod dolguje ta večno hvaležnost — Dr. Dink-o Puc, 1. r. župan ljubljanski.« — Na to je dob!', naslednji odgovor: >Dr. Dinko Puc. župan ljubljansku, Jugoslavija V imenu Pariza se zavaljujem iz vsega srca mestu in pre bivalstvu Ljubljane za čustva, ki so nam bila izražena ob uri. ko je preminul velik državljan, ki je s tako globoko ljubeznijo ljubil Vaš narod— Latour, predsednik občinskega sveta. Pariz«. —lj Pogreb gospe Ančke Merčunove. Včeraj ob 15.30 se je vršil iz mrtvašnice splošne bolnice pogreb blagopokojne in prerano umrle gospe Ančke Merčunove, soproge spoštovanega in uglednega ljubljanskega zdravnika g. dr. Ljudevita Merčuna. Veličasten pogreb je pričal, kolike simpatije je pokojna uživala v naši javnosti in kako gioboko je vse pretresla vest o njeni smrti. Na zadnji poti so pokojno spremili tudi številni stanovski tovariši njenega moža. —lj Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« poziva člane m prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže koncerta ob priliki 60letnice ge Maše Gromove in g. nač Iva Sanci na. —lj Starešinska družina Kluba jugoslovanskih primorskih akademikov poziva svoje člane, da se polnostevilno udeleže koncerta v proslavo 601 ©trtice ge Mase Gromove in g. nač. Iva Sancina. Odbor. —lj Smrt uglednega Ljubljančana, onoc je umrl na poapnenju žil zlasti na do le m ski birani našega mesta splošno znam g Rudolf Lukez. sodni uradnik v pok. Vest ) smrti splošno priljubljenega moža je jav uost še bolj pretresla, ker je pred 14 dnevi še zdrav in vesel obhajal 40-letnico svoje-poroke. a drugi dan se je že pričela oglasu ti bolezen, ki ji je snoči podlegel. Pokojni je bil pred dobrimi 67 leti rojen v Puli v Istri, v Ljubljani je bil pa nad 30 let, kjer je služboval pri okrajnem sodišču. Vedno je bil zaveden naprednjak m je v tem duhu s svojo soprogo Marjeto vzgojil tudi svojo družino, saj so vsi najvnetejši delavci v sokolskih vrstah. Najstarejši sin Rudolf je računski uradnik poštne direkcije. Jože je poročnik. Aleksander občinski tajnik v Brežicah, privatna uradnica IMlka pa splošno prizna na najvzornejša načelnica Sokola IV. in duša tega mladega društva, a Ana je uradnica na magistratu. Za pokojnim pa žaluje tudi še njegova mati Jakobi na. stara 86 let. bratje, svakinje m dolga vrsta vnukov in vnueic. Pogreb pokojnega bo jutri ob 14. i Dolenjske ceste S8 k Sv. Križu. Zavednemu naprednjaku in Sokolu ca>ten spomin, njegovi ugledni rodbini pa naše iskreno sožalje! —lj Sokol IV. naznanja, da je preminili br. Rudolf Lukež. Vabimo članstvo, da se pogreba v čim večjem številu udeieži. Pogreb bo v nedeljo 13. t. m. ob 14. iz hiše žalosti Dolenjska cesta 88. Obleka civilna z znakom. ITprava. —lj Pomožna akcija mestne občne je izčrpala vsa razpoložljiva Siedstva. Na razpolago so mestnemu socialno političnemu uradu samo še sredstva iz proračuna za soc. politiko, ki pa so radi znižanja proračuna »e pičlo odmerjeni tako. da zadostuje komaj le za najnujnejše normalne potrebe Letošnja zima pa nas je goljufata in mesto, da bi se že začelo delo na stavbah, pri regulaciji Ljubljanice. kanalih, na vrtovih ;n poljih pada sneg m zabranjuje vsako len. konca zime in pricetka dela pa ni videli v doslednem času. Odbor N>Pomožne akešjec ponovno poživlja vse someščane, da pomagajo po svojih močeh s prispevki v denarju in blagu, da pomagamo prebiti brezposelnim in revnim someščanom še te zadnje težke tedne letošnje zime. V zapiskih dosedanjih darovalcev pogrešamo še mnogih, ki bi lahko več ali manj darovali za »Pomožno akcijo«, pa se doslej našim pozivom niti najmanje niso odzvali. Naj store vsaj sedaj v skrajni sili svojo socialno dolžnost in hitro priskočijo na pomoč svojemu bližnjemu — ker dvakrat da, kdor hitro da Denar naj se po?ilja naravnost mestni blagajni ali pa naj se odda pri mestnemu soc. pol. uradu, kjer s*1- sprejemajo tudi darila v blagu in živilih. —lj Banovinski prispevki m uapra.o gMpš«. Kraljevska banska uprava je izdala določila, po katerih se priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč in gnoj-niČTiih jam. Zanimanci. ki datke. Prošnje bo vladati na mestno načelstvo. Vlaganje prošenj in osebne prošnje na banski upravi bodo brezuspešne. — lj 1. delavski koncertni rc*e* >Zarje< se bo vršil v ponedeljek, dne 21. t. m. ob '20. uri v dvorani Delavske zbornice pod vodstvom člana opernega orkestra g. Ghregor-ca. Nastopi orkester >Zarje--, komorni kvintet, koncertna pevka Štefanija Frankovska-Vukova in član opere Jos. Gosti č. Drago Žagar bo predaval o komorni glasbi. — Vstopnina je: sedeži 8, 6. in 4 Din. Stojišča 2 Din. Vstopnice se bodo dobivale od četrtka 17. t m. naprej v Delavski zbornici, 1. vhod, I. nadstropje (Strokovna komisija). —lj Ptički zopet srltidujeio. Letošnja zima je prav mačehovska zanje in kar teh prekoristnih živalic še ni ugonobila, hoče storiti menda sedaj za slovo. Zadnji snežni zameti so zopet zakrili vso hrano našim kri latim pevcem, zato je nujno potrebno, da jim priskočimo na pomoč in jim natresemo hrane v krmilnice. ki jih je povsod dovolj. Do spomladi ni več iolgo. ko nam bodo pti-ie v zahvalo prepevale in z ugonabljanjem mrčesa donašale veliko koristi. —lj Posetite današnjo in jutrišnjo predstavo burke >Sedem njegovih grehov« na .šentjakobskem odru. Burka ima imenitne komične momente Gosp. Lavrič v vlogi sodnega svetnika Bachmeierja je na višku, pravtako gosp. Moser priznani šentjakobski karakterni komik, ki je dobil za svojo odlično kreacijo aplavze pri odprti sceni, v ženskih vlogah dominira gosp VVrischerjeva kot soproga tovarnarja Seemanna. Tudi vse ostale vloge so v najboljših rokah. — Dve uri res dobre zabave nudi ta krasna burka vsakemu posetniku. Pred predstavo zapoje izvrstni kupletist g. Danilo Bučar pesem o zaljubljenem sovražniku žensk. »Režija je rokah g. Mirana Petrovčiča _lj Na cvetno sredo, petek, soboto in cvetno nedeljo bo »Kolo jugoslov. sester v Ljubljani prodajalo svoje »Oljke« pri raznih postojankah, na kar najvljudneje opozaria svoje dobrotnike in prijatelje, da mu izka žejo vsakoletno naklonjenost? 180-n —lj »Kolo jngoslov sester v Ljubljani« ima svoj 11. letni občni zbor na »cvetno ne deljo< 20 t m. v Beli dvorani Uniona ob 15! Vljudno vabljene vse članice! l88-n _lj Društvo trgovskih potnikov in *a stopnikov v Ljubljani sklicuje VIII. letni redni občni zbor na soboto, dne 19 rnan-a t. L, to je na praznik sv. Jožefa, v veliko dvorano Trgovskega doma ob pol 9. uri dopoldan, in ne na nedeljo, kakor se je vrini la pomota na vabila. 187-n —lj Sokolsko društvo oa vieu priredi jutri ob 20. v Sokolske m domu burko »Pred poroko< Prijatelji sokolsrva vabljeni! —lj Tovariše novinarje opozarjamo na obrni zbor stavbne in gospodarske zadruge >Novinarski dom« in na članski sestanek ljubljanske sekcije JVU Oba se vršita v nedeljo 13. t m. v klubskih prostorih kavar ne »Emona< v Ljubljani, občni zbor ob 10 uri in članski sestanek takoj po obenem zboru ob 11 uri Prosimo pomostevilne udelež be. — Načelstvo zadruge in odbor sekcije — Hotel Tivoli Dancinff, mednarodni artisti. Odprto vsako noč do jutra!!! — lj Sokol I. jjrireui v ueUeljo lii. l Qj ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani SofcaJ skega doma na Taboru proslavo IGO-letuic* Tvrševega rojstva. Udeležba ie obvezna vse društvene pripadnike Vabi se pa tud >okolstvu naklonjeno občinstvo. — Uprav« va. —ij Advokat dr. Mojzer Anton. Ljub tjana, Masarvkova cesta 14 (palača ,Grn fike<) ima novo tel. št. 22-14 lg«; q —lj Znameniti Praški-Zikov k>;irtei koo UM tira v Ljubljani v ponedeljek, dne 14 t m. Zikovci so se na vsem kontinentu, kjer so tekom svojega 10-letuega obstoja do da nes Se koncertirali. utrdili svoj umetniški sloves takoj s prvim koncertom. Povsod so v resnici dobrodošli umetniki-koncertanti. Ljubljančani smo na Zikov kvartet še prav posebno ponosni in to vsled tega. ker so >e prav za prav v Ljubljani sešli in začeli nastopati na javnih prireditvah Današnja sestava komornega kvarteta je prav tako od lična kakor je bila prva. Primarij >e od v.