Leto LXXIVM št. 59» LJubljana, sreda 12. marca 1941 Cena Din L« Izhaja vsa* dan popoldn* IzrzemSl nedelje ln praznika, — Insentt do SO pettt vrst a Din 2, do 100 vrat A Din 2.50. od 100 do 300 vrat 4 Din 2. večji tnaeratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, maeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« valja mesečno v Ju^oeLavlji Din 14-—> am Iniiimtm Din " UREDNIŠTVO IN CFBAVNUTVO LJUBLJANA« Rnafljevm ulica it. 5 21-22, 21-22, 21-24. 21-25 ln H-2S Podružnice: MARIBOR, Grajski trg: it. T — JTOVO MESTO, Ljubljanska cesta^ telefon St 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št 65| podružnica uprave: Koeenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg S. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Rooseveltov zakon uveljavljen Sinoči Je reprezentančna zbornica dokončno sprejela s 317 :71 glasovi zakon o pomoči Angliji in demokratskim državam — Takoj nato Je predsednik Roosevelt podpisal zakon CTashlngton, 12. marca. s. (Ass. Press j. Reprezentančna zbornica Je včeraj ob 20. srednjeevropskega časa s SI7 proti 71 sla sovi odobrila zakon o posojanja vojnega materiala Angliji in demokratskim državam. Kmalu nato je predsednik Roosevelt podpisal zakon. Se snoei je predsednik Roosevelt na podlagi novega zakona podpisal prve odredbe o prenosu ameriškega vojnega materiala. Kakor se je izvedelo, se nanašajo te odredbe na prenos materiala Anr,;|i ln Grčiji. Koliko obsegajo te prve "-epnsri-tve materiala, ni mogoče točno ugotoviti, vendar se zdi, da obseg prvih pošiljatev ne bo posebno velik, pač pa bo predsednik Roosevelt že danes ali jutri naprosil kongres za odobritev kreditov v znesku 7 milijard dolarjev za izvedbo zakona o pobijanju vojnega materiala. Predsednik Roosevelt je snočl sam sporočil, da bo še ta teden v zvezi s podpisom novega zakona govoril ameriškemu narodu po radiu. Nevv York, 12. marca. e. AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt ni hotel dati nobenih podatkov o tem, kakšne vrste 00 vojni material, ki bo izročen Angliji. Izjavil je samo, da za sedaj količina ni velika in da bo večji del teh dobav poslan Angliji, ostanek pa Grčiji. Kakšna bo ameriška pom?>c New Y ork. 12. marca. s. (Tass). "lakov poročajo iz VVashJngtona, namerava pred- sednik Roosevelt po uveljavljenju zakona o posojanju vojnega materiala Čim bolj pospešiti dobavo vsega potrebnega materiala Angliji. Predsednik repre^e* ančne zbornice Ravburn je sporočil, da Do Roosevelt nemudoma predložil kongresu v odobritev potrebne kredite v to svrho. »Newyork Post« misli, da bo Roosevelt prosil za kredit v višini 10 milijard dolarjev, od katerih bi bilo 5 milijard porabljenih za pomoč Angliji, 5 pa za ameriško oborožitev. To bi pomenilo, da bi skupno z onimi krediti, ki so bili že doslej odobreni za ameriško oborožitev, Jedinjene države v tekočem letu porabile za oboroževalne namene 38 milijard tolarjev (205 milijard dinarjev). Druga poročila pa pravijo celo, da bo celokupni znesek »0 milijard dolarjev porabljen za pomoč Angliji. Vodja demokratske večine v senatu Bar-kley meni, da so te navedbe fantastične, ni pa hotel povedati podrobnosti o Roose-veltovih načrtih. Značilna je izjava posebnega Roosevel-tovega odposlanca Harrimana, ki odhaja v Anglijo z nalogo, da čim bolj pospeši dobave ameriškega vojnega materiala, flar-riman je dejal, da bo dobila Anglija jl Ze-dinjenih držav vse, kar bo mogoče, predvsem pa bodo Zedinjene države pomagale angleškemu trgovskemu brodovju. »Newyork Times« poročajo, da bo predsednik Roosevelt takoj po podpisu zakona odstopil Angliji tudi več novih vojnih ladij. List pravi, da je načelnik generalnega štaba vojne mornarice Stark že 1. oučil potrebno, kakšne tipe vojnih ladij Zedinjene države lahko Angliji še odstopijo. Možno je, da bodo Zedinjene države več svojih starih rušilcev in kri žar k odstopile za dve angleški oklopnici najnovejšega tipa. Po mnenju strokovnjakov potrebuje Anglija zlasti mnogo rušilcev za spremstvo svojih konvojev trgovskih ladij, medtem ko bi Pred razčiščenjem položaja v južnovzodni Evropi „Jugoslavenski državniki imajo v pravem smislu občutek evropske odgovornosti44 — piše glasilo madžarskega ađaJgjMlMjgB predsednika Budimpešta. 12. marca. e. Oficiozrta novinska korespondenca »Pestanske novice« piše: Da^a odgovor Turčije na Hitlerjevo poslanico še ni znan, vendar kaže. da bo ta odgovor doprinesel k razčiščen j u položaja na jugovzhodu. Korespondenca izraža prepričanje, da bo v tem delu Evrope v kratkem nastalo pomirjen je. Glede Jugoslavije pravi, da v Budimpešti z velikim zanimanjem pričakujejo njeno bližnjo diplomatsko akcijo. Jugoslavija je že od začetka vojne vodila do Nemčije polit-ko sporazuma in dobrih sosednjih odnosa j ev ter ie po tej peti dosledno šla naprej. To priznavajo tudi v Berlinu, kjer je bilo v zadnjih dneh rečeno, da so nemško jugosiovenski odnosa j i odlični. »Magvar Orszag« prav tako v topCih besedah piše o Jugoslaviji. Jugoslovenski državniki ima to v pravem smislu občutek evropske odgovornosti in so v teku vojne često izjavili, da je jugoslovenski narod za mir in nevtralnost ter da bo stori! vse, da 50 evrop.-ki spoped ne razširi. Jugoslavija bo v obrambi svoje narodne neodvisnosti živela z vsemi sosedi v najboljš h odnošajih. Zato ie Jugoslavija sklenila več prijateljskih sporazumov s sosedi V sedanjem DOložaiu ie Jugoslavija o svojem bodočem stališču hkrati! obvestila nemSko, sovjetsko in washingtonsko vlado. Turško stališče nespremenjeno Ankara, 12. marca. AA. (Anatolska agencija). V ponedeljek se je sestala velika turška narodna skupščina orvič po zimskem odmoru. Na seji so razpravljali o raznih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Danes popoldne bo seja parlamentarne skupina republikanske stranka Zelo verjetno ie. da bos*a ministrski nrecUed-nik in zunanji minister dru* za drugim podala svoja poročila o notranieoMitiSnih vprašanjih in sol'šni situaciii Turčije v zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji. Kakor se mod tem izve. nrcdsednk v1 ade re bo govoril pred plenumom turške narodno skupščine. Ankara 12. marci e DNBv Kakor javlia radio Ankara, ie predsednik vlad? na včeraišnii seii parkiren* a tr'tol oks-poze o degedkih za dni h mesecev. Ankara. 12 marca. A A (Recrter) Na uradnem mestu v Ankari iravliaio da so brez podlaffe vesti, da 12 oredsedzific turške vlade podal ostavko. Berlin, 12. marca, e (Europa Press) Kakor se izve iz Washingtona. dosedaj še ni prispel odgovor Turčije na Hitlerjevo sporočilo predsedniku turške republike Ine-niju. Situacija v Bolgariji Sofija, 12. marca. e. (Europa Press) Bolgarski radio je tudi včeraj srdito reagiral na trditve angleškega tiska, da b~do nemške čete v Bolgariji preskrbovane na škodo bolgarskega naroda. Napovedovalec v radiu je poudarjal, da se bo preskrba nemških čet vršila v okviru nemško bolgarske trgovinske pogodbe in da na podlagi tega ni nobene nevarno- o ki op rilce dobro služile Ze din j enim državam za ojačenje vojne mornarice v Tihem oceanu. List >Army and Navy Journal« smatra, da bodo Zedinjene države odstopile Angliji nekaj rušilcev in manjših križark za nove angleške oklopnice. Nasprotno pa je »Newyork Herald Tribune« mnenja, da ni eš nobenih znakov, da bi hotele Zedinjene države odstopiti Angliji svoje vojne ladje, smatra pa. da bo Amerika Angliji na drug način pomagala za zaščito njenega trgovskega brodovja. Ameriške transportne ladje pripravljene New York 12 marca s (Reuter) »New-vork VVarld Telegram« pereča, da ima ameriška vojna mornar ca pripravljenih že toliko vojaških transportnih ladij, da lahko istočasne prepelje četrt milijona vojakov z vso vojno opremo Ameriška mornari%e komisija je v ta namen priključila vojni mornarici zasebne ladje z nad 4(M).000 tonami. Sedaj predelavajo 27 tovornih ladij za prevoe letal, tankov in težkega t<*pni-štva. V ladjedelnicah »Betlehem Steel Co* preurejajo več prekooceanskih potniških parni kov za vojaške transporte Vprašanje irskih oporišč Washin?>ton. 12 marca A A fDNB) Na včerajšnji konferenci z novinarji v zunanjem ministrstvu so Cordellu Hullu stavili vprašanje, če bo amerišk« vlada zahtevala od Irske pomorska oporišča in sicer r*a podlagi zakona o pomoči Angliji. Ta opo- Nasa pripravljenost — naša varnost! sti za preskrbo bolgarskega prebivalstva-Nasprotno bo bolgarsko narodno gospodarstvo imelo od tega še večje koristi. Glede groženj, ki jih ie naslovil angleški radio na Bolgarijo, češ da bo angleško letalstvo bombardiralo železniška križišča v Bolgariji, ie napovedovalec izjavil, da bo morda Angliia uresničila svoje grožnje, toda Bcigarija se bo odločno uprla vsakemu napadu. Obsojena levičarska agenta SofUa, 12. marca. e. (Europa Press) Včeraj se ie pred sofijskim sodiščem končala zanimiva politična razprava. Sodišče ie obsodilo dva levičarska agenta, ker sta bila v službi neke tuje države. Agenta Pe-šev in Kolev sta bila obsojena vsak na 7 let robije in 50.000 levov globe Oba sta bila obtožena veleizdajniške propagande proti Bolgariji. Pri zadnjih volitvah v sobranje ie policija aretirala Koleva, ki ie bil tajnik neke ilegale organizacije, v trenotku. ko ie hotel Peševu vtakniti v žep 8.000 dolarjev. Kolev ie na policiji izjavil, da ie p-iča-koval 3.000 dolarjev nagrade od države, za katero ie delal. Pri razpravi ni bilo rečeno, kateri državi sta agenta služila. Strašna eksplozija v carigra jskem hotelu Poskusen atentat na bivšega angleškega poslanika je veliko gmotno škodo — Aretacija atentatorjev Carigrad, 12. marca. (Reuter). Snočl »e Je to zgodila bombna eksplozija, Id predstavlja najbrž atentat proti bivšemu angleškemu poslaniku v Sofiji Rendelra. Atentat ni ospeL Kmalu potem, ko so poslanik RendeD, -egova hči in uradniki angleškega posla- .ira v Soflii prispeli v hotel »Pera Palače« v Carigradu, je nastala v hotela eksplozija, ki Je razdejala velik del poslopja in zahtevala več človeških žrtev. Trije uradniki angleškega poslaništva v Sofiji «0 ranjeni. Poslanik Rendell in njegova hči sta nepoškodovana. Število človeških žrtev, Id jih je eksplozija zahtevala. Se ni točno ugotovljeno. Očividci pripovedujejo, da sta eksplodirali najmanj dve bombi. Id sta MU položeni v kovčege med prtljago poslanika Rendella v vratarjev! veži. Pozneje so ▼ nekem kovčegu odkrili še