Leto L1X. itevilka UO. V UaMjanl, v nedeljo ID. moja mi Ceno Din Z" Itaala vsak dan popoldne, livst Bil ntielje im »ramika. — Imtitl1 do 30 petit i 2 D, do 100 vrst IJ 50 p, večji inserali petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovoru. — inseratnj davek posebej. — VlSlovanski larfi1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i : Kaattora ollaa ater. 5f piilllef«. — Telefon stav. 304. Kamnom nlica šU 5, I. ■adatropja. — Telefon iler. 34, Poitnina plačana v gotovini. Dr. Ninčić v Parizu Nas vnanji minister dr. Momčilo Ninčić se je odpeljal v Pariz. O mal^katen strani nase vnanje politike se je v poslednjih mesecih toliko pisaJo in govorilo kot o podajanjih, kt so sp pletla med Beogradom, Rimom In Parizom. Govorilo in pisalo tem več, ker ni niti enkrat noben predstavnik naše vnanje politika porabil prilike ter povedal kaj preciznega in tehtnega o srvari, da bi se olajšala orijentacija. Pri tem si seveda ne prikrivamo, da je mnojrr> lažje nam pisati o vnanji politiki in odncšajili do raznih držav, nezo govoriti vnanjemii ministru o tem kočljivem predmetu. ?aj ostane načelo javne diplomacije le — id?-al, morda za vodna. Toda desori jen taci ja, ki vlada jria-de odnošajev do Italije in Francije pri nas, je vendarle že prevelika. Kar se ic o tem pisalo, nj rrmojtfo seči mnogo preko običajnega ug banja. Da nas veže s Francijo najtesnejše In iskreno prijateljstvo in zavezništvo to ostane slejkoprej ena od os-nov naše vrtanje politike. Zveza med Francijo in Malo antar.tf) ter Poljsko, ta skup'na dominira Se vedno v srednji Evropi ka kor tudi se poskuša doseči globlje se-čo spravo med Parizom in Berli in kakor jf> v tem pogledu Francoska pokazala spravljiv ost, — glede zveze s prijateljskimi državami srednje Evrope in Balkana, se ni nikdar jemala v račun kaka sprememba; zveza je tedai globoko utemeljena in ima obilo predpogojev za trajnost. Francosko - jugoslovenska zveza je nehote začela dobivati protiitalijan-skoi primes, ko sc je pričelo kazati vedno očitneje, di jrlove JVUissolinijev im-perijaJizem v protifrancoski smeri V tm pa se je nenadoma prigodil incident s tirolskim! Nemci, ki je v Italiji zelo povzdignil razpoloženje zoper Nemčjo, ker je prišlo konkretno do izraza v odločni negativni izjavi Italije glede I>r3kfjnčitveaega gibanja v Avstriji. Te- ncidenru je naglo sledil poset dr. N :iča v Rimu. ki se je splošno komentiral kot uvod v pnotinemsko zvezo Italije i.i Jugoslavije. AH nenadoma se je situacija znova spremenila. Ninčić je o "Priliki ženev- t zasedanja Zveze narodov posetil tudi Pariz: brž nato pa so komentarji o protinem.ški jugoslovensko-italijanski zvezi u?J:n'lj. Trdilo se je. da ie Jugo-slavija k taki zvez; želela pritegniti tudi Francijo, česar pa v Rimu niso hoteli . .^tirati. -MaI-> pozneje je prišlo Mussolinijevo potovanje v Libijo, ki te rprožilo pravo poplavo razprav in • o pričeniajočem italijanskem kolonijalnem imperijalizmu v severni i in zapadni Aziji. Zopet se je pi- •> nasprotjih med Francijo in Italijo, ki bi mogla oživeti zsova. Francosko-vensko prijateljstvo je le Še zraslo v svoji ceni. Kaj je neposreden vzrok Nmoiče-vega potovan a v Pariz, ve oči vidno samo najbližja okolica d plomatskega oddelka, V Budimpešti se j« zaključil fal-ziiikatorski proces, ki Z2I0 zanima obe sicer direktno Francijo bolj. ah ki radi izrazito vnaniepolitičnih motivov, tvorečih njegovo ozadje, ni za » antanto skoro nič matice važnost:. V tem pogleda bi bilo vsekakor * »trebao, da se zavezniki dogovarjajo 0 taktiki, kj jo je uporabljati napram grofu Bethlenr. .Madžarska vlada je r*e!a nado. da se izvije izpod finančne kontrole, ki jo nad njo izvaja Zveza na-. v: toda sodelovanje peštanskih h zavodov v ponarejalski aferi so preklicano slabo priporočilo za opir v kontrole. V tem pogledu je so-vanje Francije in Male aniante zelo Spomenica, ki jo je pos'ala gardka vlada razo rož it veni komisi-fc vemo izpričevalo, česa nam je vati od Bethlenove Madžarske. Zadnja poročila pravijo da se med r - slavijo in Franciio o priliki Ninči-za poseta podpise posebna obrambena zavešnika nogodba. slična oni med Francijo in Češkoslovaško. Ce se /.res sklene taka pogodba, s« mora smatrati samo za formalno potrditev obstodega stanja, zakaj že zveza med 1 'lerra državama je že sedaj dovolj prisrčna in prirodna. In v taki osnovi jr» najboljša garancija njene trajnosti in _ BOLEZEN RUMUNSKEGA KRALJA ■— Bukarešta. 29 m« j*. Rumtmski krmi j rVrdinand odpotuje 12. julija v Francijo d« zdravljenje svoje akutne bolezni. Politično zatilje pred novim viharjem Radikali napovedujejo korupcijske interpelacije proti dr« Sušniku in Voji Marinkoviću, — Neodločnost Jovanovićevcev* — Radić prelomil stojo obljubo* — Beograd, 29. maja. Danes je v skupščini monotono. Voditelji opozicije so zjutraj odpotovali v Ljubiiano na protestni zbor proti korupciji. Radikali v svojem klubu živahno pripravljajo materijal se za druge interpelacije o korupcijskidi aferah. V kratkem predlože skupščini interpelacijo proti bivšemu prometnemu ministru Antonu Sušniku in bivšemu zunanjemu ministru dr. Voji Marrnkoviču. V radikalnih krogih in v vladi sami je izzvala veliko nezadovoljstvo in ogorčenje zagrebška vest. da priredi voditelj HSS g. Stepan Radič v nedeljo zopet dva shoda v hrvatskem Zagorju v neposredni bližini Slovenije. Vest je izzvala %>tsTo kritiko in vznemirjenje, ker je s tem g. Radić kršil vladi g. Uzunoviča dano obljubo, da ne bo prirejal ni^akili političnih shodov, kar je tudi sam oblavil v svojem glavnem glasilu »Domu«. V parlamentu je vzbudilo izredno pozornost poročilo o prvi seji anketnega odbora Ta odbor je imel danes do- poldne sejo, na kateri si je izvolil predsedstvo. Ža predsednika je bil izvoljen radikal Ilija Mihajlovič s 14 glasovi proti 7 glasovom opozicije. Za Mihajlo-viča je giascval polc2: radikalov in ra-dičevcev tudi član poslanskega kluba Ljube Jovanovića posl. Pera Jovano-vič. Opozicijo je to presenetilo in tuli ogorči-lo. ker je skupina Ljube Jovano-viča pokazala ,da ic v parlamentu popolnoma pasivna in da Ljuba Jovano-vić lavira semintja. Povodom korupcijske debate so pristaši Ljube Jovanovi ca slovesno izjavljal L da bodo skupno z opozicijo neustrašeno pobijali korupcijo in korupcijomste, toda na prvi seji anketn^jfa odbora so glasovali z vlado. Za podpredsednika anketnega odbora je bil daPe izvoljen Pavle Radić in za tajnika radikal Pera Jovanović. Danes popoldne se sestane odbor, ki ima Proučavati načrt zakona o izenačenju neposrednih davkov. Sestane sc tudi nekaj drugih parlamentarnih odborov. —ooo— Monotono sejo Norotine skupščine Razprava in glasovanje o raznih predlogi, — Interpelacije« — — Beograd, 29. maja. Današnja plenarna seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob 10.30 dopoldne in je bila z^olj iormamega značaja ter povsem mono.ona. Nikjer ni bilo nika-kega zanimanja za sejo. Vršilo se je glasovanje po šabloni za vse predloge, ki jih je plenumu predložil odbor za prošnje in pritožbe. Po odobrenju zapisnika je vložil nujen predlog sam. dem. dosI. dr. Dušan Bošković o pomoči poplavljencem v srezu Vršac. V okolici Vršaca in nad mestom samim je bil 27. t. m. velik naliv. Reke so prestopile s veje bregove in daleč naokoli poplavile polja. Posevki so skoraj uničeni in je bilo tudi več človeških žrtev. Poginiio je tudi mnozo živine. Posl. dr. Boskovič je zahteval, da zbornica prizna nujnost temu predlogu. Finančni minister dr. Ninko Peric je izjaviL da vlada ne priznava temu predlogu nujnosti. Potrebno je popre-je zbrati vse nodatke o povzročeni škodi. Vladna večina je nato odklonila nujnost predlejra. Proti nujnosti so glasovali tudi radičevci. Skupščinsko predsedstvo je nato sporočilo zbornici, da so se konstituirali nekateri odbori, ki so b;li od skup- prosnj^h in pritožbnli. — Drobni Slabo zsnimanje za sejo« — ščine izvoljeni, tako odbor za izenačenje davkov in odbor, ki ima proučavati gospodarske, trgovinske m druge pogodbe, sk-'cnjeir: « kraljevino Italije. Za pred^Irjka odbora za izenačenje davkov je izvoljen radikal Krsta Mi-letič. za rodpredsednika radičevec Pavle Radič. Skupščinsko predsedstvo je dalje sporočilo, da so vložene nekatere interpelacije. Med drugimi je vložena interpelacija samostojnih demokratov na notranjega ministra radi postopanja državneza podtainika dr. Pernarja ^roti mirnemu prebivalstvu v So m boru. Vložena je b:la tudi interpelncja na prometnega m'n:stra dede izredno slabe zgraditve železniške Droge TonČi-der—Mala Krsna. Te p~oge že sedaj ne moreio uporabljati, čeprav je bila Še Tp nedavno dogotovljena. Nekateri ministri so odgovarjali na vprašanja in interpelacije nnrodmh poslancev, na kar je skupščina prešla na dnevni red. to je k razpravi ^ predložili odbora za prošnje in pritožbe. Sku^čina ie sprejela vse predloge te-^a odnora, na kar je bila seja končana. Prihodnja v ponedeljek. Definitivni izid volitev na Rumunskem Popolna zmaga vlade. — Volitve v senat. — Beograd, 29. maja. Po uradnih poročilih, k j jih je prejela naša vlada iz Bukarešte glede končnih rezultatov skupščinskih volitev, je vladina stranka generala Avaresa dobila 288 mandatov, zemljoradniško . nacionalni blok 75, liberalna stranka 15 in antisemiti 9. Socijalisti in komunisti niso dobili nobenega mandata. Rumunska narodna skupščina se sestane 25. junija. Zasedanje bo trajalo samo dva tedna, da se verificirajo mandati. Po verifikaciji odide skupščina do jeseni na dopust Včeraj so s*» volitve vrešile v ru-munski senat. Volitve so bile mirne in brez vsakih večjih konfliktov. V Bukarešti jp rezultat volitev v senat slede: či: vladna stranka 5352 glasov, zem-ljoradniško nacijonalni blok 4053, liberalci 2194 in antisemiti 39. V bukare-škem volilnem okrožju je vladna stranka dobila večino. ZAUPNICA BELGIJSKI VLADI — Druseli, 29. maja. Zbornica je Izrekla novi Jasperovi vladi zaupnics s 136 proti 8 glasovom Glasovanja se Je vzdržalo 50 poslancev, večinoma sodjalistov. KRIZA GRŠKE VLADE — Atene, 29. maja. Predsednik republi* ke je poveril sestavo vlade Fareskopopul'js su, ki je mandat vrnil z motivacijo, da je njegova misija našla odpor. Mučna afera v notranjem ministrstvu Spopad med državnim podtajnikom in ministrovim pomočnikom — Beograd, 29. maja. 2e dlje časa je opažati napete odnošaje med državnim podtajnikom dr. Pernarjem in pomočnikom notranjjra ministra Žarkom Milanovičem Dr. Pernar je bil zelo ogorčen proti ministrovemu pomočniku, ker je opazil, da se pri njem shajalo mnogi vodilni uradniki in da pomoč- t nik ovira nemoteno delovanje njegovo. I V b:roju g. Milovanoviča so se baje sploh zbirali radikalinezadovoljneži, ki niso odobravali politike g Stepana Radića. O. dr. Pemar je najel dva detektiva, ki sta imela nalogo vohuniti, kaj sc godi v pisarni ministrovega pomočnika. G Milanovič je za to vohunstvo včeraj izvedel ter takoj telefoniral na mestno upravo r>o orožnika, ki je potem odvedel oba detektiva. O tem obveščeni dr. Prnar je bil zelo ogorčen ter je prišel k pomočniku Milovanovi-ču protestirat. Pri tej priliki je prišlo do ostrega prepira in medsebojnega obračunavanja Ta incident v notranjem ministrstvu je mak, kako iskreni odno-šaji vladajo med obema vlado sesrav-liajočima skupinama. NOVA ZMAGA DELAVSKE STRANKE V ANGLIJI — London, 29. maja. V Ham merami tka so se vršile včeraj dopolnilne volitve za po« slansko zbornico. Delavska stranka je do* bila 13.C>5 glasov, konstrvati vci 9484 in li* beralci 1974. Delavska stranka zaznamuje j s temi volitvami nov uspeh. J Vidrina večina in nettunslie Konvencije Vlada še vedno v nejasnosti in v negotovosti radi nettunskih konvencij« — Poostritev nasprotstva med ministrom dr. Kraja- ćem in dr« Ninčićem. — Beograd, 29. maji. Vlada še ni rešila vprašanja trgovinske pozedbe z Ita-iiio. Minister dr. Kraja j jc predlo<ž:l skupščini le splošmo pogočbo s konvencijami o obmejnem prometu in o veterinarskih predpisih, ne pa tudi nep:unsk:h konvencij. Vprašanje je, ali bo sploh mogoče ratificirati trgovinsko posudbo z P.a3ijo brez neptunskih konvencij. Vsekakor se je v vprašanju netrunskth konvencij razmerje med ministrom trgovine in industrije dT. Krajačem ter run. ministrom dr. Ninčićem zelo poostrilo. M'nister dr. Krajač je zavzel že svuječasno proti posameznim določbam nettunskih konvencij odločno stališče in se je takrat celo govorilo, da bo dr. Krajač zaradi teja vprašanja odstopil. Kljub temu se je posrečilo začasno odgoditi vso zadevo na ta način, da se je ratifikaciji dogovora odvzela aktualnost. Sedaj pa je to vprašanje psstalo zopet akru-a'nD in sicer tem bolj, ker je Italija že ra-taficirala netMmski dogovor. Zaradi tega bi morala priti ratifikacija nettumske pogodbe takoj po sprejetju trgovinske pogodbe z Avstrijo na dnevni red skupščine. Proti temu je zavzel nrlnlster trgovine dr. Krajač ponovno protivno stališče, češ da kršijo 4 ne1 tunike konvencije suverenost naše države. Isto trdi tudi večina Radičevega po- slanskega kluba, ki je mnenja, da italijanska ratifikacija nettunskega dogovora ni noben zadosten vzrok, da bi sc moral sprejeti neizpremenjen. V Radieevcm poslanskem klubu pa ne obstoji enotno naziranje, aH naj prevzamejo radičevci odgovornost, da se zaradi tega vprašanja povzroči nova vladna kriza. Medtem ko je dr. Krajač mnenja, da morajo radičevci tudi za to ceno prepreči'.i ratifikacijo, je Pavle Radič mnenja, da njihov klub ne more prevzeti odgovor nos* za vladno krizo. Tudi v radikalni stranki ne obstoji o tej zadevi enotno naziranje. Vladni člani z zun. ministrom dr. Ninčićem na čelu so mnenja, da se nettunski dogovor nc more več izpreminjati in da sc mora ratificirati v sedanji obliki. Razmeroma precejšnje število radikalnih poslancev pa je drugega mnenja, ki se strinja v na_ ziranjem radičevskega kluba. Posledica tega je dejstvo, da vlada sedaj sploh še nI na jasnem, ali naj se izvede ratifikacija nettunskega dogovora v sedanjem trenot. ku. Če se postavi ratifikacija tega dogovora na dnevni red, je mogoče, da ostane vlada v manjšini. Će pa se ratifikacija cd., godi na ugodnejši trenotek, ho s tem stališče zunanjega ministra dr. Ninčiča posta., i o precej težavno. - Avstrijske reparacije | — PunaJ 29. marca. Te dni so bHa zaključena pogajanja med jurosIo-v«n«ko in avstrij«ko vl*đo o likvidaciji vseh r binkoštnih praznikih so se po Ljabteii razširile vesti da ie postaj poleg treh žrtev v Kamniških pUtninan žrtev planin tudi vladni svetnik dr. Mil-ko Lubec. ki v torek 25. t. m. ni prišel, kakor otnčaino v svoj urad. Pozneje se je razširila vest ki smo jo zabeležili tudi mi, da so namreč vladnega svetnika dr. Lubca internirali Italijani, ker je bale prekoračil meio pri Kranj ski totL Ta vest se je žal poeneie izkazala za neresnično. Zadnje dneve pa so se zato zopet širile vesti, da se je dr. Lubec ponesrečil v planinah. Iz Kranjske gore je odšla v sredo v smeri proti Vršiču rešilna ekspedicija, ki pa m našla nikjer nikakih sledi za pogre-šaccetn in se je brez uspeha vrnila v Kranjako zoro. Včeraj ob 8. zjutraj ie odšla iz Kranjske gore lOčlenska ekspedicija ljubljanskih Skalašev. Odšli so v smeri proti Vršiču m Prisx>jn*u. Kakor nam iz Kranjske gore danes javljajo, se je svetnik dr. Lubec infor-!inral pri poznavalcih planin, če je Jalovec dostopen. Informiral Se je rudi. kakšne so razmere na Vršiču. Mogoče je. da je z Vršiča krenil čez Vratca in pod Mojstrovko na Sleme. Tu je še mnogo snega. Ker je bil vladni svetnik dober fotograf, se je zanimal zlasti za zimske slike planin. Po Ljubljani so se danes v prvih d«'*y>Idarisk:h urah raz ne si l* vesti da so vladnega svetnika dr. Cubca že našli ponesrečenega v planinah. Ta vest ni bila točna. Po poročilu iz Kranjske gore se skalaška ekspediija še ni povrnila hi tudi še ni nikakih vesti, da bi kje našli pogrešanca. Z droge strani nam poročajo: Vladni svetnik dr. Lubec, reierent za obrtno šolstvo Pri vel. županu v Ljubljani je odšel v petek ob 14.45 iz Ljubljane v Kranjsko goro, da napravi izlet na Vršič in odtod pri ugodnem vremenu turo na Prlsojnik. Bil je sam in kot fotograf4amater opremljen s fotografskim aparatom. Vrniti bi se imel v ponedeljek zvečer. Ker ga v sredo dopoldne še m bilo nazaj* je bila rodbina v velikih skrbeh in io podvzeia vse korake, da zve Od binkoštnih izletnikov, kje so dr. Lubca nazadnje videli. Vse p A-prasevanje, tuđi pri SPD in turi-stovskem klubu -Skala«, je pa bilo zaman, niti eden mnogoštevilnih Hubijan-skih izletnikov m znancev dr. Lubca se ni spominjal, da bi .vca videl podpisanega v turistovskih knjigah v koči na Gozdu odnosno v Erjavčevi koči. Tudi ga ni nihče videl ali zvedel da bi kak turist napravil na binkošrni ponedeljek turo na Prisojnik. Ker ni do danes o dr. Lubcu nobene vesti, je le dvojno mogoče: ali so ga pri fotografiranju aH prekoračenju meje zajeli Italijani ter ga odvedli, kakor že svojčas v par slučajih, v tržaške zapore, ali pa je Lubec v i.