-e i_ra začetka g. Rihard Zika. violist ravno tako ves čas g. Ladislav Cerny. Herbert Ber_:i: sodeluje v kvartetu celo vrsto let, odkar ga je zapustil g. Karel Sancin. nov pa je g. Sadlo Miloš, izvrstni kvartetov čelist. Ljub-1 lansko koncertno občinstvo in številne pn-latelje komornega kvarteta Zika opozarjamo na koncert, ki se vrši v ponedelek, dne 14. t. in. v Filharmonični dvorani Vstopnice v Matični knjinarni od 35 Din navzdol ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE kupite obleke, snknje, usnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdkj Drago Schwab, Ljubljana —ij Lmrli j.o v Ljubljani od 4 do 11. U ni. VVagner Marija, 2 dni, hči stolarja, Tomšičeva ul. 7, Cesar Katarina, roj. de Carara, 71 let, zasebnica. Kolodvorska uL 18, Poljak Lrnestina. roj. Strehovec. 32 let, žena žeL uradnika Franca, Vidovdanska c. d, Sturm Marija, 7i let, bivša služkinja, Jap-ljeva uL 2, Brinovec Ivana, 68 let, zasebnica, Dunajska c. 87. Malovrh Neža, roj. Osredkai. S4 let. preužitkarica, Koiuensk*-ga uL 21. Pelan Ivana, 68 let, žena Otona, ravn. v p., Jegiičeva c. 10/111., K veder Viktor, 33 let, tržni stražnik, študentovska ul. 1, Berdajs Marija, roj. Kogovšek, 88 let, za sebnica. Staretova u L *J8. V ljubljanskih f i»!iiirah >o umrli: Pristave*- Jakob, 70 tet, komisijonar-postrešček. -odarska ul. 2, Pe-klenk Ferdinad. 16 mes.. sin poljske dnina-nce. Drenov grič 17. Smole Frančiška, 1 le to. hči delavca. Kamnik. Petan Martin. 2 in pol leti. sin hišarja. Kladje 5. Colja Emil, 5 mesecev, sin delavca. Cesta dveh cesarjev 101. Merčuo Ana. roj. Vidovič. 28 let. žena zdravnika, Aleksandrova c. 4. Benedik Marija. 46 let. kuharica, Aleksandrova c. 4. Marcelan Viktor. 3 leta. sin cestarja. Ilovica 56. Uršič Marija, 2 leti, hči delavca. Jezero 27 pri Tomišlju. Krampelj Ana, 9 mesecev, hci dninance. Tomačevo 23. Zidar Josip, 63 let. obe. ubogi, Javornik 1. —lj Za spomladno sezono knpite trpežne in lepe čevlje po najnižjih cenah pri A. t/iorše. Stari trg 15. 32-T —lj Dunajsko pranje. svetlolikanje Šimenc. Kolodvorska ulica S. Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 14. t. m. ob 20. bo predaval na mešc, soli predsednik marib ljudske univerze g. ini. i. Kukovec o Ga-ndniju tn indskem griba-nju. Z uzirom na veliko važnost in zanimivost problemov, ki jih bo obravnaval predavatelj, je želeti čim večje udeležbe. —c Sokolski smučarski izlet bo jutri k Sv. Ani nad Teharjem in sicer za vse oddelke. Zbirališče ob L3. pred kolodvorom. Na dnevnem redu: skakalne tekme. Pr:-dite vsi točno. —c Zikov kvartet koncertira po treh letih zopet v Celju 16. t. m. ob pol 9. zve čer v celjskem mestnem gledališču. f>lani kvarteta; gg. Rih. Zika I. gosli. Herbert 3eu*ger II. gosli, Ladislav čeray viola in Miloš Sadlo čelo, si v poki i meri zasrufci-jo polno dvorano, saj stoji njih umetnost na tako visoki stopnji, da so si na mah ie takoj pri prvih nastopih pridobili svetovno ime. Na svojem koncertu v Celju igra:u skladbe Jos Havdna, čigar 200-letnica rojstva je baš letos, dalje Verdijev E-moj kvartet in M. Ravelov kvartet v F-duru. Sezite po rstopnican, ki se dobijo v pretprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek _c Zimskosportni odsek SPD v Celju priredi jutri klubski smuški tek na 9 km dolgi progi Start ob 13. urt pri Celjski koči. cilj istotam. Prijavnma za tekmovalce znaša 5 Din. Prijaviti se je do sobote v pisarni SPD ali vsaj pol ure pred tekmovanjem na startu. Razglasitev uspeha po zaključku tekme. Poleg 4 praktičnih športnih daril prejmejo zmagovalci tudi tepe diplome Snežne razmere obetajo bit: ilealne. Smuk! —C Mozirska planina v zimi. Kdor pozna Mozirsko planino in njene gozdnate sosede samo poleti, ne more pravilno pojmiti, kakšen užitek nudijo pozimi, ko leže v debelem snežnem plašču Smučarski klub Celje priredi za vse interesente rzr vežbane smučarje poseben smučarski te čaj, ki bo trajal od jutri do 20. t m. Oskrba v koči poceni in popolna —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vključno petka 18. t. m. lekarna vPri orlu« na Glavnem trgu. —c Seja ubožnega sveta za Celje — okolico se bo vršila dre vi ob 20. v občin skj pisarni na Bregu. —c Veliko zborovanje čevljarjev rz vse banovine se bo vršilo proti Bat'cvlm čev ijarskim popravljamIcam jutri ob 9 *1 • vj< g s i Ji no planincev u Gornje«* ^r*ua fiaftanra tU oila Ž;va Za to ata akrbaU «1.ve §o4*4. Ceijsk! orkester in godbu .t Svetin- Pta ainsk; muze; je vzbudi• mu »im h(l. »t več dobre volje pa le oovzroc. ji.ain.i kU icabarei v zgoruj. ivoraan. Kj»m so a. Pali naš: uajboljš! plauinsk fcoaaUi '! • aj s*» se gledalci aa-smejai- d* solz Restavracija je nudiia ^o>'t.ui -lour,. ;>...*• | la >kusua jedila. Poseum. :c u^a.vi "men \ w planinski guija^, ki ga kuniuja u: ni •lovolj pripravni radi velikega ;><,. ....v* uja Zabava je trajala do raneca jutr. še potem so se razigrani planiDc MU] le s rezkim srcem Vsem posetnik^mi »»jiua. -sem eenj. damam m drugim sodelavcem se za trud najlepše zahvaljuje fV)cestarju« pri sv. Ani do žrebanja. — SK Ilirija. _ Poziv vsem kapetanom srednješolskih slalom moštev. SK Ilirija sklicuje sestanek vseh kapetanov srednješolskih slalom moštev, ki se udeleže slaloma v Tržiču, dne 20. t. m., in 3icer v torek ob 19. uri v klubsko sobo kasarne Evropa. Prosimo polnost evilno. — Tajnik. — Smučarska sekcija SK Ilirije. Darn-sko prvenstvo kluba se izvede v nedeljo na prireditvi Sm. ki. Dovje-Mojstrana Prva ilirijanka. ki reže cilj. je klubska prvakinja za 1931-32. Vse na plan! — Sestanek vseh tekmovalcev in odbornikov, udeležencev za slalom in smuk v Tržiču se vrši v torek ob 19. uri v klubski sobi kavarne Evropa. — Tajnik. — Motoko1e*ar>=ki klub >!liriia« vljudno vabi vse. dirkače in člane na razdelitev nagrad in kolajn letošnjega >Motoskiieorinea« na Bledu. Razdelitev se bo vršila v nedeljo 13. t m. ob 15 uri v restavraciji Kusar na Viču pri Dol ne m mostu — Cro«icountry-tek SK Ilirije, ki bi *« moral vrniti v nedeljo, dne 13 t. m. ie ra ti skrajno neucodnetra vremena preložen na kasnejši termin Ilirija. — 8. številka »Športnega lista*. Izšla je te dni 8 letošnja številka ^Športnega lista« z mnogostransko aktualno vsebino. Prinaša pregied smučarskih prireditev, nogometnega prvenstva in drugih važnejših nogometnih tekem doma in v inozemstvu, organizacijo novo osnovanega ministrstva za telesno vzgojo uvod-r članek o važnosti strokovnega športnega glasila. uspehe ljubljanskih sabljačev na turnirju 2» orvenstvo Zagreba. napoved nekaterih Navalnih tu inh!f,of,ot,',-j,;>1 nHrprli^p\ 'td Na potovanju. Gospod in gospa, oba vojua ^-..jič-karja. prideta v Pp^o- tc~ Peljeta st s kolodvora z prmdnlo po Cnnfle Grar.de 9 hotel. On: Kje pa sva? V Florenci ali 9 Benetkah? Onn • T^!i+o»-ej>a pa "ie danes* — Ce se ne motim je sreda 23. Ona: Torej sva v Benetkah. 9t©t. 50 SLOVENSKI NARODogoj.no pokorne glavnemu generalštabu. Vendar ni mogla Nemčija navzlic velikanskim naporom vzdržati zunanjega pritiska in tako je prišel poraz 1. 