tretjo bombo, ki pa ni eksplodiral*. Fs-otovijeno je. da je bil poskusen atentat tudi na vlak, t katerim je poslanik Rendail potoval Iz Sofije v Carigrad, vendar poskus ni Carigrad, 12. marca. s. (Reuter). Po uradnih podatkih je bOo pri eksploziji bomb v hotelu »Pera Palače« ranjenih 20 oseb, izmed katerih Jih Je šest pozneje umrlo. Podrobnosti o atentatu Carigrad, 12. marca. e. (United Press). Snočl ob 22. so bile po eksploziji dveh bomb v vezi hotela »Pera Palače« mrtve tri osebe, šest pa Je bilo hudo ranjenih. Vsa prednja stran hotela je zaradi eksplozije poškodovana. Postavljene so bile tri bombe, toda ena nI eksplodirala, v tem hotelu navadno lozirajo diplomati. V njem so MU tudi rezervirani prostori za angleškega veleposlanika Rendella Iz Sofije. Takoj po eksploziji In nastalem požaru so hotel obkolili policija bi vojaštvo. Deset oseb, U so MU med eksplozijo v vezi Je poHeija odpeljala. Hudo ranjeni so Mil prepeljani v bolnico, laže ranjeni na v bližnje hotele. Gasilcem se Je posrečilo, da so rišca bi nato odstopila Angliji. Huli je odgovoril da tega vprašanja do sedaj niso resno proučevali Berlin, 12. marca AA (Štefani) Ameriški (isti objavljajo zanimive studije glede Ro-oseveltovih poskusov, da dob irska oporišča, ki jih de Valera noče dati Angliji Newyoršk; listi potrjujejo da >o Zedmje ne države ponudile lrsk> posvojilo 50 milijonov dolarjev v zameno za irska or^rišča. IrsJc: pr^lanik v VVoshinetonu pa dvomi, piše »Daifv Ne\vs« da bo Irska pristala na to kupčije Potrjujejo tudi. da je Bela hiša pripravljena odločno razc«>v.irjati se z irskim ministrom za obrambo, ki bo v četrtek prispel v Zedinjene države, Globok vtis v Londonu London. 12. marca s (Reuter) Sprejetje šmerU&egfl zakona o poseianiu vojnega materiala je napravilo v Londonu tflrbok vtis Pričakujejo da bo angleška vlada v tej zvezi podala v kratkem izjtivo pred parlamentom. Izid volitev v znamenju Rooseveltovega zakona ^New Vork. 12 marca A A (Reuter) V 17. volilnem okraju v iVeu* Vorku. ki zaje ma def mesta, kt je znan pod imenom Man-hatan, so bile delne volitve Izid volitev dokazuje, da se volilci v ogromni večini izrekajo za pomoč Angliji Trije kandidati in sicer en republikanec in dva demokrata, ki so se iztekli za pomoč Angliji, so dobili 400.000 glasov, tretji kandidat pa, ki pripada izolacionistom. pt> je dobil manj ko 4000 glasov, dasi ga je zelo podpiral izolacionistični tisk. Jugoslovenska vojska ima zelo bogate vojne izkušnje, ker so njeni člani sodelovali v številnih zmagoslavnih vojnah. Ona je tudi teh>-nično dobro opremljena. Ob takih vrlinah in taki pripravljenosti našega naroda ali. kar je isto. oborožene sile kralievine Jugoslavije, ni žrtve, ki je ne bi mogli doprinesti, ako bi bilo postavljeno vprašanje naše svobode in naše pravice do svobodnega življenja na rodni grudi. Lz govora komandant.« iravake divizija generala Lj. Stef anovića na vojaškem koncertu v ..jubljani Je bila tako močna, da se }** čula «l:t!r<- n»-okrojr. Med smrtnimi žrtvami j<* tudi sin hiv&cfra ancrl* skejja trgovinskima atašeja v Turčiji Kotha- Zaradi detonacije so hil» ra/ltita \ sa akna tepa najvrčj*'ira Ofirljrajskcifn hotela. Velika in znana trgovina antičnih p-«'d-laetov nasproti hotela j«' /porrla ■ vaani inventarjem vred. Kksplozf ja bombe, je povzročila veliko paniko, ker je bilo v tem času na ulicah šo polno občinstva. Kakor se izve, so bili štirje atentatorji takoj aretirani. Turško oblasti vodijo preiskavo. Nemško poročilo Carigrad, 12. marca, e AA. < DNB). Snoči ob 22. je v spodnjih prostorih ho« tela »Pera Palače« v Carigradu eksplodiral peklenski stroj, ki je napravil v poslopju veliko škodo in povzročil požar, katerega pa so grasilci omejili. Kakor je doslej ugotovljeno, je bilo več mrtvih in ranjenih. Tramvajski voz. ki je v trenutka eksplozije vozil mimo poslopja, je bil moćno poškodovan. V zadnjem čn^u SO zlasti Antrleži stanovali v tem hotelu. V hotelu je bilo ti>-di nekaj anrieSlrih diplomatov, ki so te dni prispeli iz BoTgrarije. Poleer tepa je bilo tam tudi več drugih Angležev in Američanov. Na kraj eksplozije sta takoj prispela ravnatelj carigrajske policije in guverner mesta. Oba sta bila navzoča pri očiščevalnih delih in pri prevozu ranjencev. Po eksploziji se je okrog hotela in v bližnjih ulicah zbralo najmanj 10.000 ljudi. Prostor pred hotelom je bil več sto metrov poln razbitega stekla. Carigrad, 12. marca. e. Detonacija snočnje eksplozije v hotelu »Pera Palače« Peklenski stroj v šoli Budimpešta, 12. marca. AA. (Hava^. Včerai ie eksplodiral peklenski stroj T ljudski šoli v Kispestu. Ubitih ie bilo 11 učencev, več Da jih ie bilo hudo rarneaih. Stroj ie bil v zavoju, ki ga ie našel neki deček in prinesel s seboj v šolo. Uvedena ie bila prei>!:ava. Budimpešta, 12. marca (MTI). V predmestju Kisnest ie neki srednješolec sin letalskega Dodčas'nika. prinesel v razred ročno granato, ki je eksplodirala. Dij ik in še dva njegova tovariša so umrli 'Trje dijaki so biLi oa ranjeni. Grške ofenzivne operacije se nadaljujejo kljub močnim italijanskim protinapadom Živahna letalska aktivnost na obeh straneh Atene, 12. marca. s. (Ass. Pre-s). Grška ofenziva na srednjem sektorju bojišča pri Tepeleniju se nadaljuje že pet dni. Včeraj so Grki kljub močnim italijanskim protinapadom držali vse {postojanke, ki so tih zavzeli v prejšnjih dneh. Te p^stojance tečejo do gorskem grebenu v višini 1700 m. Grki so se tam mečno zakopali v strelske jarke. Ko so Italijani včeraj grške postojanke napadli, so bili s težkimi izgubami odbiti. Pozneje so prešli Grki v protinapad ter so se morali Italijani umakniti s svojih prvih frontnih položajev. Atene, 12. marca, e. Včeraj je bilo na bojišču v Albaniji mnogo živahnejše kakor prejšnje dni Kaže. da boji okroe Tepelenija zavzemajo vse večji obseg. Bilo je več spopadov na nož Ob reki De voli so bili orav tako močnejši boji. poleg topništva se ie spopadla tudi pehota Ob izviru reke Skumbe na severnem odseku ie bilo vč>-raj zelo živahno. Močan topniški in strojniški ogenj ie trajal ves dan in večkrat so bili spopadi med pehoto. Na odseku ori Podsradcu. kjer le zadnjo dni vladalo skoraj zatišje, so bili včerai arditi boji. zlasti blizu vasi Udunište Letalci na obeh straneh so bili zelo živahni ves dan. Atene, 12. marca s. (Reuter) Grške čete so včeraj pri Tepeleniju v naskoku zavzele neko postojanko v višini 2000 m. Napad je pripravilo grško topništvo z močnim zapornim ognjem. Grško vojno poročilo Atene, 12. marca. s. (At. ag.) Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 136. vojnem porcčilu: Grške čete so nadaljevale s svojimi ofenzivnimi operacijami Sovražnik je pod vzel več močnih protinapadov, ki na so bili vsi z velikimi izgubami zani odbiti. Zajeli smo okoli 450 sovražnih vojakov, med njimi 3 višie častnike GrSko letalstvo ie zopet uspešno rjo^niralo kopno vojsko in ie bombardiralo sovražne postojanke na bojišču. V Atenah zanikajo izročitev nemških predlogov Atene. 12. marca. AA. (Reuter*. Službeno poročilo zanika, da bi bil nemški poslanik v Grčiji izročil predsedniku vla .e Korizisu neke predloge. Inspekcijsko potovanje ministrov po grški Makedoniji Atene. 12. marca. e. AA. Atenska agencija poreča: Generalni guverner Tral:ije KaLazis je bil oneriran in sa bo začasno zamenjal Kociu... minister in atenrki guverner, ki dane- od notu je v Trnki jo. Prav tako potujejo danes na* inspekcijsko potovanje v Trakijo in grško Makedonijo ministri za socialno politiko, za delo in za kmetijstvo. Se verujte r Jšepetovalcem! Šahovski turnir v Rusiji Moskva, 12. marca. s. (Tass). 23. marca se prične četverokrožni turnir za šahovsko prvenstvo Sorvietske zvezo na kat erom bo igralo 6 mojstrov, ki so doceffli na prvenstvenem turnirju lani v jeseni mjV/O'išo uspehe. To so: Boleslavsrč. Bonclnrevski, Botvinik. Keres, Lilienthal in Smislov. Oni. ki doseže v novem tumiriu največja število točk. prejme naslov sovjetskega prvaka. Določeno je. da bosta prva dvo \ro£n turnirja igrana v Leningradu, začenši s 23. marcem, druga polovica turniri a pa se prične 11. aprila v Moskvi. Vsak udeleženec bo igral z vsakim po štiri partije, dvakrat z belimi, dvakrat s črnimi fimi-rarni čas razmisliania deloeen z dvo in pol lirami za prvih 40 potez in eno ^:o za vsakih ^d^ljnjih 16 potez. CLraii 9 >8LOVElTSKI NAROD«, aređe, 12. mara 190. Ster. 59 Francija bo branila svoj kolonialni imperij Važna izjava generala Weyga»da v Alžira — Veliko poni aJtJlcan} e v Franciji Kfchy, 12. marca s. (Ass. Pre&s) Vrhovni komisar za kolonije generali \Yeygand je izjavil po »voji vrnitvi v Alžir, da *ta maršal Petain in francoska vlada odločena braniti severnoafriške francoske kolonije za vsako ceno proti vsakemu napadu. V posvetovanjih, ki jih je imel s francosko vlado glede položaja severnoafriških kolonij, je bilo ugotovljeno popolno .soglasje. Wcygand je sporočil, da bc nekaj važnih muslimanskih osebnosti imenovanih v nacionalni svet v Maroku S pritegnitvijo muslimanskih voditeljev hoče francoska vlada dokazati nezlomljiv duh lojalnosti, ki veže severnoafriške kolonije s Francijo. Vichy, 12. marca e. O priliki prihoda ameriškega pamika v marsojsko luko z živili za nezasedeno Francijo, je amer-'Ški poslanik admiral Leahv izjavi da bedo v prihodnjih treh tednih prtflpeie še večje pošiljatve živili iz Zedmjenih držav. Ameriškim novinarjem je admiral Darlan izrazil upanje, da bo Anglija dovolila pošiljko po' milijona ton pšenice iz Zedmjenih držav, kajti v nasprotnem primeru bo v Franciji zavladala strah vi ta lakota, iMaršal Petain pa je izjavil ameriškim novinarjem, da je Francija slede prehrane v strahovitem položaju. Pšenico niso motjli pravočasno posejati, da bi ustvarili rezerve za zimo in zaradi tega je pomoč Z edin ionih držav še bolj potrebna kakor kdajkoH. .Veu' Vork, 12. mni v Angliji pff-anrdi na nove postojanke na Bližniem vzhodu. Ob tej priliki je poslal minister za do-miniotie lord Crnrborne avstralski vladi br-zoiavko, v kiteri nravi, da so avstralske c^fo zanustile Arsrlijo, da se bodo na druge r»i ho'!?cn borila proti skupnemu sov-r&Snfktt. An^ožt bodo z največiim "^ni-mfiT^'ppi ftledlll njihovim novim akcHnm. Novozelandski vladi je brzojavll lord Cranbome. dn se borio orl svoilh novih na-Intffrh novo7olpndske čete gotovo Izkazale vredne svote Bilame tradicije ter bodo priboril" novih lavorik novozelandskemu orožja. Letalski napad na Tripolis Kairo, 12. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v posebnem komunikeju: V ponedeljek zvečer so izvedli angleški bombniki močan napad na Tripolis. Bom- bardirane so bile pristaniške zgradbe m ladje v pristanišču. V luki so nastali veliki požari, ki so jim sledile močne eksplozije. Istočasno so angleška letala napadla tudi neko sovražno letališče v Trinolitaniji. Dve sovražni letali na tleh sta bili uničeni, več drugih pa je bilo poškodovanih. Vsa angleška letala bo se vrnila s teh operacij Potopljena transportna ladja London, 12. marca s (Reuter) Zgodaj davi je objavila admirahteta naslednji komunike: Vrhovni poveljnik angleškega vojnega b rodov ja v Sredozemlju iavlja da je neka angle^a podrmmrca torpedirala in potopila močno na tovor jeno italijansko 'adjo za prevoz vojaštva tipa ^»Sicilia« (°646 ton) Napadi na Malto Kairo, 12. marca s 'Reuter) Uradno poročajo da so v ponedeljek ponoč^ m včeraj sovražna letala ponovno napadla Malto. Pn napadih je sodelovalo ve* ko število sovražnih letal ki so ^rjda bombe na razne dele otoka. Angleška lovska letala so sestrelila enega izmed sovražnih aparatov, več drugih pa je po-škodovalo protiletalsko topništvo, vendar še ni potrjeno da so bila ta letala tudi uničena vojna f?a zapadu London. 12. marca s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letala so snoči preletela južno angleško obalo in so v znatnem številu prodrla do srednje Anglije in sevemoza-padnih anqle:kih grofij. Več točk v teh predelih je bilo bombardiranih, toda povzročena škoda ni velika. V sevemozapadnem okrožju je bilo povzročenih nekaj požarov na zgradbah ter je bilo tam nekaj škode. Vsi požari pa so bili do jutra pogaženi ali obvladani. Drugod v Angliji in Wa-lesu so bile ponekod prav tako vržene bombe, vendar napadi niso povzročili velike škode. Gasilski čuvaji so se zlas-ti v zap-adnem MidUandn posebno dobro izkazali ter so pripomogli k uspešni obrambi pred napadi. V splošnem sovražni letalski napadi nikjer niso imeli prevelikega obsega ter so bili do polnoči vsi končani. Človeških žrtev je bilo povsod malo. London. 12. rmirca s. (Reuter) Letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč dokaj velik obseg. Napaden je bil zapadni MkBaod, severnozapadna in južna Anglija, o napadih pa poročajo rudi iz severno-vzhodne škotske, južnega VValesa. zapadne Anglije in pokrajine ob ustju Temze. Tudi v Londonu je bil letalski alarm, ki je trajal več ur. Povzročila so ga v glavnem leta'a. ki so se vračala čez London z napadov na druge dele Anglije. Sovražna letala so metala bombe preteklo noč večinoma brez pravega cilja, le ponekod so poskusila koncentrirati napade na razne važnejše objekte. Večji oto&eg je imel napad na neko mesto v s-evemozapad-ni Angliji. Tam je bilo ne zasebnem imetju povzročene mnogo škode Število žrtev med civilnim prebivaVtvom je dekaj veliko. V vseh navedenih 'nadih je sodelovalo mno^o sovražnih tata! toda pred polnočjo so bili napadi končam Berlin, 12 maroti A A. (DNB) Kakor je DN"B zgodaj zjutraj zvedel, so angleške letalske sile izvedle napad na neko mesto v severni Nemčiji. Močno streljanje nemških protiletalskih topov je prcpreCiio napadalcem, da bi vrglj bombe na določene cilje. Brez načrta vržene bembe iz angleških letal so padle na dele mesta kjer je bilo porušenih in poškodovanih nekaj hiŠ NJiti ena vojna naprava ni bila zadeta Ubitih je bilo nekaj oseb. već oseb pa je bilo ranjenih. Sestreljena letala London, 12. marca s (Reuter) Po uradnih podatkih je bilo v neči od ponedeljka na torek uničenih nad Anglijo in angleškimi obalami 8 nemških letal Stir je sestrelilo protiletalsko topništvo pri Fortsmouthu, tri pa drugod nad Anglijo Osmo letalo je sestrelil neki anglešk; rušilec Poieg tega je neki angleški bombnik na povratku z napada nad Koln uničil na nc-kel Tetaii^ču na Nizozemskem nemški bombirk. ki se je pravkar dviga' od ta! potem pa je sestrelil se neko nemške lovski letalo. Japonski ©čividec o nemških napadih Tokio, 12. marca s. (Reuter) Poročevalec lista »Asrthi Šimbun« v Londonu piše o nemških letalskih napadih: Videl sem na lastne oči vebke napade na London v septembru. Videl sem napad na Coventrv in napad z zažigalnimi bombami na London na Silvestrov večer. Če vprašate, ali so ti napadi uničili angleško vojno industrijo, lovsko letalstvo ali moralo angleškega prebivalstva, moram odgovoriti z: ne. Macuoka potuje v Berlin Sofija, 12. marca e. A A (Reuter) Japonski zunanji minister Macuoka odpotuje danes v Nemčijo in Italijo. Najbrž bo na. povratku obiskal tudi Moskvo. Macuoka je demantiral, da je njegovo potovanje v zvezi z neko tajno misijo. Tokio, 12. marca s. (Ass. Press) Zunanji minister Macuoka je pred svojim odhodom v Evropo podal novinarjem izjavo. Dejal je. da njegova misija sicer nima tajnega značaja, da pa ga čakajo na poti v Berlin in Rim važne naloge Macuoka je pripomnil, da se še nikdar ni osebno sestal s Hitlerjem. Goringom in RibbentnDfpom, da pa želi z njimi govoriti ter jih seznaniti s svojo teorijo svetovnega miru, ki jo je sešita vi'1 že pred mnogimi leti. Tokio, 12 marca AA (Reuter) Izvedela se je. -da bo predsednik vlade Konoje zastopal zunanjega ministra Macuoko med njegovim bivanjem v Evropi. Rim, 12. marca AA (Štefani) Italijanski listi se opozarjajo na važnost potovanja japonskega zunanjega ministra Macuoke ;n pri tem poudarjajo, da sta uvod v to potovanje dva uspehe držav trozveze in sicer pristop Bolgarije in japonsko posredovanje med Siamorn in Francosko Indoki-no Listi prav tako podčrtavajo, da se Italija. Nemčija in Japonska uveljavljajo kot vodilne države. Iz Rima. Berlina in Tokia se širi is»to zgodovinsko naziranje. Iz Kranja — Ljudska univerza priredi v četrtek 13 t. m. ob 20. v gledališki dvorani Narodnega doma predavanje univ. prof. g. ar. Rebka, ki bo govoril o temi >Acetilen — modema surovina«. F^redavamje bodo ponazarjali eksperimenti in diapozitivi. Po predavanju bosta predvajana dva filma pod naslovom »Kemija v službi človeštva«. Bla.sra.jixa bo odprta eno uro pred prricet-kom. Vstopnina 4 in 2 din. — Stanje pri Borzi dela. v teku meseca februarja je število brezposelnih poraslo, vendar k sreči v manjšem številu kot preje. Od 1388 brezposelnih., ki jih je imela Borza v evidenci v januarju je odpadlo v februarju 5, novih p* je bilo 168 take* da , znala skupno število brezposelnih 1551.— * Delo iščejo: 1 služkinja in 1 sobarica, delo j čobe: 0 kmetijskih slulkinj, mlad tast, 3 hlapci, starejAa kuharica m l mizar. — V vodo je hitela sko^itL Včeraj v popoldanskih urah so opazili ljudje niže mostu Cez Savo mlade dekle, Id je nervoz-do Sla ob bregnj reke očitno z namenom, da se vrže v mrtle valove. Pasanti so v resnici opazili, da je dekle odločeno končati svoje življenje, kajti v naslednjem trenutku je dekle skočilo v vodo* Med mimoidočimi je bil tudi mlad graničar, ki ni doeti pomišljaj temveč je takoj zabredel v vodo in rešil obupanko iz reke. Kaj je napotilo dekle k obupnemu dejanju ni mogoče ugotoviti, sama pa je dejala, da z rešitvijo ne bo prebolela gorja- -— »Pokojnik« na odru Narodne čitalnl-06. D revi ob pol 21. bo v gledališki dvorani Nar. doma premiera Nušićeve komedij? v S. dejanjih ^Pokojnike. Občinstvo opo-sarjamo na zaaiirnivo komedijo, katere repriza bo dana v nedeljo 16. . m. ob 15 UrL Predprodaja vstopnic v trgovini g. Hleboci na Mestnem trgu. Delo Rdečega križa v Sloveniji V nedeljo bo redni občni zbor dravskega bano-vinskega odbora RK Ljubljana. 12. marca. V nedeljo bo v sejni dvorani mestnega načelstva v Ljubljani redni letni občni zbor >dravskega banovinskega odbors društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Ljubljanic. Rdeči križ je organizacija, ki ji moramo zlasti v teh časih posvečati posebno pozornost zaradi njenih izredno pomembnih nalog: Rdeči križ mora biti pripravljen vedno, da prebivalstva ne najde nepripravljenega nobena nesreča in zlasti ne vojna. Predsednik banovinskega odbora RK je dr. V. Krejči. ki je bil lani na občnem izboru v Beosradu tudi izvoljen za drugega podpredsednika glavnega odbora. V veliki meri je zasluga dr. KreiČija, da se je RK ▼ Sloveniji tako lepo razvil. Lani je odbor predvsem skrbel za izpopolnitev sanitetnega materiala in je v ta namen žrtvoval precej svojih sredstev, dobil pa je tudi od glavnega odbora mnogo sanitetnih potrebščin. Odbor je tudi posredoval pri pošiljanju pisemskih pošiljk tn paketov vojnim ujetnikom in interniranjem v vojskujočih 5-e državah. Po glavnem odboru in mednarodnem odboru RK je po-zvedoval po pogrešanih svojcih Mnogo so si prizadevali, da bi bile ustanovljene organirari-je RK tudi v občinah, kjer jih doslej še ni bile. in da bi bfle ^n.-t«"*ječe orsramz >c;j^ čimbJ j delavne Banovinski odbor šteje 23 sreskih odborov 156 občanskih in 146 občinskih po verjeništev. Brez organizacije RK je še 85 občin, v 3 ohčmah pa delujeta po dve organizaciji. Do 23 februarja je štel odbor 61 višjih članov. 7043 rednih in 11 356 podpornih, skupaj torej 18 460 ali 3161 več kakor lani. Najbolj se le povečalo število oodpornih Članov, in sicer za 2064. Število rednih činov ie naraslo za 1096 Maj-ie<* članstva ie la vrst državnih uslužbencev, in sicer 81 «4. Raz^n državnih uslužbencev je med Članstvom še 245 zdravnikov, 189 duhovnikov, 179 odvetnikov in notarjev. 666 banovinskih uslužbencev, 878 trgovcev in obrtnikov, 1839 kmetov, 987 delavcev itd. Po številu članstva je najmočnejša ljubljanska podružnica, ki šteje 3371 podpornih in 1484 rednih članov, na drugem mestu je podružnica Maribor desni breg. ki šteje 713 rednih in 1893 podpornih članov. Cisto premoženje odbora znaša 1.201.196 din. Izredni in redni izdatki 783.681 din. Lani je bilo posebno živahno delo v sanitetni stroki. Predvsem so vežbali osebje za pivo pomoč in nego bolnikov ln ranjencev. Skupaj je bilo prirejenih 33 osnovnih tečajev, ki jih je obiskovalo 972 tečajnikov. 