-tin; napravil nameravano turo na Prisojnik in se ie pri tem ponesrečil. Tura na Prisojnik je tudi v poletnem času opasna, sedaj pa jo je že zaradi plazov in zledenelih potov odločno odsvetovati. Svak dr. Lubca, g. rać. nadsvetnik Ska; lar, je dal našemu poročevalcu sledeča po* jasnila: V sredo dopoldne sem zvedel, da po* grešajo dr. Lubca. Takoj sem stopil v stik z merodajnimi faktorji ter sem našel tako pri naših planinskih organizacijah, kakor tudi pri tukajšnji telefonski centrali ter ita* lijanskem konzulatu polno podporo. Slo nam je predvsem za to, da ugotovimo, ali jc sel dr. Lubec v istini na Vršič, ali pa je med potjo načrt spremenil. Vsa naša pn* izvedovanja so pa bila negativna. Nihče ga r.i videl, pa tudi podpiran ni bil v nobeni turistovskih knjig. Odločil sem se tedaj, da r>e odpeljem v Kranjsko goro poizvedovat po pogrešanem. Medtem sem telefoniral g. poštarju Ambrožiću v Mojstrani, da tamkaj poizve, je*Ii Lnbec prenočil event. v Moj« strani, spremenivši svoj prvotni načrt in ho teč na Triglav. O svojem prihodu sem tudi obvestil g. župana in predsednika po« družnice SPD v Kranjski gori. Lavtižarja s prošnjo, da do mojega prihoda s popoldan« kim vlakom vrši potrebne poizvedbe. Gospod Ambrožie me je čakal pri vlaku n — Vi poročil' >;n. da dr. Lubca v Mojvtrmni ni bik>. V Kraaroki gori so mi aH val * župa* nom in predstavnikom tjristvrvoioagft kluba •Skale-, g. Klofutarjcm na oalu Ijubvvafjtvo na roko ter smo se domenili, da bom aku« Šal najprej pri pastir j. h in v koči tm Gordu ugotoviti, če je kdo Lubca videl, zakaj tudi v Kranjski gori at» bile tocadevn« pourved« be negativne. Ob 18.30 sva odšla s vodni* kom p. gotovo sled. Izjavil je, da j« vidva ▼ petek, ko je bil proti sedmi uri zvečer na potu v Kranjsko goro. turi«ta. kojega opw ve uje* ma z mojim svakom. Bil jc sam in ni imel mnogo seboj. V koči na Gozdu, kamor awa prispela ob 19.45. >va zvedela od oskrbnice, da je odšla s tovarišico v petek predno ac je zmračilo v Kranjsko goro po provijant. Srečali nista nikogar. Vrni vsi se v soboto zjutraj v kočo, je medtem nekdo udri v kočo, skozi okno ter v koči tudi prenočil. Da bi bil to dr. Lubec, ne verjamem, ter se mi zdi verjetneje, da je prenočil v Er* javčevi koči, v katero je bilo (po izjavi oskrbnice) vlomljeno žc v četrtek. Z vodnikom sva hotela še naprej, da zveva event. pri italijanskih finančnih strni« nikih kaj o dr. Lubcu. ker nama pa §c oskrbnica povedala, da se vračajo Italijan* ski financarji ponoči v Trento in ker Er* javčeva koča še ni oskrbovana, sva se vmn* la v Kranjsko goro. da s tamkajšnjimi fak* tOTji dogovorim, kaj ukreniti z ozirom na to, da tudi v koči na Gozdu nisva dobila o Lubcu nobenih podatkov. Mnenje kranjskogorskih turistov je, da ni izključeno, da je bil dr. Lubec event. pri fotografiranju od Italijanov ujet, ali pa da se je v plazu ali snegu in ledu ponesrečil. Pripomniti pa moram, da je bjja vest ▼ «Sloveskcm Narodu* žal preuranjena ter ae Italijanom v tem trenutku ne more delati no* benih očitkov, da se ne drže pogodbe, de* lajoč sitnosti turistom. Nasprotno moram ugotoviti, da je g. gen. konzul takoj, ko sem mu sporočil domnevo, da je dr. Lubec ujet, obljubil nemudoma vse ukreniti, ako dobi od g. velikega župana uradno poročilo; Poročilo bilo po dr. Mamu takoj na« pravljeno ter nemudoma dostavljeno g. gen. konzulu, ki je na podlagi dobljenih podat* kov brzojavi! oblastim na GorSkem, da Lubca takoj izpuste. Danes (v petek) dopoldne mi je telefon niral KJofutar, da dr. Lubca v Trenti ni bilo in da jo zjavah italijanskih karabinjer* jev in finanenah stražnikov ni bil aretiran. Ostane te. dzianowski je izjavil, da nova vlada še ni imela časa razpravljati o narodnih manjšinah. Manjšinska politika mora biti iskrena in jasna. Čim prej je treba ustreči gospodarskim zahtevam manjšin, osobito pa paziti na to, da pri agrarni reformi ne bodo oškodovani kmetje. Ministrski predsednik Bartel je sprejel v četrtek predsednika židovskega kluba Hargia-^a in Farbsteina ter jima obljubil, da bo vlada v upoštevala interese ži- zvato vm i« poln eeaetorje, naj ve udeleže seje Narode* na katari se bodo vršite v ponedeftefc volitve aovtga prealdeota. Parlarnaavtarni klub Ijpdeke stranke je pozval vse člane, naj brezpogojno solidarno famsujejo za akamnega kandidata nk&anaMi strank. Ljudska stranka Piabt oataave torej enotna in če ne bodo gasoveJi za ntoefriiiu poslanci narodne delavske stranke, bo kandidatura Ptlsadskega zeU problematična. IVavfl iMfSCMat arWPJ V Zapužah pri Begunjah je včeraj 29. maja preminul pomočnik direktorja Po&tne hranilnice, podružnice v Ljubljani, g. Ivan Avsenik. Že delj časa je bolehal na želodčnem raku. Meseca decembra, ko se mu je bolezen poslabšala, se je podvrgel operaciji, ki jo je srečno prestal Nato je odšel na daljši bolezenski dopust v rojstni kraj Z a puže pri Begunjah. Tudi gorenjski zrak njegovega rojstnega kraja ni mogel zaustaviti napredovanja bolezni, tako da je včeraj preminul. Pokojni se je rodil 22. junija 1852. Po končani srednji šoli je odšel na dunajsko univerzo, kjer se je vpisal na filozofski fakultetL Nato je prestopil v državno službo pri dunajski Poštni hranilnici, kjer je estal do prevrata. Po prevratu se je vrnil s štabom domovini zvestih uradnikov v Ljubljano, kjer je pomagal organizirati na najmodernejši podlagi čekovni urad, sedanjo podružnico Poštne hraoiilnice v Ljubljani. S tem delom si je stekel velike zasluge za poštno upravo. Med u radništvom je užival neobičajno tople simpatije. Bil je mirnega, konctHjantnega značaja* tihe narave, dober prijatelj in blag predstojnik. Pogreb blagopokojnega bo jutri, v nedeljo, 30. maja z Zapuž št. 2 na pokopališče v Begunje. Zaslužnemu možu večnaja pamjat! Sport Pretajeoje športnih odnošajev z Kaljo k-di iAcidaraa na tekmi Juveiuus: na mestu. Krivce je kaznovala poMcrja, igraici pa, ki so povzročili incident, so brli kaznovani z 2-1 etno zabrano igranja. Nadalje je savez takoj po incidentu izjavil italijanskemu konzulu ter federaciji v Turmu svoje obžalovanje. Več se ni moglo Storiti. Italijani so vse to odbili. Menimo, da s tem ni zadana našemu sprmu bogvekaka nesreča in da bo še prišel čas, ko bodo Italjani sami Iskah' stikov z ju_ goslovenskirni športniki. Na mestu je, da pri ti priliki opozorimo javnost na incident, ki se je dogodil lani o priliki gostovanja naše reprezentance v Padovi, kjer jc podlegla z malenkostno diferenco 2:1. Na bankeoi so italijanski re-prezentanti zavzeli napram našim delegatom skrajno žaljivo s':ahsče ter govoTili o našom narodu in noifornetiu, kakor o rnferi-jonrih divjakih. Naši delegati so molčali in so imeli to zadoščenj«, da so se jim po barrketu umirjerejSi italijanski športniki oprostili, češ da ni resno jemati tira d in fraz fašistovskih funkcijonarjev. Mi snro molčali kot pametnetši, danes pa rahko v!di naša javnost, kam vodi fašistovska prenapetost, ki se je fal polastila tudi športnikov. Darujte za sokolski Tabor! FiaiTafafi 7& nntfiattiiifl Ilirija — Rapid (Maribor). Jutri ob 17. se vrši na isri-šču SK flirii« finalna tekma za prvensivo Sloveniie med mariborskim Rapidom in dosedanjim prva. kom Hitijo. Tekma obeta biti zanimiva, saj je znano, da je Rapid precej resen nasprotnik. V ieseni je napram Iliriji dosegel rezultat 7:4 za Ilirijo. Rapid nastopi v sledeči postavi: Doliniek. Kosche-11, Bann, Pernath L, Frangesch, Ldscihnigs, Peroath II., Wenko I., Tergletz, Loschnigg V. — «Slovenski sport*, teši a je 13. številka «Slovenskega spora». Uvottoma pr:-občuje lep članek o sokolskem uspehu v Lvonu. Razpisane so nadalje nogometne tekme za Gosposveiski p^kal, ki ga daruje SK Ilirija. Tekme se bodo vršile v korist Jugoslovenske Matice. Si.de poročila o zadnjih nogometni«, hazenskih in dnrgih prireditvah ter razni prispevki. ?! v. Sp>ort» se naroča: Ljubljana, Rimska c 10/1 in stane četrtletno 2«) Din. — Štafeta za pokal g. Schivaba. Kakor znano, je daroval ugledni ljubljanski trgo; vec g. Drago Sdrvvab krasen in dragocen pokal za štafeto, ki se teče vsako leto v maju. Pokal si pribori štafeta, ki zmaga petkrat zaporedoma ali sedemkrat v pre* sledkih. Jutri, v nedeljo, ob 11.30 se vrši prva tekma za dragoceni pokal. Start in cilj sta na Aleksandrovi cesti, proga pa gre po Aleksandrovi in Dunajski cesti ter Gajevi in Gledališki ulici. Teče se petkrat v tem četverokotniku. tako da vsak gledalec s svojega mesta lahko vidi vsakega posamcz* nega tekmovalca. — Ilirija : Hermes. Namesto odpovedane pokalne tekme IBrja : Jacrran se vrši danes, v soboto ob 18.15 na grišču Ilirije prijateljska tekma Ilirija : Hermes. — S K tVrija nogometna sekcija. Danes v soboto ob 20.30 važen sestanek rgračev L in II. skupine v restavraciji «Novi svet*, Oosiposvetska c, Prešernova sofoa (levo). Potrebna poircc-številnn udeležba! — Načelnik. — Bolgarska reprezentanca v Zagrebu. Včeraj jc dospela v Zagreb bolgarska no« gometna reprezentanca v spremstvu funkci* jonarjev in posl. Stateva. Na kolodvoru je bola^rskrj reprezentanco pozdravil predsed« nik JNS g. dr. Lipovščak. Bolgarska repre* zentanca stanujo v hotelu «cEsplanade». — Bolgari nastopijo v postavi: Andrejev (Sla* vija), Petrov (S), Jankov (Levski), Cumba* palev (S), Manolov (S), Nikiforov (L), Staj* kov (S), Stojanov I (S), Stojanov II (S), Maznikov (L), Pančev (L). Na igrišču bo svirala vojaška godba. Mesto Vrabčiča igra v jugos!*ov. moštvu kot branilec Remec. — Kolesarsko in motocikUstično društvo «r$ava» v Ljubljani priredi v nedeljo 6. junija izlet v St. Vid. Vrsi se društvena dirka na progi St. Vid^Kranj in nazaj; pri* jave dirkačev se že sprejemajo. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu ob Vi 2. uri popoldne. 571/n — Avstrijski sport in zid je. Solnogra* ška pokrajinska smučarska zveza, ki šteje okoli 3000 članov, je na nedeljskem izred* nem občnem zboru razpravljala vprašanje, kako stališče naj zavzame napram zahtevi mednarodnega smučarskega kongresa glede črtanja tako-zvanega «arijskega paragrafa«. Smučarska zveza se je soglasno izjavila, da vztraja načeloma pri tem paragrafu, ki do* loča. da židje ne morejo biti člani solno* graške smučarske zveze. Občni zbor je spre* jel ta sklep, čeprav si je v svesti, da lahko izgubi pravico startanja pri mednarodnih smučarskih prireditvah, in računa cbenem z eventualno izključitvijo iz mednarodne smučarske zveze. Solnogradčani pozivajo ostala nemška športna društva, da jih pod* pirajo in da tudi ona eventualno izstopijo iz mednarodnih športnih zvez. Čajanka! Zahtevajte povsod najizdatnejše čajne me* sanice «ČAJANKA«. — Glavna zaloga pri tvrdki Fran Kovač v Ljubljani, Hrenova uli* ca 19. 1412 __Ste v- 120. š&etežnica KOLEDAR. x-Danas: Sobota, 29. maja 1926; katoli* čani: Vcljko, D.'.na; pravoslavni; 16. maja: Jevrem, Teodor; muslimani: 17. ziikida 1344: židje: šivana 5686. Jtttri: Nedelja. 30. maja 1926; katobča* ni: Sv. Trojica, Milica; pravoslavni: 17. ma* ja: Andrija; muslimani: IS. zilkida 1344; židje: 17. šivana 5656. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «Jakob Ru»: Kino Ideal: «Vclika oficirska tragedi* ja (Pepelnica)*. Sprejem zmagovite sokolske vrste na Glavnem kolodvoru ob 16. Pozdravni večer v Zvezd; ob 20. Ilirija : Hemre*. prijateljska tekma, igri* šče Ilirije, ob 18.15. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama zapTta, opera «Gro» fica Marica». Aiino Matica: »peva aoAoat ai aakrbtooat je še večja. nafti navodil. Potisneva ga tja, aee> |P& hotela in kamor spada, dasi staremu ne are v glavo, da bi mogel igro MoŽ namreč misli, da me je že popolnoma Francis je nniolknil, da si izmisli, kako končati to duhovito bahav ost nato je pa nadaljeval: — Povem vam nekaj, česar še ne veste. Regan je namreč tisti, ki je zasnoval in vodil kam-uaajo moli meni. Zdaj torej veste, koga Jbova s to afero vred pokopala, Bascom mu je nekaj odgovoril, nakar je Fran. cis obesil slušalo. — Vidite, dragi moj, — je spregovoril in znova prijel za kljuko, — vodili ste borbo proti men tako spretno in previdno, da z agentom res nisvs vedela, kdo tiči za to kampanjo. Za vraga, Regan 1 Saj sva hotela z Bascomom parirati desetkrat močnejšemu sovražniku kot ste vi. Ker je pa kampanja izključno delo vaših rok, bova tem lažje opravila. Z Bascomom sva se že pripravlala na skok, zdaj pa vidim, da bo treba samo prestopiti Jutri ob tem času bodo tu v vaši pisarni nekoga pokopali m vi boste igrali pri tem pogrebu vlogo mrliča. Vi boste truplo — in zelo čedno finančno truplo nastane iz vas, ko bodo moti račnni z vami končani. — Popoma kopija Richarda Henry Morgana! — se je nasmehnil volk Wa!I Streeta. — Bože moj, kako imenitno se je znal pobahati, kadar je bilo treba! — Skoda, da vas ni pokopal že moj oče in da je prepustil meni ta neprijetni posel, — se je revan žir al Francis Reganu za slovo. — In vse stroške za pogreb ti je tudi prepustil, — se je odrezal Regan. — Ta reč bo zek> draga in nikar ne misli, da se konča s pogrebom v tem kabinetu. a jLyonskim vitezom Vračate ae, junaki Ivonski, z vencem zmage in slavce, da položita ga v hram ljubezni do rodne grude, do zemlja domače, ki zre s ponosom na vas, na zmagovite Sokole nad Sokoli. Kdo ste, bratje, da vaše trne gre daleč v avet, da ni več tujca, ki bi vas na poznal? Mar ni več Triglav, Snežnik ali Nanos mejnik} ki nam zapira pogled onstran meja?. rVe/ Zdaj poje nad vsemi mejniki veliki zvon; slovensko ime zdaj ni več španska vms, eda j gre od vzhoda do zapada glas: Z*yon, Lyon, Lyon... Da\ Lvon. Tam bili težak ste boj za slavo, za čast in ponos, za ugled domovine; tam spletali ste ji venec, vi vrli sinovi, da okrasite z njim njeno glavo. In domovina ga sprejme iz vaših rok kot sprejme mati najdražje darilo sina. Pokloni se vam kot se zna samo domovina, ki je rodila vas, lyonske junake. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Sobot*, 29. maja: «Jakob Ruda». A. Nedelja. 30. maja: Zaprto. Ponedeljek, 31. maja: «John Gabriei Bork« man*. D. OFLRA. Sobota, 29. maja: «Večni mornar*. F. Nedelja, 30. rr.aja: Ob 15. uri .Grofica Ma* rica». Izven. Lj^dika predstava po zniža* nih cenah. Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. Gledališki pregled V Parizu izrajo zopet Pirandella in sicer kar na dveh odrih. Pitojev izra v svojem >Teatre des Arr<« Come ci ou comme ca*. Giedal.