1918. ki je vrgel Nemčijo v divjo državljansko vojno, v kateri so se borili generali s svojim: divizijami proti boljševikom, separatistom in nacijonalistični reakciji. Pri prvih volitvah, ki so t*e vršile v povojni Nemčiji, je dobila socijalna demokratska stranka največjo moč kot stranka, ki je prevzela po porazu iz rok dotedanje premagane vlade kot opozicija vso težko odgovornost. Nova ustava, ki si jo je dala weiniarska skupščina, je dala Nemčiji republikansko državno obliko. Nadaljnja leta nemške politike so izpolnjena v glavnem z najtežjim delom mirovnih pogodb, namreč s plačevanjem vojne odškodnine, ki je bila vzrok obupnega rubrekega boja in tvorila v notranji politiki glavno jedro parlamentarnih borb. Notranjepolitično je igrala so-cijaLnodemokratska stranka vodilno vlogo, katero so jI pa v kasnejših letim prevzemale srednjo stranke, predvsem cen-trum in v zadnjem času nacijonalisitčna desnica, v katare roke od dne do dne bolj polai krmilo nemške politike. Kot najmočnejšo politično skupino moramo danes smatrati Hitlerjeve socijalne nacijonahste, ki tvorijo jedro takozvane nacijonalne opozocije, ki zahteva izpre-membo obstoječega režima, to je koalicije katerekoli stranke s socijalno demokracijo. Nacijonalno soc ij ali stična stranka je delo njenega vodje Adolfa Hitlerja, bivšega slikarja, rojenega v Braunau-u v Avstriji, ki je tik pred vojno prišel v Nemčijo in se tam kot prostovoljec prijavil v nemško armado in preživel dalj časa na fronti kot ordonanc ter bi odlikovan z železnim križcem. Po svetovni vojni je osnoval 1. 1930 nacijonalno socijallstično nemško delavsko stranko in ji dal neizpremen-Uivi program, ki je še danes idejna podlaga vsega gibanja V prvih letih se njegovo gibanje ni moglo posebno raz man niti, pač pa je Hitler sam skušal to nadoknaditi s tem, da je uprizoril novembra 1923 v Monakovem znani puč, s katerim je proklamira! nacijonalno revolucijo. odstavil berlinsko vlado in napovedal pohod na prestolnico grehov na Berlin. V Btirgerbrau-u. kjer je izdal to proklamacijo, je obljubil, da bo prihodnje jutro našlo bodisi v Nemčiji nacijonalno vlado aLi pa njega mrtvega Ne eno ne drugo se ni zgodilo, ker Hitlerju ni uspelo, da se s svojimi 600 možmi polasti važnih postojank v Monako vem. že naslednjega dne sta z generalom w^udemdorffom uvidela, da revolucije prav za prav nI in sta sklenila, da bosta v propagandnem pohodu pridobila zase simpatije monakovskega prebivalstva in na ta način pripomogla njihovi revoluciji do zmage. Propagandni pohod je res obšel nekaj monakovskih ulic, a je zadel pri Feld-hernnhalle na bavarsko deželno policijo, ki je začela streljati in sprevod razpršila. Hitler se je nato po dven dnevih skrivanja javi1, državni oblasti in bil pred sodiščem oosojeii na pet let trdnjavske ječe, ki jo je samo deloma prestal, ker mu je bila pogojno odpuščena. Navzlic temu se je njegov pokret z nepričakovano brzino širil, čeprav so vse stranke bile mnenja, da to ni mogoče in vse do zadnje jeseni pokreta niso jemale resno. Hitlerjeva osebnost nam kaže značilne črte uspešnega demagoga Hitler je izcedno dober in učiakovit govornik, ki govori preprosto, a prikupljivo, in ki pozna vse registre, ki so potrebni, da potegne za seboj narod, ki je razočaran zaradi poraza po veliki vojni in ki si z vso energijo želi najti pota iz njega. Njegovi govori so često melanholični, često zelo sentimentalni, a v naslednjem stavku že brutalni do krvi. NTjegova izobrazba ni velika in njegove misli o umetnosti, ki ji je nameraval posvetiti samostojno delo, kažejo zmes di-lentantizma in nacijonalnega zanesenja-štva. Glavne jsmernice njegove stranke so same po sebi malo socijalistične in še manj delavske, saj je glavna ost njegovega gibanja naperjena proti socijalni demokraciji, ki jo imenujejo organizirano zločinstvo povzdignjeno do državne ideje. Že v mo-nakovskem procesu je Hitler obljubljal, da hoče biti uničevalec marksizma. V socijalni demokracijd vidi .izdajalca Nemčije, ki je kriv nemškega poraza, ki ni posledica zu-nanje-političnih akcij, ampak notranjega razkroja narodove odporne sile. Zato je po njegovem mnenju pogoj za bodoče zunanje politične uspehe notranjepolitično premaguje svetovno nazornega in strankarskega razkroj evalneg a dela. ki je novembra l°iS uspelo in ki je pripravilo Nemčijo v stanje, v katerem se danes nahaja. Druga ost pokreta je naperjena proti vsemu, kar smatra nacijonalni socijalizem v Nemčiji, da ne pripada nordijski gosposiki rasi. Nacijonalni socijalizem namreč hoče na dosledni način itzloerti iz čistega nordijskega naroda vse tuje rasne sestavine, predvsem židovskega porekla. V izvršitev tega je izdalo državno vodstvo hitlerjevske notranje policije (SS) 31. decembra lanskega leta povelje, da morajo vsi lani SS, ki se hočejo poročiti, prositi instančnim potom za dovoljenje pri državnem rasnem uradu, pri vodstvu Hitlerjeve stranke in priložiti prošnja svoj rodovnik in rodovnik neveste, dalje zdravniški izpričevali obeh ter nraiv-6tvena izpričevala. Proti Judom namerava postopati Hitler na ta način, da jih izloči iz kroga nemških državljanov in jim ne da niti aktivne, niti pasivne volilne pravice, prepove izdajali časopis v nemškem jeziku, napoveduje razlastitev njihovih zemljišč ter podržavljenje bank in dela industrije. Organizacijsko temelji stranka na neomejenem des.potizmu vodje Adolfa Hitlerja, ki ji pomeni uresničenje prave germanske demokracije. Zato zahtevajo odpravo parlamentarizma, kjerkoli bi bi]o, zato pa zahtevajo 6tanovsko organizacijo države podobno fašističnemu državnemu ustroju. V gospodarskem ožim obetajo odpravo kapitalizma z odpravo obresti in zasebnih bank. v mednarodnem gospodarstvu pa pridigujejo avtarkijo, ki bo izvedljiva na ta način, da si Nemčija pridobi veliko agrarno področje na vzhodu in jugovzhodu posebno pa na Balkanu. Iz tega izhaja, ia socijalističnega v HiTlerjevem pokretu ni ničesar razen besede v strankinem nazivu in zato ni presenetljivo, da je v zadnjem času dosegel Hitler aporavcum s težko industrijo, ki si obeta od njega demontažo socijalne zakonodaje, predvsem socijalnega icavarovanja in pa ra^biitje w>ci>aJisticnih đe'av&kih strokovnih organizacij. Metode Hitlerjeve propagande so na višku moderne psihologije in tehnike. Njegovih 80 časopisov dan za dnem ponavlja ! dogme naedjonamega socijalizma in pridiga j ipod borbenimi naslovi (Kampf, Flammen-I werfex, Angriff) borbo zob za zob, kajti teror je usvojeno politično borbeno sredstvo nacijonalnega eocijalizima, saj pravi Hitler, da se je moči boriti proti terorju samo s terorjem- Zato je njegova stranka organizirana deloma v strankine pristale, deloma pa v borbene edinice. in sicer na-padotlne Čete (SA) m zaščitne edinice (SS), ki so povsem vojaško organizirane in ki iz* vaja jo dan za dnem dobro premirij ©ne napadamo akcije, od koder potem izvirajo dnevni pokolji na ulicah nemških mest, posebno pa delavskih predmestij. Tako je Hitler postavil v Nemčiji prvo stranko pesti in boksheimski dokumenti, ki predvidevajo za vsak prestopek proti Hitlerjevi gardi smrtno kazen, so samo pri-mena teh splošnih nače L Hrtierjeva stranka vodi tudi propagando z organizacijami drugih stanov v umetnosti, v p ros ve t i in v sportu in tako ima stranka poleg čisto strankarskega političnega aparata tudi do-j bro organizirano borbeno etapo v nacijo-! nalno socijaHstičnih pravniških, zdravniških, športnih, dijaških, ženskih, mladinskih in drugih organizacijah. Najtežje delo pa ima v industrijskih obratih, kjer imajo socijalno demokratske in centrumske organizacije še vedno odločilno moč. V tem pogledu se poslužuje nacijonalni socijalizem komunističnih metod in organizira v posameznih strokovnih organizacijah svoje razdiralne celice z nalogo da razbijajo obstoječe sindikate in