234 moških in 738 žensk. Razen tega je bilo prirejenih še 24 bolničarsklh tečajev, ki jih je obiskovalo skupaj 912 tečajnikov. Od leta 1929 pa doslej je bilo prirejenih 193 tečajev, 128 samarijanskih in 65 bolničaiskih. Tečajnikov je bilo skupaj 6230 Za sanitetni material je odbor določil lani 250 000 din in izdal 217 939 din. Od glavnega odbora so prejeli materiala v vrednosti 475.948 din. V zadnjih štinh letih je glavni odbor dal našemu banovin-skemu odboru za 745.312 din materiala. Podmladek RK je štel v šolskem letu 1939 40 29 811 članov v lanskem šolskem letu je delovalo v dravski banovini 62 pod-mladkovih šolskih kuhinj in v njih je prejemalo brano 2110 učencev. RK jc dal 8300 din podoore z i kuhinje. Iz poročil o delu podmladka RK je razvidno, da so imele organizacije 51 kopališč in 129 igrišč. — Mladinske organizacije RK sc opravile lani tudi lepo človekoljubno delo. V Sloveniji so 103 šole izkazovale mcdSol.^ko pomoč revnim učencem. Pomoči je bilo deležnih 4747 učencev. Iz teh podatkov je j^sno razvidno, da je bila organizacija Rdečega križa v Sloveniji v splošnem visoko aktivna ter da so se n;'eni delavci dobro zavedali velikih nalog sedanjega časa. I Antoi: Avsec | MJ^lMiHIlijUiIftinl ■ u i« i u ' ji L _ljJ_i Ljubljana, 12. marca Doma v svoji hiši za Bcž gradom je sno-č; nenadoma umrl s-ednik deželnega sodišča v pokoju g. Anton Avscc Zadela ga je s-rčna kap. Pokojni je bii star 66 let in do zadnjega krepkejia zdravja, tako da ni pač nihče mislil, da so mu ure štete. Anten Avscc sc je rodil v Zg. Cikavi pri Novem mestu in je po končani ljudski šoli študiral gimnazijo v Novem mestu Po maturi je odšel najprej na visoko šolo v Gradec, nato pa na Dunaj, kjer je dovršil juridične Študije. Kot sodniški pripravnik in sodnik je služboval v Logatcu, na Brdu pri Lukovici in v Ncvem mestu, slednjič pa v Ljubljani, kjer je zadnja leta pred upokojitvijo vodil obrtno sodišče. Plemeniti pokojnik je bil vedno narodno zaveden mož in je v takem duhu vzgojil tudi svoje otroke, ki jih je imel v srečnem zakonu s svojo ženo Marijo, roj. Si-mončičevo. Bil je član raznih narodnih društev in je že kot visokošolec deloval v raznih nacionalnih pokretih. Bil je navdušen turist. V mladih letih je večkrat premeril peš pot od Dunaja do Ljubljane in nazaj, v zrelih letih je prehodil vse naše planine, zadnja leta pa je zlasti rad ootskoval svojo ljubo Dolenjsko, kjer je ob lezel vse griče, prav posebno rad pa je zahajal v Gorjance. Bil je tudi zvest šot rudnik »Slov. Naroda«. Pokojnemu Antonu Avsecu bodi ohranjen blag spomin. Težko prizadetim svojcem izrekamo ob prebridki izgubi naše naj-iskrenejše so-žalje! živilski trg Ljubljana, 12. marca Čeprav ob sredah na trgu ni tako živahno kakor cb sobotah, je bilo danes vendar precej blaga. Prodajali so tudi morske ribe, sardelice, kar se zgodi zelo redko ob sredah. Zadnje čase je bil precej boljši ribolov na morju kakor prejšnje mesece in zdaj imajo ribiči dovolj rib. Kmalu se bo najbrže začel lov na modre ribe, skuše, plavice, palarnido itd., če bo vreme ostalo toplo. Danes so na našem trgu prodajali samo sardelice, ki so bile po 14 din kg, torej po sorazmerno zmerni ceni. Bliža, se pomlad in ltmaiu se bodo začela pomladna vrtna dela. Zdaj je na trgti naprodaj že dovolj semen. Semenarice zavzemajo poseben prostor, kjer ao ob petkih naprodaj ribe. Letos bodo ljudje obdelali še več zemlje za zelenjavo in sočiv-je kakor lani in posebno mnogo nameravajo saditi krompirja. Vendar je zdaj Se prezgodaj za nakupovanje nekaterih semen. Tako še nihče ne leupuje semenskega krompirja- Lahko pa že kupujemo krompir tudi na debelo. Danes so ga prodajali na Sv. Petra nasipu. Bilo ga je Se sicer malo, le 4 vozovi, toda tudi zanimanja ni bilo mnogo. Nekatere meščane je treba posebej opozarjati, kje je trg za prodajo krompirja na debelo. Opozoriti jin je treDa fte, da posamezni kmetje pripeljejo včasib krompir naprodaj na Sv. Petra nasip tudi ob drugih dneh, ne le ob tržnih. Lani 80 nekateri čakali zaman vse dopoldne na kupce, ker ni nihče pričakoval, da bodo pripeljali krompir ob dneh. ko ga navadno ni naprodaj. Kmetje, ki so zadrževali krompir, da bi ga prodah čim dražje zdaj, si ne žele razočaranja. Zato je tudi razumljivo, da ga ponujajo po visokih cenah. Davi so ponujali beli krompir po 2-25 din kg, rožnik pa- po 2.50 din. V prvih tržnih urah ni bilo kupcev. Ljudje so sicer povpraševali po cenah, a iazumljivo je. da se jim je zdela cena previsoka. Pozneje so morali prodajalci nekoliko popustiti pri cenah, zlasti že, ker se je obetal dež. Ko bo blaga več, cene ne bodo take visoke, da pa bo krompirja še mnogo naprodaj, smemo vsekakor pričakovati. V predaji na drobno na splošnem živilskem trgu danes ni bilo toliko krompirja kakor v soboto, kar se je tu^i poznalo pri cenah. Po večini je bil krompir na drobno naprodaj po 2.5 din kg. le tu in tam so ga prodajali po 1.75 do 2 din. Malo so se pa pocenila jajca od sobote Najlepša so danes prodajali S do 10 za 10 din, bilo jih je pa tudi že dovolj po dinarju >na drobnoc. Perutnine je bilo malo. — Zelenjave je najlepša izbira. domače in uvožene. Cene so ostale v splošnem nespremenjene. Kosscert orkestralnega društva GM Ljubljana, 12. marca Orkestralno društvo , Glasbena Matica ljubljanska je na svojem poslednjem koncertu prikazalo zelo zanimiv program, ki g"a je otvorilo z Vivaldijevo ^Simfonijo V c-duru«, značilno po obdelavi, nadaljevalo s Oorellijevo >Suito«, z Bachovim »Koncertom za dva klavirja^, Rousselovo »Sim-fdnietto«, Lhotkovirn >Schei"zom«, Gregor-čevim > Prelude melancolique« in končalo z Debussvjevima *>Deux dansesr. Med vsemi omenjenimi skladbami sta bili navi in zato še posebej zanimivi Lhotkov >Scher-zo«, ki v vsebinskem ozdru ne dokazuje nobenih pesebnih globin, in Gregorčev -Preiude«, ki je po uporabi muzikalnih sredstev pisan zelo efektno, in s t rum en ta-cijski pa zelo barvito, kar kaže mladega skladatelja kot dobrega poznavalca barvnih možnosti instrumentov godalnega orkestra; s formalnega vidika je sklep njegove skladbe morda nekoliko prekratek, vendar izzveni v zelo učinkoviti obliki. Celotni spe red pa je bil sestavljen smiselno in je odlično prikazal posamezne stilne dobe. V izvedbi sta posebno ugajali Vivaldije-va in Debussvjeva skladba, katerih vsaka je bila pripravljena zelo skrbno tako tehnično kakor lnterpretacijski in sta obe zavoljo tega dali koncertu značaj lepe umetniške stopnje. Podobno stopnjo sta dosegli v Izvedbi skadb obeh domačih avtorjev Gregorca in Lhotke, kakor tuda Co- rellijeva »Suitac, katere >Sarabanđa< je bila morda nekoliko prepočasna; vse omenjene tri kompozicije so bile podane vestno, izdelano m učinkovito. Bachov >Koncert za dva klavirja« je bil s strani zelo podrejenega orkestra in obeh pianistk. Boze eerniv«c-Sapljeve in Silve Hraftevčeve, ki sta Izvajali tudi klavirski part v skladbah Vivaldija in Debussvja, prav lepo tehnično pripravljen. Bil pa je nekako preveč akademski z izrazu in premalo doživljajski. Obe pianistki sta bili vsaka zase temeljito pripravljeni, pa ven-oar v skupnosti nista dosegli tiste enotnosti in izenačenosti, ki bi bile potrebne in ki je spričo lege klavirjev ter verjetno tudi zavoljo premalo skupnih vaj docela razuniljiva, ker ji je s tem dana za dosego smotra r;iaxij3a možnost. Menda najslabše je bila izmed vsega prograirui izvajana Rousselova >Sin- fonietta« zaradi intonacijskih težav in čestih netočnih vstopov, kar je nekoliko zabrisalo jasnost in globino celotne skladbe. Največ je tem pomanjkljivostim kriva ne-izenačenost izvajalnih sposobnosti članov orkestra, kar vedno vodi k večjim aH manjSim oviram fr'.erV v^^birtskegrt p^glab-Ijanja in tehnične /enotnosti celote. Dirigira! je Lueijan Marija fckerj&nc, ki je zelo dobro uveljavil zi.uU lnterprvt.v-cijske sahteve in program turi i tehnično pripravil zelo natanlu-; njj^ove zaAhu-re so v tem pogledu tem večje, ker Je Vendarle znal orkester kljub kvnlitativnl ne-enakovredno.su ClaMtTa dvigniti na zelo lepo viStno in s tem posJirbeti ta tisti Uredni vtis in prlsrčn« priznanje, kak >r ga je izrazilo občinstvo. Celotni uspoh koncerta je bil prav lep in je nazorno potniU pozitivno vrednest. ki jo ■ svojim delom dosega Orkestralno društvo GM. ol-— KOLEDAR I>an©s: Sreda, 12. marca: Gregor I. Veliki DANAŠNJE PRIREDITVE ljudska univerza: predavanje unlv. prof. dr. Milica Kosa *Po znani ln neznani are-njevežki Ljubljani^ ob 20. v mali Filharmonični dvorani. Kolo žen zadru£urk: predavanje gre. Angele Vodetove >Vzgojlmo narod pošu*-nJakov« ob 20. v dvorani glasbenega društva >Slo^e«. DE21RNE LEKARNE l>anes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 0, Ramor, Jalkiojdčeva cesta 30 in Mur-mayer, Sv. Petni cesta 78. Slepar »p z is&iRŠkim denarjem LjuMjnna, 12. msrca K slikarju Francetu Smodoju v Vlzmar-jih Je prišel oni dan Ferdinand EtnfttUl ix Dvora pri Guncljah in ga vprašal, če bi kupil nekaj nemškega denarja, seveda ceneje, kakor pa ga bi dobil v banki Smo-dej je bil takoj pripravljen kupiti —ml V S marke in sicer zato, ker je nnmeuaval kupiti kasneje po vojni za marke moiorr.o kolo v Nemčiji. Pri S mode ju se je fiei nekaj dni zsdrsil 311ctni delavec Anton Topole, stanujoč v Tovarniški ulici v Ljubljani in mu ponudil bankovec za 1000 mark. ki ga je Smodej takoj vzel ln mu plačal na račun 3000 din, naslednji dan pf mu je dal še 3500 din skupaj torvj (000 din. Smodej je bankovec spravil, v ponedeljek pa se je dc-pcljala njegova žena D4 obisk v Maribor in ji je Smodej dal bon« kovec s seboj, da bi sc tam pri nemških železničatjih informiral koliko je so-aj vreden. zena je v Mariboru ros pokarala tUOČak nekemu nemškemu uradniku, ki ga ji je takoj naslednji dan vrnil, čos, da tisočak nima nobene vrednosti, ker je bil te vrste denar vzet v Nemčiji iz prometa že 1. 10T:V Po povratku je žena vsa razburjena to povedala možu, ki je takoj odšel v Ljubljano in sleparijo prijavil. Na pcdlagi' prijave i-> bil včeraj dema v Tovarniški ulici aretiran Anton Topole, ki so ga takoj zasli.T.H. Topole se je na policiji sam nemalo ua£u-dil, ko !2 zvedel, da je bankovec, ki ca Je prodal Smodeju, brez vsake v ti in trdi, da ga ie tudi sani kupil že prod časom od neznanca in mu dal zanj prav toliko, za kolikor ga je pro-pl naprej. Policija je ugotovila, da sta rea Topole in Smodej nasedla in sicer židovskim sleparjem, ki so pribožali Iz Nemčije in vzeli s seboj med dnigim tudi stare bankovce, da bi jih v inozemstvu spravili v dena-v To se jim je tudi v več primerih posreči ' in je bil tak žrtev tudi Topole. Ker j<-verjetno, da se bodo sleparije s taksnim nemškim denarjem ponavljale, opozarjaiT'.o občinstvo pre 1 nakupom. Iz — Športne vesti. Po da.jšem Jonske.!! odmoru je SK Amator ot\oni v ned trboveljsko nogometno seseno. V go3;e Je povabil SK Jadran iz Ljubljane. Ljubljanski klub v Trbovljah ni novinec. Z d medni se ie meril ze opvk,v~no z meaj j -čim uspehom. P-ud: siaboita vremena ie bila tekma slabo ebiskana., dashavno jo prejšnie dni b;lo za prvo letošnic irecanjo precej zanimanja. I^riiče ie bilo /vdi dc£J3 razmočeno, teren zelo težak. Doma.m nastopili z dvema rvHh as interesenti lahko obrn^io na tajni t- o -'fV-njerejske zadruge v Lj-ib.jani. Knafl.ica ulica 9 II. — Častno diplomo jc izrccil v 0 odbor hišnih in zem.jiš'.