šće -Atlier« pa isra »Tout ponr le adCBX« z znan.n Dullinom v naslovni vlogi. — Diagilev pa s svojim baletom v Pa- - re ^-cče. V *Theatre Sarah-Bern-hard« je proizvajal balet »Romeo in Julijac. ki je, kakor prav', ^nadrealističen* balet. Muziko e zložil Const Larrrbert. Sce-• - a je b;*^ zelo nadrealistična: kroži, kocke in piranlJ;. Plesalci so bili v delav-; * . \ . škandal, da jc ma- rala policija napraviti red. — Londonski listi poročajo, da je karme-2^ka nekeza južnoafriškega samostana Iz reda in se posvetila tfeJa.išču. "ralna Č2rna bo nastopala pod ine-Miss Mercia Grizori. Wcimarska opera je imela pre:r.iero Hvpatia«. pri kateri je bfl navzoč tud avtor, Rarfredo Caetani. — Anz:e>ki p^ate' John ^pera ie pela pod vodstvom R-. r^en* v prid delavstvu. Peli so sa~j odlični gostje: Carmen — Ruth Towsend (Opera Monte Carlo), Don Josć — R. Kabla (Nar. gled. Praga), Escamillo — n^š r Milan Petrovič (Opera Monte Carlo). — Split bo praznoval 25 letnico Milana Begovića s slavnostno predstavo negovega »Božjega človeka«. — Osiieška uprava je pozvala L. Iličiča (L. niinga) na gostovanje. V Sarajevu gostuje zagrebški prvak J. Papič kot »Jago« in kot »Jankel Sepšović« - . a!om Asch »Bog osvete«). V Beogradu bo gostovala Marja Strozzi v »Smrti majke Jugovičae. Naslovno vlogo bo tragedinia irrala na povabilo društva »Srbska Žena«, ki praznuje letos svojo 50 letnico. — Sicer pa ie beograjski repertoar: Manon (z Rijavcem). Pisarova svat- k roletto Vesele žene wlmisorske. F: ver. I^gica. Osma žena. V zatišju itd. V Zagrebu so na novo zasedli šafra-r.ekovo »Hasanagjmco«. v kateri sta se odlikoval kot flasanartoica %. Radobojeva in kot P nterovič-ber e> Cve^ć. T»dl Safra. rekov baTet »Figu'-ine« ie imel lep uspeh. Zagrebški repertoar ne kal« nobenih novitet. Obetajo pa novosti »Đeeci pes«, dra- ma Ahmeda Muradbegoviča. Pirandellov Henrik IV.«, Bruno veseloigra »Inženjer«, Straussova opereta »Terezma«; »Grofica Marica« z Ančico Mitrovičevo v naslovni vlogi in opera »Rusalka« z Zikovo v glavni vlogi. — Intendant dr. Benešlč je po-setil radiopostajo in izjavil, da bo dovolil, da bodo potom radija prenašali zagrebške epem« prireditve po vse i deželi. Ves narod plačuje gledališče, naj ga tedaj tudi uživa. Mariborska opera je ponovila »Tosco« in ^Grofico Marico«, drama pa »Marijo Stuart« in »Satana v ženski«. Ljubljanska sezona se bliža koncu. Igrali bodo še kakih 14 dni. Novitet najbrže ne bo več. Prihodnji teden bo gostovala gdč. De-beljakova kot »Vivie« v »Obrti ge Warren«. Na »dan ruske kulture« bo igrala gospa Nablocka z g. Osipovrčem v ruščini Ceho-veza »Medveda«. Br. ! Nove revije Majska številka »LJUBLJANSKEGA ZVONA« se je malo zakasnila in ie izšla še le ta teden. Posvečena ie deloma Ivanu Cankarju ob 50 letnici rojstva. Splošno pozornost bodo brez dvorna vzbudile Cankar-,eve glose k »Zgodbam« m odlomki iz njegovih pisem Anici LuŠlnovi. Ziasti ti nam kažejo pesnika v tako plastični luči. kakor b: ga ne mogel naslikati najboljši literarni kritik ali zgodovinar. Cankarju sta posvečena tudi dva sestavka dr. Laha fn Frana Albrechta ter dve notici v Kroniki. — Poleg tega prinaša itevtlka seveda tudi obilico drugega gradiva, med katerim opozarjamo zlasti na novelo VL Levstika »Hilarij Pernate ter na pesnico ravnokar umrlega Srečka Kosovela »Prerojenje«. »Ljubljanski Zvon« ne sme manjkati v nobeni nasl inteligentni rodbini! Saj ie naša najboljša literarna revija. Na leto Stane 130 Din, naroča se pa pri Tiskovni zadrugi. LjuMjana. P'eisan potna list V konsignad.i se mora točno navesti trne vodje skupine ter imena vseh članov, ki potujejo na to konsignacijo. Dalje njihove rojstne podatke, pristojno občino in glavarstvo. To konsignacijo se mora predložiti konzulatu CSR v dveh iarvodih. V konsignacijo se sme vpisati samo državljane naše kraljevine. En prepis konsjganci:e obdrži konzulat. Zajedno s konsignacijo se mora prediožnti tudi društvene legitimacije. 3) Oni udeleiniki vsesokoiskega zleta. Id hočejo ostati po zletu na Cesketn ter se udeležijo raznih zle tov ali ne potujejo skupno z drugimi, morajo imeti običajne potne liste. 4. Ruski emigranti, ki so člani htaoslovenskih sokolskih društev, al morajo nabavit nansenov potni list (certifikat o Identiteti). Te potne liste jim vjdiraio konzulat ĆSR na podlagi zletne m članske legitimacije za bivanje v Pragi od 1. do 10. hili.a. Za izdajanje vizumov za dalfti čas. konzulati niso kompetentni. Ti vizumi na opravičujejo ruske emigrante do stainega bivanja v CSR. vsled česar te morajo takoj po zletu zopet vrniti v Jugoslavijo. Posebni vlak zrn Prago. Železniški odsek JSS ie ravnokar tede-lal pod vodstvom svojega neumornega predsednika brata Ludvika ter požrtvovalnih bratov Svaigarja. FetrJcka. Bajca in Orla, komplicirano in zamudno dalo o posebnih vlakih za Prago. Ta elaborat predvideva 1 vlak za naraščaj in 8 vlakov za članstvo. NarascajsfcJ vlak se formira v Ljubljani, odkoder odpelje 35. junHa ob 12. url 30 mtnut čas Jesenice v Prago, kamor dospe 26. junija. Iz Prage odide L juiiia ob 16. uri ter bo v Ljubljani 2. julha ob 13. ori. Sokolski vlak st. I. Nei za razao. Sokolski vlak št. II. Beograd za vse članstvo župe Beograd razven društev Zemun, Stara Pazova. Šatjac In Sren. Sokolski vlak št. m. Mostar za društva rz Crne gore. Boke. Južne Dalmacije, Hercegovine in deloma Bosne. Sokolski vlak St. IV. Snbodca zrn članstvo Bačke in Banata. Sokolski vlak St. V. Vinkovci za Slavonija Sram m deloma Bosno. Sokolski vlak St. VL Ogulin za članstvo žt?p Rr.eka. Sp!it. ŠIbenBc; med potoma vstopa novomeSka žuna in do Jesenic Gorenjska ž upa. Sokolski vlak št VIL Zagreb za župe Zagreb. Bjelovar (razven druStev Pakrac, Jasenovac. Nova GradiSka ter Okučani). Posavska društva vstopajo v svoiih postajah. Sokolski vlak št. VIII. Ljubljana za župi Ljubljana In Maribor. Vsi omenjeni vlaki pridejo v Prago 3. julija podnevi. Vlaki IH., VI. In VIL vozijo čez Jesenice, vsi ostali čez Maribor. Iz Prage odpeljejo posebni vlaki 7. rudija med S. fn 24. uro. — 2trpe ozfr. društva bodo pravočasno obveščena o podrobnostih voznega reda. — Sokol I. ima svoj društveni dan v nedeljo 6. junija na Taboru. Na predvečer v soboto ob 6. pop. so skušnje vseh telovadnih oddelkov. V nedeljo dopoldne od 10. do 12. je na Taboru ljudski koncert društvene godbe, popoldne ob pol 4. pa javni telovadni nastop vseh oddelkov. Zvečer vefnea ljudska veselica. »Ljubljanski Sokol« priredi kakor že javljeno v četrtek 3. junija društveno javno telovadbo na svojem letnem telovadišču v Tivoliju. Začetek točno ob 16.; nastopijo vsi oddelki; tiskani sporedi bodo na razpolago pri Hagajni, kakor tudi pri predprodaii vstopnic, kj se bod prodajale v torek in sredo t J. 1. in 2. junija v društveni čitalnici v Narodnem domu pritličje levo od 16. do 19. ure, — Vstopnina: sedeži Din 15.—, stojišča Din 8.—, naraSČaJske vstopnice (Ie proti leglumacih*) Din 3.—. Pri Javni telovadbi nastopi tudi pet lyonakah tekmovalcev, med njanri prvak br Peter Šumi. So-deluje godba dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom g. dr. Cerfna. V slučaju slabega vremena se vrti nastop z istim sporedom v četrtek, 10. junija ob pol 19. uri. — Zdravo! — Odbor. Sokolska župa v Splitu je začela izdajati tvoje župno glasilo »Sokol na Jadra, na«. Pred par dnevi sta izšli prvi dve šte-vflki (za april in maj) tega lista, ki jugoslovansko Sokoistvo radostno pozdravlja. Izhaja enkrat na mesec in stane letno Dm 94. Urednik lista je brat S. Vrdoljak, v uredniškem odboru pa so bratje: dr. Mirko BuJč, dr. Krunoslav Bego, Aleks. Maričić, Krešo Lovrič-Caparin. Uredništvo in uprava: SpaH, Sokolski dom. — Domovino, vedno mislim nate in na neosvobojene brate. S tem se.slom in v tem znamenju nastopi v nedeljo 30. maja vsa naša mladina, da javno dokaže svojo veliko ljubezen do trpečih bratov in svoje hotenje pomagati jim Po svojih močeh v barbi za ohranitev najdražjega zaklada — materinega jezika. S svojimi akademijami in manifestacijami nas bo naša mladina uverila, da se zaveda velike nlosre. ki jo čaka. Dokazati nam hoče to na svojih akademijah ki se vrše v obeh gledaldščih in v Kino M.atici ob 9.30 in z raaniiestaciiskim obhodom p-> mestu, ki se prične pomikati ob 11..30 po glavnih ljubljanskih ulicah. Cenjeno običnstvo prosimo, da spremlja to plemenito početje naše mladine in da ti pomaga._ Smrtna kosa med našimi meriškimi rojaki V kraju Trestle je umrl naš rojak Fran Kacin, doma iz OseHee pri Cerknem. Zapustil je vdovo in S otrok. — V Neu Durharmi, država Ne\vyork, ie dne 9. maja umrla .Marija Pirnat v starosti SO let. Pokojna je bila doma iz Domžal. V Brcczv Hill Kansas ic umrla Sofija A r h, stara 26 let. V kraju Besemer se ie pri delu smrtno ponesrečil Simon P r o h a r d. Zapusti! ic ženo in 6 otrok. — V Livingstonu, ftlinois, je preminul Jisip Gol ar v staros-j 65 let. Pokojni je bil doma iz Kamnega potoka pri Trebnjem. —- V kraju Cuddy se je z avtomobilom smrtno ponesrečil Vincenc Pc_ terčič. Umrl je v cvetu svoje starosti, star jedva 25 let. Doma ie bil iz Dniovega pri Lcskovcu pri Krškem. V kraju Tacoina. VVashington, je preminul Anton A1 e k s i e, star M let. V Syganu je umrl Fran Ro_ van, star 5S let V Chica^u je zadela kap Melhrjorja Šolarja. Pokojni je bil rojen na Jamrniku, fara Selce na Gorenjskem. Srar je bil 69 let ter je zapustil ženo in dve hčerki. V rudniku \Vebb Mine v kraju liibbinjr, driava Minesotta, se je smrtno ponesrečil Janez Turk. Pokojni je bil d/i_ ma iz kočevske okolice. V kraju Crested Buttc, država Colorado, je preminuula Ana Cetin, roj. Galovič. V Clevelandu se jc dne 24. aprila smrtno ponesrečil Nikolaj Novak. Ko je šel zjutraj v cerkev, ga jc podrl in do smrti povozil tovorni avtomobil. S smrtnimi poškodbami so ga prepeljal; v bolnico, kjer je drugi dan umrl. Star je bil 69 iet. Istcsam je preminula v starosti 48 let Ivama Krašovec. V Ameriki je bivala 28 let. Doma jc bila z vasi Podklanec pri SodraaUeL Planšarski zbor na Bledu Na binkostni ponedeljek so prihiteli it vseh planinskih ereeov Slovenije številni planinski kmetovalci na II. plenfoska ah' planšarski zbor ter napolnili prostrano dvorano Zdraviliškega doma do zadnjega kota. Pose bi. o je treba omeniti kamniški okraj, iz katerega je prispelo na dveh avtomobili)* 40 posestmicov 9 priljubljenim glavarjem dr. Gregorinom na čelu. Z daljšim pozdravnim govorom je otvo* ril zbor oblastni agrarni komisar dr. Fran Spiller Muvs, inicijator plani*rakih dnevov ali zborov v Sloveniji, ter bil z navdušenjem izvoljen za častnega predsednika zboru. V predsedstvo zbora so bili izvoljeni načelnik Planinskega odbora sa radovljiški grez Ivan Ažman, župan Fin£«ar iz Breznioe in po« sestniki Ivan Rozman iz Bitenj in Anton Avsenek iz Vrbenj. Brzojavno so rjozdravili zbor kmetijski minister Ivan Puceli. veliki župan dr. Pirk* maier, oblastni kmetijski referent inž. Zi» danšek in srezki poglavar dr. Vavpotič; svoje zastormike pa so poslali Kmetijska družba za Slovenijo, Direkcija šum, Jugosl. šumarsko udruženje in Komisija za agrarne operacij. Po zanimivem poročilu planinskega nadzornika viš. agr. svet. ini. Presela, ki je podal nazorno sliko o gosnodarskem stanju plinin in delu agrarnih operacij za njih po* vzdigo in zboljšanje, so sledili stroKovni referati o «Gospodarskem pomenu pašni* štva in planšarstva» (srezki ekonom Josip Suštie). o «Našem planšarstvu in bikoreji« cestnik - r.ton Cvenkelj iz Ljubnega) in o «Prvi pomeči pri nezgodah živine na pla* nini» f rezki veterinar AIoz> Jarnik). Na* vroči so ■/ f čitim zaniman:-m sledili preda* vateljem, saj so pa tudi podajali snov po svojih bogatih izlcustvih in iznesli voraša* n*a, ki zadevajo naravnost gospodarski ob* stanek slovenske r planinskega kmeta. Pri slučajnostih in popoldanskem nadaljevanju zborovania razvila se je živahna debata o raznih zadevah, ki težijo in terejo gospo* darje slovenskih planin. Končno so bile so* glasno spreiete sledeče resolucije, ki tvori* jo naravnost program planšaTskega pokreta. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Senzacljoneina pustolovna veseloigra (Jahač v oblakih) anaSn — upato — MBM«IJoaelao — elegantno. aSaaaaai teeao eb: 4., pol a, pol 8. In S. Pri vseh predstavah svira prvovrstal nmetettkl orkester. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Tel. 124. S Od danes dalje JJJJJ J J J J J JJJJJJJ J J JJJJ Od danes dalje VELIKA OFICIRSKA TRAGEDIJA „P E P i 1 N I C aV* Fiim najnovejšega proizvoda, ki se prvič predvaja v Ljubi;«'. Velika razkosnost in bogastvo. — Eleganca. — Življenje in dejanje v oficirskih krogih. — Pretresljiva tragična vsebina. E d u ar al von IVinterstein, Barn Alalorv Carl Atann, Wilh«lm Oltgelmann, Era s t ROckert, Sibill M i ral, Ly« Eifc»whaia, vsi na vrhuncu igre. — Predstave ob A., pol 6., pol 8. in 9. uri, v nedeljo dop. ob pol 11., pop. ob 3., po! o., 6, pot 8. m 9. rti. IDEAL 33QQBBBBBB □□□G0GO3QQGlG]Q[3QQt Dnevne vesti. V Ljubljanu dne 29 maja 1926 — Kraljevska dvojica v Ohridu. Kra- vska dvojica jc iz Sv. Nauma odpotovala 27. t. as. na motornem čolnu v Ohrid, kali - je prispela nenajavljena. Kljub temu je prebivalstvo Ohrida priredilo kralju in krtovi veliki ovacije. Kraljevska dvojica je najprej odšla v cerkev sv. Klemema, nato pa si je kralj ogledal tamošnjo vojašnico. Kraljica se je z motornim čolnom odpeljala v Strugo, kralj pa po ogledu vojašnice z avtomobilom. Kralj in kraljica sta si ogledala več okohcanskih vasi in se nato vrnila nazaj v samostan Sv. Nauma. — Ministrski predsednik Nikola Pašić obolel. Beograjski listi javljajo, da se je pri bivšem ministrskem predsedniku Paši-ću zopet pojavila zlatenca. G. Pašić že več dni ne zapušča svojega stanovanja in je zelo oslabel. Zdravniki mu svetuKJo, da čun preje odpotuje v Karlove Vary. Gosp. Pašić se je odiočH, da upošteva nasvet zdravnikov in odpotuje za deij časa v Karlove Varjr. Povrnil bi se šele na jesen. — Iz državne raafaa. Za inšpektorja generalne direkcije šum je imenovan šav aaarski svetnk in srezki šumarski referent pri okrajnem glavarstvu v Mariboru Ante Ružič; za šefa obmejne veterinarske postaje na Jescaicah je imenovan Josip R -I ar: v višjo skupino je pomaknjen okraj, ni zdravnik v Novem mestu dr. Viktor Grezorič. Iz našega državljanstva so Izstopi!! Prane Ta d in. rod^m iz Zabljeka, Ivan A/raan, rodom iz Kamne gorice, Štefan Pusta j rodom iz Marijane in Kamila S e i d e I. pristojna v Ljubljano. — Regulacija rek. (ieneralna direkcija vod izdeluje načrt in proračun za regui^e,-jo rek v na>i državi. V kratkem se prične regulacija Krke v Dalmaciji. — Prihod ameriških Jugasloveoov. Zunanje ministrstvo je dobilo obvestilo, da je te dni odpotovala iz Nevvvorka večja skupina ameriških Jugo? loveiKnv, ki obišče svoje rojstne kraje. Skupino vod! z. Dra_ 8 Cve*fcović\ naš novinar v Združenih državah. Plašim sorojakom pripravljajo lep sprejem. — OMnske volitve v Beogradu. Dne Sla avansta t. I. se vrše v Beogradu občinske volitve. Med vodstvom mestne radi-1 ^ I ne organizacije & prišlo do ogorčenr borbe med skupino Krše Mi'er-'ća in skupino Bože Maksitnoviča. - Zagrebško akademsko abstinentsko društvo ^»Preporod« je savilo 21. t. rr.. petletnico svojega obstoja, »Preporod« je or-■carrz'rji v par letih vso abstinetno mladino na teritoriju Hrvatske in Slovenije ter »e naisoifdnej*e organizirano akademsko ab-stinetsko društvo v državi. Naj bi nabijanji tkademrki ne čakali predolgo z ustanov tvijo takšnega prepotrebnega društva! Smrt c\-nge(jske cerkve. Senijor evangeljske cerkve v Jugoslaviji e 26. t. m. umrl. zabil veenfj pokapan v Adoif Gustav w det od kapi. ter Novem Vrbasu. Občni zbor društva koriceotnh uradnikov p >firkne upra.e iz Slovenije se h \ v nedeljo, 15. junija ob 10. dopoldne v vrtnem salonu pri Mraku na Rimski ce^ti v Ljubljani z običajnim dnevnim ob določeni uri se bo vršil občni zbor pol ure pozneje i i bo sklepal po § 16 društvenih pravi ne ■-: ede :?a ^tev \-, prisotnih. — Avtor ćlark ;v »/ Krope v našem listu z dne lt>. 