pripravljajo tla novi na-ci jona 1 n o-soci jal isti čni delavski organizaciji, zasnovani na temelju solidarističnega gospodarskega pojmovanja. Na tem mestu je predavatelj prekinil svoja izvajanja in si prkiržal nadaljnja razpravljanja o ziuiaajepolitičnih tendencah hitlerjanstva, posebno pa o narodnopsiho-loških motivih hitlerjevskega uspeha v Nemčiji prihodnjemu predavanju čez teden dni, ko bo orisal tudi ostale politične skupine, predvsem socijalno demokracijo, oentrum in komuniste ter bo podal rudi t*plošno sliko, ki jo danes nudi Nemčija na ulici, na univerzi, na političn-wi ZJborovanju v tovarni itd. Tečaj za vodnike SPD SPD razpisuje tečaj v zimski tunstiki in aipinskem smučanju za vodnike SPD in za one člane SPD. ki se nameravajo izve/bat1 za vodnike, pri Staničevi koči pod Triglavom v času od 19. marca do inkl. 23. marca L L Pogoj je, da s-sak udeleženec >b-vlada osnovne pojme smučanja. Celodnevna prehrana s prenočiščem stane dnevno bO Din, za 10 potrebnih udeležencev prispeva SPD polovico dogovorjenih stroškov za prehrano in prenočiŠče na Staničevi koča. Kot nadaljevanje tega tečaja priredi SPD v času od 20. marca do 5. aprila turni tečaj, ki je predvsem namenjen udeležencem vadi tel jskega tečaja na Krvavcu, dalje udeležencem pravkar omunjenega vodniškega tečaja kakor tudi za druge dobro izvežbane smučarje, ki se hočejo izvežbati v alpskem c*nučanju m zimski tunstiki. Oba tečaja vodi g. inž, Koudelka Rudolf. Oprema visokoaipinska (dereze, cepim, event. vrv). Prijave jc poslati SPD v Ljubljani; za vodniški tečaj najkasneje do 16. marca, za turni tečaj pa do 22. marca. Skupna odhod 18. marca opoldan iz Mojstrane. Zbirališče pri Rabiču v Mojstrani. PoxiRiŽjnice se naprošajo, da opozore v svojem področju vodnike, kakor tudi druge za vodnike sposobne smučarje na važnost zgoraj omenjenega vodniškega tečaja, ker se bkOdo edino absolventi tega tečaja uporabljali v zimskem času kot od SPD legitimirani vodniki in jim bo s tem dana možnost primernega zaslužka v zimski sezoni, kar je posebno pomembno v času se* daj vladajoče brezposelnosti. Lavvrence Tibbett in Grace Moor Jtrtri se bo poedvajal v Letnem kimi Matici veliki film »Ljubezen Mihajla Petrova«, v katerem nastopata slovita pevca Laurence Tibett in Grace Moor. Naše občinstvo bo gobovo zanimala kratka biografija obeh slavnih uinctiiikih. Lavrence Tibett jc bil ^iai ubogega tar-merja v AmerikL Oče jc bal šerif, nekak ljudski sodnik m je umrl, ko mali Lavvrence na bil star še noti 3 leta. V hiši je zavladalo uboštvo in mLadri deček je m' Zdravnik na razpotju. Izven cene. Ponedeljek 14. marca: AltOMi l.upui. IJ< Torek 15. marca: zaprto. Mulnarjeva komedija vN«kd«»< v «•«— zij! prof. šesta in z i»ospo Nabio*-:.<• H L varjem m Drenovcem v glavnih vlogah. ponovi v soboto, dne 1*2. t m. ob J>. ur< v ljubljanski drami po znižanih cenah kot i/ ven predstava. Pole<» navedenih treh nastopijo še gospe Juvanov« in Gabrijeldičeva ter gg. Jerman, Danes. Potokar, Sancin. -I h vanec, Pianecki. Brezijrar in Merljak. Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo, dne 13. t m. sta v drami rlve predstavi. Ob 15. uri se vpnzori velezabavna komedija KVvua kot i-erkvvna miš*, zvečer ob -0. pa drama >Zdravnik na razpotju*. Obe teU sta izvrstuo nastudiram in zasedeni. Zaseo-ba kakor pn premijeri. Za obe predat*vi veljajo znižane dramske cene. V ponedeljek, dne 14. L m. se vpm*>-ri velezanimiva detektivska komedija >Ar-sene Lupin* za red B. OPERA Začetek ob 20. Sobota VI. marca: Robinzonada. Premijera, lzveu. Nedelja 13. marca ob 15.: Masootta. lxven-Znižane cene. Ob 20.: Carmen. Gostuje Josip Rijavec. Izven. Ponedeljek 14. marca: zaprto. * Opozarjamo na nocojšnjo premijer« v operi. Vprizori se Offenbachova komična opera >Robinzonadac, pod taktirko kapelnika Niko Stritofa in ▼ režiji g. Forda Delaka. Glavne vloge ao v rokah g. I velja, g. Mea*-tove, g, Janka, gospe Kogejeve ter g. Maizo-liča in gospe Golobove. Premijera se vrai izven abonmana. Nedelja v ljubljanski operi l>opoldne ob 15. uri se poje v običajni zasedbi izredno zanimiva ter prav izvrstno vprizorjena opreta > Masco ta*. Zvečer ob 20. un pa ltosu*-je zopet odlični tenor g. Josip Rijavec v vlogi Don Joseja v Bi zetovi operi >Carmen*. Ostale zasedbe kakor običajno. Za >Masc«>-to veljajo znižane operne, za »Carmen* pa običajne cene. _ V ponedeljek ostane oper* zaprta.__ Nedelja, 13. marca. 8: Jože štrekelj: Vrtnarstvo; 8.30: Jože Strekelj: Nasveti za vrtnarstvo; 9: Espe-rantsko predavanje; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: P. dr. R. Tominec: Osebnosti velikega tedna: 10.30: G. Podbevšek: Trgovska reklama; 11: Salonski kvintet; 12: L Tijadorović: Mala Floramye (opera na ploščah); 15: Ga. Cernetova: O pomladnih delih pri kokošjereji; 15.15: Dekliška ura: žena in znanost (gdč Lebarjeva); 15.45: Koncert pevskega kvarteta >Ljubijanac; 16.30: Zabavni kotiček (g. Bitežnik); 17: Paize Fandaje: »Grožnja« (šentjakobski gledališki oder); 20: P. Hugolin Sattner: Golgota, 8 postnih pesmi za mešan zbor; 25.45: Komorna glasba: Brandlov trio (ga. Fan. Brandl, violina; ga. Lobe-Folger, celo; g, štritof, klavir); 21.45: Salonski kvintet; 22c Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 14. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13c Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: G. prof. F. Pengov: Prehrana; 19: G. univ. prof. L Burijan: Cešcina; 19.30> Zdravstvena ura. Primari j dr. Mršol: O različnosti angin; 20: Izvajanje pevskega društva >Ljubljane«; 20.35: Salonski kvintet; 22: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 15. marca. 11.30: šolska ura: Moje potovanje po Bretonski (gdč. Hafner Kristina); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (gdč. Vencaj-zova); 18: Salonski kvintet; 19: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina; 19.30: Dr. F. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini; 20: Dr. Veber: Eksperimentalno fonetični študij: 20.30: Prenos lz ZagTeba; 22: Napoved programa za naslednji dan, Sreda, 16. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Mladinska ura: poje zbor Mestne ženske realne gimnazije; 18.30: G. dr. Reva: Morje; 19: G. vseučili-ški profesor dr. Preobraženskij: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Levstikovi zbrani spisi (Fr. Vodnik); 20: Prenos iz Prage; 22: I Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, 12. marca. Snoci je v okrilju ZKD v kazinski dvorani predaval o tem aktualnem predmetu dr. Stojan Bajič. ki je prikazal razmere v Nemčiji popolnoma drugače, kakor jih vidimo u listov. K Interesantnemu predavanju je prišlo toliko poslušalcev, da so morali »tati še v sosedni dvorani, zlasti mnogo je bilo naše akademske mladine. Med poslušalci smo opazili poslanca dr. Rapeta, predsednika notarske zbornice dr. Kuharja, apelacijskega svetnika Lajovica, voč v«eučilišk£fl profesorjev, obč. svetovalca dr. Fetticha, pod starosto sokolske župe Milko Krapeža in mnogo drugega odličnega občinstva kar dokazuje, da smo se končno tudi pri nas pričeli zanimati za zunanjo politiko. Predavatelja je pozdravil predsednik ZKD direktor Jug, nato je pa dr. Bajlč po avtosijl in obširnih študljaa v Nemčiji v prav na široko zasnovanem predavanju opisal zgodovinsko podlago se danjin razmer in silno razliko predvojne Nemčije s sedanjo. Njegova izvajanja so vse občinstvo frapirala, zlasti so pa presenetile ugotovitve, kako silno možna je Hitlerjeva stranka in kakšnih demagoških in nekulturnih sredstev se poslužuje v bo-jn za oblast. Uvodoma ae posegel predavatelj v novejšo nemško zgodovino in