-- h posestnnSov svojemu bivšemu dol otenemu predr^d-nikri tL Jožetu Oorcpevš'ru. pos*Stnltej in gostilničarju v Trbovljah. Diolnma mu i? bila izročen2 v zn^k priznanja zaslug ki si iih ie pridobi] kot ustanovitvi in doi-goletni oredsedni?< društva trbov.l;-kh posestnikov. Cb iaaroHtvI diplome mu je iskreno če^tt^1 preds-dn^ik s Karel Omor-zu in P'avšak Robert, podpredsedriik občine. Oba st^a v svoiih nagovorih uo^.'dari- la ttspe^no ffospodarsko in narodno de!o slavitenca. ki ie v naitežiih rasth narjd-nostnih bi?v bi' ^oboko zaveden Slovenec in Ju gobova n Diplornj ic 1ooj-> umetniško delo g. LaT^ajn^ta. strokovnega učitelja na meščanski Soli. fter. 59 »SLOVENSKI NAROD«, DNEVNE VESTI — Nas pomorski promet je januarja na-rasel. Po podatkih Trgovsko industrijske zbornice v Splitu je bil pomorski promet v naših pristaniščih januarja večji po številu ladij, a manjši po tonaži kakor pred letom, toda večji po tonaži kakor decembra. Januarja je znašal promet 6729 ladij s tonažo 866.635 ton, decembra lani pa 6412 ladij in 816.696 ton. Porast masa 6.11%. Na prvem mestu po prometu je bila splitska luka, na drugem šibeniška, na tretjem chibrovniška in na četrtem su-šaška in na zadnjem Metković. — Prva p°5iljka ruskega bombaža prispela v Maribor. Preko Nemčije je prispelo v Maribor iz Rusije 300.000 kg ruskega bombaža, ki bo ostal v Mariboru. Bombaž je vskladiščen v mariborski carinarnici, kjer ga bodo razdelili na posamezne tovarne. — Savinjski hmelj prisp«! v Rusijo. Hmelj, ki ga je nedavno nakupilo zastopstvo SSSR v Savinjski dolini, je že prispel v Odeso. Drugo pošiljko hmelja pa bodo najbrž odpcslali preko Nemčije. — Obisk zastopnikov madžarske električne industnje. Qb koncu meseca bodo obiskali našo državo ugledni zastopniki madžarske električne industrije na čelu z madžarskim finančnim ministrom. V Beogradu bodo ostali nekaj dni. — Pravosodni minister d°bi pomočnika. Na predlog pravosodnega ministra je ministrski svet izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi pravosodnega ministrstva. Po novi uredbi dobi pravosodni minister pomočnika, ki ga doslej ni imel. Njegov delokrog bo določil minister. Uredba je stopila v veljavo včeraj. — Slepci bodo plačevali samo pol°vico pristojbino za radijske aparate. Poštno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem bodo slepci njihova združenja, knjižnice in druge ustanove v bodoče plačevali samo polovično pristojbino za radijske aparate. — 14 milijonov v cbLoku. Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 8. t. m je v nači državi zdaj v obtoku 14 milijard din. Obtok novčanic se je povečal od zadnjega izkaza za 88 milijonov. — Predavanje SPD v B^gradu: Slovensko planinsko društvo. Osrednje društvo v Ljubljani prirodi v Beogradu v soboto 15. t. m ob 20 v dvorani Kolarčeve univerze propagandno predavanje za obisk Slovenije pod nazivom »Slovenija u bou i pesmi«. Predavatelj g. dr. inž Avčin France bo pokazal nad 200 izbranih barvnih diap zitivov. ki predstavljalo razne predele Slovenije in pojasnjujeio be-edilo predavanja. Uvodne besede bo spregovoril predsednik SPD g. dr. Pretnar iz Liub-Ijane. Predavanje bo spremi ial sloviti ljubljanski vokalni kvintet z izbranim sporedom slovenskih n?rodnih in ume'ni h nesmi. Slovence v Beogradu in vse p-iia-telie Slovenije opozarjamo na navedeno 7animivo prireditev Slovenskega planinskega društva. Vstopnice se že prodaja ;o. Podobne informacije dobite v nisarni Društva Slovencev. Beorrad. Balkanska 14. — Natečaj za novo lekarniško dovoljenj0 v Ljubljani. Zaradi smrti lekarnarja v Ljubljani mr. ph. Frana Kuralta razpisu-;> banska uprava natečaj za podelitev no-vega lekarniškega dovoljenja za vodstvo in obratovanje javne lekarne pok. mag. farmacije pok. kuralta Frana. Ljubljana, Gosposvetska cesta 4 z že obstoječim se- -rr r. jrmom. — Reorganizacija zagrebškega vele^eJ- ma. Uprava zagrebškega velesajma namerava v bodoče rjrireiati na veloscimu tudi velike kmetijske razstave, s katerimi bo vzpodbujala kmetovalce, da bodo pridelovali čim več sadja, sočivja ter indu-striiskih zeUšč ter gojili živinorejo. Za-ttrebSd velcseiem bo sledil v tem posjedu 1 j ubl j anskem u, ki že davr.o z vcSSdm fpohom prireja podobne razs'ave v okvi-ru svojih jesenskih prireditev. — Predaja bosanskih rudnikov? V Nemčiji in Italiji se kaŽ3 zadnie čase valiko zanimanje za naše rudnike Nck^ nerr.Sko-česl^a finančna skupina se baje ranima za rudniško podjetje tellurja. Id ima več rudn kov V jugozapadni Bosni in Herco-govini. Tam ie v zemlji mnosn balrra. svinca, mangana, zlata in platine. Vsa ta naredna bogastva po leže v zemlii nedotaknjena. Baie gre za prodajo vre^a ozemlja kicr bi se takai pričela eksploatacija narnvn*"h bogastev. V kratkem nri-spe v našo državo skuo;na tujih strokov-niakov. ki bodo pregledali to zem'lisce, potem «r» bodo oa oosanir. glede nakaroa na d.i: i evala. — Iz »Službenega lista«. * Službeni list kr. Danske uprave dravske banovine« št. 21 z dne 12. t- m. objavlja naredbo o kontroli uvoza bicikljev. motociklov in njih priklop-D h voz ter avtomobilov in njih priklopnih voz, naredbo o ukrepih za odvračanje in zatiranje kužne bolezni, imenovane »nalezljiva ohromelost svinj« (tešinska bolezen), devizna tolmačenja, pojasnilo o ta- ah na rx>.>le preskrrxwalnih ustanov *n lezne objave iz >Službenih novin«. — *Zc!l\volIe« bomo uvažali. Iz Beograda poročajo, da so se začela v ponedeljek pogajanja med našo in neraško delegacijo o uvozu takozvane »zeil\volle« iz Nemčije. Po.gaiania se vrše ood oredsedstvom ored-sednika posvetovalnega odbora za trgovino in industrijo Vlade Ilica. — Zveza zagrebške radijske postaje 8 Splitom in Osličkom. Zagrebška radijska postaja ustanovi v kratkem v Splitu in Osijeku Studio. V vsakem teh mest bo tudi dvorana za radijske prireditve. — Epidemija trebušnega legaria v Srbo-branu. V Srbobranu ce ie ooiavila precej ;a epidemija trebušnega legarja. Zbo-le o ie že 226 ljudi in 5 iih je umrlo. Državni higienski zavod v Novem Sadu ie ukrenil vse potrebno, da se nevarna epi" demii.t zaiezi. — Vinski sejem v Lja^meiti. Dne 4. marca t. 1. je Vinarska podružnica v Ljutomeru priredila svoj trinajsti vinski sejem v lepo ozaljšani dvor?ni g. Z* vratnika. K otvoritvi s° je zbralo mnogo vinogradnikov gostov in raznih odličnikov. Predsednik orgamzaeije g- Žemljic je pozdravil vse navzoče, posebej še vse odlične goste. Po tem je orisal težki položaj vinarstva. Načelnik' kmet. oddelka kr. banske uprave g- ing. Pod gornik je poh varno orisal liubezen tukajšnjih vmogTadnikov do goric. Pozival je navaočhe. da vztrajajo in se ne ustrašijo trenutnih težav. Po lepih vzpodbudnih besedah je pozdravil v imenu g. bana in otvoril vinski sejem in razstavo z željo, da bo mnogo uspeha. Razstava je bila nepričakovano dobro založena. Na izbiro je bilo 150 vzorcev vseskozi izbornih vin. Kupcev je bilo tudi iz vseh krajev Slovenije; vino so pokušali, si zaznamovali, vpraševali po ceni, a kupih so tokrat malo. Upanje pa Je. da bodo kuj še rabili in iskali nase vino. ča sc bo con vir.u ustalila in bodo še kupci in rasstH-Ijalci prišli na svoj račun. — Občni zbor O^rednJej?* društva SrD bo v petek 28. t m. ob 20 v dvorani Delavske zbernice v Ljubi ani na Mik oš če -vi cesfti s s.ede^im dnevnim redom: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo gospodarja in obračuna za leto 1940 poročilo računskih preglednikov, proračun za leto 1941. samostojni predlogi, k: moraio biti predloženi odboru naj kasne i e do 23. marca, volitve delegatov v skupščino in raznoterosti. Vabimo člane Osrednjega društva SPD. da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora, da bodo slišali poročilo o delu društva v pretekli naslovni dobi. — Banski »vernik zgradi bolnico na svoje stroflke. Banski svetnik iz ObrenoVca Aleksander Simovič je poslal banu drin-5ke banovine Stanoju M!h*ldŽ:ču pismo, v katerem mu sporoča, da je sklenil zgradi'i v rojstnem mestu novo bolnico, ki bo imela okrog 40 postelj, operacijsko dvorano in vso potrebno opremo. Strešk: bodo znašali okrog 1 200.000 din in kril jih bo sam. Skoda, da mi nimamo nobenega takega dobrotnika, ki bi nam zgradil tako nujno potrebno novo bolnico. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ho pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Sputu. Kumhoru. na Rabu in v Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani, Zagrebu Beogradu in Kumhoru 14. v Mariboru. Sarajevu in Dubrovniku 13. v Splitu 11. na Visu in na Rabu 10 Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.6 temperatura je znašala 3.8. v Sarajevu 0.0. v Marboru 1. v Beogradu 3. v Zagrebu 4. na Visu in v Dubrovniku 5, v Splitu in na Rabu 7, v Kumboru 8. — Pred kinematografom zažgali film. V kino v Bjelovaru je bilo v noči na torek vlomljeno. Tatovi so ukradli film in ga pred kinematografom zažgali, škoda znaša okrog 30.000 din. — Eksplozija mine pri Korčuli. Blizu mesta Korčule na otoku Korčula je eksplodirala v nedeljo mina, ki jo je zaneslo tja morje. Človeških žrtev ni bilo in tudi škode eksplozija ni povzročila. — Nesreče. V Mostah je prišlo s noč i do hujše prometne nesreče. 