1-'. 1925 jn 19. 12. 1925 iz- .. da ni imel namena n tj zavesti, da bi bil žaiH zadsnanr ali g. župnika, marveč je !e izrekel kritiko. V kolikor bi pri tem prekoračil dopustno kritiko, to obžaluje, in slasti ne more vzdrževati očitka, da bi zadruga kot gospodarsko* podjetje propadala, ali da bi vsfed slabega gospodarstva vodstva mnogo delavce- bHo brezposc Tudi r«rde vol e priznava, da -e ša.a M -klavžovega večera bila zasebna stvar do-tičnikov jn da ni imelo vodstvo zadruge z ajo nobene zveze. Tudi 'umi e na znanie vsled izida preiskovalnega postopanja, da r ;druga v zvezi z 2idi, kakor tudi da je bila po iz»av? izvedenca le gospodarska depresija, vzrok začasne brezposelnosti, katera je dala povod za inkriminirani notici- Ker nobena stranka nkna namena drugi škodovati in ie tudi avtorja vodil le dober namen, sta se stranki poravnali in daje avtor to Izjavo. — Samrtna kosa, Ime 27. maja t L je preminul v ljubljanski bolnici g. Anton J ■ r j e v č i C v 77. ietu starosti. Ro Jom z Mrije je služboval kot pazn k nad 40 iet v dr/avne.n rudniku v Idriji ter se nato preselil k svojem v Ljubljano. Ves sraj ti čas je kot vnet godbenik in pevo-vodja žrtvoval razam takrat obstoječim .Jr ^khn društvom. — Na kliniki v Can-nnsa je umrla te dni gdč. Mila Hafner is Ljubljane. Simpatično deklico, marljivo uradnico, je »grabila smrt v najlepših letih. Ftokojnikoma blag spomin, žalujočim naše *kreno s o žal je! _— Izredni ^bčnf zbor Belokr. podr. SI*Đ se vrši v nedeljo 6. junija ob 5.10 popoldan v jmrtfm rtooevar —- Kot nad Se- mičem. Dnevni red: Volitve, poročiio odbora. Slučajnosti. V slučaju, da se ob določeni uri ne zbere zadostno število članov, se vrši občni zbor v smislu društvenih pravi V% ure pozneje ob vsakem Številu navzočih. Tajnik Battefcno. 570/n — Pri led.ičn?h. secaak. assaavaak m bolečinah debelega črevesa omili pri r dna greneča Franz Josei > v kratkem času tudi hude odvajalne bolečine. Spričevala bo klic potrjujejo, da ie voda «Franz Josef* radi učinka, ki brez bolečin la:n--» p-:merna za m'jJo "m staro za neprestano r:.bo. Dobiva se po lekarnah in drožerij^h. 35/T — Zlatnike so našli v Zbroroctsrpen-tinovem aaVu: Ga. Ackovič, Telendo? pri Doleni v3v. Helena Polinar. zostilničarka, Notranje Gorice ga. H^č. Gornja Radgona, z.-. Robek, Pruj ga. V ki Pogan v, Catoovec. z a j. Angela Smole. >:narje §t 15, F. ni P ilianšek. Gor. Logatec 11, Maria Moreš, Kreka. Marija Jenko. Zgornji Brnik pri Cerkljah, Ana Peterneli. Bistrca - PodVež-Je, Mrhenič fvana. Mar*bor_S*T!denci. Kra-lia Perr? c 20. Liz: T^e-nl. §t. Tomaž pri Voin'k;1 V nedelic M. MLAOiNSO DAN Jugoslovana* • • *lrf al^^BC Ob 9.30 akademije v gledališčih in kinu I^latici. — O 11.30 obhod :-: mladine po mestu. :-: Iz Ljuhljans LJLBLJANSKIM SOKOLOM! Ponovno opozarjamo na pozdravni večer, ki se vrši nocoi orj pol 9. v restavraciji »Zvezda^ na čast našim lvonskim Sokc>lt>tn-zT!iajjova]cem. Udeležite se £a v velikem številu. — Jutri, v nedeljo, ob poj 11. un dopoldne na letnem telovadišču ljubijanskt^a Sokola (Tivoli) javnj nastop lvonske sokolske vrste s sodelovanjem vojaške godbe. Vsi bratje in sestre naj pride*o k temu javnemu nastopu, da vid5v> velike uspehe vstramesa s.iknlskeica deln. — Ij PoziSrav r.:eisoie ofcčine SoS^iorn-zniagovalcem. (»fciieini p*/zdrav Sokovov- zmaz »vaJcev, ki >e vrneio danes popoldne z Lyona. se vrši po r>"tJ-edmku i,erent-skega sveta g. dr. Dinku Pucu pred mestnim magistratom. j Mladinski dan. Veliki obhod ljubljanske mladine, s kate' m bo do-ojmentira- a svojo ljubezen do zasužnjenih bra'ov, se \ rš. jutri, v nedeljo dopoikj ulici, Vegovi uici do pred univerze na Kor'g-e in bodo pod vodstvom svoim :»wi:el;ic izdelovale dela posebne tehnike kaneva skesa vezenja. Prdosvetni oddelek ie z okrožnico opozor i v *e dekliške šole na ro razstavo, ki bx> v telovadnici Tehniške vr^J.-,:e š le in bo vs3kornur dostopna od H. 12. m od 15.—19. ure. Ij Kurs iz alkoholnega vprašanja ima 1 - h 17. v Akademskem kolegiju Ijulb-ot< icr^ka m;?d:nn. Obravnava o p- »slavi antialkoholnega dne. — Me^tn sredršče. i Befrkranjski dan so priredi H me. la-ji 23. maja 193§ v dramskem gledališču v Liabijani z zantntivim ter dobro pripravi j eni m sporedom. 2t pozdrav iu r j it>ke d. je v narodnih nosan je na mah pridobi občinstvo. Prinesli so seboj Ljubljani v dar zelen, s klasjem odičee venec. Pogumen deček je z zanosom govoril pozdrav. Madallna točka «Metliško kolo* (narodna igra), spremljana s petjem, je bila lepo ia nčinfcovrto izvedena. Tudi vse narodne pesmi so bile precizno izvajane, deklamijcpje pa sta prednašali dve deklici tako prisrčno, da bi način prednašamja stavil vsem v zgled. Narodna igra «Trden most*, sicer znana izza naših mladih dni, je bila predstavljena s pravim dramatskim fanu.om. — deklice odpevajo dečkom v šaljivih be^edaii. Ko sern zapustil Tafcjin hram, me je srečal znanec in vprašal, kaj je bilo v gledališču. Docela pravHnx> je pristavil: Premalo je bila zadnje dni javnost opozorjena na :o prireditev. Mnogi so obžakrvaM, da niso bili deležni lepega užitka belokranjskega dneva. B. D. —Ij Iz'etnftom v Postojno! Ju»ri točno ob Vt6. morate biti vsi zbrani na glavnem kolodvoru, da vam vodstvo preskrbi vagon. G^rema promenadna s površnikom. V Postojno pridemo ob 9.. zajtrk do 10. (javite se vodji v vagonih). Ob 10. vstop v jarno. rzstop ob 14. F^vratek ob 1*. Vsem. ki se odjavijo, se odtegne 10 Din za že plačani louin. \'sak udeleženec se mora brezpogojno v v>eh ozirih p'3kor;:i v dstvu. Vodstvo poshra danes ce'lo piopoldne v areni Narodnega d r.ia, kjer dobite vse in-fr»rm»c:ie! — Obln^na poverienrš^vo FS v LjiiMja.n:. 573/n —Ij F:iio bartstasto perilo in vse vrste predpasnikov priporoča Kristorlč-Bučar. —Tj Vaekrto na;prasrćneie vse sorodnike, vojne invalide, tovariše jz svetovne vojne, kakor tudi vse, ki so poznali bfagopo-kojnega Ivana S t e r 1 e t a, da se udeleže maše zadušnice, ki bo v ponedeljek dne 31. maja ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Udruženje vojnih invalide*. —Ij Spored prireditve nrfadinsJtega dne. ki smo ga objavili včeraj, izpopolnjujemo v toliko, da nastopijo v operi gojenci obeh tukajšnjih učiteljišč, ki bodo izvajali Adarmčevo «Barčico-^ Adamičevo «Fantu<» in Sarteierjevo «Na planine*. NasKoprjo v 11. točki sporeda. —Ij !: letnnti, ki posetiio Vrhniko, naj ne pozae>lio obi^ka-ti prekrasne Močilnlške soteske, izvir Ljtrbljanice in Sv. Antona. Za jedtfa in mi&žo je vsestransko preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča Franc Brenčia. go-T;iničar na Vrhniki. 570/n —Ij D-irils. Uprava našega lista je prejela za Društvo slepih Din 50.—, katere je daroval gosp. Rudolf Tenente mesto venca blagopokojni ge. Razi Stacul. Srčna hvala! Ij LjfciMiaiiskl skavti! V nedeljo važen sre^rov sestanek. Gbvezen za vse izvidnike planinke, rovere. volčiče in izredne aktivne člane. Popoln kroj! Poleg teh se morajo udeležiti sestanka tudi oni skavti, ki nimajo kroja. Začetek sestanka ob 10 uri. — C Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes v nedelo, 30. t. m. dop. ob desetih ves zbor! — — ZguKla se je damska ura v usnja-tean jermenčku Posten najditelj se prosi, da jo vrne v trgovini Žibert, Prešernova ulica. 572/n -ij Khm ljubiteljev jamarjev priredi v nedelio ?a\. t. m. popoldne ob 3. poskusno j tekmo s te vrste psi na roparice, lisice in jazbece v ume;no napravljeni!] rovih na posestvu g. na Cankarjev: cesti. Podivjane razmere po vojni so ustvarile tipe, ki so s svojimi zločinskimi nagnenji šli do skrajnosti. V tem oziru so postali slavni razni Lan dru j i, to so zločincu k» so svoje žrtve navadno zaklali in raztezali ter jih nato ali pokopali ali pa sežgali, da na ta način zakrijejo sledove za brezdušnimi zločini. Nedavno so švicarski listi pisali, da so odkrili švicarskega Landruja. Nemci so že mnogo prej imeli svojega Landruja v zloglasnem Haamianu, ki je ubil in razmesaril nad 20 svojih žrtev, večinoma mladoletnih dečkov. Sedaj so tudi v slavonskem selu Crnogovci odkrili zločin, ki sxxmrinja na djanje francoskega Landruja. Zločin se je dogodil že pred dvema letoma. Odkrili so ga čisto slučajno radi neprevidne izjave seljakinje Kate Prgič, ki jfc radi tega prišla v zapor. Kata Prgič iz Crnogovcev je živela v večnem prepiru s svojim možem Stepanom Prglčem. Na Telovo pred dvema lef.-mia ie Stepan Prgič nakrat izginil iz Crnogovcev. Žena je pripovedovala sosedom, da je odpotoval v Ameriko. Ker je Stepan Prgič že prej govor!, da po.iaV v Ameriko, se njegova odsotnost m zdela sumljiva. Pozneje se je sosedom čudno zdelo, da od Prg'ća nj nobnega glasu in da se mož ne javlja iz Amerike. Kata Prgič je začela razprodaiati moževe stvari in pri ti priliki se je nekoč zarekla. Ko so jo največ vprašali, kaj po-reče itt0 7. ako sc vrne in ne najde svojih stvari, je Kata Prgič odgovorila: >Kaj naj poreče, saj se ne bo vrnil več!« Stvar je na ta način postaja sumljiva, sosedje so izjavo Prgićeve žene prijavili orožnikom. Ko so prispeli orožniki, da zaslišijo Kato,_ ie ta utekla m se sama prijavila sodišču, kjer :e priznala, da je na Telovo leta 1921. ubUa moža s sekiro in ga zakopala v hlevu. Ko so pozneje prašički razkopali zemljo, je vrgla moževo truplo svinjam, ki so res požrle vse meso, kosti Pa je Kata vrgla v cestni jarek, kjer so orožrriiki še našli ostanke. V zaporu je Kata poizkušala izvršiti samomor in si je razparala trebuh. Kata se zagovarja, da k> je mož usodnega dne napadel v hlevu z nožem in da mu je * sek?ro hotela izbiti nož iz roke. Zadela pa ga je nesrečno v čelo. Ko je padel na tla, je zbežala v vas, boječ se, da bo mož vstal in stekel za njo. Ko se je v mraku vrnila v koco. je našla moža mrtvega. Po petih mesecih so svinje razkopale tla m požrle truplo. Ostanke kosti ie vrgla v jarek. V Kragujevcu se je dne 27. t. m odigrala krvava drama, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Dragan Ilić, 201etm maturant učiteljišča, je ustrelil svojega očeta, na begu ubil nedolžnega človeka in nato izvršil samomor. Dragan Ilić je prišel nedavno :i Valjeva, kjer je staknil grdo bolezen. V stiski se je obrnil na očeta, da mu pomaga in nm posodi vsai toliko denarja, da se bo lahko lečil. Oče, znan skopuh, pa je sinovo prošnjo odbil, nakar mu je sin zagrozil, da ga ubije. Oče se je grožnje zbal in šel stanovat k svoji sinalii Tri dni in tn noči se je skrival pred sinom, ki ga je povsod iskal. Četrti dan je šel oče spet domov, ker mu ie hčerka sporočila, da ie Dragan odšel iz mesta. Med tem oa se je ta nenadoma vrnil. Prestrašeni oče je začel bežati, sin pa za njim. Potegnil je iz žepa dva samokresa in oddal dva strela na bežečega očeta. Oba strela sta očeta zadela, vendar je bežal šc napi ej. Na ulici pa ga ie sin dohitel jn oddal nanj še dva strela, nakar se je oče mrtev zgrudil na tla. Sttreli so alairmirali iprebtvadstvo. Mahoma je bila vsa ulica polna ljudi. Zato je Ilić naperil samokres na ljudi in se s par skoki pognal skozi gosti kordon prestrašenih pasantov. Za njim o vdrli preganjalci. Na cesti je Ilić opazil nekega konjenika v uniformi in. misleč, da je orožnik, je oddal na jezdeca dva strela. Smrtno zadet v trebuh je padel jezdec s konja. Nedolžna žrrv je bil Radislav M-iiivojević. državni gozdar, ki se ie vračal v Kragu-jevac. Dragan Ilić je bežal naprej. Videč, da se krog zasledovalcev okoli njega vedno bolj zožuje, se je ustavil in si pognal kroglo v glavo. Pri mladem ubijalcu in samomorilcu so našli samokres s 60 patronami ter denarnico s 650 Din. Izpred sodišča Uvidevni Ižanci. «Vse sc da poravnati, samo telesna po* škodba ne. kakor hitro je sodnim oblastem uradno prijavljena. Lahko se poravnate in najboljše bo za vse in tudi najceneje glede raznih Vr.'h radi žaljenja časti, in potem bomo tudi tisto telesno poškodbo presodili malo bolj milo. Torej premislite si!» Tako je poučil dobrohotni sodnik grus čo hudih Ižancev, ki so si naperili medse* bojno celo kopico raznih tožb. In odzval se je eden med njimi: «.Ta. gospod, vse drugo odpustim in svetujem to tudi drugim — babe tiho, zdaj govorim jaz!» «Kaj pa še, sam boš govoril!« «Go^»pod sodnik, zavežite no ti babnici jezik aii pa ji dajte vode v usta, ali pa jo pošljite ven, gospod sodnik, da vam lahko šc naprej povem.» In utihnila je huda žena, oni pa je nadaljeval: «Samo ta4e je bil mas lo hujši. Prijel me je za vrat, prav kakor hi imel teleta v roki in me je butnil v zid. Bolelo me je. gospod, zdravnika sem moral plačati in to mi nora poravnati, pa sva tudi midva kv:t». «No. .Janez, ali ti je prav?» In dobro je bilo. Poravnali so se vsi hudi jez:ki. samo hudi Jr;že. ki grabi ljudi za vrat kot teleta, je dobil za to svojo nerodnost 500 Din globe in mora plačati poškodovancu nekaj odškodnine. Vse so takoj plačali, odkrito si segli v roke in ve* seli odšli. Svetislav Petrovič je edini jugoslovenski filmski igralec, ki uživa mednarodni sloves ter je kakor drusi znani ameriški in evropski fi'irnski zvezdnik liublienec široke mase, ki poseča kinematografe. Zato bo brez-dvo?rmo naše čitatelje zanimala biografija mladega in popularnega NovosadŽana. F^trović ie bil roien 1. 1694 v Budi n-pešti. kjer ie bil nje*ov oče. ki ie sicer rodom iz Novega Sada, ugleden trgovec. Po končani maturi na realki se »e Petrovič vpisal na tehniko, obenem pa ie vneto gojil vse pnao::e sporta. Bil je na glasu kot eden najboljših sportn-;fcov na Madžarskem. PH sportu si ie utrdil in iroMikoval telo tako, da slovi kot eden na*bo!iših atletov s klasično lepim telesom, kar mu pri filmu seveda izborno služi. Med svetovno vojno »e bil Petrovič huzarski oficir in kakor vsi n:egnvr tovariši, tud? or. velik osvajalec ženskih src. Po svetovni vojni staremu Petroviču, ki ie ohranil novosadsko domovinsko pravico in ž njo srbsko narodnost ni bilo več obstanka v Budimpešti, zlasti odkar se ie njegova hčerka Nataša 1. 1920 poročila z nekim jugoslovenskim častnikom. Zato se I je vsa rodbina preselila nazai v Novi Sad. Svetislavu, bivšemu podjetnemu huzarju, pa živlienje v tem razmeroma malem mestu ni dišalo, še manj pa, da bi se poprijel trgovine. Zatekel se ie h gledališču, od koder pa je kmalu presedlal k filmu in tu našel res pripravno polje za svoje udeistvovanje. Nastopal je v raznih nemških in francoskih filmih, dokler ni zadel glavne loterije: angažmana pri ameriški Metro-Goldvvin. Ta ga šteje danes med svoie zvezdnike in mu plačuje mesečno 4000 do 5000 dolarjev ali po naše okrog četrt milijona dinarjev. * Najstarejši vladar na svetu je sedal španski kralj Alfonz XIII. Ni sicer najstarejši po letih življenja, pač pa po letih" vladanja. Te dni je bil star 40 let in ravno tako dolgo ie že tudi vladar, ker je bil proglašen za kralja že takoj ob svojem rojsrvu 1. 1&S6. Do 1. 