IbS. številko. V Ljubljani, i tonili 23. julija 1918 Ll. leto. .Slovenski Narod' vel}a po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej. . po! leta „ „ . . četrt leta „ „ . • na mesec m . . K 50 — . 25 - . 13- . 4 50 celo leto naprej . . . . * K 55 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 6D* — Vprašanjem glede lr. entov se naj priloži za odgovor dopisnici znamka. Opravnistvo (spodaj, dvorišče levo). En a JI ova ulica št. 5, tels-Zsa sL S 5. Bzhaja vsak dan zvečer Isvsoasii nedelj* in praznike. inseratt se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 vi.i., dvakrat po 11 vta., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserr'.jah po dogovoru. - j r-- Novi naročniki aaj pošljejo naročnino vedao gy 90 nakaznici. ~*£?3 Na samo pismene naročbe brez poslatve denarja se ne moreno nikakor ozirati. Ha rodna ttakarua" telefon it. 89. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se bodi ponj: celo leto nsprej pol leta ., K 43 — . 24 = 1 Četrt leta na mesec 12*. 4« Posamezna 5f3*iik3 valja 30 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulioa it. S (v I. nadstr. levo, telefon it. 34 Polom Dunaj, 22. julija. Ministrski predsednik dr. vitez Seidler je podal svojo demisijo. Demisija je bila sprejeta. Dunaj. 23. julija. »\Viener Ztg.« pri-občuje tole cesarjevo lastnoročno pismo: Ljubi dr. vitez Seidler! Izročili ste mi, sklicujoč se na taz-voj pariamentaričnega položaja, prošnjo za odpust iz službe, kateri prošnji so se pridružili ostali člani kabineta. V utemeljevanje te prošnje ste opozarjali, da si ne obetate za svoj trud zagotoviti v poslanski zbornici večino državnim potrebam, nobenega usneha več. da pa obstojajo ovire edino le v Vaši osebi in v Vašem razmerju napram neki politični stranki, ki državnih potreb ne odklanja, marveč bi bila pripravljena podpirati drugo, isto splošno smer zasle-dujočo vlado. Pod temi okolnostmi vidite sami v svojem odstopu predpogoj za zadovoljivo razjasnitev parlamentarične situacije. Kakor mi je težko odreči se Vašemu nadaljnemu delovanju na tem mestu, katero ste upravljali pod najtežjimi razmerami v mojo najpopolnejšo zadovolj-nost, se vendar ne morem odtegniti Vašim patrijotičnim pomislekom. V namenu, da se vztraja pri smeri, katero ste zasledovali Vi in da se vzdrži zaupno razmerje napram onim skupinam, ki se hočejo zastaviti za potrebe države v skupnem delovanju z ljudskim zastopom. se vidim torej prisiljenega milostljivo sprejeti demisijo celotnega kabineta ter mu poverim do sestave nove vlade nadaljevanje poslov. Eckartsau. 22. julija 191S. Seidler m. p. Kari m. p« ★ Držali so ga do zadnjega. 2e so se mu podrla tla pod nogami, že je zdav-nej zgorela streha nad njim, že so ga zasule ruševine njegovega blaznega sistema, ki se je posluževal Ornigov in Linhartov kot državnih faktorjev, že je bil le »živ mrlič«, ki je okuževal s svojo navzočnostjo celo državno atmosfero in še vedno so kričali, da je on lz-veličar. Nemci so videli v Seidlerju inkarnacijo države, tiste države, ki ni več Avstrija, ne more biti Avstrija, temveč je sen izza julijskih dni 1914. Štiri leta težkih preizkušenj so minila: Sturgkh je plačal svoje grehe z življenjem, z neodoljivo silo se je prebudila samozavest tlačenih narodov, ideja samoodločbe je na zmagovitem pohodu, Clam-Martinic, ki je poskusil zasukati krmilo države v stari kurz, je kakor od strele zadet izginil v brezno, siegfrie-denske fantazije so se razblinile v prazen nič, grof Czernin, ki je kot minister ndaril na Slovane, je žalostno propadel — vse zaman. Nemci se niso spametovali. Z zagrizeno trdovratnostio, z ono strastjo, ki ne vidi nič, ne sliši nič, se držijo svojih fantastičnih načrtov, ( poznajo le svoj strašni egoizem in si domnevajo, da kolo zgodovine mora teči tako. kakor ga sukajo oni. Iz tega mentaliteta nemške politike se je mogel dvigniti skromen in v svoji stroki kot agrarni veščak ne nespreten mož brez političnega talenta — vitez Seidler do veljave in pomena slavnega nemško-nacijonalnega državnika. Iz nerazumevanja dejanskih razmer, iz nepozna-n j a države in njenih narodov, iz pomanjkanja vsakega zmisla za demokracijo se je rodil kurz, ki ga je ministrski predsednik konečno v času. ko se sovražniki države poslužujejo kot svojega najučinkovitejšega argumenta trditve, da morajo tlačene narode monarhije osvoboditi, javno pred vsem svetom proglasil za nemški kurz. Nemški kurz kot vladni program v državi, ki šteje ogromno večino Slovanov! Značilno za nemško mišljenje je, da se to protislovje nikomur ne zdi pomembno in najznačilnejše ie, da se nemški možje tem krčevitejše oklepajo svoje »nemške misli«. Čim omejenejši so v svoji politični izobrazbi, čim skromnejši je njihov politični intelekt. Zato je mogel iz viteza Seidlerja postati zastavonoša nemškega notranjega siegfriedena, glasitelj nemškega kurza, zato so mogli se polastiti nemškega političnega vodstva v državi razni pig-meji. ki so potem Seidlerja postavili za nemškega malika. Dunaj, 22. julija. Dopoldne je vitez Seidler še opetovano konferiral s svojimi nemškimi zavezniki in še enkrat so prevdarili vse možnosti, ponovili vse svoje račune in špekulacije: obstruk-oijo, absence in kar ie še bilo podobnih »zadnjih sredstev«. Toda rezultat je bil obupen. Pokazalo se je, da je poraz vlade že v današnji seji neizogiben. Tako se je moral Seidler odločiti, da skliče popoldne zopet ministrski svet. V tem ministrskem svetu je konečno padla odločitev. Ministri so prisilili svojega šefa. da je pristal na demisijo. Ob 5. se je vitez Seidler zopet odpeljal v Cckartsau in proti 6. uri je že zapel v parlamentu telefon iz ministrskega predsednistva: Vitez Seidler ie odstranjen. Vest, akoravno splošno pričakovana, je vzbudila senzacijo. V zbornici se je takoj ohladilo zanimanje za ministrsko obtožbo in socijalisti ter Poljaki so se odločili, da ne bodo glasovali za obtožnico. Nemce je SeicHerjev Dadec neizrecno poparil in njihovi voditelji hodijo po parlamentu sklonjenih glav. Seidlerjev polom je tudi njihov polom Nemci za nadaljevanje Seidlerjeve^a kurza. Dunaj, 22. julija. Nemške stranke so imele danes posvetovanje, na katerem so splošno izrekle prepričanje, da je treba, da se nemŠKe stranke z vso silo zastavijo za imenovanje definitivne vlade in sicer samo za tako vlado, ki bo obdržah Seidlerjev kurs. Dunaj, 23. julija. Kot naslednik ministrskega predsednika Seidlerja se splošno imenuje bivši naučni minister dr. Maks baron riussarck. Poverjena mu bo baje sestava uradniškega kabineta. Jeseni naj se napravi poskus, dati ministrstvu nekaj parlamentaričnih članov s tem, da se pozovejo v kabinet nemški in poljski parlamentarci. Od članov dosedanjega kabineta bo najbrže nekaj ministrov izstopilo ter se torej ne bodo vsi udeležili sestave nove vlade. Dr. Hussarek je prišel včeraj ob 8. zvečer v parlament ter je imel daljše posvetovanje s predsednikom zbornice dr. Grossom in z nekaterimi strankarskimi voditelji. Včeraj je bil dr. Hussarek na gradu Eckartsau sprejet od cesarja v daljši avdijenci. Dr. Hussarek je bil naučni minister v Sturgkhovem ministrstvu in v Clam - Martinicovem ministrstvu. — Nemške stranke stoje na stališču, da mora vsak Seidlerjev naslednik vztrajati pri Seidlerjevem nemškem kurzu. Podobno namigavanje vsebuje rudi cesarjevo lastnoročno pismo v besedah, da hoče cesar vztrajati pri smeri, v kateri je hodil Seidler. Dr. Hussarek je znan iz afere s testamentom češkega knezoškofa v Olo-mucu kardinala dr. Kohna, ki je zapustil milijonsko premoženje za ustanovitev češkega vseučilišča na Morav-skem, kar bi bilo izpolnilo dolgoletno zahtevo češkega naroda. Baron Hussarek je bil takrat naučni minister ter je nastopil proti temu legatu tako, da tega Sedaj leži rnalik razbit na tleh in politika svobodoljubja slavi zopet krasno obrambno zmago. Vsakdanja pamet bi bila morala Nemce že pravočasno odvrniti od žalostnega viteza ter ga prepustiti neizogibni politični usodi. Držali so ga do zadnjega in so ž njim zapraviti zadnje ostanke svojega političnega ugleda. Seidlerjev padec ie eden najhujših porazov nemške politike j v državi. Ali naj govorimo o Seidlerju še kot j politični osebi? De mortuis nil nisi be-ne se glasi pravilo, toda o njem bi se ! moralo reči nil nisi male. Edino, kar mu bo morda zgodovina poznejših dni zapisala v dobro, ie to. da je bil le slepo orodje v rokah drugih in, kakor je dejal poslanec