3Tletni posestnik Anton Goršič iz Podgorice. ki je imel v mestu opravke, se je okrog 18. vračal s kolesom domov. Na Zaloški ceati v Mostah se je hotel umakniti nekemu otroku, ki je skočil čez cesto, bas. v tistem hipu pa mu je privozil nasproti tramvaj in je Gcršič zavozil naravnost vanj. Tramvaj je kolesarja odbil, da je odletel po cesti in se hudo pobil po glavi in po životu. Po ponesrečenca so prišli reševalci, ki so ga odpeljali v bolnico. — 121etni posestnikov sin Valentin Ravnohrib Iz Zaklanca pri Horjulu je na siamoreznici rezal slamo. Slamo-reznica je fantiča zgrabila za desno roko in mu odrezala tri prste — Iz Dovjega pa so prepeljali v ljubljansko bolnico 3oietne-ga občinskega tajnika Janka Pon4kvarja, ki ga je na cesti podrl neznan avto in ga poškodoval po rokah in nogah. — Vlom v Smartnem cb Savi. V noči na pretekli ponedeljek so vlomilci obiskali gostilno Ivana Kebra v Šmartno-n. V gostilni so vse pretakni u in slednjič odnesli 10 belih namiznih pitov, 10 suhih klebas, 14 jajc nekaj drugih jestvin m civa para črnih ženskih čevljev. Vlomilci so odprli tudi predal, iz katerega so pobrali ves kovani drobiž. Kebra So oškodovali za 1300 dinarjev. Iz LfsžfcHlaiie —Ij Beračenje se je z lepimi dnevi v Ljubljani spet tako pomnožilo, da odrasli berači in delomržneži spet delajo nadlego po stanovanjih in tudi po glavnih mestnih ulicah. S prvimi cvetlicami so se pa na mestnih ulicah spet pojavili tudi mali trgovci s cvetlicami in berački, ki z najrazličnejšimi stvarmi nadlegujejo prebivalstvo Na Miklošičevi cesti okrog frančiškanskega samostana in cerkve in tudi po drugih glavnih cestah in ulicah se pa nastavljajo celo berači, ki jih njih mile prošnje izdajajo, da so iz tujih banovin prišli izkoriščat dobroto in potrpežljivost Ljubljančanov. Tudi dosti otrok je s periferije in lz okolice prišlo v mesto, da srečate takega majhnega prodajalca cvetlic in zanemarjenega berača na vsakem koraku posebno pri tro mostov ju. čeprav je mestna občina za svoje zanemarjene otroke ustanovila v stari cukrarnl otroški prehodni dom, kjer tem revčkom dajo vso preskrbo in tudi dobro vzgojo, še več otrok je pa lz okolica, ki prihajajo v Ljubljano zanemarjat Solo ter prosjačit. Mestni občini In ljubljanskemu prebivalstvu gotovo ni vseeno. Kakšna je okolica Ljubljane, zato pa moramo tudi t Ljubljani skrbeti, da sami ne vzgajamo de-lomrznežev in ne dajemo zanemarjeni okoliški mladini potuhe na poti k delomrž-r.osti In pokvarjenosti. Prav dobro vemo, da je policijska straža v teh časih zaposlena čez glavo, vendar naj bi bfla pa nekoliko bolj stroga z otroki, ki beračijo in prodajajo cvetje, še posebno naj bi pa pazila na tuje berače, ki so večkrat pomočniki tatov in zločincev. —Ij Bachov koncert za dve violini bosta izvajala na akademiji v petek dne 14. t. m. priznana naša violinista docent Karlo Rupel in prof. Leon Pfeifer. Spremljal ju bo komorni orkester državne Glasbene akademije ljubljanske pod vodstvom dirigenta prof. dr. Danila Svare. Poleg tega bo izvajal violinist Karlo Rupel ob spremljeva-nju pianista Marjana Lipovška Se tri skladbe in sicer Adamičev: AndanrJno, BJ1-gariev: Caprlcieuse ln Paguninijevo Sonato. Ostali del sporeda bodo lzpolnlr! recitatoru: Mira Danilova, Lipah Fran m Sever Stane, operna pevka Valerija Hevba-lova ln soloplesalea Moharjeva Srna tsr Pllato Boris. Na akademiji bo sodelovala tudi znana zagrebška pianistka ga. Dora Gusičeva. Akademija bo v veliki Fllhar-monični dvorani, začetek ob 20. uri. Pred-nrodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. —Ij Krompir na mestvtf SSSjhnel na Vodnikovem troti gre prav dobro v denar, saj Je jeseni kunlienl krompir ž« ves razprodan in sedal me*»tni preskrbovami urad ua stojmei oddaja s?xno 5e krompir, ki ga ie pred kratkim dobu1. Čeprav je bfl ta krompir znatno dražji, ga mestna občina oddafa no ceni 1.75 dtn ra kilogram ker boč> sr noceni krornr»irf**m r*ornasrat» r»re-MvalKtvu v teh hud^h časih pr? prehrani hkrati pa a tako nizko ceno prav uspešno zadržuje draginjo drugega krompirja. Cene krompirju namreč po vsej držav:, kjer ga, e kaj imajo, naglo naraščajo, ker vsega »okupijo tovarne škroba, saj je po nsfl^ra t robu vedno večje povpraševanje v ino-1 rojstvu. Meslna občina ima še blizu 60.000 ? krompirja ter je s to količino zajamčila rebivalstvu poceni krompir do novega krompirja. Ker ima torej mestna občina '.osti krompirja ga odslej lahko na m^tni ojnici na Vodnikovem trgu vsak kupec 3bi po 10 kg naenkrat, v Mestni hrani 1-licl pa vrečo s 50 kg krompirja. — Ij NA VSAKO MIZO I.AšKO PrVO! —Ij V* posekani Zvezdi bodo posuli poti ikoj. ko odjenja zmrzal, prav tako pa ^rično saditi drevesa in sejati travo, da bodo trate spet lepo zelene. V kratkem prične tehnični oddelek postavljati tudi nov vodjak in nove kandelabre. Nestrpnim ljudem pa moramo povedati, da mestna občina posveča Zvezdi prav mnogo pozornosti in plačuje zanjo izredno visoke vsote, i a se z njeno pozornostjo ne dajo skrbi zabavljačev primerjati niti od daleč. Upoštevali naj bi vsaj to, kar ve vsak delavec, da vsako delo zahteva sebi primeren čas, in zato v snegu pač ni mogoče opravljati vrtnarskih del in sejati travo na zamrzla tla. —Ij Koncertnemu očinstvu sporočamo ve»elo vest, da bo že v najkrajšem času deležno najpopolnejšega muzikalnega užitka svetovnoznanega Poltronierijevega komornega kvarteta iz Milana. Njegovo gostovanje pri nas je sklenjena stvar, le Se morebitne prometne ovire utegnejo lepim nadam, ki jih gojimo že vsi, ki smo pred letom dni poslušali njegovo božansko muzi ko, napraviti konec. Upamo pa, da bo šlo vse gladko in da bomo mogli Že v nekaj dneh pozdraviti in poslušati slavne umetnike. —Ij Odlični Poltronierijev kvartet bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek 17. t. m. Umetniki so lani prvič nastopili v naši sredi in imeli velik uspeh. Letos bodo igrali Havdnov. Verdijev in Dvofakov kvartet. Predprodaja vstopnic v 1 ajigarni Glasbene Matice. 198-n —Ij Umri je g. Franc Krušič, železniški upokojenec. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 13. t. m. ob 15. iz Lepcdvor-ske ulice 3. 197-n —Ij Fev»ki zbor Krakovo-Trnovo spoda med naše najagilnejše pevske zbore, ki jih imamo v Ljubljani zelo častno število, že veliko let deluje to društvo z vso vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, prireja redne koncerte, ki so vsi zelo upoštevani, saj se društvo zanje pripravlja z veliko vestnostjo. Navzlic težavnim prilikam, v katerih živimo, šteje zbor kakor vedno 30 članov, ki jih vodi konservatorist Jože Hanc. Pevski zbor Krakovo-Trnovo bo nastopil na samostojnem koncertu v soboto 15. t. m. ob 20. v veliki dvorani novega, ponosnega Sokolskepm doma v Trnovam. VSe prijatelje društva vabimo, da v vmlikem številu posetijo ta koncert. Vstopnice v knjigami Glasbene Matice. 198-n —IJ Mestna zastavljalnica zaradi snaženja prostorov v ponedeljek in torek 17. in 18. marca ne bo poslovala za stranke. —Ij Krušne karte za bolnike se sope* dob«. Čudno je pa postopanje mestnega fizika ta, da tega kljub prvotnemu zagotovilu ni objavil, zaradi česar mnogi zamen čakajo na objavljeno objavo v listih. Malo več obzirnosti do bolnikov in starih ljudi bi pa že lahko imeli. Nujno bi bilo tudi potrebno, da se rok za izdajo bolniških krušnih kart podaljša vsaj do 12. opoldne. —Ij Občni zb°r Tujskopronaetne zveze. Tujskoprometna zveza, Ljubljana, je te eni razposlala vabila za letošnji redni občni zbor, ki bo v petek 4. aprila ob 10 v veliki dvorani Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. 199—n —Ij VlOm v g°stilno. V noči na 8. t. raje tat vlomil v gostilno Franceta suster-šlča po domače pri >Slepem Janezu, v Dravljah. Vlomilec je prišel na dvorišče, kjer je z vitrihem odprl vrata v salon. Z miz Je pobral 4 še skoro nove prte modre barve, nato pa je vlomil se v točilnico ter v jedilno shrambo, kjer je pobasal več suhih klobas in suhega mesa, več škatei cigaret in nekaj cigar. Vlomilec Je pretaknil vse predale omar tudi v kuhinji, kjer je iskal denar, ki ga pa ni našel šušter-šiča je vlomilec oškodoval za okrog 900 din. Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole v Celju bo predaval v četrtek 13. t. m. ob 20. prosvetni inspektor v p. g. Josip VVester o pomembnem slovenskem znanstveniku Ivanu žigi Popoviču. ki se je rodil leta 1705. v Arclinu pri Vojniku. — V ponedeljek 17. t. m. ob 20. pa bo predaval novinar in publicist g. Božidar Borko iz Ljubljane o svojem nedavnem potovanju po Turčiji in predvajal lepe slike najznačilnejših krajev Turčije. —c Predavanje o Hrvatskem Primorju priredi Jadranska straža v Celju s sodelovanjem celjskega »Putnika« drevi ob 20. v risalnici meščanske šole. Predaval bo g. J. S. Vngnanin, ravnatelj ^Putnika« na Sušaku, ki bo tudi predvajal 200 barvnih skioptičnih posnetkov. —c Pobeglega jetnika so prijeli. V torek okrog pol 9. dopoldne je 211etni Jože Zupane, ki je bil zaradi tatvine zaprt v zaporih okrožnega sodišča v Celju, pobegnil iz zaporov ter tekel po . ob Savinji, po liasarvkovsm nabrežju ta dalje proti železniškemu mostu m »Skalni kleti<. JetniSki paznik je takoj opazil Zu-pančev beg in pohitel za beguncem. Spotoma Je neki moški posodil pazniku kolo. Paznik se Je peljal za Zupancem. Dohitel ga je že blizu brvi čez Voglajno ter ga prijel in odvedel spet v zapore. —c šahovski turnir zm prve mrtvo Olja se prične v petek 14. t. m. Rok za prijava poteče drevi ob 20. Ker so se doslej prijavili spora j vsi najmočnejši igralci Celjskega šahovskega kluba in šahovskega kluba Gaberje. bo turnir gotovo zelo zanimiv. Turnir bo vsako sredo in petek od 20. do 24. v vrtni dvorani hotela >Bvrope«. Naše ffledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sreda, 12. marca: Brez tretjega. Izven. Proslava 40-letnice umetniškega dela Hinka Nučiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške drame Četrtek. 13. marca: Brez tretjega. Red premiera ki. Gostovanje Hinka Nučiča ln Vike Podgorske Petek, 14. marca: Brez tretjega. Red B. Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske SoKn-ta, 15. maros: Zaprta vrata. Izvon, Znižane cene cd 20 din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 12. marca: Sabska kraljica. Red sreda. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške opere četrtek, 13. marca: Hlapec Jernej. Red Četrtek Petek, 14. marca: zaprte«. Sobota. 15. marca: Hlapec Jernej. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. * Opera pripravlja kot prihodnjo novaW pod taktirko dirigenta Demetri« Zebre ta, v režiji šef-režiserja Cirila Dobevcs in ko> reografiji inž. Golovina Gounodt vo opero »Fausta & Franclom v naslovm in Vidalijo-vo v glavni ženski partiji Margarete. Delo bc popolnoma na novo inscenirano in opremljeno z novimi kostumi. Premera bo proti koncu meseca. Curih, 12. marca. Beograd 10.