1902 je vladala mesto njega kot regentinja njegova mati kraljica Marija Kristina, L. 1906 se je kot dvajsetletni mladenič poročil z angleško princeso Erno Battenberško, s katero ima doslej šesf otrok. X Mož, ki se je 140krat oženil. Iz New i vorka poročajo, da so redarske oblasti v Philadelphiji izsledile in zaprle moža, ki je bil na dosedaj nepojasnjen način 140krat oženjen ter je vse svoje žrtve oplenil. Sle* par se je izdajal za lorda Beaverbrooka in je dvoril vsaki mladi dami, o kateri je sli* šal, da bo imela primerno doto. Na ta način je žrtve izvabljal v svojo past, ko pa jo bil svojega uspeha gotov, jih je ostavljal na cedilu. S*mo eno žensko je slepar spra* vil ob 4 milijone dolarjev, a kje so vso ostale! X Marksov spomenik. Svet narodnih ko misarjev sovjetske zveze je sklenil, naj se očisti teatralni trg v Moskvi, kjer so gra* dili več let spomenik Karlu Marksu. Kot vzrok je Hrta označena «neumestnost zgrad* be v sedanjih okoliščinah*. Ljudstvo je pričelo zbijati šale o tem uradnem prizna* nju zastarelosti očeta socijalizma. Oblast* ya so nastopila z dolgim pojasnilom, da je ideološka vrednost spomenika nedvomna. Načrt umetnika Aljošina je že sprejet. Edi« ni vzrok, da se z gradnjo ne nadaljuje, je poman rkanje denarja. To priznanje je ze* ln podžgalo midomušnost občinstva. Seda/ poje cela Moskva (seveda na tihem!) pea reico o pomanjkanju kapital« za apoanetdl pisatelju «Kapitala» ^ M(D)da v. tri^v^vv MMtKJJtgga^ajajajajajMjg)! Trojica okusnih pariških modelov za mlade deklice. Usoda riecje frizure Borba za in proti kratkim ženskim iasem se pravzaprav vojuje samo še r časopisju ia v raznih cerkvenih enci-tlikah, d očim se je svet v tem oziru že xHočil za moderno, nad vse praktično un zdravstveno najbolj priporočljivo Ječjo frizuro. Treba je samo vprašati >tare mamice, kako dolgo so morale pred vojno v dobi dolgih las zjutraj Zesati hčerke, kako je buo to opravilo neskončno dolgo in zamudno in kako prijetno Je danes, ko mala gospodična opravi jutranjo toaleto brez rnamine pomoči. Pa tudi sicer je negovanje bu-bifrizure mnogo lažje in koristnejše, kakor pa nekoč, ko ie bilo treba tiste dolg štrene na ženski glavi čistiti vsak dan. da se niso zapletle in onesnažile. Lgovor konservativnih zagcn ;rni-nekdanjih dolgih las, češ da so pesniki občudovali m opevali dolge la-^e. ne drži Ti pesniki so pač občudovali dolge lase. ker druge frizure niso poznali. Danes bi tisti pesniki peli hinile in hozano novi frizuri, ki je tudi z estetičnega stališča boli okusna od stare in ?e. seveda ako ni pretirana, tudi bolj ljubka in bolj ženska. Sredi maja se je v Curiliu vrsi! mednarodni kongres ženskih frizerjev, a? so razpravljali, kakor nedavno ples-r učitelji o enotnem plesu, o enotni ženski frizuri. Kongres je v prvi vrsti razpravljal o angleško-ameriški frizuri »eton«. ki daje ženski glavi rAjpomoma moški značaj. Lasje so zadaj in ob ušc-s h popolnoma ostriženi. Moda se je po» i baje najprvo v angleškem me-tecu Eton, Odtod tudi ime. Kongres je b:I mnenja, da je etonska frizura neko-!ko premoška in da se je treba povr-k drugim vzorom, zlasti k takozvani Titovi frizuri. Značilno jc. da so nekatere davčne uprave že opazile, koliko večje dolžnike donaša nova moda ženskim frizerjem. Radi tega je na pr. avstrijska _:ia uprava že povišala ženskim frizerjem davke za 40 do 50 odstotkov. .Vadi bubifrizure je v Parizu izbruhnila cela stavka frizerskih pomoč-"a v in delo v frizerskih salonih poči-\ a že cel teden. Pomočniki so namreč \ deli. kako veliko zaslužijo njihovi iajalci, in so zahtervali povišanje •udi za sebe. Stavku joči pomočniki so na raznih krajih Pariza otvorili salone, kjer strižek> brezplačno, da si osvoje simpatije občinstva. Porabljen ostanek SS* s*. .S* m-m—m' » 0 Ostanek novomodnega blaga lahko uspešno porabiš za efekten okrasek po* letne obleke. Pri tem pride zelo prav često tudi staro blago. Gornja slika kaže posrečeno idejo, ki jo je tudi raz* meroma lahko realizirati. Dosinirano blago je porabljeno za ovratnik, man« šete, pas in spodnji obrobek krila, vrh tega pa tudi za poseben šal. Imamo dvoje vrste domačih oblek. Delavna obleka, v kateri opravlja gospodinja hišna dela. mora biti povsem komodfia. Praktična Američanka uporablja v to svrho pižamo. Seveda ne luksurijozne svilene pižame, toda tako iz svetlega prijaznega pralnega blaga, Kratkorokavna bluza in hlačke so pri-kladnejše za postilianje, brisanje prahu in snaženje oken kot pa ovirajoče krilo. Tudi ie dama v pižami vedno čedna in ij ni treba bežati pred nepričakovanim obiskom. Katera pa ne simpatizira s pižamo, si nabavi praktično delavno obleko s kratikimi rokavi in z ne preozkim krilom. Nikdar naj se Pa ne degradira ponosena staromodna prome-nndna obleka za domačo uporabo. Kaj takega učinkuje nekam mučno in neredno, pred vsem pa nepraktično. Torej pralno obleko, kratko in ko-modno ukrojeno, s prijaznim svetlim ovratnikom, nosi moderna gospodinja doma. Ničesar se ne maščuje nad žensko tako zelo, kot zanemarjenost v njenem lastnem stanovanju. Druga vrsta domačih oblek ie ona, s katero zamenja dama promenadno ali pisarniško obleko in si hoče v njej utrujena odpočiti. Te vrste obleka je lahka, prijetna, z gracijoznejšimi okraski, da tem bolj podčrta razliko med počitkom in delom v domači sobi. Da čedna obleka blagodejno učinkuje na izmučeno duševnost. pripoznavajo tudi izkušeni psihologi. Zato naj bi imela vsaka dama pripravljeno preprosto, a čedno domačo oblekeo. katero lahko zamenja z vsakdanjo v uricah, ki so namenjene samo njej; kajti teh si ne pusti vzeti nobena žena. ki se noče predčasno postarati. Okusna domača obleka osveži ženo, podžiga moža in razveseljuje okolico. Zato veljata rudi za domačo obleko osebni okus ter individualna izbira bias:a m kroja. Dekliška obleka iz tafta vseh modnih barvah, v rumeni, modni, stelolili itd. Naša slika kaže dekliško obleko z originalno volansko partijo. Gornji del je krojen a la princesse in sestavljen iz večin podolžnih delov. Srčasti izrezek je prilagođen stilu modela. Šopek na obleki Tudi on je podvržen modi; ne samo v vprašanju, kdaj in kje ga smeš no* siti, ampak tudi v vprašanju, kakšen naj bo. Naravno je, da mora biti v skladu z letnim časom; poletne cvetke na pomladni obleki bi bile ravno tako neokusne, kakor zimski klobuk na po* letni toaleti. Enako so nemogoče zgod* nje pomladne cvetke na lahki poletni obleki. Iz tafta ne izdelujejo samo popol* danskih oblek, ampak tudi plesne toale* te. Dočim pa prve nosijo enako kakor plašče in kepe dame vseh starosti, je večerna obleka iz tafta namenjena in prikladna v prvi vrsti za mlade deklice. eSveda te obleke niso črne, ampak ▼ 1 Pri nas in drugod Pretekli teden je bil v Ljubljani zopet bogal: na filmskih senzacijah in učinkovitostih. Dobili smo hkrati kar tri filme, ki so izpadi! iz okvirja običajne šablone. V prvi vrsti velja to za »Rofžnega kavalirja*. ki nam ga je dal «Idead» in ki je posnet po sloviti istoimenski Straussovi operi. »Ro-senkavalier* spada brezdvomno med najboljša dela žal vedno bolj propadajoče srednjeevropske filmske produkcije. Režija je pompozna in razkošna, kostumi res lepi, tudi zasedba prvovrstna (Jacoue Catelaine in Huguette Duflos). Brezhibna je tudi fotografija. »Ideal* je predvajal film polnili šest dni pred skoraj razprodano hišo. »Matica* nam je dala v začetku tedna »Fflm brez naslova* ali «ELhior». Film je ameriške provenijence in je ugajal po duhoviti, dasi nekoliko ekscentrični vsebini, v glavnem pa zato, ker je brez vsake šab-lonske primesi «EHinor» potroenja dobro posrečen poskus nove režijske tehnike in je vzbujal zato po vsem svenu veliko pokornost. Tretji film visoke kvalitete so biii »Štirje jezdeci Apokalipse*, ki jih je predvajal kino Dvor. Snov fi!ma je posneta po romanu glasov?:ega španskega pisatelja Bra-sca Ibaneza. .Rex Ingram, režiser Para-mounta, je s tem filmom dosegel svetovno slavo. Poleg impresivne mičnostti nadnaravnih bitij apokalipse, ki so na platnu predvajana s frapantno tehniko, so biii tudi vojni prizori podani docela readno. Igralsko bi režijsko je film dovršen in je dosegel tudi v Ljubljani lep uspeh. Ostali filmi tekočega tedna so bili: Matica je dala reprizo «Viljema Telia* in zaključuje na teden s senzacij analno pustolovsko dramo »Jahač v oblakih«. Drugi film »Ideala* je oficirska tragedija »Pepelnica*, Dvor pa predvaja sedaj CbapHnovo burko «Charlie kot vojak*. V Mariboru so igrali filme: »Cunjar* z Jackie Cooganom, »Pat in Patachon kot muzikanta*, «Otroci revščine in razbojni-štva ter Tolstega tragedijo «Moč teme*. Zagreb je imel zope* po večini ameriški program. Med drugimi so igrali »Damo s kamelijami , katero smo videli že v Ljubljani, ter filme »Sejem koketerije>, «Trage_ dija Habsburga*, «iPrva zakonska burja*, •Komedija ljubavi*, «Domovina zove*, «Na daljnem vzhodu in \iilmijeno opereUo »Miss Venus*. V Beogradu so biii na programih: »Umor iz Ijubosmnosti*, «V sponah prostitucije*, Kraljičina tajna*, »Pat in Patachon kot detektiva*, »Cirkus Demon* in drugo. Na Dunaju velja za največji šlager se-zije film «Ki se sramujejo svojih sinov*, katerega neprestano vrte v par tucatih dunajskih kmerrratotgraiov. Istočasno kot v Ljubljani igrajo »Rožnega kavalirja?. Dalje se predvajajo IHmi »Poljubi me še enkrat* (Marv Prevost), « Pariška rcrračka-* (Liliy Darnita), »Fijaker številka 13», kj smo ga viddi že v Ljubijani, *Bon jour Pacis*, »Mali Napoleon* z Alico Hechy in Harrj' Lredtkejem ter več povprečnih nemških filmov kakor <*Ena med mnogimi (And Egede Nissen), »Dijaška ljubica* itd Razun tega je prispel ta teden na Duna: tudi film, ki kaže lanskoletni Amundsenov polet proti severnemu ttečaj. Nadejamo se, da pride ta izvrstni poučni film First Natio-nala zdaj enkrat tudi k nam. za v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, - LJubljana Ustanov. L 1879. 89 Mala diva Maja Najmanjša med filmskimi divami je brez dvoma gospodična Maja, obenem tudi naj-orlginamejša. Vsa mična je, ljubka, izredno zanimiva. Samo v enem filmu je nastopila, a zaslovela po vsem svetu. Njen film :e imel in še ima ogromen uspeh, a Maja kljub temu ni dobila za svozje sotrudništvo niti vinarja. Maja ie namreč mala Čebelica. Nemški pesnik \Va!demar Bonsels je napisal pred leti priprost roman »Čebelica Maja in njene prigode«, ki popisuje na rrdčen in živahen način življenje čebel. Roman je vzbudil ogromno pozornost in je bil v kratkem času preveden v najmanj 20 jezikov. Umevno je, da se je hvaležnega slžeja oprijel tudi film, ki ne izpusti rad iz rok nobene senzacije. Kulturni oddelek berlinske Ufe in njega režiser Junghans sta se lotila izredno težke naloge, da posnameta v filmu življenje čebel in drugih žuželk, ki posegajo v njihovo življenje. Tri leta je trajalo delo, ki je bilo seda) nedavno končano. Film predočuje naravne posnetke najrazličnejših epizod iz dejanja in nehanja naših drobnih čebelic, njihovo veselje in trpljenje, njih požrtvovalnost, vztrajnost in marljivost, borbe, ki jih imajo s svojimi sovražniki. Vsi prizori so posneti po naravi in se projicirajo na platno v večstokratni povečavi. Pestri in zanimivi so tako, da gledalec nič ne pogreša človeških igralcev, ampak se docela Vživj v živlienje teh malih bitij, čuti ž njimi v veselju In v bolesti, v v^hičenju in strahu. Ta svojevrstni film predvajajo te dni na Dunaju. Upajmo, da se opogumi tudi kak ljubljanski kino in nam ga prej ah* slej privede v Ljubiiano. Hvaležni mu bodo za to vsi prijatelji naTave, zlasti pa naša mladina. I Kadar se zdravita, da bi shujšali, je Hanyadi Janos naravna gorka voda vodno zanesljivo sredstvo 26-T llooi filmi Lya Mara In njen mož, znani režiser Friderik Zelnik se mudita na Dunaju, kjer posnemata svoj najnovejši film »Na lepi sinji Donavi«. Istočasno posnemajo na Dunaju v režiji Schčnfelderia film »Grič voiskovdij« (Feldhjerremhugen. posnet po istoimenski povesti Roda-Rode. V filmu sodelujejo med drugimi Olga Cehova, Marija Mindszenty in Harrv Liedtke, Suzana Lenglen, slovita teniška virtu-ozinja, je napisala Pred petimi leti roman iz teniškega življenja. Roman bo sedaj filma! neka ameriška družba in »božanska Suzana« bo sama izrala glavno vlogo. Buster Keaton, ki je pristopil zdaj k United-Artists, je začel s pripravami svojega najnovejšega filma »General«. Keaton namerava odslej nastopati vsako leto samo v dveh filmih. Arkadii Averčenko: Rosenbergov ffirt Anekdota v 1 dejanju. - ca na morski obali. Neznana dama oedi in nekai plete. Približa se ii Ro-senberz Rosenbenr: Cuj. maska! Sai te Doznam. Dama: Kai se vam meša? Kie oa masko ? Rosenberjf: Pa menda vendar ne. brez maske? Tako lena. da sem mislil v maski Ne, nikar s« ne jezite. Saj sem mislil resno. Kar tako sem zblek-mL da bi se z vami seznanil. Kai na wxeniate tu — občudujete morje, a? Dama: To vas nič ne briza! Rosenberz: Zakaj bi me ne briza-k>? Kai pa če sem mornar, a? Dama: Pa se vendar ne smatrate mornarjem za to. ker ste sedli v mlako. Rosenberzer (prestrašeno posko-: ): Kje? (porieda nod kk*>). Ne (sede). Čemu neki bi sedel v mnda>? Kai mi-č.i res ne znam ptevati? Oh. ma-(iame. če bi le \1deH. kako se držim na morju — boeme, kakor lov. Veste, nekoč sem se peljerf $ Danrikom v Fevdozijo oa vam ie nastal tak vihar, da se ie parnik kar čez pol preklal. Jaz vam pa stojim, kakor Narjoleon in kadim cisrarete. Pa skoči k meni znanec Šmeljkin in mi zakriči na uho: »Rosen-berff! Idiiot! Zakai pa stojite tako mirno in se nič ne razburjate? Parnik se oa potaplja!« Pa sem mu odgovoril: ^Kai bi se Da razburial. če se potaplja? Kai ie moi ka-li Dama: Nikar ne mahajte z rokami. Ovirate me pri delu. Rosenbenr (užaljeno): Sai ne maham: samo zovorim. Oj. čnite. nekoč sem tudi videl, kako ie zadel parnik »Dvanajst apostolov« na skalo! Torej veste kako je zadel? Trah — in čez pol. šest apostolov na levo, šest apostolov na desno! Dama (pokaže na morije). »Oj riba riba!« Rosenbenr: Kie io na vidite? Kakšna riba? Dama: Zdi se mi da ie plaval mimo tunin Rosenberz: Kai pravite? Timin? Povejte no. ie-li bil vefflc kos? Sploh obuja ta tunin v meni spomine. Ko sem ivral v restavraciii v romunskem orkestru, sem imel vedno večerjo s tn-ninotn. Dama: Kaj. v nmrunskem orkestru? Kai ste Rumun? Rosenbenr: Nekoliko. Veste, v tem orkestru sta bila samo dva Ruimma: jaz in SepšeJeVK;. Vsi drus:i so bili — židje. Kai pa opera »Samson Danilič* — je li vam uzaia. mada me? Dama: Take opere sploh ni. Poznam opero »Samson in Danila«. Rosenbers:: To bo najbrž druga. Dama: Kako ste na prišli v ru-munski erkester? Rosenbers:: Od vojakov. 0\ kakšno smolo sem imel! Naiorej so hoteli napraviti iz mene kavalerista. Skobacal sem se na konja. Pa ie začel tako skakati da sem zlezel prav tja na rep. Kai soaka. — si mislim in zakri-čim: »Cujte, dajte mi drugega konja — zakaj teza bo zdaj zdaj konec!« Nu. na so me sneli in prenesli v pehoto. In kdo bi si mislil — tudi tam so bile sitnosti. Veste, nekoč ie bila parada in prišel ie komi jreneral. na nam je dejal: »Pomozi Bog junaci!« Nu, Če že tako srovon — si mislim — na stopimo in recimo: »Kakšen nomozi Bog! Veste, general mu pravim, — že tri dni me trga no stegnu... Cafte, kaj pravite, bi U pomagalo če namažem z jodom?« Potem sem imel mnogo sitnosti. Dama (gleda na morje): Oj. rak, rak! Rosenberg: Kie oa vkfite raka? (skrči prestrašeno noge). Dama: Evo. tam-!e ie lezlo nekaj rdeče*a, (Pavza). Rosenberg: Kai? Rak? Rdeč? V morili? Oi! Večne ženske iluzije. Kaj oa pletete? Dama: Aplikacijo. Rozenberg: Oj. iaz sem pa mislil, da je to taka bolezen. Dama: Apopleksiio mislite. Mr-tvoud. Rosenberg: Kai poveste? Veste, tudi iaz sem slabega zdravja. Zdravniki so mi predpisali Egiot Da ga nisem našel v nobeni apoteki. Madame. ali ste bili v Paie^tini? Dama: Ne. nisem bila. Rosenberz (začudeno): Kai poveste? Hm iaz tudi nisem biL Mi imamo tam svojo državo Pomislite: Naciio-nainaoanka, nacijonalru muzej, nacijo-nalni teater, povsod nacttonaini marmor — zelo lepo! V pristanišču oa stoti naša križarka z nacfjonalno trobojni co in spredaj je zlat napis: »Kontr-admiral Ciporavič!