Daszynski, star otrok ... Seidler si je mehko postlal. Postane baje ravnatelj cesarske pisarne in že pred daljšim časom se je dal imenovati za kuratorja Terezijanišča ... Na obzorju je Hussarek — eden izmed Sturgkhovih tovarišev... Nemci gojijo sedaj nove nade. V tugi in žalosti mora biti tudi tolažbe. zneska ni bilo mogoče uporabiti za Češko vseučilišče v Brnu. Dunaj, 23. julija. Baron Hussarek je dobil od cesarja nalog, da se pogaja s strankami o pogojih za sestavo novega kabineta. Dunaj, 23. julija. Zdi se, da je Hus-darja Sieghargta, ki menda popolnoma pozablja, da bi bilo imenovanje moža, kateri je bil minister v S t ti r g-khovem kabinetu in ki spada torej k najbolj kompromitiranim politikom države jako opasen poskus. Dunaj, 22. julija. V parlamentarnih krogih se govori, da postane Seidlerjev naslednik in sicer ne kot ministrski predsednik, temveč le kot predsednik v ministrskem svetu sekc. načelnik E c k a r t, ki je deloval dolgo v ministrskem nrezidiju in je prejšnja leta kot prezidijalist mnogo občeval v parlamentu. Z druge strani se imenuje kot naslednik dr. Seidlerja železniški minister baron B a n h a n s. Odločitev pade jutri. ministrs&i obtožnici. Dunaj, 22. julija. Zbornica je pričela danes razpravljati o ministrski obtožnici. Največ pozornost! sta vzbudila govora poslanca S t r an s k e g a, ki je z žgočo kritiko razkrival nagote sistema, in zastopnika Jugoslovanskega kluba poslanca drja K? a v n i h a r j a, ki je sijajno dokazoval, kaj bi Avstrija lahko bila in kaj so Nemci iž nje napravili. Med poslanci se ie živahno razpravljalo tudi o poročilu komisije za državne dolgove in o proračunskem ekspozeju finančnega ministrstva, ki kaže, da se bližamo vedno resnejšim časom. Popoldne so se pojavile vesti, da se bliža Seidlerjeva zadnja ura in ko je dospelo v parlament prvo poročilo, da ie minirstrski predsednik že padel, je zavladalo v slovanskih krogih splošno zadoščenje. Sodi se, da bo sedaj delo parlamenta šlo hitreje naprej. V naslednjem podajemo sejno poročilo: Predsednik dr. Gross otvori sejo in govori posmrtnico umrlemu poslancu Schweagerju. Vlada je predložila zakonske načrte o odškodnini za vojaške dajatve in 0 ustanovitvi zaklada za stanovanjsko oskrbo. Sklepi gosposke zbornice se izroče odsekom. Na razpravo pride nato poročilo kontrolne komisije za državne dolgove, iz katerega posnemamo sledeče: Od 2. maja 1918 je podpisala državna uprava pri avstro - ogrski banki tri nadaljne zadolžnice v zneskih po 954 milijonov kron. Državni dolg pri banki je s tem narasel na 18 ra i- 1 ij a r d 671 milijo n'o v kron. Poročilo poudarja izredno nevarnost za državno gospodarstvo, posebno za avstro - ogrsko valuto, ako se bo množina bankovcev povišala še za naprej vsak mesec za celo milijardo kron, kakor se godi to zdaj. Proračunski govor finančnega ministra. Finančni minister baron dr. VV i m -mer je utemeljeval predloženi državni proračun za leto 1918/19. Poudarjal je, da so združeni odslej vsi vojni izdatki v skupnem poglavju. Trajni izdatki so narasli za 600 milijonov, trajni dohodki za 480 milijonov. To razmerje je sicer resno, a vendar se giblje proračun v glavnem v istih mejah, kakor lanski. Med civilnimi vojnimi izdatki tvorijo glavno postojanko vzdrževalni prispevki v znesku 3430 kron. Za begunske podpore je določenih 541 milijonov, za 450 milijonov manj, kakor lani. Pač pa se je postojanka za obnovitev vojnih okrajev povišala za 100 odstotkov in znaša sedaj 751 milijonov. Draginjske dokladc državnim na-stavljencem bodo zahtevale približno 1 milijardo, obresti državnih dolgov so se povišale za 715 milijonov. 31 milijonov je določenih za ljudsko zdravje, 17 milijonov za vojne invalide. — Dohodki iz direktnih davkov, brez vojnega davka, so proračunani na 733 milijonov proti 431 milijonom v zadnjem letu pred vojno, pristojbine se povišajo za 300 milijonov, dohodki tobačne režije za 100 milijonov. Ti bi se lahko še bolj, a nam manfka blaga. (Medklici: Ker nimate valute, da bi tobak kupili. Pustite, da ga sejemo sami.) Državne železnice so imele 1. 1917/18 110 milijonov primanjkljaja, zato bo,treba s 1. septembrom tarife vnovič zvišati. Železnice morajo postati vir čistih dohodkov za državo. Misliti pa bo treba posebno tudi na izdatno zvišanje vseh indirektnih in direktnih davkov, da bo mogoče kriti državne izdatke. (Medklici: Obdačite veleposestnike in v6ine dobičkarje!) Minister priznava, da je položaj sicer zelo resen, s skupnim delom pa bo vendar mogoče vzdržati red in ravnotežje v državnem gospodarstvu, samo mora tudi parlament storiti svo- jo dolžnost. V prometu je sedaj bankovcev za 24 milijard. (Medklic: Polnoletni so postali!) Do je vsota tako velika, je vzrok v tem, da mora prispevati Avstrija k v'ojašklm po'trebam mesec za mesecem dvakrat toliko kakor Ogrska in da je bila po vojni neposredno mnogo bolj prizadeta. Minister se v cesarjevem imenu zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu osmega vojnega posojila. Nato je prešla zbornica na dnevni red in pričela razpravljati o ministrski obtožbi. GOVOR DR. STRANSKEGA. Mod splošno pozornostjo cele zbornice utemeljuje poročevalec dr. Stran-skv (Ceskv svaz) predlog za obtožbo ministrov. Zavrača trditve Nemcev, češ, da sloni predlog za ministrsko obtožbo le na politični podlagi in da ni juritično utemeljen. Govornik poudarja, da se političen zločin manj vpošte-va, kakor navadni. Političen zločin ie kvalificiran zločin, ker ie njegova interesna sfera splošna in večia. kakor sfera navadnega zločina. Sicer pa ie govornik celo za kompromis z nasprotniki v tem smislu, naj se vpraša dunajska turistična fakulteta za stro-kovniaSko mnenje, ali sta Seidler in Toggonburgr kršila ustavo z dne 19. majnika 1868 in še posebej §9. te ustave. Korenito se pa moti oni, ki misli, da more češko vprašanje rešiti sodnik ali sodni dvor. (Pritrjevan ie pri Cehih.) V tem težkem -položaju, v katerem se nahaja češki narod, ki brani nedotakljivost in nedeljivost češke krone, nam ne more pomagati noben državni sodni dvor; češki narod in oni, ki stoje za njim, si bodo že znali pomagati. (Viharno odobravanje.) Z obtožbo zasledujemo dvojen namen. Hočemo varovati ugled časti in pravičnosti in hočemo biti v avstrijski monarhiji konstitncijonalni. (Nemški medklici: Zato pri zaobljubi protestirate proti pravomoćnosti ustave!) Drugi cili našega predloga za obtožbo ministrov pa ie, da hočemo to neznosno nemško nadvlado pred celim svetom v vsej nagoti razgaliti. V političnem oziru ni razdelitev v okrožja nič novega. Nemci so že pred vojno poskušali to izvesti: toda danes so njihovi cilji večji. Nemci vedo, da ie odbila danes smrtna ura za nemško srednjo Evropo in za nemško nadvlado v Avstriji. Zato nočejo to, kar so dosegli, s silo petrificirati. In zato so prišli na idejo ustanovitve takozvane province >Deutschbo*hmen«. Nemci so prvi danes, ki mislijo na delitev^ Avstrije, in zato. ker nočejo priznati svobodne donavske federativne države, ki ie edina rešitev Avstrije, so pričeli z anabazo do Hohenzollerncev. Mi pa ne damo nikdar 100.000 Cehov Nemcem. (Živahno pritrjevanje.) Predvsem bi pa hotel rekapitulirati, če je Seidler mož, ki je zmožen takega zločina. Isti Seidler,- ki hoče Češko deliti, ie peljal pred cesarja koroškega deželnega glavarja, ki je zahteval, naj se Koroška ne razdeli. In ravno tako ie ptujski župan Ornig s Seidlerjevo vednostjo zahteval nasilno odstranitev konstitucije. Da ie Seidler insceniral take govore nemških rene-gatov pred cesarjem, ie zakrivil zločin nad državo. Ce se govori, da je Seidler zvest sluga svojega gospoda, ie to popolnoma krivo. (Živahno pritrjevanje.) Na kak način naj se vlada Avstrija, kakšen kurs ie najboljši? Slovanski avstrijski narodi so v svojih državnopravnih deklaracijah jasno označili, kaj hočejo. Ce pa Seidler izjavlja, da so Nemci hrbtenica in glava države, tedaj nai zve. da bomo to Čislaj tanijo z nemško hrbtenico večno sovražili in jo znali razbiti. (Predsednik dr. Gross pokliče govornika k redu.) Takim političnim namenom mini-ir-kega predsednika napovedujemo boi in taki dr. Seidlerievi Cislaitaniii bomo znali vedno škodovati. Seidlerjeva Cislaita-niia je konstirucijonalna monarhija brez krone in ustave. Kakšna ustava ie to, ki ie niso potrdili z dolžno prisego, ker smatraio sedanji ustroj države za nevzdržliiv? Po pravici lahko trdimo, da je Seidler izvršil zločin nad državo. Naj govori njegov odvetnik! To ie grof Czernin. (Cehi se smejejo.) Ta je govoril v gosposki zbornici in branil Seidlerja na tak način, da Seidler lahko reče: >Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikov se bom že sam.c Iz Czerninovega govora dobi človek vtis, da ie Seidler slabič, in da je Czernin edini mož, ki more Avstrijo rešiti. Mislim, da ne delam grofu Czerninu nobene krivice, če trdim, da more govoriti tako, kot ie govoril Czernin, le pustolovec in hohštapler«. (Predsednik pokliče govornika vnovič k redu.) Poslanec Stran-sky: Ce pravim, da je >hohštapler<. ga nisem še dovolj ostro označil. Tudi s krušnim mirom nas je nalagal. (Predsednik dr. Gross pokliče govornika tretjič k redu. ker napada osebe, ki se ne morejo braniti.) Dr. Stransky: Czernin ni sklical delegacii, v naikri-tičnejšem času nam ie zbežal. Naj povem javno, kaj mislim o njem: Grof Czernin je pokazal s svojim zadnjim govorom, da je navaden agent Berlina. Dr. Stranskv zaključuje svoj govor: Vzemite na znanje, da smatramo odklonitev našega predloga kot nov dokaz, kako težak je jarem, v katerega nas je vklenil nemški narod. Odklonitev predloga za obtožbo ministrov nain bo odprla novo pot do svobode, do svobodne velike češko - slovaške države. (Živahno odobravanje in ploskanje Govorniku čestitalo.) Notranji minister G a v e r izreka svoje mnenje, da utemeljitev opozicijo glede ministrske obtožbe nikakor ne moro obtožbe upravičiti. Obseg poslov praškega namestnika se je tako razširil, da ni več mogoče dela hitro in brezhibno rešiti. Zato ie bila decentralizacija potrebna. Vladp. se je po natančnem študiju odločila izdati odredbo o okrožjih. Pri tem* se ie izkazalo, da se mora razdelitev izvršiti tako. da bo uprava tudi z narodnostnega stališča lažja. Minister meni, da se obtožba rudi z jurističnega stališča ne da vzdržati. Nemški nacijonalec posl. dr. T\ o 1 -ler izraža mnenje, da tudi to žitelji nami ne verjamejo na uspeh obtožbe. Na Češkem vlada taka zmeda v upravi, da se to jasno vidi celo v prehrani. GOVOR DRJA RAVNIHARJA. Poslanec dr. R a v n i h a r je še enkrat poudarjal glavne točke obtožnice proti ministrskemu predsedniku vitezu Seidleriu in bivšemu notranjemu ministru grofu Toggenburgu in izvajal nato: Pravzaprav spadajo na zatožno klop vse avstrijske vlade zadnjih 50 let zaradi svojega neustavnega postopanja zlasti proti nenemškim narodom. Najhujše pa se je kršila ustava in so se kršili zakoni med svetovno vojno. Vse državljanske pravice so bile razveljavljene. Nepostavna interniranja in konfiniranja, in nepostavne proskripedje so bile na dnevnem redu, za državne osnovne zakone se ni brigal nihče več. Cela ustava je bila suspendirana. Ravnanje vlade je bilo ne-; prestano kršenje ustave in zakonov. A' malokatera vlada je nastopala s takim cinizmom, kakor ravno Seidlerjeva. Nemcem na ljubo je razdelila Češko v okrožja, na nemški veto ne pripusti okrožij na jugu. Taka samovoljnost in pristranost, takšna očita zloraba vladarske in uradniške oblasti kriči po zadoščenju in kazni. — Da je naša monarhija danes takšna kakoršna je, so krivi Nemci in Madžari kot nositelji avstro - ogrske politiko. Monarhija bi bila danes sijrjna jn mogočna, ko bi bili njeni državniki razumeli njeno življensko nalogo m imeli pogum, se tej nalogi posvetiti. A naše vlade so vsako novo idejo še vedno odklanjale. In ravno za Nemce je posebno usodno, da novega Časa niso razumeli. Lahko bi bili dobili vodstvo Avstrije in Ogrske, ako ne bi stremeli vedno za absolutno nadvlado. Danes je seveda že prepozno, ker so izgubili že prav vse simpatije drugih narodov. Odpor nenemskih narodov proti Nemcem je danes že tako velik in globok, da ni misliti na spravo. In jednako ie z Madžari. Naloga Avstro - ogrske bi lahko bila, da bi postala kot drž&: a, ki leži najbližje Balkanu in oriientu glavna posredovalka med vzhodom in zahodom in se kot taka razrila v balkansko velesilo prvo vrste. Predpogoj za to bi bil, da bi tvorili državo" svobodni, samostojni, v medsebojni harmoniji živeči narodi. A mesto tega je Avstrija danes raztrga-na. razdrapana. brez moči in ugleda. (Živahno pritrjevanje.) Nemški kurz ni patent viteza Seidlerja. Že reakcija po 1. 1848. ga je sapustila kot oporoko sledečim vladam. Dobil je oblike in izraza najprej v centralizmu in absolutizmu, pozneje pa, ko se s temi sredstvi ni mogel več zdržati, v dualizmu in nemškim koristim prikrojeni konstituciji. — Madžari nai bi vladali na Ogrskem, Nemci v Avstriji; v boju za nadvlado teh dveh narodov se ie izčrpala vsa naša notranja politika, kateri se je morala sčasoma prilagoditi tudi zunanja^ Danes vlada tudi v naši zunanji politiki popolen absolutizem. Ko je prišla vojna, so bili Nemci in Madžari uverjeni, da ie prišel moment, ko lahko* s silo dosežejo, česar ne bi mogli z mirnim razvojem: Ogrska nai postane mogočna država s popolno madžarsko nadvlado, v Avstriji naj se Nenemci za vedno vklonijo pod nemški i ar em. (Živahno pritrjevanje.) O Jugoslovanih kričiio, da so veleizdajalci. ker zahtevajo pravico đo življenja in razvoja. Kaj so Nemci drugačni? Njihovo rav-nanie po odstopu grofa jCzecnina* pj&a-, iva nemških listov o priliki onih govoric o cesarski dvojici, oboie je iasen dokaz, da je nemški patriotizem samo pogojen. Ali mislijo Nemci, da so dosegli z avdijenco štajerskih in koroških odpadnikov zazeljeni uspeh? Ne! Cesarja so nalagali, cela avdijenca je bila navadno žaljenje veličanstva, (živahno odobravanje pri Slovanih, medklici pri Nemcih.) Sicer pa smo Jugoslovani lahko zadovoljni. Da se vlada poslužuje že tako nemoralnih sredstev, je za nas najboljše znamenje, da naša stvar dobro stoji. O veleizdajstvu drugih narodov bi smeli Nemci samo tedaj govoriti, ako bi bila njihova državna ideja pravilna. A pravo državno idejo tvori složna volja vseh ali večine narodov, to pa nemška ideja ni. Če je že kdo veleizdaja-lec potem so veleizdajalci Nemci, ker hočejo voljo manjšine vsiliti veliki večini. Nemški kur z bo današnjo zmedo v državi še povečal in s tem pripomogel k podaliianiu vojne. V nasprotju z nemškim nasiljem, pa se borijo Jugoslovani za idejo svobodnih, samostojnih, v bratstvu in enakopravnosti združenih narodov. (Burno odobravanje in ploskanje.) Socijalni demokrat poslanec Seitz ie izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti obtožbi. Češki radikaiec posl. dr. Baia utemeljuje ministrsko obtožbo z juri-6tičnega stališča. Ukrajinec po3l. Romanczuk izraža mnenje, da je odredba o razdelitvi Češke na okrožja začetek ločitve v sporu živečih delov in začetek narodnostne avtonomije. Italijanski poslanec dr. G r a n d i izjavi, da bo v znak protesta glasoval za ministrsko obtožbo. Poljak posl. grof Skarhek (vse-poljska stranka) je izjavil v imenu svojih tovarišev, da bo glasoval za ministrsko obtožbo. Poslanec Lis v kliče: Konec! >Ylade ni več.< Klici: Konec z Seid-lerjem! Razburjeni protiklici na nemški strani. Predsedni k dr. G r o s s sporoči na to poslanski zbornici, da je dobil obvestilo o demisiji kabineta. Izvajal je: Sporočilo se mi ie, da je podal ministrski predsednik z v^o vlado demisijo In da je bila ta demisija sprejeta. (Burno odobravanje pri Jugoslovanih in Čehih.) Vladi ie bilo poverjeno, da vodi posle naprej. Na dlani ležeče ie, da bomo no parlamen-taričnem običaju odgodili razpravo zbornice. Mislim pa, da se more zadeva, ki je v razpravi z ozirom na njeno naravo, vsekakor končati. Tudi sem mnenja, da moremo rešiti gotove zadeve nepolitične narave, ker ie vladi poverjeno, da nadaljuje svoje delovanje do imenovanja novega kabineta. Z ozirom na pozni čas predlagam, da se vrši prihodnja seja 23. t. m. ob 10. dopoldne s tem-le dnevnim redom: 1. nadaljevanje razprave o predlogu dr. Stranskega. 2. razprava o predlogu "VValdnerja glede vojaških dogodkov. Nadalje sporoči predsednik, da namerava vriniti zakon o priznanju dra-ginjskih doklad učiteljem po predlogu poročila proračunskega odseka, Dunaj, 23. julija. Plenarne seje se bodo nadaljevale, ker hoče vlada za vsako ceno še ta mesec doseči od parlamenta proračunski provizorij. Dunaj, 23. julija. Domobranski minister von Czapp je izročil včeraj predsedstvu poslanske zbornice prvi del odgovora na interpelacijo posl. Schiirf-fa o nastopu Čehov v svetovni vojni. ZA OBNOVITEV »DOMOVINE« IN »JUGOSLOVANA«. Dunaj, 22. julija. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je interveniral pri ministru v. G e y e r j u zaradi ustavitve ^Domovine« in »Jugoslovana«. Minister v. G e y e r mu je obljubil hitro rešitev obeh zari e v. DRAGINJSKA DOKLADA UCITELJ-STVU. Dunaj, 22. julija. V proračunskem odseku je poslanec dr. Korošec predlagal, da naj se iz gosposke zbornice nazaj došli predlog glede dra-ginjskih doklad učiteljem takoj vzame v pretres. Predlog je bil sprejet in se je tudi v meritu soglasno in brez debate sprejel. Učiteljstvo dobi od države oCP/o doklado, če nosijo dežele 25°/o po enotnem sistemu preračunanih doklad. Dr. Korošec je stavil predlog, da naj se učiteljstvu takoj izplača tudi erikratni nabavni prispevek. Obremenitev za državo bi znašala 70 milijonov kron. Vladni zastopnik je govoril proti predlogu, ki pa je bil kljub temu soglasno sprejet. INTERPELACIJA J. K. RADI JU- DENBURGA. Dunaj, 22. julija. Jugoslovanski klub je vložil danes interpelacijo do ministrskega predsednika zaradi dogodkov v Muravu, Judenburgu, Radgoni in Kotoru zaradi izvršenih protipo-stavnih obsodb na podlagi prekega soda. PROTI STRELJANJU PO LJUBLJANSKIH ULICAH. Dunaj, 22. julija. Poslanec dr. Ravnih ar je stavil danes do domobranskega ministra interpelacijo zaradi nastopa madžarskih šturmbataljonov v Ljubljani, ki so prevzeli tu policijsko službo ter zasledujejo po cestah, ulicah in trgih dezerterje ter izprašujejo in ustavljajo ljudi,' dasiravno se ž njimi ne morejo sporazumeti. Pri tem rabijo te patrulje pogosto po dnevu in ponoči orožje in sicer v najbolj obljudenih ulicah mesta, vsled česar je ogroženo tudi popolnoma neudeleženo občinstvo. Tako je bilo v Ljubljani već vojakov obstreljenlh. Vpraša, aH se hoče minister Informirati, kdo In iz katerega vzroka je bil obstreljen in hoče takoj odrediti, da patrulje na cesti ne rabijo KONFERENCA NAČELNIKOV STRANK. Dunaj, 22. julija. Pred pričetkom seje poslanske zbornice se je vršila pod predsedstvom predsednika zbornice dr. Grossa in ob navzočnosti ministrskega predsednika konferenca načelnikov strank, ki je sklenila odkazati zakon o učiteljskih plačah brez prvega branja odseku. Nato se je razmotrivalo vprašanje tajne seje glede vojaških zadev. Ministrski predsednik je izjavil, da mora vztrajati pri tem, da se vrši razgovor o vojaških dogodkih samo v tajni seji. Seja se naj vrši jutri po končni razpravi o ministrski obtožbi. Poslanec dr. Korošec je zahteval, da se debata o vojaških zadevah vrši v javni seji. Opozoril je pri tem, da bodo gotovo vse stranke pri tem jemale v poštev splošni vojaški položaj in interese države. Poslanec Stančk je zahteval tudi javno sejo, dal pa je spoznati, da Čehi ne bodo napravili iz te zadeve casus btlli, če bi se sklenila tajna seja. Podobno so se izjavili tudi socijalni demokrati. Za tajno sejo so se brezpogojno izjavili nemški nacijonalci, krščanski socijalci, Poljaki in Ukrajinci. Večina za tajno sejo je torej zagotovlje la. V tajni seji bo govorilo 23 govornikov ter bo smel govoriti vsak govornik po eno uro. Kot podlaga za obravnavanje predmetov tajne seje velja od vseh strank iziočen predlog, ki poživlja vlado, da naj poda pojasnila o dogodkih na jugozapadni fronti in v zaledju. IZ PRORAČUNSKEGA ODSEKA. Dunaj, 22. julija. Proračunski odsek je sklenil odgoditi glasovanje o proračunskem provizoriju ter zahtevati podaljšanje roka za poročanje o provizoriju. Državni proračun. Dunaj, 22. julija. (Kor. urad.) Finančni miniter baron \Vimmcr je predložil danes poslanski zbornici finančni zakon in proračun za upravno leto 1918/19. Proračun vpošteva vse vsled vojne nastale razmere ter ima za podlago račun, da bodo te razmere trajale še do konca upravnega leta, torej do konca junija 1919. Vsi državni izdatki so preračunjeni na 24,321 milijonov kron. Od te svote odpade 5439 milijonov na tekoče izdatke, ostanek 17 SS2 milijonov pa na trenotne' izdatke. Med trajnimi izdatki so vštete obresti vseh dosedanjih vojnih posojil, vštevši tudi VIII. vojno posojilo, s skupnim zneskom 2510 milijonov kron. Kot prehodni izdatki so postavljeni v proračun poleg nekaterih manjših izdatkov še kvota Avstrije za oboroženo mobilizirano silo z 12 milijoni kron, za vpoklicane in njih rodbine ter prehranjevalne prispevke 3501 milijon kron, za begunec 541 mi lijonov, za olajšavo preživljanja 201 milijon kron. za doklade državnim na-stavljencem in državnim delavcem 654 milijonov kron in za obnovitev vojnih pokrajin 751 miljonov kron. Državni dohodki so preračunjeni na 4S55 milijonov kron in sicer 4551 milijonov kron kot trajni dohodki in ostanek 314 milijonov kron kot slučajni dohodek. Od trajnih dohodkov se steka 733 milijonov kron iz direktnih davkov. 62 milijonov iz carin, 264 milijonov iz davka na vporabe, 561 milijonov kron iz pristojbin, 746 milijonov iz monopolov. 2074 milijonov iz podjetji in 115 milijonov iz upravnih dohodkov. Slučajne državne dohodke tvorijo zlasti vojni davki, ki so za to upravno leto preračunjeni na 300 milijonov. Primanjkljaj poslovanju 17.568 milijonov, skupaj torej 19.466 milijonov kron. Za pokritje tega celotnega primanjkljaja zahteva vlada kakor lansko leto kreditno pooblastilo za najetje 21 milijard kron. Državni proračun ie zgrajen na popolnoma novih temeljih. Namen tega je omogočiti pravilno razumevanje. Predlogi so priložene podrobne razlage, iz katerih se da posneti, da so znašali Čisto vojaški izdatki Avstrije (Cislajta-nije), ki se plačujejo v obliki kvotnih prispevkov za mobilizirano vojaško silo, v prvih Štirih vojnih letih 38.636 milijonov kron. od katerih odpade na prvo vojno leto 6327 milijonov, na drugo vojno leto 9513 milijonov, tretje vojno leto 11.453 mii'jonov in na četrto vojno leto 11.343 milijonov kron. Za tekoče peto vojno leto zahteva vlada 12 milijard kron. Finančni zakon pa vpošteva tudi mogoči prejšnil konec vojne ter določa, da je plačati kvotne prispevke v mesečnih delnih zneskih povprečno Vi* celotne vsote. Dne 30. junija 1918, ob koncu četrtega vojnega upravnega leta, je znašal dolg, nastal iz vseh vojno-kreditnih operacij, 57.201 milijon kron. Istočasno s finančnim zakonom 1918/19 je predložil finančni minister tudi naknadno predlogo za L 1917/18, ki zahteva večje izdatke 682 milijonov kion, ki so nastali zadnjih šest mesecev. Vsled teh novih izdatkov pa fi-načno ministrstvo noče najeti novega posojila, ker so ti zneski kriti v posojilnih pooblastilih lanskega leta. Ker je rešitev finančnega zakona tekom poletne sezije državnega zbora tehnično nemogoča, je vlada, kakor znano, predložila za prvih šest mesecev upravnega leta 1918/19 rudi še računski provizorij, ki daje vladi pooblastilo za kredit 12 milijard kron. Ta znesek naj bi se Dri poznejšem definitivnem sprejetju finančega zakona vračunal v zahtevanih 21 milijard. =sj Spominjajte se^= političnih preganjancev Prispevke pošiljajte na: đrfa Viktora Sošolka, pisana dr. THUer|a2 DalnuUioo?a uL it. 7. Po volni. Ententa preti s Hnancijalno blokado. — Gospodarski blok med entemnimi državami. Naš zunanji minister grof Burian je v svojem ekspozeju, ki ga je priobčil začetkom tega tedna ob priliki otvoritve parlamenta, rekel, da smo pripravljeni vsak hip skleniti mir, pač pa da moramo izvojevati slično nagnenje tudi pri sovražnikih. Splošni pogoji, ki jih stavita Avstrija in Nemčija, vsebujejo posebno točko, da se morata vpostaviti neovirani mednarodni promet ter prostost morja, kakor je bilo pred vojno. Da so ravno srednjeevropske države postavile te pogoje, ima svoj vzrok v geografičnih in gospodarskih razmerah. Nemčija in Avstrija ležita v sredini Evrope ter trčita ob tuje morje, ako se le malo oddaljita od svojih pristanišč. Ententa v mirnem času sicer ne more zabranjevati plovbe po odprtem morju, pač pa je od nje odvisno, ali bodo smele naše ladje pristati v njih pristaniščih. Niti Nemčija, niti Avstrija ne bi moeli razviti moderne paroplovbe, ako bi jima ostale tuje luke nedostopne. Rabimo neobhodno angleška in ameriška pristanišča. Leta 1913. je odplulo iz nemških luk 25562 nemških ladij s 14.217.000 tonami blaga v tuja pristanišča, medsebojni promet med posameznimi nemškimi pristanišči pa je znašal komaj 7 milijonov ton. Severna Amerika je imela razmeroma majhno mornarico, Nemčija pa jako veliko, slednja ni mogla z lastnim prekomorskim eksportom in importom zaposliti vseh svojih ladij, za to je prevažala že od nekdaj ameriško blago v Evropo ali pa tudi »z ene ameriške luke v drugo. Nemška trgovska mornarica bi morala propasti, ako ne bi Imela dostopa v tuje dežele. Zato je razumljivo, da zahteva prostost morja. Pred vojsko smo dobavljali glavne importne surovine iz prekmor-s k i h krajev. Bombaževina, volna, baker, kava, kavčuk, čilenski solitar so prišli iz Amerike, riž pa iz Vzhodnje Indije in Kitajske. Brez teh predmetov nI mogoča moderna industrija. Tekstilna industrija ie bila v Avstriji in Nemčiji močno razvita ter je tvorila eno najslavnejših eksportnih postavk; ako ne bo bombaževine. bo ta industrija zginila. Tudi ako Rusijo podjarmimo, nam ne more dati teh surovin v taki množini in v taki kakovosti, da bi se popolnoma nadomestil dosedanji uvoz iz Amerike. Ako hočeta ostati Avstrija in Nemčija državi s svetovno industrijo in s svetovnim prometom, se morajo zopet pričeti stare mednarodne trgovske in prometne zveze, kakor so bile pred vojno, drugače sta v industrijskem in sploh gospodarskem oziru degradirani, akoravno dosežeta vojaško zmago. Ententne države pa se ne posvetujejo samo, kako bi izključile srednjeevropske države iz svetovnega prometa, ampak se hočejo medseboj v gospodarskem oziru združiti. V tem oziru sta se najbolj zbližili Francija in Severna Amerika. Francozi so poslaii kot »generalnega komisarja franko - ameriške kooperacije« Andrč Tardieua v Novi Jork, kjer vodi gospodarsko organizacijo, izvoz blaga in živil iz Amerike na Francosko, nadzoruje izvoz v nevtralne države ter je voditelj propagande. Pred kratkim je šel zastopnik italijanskega finančnega ministrstva v Severno Ameriko, da uredi valutne razmere, tako da italijanska valuta ne bo več padla. Angleži imajo tam že od začetka, ko je nastopila Severna Amerika, svoje zastopnike, ki urejujejo financielne, aprovizacijske ter sploh gospodarske odnošaje med obema deželama. Odkar so se pridružile Zedinjene države ententi, vlada tam v gospodarskem oziru nov duh. Amerika je imela dovolj moči, dovolj denarja, surovin, industrijskih izdelkov in izvežbanega delavstva, da je zamašila velike luknje v posameznih ententnih državah. Italija nima premoga, železa in lesa; že zdavnaj bi popolnoma podlegla, ako je ne bi zalagala Anglija in sedaj Amerika. Ravno tako je s Francijo, edino Anglija je mogla z lastno produkcijo ter z uvozom iz svojih kolonij kriti svojo potrebo. Vendar je tudi ona rabila močno hnancijalno podporo, ki jo ie našla v Ameriki. Sedaj imajo entent ie države enotno gospodarsko vodsev o, glede vojnih potrebščin, predvsem municije, ter glede paroplovbe. Na drugih poljih, kakor v finančnih in aprovizacijskih stvareh, nI še enotnega vodstva, pač pa medsebojna podpora. Odkar so nastopile Zedinjene države Severne Amerike do danes je ustvarjena na sovražni strani močna gospodarska falanga, proti kateri se bodo morale srednjeevropske države bojevati s podvojenimi močmi. Ta falanga je posebno radi tega nevarna, ker ni sklenjena samo za dobo vojne, ampak iz vsega se vidi, da hočejo tudi po vojni ostati združeni. Reuter poroča, da si lahko napravijo ententne države nov mednarodni kreditni sistem, ki bode tesneje združil Anglijo, Francijo in Italijo z Ameriko, na drugi strani pa izločil srednjeevropske države iz svetovnega prometa. Posamezne ententine države bi postale v gospodarskem oziru en del celote; delile bi med seboj dobro in slabo. V tej zvezi bi seveda največ profitirala Italija. Njen denar, ki notira sedaj v Švici 43 frankov, torej niti polovico vrednosti, ki Jo je imel pred vojno, bi se na tak lezaslužen način opomogel. Italija, ki bi morala že zdavnej bankrotirati, bi bila na ta način deležna vseh gospodarskih dobrot kakor recimo Francija in Anglija. Francoska ofenzivu NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 22. maja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Med A is no in Marno se nadaljuje bitka z nezmanjšano srditostjo. Kljub svojim težkim izgubam 20. t. m. ie ponovil sovražnik svoje zagrizene napade proti našim četam s svežimi divizijami in na novo dospelimi oklopnim! avtomobili. Napadi so se ponesrečili. VJetniki potrjujejo težke sovražne izgube. Tudi včerajšnji bojni dan le koncil s popolnim uspehom nemškega orožja. Med Aisno in južno od Hartennesa je vpeljal zelo močen bobneči ogenj zgodij zjutraj sovražne infanterijske napade. Južno Solssonsa in jugozapadno Hartennesa so se zrušili napadi že pred našimi črtami Severno od Villemontoira so prodrle sovražne čete za kratek čas preko ceste Soissons - Chateau - Thierry. V protinapadu smo jih vrgli zopet popolnoma nazaj. VHieinontoire in Tigni sta bila središče bojev, ki so se končali z uspehom naših protlsunkov. Zvečer smo zlomili nov sovražni napad jugozapadno Soissonsa še predno se ie razvil. Ker so sovražniki le še napadali, smo jih krvavo odbili. Sovražni sunki na obeh straneh reke Ourcq. Sovražnik Je tekom dopoldneva večkrat brezuspešno napadel. Ko je dobi! sveže rezerve, je popoldne napade ponovil. Po težkem boju smo v protinapadu vrgli »ovratnika na obeh straneh Oulcbv le Chateau nazaj. Severno in severovzhodno Cha-teau-Thlerryja so ovirale naše čete. ki smo iih pustili pred glavnimi črtami sovražnika, da se nI mogel približati našim novim postojankam, šele zvečer le prišlo tukaj do novih močnejših bojev, ki so se končali s težkimi sovražnimi izgubami. Na ironti ob Marni artilierli-ski boji. Med Marno in Ardro so nadaljevali Angleži in Francozi svoje napade. Bili so krvavo odbiti. — Armadna skupina nadvojvode Albrehta. Prf Ancervilleru so pod-vzeli naši oddelki uspešen sunek v sovražne postojanke. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 22. julija. (Kor. urad,) Na mnogih točkah bojne fronte med Aisno in Marno mir. Krajevni boji južno od Ourcga. Vas Hartennes leži ob veliki cesti Soissons - Chateau Thierrv, 12 km južno od Soissonsa, vas V i 1 1 e m o n t o i r e tik iste ceste, jedva 9 km južno od Soissonsa, selo T i g n y pa 2 km severo - zapadno od vasi Hartennes. — Trg O u 1 c h y 1 o Chateau leži na severnem bregu reke Ourcq ob veliki cesti in ob železnici Sois-Bom - Chateau Thierry. — Rečica A r d r e izvira severno od Epernava, teče proti severo-zapadu in deli ozemlje med Chatil-Ionom ob Marni in Reimsom v dva enaka dela. — Vas Ancerviller leži kake 4 km južno od mesta Blamont (nemško Blankenburg) blizu lorenske meje na vzhodu od mesta Lunevillle. Berolin, 22. julija. (Kor. urad.) Wolf-fov urad poroča: Velika, odločitev iskajoča bitka ie tudi četrti bojni dan prinesla vrhovnemu poveljniku Fochu neuspeh. Na edi veliki napadalni fronti med Oiso in Marno so iznova izkrvavele sovražne divizije, ki niso mogle doseči nobenega pomembnega uspeha. Kjer se je posrečilo sovražniku vsled brezobzirnega uporabljanja svojih mas na ozkem prostoru vdreti v našo črto, smo ga takoj zopet vrgli nazaj. Tako se ie morala sovražna skupina, ki je bila prodrla preko ceste. Soissons - Chateau Thierry, po našem uspešnem protinapadu zopet umakniti v nemškem zasledovalnem ognju preko te ceste. Na goriških boja, kakor pri Villemontoiru in Pingnyju, so bile sovražne krvne žrtve posebno težke. Niti uporabljanje številnih skupin tankov, niti veliko tratenje sil ni moglo približati sovražnika njegovemu cilju. Dočim so prekoračili Nemci v velikih ofenzivah tega leta pri malenkostnih izgubah v malo dneh 60—SO km v napadu ter prisilile sovražne armade k prenagljenemu begu. ie general Foch za slabotne začetne uspehe postavil v boj mnogo stotisočev, ne da bi bil dosegel le iz daleka podobne uspehe, kaj še da bi bil mogel izsiliti odločitev. Berolin. 