sicer od leta 1S70, ko je Bismarck ustanovil novo Nemčijo, ki je stopila v veliko svetovno politiko. Dokler je Bismarck vodil nemško državo, katere ustava je bila prikrojena za tega velikega državnika, je doživljala Nemčija uspeh za uspehom, ki so pa izostali, ko je odšel Bismarck in Je prišel tudi na prestol cesar Viljem vi., oseba, v kateri sta se združevali dobra volja, patri jotizem in diletantstvo. Ker je imel cesar odločilni vpliv na zunanjo politiko in mu parlament ni mogel tega odvzeti "rz rok, je nemška politika za časa njegove vlade doživljala poraz za porazom. Posebno značilno za brezglavost nemške politike pa je vstop v svetovno vojno, v katero je Nemčija stopila brez točnega načr- še en kandidat štirim kandidatom se je pridružil v Nemčiji še peti, odvetnik Gustav VVlnter, ki bo jutri nestrpno pričakoval izida volitev novega preaddenta. ta že v prvih tednih vojne se je pokazalo, da je račun za vojne operacije zgrešen. Bitka pri Mami je ovrgla Izvedbo SchUe-fenovega strategljskega načrta, ki je predvideval najprej pregaz&tve Francije in nato prenos vse vojne sile na rusko bojišče, s čemer bi se Nemčija izognila že takrat kot usodni spoznani vojni na dveh frontah. Notranja politika je bila takrat popolnoma brez vpliva na odločudoče generale :n cesarje. Sicer je nemški parlament odobril s socijaiističnimi glasovi vojne kredite, vendar ni raspravlja! o zunanje politični situaciji. Ko je Nemčija zamudila leta 1915 zadnje ugodne trenutke za sklenitev miru brez poraza, je pod diktaturo generala Luden-dortfa živela v blazni ideji zmagovitega konca še zadnji dve vojni leti, narvzllc te mu, da je socijallstična opozicija svarila rired tako utopistic.no politiko in zahtevala mir brez aneksi j. Vojaška diktatura je ndušila vsako svobodno udejstvovanje te ga krila socijalno demokratske stranke in uspelo ji je, da se je vzdržala na krmilu nemške politike do propasti. Cesar Vilnelm v zadnjih dveh letih ni bil več vladar Nemčije, ampak samo senca, ki je moral Liam 0>Flaberty: Lepota Ustavila sta se, da bi si oddahnila. Strmo pobočje za hišo sta bila skoraj kar preskočila. Plamtec od strasti strmine niti opazila nista. V tišini topre po" leme noči se je culo njuno jrloboko dihanje ko sopihanje dveh ladijskih vijakov, slišnih v daljavo iz trebuha ladje. Njegova roka je počivala na njenem pasu. Njegovi vlažni prsti so mečkali svilo njene obleke. Njena glava je počivala na njegovi rami. Oba sta bila rdeča od vina. Njune oči so se pohotno svetile. Med globokim dihanjem sta se pritajeno smejala. Ozrla sta se nazaj, po klancu na hišo-Razločevala sta lahko luči med drevjem sadnega vrta. Luči so se svetlikale med trepetajočimi hsti kot da se reže. Slišala se je godba. ZatisnrJ je eno oko. tako mu je pohotnost skrivila obraz. Njegova nevesta je tam v hiši. — A. — je pomislil. — sit sem je že. — Do noco.iš" njega večera ie mislil, da ni na svetu druge ženske. Ona je zdramila v njem čut mladosti, čistega življenja, zdravega ozračja in sramežljivosti, ki je o nji mislil, da je že umrla v njem. Pri obedu se je pa seznanil s to žensko. Izogibal se je z očmi svoje neveste. Oči te ženske so neprestano počivale na njem. Gledala ga je stisnjenih zob, kadarkoli je dvignila čašo k ustom. Obris njene polne postave v tesno oprijemajoči se obleki iz črne svile mu je pripodil pred oči gosto, žgočo meglo. In ta megla je pregnala mladost, sramežljivost, ljubezen, treznost in sploh vse, razen strasti. Skrivni pogled, migljaj, tiho izgovorje" na beseda in že se je plaztl z njo brez premisleka čez vrt. Ozrl se je na njo- Njen obraz, -lonec na njegovi rami, je bil obrnjen k nebu. Oči je imela zatisnjene. Komaj je m( eel razločiti njene ustnic* v temo._ Pojdrva mak) dalje. — ie zašepetal. — Zlezla sta skozi odprtino v plotu na polje. Krenila sta proti skupini visokih dreves pred seboj- — Tamle, — je zašepe-tala med sopihanjem — pod onimi drevesi. — Dobro. — je za mrmral Stopala sta molče in hitro. Njuna ramena so se dotikala, ko sta se nagibala v stran, da sta se izognila visokemu osa tu in tr" nju. Sklonila sa ie kakor mačka in njeno tek) se je preganik) v boku. On >e stopa1! naprej pripognjen. Njegov temni obraz se je mrači). Odprta usta so se odražala s svojo rdečo barvo od črnih, pristriženih brčic Potem je vstalo drevje pred njima. Njen?, desna peta je zdrsnila po sledovih konjskega kopita. Ustavila se je. globoko vzdrhnila in se prijela za peto-Zaklel je na tihem nad zadrževanjem ;n se sklonil nad njenim pripognjenim telesom. Njegova leva roka je zdrsnila na njen goli vrat nad robom šala. Zadrhtel je. ko se je dotaknil njenega mehkega mesa. — Si se ranila? — je vprašal. — Nič hudega m, — je odgovorila in se vzravnala. Njena desna roka se je ovila okrog njegovega pasu. Privila ga je k sebi. Njegova leva roka je obiela njen vrat. Oba sta drhtela. Ona se je ozirala željno okrog od drevesa do drevesa. — Tamle, — je zacepetala in pokazala na najbolj oddaljeni drevesi- Že sta hotela molče kreniti tja, ko ga je prijela z levo roko za rob suknjiča. — Olej, ali nista čuaovrti? — >e dejala. Srdito se je ozrl na dvoje dreves. — Vrag vzemi to žensko! — je pomislil. Ni bil razpoložen za občudovanje čudnih drevs. In vendar... Kar se je oblika dveh dreves pota' stila njegove duše. Nekaj se je varilo iz vsakega kotička njegovega telesa, n nog, želodca, glave, rok in srca v notranjost njegovih prs, potem pa naravnost k drevesoma. Za hip je bil očaran, potem se mu je pa zopet zjasnilo v glavi- Zdelo se je, da je v njem zaropotalo, kakor bi naglo dvignil žaluzije na oknu. Zagledal je na modrem ozadju neba dvoje dreves s temo med seboj in drevesoma ter med drevesoma rn nebom. Pozabil je, da sta to drevesi- Zdelo se mu je, da sta živi. Desno drevo je bilo visoko in vitko. Njegove veje so visele naravnost ob deblu. Bile so ovite okrog nj^-ga v obliki plašča. Skrivalo se je za plaščem. Levo drevo je segalo proti desnemu. Vrh drevesa se je željno nagibal naprej. Viličasta veja ga je skušala jbjetj liki orjakova ro.-b- Velike grče so štrlele od debla kakor ogromne mišice. Dru2:o drevo se je pa skrivalo za svojim Ha" ščem. Levo drevo ga ni moglo doseči. Zdelo se mu je. kakor bi bila usmrčena v tem položaju. Kdo naj bi ju usmrtil? — Greh. — mu ie šinilo v glavo m z d z-nil se je. Tudi ženska se i* zdrznila. Toda ona se je zdrznfla čuvstveno in siknila med zobmi. — Čudno, — je dejala z glasom, ki ga ie naenkrat odbil kakor rikanje ostudne golazni — Kakor,, kakor jasnim proti. Droti.. • PogoltnHa e svt" dih in njena roka i: drsela po njegovem vratu liki mačja tačica. Pcem je obrnila svoj obraz k njegovemu. Po~ gledal je vanj in nozdrvi so se mu razširile. Njegove oči so se srepo zagledale v njen obraz. Opazil je temne kolobarje pod njenimi očmi. Opazil je tudi njen nabrekli vrat. Potem se je pa ozrl nazaj na drevesi. Zdelo se je. da nmni hladni, otrpli telesi pokata od sile, ki se je lahen vetrič z njo upiral v njuni kroni. Njuna čista lepota mu je potisnila v grlo občutek davljenja- Ženska ga je razdraženo potegnila za rokav. — Pojdava, — je za godrnjala. Kar jb je zgrabil za rame in ji divje pogledal v oč.. Besno jo je stisnil. Nie-govi prsti so se zarili v njeno meso tako, da je kriknila Potem jo je pahnil od sebe, si zakril obraz z rokami, se opo" tekel in zastokal. V naslednjem hipu je pa dvignil glavo in se začel divje smejati. Držal se je za trebuh in se kroho-tal. — Nesramnež. — je zasikala ženska in zbežala domo^ Zdrznil o" tem je pa z4irjal nazaj k svoji nevesti. »SCOTENSKI KAKOD«, Park kulture v Moskvi Letovišče v velemestu, kjer najde dovoli zabave in razvedrila staro in mlado Park ku*rorc in oddiha je boljševička speciairteta- To ni kak frivolen »Lunapark«, temveč je njegov namen pred" vsem vzgojen. Imajo ga v vsakem večjem ruskem mestu. Grofica Karolyjeva je v pariški revija »Vu« objavila daljši članek o posetu parka kulture v Moskvi: iz njenega članka posnemamo nekaj zanimivosti. Proti praorlu 5 kopejk na dan ali pa 5 rubljev za vso sezono ima vsak sovjetski državljan pravico prebiti v parku svod prosti dan, se tam ukvarjati z vsako jaki mi panogami sporta, posečati knjižnice, restavracije (tri porcije za 1 rubelj 50, kar znaša v našem denarju 18 Din), kinematografe, cirkuse in gledališča po znižanih cenah. Tam so po" sebne dvorane, v katerih lahko presedaš ve sdan, lahko pa tudi na klopi opa- ko v: Galileo, Pasteur, Darwin, Newton itd. s kratko navedbo njihovih del-Ogromen globus, številke petletnega načrta, stenski listi, ki jih pišejo otroci sami, Dala sem si jih nekaj prevesti. Naslov: »Mi in oni«. Primera med sovjetsko vzgojo m vzgojo v kapitalističnih državah. Članek je tako zanimiv, da sem podvomila, če ga je res napisalo otroško pero. Toda moj dvom so kategorično zavrnili- Videla sem tudi veliko sliko Dnjeprostroja, kateri se pozna otroška koncepcija. Neskončno število risb tovarn, traktorjev, kombajnov Itd. Po stenah se vrste napisi, ki vedno iz" nova podčrtavajo osnovno idejo: mladina mora starim kazati pot. Nič več slik junakov, nič pravljic o vilah, ničesar od vsega tega ni več, na njihovem mestu stoje številke o pro- Tak bo dom so vj eto v v Moskvi Dva. nagrajena načrta, za Dom aovjetov, ki bo stal na kraju, kjer je stala cerkev Krista Odrešenika, Zgoraj načrt ruskega arhitekta Jofana, spodaj načrt ameriškega arhitekta Hektorja Hamiltona. zujes čolnarjenje po reki Moskvi — če te samega ne mika sesti v čoln — ali pa poslušaš godbo, ki stalno igra v parku. Povsod igrajo šah, zakaj pozabiti ne smemo, da petletni načrt predvideva tudi povečanje števila šahistov. »Otroško mestoc je morda najlepši kraj v parku- Tam lahko matere brez skrbi poste svoje otroke, da se ves dan igrajo v popolni svobodi. Nanje paz/ijo, jih poučujejo in se z njimi igrajo. V ta namen so postavljeni posebni pedagogi. Nič več ne vidiš utrujenih in izžetih mater z vekajočimi otroci v naročju n nikoli se ne zgodi, da bi otrok tulil, ker odrasli pozabljajo nanj in rmi posvečajo premalo pažnje. (V »otroško mesto« imajo dostop otroci od enega meseca do 16 let.) Zanimive so številke, ki mi jih je navedel ravnatelj moskovskega instituta za znanstveno raizskavanje: V vsej sovjetski Rusiji je oskrbovanih v oS L O V r > \ A R OD« 4nt> 12 marca 1935 Stran 7 Albert Soreh 4b čudodelni Roman — Rešena sem! — le pomislila. Hitela mu je naproti in ga odvedla naravnost v materino sobo. Toda Chebskv ji ni dovoli) iti z njim, ker je bila preveč razburjena in slaba. Vzel je s seboj služkinjo. Soba je bila vsa okrašena z rožami, toda pri nogah uboge žene je stala smrt; blaznost je zopet plavala nad njenim čelom. Zavest se je vrnila, — je zamrmral Chebsky. Bolnica je ležala vznak, oči izbuljene, nepremične, obraz leden. Opazila je Chebskega. Grozen strah ji je skrivil obraz. Pahnila je zdravnika od sebe, si zakrila obraz z rokami, se obrnila k steni in za h rope! a, Gauberge je zašepetala: — Gospod doktor, ali ni prepozno Jo morete še rešiti? — Morda, — je odgovoril Chebsky s tako čudnim izrazom, da je starka kar zadrhtela. Zdravnikov obraz je bil tako izpremen ien, da ga ni spoznala. — Pošljite k nji njeno hčer. Ne ogovarjajte je, čakajte, — je dejal skoraj osorno. — Da. — je zajecljala starka vsa zbegana. Chebskv je hotel oditi, pa se je vrnil k nji. — Kaj pa dela v gradu ta Italijan? — je vprašal starko. — Nič posebnega. On ni podoben hudobnemu človeku; je pa odločno na njihovi strani. Po vašem odhodu ie šlo vse narobe. Prve dni je bilo še dobro, gospa je bila srečna in mislila sem, da bo gospod An dre ... Chebskv je pazljivo poslušal. Gauberge je nadaljevala: — Toda pokazali so mu vrata ... Pravijo, da mu diši samo Emmina dota. Pregovorili so gospoda barona ... Zaro-tili so se... Sama ne vem, kaj hočejo. — Dobro, storite, kar sem vam rekel, — je dejal Chebsky. Odšel je doli. Athenais je bas prihajala z Dottijem od maše. Čim je zagledala Chebskega, se ji je zmračil obraz. Dotti je pa govoril s Chebskvm komaj deset minut in že ga ni hotel več zapustiti; Athenais ga je komaj spravila od njega v oratorij, češ. da ima z njim važno posvetovanje. Chebsky je izrabil ugodno priliko, ko je ostal sam, da je zapustil grad in se odpeljal v Barnevil-le; vrnil se je v Saint-Vigor šele k obedu. xxm. Athenaidina molil niča je bila najlepša soba v vsem bivšem samostanu, z velikim kaminom in velikimi okni. Stene so bile obložene s hrastom in zakrite deloma s knjižnico. Rjavi zastori so zadrževali svetlobo; v ozadju je bil oltar-ček iz črnega marmorja & krasnim slonokoščenim Kristusom in dvema velikima slikama, ena je predstavljala mučenika iz Ribeire, druga pa meniha iz Gurbara-na. Vse je bilo mračno, strogo, hladno Abbeju je bilo tu skoraj neprijetno. — Sedite, monsignore, — je dejala Athenaida svečano. Dotti je listal po knjigah in občudoval sliki. Athenais je pokazala z roko na črno tapecirano otomano in ga znova pozvala z izrazom lahke nestrpnosti, naj sede. Dotti je končno sedel. Athenais je sedla njemu nasproti za staro hrastovo mizo, odprla je predalček in razložila po mizi papirje. Dotti jo je s strahom opa- zoval. Začel je nosljati, da bi zbral ne vaj poguma, — Monsignore, z N. E. kardinalom Sbordonijem dopisujem skoraj že dvajset let, — je začela Athenais. Dotti se je priklonil in postal pazljive jši. — Pred dvema mesecema sem go spodu kardinalu zopet pisala. Prosila sem ga, naj mi dovoli obvestiti ga o moji stari ideji, ki bo, menim, cerkvi v korist. Gospod kardinai mi je izvolil odgovoriti, da me boste izvolili posetiti m da vam popolnoma zaupa. Dotti se je znova oriklonil. toda namesto da bi se udobno zleknil na otomani, se je vzravnal in Athenais. ki ves čas ni odvrnila pogleda od njega, se je čudila izpremembi, ki je nastala tako nepričakovano v njegovi zunanjosti. Usta, običajno smehljajoča, so se mu skrivila, bistre in globoke oči je napol zarisnil, a na širokem Čelu mu je zaigral žarek bistroumnosti. Athenais si je mislila: — Zares, to je pravi mož. Potem je pa dejala na glas: — Monsignore, izvolite, prosim, dobro poslušati; zanašam se na vašo modrost in na prijateljstvo, ki ga vam izkazuje Njegova Eminenca. da boste porabili besede, ki jih izgovorim tu vpričo vas, — Njegova Eminenca mi je preveč naklonjena. Poslušam vas, gospodična, govorite z menoj kakor s spovednikom. Te besede je izgovoril z resnobo, ki ni bila hlinjena; dvoumni izraz, ki je zmotil toliko ljudi v sodbi o njegovem značaju, je bil docela izginil z njegovega obraza; bila ga je sama pozornost; šlo je za cerkvene zadeve; Dotti je postal zopet duhovnik, diplomat. Athenais se je ozrla na svoje zapiske, potem je pa začela z drhtečim glasom: — Jaz sem sirota, monsignore; vzgojena sem bila v bavarskem samostanu; v Pariz sem prišla L 1821; ostala sem tam do L 1848. Spoznala sem svet; proučevala sem ga od blizu. Leta 1848 so grozni dogodki uničili našo rodbino; spoznala sem roko Gospodovo. Od moje rodbine je ostal samo brat s svojo k hčerko. Brat je star zdaj triinšestdeset let; Emma je zelo nežna, ona ni za svet. Mislila sem, da jo mika samostansko življenje in prizadevala sem si na vse načine navdušiti jo zanj. Emma podeduje lepo premoženje. Njeno bratovo in moje premoženje znaša zdaj pet in pol milijona. Dottiju se je čelo komaj vidno zmračilo. Pričakoval je nekaj manj vsakdanjega, a ta hladna preračunljivost ga je neprijetno presenetila Vzel je pošten ščipec tobaka in si ga potlačil v nos. Athenais je uganila njegove misli. — Te podrobnosti so potrebne, monsignore, — je nadaljevala; — moram jih omeniti takoj v začetku. Predno razgrnem pred vami svoje načrte, vam hočem omeniti praktična sredstva za njih uresničenje. Za hip se je zamislila, potem je pa nadaljevala: — Presenetil me je razkrajam! sistem sedanje družbe. V Franciji monarhija ni več mogoča; ljudstvo ne Veruje kralju, a kralj noče vladati. Podlaga avtoritete vedno bolj izginja. Cesarska vlada jo docela uniči; ona je uničila seme s tem, da ga je posejala v splošno volilno pravico. — Avtoriteta je od boga; ljudstvo jo trpi, toda ne prenaša je. Abbe je namršil obrvi, oči so se mu pod gostimi črnimi trepalnicami zaiskri-le. Ves presenečen je opazoval Athenai-do. Ona je pa nadaljevala: Zdravstveno delo v dravski banovini Iz poročila Higijenskega zavoda v L}ubl)ani o delovanju V preteklem letu Ena n-f»-fr'h najvažnejših socijalnih in zdravstvenih ustanov je gotovo Higijenski zavod v Ljubljani, Cigar delokrog se razteza na vso dravsko banovino in ki je lam proslavil 10-letnico svojega uspešnega delovanja. Oglejmo si ustroj in delovanje Higijenskega zavoda in njegovo delovanje v preteklem letu. Delo higijenskih ustanov vi. 1931 Kako ogromno nalogo je vršil tudi v preteklem letu Higijenski zavod, ki ga vodi nas odlični organizator m predsednik JZSS direktor dr. Pire je najbolje razvidno iz statističnih podatkov. V bakteriološko - epidemioloških oddelkih v Ljubljani. Mariboru in Celju je bilo izvrsenin 15.723 bakterioloških preiskav. Samo na difteriji je bUo preiskanih 3483 oseb v 5474 pregledih. Pri 886 so bili ugotovi jem bacili difterije. Serioloskih preiskav glede sifilide je bilo 28.410 pri 5246 osebah. Od teh je bilo 744 okuženih na si-filidi. Delo na teh oddelkih so vršili samo trije zdravniki Poleg tega so pa ti oddelki praktično zatirali nalezljive bolezni v krajih, kjer so se pojavljale. Higijenski zavod sam je Izvršil v nekaterih krajih zaščitno cepljenje proti škrlatinkl imunizi-ral je v krškem ljubljanskem in radovljiškem srezu 8080 otrok z Dickovim toksinom itd. Sanitetno tehnično delo Lam je sanitetno - tehnični oddelek izvršil 62 asanacij, dogradil je 10 vodovodov (v Medvodah, Moravčah. Veliki in Mali dolini. Gabrjah, št. Janin. Ponikvi, Gozdu, Sv. Krizu. Velikem Kalu Orkljevcu in Bizoviku). Poleg tega je zgradil zdravstveni dom v Medvodah in okrevališče za slabotno šolsko deco na Rakitni. Sedaj gradi zdravstveni dom v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, dve cisterni, 2 vodnjaka, uredil je 23 gnojišč in 22 stranišč. Za te asanacij ske naprave je država prispevala 297.231. banovina 994.009, občine 124.000. zasebniki pa 680.395 Din, kar je dokaz, da še živi plemenitost med nami. Napravil je tudi 31 načrtov za razne asanacijske objekte in merjenja za vodovod v Suhi krajini za 100 km omrežja A sanacijska dela so se vršila po vsej banovini. Oddelek za preiskavo vode in živil Odkar je bil uveljavljen zakon o nadzorstvu nad živili, se je delo v tem oddelku zelo pomnožilo. V preiskavo je bilo poslanih 4261 vzorcev živil in vode, od teh so bili vzorci preiskani tudi bakteriološko. SOI vzorec živil ni odgovarjal predpisom zakona o živilih. Med preiskanimi vzorci je bilo v 1827 primerih mleko, ki v 441 primerih ni odgovarjalo predpisom in je Dilo označeno kot slabo. Antirabični ambulatorij v Ljubljani. Mariboru in Celju so cepili proti steklini po Hemptovt standard metodi 305 oseb. Zaradi ugriza steklih psov je bilo kurativno cepljenih 94 oseb itd. Noben izmed cepljenih ni obolel na steklini. Soctjalno-mediclnsko deto a) Zaščita mater dojencev in male dece Delo na pobijanju umrljivosti in obolelosti dojencev in male dece so opravljali: Zavod za zaščito mater in dojencev v Ljubljani in dečji dispanzerji v Mariboru, Cerkljah, Tržiču, Kranju, Rogatcu, Medvodah, Lukovici, Št. Vidu nad Ljubljano, Hrastniku in Trbovljah. Vsi dečji dispanzerji imajo po dva oddelka: posvetovalnico za matere, dojence in male otroke in polikliniko za otroke. Zavod za zaščito mater in dece v Ljubljani ima pa poleg tega še mlečno kuhinjo in odsek za propagando dečje higijene. Priključen mu je Dečji dom kraljice Marije. Posvetovalnice za matere je posetilo 2055 mater, s katerimi je bilo izvršenih 5573 posvetovanj. V poliklinikah je bilo pregledanih 9936 dojencev in male dece v 26.729 konzultacijah. Zaščitne sestre so napravile na domu dojencev in malt dece 6292 posetov. Dodi kraljice Marije je sprejel v oskrbo 140 dojenčkov, od teh 63 z materami. Dojenčki so bili oskrbovani 10.066 dni. matere 3780 dni. Iz Dečjega loma so se oddajal) dojenčki v dečjo kolonijo v Lukovico, kjer so jih sprejele v rejo družine, k! so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom Zdravstvenega doma. Zavod za zaščito mater in dece v Ljubljani je priredil po vaseh 16 tečajev o neg: dojenčka, ferijalni tečaj za učiteljice s 45 zdravstvenimi predavanji, tečaj za babice z 20 zdravstvenimi predavanji in 3 materinske večere. b) Zaščita šolske mladine V delokrog obstoječih šolskih poliklinik v Ljubljani. Celju Mariboru, Kranju, Novem mestu, Medvodah, Lukovici, Cerkljah. Rogatcu, Tržiču, Zidanem mostu in Laškem je spadalo 28.464 učencev, od teh osnovnošolskih 15.673. srednješolskih 10 tisoč 897, iz strokovnih šol 1439 in iz obrtnih šol 455. V ambula tori jih je bilo pregledanih in deloma tudi zdravljenih 22.187 učencev v 34.317 pregledih. V 32.803 slučajih so bila ugotovljena različna obolenja, a le v 1514 slučajih ni bilo ugotovljenih nikakih obolenj. Šolske poliklinika so izvršile po šolah 14.146 sistematskih pregledov učencev. Učenci so se posvetovali v posvetovalnicah poliklinik v 1682 slučajih, starši učencev v 219S slučajih. Zdravniki šolskih poliklinik so napravili 391 posetov. na domu učencev 72. po šolah 319 Zaščitne sestre pa 806 posetov. na domu učencev 514, po šolah 292. V kopališčih poliklinik se je okopalo 23.050 učencev. Oosevanj s kremenčevo lučjo je bilo izvršenih 7230. Po šolah so priredile poliklinike 288 zdravstvenih predavanj. Šolska poliklinika v Ljubljani je organizirala ferijalne kolonije v Medvodah, v Lukovici in na Rakitni, šolska poliklinika v Mariboru ferijalno kolonijo na Pohorju, šolska poliklinika v Celju pa je sodelovala pri ferijalni koloniji Kola jugroslovenskih sester v Bakru, šolski polikliniki v Ljubljani in Celju sta nadalje organizirali šolske kuhinje, kjer se je hranilo brezplačno ali po zmerni ceni 200 učencev. Polikliniki v Ljubljani in Mariboru sta izvedli po šolah mlečno akcijo. Siromašni učenci so prejemali brezplačno mleko za južino, a drugi po zmerni ceni. Ljubljanska poliklinika je izdala dnevno 115 pore i j mleka mariborska pa vsega skupaj 27.861 porcij. Koncem leta so zaceli vršiti v nekaterih srezih banovinski zdravniki sistematični pregled učencev. c) Borba proti tuberkuloz V protituberkuloznih dispanzerjih Zdravstvenih domov v Mariboru, Celju, Lukovici in Cerkljah je bilo pregledanih 36.180 oseb v 6188 konzultacijah. Tuberkuloza je bila ustanovljena v 857 primerih. Zaščitne sestre so napravile na domu tuberkuloznih 257 posetov. Mariborski dispanzer je tudi zdravil tuberkulozo s pneumothorarcom. Obsevanj s kremenčevo lučjo je bilo 1201. Iz teh podatkov bi bilo sklepati, da je boj proti tuberkulozi v naši banovini malenkosten. Res je, da nimamo dovolj dispanzerjev, bolniških postelj in zdravilišč za tuberkulozne, ker imamo le