« Kajne, kako leno? Dama: Cujte. zda i sem vas oa že sita. Rosenberg: Kaj se nravi — sita? Morda ste mi na všeč. Morda sem se pa že zaljubil v vas. Cujte, kaj če bi prišel k vam? Dama: Kar pridite. Moi mož vas Dostavi pod kao. Rosenberg (ponosno): Koca? Mene? Rosenberga?! Pod kap?! (s snre-rnerrjenini glasom). Nu, Če je tako, da raje ne pridem. Dama: In rrrav storite, da ne Dri- dete. Rosenberg: Kas *• v»» -twr-^ s kavo? Varšavsko ali odesko. katera vam boli ugaja? Dama: Kai oa ie to: odeska kava? Rosenberg: To je če eden pije, drugi plača. Greva, a? Kai bi oa skoparil pri ženski? Pred osmaimi leti sem zapravil z neko damo štirinajst rublje v in pol. oa sem skorai že pozabil na to. Dama: Glejte, da izginite! Sttašno mi presedate. Rosenberg: Cujte! Sai me še ne poznate. Ce porečete »ne«, poietem in se utopim. Dama: Kar utopite se. To se nravi kako to — »utonite se?« Saj lahko utonem. Dama: Prava reč. Kaj za to. če utonete. Rosenberg: Voda ie tam mrzla. Moker bom in vi... me nikoli več ne boste videli Dama: Sai to ie edina moja želja. Rosenberg: Madame! Z ognjem se igrate! Evo me, že grem v vodo. Bogme, da grem! Držite me! Držite me za rokav, sicer skočim naravnost v vodo. Nu, držite me vendar! Držite! (ji moli roko Dod nos). Dama: Nikar ne silite vame z roko! Kar utopite se! Rosenberg: Ah. tako (na vide? užalien se obrne v stran. Pavza. Z neverjetnim Donosom). Rosenbenri — ne v vodo. Voilal (odide). 12 65 To in ono Nedelja na periferiji Nedeljska periferija se deli na štiri sektorje. Prvi pas je neposredna okolica mesta s skladišči, starimi hišami in ozkimi, blatnimi ulicami, po katerih kar mrgoli nadebudnega podmladka. V nedeljo popoldne se zbirajo tu domačini, ki prilezejo na božji svet. posedajo no travi, pasejo koze. čitajo novine tarnajo 0 svojih boleznih in nadlogah, pazijo na razposajeno deco in poslušajo, kaj govore sosedje. Ti ljudje ne hodilo na iz-prehod ali izlete, kakor tudi kmetje ob nedeljah ru» hodijo v gozd ali na polje. Njihova nedelja je skromna, domača. Samo vrtnarji si prizadevajo, da bi pičlo odmerjena zemlja čim več obrodila. Okopavak) zelenjavo in zalivajo rože, zvečer pa sede na klopicah in se vesele sadov svojega dela. Drugi in tretji pas. se pogosto križata. Dobro bi bilo. da bi mestna občina označila na karti ta del okolice z različnimi barvami, kar bi bilo v prid onema skupinama nedeljskih izletnikov. Drusi pas je namreč kraljestvo rodbin, tretji pa zaljubljenih parčkov. Zadnji je navadno težje dostopen in se ne odlikuje z lepim razgledom. Večinoma razgleda sploh ni ker ga zaljubljeni parčki itak ne potrebujejo. Rodbine tabore nava Ino v senci na razglednih točkah. Mamica dvigne krilo, predno sede. atek suknjo, na kar spregovorita Dar slučajnih besed o rodbinskih nadlogah. »Tam je lepo.« pravi atek in pokaže z roko proti Šmarni gori ali Sv. Katarini. »Glej. tu je lepo,« se oglasi dek!e. ko najde s svojim fantom kotiček, odkoder se nikamor n<» vidi in kjer ju nihče ne more motiti. Nesreča pa hoče. da vodi mimo stezica in da se rodbina seli z ene razgledne točke na drugo. Tako pride mimo zaljubljenega parčka ip mamica za-godrnja. češ človek niti sedeti nima kje. Zaljubljenca jo srdito do^-edata. Proti večeru so pa parčki zavarovani trdi pred radovednimi očmi. Rodbine se vračajo domov, zaljubljenci pa ostanejo v naročju zelene Domlidi, ki ;ih boža in mamu dokler se ne stemni. Noč ima ca itak svojo moč in zato se v njem delokrog nočemo vmešavati Četrti nas je široki svet izletov z vlakom ali avtom milom. Ta svet uc spada več k nedeljski periferiji. Da tudi zanimiv ni tako. kakor prvi trije, osobito tretji. Hilda Hanikova živi Nedavno so razni Usti pisali, da je Hilda Hanikova. obsojena radi umora ni 15 letno le£kn ječo, umrla v ženski kazaimic* v Repich na Češkem. Vest *e je izkazala za neresnično. «Narodni Lisiv* objavljajo sedaj poročilo svojega setrudnika, ki je pose ti 1 kaznilnico *er tam dobil točna pojasnila o u^di Hikle Hanikove. Zdravnica, ki leči I^a-r»ikovo, jc izjatvila: stanje Milde Hanikove je zelo resno, ♦oda vesti, da je umrla oz. da je treba pričakovati v najbližjih urah vjr^e *mrti. so netočne in pretirane. LVm, da jo obranimo pri življenju še več let. •lanilcva je res prišla v kaznilnico tu-rtrkuiozna; naravno je tudi, da »e postal njen telesni organizem nekoliko 'ab radi duševne depresije, ki jo ie ^ »*c:c!a s prihodom v kaznilnico. V kaznilnici ima skrbno postrežbo in Ha-• kova sama noče iti v nobeno driuo N-ilnico. Čeprav je ze!o **aftr\ trdno t:"a. da bo prestala kazen in zco skrbi ža s v oje dete. Zadnji čas zelo obžaluje - o i zločin in vedno govori: «Kako sem f.H>gla da te vpišem med druge kandidate. Lista, ki nosi moje ime. bo zmagala v celoti, če bi hotel pride v par- 1 >rr?ent kot poslanec tudi moj pisarniški s. aga.« Toda Geffroy ni hotel kandidirati. Izjavil je. da ca politika ne veseli. Clemenceau ie odgovoril: »Saj se vam ne čudim. Vi ste med nami najbolj inteligentnu Prepričan sem da ne zavidate nobenemu državniku ah politiku.V parlament sem poslal Milleranda, Pi-chona in Pelleta, pa so me vsi pustili na cedilu. Nič ne de. Svojo dolžnost store kljub temu. Vi pa. dragi Geffroy. ste večni, ker ljubite umetnost in literaturo, ki je vzvišena nad politiko. Čemu neki sem vtaknil svoj nos v politiko? Sam vrag vedi. Toda zdaj, ko že tičim v nji — saj se pečam s politiko že od konca cesarstva — ni druge pomoči. Ostati moram pač pri politiki.« Žarnice 123 J. Goreč, -* Krttitnt Zanimiva 30 letnica V sredo je poteklo 30 let, odkar se je zgodila na Hodinskem polju pri Moskvi velika katastrofa. Dne 26. maja 1. i*96. se je vršila v Moskvi vfijika svečanost kronanja carja Nikolaja II., ki je 1. novembra 1894. nastopii prestol Pomanovičev. Na Hodinskem polju pri Moskvi se je zbrala ogromna množica r.aroda. da bi prisostvovala svečanostim kremania. Postavljene so bile velike tribune, na katerih so se !judie zbra-j glava pri glavi. Med gledalci je naenkrat brez pravega vzroka nastala grozna panika in več tribun se je podrlo. Pri tem je prišlo ob življenje !.5(*0 o^eb. ki 5o bile deloma nohojene. deloma zadušene ali pa smnnoraniene v sled Dadca. Med narodom se je nato razširila vera. da car Nikolaj II. n* bo srečne končal, kar se je tudi nres^ičflo. Slnieon Petijiira Zadnjič smo p rceaii. da ie bil v Parizu umorjen bivši ukraiinski guverner in urednik v Parizu izhajajočega ukrajinskega dnevnika Simeon Petljura. Petljura je bil rojen 1. 1S79 v Po tavi kot sin izvoščka. Študiral ie na poltav-ski teološki šoli. kjer se ie seznanil z ukrajinskim pokretom. Do ruske revolucije 1. 1905 je bil privatni učitelj, pozneje ie pa študiral na univerzi v Lvo-vd Od 1. 1905 je stal v ospredju ukrajinskega separatizma. Ko je doživel ukraiinski pokret fijasko, se je preselil Petljura v Petrograd. kjer je nadaljeval svoje delo v raznih ukrajinskih krožkih in organizacijah. Za časa velike ru?=k revolucije se je vrnil v K:jev in začel propagirati federacijo Ukrajine z Moskvo. Organiziral je prvo ukrajinsko armado, s katero je v januarju 1918 premagal boljševike. Brestlitovski mir je prepustil Ukrajino Nemcem, ki so obnovili hetmanstvo in imenovali za het-mana Skoropadskega. Petljura ie ostal v Kijevu, kjer je bil delj časa aretiran. Poraz Nemcev na zapadni fronti ie napravil vladi Skoropadskega konec in Petljura je zopet prevzel vodstvo mlade Ukrajine. Končno so boljševiki zmagali in Petljura se je moral umakniti. Dolgo je vodi! partizansko vojno proti boljševikom. Po ODetovanem rorazu so mu postala tla pod nogami prevroča in zato je pobegnil v inozemstvo. Sz sovjetske revije V sovjetski Rusiji izhaja revija s-Krasnaja Nov«, ki priobčuje v rubriki »Z dežele in iz mest« prav zanimive storije. V tej rubriki ni nobenih odkritij ali heroizma. temveč samo opis vsakdanjih dogodkov iz živijen a ruskeea naroda. V letošnji februarski številki opisuje Ahulin ljudi, ki jih ie slučajno srečal in spoznal. Tako oripoveiui- o neki ostriženi vaški mamici, ki so ^e ''i ljudje tako smejali, da je malone obupala in izvršila samomor V neki drugi črtici prinove- i duje avtor o kmetski ženi. ki »e porod.Ia j v mestu in co povratku domov opiso- j vala oorod. V mestu so jo seveJa cd- j peljali v noroJniviico. kjer ie os:ala nekaj dni pod /3 tvniškim radzorstvom. in sirota je vsa navdušena pripovedovala vaščankan, kaj ie videla in doživela v mesta. Seveda si imen ali instrumentov iti lekarste. ni zaporni;.a. In tako je iia;:a!a v njenem jeziku iz temperature »trpi natura«, iz lizoia »lizi oljec itd. Dotična ženica upa. da bo njen sin komisar, zato ker se ie »izlegli kulturnox kakor je zatrjevala sama. Najbolj zanimivi so pa »Izlivi nežnih src«, t. j. zbirka ljubavnih pisem, ki so jih pisali fantje in dekleta iz iste guber-nije. Za pošiljanje teh pisem imajo v Rusiji posebno, skorai bi rekli romantično pošto. Po vaseh hodi starec, ki mu polagajo ljubavni pisma v opanke ali v žepe. Starec dobi za uslugo nagrado v obliki žganja aH kruha pod pogojem, da pisem nikomur ne pokaže. Posebno originalna so pisma, ki diše po sovjetski orijentaciji. Tako piše državljan SSSR Nikolaj Mihajlov svoii iz-voljenki, državljanki Marusji Polikar-povni ljubavno pismo, v katerem nravi: »Državljanki SSSR, divni Marusji Polikarpovni, od državljana SSSR Pošiljam vam pozdrave od svojega avtonomnega srca. Draga Marusja Polikar-povna! Vaše pismo sem prejel in se kategorično prepričal o tem, da vas ljubim kakor sovjetsko vlado. Najin zakon bo igral svetovno vlogo, kakor jo bo igrala svetovna oroletarska revolucija, ki jo s težkim srcem pričakujemo. Nobena buržuazija ne razdere najine ljubezni. Vogelni kamen na katerem sloni 'najina ljubezen, je komunistična solidarnost s srednjim kmetom, čigar hčerka ste tudi vL Tako ie dejal naš veliki Kari Marks. Tako oporoko je nam zapustil Iljič-Vladimir Ljenin — ljubite se med seboj proletarsko. In midva se neraz-družno spojiva v rdeči komunistični svatbi.« — Sledi prva kitica internaci-jonale. Prvi češki aeroplan v Afriki V četrtek zjutraj je prejela tovarna Aero v Pragi brzojavko kapitana Stanovskega iz Rabata, v kateri letalec sporoča, da je pristal na ondotnem aerodromu v sredo ob sedmih zvečer. Pot iz Prage preko Španske in Gibraltarja do Rabata je dolga 2800 km. Sta-novsky jo je preletel v 17 urah 24 min. To je prvi slučaj, da je pristal na afriških tleh aeroplan češke konstrukcije. Kapitan Stanovsky ostane v Rabatu tri dni, deloma da si nekol.ko odpočije, deloma pa da pregleda in even-tuelno popravi aeroplan. Verjetno je, da niti cele tri dni n<* bo počival in da je startal že danes zjutraj. Iz Rabatu poleti čez Casablanca na Fez. Pot znaša 400 km. Od tod se napoti v Lisabo-no. Prvotno je hotel leteti iz Barcelone naravnost v Fez. ker pa ni dobil pravočasno francoskega dovoljenja, da se sme ustaviti v Fezu. in zato poleti zdaj preko Feza in Lisabcne. Vsi barcelonski listi so priobčili obširna poročila o poletu češkega aeroplana. Da najboljši je to znaj, Colom bo Cey!on Otroška beda v Rusiji Te dni so časopisi poročali o strašni otročki bedi., ki se je pojavila v sovjetski Rusiji Pri tem n* gre za kake prc^iboljševiške race, nego za ugotovitev na podlagi uradnih sovjetskih dokumentov. Da v sovjetski Rusiji ni vse zlato, jc znano. Gospcdarske razmere o se v zadnjem času znatno poslabšale, ruska valuta ie padla, cene so švignile kvišku. V moralnem czrro je nastopila velika degeneracija. Tudi med mladino se je razpasla huda nemorala. Sovjetska zakonodaja omogoča ljubavne razmere in spolno življenje brez predhodnega upoštevanja eksistenčnokolnosti. Po parmesečnem skupnem bivanju sp pari ločijo, za otroke se nihče ne brigaj Čisto naravno je radi tega prišlo do kaotičnega in naravnost obupnega stanja, v katerem prepada na stotlsoče nedolžnih otrok. Sovjeti niso mogli v praksi izvesti komunist.čne teorije o državni pre-krbi in vzgoji otrok, ki so tako prepuščeni samim sebi in se potepajo po mestnih ulicah brez doma. in svojcev. Njih beda je brezmejni. Naj navedemo samo dva dokumenta iz sovjetskih listov. Gospa Kalinin, soproga najvišjega sovjetskega funkcionarja, piše na pr. v moskovski »Pravdi* poi naslovom *r!na noč v kotlu«: »Ko sem se približala otrokom, sem opazila kotel, v katerem kuhajo navadno asfalt. V tem kotlu živi 38 otrok. Osem otrok ima sta-i,še, ostali so sirote. OJkod prihajajo ti otroci? Iz zelo oddaljenih krajev. Otroci so Pozabili na stariše m na rojstni kraj Mimoidoči se ne brigajo za svoje. Le tu in tam jim vrže UNmi^jeno srce drobček kruha ali komad klobase m še to kakor psom. Otroci miio jočejo. Turobno zvenijo njihovi tenki glaski po trgu. Kar nakradejo, si razdele med seboj KoliKo težkega in tragići'tga je v teh kotlih. KaKo propada v takih kothh otroško srce U O strašni bedi otruk v sovjetski Rusiji piše sovjetski publicist Sorič »Vprašanje brc zdomcvinskih otr.^k postaja čimdaljp boli pereče. Delavstvo prisostvuje propadanju stotisoeev nedolžnih otrok, ki se potepajo po Rusiji brez doma in ki postopajo po postajah, i ob rekah in v mestih. Nimajo niti strehe niti koščka kruha,« V »Pravdi« opisuje neki železničar sledeči prizor: »V Omsku sem videl otroke, kako so brskali po odpadkih in te odpadke jedli. Na postaji so ležali popolnoma nagi. vsi drhteči mrazu .« Humoristični kotiček Cvetke iz domačih in tujih logov Ob morju. »Zakaj ste tako zamišljeni in žalostni, prijatelj?« »Ah, ne sprašujte me, gospod doktor. Ravno na tem mestu je utonila moja prva žena.« »Ne mislite več na to. Saj zdaj imate že drugo ženo, ki je tako pametna in___« »To je ravno. Tako pametna je, da se noče iti kopat v morje!« Usodna zamenjava. »Ko sem prišel o polnoči domov, sem zvedel, da je vdrl v naše stanovanje vlomilec« »Je kaj odnesel?« »O, take batine, da leži sedaj v bolnici. Moja žena je mislila, da sem prišel jaz domov.« Čudna ljubezen. Kuharica v mesnici: »Povejte mi vendar, zakaj ste se prijeli ravno mesarstva.« Mesarski pomočnik: »Sam ne vem. 2e od nekdaj sem imel rad živali.« Nezaželjen recept. Žena: »Zakaj si iztrgal iz knjige članek: Kako postanem 100 let star?« Mož. »Pst... Tašča je rekla, da bo knjigo brala tudi ona.« Raz žaljenje. Wo je prišel iz pisarne, je dobil svojo mlado ženico vso v solzah. »Mira, kaj ti je? Zakaj jočeš?« »Oh. Vilček, tvoja mama me je tako razžalila?« »Mama? Kako neki. Saj je ni v Ljubljani.« »Seveda je ni, a vse eno. Počakaj, da ti povem. Danes ti je pisala pismo, pa sem ga odprla.« »No,... in?« »Na koncu pisma je mama napisala: >Drajra Mira ne pozabi pisma pokazati tudi Vilkotu.« Rotschild. »Deset tisoč frankov hočete od mene? Nemogoče. Preveč mi je. Dajal pa vam bom po petsto frankov na leto, dokler bom pri življenju.« »S tem mi ni pomagano. Vedno ste imeli srečo, pa jo lahko imate še zdaj in umrjetf* že jutri.* Naročilo. Šef: »No. ste bili pri Gelbu? Kaj je rekel?« Pomočnik: »Nisem ga mogel dobiti.« Šef: »Kako to? Saj sem vam vendar naročil, da ne smete oditi, dokler ne govorite z njim . . .« Pomočnik: »Ni bilo mogoče. Prvič ie včeraj umrl . . .« Šef: »No, in drugič?« * lzžv>ž£m grof. V Berlinu se je vršil te dni •eniški turnir, v katerem sta veljala zi favorita avstrijski igrač grof Salm in nr.nški teni>ki mojster \Vetzel iz Pforz-heimo. Ko s:a igrala ta dva med seboj cd_ ločilno tekmo, je grof Salm svojega nasprotnika tako dolgo zbedal in se mu posmehoval, da je ta nap:sled odstopil in izjavil, da s takim surovežem ne igra. Publika je zato Salma izžvižgala in ga z de. momtracijo prisilila, da je moral zapusMti igrišče. * Amerška velemesta. Po zadnjih statistik? h ima Ncw York 5,940.000 prebivalcev, Chicago 5.000.0r0. Philadelphia 2,CO0.O00, Detrott 1,2WX)0. Los Angeles 600.000. San Francisco 550.000 in V/ash:ngton 500.000. * Samega sebe je pogr.nl v zrak neki zidar na Bavarskem. Sestavil si je peklenski stroj, ga tempiral, se napil žganja in piva in odnesel naboj v gozd. Tam je sedel nanj in čaka.1, da je peklenski stroj eksplodira. To se je tudi zgodilo in originalni samomorilec je zletel v zrak, raztrgan na nebroj koscev. Gospodarstuo Obrtniki in javna dela (Sklep davne skupščine Saveza hrvatskih obrtnikovi Te dni se ie vršila v Splitu glavna skupščina Saveza hrvatskih obrtnikov, na kateri se ie razpravljalo rred drugim tudi o otl- daji javnih gradbenih del. Tesarii. mizar"!, krovci, tapecirani, pleskarji in drugi gradbeni obrtniki Hrvatske, Dalmaciie in Slo-veni'e si že dolga leta prizadevalo, da H se oddaiala naročila pri javnih državnih alj samoupravnih zgradbah potom licitaco neposredno obrtnikom dotične stroke. V tem zmislu so izposlovalf že v bivši Avstro-Ogrski več naredb. med katerimi ie bila najvažnejša ona. ki določa, da se moralo pri deželnih javnih delih oddajati vsa obrtniška dela neposredno dotičnim obrtnikom. Po teh naredbah se ie postopalo r.a Hrvatskem celih 30 let. dokler niso izšle rtove naredbe, ki nasprotujeo prvotnim. In tako se javna državna ali samoupravna dela razpisujejo prvotnim. In tako se javna državna ali samuopravna dela razpisujejo zopet skupno za vse panoge gradbene stroke. S tem e znova uvedena ustanova craJ-benih. često tudi nekvalificiranih podjetnikov. Zato ie glavna skupščina Saveza hrvatskih obrtnikov naprosila ministrstvo javnih del. nai nemudoma prepreči oddajo obrtniških del pod firmo »Gradbena dela« in ai se vsa ta dela oddaiaio potom javnih licitacij neposredno samim obrtnikom. g Lesni trg. Položaj na lesnem trgu se je zadnje čase nekoliko zboljšal- Jugoslavija je premagala krizo lanskega leta, vendar pa zaposlenost žag še davno nI zadovoljiva. Izgledi za predstoječo kampanjo so dobri. To dokazujejo številna naročila iz inozemstva. Žal da finančne razmere ne do-vol.uicjo obsežne eksploatacije našega lesa. Razne olajšave so mnogo pripomogle, da se je izvoz našega lesa povečal. Država mora paziti, da ostane dinar stabilen. Rešiti je treba tudi vprašanje mednarodnih pogodb, ki je za našo lesno industrijo zelo važno. Naš Izvoz gre v glavnem v Italijo, Francijo, Špansko in Grčijo. Italijanski tovarne kupujejo mnogo trdega lesa, vendar so pa cene prenizke. Trgovina z neposeka-nim lesom je slaba, ker so previsoke tarife. g Mednarodna trgovinska konferenca. Ta teden se je pričela v Londonu mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca, ki se je udeleže zastopniki 30 držav. V torek je sprejel delegate angleški krali. Konferenca se peča z unifikacijo zakonodaje, ki se nanaša na trgovinske odnošajc. Z Angleži ponujajo Sabotlci posojilo. Neka angleška finančna skupina ie ponudila Subotici večje posojilo proti vknjižbi na mestno premoženje. g Poštna carinarnica. Ta koristna ustanova, ki je namenjena v prvi vrsti našim trgovcem, daje vendar često povod raznim pritožbam. Dogaja se namreč, da carini o isto blago razni carniki na različne načine. Kriva je pač nerodnost jn nepoučenost carinskih organov. Zato bi bilo želeti, da poskrbi poštna carinarnica za spretno osobje, ne pa da sprejema ljudi, ki se Šele uče. Dogaja se tudi, da carinijo uradniki samo poedine pakete, ostale pa šele čez nekaj dni. S tem so oškodovani trgovci, ki morajo plačat: za vsak paket še posebno carino. g Nova zadruga za mlečne izdelke. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev zadruge za mlečne izdelke. Sedež nove zadruge, ki se bo imenovala »Zagrebački jogurt«, bo v Zagrebu. g Seja uprave beograjske trgovske zbornice. Včeraj popoldne se je vršila seja uprave beograjske trgovske zbornice, na kateri se je razpravljalo o načrtu zakona o gospodarskem svetu v zvezi s konferenco gospodarskih institucij, ki se bo vršila danes in jutri. g Trgovlnka pogodba s Španijo. Zunanje ministrstvo je zahtevalo potom trgovinskega ministrstva od vseh gospodarskih organizacij in ustanov materijal za naš predlog glede nove trgovinske pogodbe s Španijo. Pogajanja se morajo pričeti v najkrajšem času. g Zahteve hrvatskih obrtnikov. Savez hrvatskih obrtnikov je poslal vladi in po-edinim ministrom spomenico, v kateri zahteva, naj se dogradi tako zvana niška železnica, ki bj omogočila direktno zvezo Splita s Saraievom in Beogradom. Pole^ tega zahtevajo hrvatski Obrtniki, naj se podaljša uredba o oprostitvi novih zgradb od davkov. Strahovita železniška nesreča pri Monakovem, Na sliki vidimo razvaline razbitih vagonov, izpod katerih so potegnili 33 mrtvih in 83 težko ranjenih potnikov. oiev. i^u. «SLOyENSKI NAROD* dne 30. nuja 1926. Stran 7. Or. Henrik Steska: Iz načrta noueso zakona o občinah Samoupravni delokrog občin. Posebna komisija v Beogradu je na po* r v ministra notranjih del izdelal« načrt © občinah. Načrt se nanaša zgolj na one obči* i., za katere nc bo veljal posebni zakon o upravi in samoupravi mestnih občin. Ker je ministrstvo tudi meni vposlalo načrt v iz« javo, hočem ▼ nastopnih vrsticah opisati ob» činski delokrog po novem načrtu in dodati nekaj izpreinfnjevalnih predlogov. Načrt zakona o občinah predvideva tro* ~. n-kih organov, namreč občinski od* r.sko upravo :n predsednika občine. Občinski odbor sestoji po številu prebival« >tva iz 15 do 24 odbornikov in se voli z « bc m. neposrednim in tajnim glasovanjem no načelu sorazmerja za dobo štirih let. Občinski odbor pa voli s tajnim glasovanjem z absolutno večino in po potrebi z ožjo vo* rtv:jo iz svoje srede za vso volilno dobo : idnika občine in dva do štiri člane t prave. Poleg predpisa, da šteje občina na* •ma vsaj 2000 prebivalcev in poleg pred* pisov, ki urejajo način, kako se postavijo ti občinski organi, so pa najvažnejši pač pred« - ry področju ali delokrogu občine sploh in ob pristojnosti gori imenovanih občinskih oblastev. Dasi načrt dejanski razlikuje med famoupravnim (samostalnim) in poverjenim - :o-cn:ra) delokrogom občine, vendar te* ga i/recno ne povdarja. V pogledu stvarne ■ -» - ■-*• občine pa je potrebna čim več* t Msnost m bi vsekakor kazalo načrt v tem ozira deloma spopolniti. Y samoupravni delokrog občine spada« •o a) .posli, ki se nanašajo na organ zaci jo občine same, dalje b) pospeševanje javnih koristi, ki se tičejo občinske zajednice z Listnimi materijalnimi sredstvi, torej občin* --avno skrbstvo in končno c) uprava r _ nske imovine in pribavljanje občinskih • ikov. torej pribivanje in opravlja* nje materijalnih pripomočkov občine. Prva vrsta občinskih poslov, t. j. orgas r.izacija občine, se nanaša na občinsko ozem* lic. na občinsko članstvo, na voiitve občin« •r^anov. na postavljanje obči irskih na* .ncev itd. \' drugo vrsto občinskih poslov, namreč k cbčinskemu skrbstvu bi soadalo zlasti 1. skrbstvo v pogledu prometnih prihk, nam* reč -krb za dobre prometne naprave, kakor grajenje in vzdržavanje potov, cest. mostov, Kanalov, tlakovanje in razsvetljevanje ulic in trgov itd. 2. Skrbstvo v pogledu javnega zdravja in: z vzdržavanjem zdravniške in babi* -ke službe v občini z osnovanjem, vzdrža* vanjem in podpiranjem zdravstvenih zavo* ciov. > preskrbo zdrave pitne vode itd. 3. Skrbstvo v pogledu socijalnih prilik. \r. ^ictr podpiranje in oskrbovanje ubogih c!anov občin varstvo zanemarjene dece in mladine, vzdržavanje in podpiranje dobro* delnih zavodov in naprav (sirotišnic, ubož* nic. hiralnic), grajenje in podpiranje gradnje zdravih stanovanj, preskrbovanje s ce* nimi in zdravimi življenskimi potrebščina* mi itd. 4. Skrbstvo v pogledu pridobitnih raz* mer v občini, kakor pospeševanje poljcdcJ* i in živinoreje, trgovine, obrta in indu* s trije in prometa s tujci z osnovanjem in podpiranjem pridobitnih zadrug, hranilnic in . -.Ime, z uravnavo in zagradbo potokov in hudournikov, s preskrbo boljših vrst se* men, trt, drevja, plemenske živine, gnojil, s:rov in. plina in elektrike, z napravo šeta* parkov itd. 5. Skrbstvo \ pogledu prosvete v občini novanjem in podpiranjem sol. zgradbo - lsk.h poslopij, z nabavo stvarnih šolskih Sščin. z osnovanjem knjižnic, čitalnic, :<»spcdarsk:h. gospodinjskih in analfabet* tečajev, s podpiranjem prosvetnih dru* -.- . > prirejanjem prosvetnih predavanj itd. Tretja vr-ta občinskih samoupravnih po* L j. občin-ko gospodarstvu obsega pre* tfes in sklepanje o občinskem proračunu in čnem računu, sklepanje o občinskih inah in občinski tlaki za pokritje ob* - .-r i h potreb, najetje posojil, nakup, pro* d*jo. zastavo, dajanje v zakup in obreme* pojedinih stvari občinske imovine, r-no vanje dobičkanosnih občinskih podje* t : itd. Občina rabi za izvrševanje svojih nalog večja finančna sredstva. Dohodki lastne ob* črnske imovine pa ie redkokdaj zadostujejo. Da se krijejo stroški za občinske potrebščin ne, nalaga občina svojim pripadnikom poleg takse zlasti finančna bremena. Ena glavnih hib dosedanje nižje in višje samouprave je njeno gospodarstvo s pomočjo prevelikih dokltd k državnim davkom. Država namreč žc sama skuša davke v kar mogoče velikih zneskih pobirati, tako da vsaka nadaljna obremenitev teh davkov z raznimi samo« upravnimi dokladami, kakršne so občinske, sreske in bodo pozneje morda še oblastne doklade, preseza včasih že pri manjših ©d* stetkih mejo dopustnosti, a je naravnost opasna, kadar se višina doklad v sosednjih samoupravnih jedinicah močno razlikuje ali kadar skuša ta ali ona samopravna jedinica v izvajanju svoje posebne socijalne politike, to je svojega posebnega stanovskega ali razrednega stališča pojedine vrste neposred* nih davkov različno obremenjevati. Temu se da odpomoči na ta način, da se vže z za* konom o neposdednih davkih pri nekaterih davkih odkaže večji, pri drugih pa manjši delež že v zakonu samem določenih odstot* kov pojedinim samoupravnim jedinicam, kakoršna so občinska, sreska ali oblastna samouprava. Preprečiti bi se pa moralo, da bi državna uprava po lastnem preudarku «po potrebi občin» različno določevala ta odsto* tek, ker potem bi bila samouprava povsem uničena in odvisna od vsakokratne pari a* mentarne večine. Ne moremo trditi, da bi ravno ta in njeni izvršilni organi v upravi vedno povsem umestno postopali. Preveč bi sc vpošteval hipni interes večine v pari a* mentu in pa vlade, a premalo bi se oziralo na občine z drugo većino. Poleg teh rednih deležev pri državnih neposrednih davkih (pri čemur bi se tudi dohodnina ne smela izvzeti), pa bode zaradi kritja večjih stro* skov morda treba pobirati Še samostalne samoupravne davke in pristojbine, kakor tu* di v ožjih v zakonu samem predpisanih me« jah odstotkov doklade na državne indirekt* ne davke, ki ne zadenejo produkcije, mar* več potrošnjo, in na državne takse. Za vsak samostslen davek ali takso, pa bi se« veda treba bilo tudi še potrditve po višjih državnih oblastvih v oblasti. Brez temeljite davčr.c reforme seveda ni mogoče vpeljati tak sistem občinskih fi* nanc in moramo za sedaj še računati z ob* sežnimi dokladami k neposrednim davkom. K. neposrednim ali direktnim davkom se štejejo obča dohodnina in razne donosnine. Dočim naj zadene obča dohodnina vse do* hodke kake osebe, se odmerjajo poedine donosnine po donosnosti poedinih virov za dohodke, kakršni so zemljišča (zemljiški davek ali zemijarina), hiše (hiše (hišna raz* .-ednina in hišna najmarina\ pridobitna pod« jetja n. pr. trgovska, prometna, obrtna, in* dustrijska in rudarska podjetja in svobodni poklici f^ridobnina), plače in mezde javnih in privatnih nameščencev in delavcev (pla* carine in podobni davki) in plodonosno nas Jožene glavnice (-entnina). Vže sedaj so ne* kateri izmed teh davkov izvzeti od obreme* nitve s samoupravnimi dokladami. To velja zlasti za dohodnno in za davek na plačo in penzijo državnih namešcecev. Dalje se tudi ne sme: > pobrati samoupravne doklade k raznim takim specijalnim direktnim dav* kom. ki so namenjeni za kritje posebnih, v dotičnih specijalnih zakonih navedenih izJ*tk>v, kakor n. pr. vojnica državljanov, ki ne služijo osebno pri vojski ali moma* rici, remontno komorsk.i doklada. invalid* ske doklade, državni pribitki k direktnim davkom zaradi opravljanja poslov, ki jih je preje vršila deželna samouprava in krila z dokladami k državnim davkom. Z ozirom na kakovost nekaterih direktnih davkov naj bi projektirani novi zaken o direktnih dav* kih vsaj določil, kateri davki se ne pod* vrgavajo samoupravnim davkom in do ka* tere meje je pri ostalih direktnih davkih obremenitev z dokladami ra posamezne vrste sarnounravnih jedinic sploh dopustna. Zakon o občinah - naj že sedaj brez ozira na davčno reformo izrecno določa, da so občinsk.- r*'' lade na državne direktne dav* I0NLBK lil •vopeii, stanovanja s ane za čas do glavne n ormadje daje naikulantne e 117 a Pomladanska sezona otvorjena. — Nenadkriljivi uspehi zdravljenja — Modeme uredbe svetovnega BMggggHKKRŠ kopališča. — Zelo nizke cene. — Popoln1 penzion vkjučivši dobro oskrbo a la carte uporabo kamenih zdravihščnerrt hotela, postrežbo, razsvetljavo in zdravilščno takso sezone 65-75 Din mm sssbs m dan. Vse tocnejSe Uprava kapallMa J. Suvhy: Ljubljanske slike V gledališču. .-raki teatra so dvojni: privile-in neprivHegirairi. Prvi so abo-~ en t je. drugi pa priložnostni amaterji dotične vprizoritve ali pa kake nove 'ske zvezde. V prvo kategorijo med drugimi takozvani «gleda-metuljčki*. So to one ljubljenke de. ki jim je življenjsko naključje Jilo ali petičnega moža ali pa lju-U/riivega kav ali rja. ~n •evaricam božjim je ?ledalinee njih lastne prikupne osebice. ob -jfl pa tudi ogledalo teaterske sose-^ ne. Posest abonmanske izkaznice je prvič znak notranje in zunanje vred. : p. t. posetnice teatra; druuipč kot -erivat iz prvega — vzbujanje zavi- * : tretjič privilegij za moderne toa-e:e. bubifrizuro, froncoske parfume, • - ketne boe ki kar je Še enakih oiep- i sredstev, ki četrtič — živlfeu- Pr egi ranka teatra pride običajno idnji minuti v garderobo, kjer je njenemu plašču že odkazan prostor. "t!ce si pred zrcalom popravi svojo tak že sijajno frizuro ter se takoj na-. če možno hrupno odpravi na svoj dež. Prvi trenotek je nekako fasci-ana. a/ii vsaj vede se tako, čei gfei ^aka. koliko odličnega občinstva in -gance. potem se na začne že očes-Tt.rmka: pozdravi navror bt mw nazaj in naprej, na desno, na levo. Dvorana zatemni, orkester uvertira in stvarica naša se v stadiju vznesenosti široko naslonu češ pustite me, da uživam to božansko muziko. Vidi pa v temi razločno, če jo ta ali oni motri, odnosno če je ne motri oiii. za kogar se je danes posebno nališpala. Pavza. Ploskanj e, Ponovno pozdravljanje. Ropot s" sedejem in evo je izstopivše. Tam zunaj na hodniku jo že čaka prijatelj ali prijateljica in sedaj koraka parček za parčkom kot bi hoteli na zunaj dokumentirati svojo z užitkom prepojeno dušo. To vandra-nje tam po hodniku pa pravzaprav velja zgolj publiki, odnosno toaletam in fiirtiL Po saj je povsod tako. Kakšen revček napram privilegi-rancem je amater! Skoraj bi se najrajši pogrezml kam. tako te motrijo pogledi privi legi rancev, češ kaj p a je tebe treba bik), ti vsiljivec ti, saj vicEŠ, da ne sodiš v našo družbo. In Če se le-tak nesrečnež med pavzo pojavi celo na hodniku, ga bojkotira vsa pisana okovana z dragocenimi okovi, nekaj š ruka t ur in barokne kamnite ograje s*opniiiča. Dvonadstropno poslopje je sIužLlo sprva za grotfovsko rezidenco, kasneje ga je država adoptirala in ga preuredila v žensko kaznilnico in pobodjševalnico s prisilno delavnico. Oskrba je v rokah usmiljenk. Vhod v kaznilnico — bivšo