—." Pariz 6.60, London 17.075, New York 431.—. Bruselj 69.—•, Milan 21.70, Madrid 39.50, Amsterdam 229.—. Berlin 172.50. Stock-holm 102.595, Oslo 9S 50, Kopenhagen 83 50, Sofija 4255.—, Lisabona 1726.—, Budimpešta 85.—, Atene 300.—, Carigrad 337.50, Bukarešta 200.—, Helsingfors 875, Buenos Aires 98.50. vež&an slaščičarski pomočnik s> se takoj sprejme proti dobri plači. — Ponudbe pod šifro »Slaščičarski pomočnik na upravo »SJov. Naroda« 638 MALI OGLA Beseda 50 par, davek poseoej. Preklici, izjave oeseda ain L— davek posebej, znamko — Popustov za cnaie oglase oe priznamo, ^a pismene odgovore glede malih oglasov je creoa prilozil ČEVLJE v modi ln kvaliteti dobite v trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T. •«•»*>••••<••••••»•••»•••••••• NI SE VAM BATI HJiEPE, če uživate zdravilno in bolezni preganjajočo »AMBROŽE VO MEDICO« ki jo dobite le v MEDARNI, Ljubljana, židovska 6. 13. T. OGLAŠUJTE male oglase „Slov. Naroda" ker so najcenejši 50 PAR ENHANJE ažuriranje, vezenje zavea, perila, monogramov. gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Juiijana«, Gosposvetska c 12 in Frančiškanska uL 3. 3. T. ________ vsakovrstne stole, politi ram oprava, p le tem stole, vsa popravila najceneje ZORMAN, Breg 14, 634 ODEJE tz vate ln puha, stare in nove, prevzamem v prvovrstno delo. HRIBAR, Marijin trg 2/HL 630 KLIŠEJE INO - JUGOGBAEIKA KUPIM ENOSTANOVANJSRA HUA s tremi sobami in pri ti k linami podkletena, pred 10 leti zgrajena, s cca 200 kv. m vrta, tik irzavne ceste pri Brežicah, naprodaj za ceno din 60.000.— Vprašati na naslov: Anton Vi-JovlČ, Sv. Peter v Sav. dolini. Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din JEKLENKE -ki se potrebujejo za plin metan sa pogon motorjev, kupimo. Parna žaga Rog, Podstenica, p. Toplice na Dolenjskem. 625 CVETLIČNI MED sortiran, kupite vedno najceneje v MEDARNI, Ljubljana, Židovska uL 6. 16. T. PRODAM Beseda 90 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— dtn OTROŠKO POSTELJICO z mrežo, velikosti 150 X 80, iobro ohranjeno prodam. Vprašati: Gosposvetska cesta 13, vrata 24. 635 SUHE SLIVE razpošiljamo po povzetju po 9 din kg franko Lukavac. — Brada Papo. 632 DVA KROJAŠKA STROJA" poceni prodam. MTLER, Stari trg 1L .636 GOSPODIČNA s malo maturo in trgovsko šoto, zmožna stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del. Uče službo v pisarni ali blagajni Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Delavna«. 491 DELOVODJO za kovinski obrat in korlno-Htrugarja sprejme »TJNTTAS«, 633 VZGOJITELJICA srednjih let, ki je vršila tečaj na nego deos, po gfcolnoatl z znanjem nemškega n francoskega jezika, se sprejme k dvema deklicama 9 ln 17 let. Ponudbe s sliko in referencami pod šifro »2 devojčice 1434« na Propagando, Beograd, post. prst. 409. 629 BREZPOSELNEGA MIZARJA rabim za nekaj dni. Zglasi naj I se v Rezijanski u li d 8 (Kole-i atja) 691 mm te ■ Stran 4 »8LOTEN8KI HABODc, sreda, M. mm 1ML Star. 5g Rožna dolina odrezana od mesta V to, eno največjih ljubljanskih treba še storiti razen razširitve Ceste četrti* držita le — Kaj bi bilo Ljubljana, 12. marca. Ce trdimo, da je Rožna dolina odrezana od mesta, ne more nihče reči, da pretiravamo. Podobno je odrezan od središča tudi Bežigrad, in sicer z železnico. Tudi na zahodni strani je med starim in novim mestnim delom meja železnica. Med tem ko se Bežigrajčani stalno pritožujejo nad slabimi prometnimi zvezami z mestom, Rožnodolci ponižno molče; v resnici doslej Se niso čutili v tolikšni meri, da Rožna dolina ni dovolj zvezana z mestom. Tu je manj živahen promet kakor na severni strani, zlasti, ker ni tranzitnega. Vendar se je zadnja leta dovolj izkazalo, kako silno neprimerne so tako zvane glavne ceste pod Rožnikom za promet z motornimi vozili. To velja pred-TESfTn za Cesto na Rožnik, ki so jo prav zaradi tega v tej zimi začeli razširjati vzdolž tivolskega gozda, kjer je bila najožja. Ne moremo pa govoriti le o potrebah prometa z motornimi vozili. Rožna dolina je veliko stanovanjsko naselje. Morda ne stanuje v nobeni drugi četrti več uradništva, nameščencev ter trgovskih uslužbencev kakor pod Rožnikom. Množice teh ljudi hite dan za dnem v mesto v službo. Rožna dolina nima tramvaja, če izvzamemo ceste ob železnici, kajti izpod Rožnika je mnogo predaleč do tramvajske postaje V Rožni dolini pa tudi ni nobone šole. številni uslužbenci morajo prehoditi vsak Han dolgo pot v mesto, nič mimj pa najbrž tudi ni otrok, ki hodijo v šole po pol ure in več daleč. Izberejo lahko edino dve poti: Cesto na Rožnik ali Cesto v Rožno dolino, če stanujejo v sredniem delu Rožne doline, morajo napraviti še tem daljšo pot, ker lahko pridejo le po ovinkih do cest, ki držita edini v mesto. Obe osrednji, najdaljši cesti naselja, se končujeta ob poti, Svetčevi ulici; ta ulica ne zasluži imena ceste, ker je do 5 m široka s hodnikom vred. Svetčeva ulica je prav za prav začetek Rožne doline, prva rožnodolinska cesta, ki je priključena k cesti na Rožnik. ce greš prvič v Rožno dolino po Cesti na Rožnik, se začudiš, zakaj je naselje odrezano od mesta s tako veliko, nenavadno stepo na južni strani tivolskega gozda. Tam se razprostira velik travnik, povsem obkoljen od številnih his in cest. Kriza ga le »prepovedana pot«, ki preseka velik ovinek od cest vm in X v najkrajši smeri do Ceste na Rožnik. Ta steza je glavni dohod v Rožno dolino. . . Ljudje, Id se jim mudi v mesto ali domov, prečkajo travnik, da se izognejo ostrega ovinka po Svetčevi ulici, se raje bi se tega ovinka izognil avtomobilist kakor tudi kolesar, kajti ozka cesta je zelo nevarna zlasti ob ustju Ažbe-tove ulice (podaljšek Ceste X) in Ceste vm. Na ogalu Ažbetove in Svetčeve ulice je ovinek še nepregleden, ker ga zakriva visoka vrtna ograja. Rožnodolske ceste, predvsem starejše, leže po večini pravokotno. Uveden je bil tudi ameriški način cznamenovanja s številkami, tako da so dobile ceste, ki leže vzporedno z železnico številke 2, 4, 6, 8, 10 in 12, pravokotno ležeče ceste pa 1, 3, 5, 7, 9 itd. šteti so začeli ob železnici proti zahodu kakor se je naselje tudi sirilo. Podaljšek Ceste v Rožno dolino je Cesta H, Cesta na Rožnik z Večno potjo pa bi morala biti prav za prav cesta XIV. V tri-kotu Ceste v Rožno dolino in Ceste na Rožnik se razvija naselje, a njegove ceste niso dovolj zvezane s temi glavnimi cestami. Vse vzporedne ceste z železnico — vsaj najdaljše — bi morale biti neposredno zvezane s Cesto na Rožnik, toda končujejo se ob velikem travniku pod tivolskim gozdom. Ta travnik leži med mestom in Rožno dolino kakor nekakšen varnostni pas, da bi se mesto ne okužilo. V načrtu mesta sicer zasledimo projektirani ulici na tem travniku, in sicer podaljšek Ažbetove, ki leži kot prva vzporedno s Cesto na Rožnik, in pravokotno na njo Orožnovo ulico. Zdaj imamo že dve Ažbetovi ulici: ena je na vzhodni strani travnika (med njim in škrabčevo ulico), druga pa v Rožni dolini med Svetčevo in Levčevo ulico. Tega seveda marsikdo ne ve in tudi pismonošam bi ne smeli zameriti, če iščejo v »mestnem« delu Ažbetove ulic« hišno številko, ki je na drugi sirani okrog 4O0 m širokega travnika. Ko bi zvezali oba konca Ažbetove ulice s cesto čez travnik bi dobila Rožna dolina tudi mnogo boljšo zvezo z mestom. Sama razširitev Ceste na Rožnik — ki je pa seveda tudi zelo potrebna — ne bo mnogo koristila Rožni dolini, če ne bo tudi drugih prometnih ureditev. Nič manj ni potrebna razširitev Svetčeve ulice, zlasti še, če ne bo tako kmalu podaljšana Ažbetova ulica. Večina prometa v Rožno dolino se usmerja po tej ulici, ker je prva, ki se odcepi od Ceste na Rožnik v Rožno dolino in ker so druge ulice, n. pr. Levčeva ulica priključene h glavni cesti prav tako ponesrečeno. Ko so odločali o regulaciji tako zvanega mestnega dela Rožne doline, o dveh, treh ulicah ob nesrečnem travniku, se na prometne interese celotne Rožne doline niso ozirali ali so pa mislili, da bo imelo naselje letalsko zvezo in letališče na nedotakljivi sen ožeti . . . Kako bi sicer zmaličili dolgo Cesto X ob njenem začetku tako, da ni mogoč neposreden priključek s podaljšanjem k Cesti na Rožnik! Namestu, da bi bila Cesta X premo podaljšana čez travnik, se zdaj lomi v ostrem kolenu, kjer so jo imenovah za Ažbetovo ulico; ob Svetčevi ulici, kjer bi moralo biti ustje Ceste X, stoje vile kot barikada, in na ostrem ovinku Ažbetove in Svetčeve ulice se vrste neprestano prometne nesreče. Marsikaj bi pa še vendar lahko popravili. Tako bi lahko podaljšali čez travnik Cesto VEH, kar bi kazalo bolj kakor podaljšati Ažbetovo ulico. S tem podaljškom bi Rožna dolina dobila najboljšo zvezo, ker bi bila neposredno k Cesti na Rožnik priključena osrednja rožnodolska cesta. Ce bi hoteli podaljšati čez travnik še Ažbetovo ulico, bi to tudi lahko storili. Samo po sebi se razume, da bi tedaj tudi zapuščeni travnik dobil svojo pravo ceno in bi bil kmalu zazidan. Rožna dolina ima kanalizacijo in travnik bi bil kmalu osušen kakor je bila tudi njegovi okolica. Tako bi se Rožna dolina zlila z mestom, kar bi bilo treba pozdraviti v interesu vse LJubljane. Za zvišanje prejemkov nameščencem in upokojencem Dopis, ki ga je poslalo 29 stanovskih kraljevskemu tiamestnistvn Ljubljana, 12. marca. Akcijski odbor organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v Ljublianj je poslal s podpisom 29 stanovskih organizacij nameščencev in upokojencev, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, kraljevskemu namestništvu naslednji dopis: »Akcijski odbor organizacij državnih in Javnih nameščencev ter upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani prosi najvišje zaslombe v pravični borbi za dosego človeškemu dostojanstvu primernega življenja. Državni in samoupravni nameščenci ter upokojenci in naše družine živimo zaradi velikanskega dviga cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam naravnost v bedi. Vsak drug sloj si je dosegel sorazmerno povišanje dohodkov, le mi, ki služimo državnim in samoupravnim oblastvom ali ki smo jim dali nekoč svoje najboljše sile, imamo plače, ki so daleč pod eksistenčnim minimom in veliko slabše od dohodkov katerega si bodi drugega delovnega sloja v državi. Zato nas tarejo pomanjkanje, dolgovi in moreča skrb, kako bomo jutri nahranili in oblekli sebe in svoje družine. Niti za te izdatke že davno več ne zadostujejo naše mesečne plače. Da ne pretiravamo, je javno ugotovil dne 17. februarja sam gospod ban dravske banovine v svojem ekspozeju pri proračunski razpravi banskega sveta v Ljubljani. V neomajnem zaupanju, da bo kraljevsko namestništvo zastavilo ves svoj vpliv, da bo kraljevska vlada nemudoma pravično uravnala naše osebne in družinske prejemke v razmerju z naraslo draginjo, prosimo, da sprejmete zagotovilo naše globoke vdanosti.