dvoje zdravilišč. v Topolscici in na Golniku, skupaj s 400 posteljami. Vendar predstavlja to delovanje le en mah del proti tuberkulozne akcije. Naš boj proti tuberkulozi gre z druge strani, namreč tam, kjer tuberkuloza začenja. V dobro izvajani zdravstveni zaščiti dojencev, male in šolske dece vidimo najuspešnejše orožje proti tuberkulozi. Saj je znano, da sega začetek tuberkuloze v prva starostna leta! Tudi zboljšanje splošnih higijenskih razmer in temeljit: pouk prebivalstva sta dobri in uspešni sredstvi v boju proti tuberkulozi. d) Zatiranje trahorna S trahomom je zakuženo v naši ban o. vini Prekmurje (mursko-soboški in dolnje- ienaaviiKi srez» Ima 96.0OU prebivalcev. Ne moremo št podati točnega števila tra-homašev ker posiu> Centrali*; trahomssK) ambulatorr* v Murski Soboti šele 2 se dobe pri VViener Messe Akt. Ges., Wien VIL ter med lipskim spomladanskim sejmom pri poslovalnici v Leipzigu, Oesterr. Messhaus, in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta SI; Zven za tajski promet v Sloveniji (»Potnik«), Dunajska cesta l, Zveza za tajski promet v Sloveniji (»Putnik«) podružnica hotel Miklič. nasproti glavnega kolodvora. SITAR KAR0L, VVolfova št. 12 Izdeluje najmodernejše spalne divane. Solidna izdelava! Višek dunajskega velesejma je Julija Krupnika veličastna MODNA REVIJA ki se bo vršila 14. rasrin ob V»H. zvečer v veliki dvorani dunajskega »Ko^ertanma*. Vstopnice naročajte brzojavmo aa na* naslov: WIEN VIL. KAISHRSTR4SSF 115. Izdelujejo t»aj- oovejši modeh o-(roških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa. šivalni •troji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B L. tovarna dvokolea in otroških vozič- kov, Ljubljana, Karlovška cesta -L RADI PRESFXITVE v svojo hišo PRED ŠKOFIJO Stev. 21 (poleg magistrata) dobite popusta „PRI ZVONU" MANUFAKTURNA TRGOVINA Ivan Strofansek, >SLOVENSKT N A R O D«, dne 12. marca 1032 %M.ali ogiasi< Vsaka beseđa SO par. Plača se lahko rudi v znamkah, ta odgovor znamko! — Na vprašanja brca znamka nm » rul&ma-Hnmn *Jajmanj41 n&ln* ¥>iw» S--. - Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T WELTRET T H DER TECHNIK 4 velike nove knjige prodam ali zamenjam za radio aparat na električni priključek. Ponudbe na upravo »Slov. Naro-dac pod »Ugodnost 113S«. 92.000.— Din HIŠA (VILA) 4 sobe s prltiklinami in kletjo zgradi stavbna družba »Jugo-grad«. — Informacije: Ing. Pust, Streliška ulica 33. 34/T ILUSTROVANA REVIJA »SVIJET« knjige m. do X. letniki 1927— 1930, nevezan, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ugodna prilika za knjižnice in čitalnice. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1110 MLAD GOSPOD Išče službe inkasanta, sluge ali tekača. Nastop lahko takoj. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Pošten 1126«. MED zajamčeno pristen, hojev za bolne na pljučih, ajdov za pecivo, cvetlični in žajbljev nudi »Društvena čebelama«, Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 4, v bližini gostilne Novi svet. 21/T PISALNO MIZO kupim. Ponudbe z navedbo cene in opisa pod »Pisalna miza« 1100 na upravo »Slov. Naroda«. 1100 KLAVIRJI, planini, harmoniji se strokov-njasko popravljajo in najčistejše uglašujejo. Tovarna klavirjev R- VVarbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. 1079 ENOSOBNO STANOVANJE išče mirna stranka brez otrok v okolici Mi rja. — Ponud na upravo »Slov. Naroda« pod »Mirna 1142«. Vallet Express naznanja svojim cenj. odjem al -cem, da je preselil svoj obrat na Smartinsko cesta 24 (kavarna Viadukt). Priporoča se za nadaljnja naročila in naklonjenost. — Likanje obleke Din 16. Kemično čiščenje Din 55. Obračanje Din 280. — Na željo se obleka renovira. — Pišite dopisnico, pošljemo iskat. 1151 Nov poklic sa dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno« ker na pletene olago prevzamemo; pla-iarno trud za pletenje in a o bavimo prejo za prede-anje. Pišite po brezplačne prospekte 6e dane* oa: Domača pletarska ln-iustrija Nr. 11 Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 41. 2. TRGOVEC srednjih let, z dobro idočo trgovino, žel? znanja za event. že-nitev s simpatično, solidno in neoporečno gospodično, oziroma mlado vdovo. Neajaonimne, resne ponudbe s sliko, ki se vrne, na upravo »Slov. Naroda« pod »Maj 1932«. 1153 MODROCE afrik, vsakovrstne žtmnate, otomane, najnovejše couch zofe po ugodnih cenah kupite pri tapet-nlku RudolS Sever, Ljubljana, Marijin trg Z Telefon 2622. 14/T YOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa), Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T Tednik »ZABAVNI LIST« S tražiš če pri Kranju. — Vsaka številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T MIZARJI, POZOR! Vsake vrste suh, trd rezan les, mehak les, borovino, mecesen itd. imam stalno v zalogi Naročila na naslov: Poštni predal št 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 1149 MODROCE otomare. divane, fotelje tn vse tapetniške izdelke- vam nudi najceneje IGNACU NA KORE, Ljiibijuoa, GoKpoNvetsaut rvsta St. 16 (pri L^eviu 2o/T VOLNO ZA MODROCE zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1066 KLAVIRJE, P1ANTNE svetovnih znamk — Vam nudi najugodneje MUZIKA, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T PISALNI STROJ kupim, dobro ohranjen, v bojčku, da se dobro zaklene. — Ponudbe z navedbo cene pod »Pisalni stroj/1101« na upravo »Slov. Naroda«. 1101 MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naroČilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih ln železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec, Ljubljana, Goapoavetska e. IS (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 125/L Mizarji! zanesljivo suhe deske dobavlja FRAN ŠUŠTAR, parna Zaga, Ljubljana, — Pri naročilu nad 2 m* popusta 10 do 20 %. — Mizarski motorni stroji za obdelavo na razpolago, 30 m3 več let starih hrastovih plohov po Isti ceni kot mehke deske. 1152 PARNI KOTEL aH rokomobtlo od 10—20 m* kiirilne ploskve, v brezhibnem stanju kupi tekstilna tovarna Pruh v Kranju, 1143 DIN 125.— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T SLADKEGA SENA prvovrstnega, več vagonov — proda Franc žmitek, Bohinjska Bistrica. 1147 BUKOVO OGLJE suho, vilano, več vagonov prodam tudi v malih količinah. Naročila na naslov: Postni predal št. 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 1148 POSESTVO na katerem se lahko redi 4 glave goveje živine, z vinogradom zelo ugodno prodam, — Pojasnila daje Povše Alojzij, posestnik, Planina 14, pošta Tržišče pri Mokronogu, 1144 V restavraciji hotela MIKLIč se točijo vsa pristna prvovrstna vina, belo in črno po 10 Din, najboljši cviček 12 Din, belo bizeljsko 12 Din, staro ljutomersko po 14 Din. 1150 TELEFON 2059 P K K II O Cil SUHA D K V A Pogačnik, Bohoričeva 5. Sčetke raznovrstna omela, žtmnate metle, čopiče Ltd. — izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG ŠTEV. 8 (poleg kina Matice) 29/L AVTO znamke »Pontiac«, petsedežna limuzina v zelo dobrem stanju poceni naprodaj. — Pojasnila daje L Hanuš, Jarše, pošta Domžale, 1146 MAJHNO HIftO s sadnim in zel en jadnim vi tom kupim blizu Zagreba (med Šutio in Brežicami). Ponudbe na naslov: Veden, Zagreb, Savska cesta št. 6, dvorišče. 1145 L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 480,000.000 Din Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno KREDITNO DRUŠTVO, za pupilne naložbe pa SODNI DEPOZITN1 ODDELEK. Za varčevanje mladine izdaja DOMAČE HRANILNIKE, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12 W, Urejuje Josip aupaattO. mm Za »Narodno nakano« Fran J mm za upravo ta dal usta; Oton Chnatot, — Vsi t LJubljani.