staro grofa vsko rezidenco — je napravil na nas čuden vtis! Strop suopnjišca je okrašen namreč z lepo štukaturo in z nekaj freskami, kt so sicer slabe izvedbe, zanimive pa, ker predstavljajo amorčke, loke, puščice itd. — torej rekvizite boginje ljubezni. Vhod v žensko kaznilnico okrasen z amblemi ljubezni! Na Bintoašti je bilo v kaznilnici 62 kaznjenk iz vseh delov države. Razen kaznjenk se nahajajo v zavodu tudi poboijsevanke, ki so popolnoma od deljene. Samo ena med njimi je rrriajša od 18 let; dve sta inozemski. Znan je spor med juristi m drugimi strokovnjaki, je U umestno, da sta kazail-nca in poboisBevainica združeni. Večina se danes izreka proti temu, med drugimi tudi jnrističtU profesorji ljubljanske univerze. Vendar ta zadeva ne spada v okvir mojega članka. Kaznilnica je sfiara zgradba, brez pa-noptične razdelitve in brez irskega sistema izvrševanja kazni na prostosti; dela bolj vtis samostana. V vsaki kaznilniški delavnici se nahaja gotski sobni oltarcek. De- lavnice so maloštevilne m večinama služijo kaznilniškim potrebam: tkalnica, predilnica, prahiiea, likalnica. Razen tega vrt in mala ekonomija. Kaznjenke, ki izvršujejo posle izven kaznilnice pri privatnkih, (Jp«bijo po 10 Din mezde, njim samim prijvade polovica '.ega zneska. Od dela v kaznilnici dobivajo 15.20 in 30 par dnevno, kar se ravna po izvršenem deJu. Hi-gijena v zavodu je dobra, sražnost vzorna, če tudi je poslopje staro in ni zgrajeno v svrho, za katero se sedaj uporabna. Hrana ie enostavna: prikuhe, mlečne jedi, kruh 650 gr., enkrat na teden meso — glavno je, da zadostuje. Zrak je v tem kraju tako dober, da bi se lahko ustanovilo na istem mestu zdravilišče. Vse kaznjenke so vedno zajposlene. Vstajajo ob 5. zjutraj, pospravljajo in snaži jo, ob 6. gredo v cerkev, nato jaztrk, "de. lo do 11., pol uure sprehoda po kaznihii-škem vrtu, kosilo, zopet delo do 6, pol ure sprehoda, večerja ter nočni počitek. Takšen je tukaj curriculum vitae. Za časa sprehoda je pogovor dovoljen, to Je tudi izjema napram druugim kaznilnicam, kjer je razgovor navadno stroso prepovedan. Kaznjenjke in prisilne delavke so razdeljene v oddelke po kazni in po obnašanju. Razločujemo jih lahko na prvi pogled p~> rutah, kj so rjave, bele, rmene in zelene. Ta razdelitev v oddefke je odločilna za razdelitev dela v kaznilnici in izven nje. Popravljanke so od kaznjenk strogo Jočene celo v sami cerkvi. Kaznilnica ima svojega las&nega katoliškega duhovnika, pravoslavni duhovnik prihaja parkra»: na leto. šolski pouk daje ena izmed usmiljenih sester za kaznjenke, mlajše od 30 let. V kaznilnici se izvršujejo le kazni nad l letom, ministrstvo pravde pa je poslalo že tudi par kaznjenk, ki imajo nižjo kazen. Kriminalistični seminar ljub. univerze pod vodstvom g. proi. dr. Metoda Dolenca se je trudil, da čim bolj spozna poslovanje in ureditev kazenskih zavodov ter sistem izvršJtve katzni v nasi drlžavL Do sedaj je seminar pregledal vse kaznilnice v Sloveniji in lepoglavsko kaznilnico na Hrvatskem. Matija Primus. Radio Ista valovim dolžina za več postaj Cim bolj narašča število oddajnih postaj, tem bolj akutno prihaja vprašanje valovnih dolžin. Danes že skoro ni mogoče postaviti nove oddajne postaje, ne da bi motila kako drugo; na nekaterih mestih so valovi že tako blizu skupaj, da je nemogoč sprejem dotičnih postaj, ako oddajajo istočasno. V Angliji, Nemčiji, pa tudi v drugih državah se nahaja v vsakem večjem mestu oddajna postaja; več teh postaj je skupaj spojenih potom navadnega telefonskega voda m oddajajo isti program. Ker so postaje enakomerno raztresene po celi državi, je s tem možno sprejemati večjemu krogu poslušalcev z razmeroma enostavnimi aparati. Da se pa odpornore stiski na valovni skali, bo potrebno nadomestiti vse številne manjše oddajne postaje in postajice s par velikimi, ki bodo s svojo veliko energijo omogočile sprejemanje z ravnotako eno-staviifmi aparati kot poprej manjše postaje v bližini. Zato bodo na Angleškem v kratkem nadomestili vse dosedanje oddajne postaje s štirimi velikimi. V Nemčiji se tudi že razvija radiofonija v tej smeTi. Velik napredek v tem pogledu pa obeta nova iznajdba berlinskega imženjerja Schaiferja, ki je izumil način, kako oddajati več postaj z isto valovno dolžino. Ako se stvar praktično obnese, bo precej valov prostih in se bo tako lahko Število oddajnih postaj zopet znatno pomnožilo. * Oddajaš postala s 60 kw. To največjo »broadcasting« oddajno postajo sveta zgrade v Nemčiji blizu mesta ElberSeld. Antena bo postavljena severno od Elberfelda in bo 1643 Prihodnja senzacija bo Henny Porten filmovanem Bettauerjevem romanu - n Mož m brazgotino11 — GUMO IDEAL visela na dveh 100 metrov visokih stebrih železne konstrukcije. Glavna oddajna prostora se nahajata v Komu in EKlsseldoriu, od katerih vodi do oddajnih aparatov kabel. Tudi druga mesta Porenja so zvezana s telefonskimi vodi z oddajno postajo, tako da bodo lahko oddajala svoje prireditve (gledališke predstave, koncerte in podobno) preko te postaje v svet. Postaja je namenjena predvsem za Poruhrie in Porenje, kjer jo bo mogoče povsod sprejemati z navadnimi detektorskimi aparati. Dosedanji postajici v Dortmundu in Elberfeldu bosta demontirani, nova ogromna elberfeldska postaja Pa začne funkcijonirati že pred zimo. * Redno brezžično oddajanje slik preko oceana. Iz Londona poročajo, da je Mar-coni otvoril s 1. majem redni javni promet brezžičnega pošiljanja slik med Anglijo in Ameriko. POZOP • I . . se, da eden pat nogavic z Ugon in znamko; (rdečo, modro ali zlato) „MJu6« traja kakor Štirje pari drugnu Kupite eden par in prepričajte] se. Nogavice brez žisa »ključ* so ponarejena ^ Takoj uvodoma omenim, da oočem delati nobene reklame. Posetniki kinov so habituaini in priložnostni, to se pravi, taki. IraterhTi je dolgčas. Habituaini ali redni posetniki kinov se razvrščajo zopet v historične, drairjčne, dramatične, humoristične in v — apaške. Historični filmi a la recimo «Quo vadiš? > so tembolj v čislu, čimbolj so redki. Imajo poleg drugega še to posebnost, da so prostori dražji bi da predstave dalj Časa trpe. — Kritično oko kinosetnika — da skujem aovo besedo — je pri tel predstavah izvanredno seozitivrio. Bognedaj, da bi ga igralec na platnu polomil. Brez purdo-na ga ovrže jo. Pri teh filmih prisostvujejo navadno vse uvodoma kinosetniSce branže. Tragični filmi ugajajo posebno srečnim dušam obojega, zlasti pa lepšega spola. Kot blisk se raznese vest, da je film učinkujoč hi evo jih prihajajočih, da ima kastrka nad glavo posla. Tragične duše so pri takih prilikah v posesti dvojih robcev, enega za nos, dragega za — solze. Dramatični prizori so priljubljeni pri onih. ki se Šolajo za življenje. Tu se špeglaj, kako moraš — flirtalri, koketirati poljubljati, skratka ljubiti. Nepo-povoljni so izidi onih dram* kjer se Hm-bimca nazadnje «fentata». «Oh, al9 ga ni b'lo škoda. kaj?» Humoristični filmi so last ob ob ki-nosetniških tipov, hajbitualnih m priložnostnih. Čim večja neumnost, pa naravno, temvečja radost. Apaške filme noseča pred vsem mladina. Harrv Piel je njen ljubljenec Čim več nasprotnikov prevlada, tem večje je veselje mladih. Krohot, da ce-16 ploskanje in tafčenje s palicami in nogami ob tla so v zvezi s ten filmom. Mladina da duška svojim čustvom. So tudi življenjska šola-- Za mnoge priložnostne kkiosetnike pa je oni dvomljivi mrak, odnosno tema v lanu privlačnost ki jih po možnosti prelevijo celo v habitnakie po-setnike. Neprijetno je samo, če se ne-pričatovano pretrga film ter zasveti luč, ta sovražnica ljubljencev in poljubčkov. Takih filmov, ki se trgajo, naj rajši ne proizvajajo. Imejte usmiljenje s človekom. Pa kam naj rud! i gresta zaljubljenca, če brije zunaj veter ari če sneži m dežuje. Poleti si znajo ie mnmgaii toda po zimi? Krni ali kina preganjajo tudi dolgčas, ki če se me slednji poloti grem tudi jaz k predstavi m magari, če je apaška. Neprijetno je samo, če se rrrj potem o filmu sanja aH pa če me, kakor se mi je pripetilo, v nenavzočnosrJ na stanovanju poseti pravi apaš, k! mi odnese še tisto bore, kar premorem. Na promenadi. Če |e teater afl kino *nofdt»u šola, se praktično učiš življenja na promenadi Zakaj Ljubljana ima. kakor se trt ae spodobi m po sebi razume, p*r> mena dne ceste, arfastirnnc namreč ter poškropljene, da se ne praši, in umite^ če je nastalo blaito. Skratka, te ceste so zgolj za promenado. Beseda promenada znači počasno stopanje gori ki doli po asfaltiranem tlaku, ki preneha, namreč stopicanje, čim ni več asfalta. Ena vrsta gre gori, druga pa d KOftAK, Hrenova al. it 7. CD10i01CDiCDt'G)oaC01CDiCDiCDlC Mehanično umetno vezenje lastoro«, perila« oblak, bluz, mano*; rama v, fino bele m barvasta etttfi inje, ažuriranje. MATEK & Ml KEi. Ljubljana« - DAJ-M A riNOVA 13 - V sled strokovnega inarrja najsi nejša izvršitev in brez konkurenčno cene. Najcenejši in čisti predtis k ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzt"wcih ter lastnih originalih. SANATORIUM Dr. Szegd — — — ABBAZJA (ItaJlal — _ _ Prvorazredni zavod. — vUaetfto me rako bnpeflate. Dietno liječenje na razne načine: za očvrščivanje, debljanje i jačanje. — Sve moderne fizikralne sprave za H;ečenje. — Djeca od 7 gcd m prima ;u se i bez prarnje. 93.7 Ocartojenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi Hajko Turk, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otresli Ib vozičkov. Šivalnih strojevr vsakovrstnih nadomestnih delov, pr.eumatike. Posebn cddeh k za popolno popravo emajliranje in pon Klan;c dvokole s, otroških vozičkov, šivalnih stoo-jev itd. - Prodaja na obroke. — Cerrttd franko. TRI BUNA' F. B. L«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Lmbljana. Karlcv-ska cesti 4 c6 Pletilnl stroji L.n>r;cja izdelka pa.tm ,t[dea>" /. jamstvom za noj»;ivice, jopice, svitarje in vsakovrstne rletenine nudijo vsakomur najiboljšo in sigurno rksistenco. V zalogi s po kom, ki je jako lahak, in po po-:ebi tudi s stanovanje! n edino lepri F. Kos. Lmoijaaa, liderska 1.5 Generalni zs .stopnik. NAJBOLJŠI BRNSKI BLA60VI spocljalal predmeti bros koaJnrureace) blag* zm §••■#€• in tfant, zslamteno li čiste volne čvrste kvalitete ''n najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL • IMHOF. BRNO. RADIO aparate hi sestavne dele ima v zalogi FMK BAR, UutRini, ■a--a---* — - - — ■ ■ a. . it . tlm. - a* Cavsartvo ■•vražja stav. s Star svinec kupujemo. — Mestna pli* narna. 1621 Za t Prago priporoča podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, nara« ščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. — Za* htevajte cenike! — Brata Capuder, Ljubljana, Wol fova ulica 1/IL 99/T Drokolesa znamk «Tribuna«. Dia« mant», «Favor», «Styria», «Frera». «Bianchi», «Re« cord», «Champion», *Pre* zcsion». «Legnano» v za« logi. Pneumatika najfi* nejše vrste «Dunlop», •Michelin*. «Pirelli» itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. — Ceniki franko; prodaja na obro* ke. — F. B&tjel, Ljubljana. Karlovska c. 4. 107/T J. Stiepušln -Sisali — preporuča najbolje tambure, žka partitura, skele ostala potrepštine za sva glazbe!a Od.i-kovan na pa-iztožbi. — Cjenici franko 22-T rtskoj babic Ljubljana «Ilirija»f Kralja Petra trg 8, tele» fon 220. — Premog, drva, koks, cement. 53/T Prostora javna dražba mnocKobojnega, dobro ohranjenega poh štva ter kuhinjske, posteljne oprave in slik se bo vriiia dne 2. junija 1326 ob e dopoldne na Zavrteh it. 1 v biižini mestne ubožn!ce v Starem Vodmato. Palackeho iHda 12. Vzorci gradi ia frtabo. Isto fadi prirafac. Prometni zavod za premog d. d. « Ljubljani prodaja *• ss premog:: iz slavenskih premogovnikov? vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča r osebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brkete M-C|AU. PROMETNI ZaVOO aca PREMOG d. d llaMUV • v Ljubljani, MlklcSIčava cesta 15 1 Uradništvo in ostali uslužbenci poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, javljajo tužno vest o smrti bivšega svojega vodje, gospoda Ivan Avsenika pomočnika direktorja podr. poštne hranilnice, ki je dne 28. t. m. preminul v Zapužah na Gorenjskem. Uslužbenci zavoda, ob katerega ustanovitvi je bla-gopokojnik sodeloval in katerega razvoju je posvetil vse svoje sile, mu ohranijo trajen in hvaležen spomin. V LJUBLJANI, dne 29. maja 1926. L.MIkuš U**a> itn.m« |..aeTvfJ mrji slogi vzzaffeat bi sotndil* kot tar torebalekCIl polk. m trorfajaji tate ti u*tn Teod. Kom, Ljubljana Pollanaka cesta it. 3. szovet, stavbni galamerirstu tn okrasni tciopar instalacij« aavavJva lapria aSPaSalauJiat ra.iasetnenaprart Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3-T za konserve. G. Fluz Ljubljana, Gosposka 4 1. — 35 let obstoječi strokovni posredovalni zavoj za bolj*e službe se na ton-lejie priporoča. Išče se nuino gospodinj*, popolnoma samostojna za Bled, perfektna kuharica k nekemu kneza (okolica>. — H Sna za Zagreb, plačilna natakarici s kavcijo, samostojna, itd. Picsm znamke za odgovor i6>6 Ljubiteljske cena ™* plačujem za tabernakl e, kome de, garn ture. sekretare, lestence iz lesa, srebro itd. G a^ni \ ogoj je. da so to boljše starne. — Nujne ponudbe s popis- m in navedbo cene na Jul j pl. Huebmershofen-Silbernagl, Zagreb, Lica 131 a rjTriTriTri^ Cisto belo in dubleče je perilo oprano s Ti?0 olajša pranje, ker razkroji sam od sebe vso nesnago, TRI brl7 pa ne razjeda tkanine, TRI je tudi za najfinejše perilo neškodljiv! m si X? dim Hajboij& šivalo! stroji !n kolesa so ie Gritzner« Adler Zdi rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji Dobled. Večletna garancija. Najnižje cene. Tudi na obroke. Josip Peteline, LJubljana, § blteu Prešernovega spomenika oh vod?. Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Duaajska cesta 15 in Gospcsvetska u 2 (dvorišče kavarne »Evropa**) Se priporoča. — izvrSitev točna, cene zmerne. 78-1 !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno bar* vanje oblek. ANTON BOC t?-1 Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 m i n h h a u u n n yprnx!DDn prostorno in suho, v sredini mesta ali v predmestju in ena lopa sc vzame za stalno v najem. Ponudbe na nas-ov, kateri se izve v uredništvu .Slov. Naroda". 1641 iminmnniiinai Malaova'sl epohalni isnrn petroleiska pUnaka avetfl)ka, oAIDfl41 -Kireia žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bala lut Neznatna poraba petroleja Sved kakor elektrika I „aiaa« se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostil ni c, Sol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. ^ftlDA'* je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma 8VARC i drug * ZftttEB, PreradovKeva ulica i — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — 3QEIEiaEFL~]aEIBn!^EIEHEiE3QE[D 15 letno Jamstvo najpopolneji stgewer šivalni stroji s pogrezljlvim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Šelenburgova ul. 6, I ji9-l Telefon at. 980. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijate jem in znancem tužno vest, da je nrša skrenolubijena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična i*ta Hafner bančna uradnica premin la na kliniki v Cannesu. Na najboljši poti okrevanja ji je kruta smrt nenadoma pretrgala nit živ-ljenja v cvetu n ene mladosti. Priporočamo pokojn'co v bag spomin. 1615 Žalujoči ostali. Konopce in vrvi nudi FnUrlKo RAMPA I UŽARI JE d. d. ODŽACI (Bačka) Od 13. aprila globoko zntiaae cone! Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! Zastopstvo i Mariboru pri sosu. Franc Rainer. 4» « Urejuje: Josip Zopanfid — Za cNarodao tiakarBOv: Fran Jeaeriek. mm Za ineeratni dal lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani 9311