22. julija. (Koresp. urad.) Glasom soglasnih poročil naših čet, so krvave izgube sovražnika nenavadno velike. To v polnem obsegu potrjujejo tudi vjetniki. Dunaj, 22. juliia. Karakteristično za bitko na francoski fronti je, da so mogli Nemci po dveh bojnih dnevih svojo napadalno silo zopet v polni meri spraviti v veljavo. Nemci so začeli zopet z močnimi protisunki. Upravičeno je domnevanje, da so stale nemške rezerve centralno med Aisno ln Marno morda v prostoru Fere en Tardenois. Od tu so jih poslali v bitko, da dosežejo zopet ravnotežqe. Tudi je nagla-Šati, da so se nemške čete prilagodile francoski napadalni metodi. To velja poglavitno za uspešni boj proti tankom. Prej uporabljeni tanki so bili veliki in neokretni ter so Imeli slabotne oklope, ki so jih celo krogle strojnih pušk preluknjale. Novi tanki so manjši, bolj gibčni in močnejše zavarovani, vsled česar Jim Je stala nemška pehota skoro brez moči nasproti. Vsled tega je imela nemška artiljerija nalogo, pravočasno ustaviti te oklopne vozove. Zdi se, da se je Nemcem to posrečilo. Haag, 20. Julija. Iz Pariza poročajo, da se tam opozarja na to, da je za sedanji boj posebno omembe vredno, da se oba nasprotnika vzdržujeta silnejše artiljerijske priprave, ki je v prejšnjih bojih naznanje-vala vsak pripravljajoči se napad ter omogočila sovražniku, zbrati svoja obrambna sredstva na ogroženih točkah. Sedaj skušajo tanki, ki jih uporabljajo bolj številno kakor kdaj. deloma Izvršiti uničevalno delo, ki je bilo prej naloga artiljerijske priprave. Francosko vrhovno poveljništvo se Je poslužilo slabega vremena, ki je vladalo v sredo zvečer ter Je zbralo na izbrani točki veliko število tankov, ne da bi bil sovražnik to opazil. Prvič to leto so izvršili zavezniki napad na tako široki fronti. Berolin, 21. julija. (Koresp. ur.) Vojaki sotrudnlk *Bcrliner Tageblatta« general Ardenne piše dne 21. Julija: V tem trenutku stoji bftka na celi črti. S francoske strani ima bitka značaj prebitnega poskusa. Kakor vemo, pa ima tak poskus izgled za uspeh samo. če se posreči na celi fronti in če potisne sovražno obrambo že prvi dan najmanj 10—15 km nazaj. Tega pa general Foch nikakor ni dosegel. Nasprotno so 29 enkrat zadostovale nemške napadalne divizije ln poznejše močne odsekove rezerve ne samo, da so zadržale napadalne valove, marveč tudi, da so lih na več točkah zavrnile. Bero. 22. julija. Italijansko časopisje je polno navdušenja zaradi francoske proti-ofenztve. Francosko časopisje boli previdno presoja položaj. Največji utis je napravila protiofenziva v Zedinjenlh državah. Newyorški Župan je dal zvoniti, borza Je zaključila z največjo hansso. kar jih je Imela zadnje tedne. Rotterdam, 22. julija. Šef ameriškega generalnega štaba naznanja, da dospe v kratkem 250.000 Amerikance v na frontni odsek Arras - Ypres. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 22. julija. Tekom noči so omejili Nemci svoje artiljerijsko učinkovanje na severni breg Ourcqa in na Reims. zlasti pa na gozdove pri Courtonu in Roiju. Med Ourcqom ln Marno smo ustavili močne nemške protinapade pri Grisoll In St. Ger-mainu. Držali smo svoje pozicije. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 20. julija. Kot uspeh bojev dne 1°. julija smo prestavili svojo črto v odsekn pri Metercnu na fronti kakih 4000 jardov. Angleži drže vas jMaeteren in skupino poslopij jugo - zapadno od tam. VJeli so kakih 436 mož. Po hudem boju Južno od Cut-tersteena so preložili Angleži svojo črto za 1 miljo naprej. Naš pritisk je prisilil sovražnika, da se je umaknil iz gozda Rosieres med Heburternom in Bucquoiem. Naše čete, ki so ga zasledovale, so mu prizadejale izgube. Vsega skupaj smo v Meterenu vjeli 453 mož, ter vplenili 10 možnarjev in 50 strojnih pušk. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj. 22. julija. (Kor. urad.) Na italijanski fronti nikakih dogodkov. — V Albaniji Je začel sovražnik pred tremi dnevni severno Derata in v somi! dolini Devoli vnovič napadati. Raznn krajevnih Izprememb so mu ni posrečilo nikjer doseči nspeh. Boji se nadaljuieio. Med kolenom reke Semeni in modem so vdrle naše poizvedovalne Čete na več mestih v Italijanske črte. — Šef generalnega štaba. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 20. julija. V pokrajini Adamella so zavojevale naše čete z veliko drznostjo hrib Stablel (2868 m) in vzele zopet Corno Cavento (3401 m), na katerem so se bili Avstrijci in Ogri od 15. junija deloma vstalih. Nasprotnik je pustil na bojišču številne mrtvecev. Naši so dobili mnogo v jetnikov, orožja in bogatega vojnega materijala. Na ostali fronti samo od časa do časa artiljerijsko delovanje, ki je bilo silnejše ob dolini Camonica, ob Pasubiju, na asiaškl visoki planoti in vzhodno Montella. Makedonska fronta. Zve dne 18. julija in ponoči od 18. na 19. lu!i| je napadel sovražnik po ljutem ognjenem nenadnem navalu na širokih frontnih odsekih naše pozicije zapadno točke 1050. Naše čete so prestale neomajno naskok sovražnika in ga prisilile s protinapadi, da se Je v neredu umalcnfl- Albanska fronta. Na višinah Malega Stlovesa v loku Devollja so naši oddelki zadržali sovražne z boji sprednjih straž. 21. julija. Zvečer 20. Julija Je Izvršil neki angleški oddelek uspešno nenadni napad jugo - zapadno Asiaga, prizadjal sovražniku izgube ln vjel 14 mož. Včeraj zjutraj so vdrle naše patrulje v sovražno pozicijo na hribu Asolonu in so pripeljale s seboj 15 vjetnlkov in 1 strojno puško. Obojestransko artiljerijsko delovanje je oMalo po večini zmerno. Samo v pokrajini Adamella so delovale sovražne baterije fu so obstreljevale pogostoma pozicije, katere smo zavojevali. Tekom zračnih bojev je bilo devet sovražnih aparatov sestreljenih. Razne vojne vesti. »Vaterland« potopHen. Berolln, ?2. juliia. OKor. urad.) Ameriški transportni parnik za čete »Levi-athan«, bivši parnik projre Hamburjr-Amerika »Vaterland« (54.382 re£. ton), je bil 20. julija ob severni irski obali potopljen. Potopljena ameriška križarka. Washington, 21. julija. (Koresp. urad.) Potopljena ameriška križarka ima ime »San Diego< ter se le potopila 10 milj od Sire Islanda. , _. Washington. 21. julija. (Koresp. urad.) Nadomestni mornariški tajnik Je izjavil, da je križarka najbrže zadela ob mino, ker so naSll v okolici mnogo min, a nobenega podmorskega čolna. 48 mož posadke pogrešajo. Potopljen nemški podmorski čoln. London, 22. Julija. (Kor. ur.) Admira-Uteta sporoča, da je angleški rušilec ^Marne* uničil neki nemški podmorski čoln. Nemška monlcijska tovarna zletela ▼ zrak. Berolin, 22. julija. WoIffov urad poroča: Dne 19. julija popoldne se Je vnelo razstrelivo v munlcijski tovarni Plaue. T3ilo je mnogo škode In je bilo tudi mnogo ljudi ubitih. Po 2V*urnem naporu je gasilstvo požar vdušilo. (Pri tej eksploziji je zgorelo nad 300 delavk.) Iz Rusije. Kijev, 19. julija. (Koresp. urad.) Rusko - narodni »Ruski Gol os« poroča, da so se vršili v Voroneju boji med sovjetskimi četami in tretjim litevskim ter drugim kurs-kim vstaškim polkom. Oba polka sta bila razorožena. Ukrajinski senat. Kijev, 22. Julija. Ukrajinski hetman Je potrdil zakon o ustanovitvi senata v Kijevu kot vrhovne sodne in upravne oblasti v Ukrajini. Boli v Palestini. Carigrad. 21. julija. Pri živahnem letalskem delovanju časih obojestranski artiljerijski ogenj na pozicije v zaledju. Na vzhodnem bregu Jordana smo pregnali sovražni konjeniški izvidni oddelek. Pri Katranu smo Dri jeli vstaše ter Jih popolnoma razpršili. Polastili smo se pri tem orožja, municije, živali in živiL 165. štev. .SLOVENSKI NAROD*, one 23. julija 1918. Stran 3 Politične vesti. = Persekucije pri vojaški sodnijL. Včeraj so dobili trije slovenski nadpo-rocniki - avditorjj tukajšnjega divizij-skega sodišča odloke vojaškega poveljstva iz Gradca, da so službenim potom prestavljeni v Krakov, Przemysl in Moravsko O stravo. NI jim dovoljen običajni 14 dnevni rok, ampak morajo oditi takoj na svoja nova mesta. Ker so ta razun Krakova vrhu tega v vojaških krogih znana kot izrazita kazenska mesta, je utemeljeno naziranje, da gre za persekucijo iz narodnih razlogov. —C z eni i nove fantazije. Kakor srno že izjavili se mudi grof Czernin v Budimpešti ter konierira z madžarskimi politiki. »Az Est« javlja sedaj, da je prišel ta slavni državnik v Budimpešto z naravnost fantastičnimi političnimi propozicijaml Odkar ga Nemci radi njegovega krvoločnega govora v dunajskem rotovžu slavijo kot nekakega narodnega heroja, si ubogi Czernin domneva, da je poklican »rešiti« nemški narod v Avstriji. V to svrho snuje ujedinjenje vseh nemških strank v eno veliko stranko (seveda pod svojim vodstvom). Pa to mu še ni dovolj. Ta mogočna nova nemška Czernin ova stranka naj sklene zvezo z > naj odličnejšo« madžarsko stranko t. j. s Siszovo munkaczpart. Ta nova avstro - ogrska politična armada naj potem od dveh strani zagrabi Slovane in druge cigane ter jih nauči plesati po melodiji, ki jo je zažvižgala Czernino-vo modrost v nedavni seji gosposke zbornice, »Az Est« trdi, da je grof Czernin o tem načrtu prav resno razpravljal z grofom Tiszo. Res par nobi-Ie frarrum! = Neraštvo v Gradcu ogroženo vsed prodaje hiš Nenemcem. Oraški podžupan dr. Gargitter je izdal na hišne posestnike v Gradcu poziv, naj nikar ne prodajajo hiš tujcem. Pravi, da zadnje čase kupujejo zlasti Slovani hiše v Gradcu in tako je bilo prodanih že okoli 50 hiš. Mestni svet je sklenil obrniti se do lastnikov hiš z nujnim pozivom, naj ohranijo svojo last NemŠtvu. Kdor dela nasprotno, izdaja svoj narod. Nenemške roke proč od naše rodne, svete nemške posesti. Tako se zaključuje poziv na graške hišne posestnike. Ta poziv ima odbiti načrtni sunek sovražnikov, ki močno ogroža nemštvo graškega mesta. Graški mestni očetje pozabljajo, da stoji Gradec na slovenskih tleh in da je njegovo ime slovensko. Ako tako huj-skajo proti vsakemu Slovanu, ki kupi Zeit< izve, da so bo v kratkem žtevilo orožnikov zvišalo za 2900 mož, kar pomeni obremenitev države za 4 milijone 700.000 K. — pdbomice in Članice I>ružbe sv. Cirila in Metoda se ponovno vljudno vabijo h seji, katera se vrši jutri v sredo ob >S4. uri popoldne v Narodnem domu. — Ženska in moška šentpeterska podružnica družbe sv. Cirila m Metoda vabita na letošnji občni zbor, kateri bo 1. avgusta ob 8. zvečer v hotelu Tratnik na Sv. Petra cesti z običajnim dnevnim redom. — Sestanek prvih licejskih abitu-rtjentk. ob petletnici, se vrši 1. avgu sta ob 8. uri popoldne v hotelu >Tlvo-lic. Vabljen ie ves profesorski zbor, da se ga zanesljivo udeleži. — Vsem Dramatičnim društvom. Čitalnicam in bralnim društvom na deželi, ki so si svoieeaano izposodili iz arhiva Dramatičnega društva v Ljubljani, bodisi dramski ali glasbeni mate rij&l, naznanjamo, da se ie pri urejevanju arhiva dognalo, da manjka vse pol no knjig z ulogami in tudi glasbenega materijala. Prosimo torej vsa Dramatična društva. Čitalnice, Bralna društva in enaka kulturna društva, ki so doslej gojila dramatiko, da na i nemudoma revidirajo svoje knjižnice ter vse naše izposojene knjige in ves glasbeni materijal čim preje vrnejo Dramatičnemu društvu v Ljubljani, v gledališko pisarno. Dognalo se ie tudi, da so razna društva dobivala iz gledališke garderobe na posodo razne kostume, ki se tudi doslej še niso vrnili. Opozarjamo vsa ta društva, da v našem skuonem intere-su vse izposojene predmete in kniigo takoj vrnejo našemu gledali^- u. ker !;i radi njihovega odlašanja mogla trncii bodoča sezona v sestavljanju repertoir-ia, kakor tudi glede kostumov, Vsenj nam mora biti pred očmi bodoči razvoja >Siov. narodnega eledališča< v Ljubljani in vnovič prosimo vsa ta društva v našem skupnem interesu, da store svojo dohlnosi. V ■tačafo da bodo vsa ta društva še zanaprei na to našo nujno prošnjo molčala, bi to njihovo postopanje moglo Imeti oMoTl^dne posledice, in vodstvo >Slov. lmrainega gledališča« bi moralo bili v bodoče prisiljeno, da za vedno prepreci vsako izposojanje iz gledališkega arhiva, kakor tudi iz garderobe. — Na cesto vrženo stranke. Pišejo nam: Te dLni ie znani tovarnar iz svoje nanovo kupljene vile na Kriavčevi cesti dal vreči trem strankam vse pohištvo kar na cesto. Ljudje so se nad tako trdosrčnostio silno zgražali, saj bi se bil gospodar lahko izognil temu škandalu; hišni gospodar namreč prostorov sploh nuino ne rabi, temveč hoče le svoie privatno stanovanje udobnejše urediti. Dve stranki ie nato ponoči bližnji fijakar iz usmiljeno^ti sprejel v svojo odprto šuno. kjer čakati odrešenja. Tako se pri nas razumevajo paragrafi o varstvu najemnikov in tako se razumeva delo usmilienosti do pregnancev. Prosimo naše dobrosrčno občinstvo, da bi takoj naznanilo, kje bi se dobilo kako stanovanio — Želja zaradi kopališča v Kole-ziji. Z več strani pmo dobili obvestila, da nekateri pose tn i ki kopališča v Ko-leziii s sedanjo razporedbo niso zadovoljni in da žele zopet uvedbo kopalnega časa, kakor ie bil v veljavi lani Vsaj za ženske naj bi se določilo par-krat na teden po par ur in takrat naj bi bili moški posetniki kopališča tako obzirni, da zapuste kopališče in ne »silijo med rezerviranimi urami v kopeli. Tatvine. Ko je vstopila na brzo-vlak na tukajšnjem kolodvoru neka dama ji ie bila ukradena denarnica in vozni listek Ljubljana - Dunaj. — Na državnem kolodvoru so aretirali nekega 171etnega železniškega delavca* ker je ukradel nekemu vojaku zaboj z jedili in drugimi rečmi. — Na Glincah so prijeli ponoči 17. t. m. 2 železničarja, ki sta peljala v Ljubljano 120 kg sladkorja sumljive provenience. — V Ml a če ve m so zasačili 2 mlada fanta iz Rožne dolino, ki sa kopala krompir, dva draga pa na neki njivi pri Lukovici. — Mlinarici Dobravec so odnesli tatovi nekai koruzne moke, 10 kg svinjske masti, masla sladkorja m jajc. — V St. Gotardu ie bilo ukradeno krčmarju Josipu Cukjatiiu denaria 1500 K in nekai tobaka za cigarete. Da se proglasi trgovski akademik Leon Flerin za mrtvega, je uvedeno pri tukajšnjem deželnem sodišču tozadevno postopanje. Leon Flerin je rojen v Gor. Domžalah leta 1895. in je takoj po mobilizaciji prostovoljno odšel k vojakom. Baje je umrl v Nižnjem Nowgorodu 6, januarja 1915. Smrtna nezgoda na železnici. Na progi med Postojno in Rakekom ie padel z vlaka neki vojak in obležal mrtev. Boj Nemcev za Logarjevo dolino v Savinjkih planinah. Svoj ča« smo poročali, kako se ie celjskim Nemcem v zadnjem hipu ponesrečilo nakupiti pri izviru Savinje sredi Logarjeve doline slovensko posest, da bi sezidali ondi nenfški planinski hotel. Svoje namere kljub temu niso opustili. Sredi Savinjskih planin hočejo imeti na vsaki na čin svojo postojanko, zlasti kor upajo na podaljšanje ceste iz Savinjske doline do železne kaplje, in s tem po vzdignenje tujskega prometa v Savinj skih planinah. Iz Solčave nam poročajo, da e trudijo sedaj celjski nemšku-fcarji Rakuš, njegov uslužbenec Jošt, trgovec Lukič in drugi, da M kupili sredi Solčave dve hiši in postavili na njih mestu nemški hotel. V ta namen se pogajajo s posestnico Marošnico in posestnikom Smertnikom. Upamo, da bo rudi sedaj zastonj. Občinski prehranjevalni urad v Mariboru ie v seji dne 19. t. m. moral priznati, da je s svojim razumom pri kraju. Dovoz krušne in ostale moke je od septembra 1917. padel od 3S0 meter-skih stotov na 66 meterskih stotov v minolem todnu. Namestniia ic za bližnje dni obljubila 5000 kg (!) fižola in testenin. Magistrat poživlja tiste. >ki imajo kaj več živil« naj svojo prihodnjo tedensko množino puste najrevnejšim. Brez komentarja! Kino Ideal. Spored za danes, torek, dne 23. julija. Predvaja se senzarijo-nelni detektivski film v 3 delani. ^Sled v snegu«. Avtor Karo! MatulI. V glavnih vlogah Mogens Enger in Hanna Brickmann. Poleg tega še »Velika razburjenost v Zipfclhausenu«. izvrstna šaloigra v 2 dejanjih ter najnovejša vojna poročila. Za mladino neprimer-no.Predstave od 4. uro dalje, zadnja ob 349. uro na vrtu. Igra odlična gledališka godba. Kino Ideal. DotiČnika. kateri je vzel v včerajšnjem večernem kamniškem vlaku ruto za ogrniti (plet), prosim, da jo takoj vrne g. Sežunovi, Poljanska cesta štev. 13., aprovizacija. Zgubila se ie 21. t. m. večja svola denarja in sicer od gostilne Frbežnik na Viču do gostilne >Bobenček<, Glin-ce. Pošteni najditelj naj ga prinese proti dobri nagradi v gostilno >Bobenček< Glince. ^ Najden ie bil danes dopoldne na A odnikovem trgu ključ veznih vrat. 'zgubiteh naj pride poni ob uradnih rab v mestni tržni urad. Našim naročnikom uljudno naznanjamo, da se jutri dne 24. Julija t. 1. dopošlijanie lista ustavi vsem Smim, ki niso pravočasno, to je do da-ries, poravnali zapadle naročnine. —* Na tozadevne reklamacije nam ni mogoče odgovarjati. — Prihodrrji mesec se list ustavi vsem onim, ki ne poŠliejo poviška naročnine za letošnje leto. Aprovizacija. 4- Oddaja mesa. Jutri, dne 24. t m. se bo oddajalo za vso LJubljano in t vseh mesnicah meso po 10 dkg na osebo. 4- Meso na zelene izkaznice B št- 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1400 prejmejo goveie meso po znižani ceni v sredo dne 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie tale red: od pol 2. do 2. št 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol n. št 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400. f Kisla reoa za V. okrai. Stranke V. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v sredo, dne 24. julija dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta - le red: od 8. do pol 9. it 1 do 228, od pol 9. do 9. št. 229 do 456, od 9. do pol 10. št. 457 do 684, od pol 10. do 10 št. 685 do 912, od 10. do pol 11. št. 912 do 1140, od pol 11. do 11. št. 1141 do konca. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vin., vse druge stranke po 1 K 50 vin. t Kisla repa za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v sredo, 2± julija popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta - le red: Od 2. do pol 3. št. 1—272, od pol 3. do 3. št. 273—544, od 3. do pol 4. št. 545—816, od pol 4. do 4. št. 817—1088, od 4. do pol 5. št. 1099 do 1360, od pol 5. do 5. št. 1361 do konca. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vin., vse druge po 1 K 50 vin. -f Suhe slive za II. okraj. Stranke H. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, dobe slive v sredo dne 24. t. m. popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Oddajale se bodo na nakazila za mast po naslednjem redu: od pol 2. do 2. št. 1 do 200. od 2. do pol 3. Št. 201 do 400. od pol 3. do 3. št 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od po! 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400. od 5. do pol 6. št 140t do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma, kilogram stane 6 kron. -f Suhe slive za I. okrai. Stranke L okraja, ki niso pri nobeni ubožni akciji, pieimejo suhe slive v četrtek dne 25. t m. dopoldne pri Muhlseisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do pol 9. št. 1 do 200, od pol 9. do 9. št. 201 do 400. od 9. do pol 10. št. 401 do 600. od pol 10. do ta št 601 do 800, od 10. do pol 11. št. 801 do 1000, od pol I. do 11. št. 1001 do konca. Suhe slive se bodo oddajale na nakazila za mast in dobi stranka za vsako osebo pol kilograma, kilogram stane 6 kron. -f Suhe slive za III. okraj. Stranke III. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, prejmejo suhe slive v Četrtek dne 25. t. m. popoldne pri Mflhl-eisnu na Dunajski cesti. Slive bodo oddajali na nakazila za mast po naslednjem redu: od pol 2. do 2. št. 1 do 200. od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. Št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200. od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. št. 1401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilogram slrv, kilogram stane 6 kron. Gospodarstvo. — Na dunajski borzi Je bflo včeraj, kakor razumljivo, iako slabo razpoloženje. Notranji boji v avstrijski politiki ter vesti z zapadnega bojišča so vznemirile borzi-jance, posebno široko publiko; Budimpešta, kjer pridejo svetovni dogodki navadno poprej do veljave, kakor na Dunaju, je jako mnogo delnic vrgla na trg. Vodeči kulisni listi so izgubili od 0 do 14 K. Kemične akcije, nadalje akcije za premog in opeke so tudi padle. — Zaloge premoga postajajo vedno manjše. Posebno ostravsko - karvinskega črnega premoga se vedno manj izkoplje; produkcija je padla v prvih 6 mesecih 1918 za 16*9 odstotkov napram pretečenem« letu. V celi Avstriji se je izkopalo pred vojno povprečno vsakega pol leta 150 milijonov metrskih stotov rjavega in črnega premo* ga; 1. 1917. od 1. januarja do 30. junija 96 milijonov in letošnji prvi tečaj samo 86 milijonov, torej komaj 57 odstotkov normalne množine. Raditega se Je bati, da bo letos pozimi vladalo hudo pomanjkanje premoga. — Novi ukrajinski bankovci. Kijev, 22. inlija. Ukrajinska vlada le sklenila Izdati novo emisijo 500 milijonov kron novih ukrajinskih bankovcev. — Češka Industrijska banka. Kakor izvemo, ustanovila je Češka industrijalna banka novo »Industrijalno banko v Zagre-bu- t. delniško glavnico 10,000.000 K ter bo začela ista v kratkem poslovati. — Ovce iz P onmn i ie. Glasom no-ločil iz Budimpešte se ie uvozilo v Avstro - Ogrsko že čez 100.000 ovc iz Romunije. Ovce so dobro rejene ter mlade. _ Tovarna za poljske stroje. Tz Man Mora nam poročajo, da namerava ključavniski mojster Fr. Farič ustanoviti veliko tovarno za izdelovanje poli--kih -irni^v in drugih potreb^-in V orvetn času bode zaposlenih 40 IsveŠ-banih ter nekaj mani pomožnih delavcev. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina ln thu »Nar<*to» 'l** 3Y M" Proda se večja mnoiina praznih zabojckov za poštne pakete. Oos oska ni. 4/1. PRODAJALKA mešane stroke lice mesta. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. — 35S6 Gospodična želi mesta blagajnićarke eventualno gre tudi za prodajalko- Naslov pove upravništvo »Sloven Naroda«. — 371' Iščem GOSTILNO na račun alt v najem v Gorici ali v okupiranem kraju Italije. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda44 pod „Vdova brez otrok 3702«. Gospa s o letnim otrokom išče me-blovane ali nemeblovane sobe s kuhinjo V bližini šentpetrske cerkve in vojašnice Ponudbe pod M. R. 3696 na upr. SI. N. Pismene znamke in zbirke se kupilo. Ponudbe pod: „Pismene znamke 3699" na uprav. »Slovenskega Naroda«. Išče se zdrav :n močan • za posle na vrtu in SSfLl!fiis3 v vinogradu. Plača SjOM^Ii in hrana dobra.- Ljubomir Idrdjenović, profesor, Zagreb, Petrinjska nI. 4, II. kat. 3703 Foto -aparat 9X12 se proda. Ob'ekt Doppel-An. 6*8. Naslov v uprav. »Slov. Nar.« 3706 Vstanovanjesevzame begunska družina, katera bi nadzorovala hišo. — Tranc Eat;el, Gorica, Stolna ulica 2—4. 3712 Proda se r etiko salonsko ogledale in neka i stelai. — Ogleda se lahko od pol 8 do pol 9. ure zvečer v Wolloti vi. 3 pritličje desno. — Istotam se kapi dobro ohranjena pisarniška pisalna Wmr ssisa fM 3693 kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd ) kupuje po na -višjih cenah. M. RANT, Hrani. 26*3 naroči za stranke Anton Maver, lastnik ..Hotel Vega", Ljubljana, Celo ska cesta 23. 710 Sprejme se prece! močan ai?AalA# bi }mel veselJe do U56l»6%f dimnikarske obrti, ffi pomočnik IZi* in dobro plačo- — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3716 Uradnik Išče STANOVANJE s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v bližini mesta od avgusta ah septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na postni predal Stev. 2, Llnblfana. 3415 Hrastov m kostanjev lei kupi tovarniško podjetje — Prevzame tudi posamezne vagone. Prevzetje in plačilo iakoi na vsaki postaji. — Ponudbe na S Webrberger, Trst, C h.'o-za 16. 3284 iafP Išča^ samostojno kuharico:: za vsef pošteno, pridno in ljubiteljico otrok. Znati mora tudi malo nemško. Plača 50 K. Prošnje s sliko na gospo Dr. Saumgarten, Trbovlje — Lero ravnanje in dobra hrana 3718 s? a za vll° (ietovi*će) 5*£%tS 96 v Zegrebu zdrava, močna deklica, ki zna krave molzti, delati na vrtu in opravljati hišna dela — Plača dobra, hrana izvrstna. Ljubomir fclrd enovit nrefesor, Zagrebi Petrin'ska nI- 4, II. kat. -691 Prešernove slike inflji ii iiiilja s pirtitn nrzitji Iv. Bonat v Liubljani. Cena allU • hm. Graščina s poln, travniki" In gozdovi se knnl. Pismene ponudbe pod: „a>a ftl~a 3646" na uprav. »Sloven. Naruđa* laT Spretne UHARICE se takoj za trajno sprej o KARLU HAMANNU. 3603 Brez karte za milo dobite doslei po ničemei drugem prekošeno nemamo u ml valno sredstvo 3 M* tt FANIA tt ■ v trdih kosih sa toaletno mizo j in kopal. Popolnoma neškodljivo i Ni ilovica. Izboren predmet za pre-I Torlaialce. Karton s ^6 kosi lepo I *djustiran K 30.— pri M. Jftnker I lagreb IS. »otrlniaHa 3 'U. Brv. MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, nije, komodna in prak-nčna, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 8*-. 12*-, 19' eta trpežna K 28— 36, natfineNa pa K 44.— In K 53' — Poito 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40 ,45*—H. Po-šiliatev diskretna — Higjen. blac:3 krasn plašče, opice, krila, kostume, nočne haljo, pe rilo. modne ored mete, športne klo anke in steznike, to solidna vrdka M. Krištofič - Bučar LJubljana. Stari trg 9. Lastna hlsa 652 Fin- otroške oblekce si in krstne oprave, si Domskih bluz je nekaj na prodal- — Marije Tere-zlte cesta it 13, IL nsd., 107. 3714 Na prodaj ste 1 51/* pesti visoki popolnoma črni 3694 plemenski kobili. Poizve se v L ubl aof, Poljanska cesta Stev. 55. ..j 3 novo šolsko serijo l:ea v Lfubllsnt boljšo stran ES" pri naibolj trdo- Mš\tE9\MM9\MmM x ratnem zobobolu, ko so odpovedala vsa sredstva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 puške 7 K, 6 pušic il X. NIČ več zobnega kamena ali slabega duha iz as" Snežnobele zobe Vam napravi zobni fluid , SIHIS" Takojšen učinek — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. 9dailflVavtsa mi&i x popolnoma iztrebijo irUUgaUt?| UllSil s podganjo smrtio. Ce m uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. — Stenice, »Si, bolhe, ščurke uniči radikalno z zalego vred „THIERA". mm- praiek proti mrčesa zraven 2 K. - 3069 KCM6NV« Košlce (Kassa) PosHach 12 C/31 (Ogrsko). i um ? K. Priporoma se trgovina pohištva ~^