« Iste organizacije so poslale predsedniku ln podpredsedniku kraljevske vlade, ministru financ ter ministroma dr. Kulovcu in dr. Kreku spomenico naslednje vsebine: »Pomanjkanje in dolgovi, ki ženejo državne in javne uslužbence ter upokojence spričo nevzdi^žne draginje v bolezen in obup. na drugi strani pa odlašanje z ureditvijo njih dohodkov do naraščajoče draginje, silijo podpisane organizacije, da se danes vnovič obrnemo na vas in vas opozorijo na potrebo nujne in uspešne rešitve tega neodložljivega vprašanja. Pri največji uvidevnosti, da zahtevajo izredni časi prav od nas, ki nam je država in javno oblastvo delodajalec, žrtev in pri najboljši volji, da dajemo kot dobri državljani drugim slojem zg^d. smo prisiljeni ugotoviti, da ie naš položaj dan za dnem obupnejši. Nikakor ne zmoremo več izdatkov za najosnovnejše življenjske potrebščine. Le še z zadolževanjem in iskanjem izrednih dohodkov se borimo zoper bedo. Celo urnriniki višjih položajev so daleč pod eksistenčnim minimom, kako je šele z uradniki nižjih skupin, z zvanični-ki, služitelji in dnevničarjL Da naš klic po neodložljivi pomoči ni izraz notoričnega nezadovoljstva, je javno ugotovil sam gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v svojem eks-pozeju na zasedanju banskega sveta v Ljubljani dne 17. februarja, ko je z vso uvidevnostjo ln dobrim poznanjem razmer priznal 39 tisočem javnih uslužbencev v naši banovini patriotizem, disciplino in skrajno požrtvovalnost. Ugotovil je, da so bili n3ši dohodki za januar za okroglo 40% pod eksistenčnim minimom v razmerju do eksistenčnega mi nima v letu 1938 in da je »del uslužbenstva proletariziran, drugi del pa živi podproletarsko«. Odstotek v takih razmerah živečega aktivnega držav, nameščenstva znaša po njegovih navedbah 89*/». če bi pa upošteval še upokojence, bi se dvignil gotovo na 95%. Njegovim pomenljivim besedam, da »je potrebno storiti v*e«, da se državnim, javnim uslužbencem in upokojencem »dvignejo prejemki do visine, ki bo omogočala človeškemu dostojanstvu primerno življenje«, nimamo dostaviti drugega kot to, da ima zavlačevanje rešitve našega gmotnega vprašanja dan na dan hujše posledice. Prepričani smo. da' tudi vi uvidevate potrebo po nujni rešitvi iz naše stiske, ki je možna zdaj le še s povišanjem naših plač v sorazmerju s podražitvijo vseh življenjskih potrebščin, zato vas prosimo, da zastavite za pravično ureditev naših dohodkov ves svoj vpliv. Ako bi bila ureditev našega položaja z rednimi davčnimi ln finančnimi viri nemogoča, naj pristopi država k izrednim meram, eventualno tudi k oddaji premoženja, da se s tem ustavi naraščanje draginje in utrdi vrednost denarja.* Banu dravske banovine je poslal naslednji dopis: ^Akcijski odbor državnih in javnih nameščencev tez upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani je na svoji seji dne 4. marca 1941 sklenil, da se vam iskreno zahvali za tehtne besede, ki ste z njimi pravično predočili javnosti naš obupni gmotni položaj. S priznanjem našega patriotizma, discipUne in skrajne požrtvovalnosti ste dali naši borbi, da se povišajo naši osebni in družinski dohodki v razmerju s podražitvijo življenjskih potrebščin, neprecenljivo moralno oporo. Le to bi si dovolili pripomniti, da so se vaše besede nanašale le na aktivne nameščence, da pa so v enakem položaju tudi naši upokojenci. Odstctek tistih aktivnih in upokojenih državnih in javnih nameščencev, ki so njih dohodki pod eksistenčnim mini-fj:om, bi ob upoštevanju ie '"eh pokazal še poraznejše število, saj bi gotovo presegel 95%. Prepr.van: : no da bo vi i r Ci3c!r.rek, da je takojšnja po-r.o: r-e^dlcžljiva. vendane izzval pokucam? ćiritelje da ne bodo rež odlašali z rešitvijo tega prevažnega socialnega vprašanja. Prosimo vas. velespo-srrvsni gospod b \r.. LOŠKI GLAS« za v srca segajoče žalestinke. gasilski četi Loke, rudniški godbi za njeno spremstvo, »POSAVJIk kons. zadr. za poklonjeni venec, gospodu Ranzingerju, ki Je osebno nadzoroval polaganje druge kiste v grob, vsem, ki so dragega po-kojinika spremili v tako častnem Številu na njegarvi zadnji poti. Vsem ponovno prav prisrčna zahvala — Bog plačaj! LOKE. LJUBLJANA, dne 9. marca 194L GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Pierre Mael: 4 Blodna ljubezen Roman Ob Jeannni je doraščala Hermina in razlika med njima je postajala vedno večja; pri tem so stopale v ospredje Herminine prednosti Hermina je bila sanjavo dekle, najpopolnejša predstavnica ženske, ki ne odkriva svojega hrepenenja. Njeni kostanjevo rjavi, malone svetli lasje so bili izredno nežni, kakor nevidna vlakna, ki jih odnaša veter s seboj in večkrat se je zdelo, da so podobni žareči glorijoli okrog arhangelovega čela. Njena prožna, sloka postava, biserni lesk polti in očarljiv otroški nasmeh njenih usten, vse to je delalo iz sirote prelestno, malone nadnaravno bitje, Rodbina La Fougerave, stanujoča v gradu Vfllau-dren. je sprejemala mnogo gostov. Kateri častnik, sodni advokat ali pesnik bi bil premagal izkušnjavo, da bi ne bil deležen splošno znane gostoljubnosti te rodbine in da bi se ne naslajal ob pogledu na tri očarljive grajske lepotice? Po pravici lahko rečemo tri, kajti gospa La Fougerave še ni bila položila svojega žezla v roke dedine svojega kraljestva. Skupaj z Reneem de Mejanom je zahajal v grad njegov sošolec in dober prijatelj, mornariški poročnik Romaine de Quelern. Mladeniča sta bila kričeče nasprotje. Rene je bfl 8loke postave in mehkega značaja, Romain pa ple-čat in krepak, vzor impozantne moške lepote. Energično, smelo obličje je napravilo na človeka vtis možatosti, združene s prevdarnostjo. Šele pri drugem natančnejšem ogledu je opazil človek na njegovem obrazu lahen nasmeh, kar mu je dajalo še posebno milino. Rodbina de Quelern je bila strastno udana pomorstvu. Mornariška služba je prehajala od očeta na sina. Quelerni so bili potomci starega plemiškega rodu. Njihova dokaj slabo upravljana posestva so obsegala večinoma le gozdove in senožeti. Romain de Quelern je bil najmlajši izmed treh bratov; vsi so bili v mornariški službi. Najstarejši je bil umrl junaške smrti pri Sfaxu, najmlajši se je pa pripravljal na sprejemni izpit, da bi vstopil v mornariško šolo. Po materi so bili sirote. Njihov oče je bil težko ranjen v nogo in moral je zapustiti službo, tik pred povišanjem v korvetnega kapitana. Živel je osamljen na svojih posestvih, ki jih je kar najbolje upravljal, kakor je sam zatrjeval. Zlobni jeziki so pa trdili, da se na kmetijstvo ne razume in da mu raste na polju sam plevel. On je pa na vse to samo majal z glavo. — Ni mi treba skrbeti, da bi obogatel, — jim je odgovarjal. — Počutim se dobro v svojih gozdovih in na senožentih. Se bodo ie našli naprednejši grofje Quelerni, ki bodo pognali svojo očetovsko dediščino. Brezbrižnost do vsega, do vseh skrbi, kako bi se dalo zboljšati kmetijstvo in povečati donos grunta, so podedovali po njem tudi njegovi sinovi. Njegova brezbrižnost je pogosto povzročila rodbinske spore, dokler je bila njegova stroga žena še živa. To je bil tudi vzrok, da njeni otroci niso poznali radosti družinskega življenja. Na ustih svoje matere niso nikoli videl; smehljaja in zato so mislili, da vladajo podobne razmere v vseh družinah, čuteč v svojih srcih praznino so si prizadevali zapolniti jo z umetnimi sredstvi. Jean de Quelern je bil za gimnazijo še premlad in se ni udeleževal nerednega življenja svojih bratov. Po bratovi smrti je živel naprej svoje veselo in brezskrbno življenje. Nekega dne je pa začutil, da je že sit nerednega in nespametnega življenja in sicer tedaj, ko je prvič zagledal Hermino Fougerave v Villaudrenskem gradu. Mornarji so v svojem ravnanju nestanovitni in vihravi Po plamtečem ognju preidejo v mirno sa-njavost. Morda tiči vzrok v nermrni morski gladini, ki gotovo vpliva tudi na mornarjev značaj. Romain de Quelern se je zaljubil na prvi pogled v oboževanja vredno lepotico Hermino. V nji je videl nadnaravno bitje. Njegovo dušo je očarala tako, da Jeanne kraj nje sploh opazil ni. Toda navdušenje tega klenega mornarja za to idealno bitje ni izviralo iz strastne ljubezni Podobno .^e bilo bolj sanjavosti, v kateri se razum umakne, da ima srce dovolj časa zadostiti svojemu hrepenenju. Romain ni poznal sladkih, nežnih besed, ki hrepene po njih taka bitja, kakor je bila Hermina. Ves čas svojega dopusta v Lorientu, vseh šest mesecev je vztrajno, toda zaman hodil za njo. Hermina se je delala, kakor da njegove zaljubljenosti sploh ni opazila, Romain ni imel mnogo potrpežljivosti in po nedolžnem spopadu, ki bi bil pa lahko postal usoden, je nehal zahajati v Hennebont. Izprosil si je novo vožnjo v prekomorske kraje in tako je zabrisal zadnjo sled te prehodne ljubezni. V duši mu je ostal samo globok občutek spoštovanja, podoben prijateljskim vezem med bratom in sestro, slonečim na medsebojnem zaupanju. Ko se je Hermina čez dve leti zopet srstala z Ro-mainom, je izrazil mladenič to-le pobožno željo: — Ah, draga Hermina, kako rad bi imel tako sestro, kakor ste vi. In te besede so točno izražale njegove misli. Ker ga niso bili očarali sladki Herminini čari, je imel zdaj dovolj prostega časa, da se je lahko ozrl po drugih lepoticah. In šele tedaj je opazil Jeanne. V duhu se je veselil, da je slednjič našel dekleta, ki mu je všeč. Kar nič dolgo ni razmišljal o svoji ljubezni do nje. Takoj se mu je zazdelo, da jo ljubi, ker je pač zahrepenel po nji. Jeanne se je bila že zdramila iz svojih mladostnih sanj in prišla je bila na tisto stopnjo duševnega razvoja ženske, ko se dekle namesto da M se sklonilo k zemlji, po kateri so raztreseni rožni listki njenih prvih iluzij, zadovolji s tem, da vzame iz ponu-denega ji šopka rožo, ki bi jo bila raje sama odtrgala. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Pran Jeran ti Za opravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani