Poštnina plačana v gotovini,
Leto XX., št. 154
Ljubljana, četrtek 6. julija 1939
Cena t Din
(Jpravmsivo. Ljubljana, Knailjeva 8 — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« Ourgova ul — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg J.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon St 190. Računi prt pošt Cek zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180 Wien št 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Rnafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 312i 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefOD št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo.
Tihi ocean
Prijateljstvo med Anglijo in Japonsko je spadalo cele generacije med temelje angleške zunanje politike. Tudi med svetovno vojno se je japonska borila na strani Anglije. Še dolga leta po vojni je ostalo to prijateljstvo neokrnjeno. Velik del zasluge ali krivde, kakor se pač vzame, da Društvo narodov ni bolj odločno nastopilo pri prvih posegih Japoncev po kitajskem ozemlju, gre na rovaš Angležev. V najnovejšem času se je to razmerje bistveno spremenilo. Ni se samo ohladilo, temveč se prevrnilo v vedno ostrejše nasprotje, tako da danes v Angliji že prav resno računajo z možnostjo oboroženega konflikta z Japonsko.
Viden znak tega spremenjenega na-ziranja je bila nedavno zaključena vojaška konferenca v Singapuru. kjer so se zbrali vodilni p: predstavniki britanske in francoske oborožene sile na Daljnem vzhodu Še pred par leti so v Angliji srdito debatirali o tem, ali naj se Singapur sploh utrdi. Celo pred stavniki vlade in vojaških krogov so bili mnenja, da to ni nujno potrebno. Ko pa se je Japonska popolnoma od-dvojila od Anglije in začela čedalje bolj posegati v domeno njenih življenjskih interesov, je prav kmalu prevladalo sooznanje, da je treba to pre~ važno luko na pragu v Pacifik opremiti z vsem potrebnim, tako da bo na njej zastava Velike Britanije kljubovala vsem neprilikam.
Utrditev Singapura je sedaj končana. V uvodu omenjena vojaška konferenca, izzvana pač predvsem po izredni zaostritvi kitajskega konflikta, je lahko že razpravljala o tem, kako naj se iz SingaDura kot osrčja organizira uspešna vojaška obramba ob vsem Ti hem oceanu Japonska politika zadnjih let, zlasti Da najnovejša kriza v Tiencinu, je Angleže temeljito poučila, da njihov optimizem, ki je računal s starimi zvezami tudi na Daljnem vzhodu ni bil utemeljen, enako kakor ni bil utemeljen v evropski politiki. Če velja danes po vsem svetu, da sila več zaleže ko ideja, velja to še prav posebno v Orientu, kjer imajo liudje in narodi resmekt samo pred dejansko močjo. Prav za prav je presenetljivo, da so začeli Angleži izvajati praktične posledice iz tega spoznanja šele sedaj, ko pa imajo vendar že stoletja opravka z Orientom v vseh njegovih področjih.
Države ob Tihem oceanu so z nezaupanjem gledale na naraščajočo moč Japonske že od rusko-japonske vojne dalje. Zato niso odobravale Japoncem prijazne politike Londona. Posebno močno se je nerazpoloženje napram tej politiki stopnjevalo v teku povojne dobe, ko so se zlasti v britanskih domi-nionih Avstraliji in Novi Zelandiji pritoževali, da zaman opozarjajo na rastočo japonsko nevarnost. To je bilo v dobi borbe za utrditev Singapurja in zoper nio. Zagovorniki utrditve, politiki in državniki obeh imenovanih dominio-nov so opozarjali, kako se je moč Japonske silno stopnjevala, odkar je bila odrinila Ruse nazai za mandžurske meje, pa odkar tudi Nemčija nima aktivne vloge v vzhodnoazijskih zadevah ter se je začela tudi Amerika umikati iz za-padnega Tihega oceana, ona ista Amerika, o kateri so še v zadnjih letih pred svetovno vojno verovali, da bo končno sprejela odločilno borbo z Japonci za prevlado nad Tihim oceanom.
Kar tri velesile so tako nehale predstavljati resno oviro japonskim ekspan-zivnim prizadevanjem. Razmerje sil se je toliko spremenilo, da so v južnem delu Pacifika začeli resno računati z možnostjo japonske ekspanzije proti jugu. V dobi, ko so se v Londonu na vso moč branili utrjevalnih del za Singapur, je bilo mogoče opazovati v obeh britanskih dominionih južnega Pacifika jako neugodno kritiko britanske imperialne skupnosti. Imenovana dominiona sta se čutila razočarana in ne dovolj upoštevana, češ, ako imperij ne bo ščitil v enako in dovolj učinkoviti meri vseh svojih členov, si s tem izpodkopava temelje svojega obstoja.
Kdo bi si bil takrat mislil, da se bo situacija tako hitro prevrgla. Danes občutijo v Avstraliji in Novi Zelandiji zadoščenje, ko prihajajo Jobove vesti iz Tiencina in Svatova ter drugih kitajskih pristaniških mest, kjer so izpostavljeni britanski podaniki hujšim šikanam nego pripadniki drugih narodnosti. Nerazumljiva japonska politika, ki ima še ne dovolj pojasnjene motive pri svoji taktiki, je najboljši zaveznik obeh do-minionov, ki jima sedaj ne bo težko prepričati Londona o potrebi še večje oborožitve tudi na Tihem oceanu. Japonska agresivnost je že sedaj dosegla, da se je povezanost britanskega imperija ob Pacifiku silno stopnjevala.
Velika Britanija pa ima sedaj priliko, da ojači hkrati sodelovanje z drugimi silami, ki so življenjsko zainteresirane na Tihem oceanu. Tu je Nizozemska s svojim velikim kolonialnim imperijem na Malajskem otočju, ki se je čutila prav tako razočarano, ko se je Anglija
moskva načela nova vprašanja
času uspešno zaključena
la U bila pogajanja med Anglijo in Rusijo v kratki V čem prav za prav obstojajo ovire, ne pove ltikdo
London, 5. julija, z. Počasni tok pogajanj v Moskvi vzbuja sedaj tudi v Londonu mnogo komentarjev. Na zadnjem sestanku v Moskvi so zastopniki Rusije znova načeli ves problem jamstev in so se tako očitno pojavile nove težkoče, ki pa se ne nanašajo več na baltiške države. Glede baltiških držav je sporazum dosežen. Po verodostojnih informacijah so sedaj Rusi sprožili vprašanje. kaj naj se zgodi, ako se v eni izmed držav z jamstvom pojavi kak pokret za priključitev k Nemčiji V tem pogledu zahteva Moskva izvestna jamstva. S tem pa je sprožen problem, na- katerega Anglija in Francija ne bi mogli zlepa pristati. Rusija zahteva na ta način mnogo daleko-sežnejša jamstva kakor na «ta jih Anglija in Francija pripravljeni dati.
Pariz, 5 julija, z. Tudi v pariških krogih so dokaj začudeni nad novimi zahtevami Moskve. Prvotno porodilo francoskega poslanika Naggyara v Moskvi o zadnjem razgovoru z Molotovom se je glasilo mnogo ugodnejše. Nota ruske vlade pa ugotavlja, da Moskva ne M ronpla pristati na jamstvo za Švico in Holandijo, ker ti dve državi dosedaj še nista priznali sovjetskega režima in tudi nimata z MV»skvo diplomatskih odnošajev. V pariških krogih smatrajo, da gre mri vsem zgolj za novo taktično potezo Moskve, da bi izsilila od Francije in Anglije še nadaljnje koncesije.
Pertinax razpravlja o raznih modalite-tah, ki bi bile možne ter naglaša, da otvar-jajo zahteve Moskve razne nove probleme, ki bodo nujno dovedli do podaljšanja pogajanj. Zdi se tudi, da čaka Moskva na preosnovo angleške vlade. V Parizu smatrajo, da bi bila preosnova pod pritiskom Moskve dokaj nenavadna in v gotovem pogledu tudi nevarna. Zaradi tega se v pariških krogih sedaj zavzemajo za to, da bi se pogajanja z Moskvo omejila na najenostavnejšo osnovo in da bi se sklenila trajna zveza na sličen način, kakor sta to storili Italija in Nemčija. S tem bi same po sebi odpadle vse nadaljnje ruske zahteve in tudi objava vseh podrobnost' čemur se Pariz in London proti vi ta zaradi notranjepolitičnega razpoloženja onih držav, za katere naj bi pogodba določila jamstva, pa tudi zaradi tega. ker bi mogla nemška propaganda te podrobnosti izkoriščati v svoje namene.
London, 5. julija. w. Angleška vlada je J imela danes dopoldne nad dve in pol ure trajajočo sejo, na kateri so razpravljali o pogajanjih v Moskvi. Ker niso prišli do nobenega zaključka, se je seja zvečer v spodnji zbornici nadaljevala. Splošno pričakujejo, da bo angleška vlada še nocoj odposlala svojim zastopnikom v Moskvi nova navodila. Vsekakor računajo s tem, da se bodo pogajanja v Moskvi zaradi novih ruskih zahtev znova zavlekla.
Izjave Chamberlaina v spodnji zbornici
I/ondon, 5. julija. AA. (Reuter) Na današnji seji spodnje zbornice so poslanci zahtevali od predsednika vlade Chamberlaina pojasnila glede napredka v pogajanjih s sovjetsko vlado. Chamberlain ie odgovoril, da je lord Halifax včeraj prejel odgovor sovjetske vlade, ki se sedaj proučuje, obenem pa trajajo še posveti s francosko vlado. Na vprašanje laburističnega poslanca Daltona. ali so točna sporočila tiska, da izvira ena izmed težav iz novih predlogov, ki jih je stavila angleška vlada, je Chamberlain odgovoril: Mislim, da ni primerno prerešetavati podrobnosti glede razlik, ki se še preučujejo, a prav tako bi bilo napačno misliti, da prihajajo težave samo od ene strani. Na vprašanje poslanca Adamsa, ali morda že ni prekas-no, da bi v Moskvo odšel kak odgovorni angleški minister, je Chamberlain odklonil odgovor.
Neki laburistični poslanec je stavil vprašanje, ali se je angleška vlada posvetovala z belgijsko, francosko in japonsko vlado v zvezi z nemško zahtevo po kolonijah, ki se sedaj nahajajo pod upravo ali mandatom imenovanih vlad Državni podtajnik Butler je odgovoril, da o tem vprašanju v zadnjem času ni bilo nobenih posvetov z vladami tujih držav Stališče francoske vlade pa sta ob več prilikah pojasnila predsednik francoske vlade in francoski zunanji minister Zlasti v svojih izjavah 26. januarja in 7 februarja Stališče belgijske vlade je očrtal belgijski ministrski predsednik Z., novembra Kolikor je lordu Halifaxu ti dno, je dejal Butler, tudi jap.mska vk i&> v zadnjem času ni dala nobene izjave o svojem stališču do tega vprašanja.
Ugibanja o novih težkočah
Anglija želi baje rusko jamstvo za Nizozemsko in Švico, na kar pa Rusija noče pristati
Pariz, 5. julija. AA. (Havas) Odgovor Molotova na francosko-angleške predloge vsebuje gotove protipredloge. Ne gre torej za definitivni odgovor in se bodo pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo še nadaljevala. Zdi se, da se sovjetska nota tiče vprašanja francosko-angleških garancij baltiškim državam ter ruskih garancij Belgiji, Švici in Nizozemski Kakor je znano, je Zdanov napisal v »Pravdi« z dne 29. junija članek, v katerem se sprašuje, zakaj Francija in Anglija zahtevata od Rusije garancije za male države kakor sta Nizozemska in Švica, ki niti nista v diplo-matičnih odnošajih z Rusijo, ne da bi zahtevali mnenje teh držav, medtem ko oklevata pristati na garancije baltiškim državam samo zato, ker one nasprotujejo sovjetskim garancijam. V gotovih krogih smatrajo da bi Anglija mogoče nristala na garancije baltiškim državam, ako bi Rusija pristala na garancije Nizozemski in Švici. Krožijo pa glasovi, da bodo Rusi načeli vprašanje diplomatičnih odnošajev med Rusijo na eni ter Švico in Nizozemsko na drugi strani. V teh krogih se smatra,^ da bodo Rusi zahtevali vzajemno pomoč, ki naj bi bila v primeru ako bi bila ogrožena neodvisnost kake države, ki se nahaja v sistemu garancij, obvezna in brez omejitev.
London, 5. julija. AA. (Havas) Agencija Press Associated poroča, da vsebuje včerajšnji sovjetski odgovor sprejetje novih francosko-angleških predlogov glede garancij baltiškim državam, istočasno pa nove točke glede garancij za druge države, za katere sta Francija in Anglija že sprejeli garancije in katerih neodvisnost smatrata za zelo važno. »Press Associated« dodaja, da se bodo o novih vprašanjih, v kolikor je točno, da se je pokazal napredek, pogajanja nadaljevala.
London, 5. julija AA. (Reuter) V današnjih člankih diplomatskih urednikov velikih londonskih listov prevladuje mišljenje, da bo treba pri pogajanjih v Moskvi odstraniti še dosti znatnih težav. Listi poudarjajo, da je Velika Britanija pristala na jamstvo neodvisnosti treh bal-
tiških držav, vendar pa je kot protiuslugo zahtevala sovjetsko jamstvo za Nizozemsko
in Švico. »Times« pravijo med drugim: Ni treba spravljati v sistem jamstev nobene države proti njeni volji. Po našem mnenju ne bi smeli več oteževati pogajanj, temveč bi bilo treba podpisati sporazum ki bi obsegal vse, na kar so vsi trije pogodbeniki že pristali. Treba je imeti pred očmi dejstvo, da trojna zveza med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo dejansko že obstoji, ker imata na eni strani Francija in Rusija pravo vojaško zvezo, na drugi strani pa sta Velika Britanija in Francija med seboj zvezani z zelo vidnimi obvezami. Po vsem tem bi francoska in angleška diplomacija lahko prepričali baltiške države, da bi mogel le ta trojni sporazum velikih sil najboljše služiti koristim baltiških držav.
London, 5. julija AA. Reuter poroča iz Moskve, da merodajni krogi v Moskvi oporekajo točnost inozemskih vesti, da ie angleško - francosko - sovjetski sporazum praktično že sklenjen in da bo takoj podpisan Lahko se sicer smatra, da so pogajanja napredovala, ni pa znakov, na osnovi katerih bi se dalo sklepati, da je urejeno vprašanje jamstva baltiškim državam
Protiruski glas iz Londona
London, 5. julija, o. Današnji »Daily Sketch« poroča, da je lord Halifax poslal angleškemu poslaniku v Moskvi navodila, po katerih naj obvesti moskovsko vlado, da so zadnje ruske zahteve za Anglijo nesprejemljive. List dalje poroča, da je Rusija zahtevala v teku pogajanj ogromne kredite ter da je že od začetka šla zgolj za tem, da si zavaruje svoje lastne interese. List zaradi tega ostro napada Rusijo. To je prvi članek te vrste v angleškem tisku, odkar se vodijo pogajanja v Moskvi.
Zadovoljstvo v Italiji
Rim, 5. julija. w. Italijanski listi nagla-šajo, da se Londonu in Parizu kljub vsem ponižanjem še vedno ni posrečilo spraviti Rusije v obkoljevalno fronto. Ta razočara-
jranila utrjevalnih del v Singapuru. Neposredne nevarnosti za nizozemsko hdonezijo sicer ni, toda nihče ne more dvomiti o tem, da pride kmalu na vrsto, ako se posrečijo Tokiu nakane sedanje ekspanzivne politike. Kakor je Velika i Britanija z lahkoto dosegla sodelovanje s Francijo, ki je s svojo kolonialno posestjo v Indokini zainteresirana protija-Donsko, tako bo mogla brez težav doseči učinkovito skupno akcijo v srednjem in ;užnem Pacifiku, ako razvije sama primerno aktivno energijo.
Podoba je, da je ta pogoj: razviti primerno aktivno energijo na britanski strani, oni pogoj, ki se v Ameriki zahteva od Londona. Verjetno je, da bi bilo
krize v kitajskih pristaniščih takoj konec, kakor hitro bi se Amerika pridružila s svojo vojno mornarico zapadno-evropskima silama. Toda v Washingto-nu se držijo neke previdne rezervirano-sti in niso redki komentarji dobro informiranih listov, ki trdijo, da hoče Amerika s svojo rezerviranostjo prisiliti Anglijo do večje aktivnosti na Daljnem vzhodu. Nihče ne gre rad za tuje interese v ogenj, toda marsikdo je pripravljen zelo mnogo prispevati, kadar je borba postavljena na temelj enakovrednega sodelovanja. Na tej osnovi, tako se trdi, je tudi Amerika pripravljena iti . dalje, nego bi bilo soditi po dosedaj do- ! kaj rezerviranem zadržanju.	1
nja so po mnenju »Lavoro fascista« posledica omahljive politike Chamberlaina, ki skuša sedaj neuspeh svoje zunanje politike prikriti s politiko nasilja. Pod temi okoliščinami je umestno vprašanje, ali ne bi bilo bolj primerno, da Chamberlain odstopi svoje mesto Churchillu, Edenu ali At-tleeju, ker bi se na ta način komedija prej končala, rezultat pa bo isti.
Vojaška pogajanja med Anglijo in Turčijo
London, 5. julija, o. Angleško-turška vojaška posvetovanja, ki se vodijo v Londonu, se nanašajo sedaj na določitev skupnega vrhovnega poveljstva za primer vojne. Po dobljenih informacijah je dosežen sporazum v tem smislu, da prevzame Anglija vrhovno poveljstvo nad združeno angleSko in turško mornarico v vzhodnem delu Sredozemskega morja ter nad Dardaneli. dočim bo imela Turčija vrhovno poveljstvo v pogledu obrambe Sueškega prekopa.
Strateški pomen
otoka Pantellerije
Rim, 5. julija. AA (Štefani) List »Teve-re« poudarja ogromen strateški pomen, ki ga bo imel italijanski otok Pantelleria v primeru vojne na Sredozemskem morju Topovi s Pantellerije morejo s pomočjo topov iz Sicilije dejansko nadzorovati sko-
ro vso razdaljo med Sicilijo in Tunisom Ce se upošteva še akcija, katero lahko razvijejo italijanske podmornice v tem ozkem prehodu v primeru spopada, ter možnost, da se ta prehod lahko minira zaradi plitkega morja, potem je jasen položaj, v katerem bi se znašle sovražne ladje, ki bi skušale pluti z ene strani Sredozemskega moria na drugo.
Šef madžarskega gen. štaba pri Hitlerju
Berlin, 5. julija. AA. (DNB): Vodja raj-ha Hitler je danes sprejel v avdienco načelnika madžarskega generalnega štaba generala Bertha.
Obnovitev stikov med Italijo in Francijo
Rim, 5. julija. AA. (Reuter) Angleški veleposlanik sir Percy Loraine je obiskal snoči zunanjega ministra grofa Ciana ter ostal z njim pol ure v razgovoru. Sestanek predstavlja obnovitev italijansko-angleških stikov, ki so bili prekinjeni zaradi smrti očeta grofa Ciana.
Amerišek vojne ladje v Le Havreu
Ha vre, 5. julija. AA. Včeraj je prispela v Le Havre iz Gibraltarja ameriška eska-dra, v kateri so križarka »Trenton« z admiralsko zastavo in kontratorpedovke »Beger« in »Jakob Johns«. Iz Havra bodo ladje odplule na obisk v Rotterdam, Saint Nazaire in Villefrance. V Havru bodo ostale 14 dni.
Nemčija pripravljena za pogajanja s Poljsko?
Poljska bi v primeru obnovitve pogajanj zahtevala demilitarizacijo Gdanska
London, 5. julija, z. Po najnovejših poročilih iz Berlina bi bila Nemčija priprav ljena pričeti pogajanja s Poljsko. V tem primeru bo Poljska vztrajala na demilita. rizadjl Gdanska, kar bosta z v»o odločnostjo podpirali tudi Anglija »n Francija. Ce pa naj pride do pogajanj, mora po mnenju londonskih krogov priti pobuda s strani Nemčije.
Vojaške priprave v Gdansku
London, 5. julija, br. »Times« poročajo, da je prišlo doslej v Gdansk 11.000 Nemcev iz Vzhodne Prusije in drugih nemških pokrajin. Znatno je bila ojačena gdanska policija. V Gdansk je prišlo preko 4.000 članov narodno-socialističnih zaščitnih oddelkov, nadalje zelo veliko število Gdancev, ki so živeli zadnja leta v Nemčiji in so bili v poslednjem času vojaško izvežbani. Posebno mnogo pa je prišlo v Gdansk nemških delavcev, ki so jih angažirali pri raznih utrjevalnih delih. Večji oddelek teh delavcev je zaposlen pri gradnji utrdb na griču Bischofswerden. Snoči je bilo nekaj teh delavcev aretiranih ter je policija dognala, da so se neprevidno izražali o svojem delu.
Otok Holm v gdanski luki je bil evakuiran. Na njem nameravajo zgraditi velika skladišča orožja in streliva. Otok bo tudi utrjen. V gdansko ladjedelnico je prispelo snoči znova nekaj manjših ladij z novimi transporti orožja in streliva za Gdansk.
Sredi med Gdanskom in Gdinjo so Poljaki davi na vse zgodaj pričeli obstreljevati neko nemško vojno letalo, ki je preletelo gdansko mejo. Letalo se je moralo v naglici vrniti.
Gdanski senat prekršil statut Društva narodov
London, 5. julija, br. V spodnji zbornici je danes državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Butler govoril o gdan-skem vprašanju. Naglasil je, da je bil z vojaškimi pripravami proti Gdansku očitno prekršen čl. 5 statuta svobodnega mesta Gdanska. Britanska vlada je zaradi tega stalno v stikih s poljsko in rusko vlado in sproti proučuje razvoj v Gdansku. Velika Britanija bo v vsakem primeru izpolnila svoje obveznosti do Poljske.
Važni razgovori pri Hitlerju
London, 5. julija, o. »Nevvs Chronicle« poroča iz Beri1 na, da je imel kancelar Hitler snoči zelo važne razgovore s svojimi naožjimi sotru ciniki. Razgovorov so se udeleževali zunanji nrnister Ribbentrop, general Keitel, maršal Goring in minister Gobbels.
Desetmilijardno angleško posojilo Poljski
Varšava, 5. julija. AA. (Pat): Poljski veleposlanik v Londonu Raczinski je prispel z letalom v Varšavo. Včeraj popoldne ga je sprejel predsednik republike MoscickL Sprejemu je prisostvoval tudi polkovnik Adam Koc, vodja poljske finančne delegacije, ki se je istotako vrnila iz Londona, kjer se je pogajala z angleško vlado za posojilo. Raczinski in Koc sta predsedniku poročala o pogajanjih. Napoveduje se. da bo poljsko posojilo v Angliji znašalo okoli
40 milijonov funtov šterlingov (nad 10 milijard dinarjev) Polovica te vsote se bo uporabila za nabavo vojnega materijala. Predsednik republike Moscicki je sprejel nato maršala Rydz Smiglyja, predsednika vlade Skladskowskega, zunanjega ministra Becka in finančnega ministra, ki so mu poročali o tekočih zadevah.
V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da bo poljska vlada v toku prihodnjega tedna, verjetno 15. t. m., poslala senatu mesta Gdanska noto glede vojaških ukrepov, ki jih izvaja senat mesta Gdanska.
Angleška vladna deklaracija o pomoči Poljski
London, 5. julija. A A. (Havas): Listi se strinjajo v napovedih, da bo v najkrajšem času objavljena deklaracija vlade, v kateri bo vsemu svetu naznanjen sklep o podpori in pomoči Poljski v vprašanju Gdanska. Listi se vzdržujejo slehernega komentarja ter samo pričakujejo vladno deklaracijo.
Poslanik Henderson pri Halif axu
London, 5. julija, br. Angleški poslanik v Berlinu Neville Henderson, ki se je snoči z letalom pripeljal iz Berlina v London, je bil danes še pred sejo vlade v zunanjem ministrstvu. Sestal se je z lordom Hali-faxom. Njun razgovor je trajal dobre pol ure.
Nova papeževa akcija
London, 5. julija, o. »Daily Telegraph« poroča iz Rima, da vatikanski krogi sedaj priznavajo, da je poljska vlada odklonila papeževo posredovanje v gdanskem sporu. Vatikan si sedaj prizadeva, da bi posredoval vsaj med Italijo in Francijo. V zvezi s tem tolmačijo tudi včerajšnjo avdienco francoskega poslanika pri Vatikanu, s katerim je imel papež nad eno uro trajajoč razgovor. >Giornale d' Italia« poroča, da gre diplomatska akcija Vatikana sedaj za tem, da bi razne evropske države, ki žele ostati nevtralne v morebitni vojni med velesilami, objavile skupen mirovni apel. List naglaša, da prepušča odgovornost za te informacije londonskim diplomatskim krogom od katerih jih je dobil. Nadalje pravi »Giornale d' Italia«, da je papež na-svetoval diplomatskim predstavnikom Belgije, Norveške in Švedske, naj bi skupno z ostalimi nevtralnimi državami v Evropi ob podpori Vatikana posredovale med Poljsko in Nemčijo zaradi Gdanska, prav tako pa tudi pri reševanju sporov med Italijo in Francijo.
Neresnična vest
London, 5. julija, o. Na merodajnem mestu označujejo za popolnoma izmišljene vesti italijanskega tiska, po katerih bi bila Rusija zahtevala, da mora Poljska vojaško okupirati Gdansk.
Bojkotno razpoloženje na Poljskem
Varšava, 5. jufija. b. Poijsiki listi navijajo v zadnjem času ostro kampanjo proti italijanskim listom in knjigam, pa tudi proti turističnemu obiskovanju Italije. Stopnjuje pa se med tem tudi oojkot nemfflce trgovine,
Kjoselvanov v Berlinu
Včeraj Je Imel predsednik bolgarske vlade svoj prvi
sestanek z Ribbentropom
Berlin, 5. julija. AA. Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kjosei-vanov je prispel snoči na obmejno postajo. Podroščico, kjer sta ga pozdravila posebna nemška delegacija ter bolgarski poslanik v Berlinu. Ko je obšel častno četo na peronu, je Kjuseivanov nadaljeval svojo pot v Berlin, kamor je prispel danes ob 14.30 v spremstvu svoje soproge in hčerke. Na železniški postaji so Kjoseivanova pozdravili zunanji minister Ribbentrop in mnoge druge odlične osebnosti. Predsedniku bolgarske vlade je prebivalstvo na potu od železniške postaje do dvorca Bellevue, kjer bo stanoval, prirediilo prisrčne manifestacije.
Kmalu po svojem prihodu je Kjoseiva-nov pose tU zunanjega ministra Ribben-tropa, ki mu je nato vrnil obisk v dvorcu Bellevue.
Popoldne je dr. Georgija Kjoseivanova sprejel tudi Hitler. Njun razgovor, pri ka-
terem je bil navzoč tudi zunanji minister Ribbentrop, je trajal eno uro.
Odlikovanje bolgarskega poslanika v Berlinu
Berlin, 5. julija. AA. Državni kancelar
in vodja rajha je odlikoval bolgarskega poslanika v Berlinu Braganova z veliikim križem nemškega orla.
Jahja pasa v avdienci pri kralju Borisu
Sofija, 5. julija, br. Egiptski zunanji mi.
nister Jahja paša, ki se že dva dni mudi v Sofiji, je bil danes dopoldne v avdienci pri kralju Borisu. Egiptski zunanji minister ostane v Bolgariji še do jutri zvečer, nakar bo odpotoval v Beograd.
Na mongolski meji
se bije krvava bitka
Položaj na mongolsko - mandžurski meji je postal že tako resen, da govore Japonci že o pravi vojni z Mongolijo in Rusijo
London, 5. julija, o. Po vesteh iz Tokia se bije na mandžursko-mongolski meji krvava bitka, v kateri sodelujejo večji oddelki pehote, motoriziranih čet, težkega topništva in letalstva. Japonski listi ne govore več o obmejnih incidentih, marveč pišejo že o vojni z Mongolijo in Rusijo. Po zasebnih vesteh prihajajo v večja man-džurska mesta neprestano novi transporti ranjencev z mongolske mej, kar dokazuje, da gre za resno bitko.
Tokio, 5. julija. AA. (Štefani). Japonski listi pišejo' obširno o spopadih na mandžurski meji. »Hoči« pravi, da so bili ti spopadi izzvani v praznem upanju, da se bo s tem zmanjšal japonski pritisk na Kitaj, skem. Dejstva kažejo nasprotno, da Japonska ne bo zapustila Kitajske. Protiangle. ško gibanje na Kitajskem ni posledica japonske propagande, temveč izraz razpoloženja na Kitajskem. List pristavlja, da mora Rusija prenehati s svojo splošno izzivalno igro proti Japonski.
Hude borbe v zraku
Tokio, 5. julija. AA. (Reuter). Po pisanju tukajšnjih listov oba protivnika mrzlično utrjujeta svoje položaje pri Nomon-hanu ob obalah Buirnorskega jezera. Japonska in sovjetska letala vodijo zračne borbe na meji Mandžurije in Zunanje Mongolije. Tukajšnji listi poročajo, da so sovjetsko-mongolske letalske sile očitno dobile ojačenja, ker so po včerajšnjih borbah bombardirale neko japonsko letalsko oporišče.
Tokio, 5. julija. AA. (Reuter). V zvezi z zračnimi boji, ki se vodijo ob meji Mandžurije in Zunanje Mongolije, se naknadno izve, da so sovjetski težki bombniki vrgli veliko število bomb v bližini japonskega letalskega oporišča, toda navaja se, da ni bila povzročena nobena škoda. Po japonskih vesteh je okoli 4000 sovjetsko-mon-golskih vojakov koncentriranih v bližini Nomonhana. Japonsko-mandžurske čete pripravljajo napad na sovjetsko-mongolske čete.
Poostritev blokade v Tiencinu
šanghaj, 5. julija. AA. (Reuter). Kitajski listi v Tiencinu, ki so v japonskih rokah, napovedujejo, da bo blokada angleške koncesije še poostrena. Vojne ladje, ki križarijo ob obali, bodo dobile zapoved, da morajo vršiti strogo kontrolo nad vsem pomorskim prometom ponoči in podnevi. Tuji opazovalci smatrajo, da ima sedanja protiangleška agitacija dvojen cilj. Na eni strani naj bi se vršil pritisk na Anglijo za časa pogajanj v Tokiu, na drugi strani pa naj bi se odvrnila pozornost od slabih uspehov japonskih vojnih operacij v zadnjem času na Kitajskem.
Tokio, 5. julija. AA. Reuter. Angleški veleposlanik Craigie, ki se je včeraj raz-govarjal z japonskim zunanjim ministrom Arito, je danes zjutraj izjavil zastopnikom tiska, da je bilo sedaj končno določeno, da bodo japonsko-angleški razgovori omejeni izključno le na možnost ureditve tiencinskega spora. Kdaj se bodo začela službena pogajanja, sicer še nI določeno, jasno pa je, da se da tiencinsko vprašanje rešiti samo s pogajanji, ne pa z represalijami z ene ali druge strani
Nesoglasja med japonskimi generali in vlado
Tokio, 5. julija, o. V tukajšnjih diplomatskih krogih se doznava, da je nastal med vrhovnim poveljstvom japonske vojske in med vlado hud spor zaradi politike na Kitajskem. Vojaški krogi zahtevajo, najodločnejše ukrepe proti Angležem, dočim vlada še vedno okleva in skuša najti rešitev s pogajanji. Danes so se razširile vesti, da zahtevajo vojaški krogi takojšen odstop vlade in proglasitev vojaške diktature. Japonska mora po mnenju vojaških krogov takoj skleniti vojaški pakt z Ita. lijo in Nemčijo. Sedanja vlada je pristala samo na sklenitev politične in gospodar, ske pogodbe, kar pa smatrajo v Berlinu za nezadostno.
Preselitev južiiotirolskih Nemcev?
V ponedeljek je vNeue Zuricher Zei-tung« kot prva prinesla vest, da je med Italijo in Nemčijo sklenjen sporazum o razselitvi južnotirolskih Nemcev. Ko je po sklepu miru Južna Tirolska pripadla Italiji, je ostalo tam okrog četrt milijona Nemcev. Zaradi tega je bila trajna zahteva bivše avstrijske in tudi nemške politike, naj se ta pokrajina vrne k nemškemu ozemlju. Po sklepu prijateljstva med Nemčijo in Itali.io so te nemške zahteve najprej utihnile, kasneje pa se jim je Nemčija tudi javno odrekia s tem, da je Hitler proglasil se-danje nemško-italijanske meje za večne. V Italiji pa se očividno boje, da bi južno-tirolski Nemci kdaj kasneje zopet lahko postali jabolko razdora med Italijo in Nemčijo. Zato bi radi ta problem enkrat za vselej radikalno uredili. Nemško prebivalstvo naj bi se iz te pokrajine izselilo, na njihovo mesto pa naj bi prišli Italijani, ta-
ko da bi postala dežela tudi po prebivalstvu čisto italijanska.
Za švicarskim listom so prinesli vesti o razselitvi južnotirolskih Nemcev tudi drugi listi, zlasti pariški in londonski. Poročila si v marsikaterem pogledu nasprotujejo. Po nekaterih naj bi se preselili v Nemčijo samo oni južnotirolski Nemci, ki so obdržali avstrijsko državljanstvo ter so s priključkom Avstrije postali nemški državlja ni. Ostali prebivalci nemške narodnosti naj bi se preselili kam v notranjost Italije. Po drugih vesteh naj bi se vsi Nemci preselili v Nemčijo, deloma v sudetske pokrajine. ki naj bi jih zapustili Čehi, deloma na Koroško.
V Berlinu in Rimu k tem vestem doslej molče. Že iz dejstva, da jih ne demanti-rajo, pa se da sklepati, da je na njih vsaj nekaj resnice. Jasnost bodo pač prinesli že bližnji dnevi.'
Italijanska doktrina o »bliskoviti vojni«
Ugledna italijanska revija »Rassegna Italiana« je posvetila poseben zvezek, ki obsega okoli 400 strani, italijanskim vojaškim vprašanjem pod naslovom: »Oborožene sile fašistične Italije«. Uvod tej publikaciji je napisal šef italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio, so-- delujejo pa v njej sami znani italijanski vojaški strokovnjaki, poleg maršala Ba-doglia tudi maršal De Bono, nadalje generali Pariani, Cavagnari, Valle in Te-ruzzi (državni podtajniki v ministrstvih vojske), šef generalnega štaba fašistične milice Russo in drugi. Državni podtajnik . v ministrstvu vojske general Pariani je napisal članek o italijanski teoriji vojskovanja Po članku posnemamo naslednje glavne misli:
Vojaška doktrina katerekoli vojske ni produkt abstraktnih teorij, temveč rezultat zamotanega problema, ki je istočasno materialnega in moralnega značaja in ki se naslanja na štiri življenjske osnove: položaj, namen, sredstva in način. Edini in nedvomni namen sleherne vojne je — zmaga. Ker pa se položaj in sredstva posameznih držav razlikujejo med seboj, se morajo razlikovati tudi načini uporabe oboroženih sil. Prav ti različni načini pa . tvorijo vojaško doktrino posameznih držav: Zato je vojaška doktrina izrazito nacionalna in moramo tudi mi Italijani imeti svojo doktrino, ki naj velja za naše _ ljudi in za našo vojsko.
Mi smo nasprotniki vojne, ki išče zmago v metodičnem izčrpanju nasprotnika Tudi v najboljšem primeru bi nas namreč zmaga, ki bi bila dosežena s težavo, ne našla v položaju, da bi mogli izkoristiti njene sadove, zlasti ne nasproti državam, ki bi v svojem egoizmu komaj čakale na to, da nas izčrpane stro. Naša vojna, kakor je rekel duče, mora biti bliskovita vojna, torej vojna, ki doseže uničenje nasprotnih sil v čim Krajšem času. Tako možnost nam omogoča naša organizacija, seveda s pripravo primernih sredstev in zlasti z utrditvijo našega duha. Italijanska doktrina sloni na odločni volji, da dosežemo svoj cilj in s tem končno zmago. Ako naj bo taka vojna uspešna, sta potrebna dva pogoja: razbitje nasprotne fronte in izkoriščanje uspeha. Razbitje fronte je vselej mogoče, ako je pripravljeno s primernimi sredstvi. Teh nam ne manjka. Težje pa je vprašanje izkoriščanja uspeha, ker zahteva to primernih rezerv. Toda tu nam lahko pomaga predvsem moralna sila: duh smelosti!
Katastrofa dveh italijanskih vojaških letal
Rim, 5. julija. AA. (Havas) Pri Napoliju je strmoglavilo neko italijansko vojaško letalo. Posadka, sestoječa iz 5 oseb, je našla smrt. Istočasno se je pri Rimu razbilo neko lovsko letalo.
Beležke
r* i
Jugoslavija in Bolgarija v nemški luči
Nemški listi posvečajo obisku bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Kjoseivanova veliko pozornost in podrobno beležijo tudi njegove predvčerajšnje razgovore z našim zunanjim mini-strom dr. Cincar-Markovičem. »Neues Wiener Tagblatt« poroča o tem na prvi strani in piše v uvodniku med drugim:
»Daleč preko mej Bolgarije je znana Kjoseivanova zasluga za sklenitev pakta o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo. Sedanji bolgarski ministrski predsednik je z največjim uspehom že leta 1933 kot poslanik v Beogradu pripravil tla za kasnejši pakt in si je tudi pri obeh srečanjih vrhovnih poglavarjev obeh držav pridobil velike zasluge kot posredovalec. Bolgarsko-jugoslo-venski prijateljski odnošaji predstavljajo v današnji splošni negotovosti bistven čini-telj stabilizacije v tem političnem prostoru.«
Nemška sodba o strateškem pomenu Albanije
Dunajski »Neues Wiener Tagblatt« objavlja v zvezi z razgovori, ki jih je imel te dni maršal Badoglio po svojem povratku iz Albanije z Mussolinijem, daljše poročilo iz Rima, v katerem poudarja strateško važnost Albanije. Med drugim pravi:
»Albanija je most ne le v primeru kake suhozemne vojne na Balkanu, temveč tudi v primeru pomorske vojne v vzhodnem Sredozemlju. Da misli Italija ta ugodni položaj Albanije stoodstotno izkoristiti, se razvidi med drugim iz pravkar zaključenega potovanja italijanskega ministra za javna dela po Albaniji, kjer je pregledal velika cestna dela v Albaniji in utrjevanje albanskih pristanišč v vojna oporišča. Po mnenju vojaških krogov bo ugodni položaj Albanije dovoljeval Italiji uspešno kontrolo vseh nasprotnih akcij ne le na Balkanu, temveč tudi v vsem vzhodnem sredozemskem bazenu, zlasti ob grški obali.«
O sporazumu
Beograjski tednik »Nezavisna tribuna« piše o prizadevanjih za sklenitev srbsko-hrvatskega sporazuma in med drugim pravi: »Dočim se v krogih dr. Mačka drže zelo rezervirano in odklanjajo vsako izjavo o teku pogajanj za sporazum, smatrajo me-rodajni beograjski krogi, da je sporazum gotova stvar in da bo v najkrajšem času prišlo do njegove formalne zaključitve.«
Glavno glasilo JRZ »Samouprava« dokazuje v posebnem članku, da si želi sporazuma ves narod. Tudi program JRZ se ne da uresničiti brez prejšnje rešitve hrvatskega vprašanja. Zato so vsi, ki so pri decembrskih volitvah glasovali za JRZ in s tem odobrili njeno politiko, obenem glasovali za sporazum s Hrvati. Pristaši JRZ morajo torej napeti vse moči, da se ta sporazum čim prej doseže. Kdor bi temu nasprotoval, bi se pregrešil proti programu JRZ in bi dela! proti jasno izraženemu razpoloženju vsega naroda
Vse stranke za demokracijo
Zagrebški »Obzor« obravnava v daljšem članku že večkrat sproženo vprašanje, ali je potreba prej obnoviti demokratično vladavino, ali pa prej skleniti sporazum. List prihaja do zaključka, da bo mogoče uvesti resnično demokracijo šele po sklenjenem sporazumu. Pri tem analizira stališče raznih strank do demokracije in pravi, da so po svojih izjavah za demokracijo sedaj vse večje stranke, poleg opozicijskih tudi JRZ, kakor je to naglasila tudi »Samouprava«, ki je rekla, da se stranka s tem vrača k svojemu prvotnemu programu. Po tej izjavi, meni »Obzor«, v naši državi ni nobene pomembne politične skupine, ki ne bi bila za likvidacijo avtoritativnega režima ter za obnovo in izgrednjo demokratičnega ustroja.
Za edinstvo muslimanov
Južnosrbski muslimanski pristaši JRZ imajo svoje glasilo »Naš dom«, ki izhaja v Skoplju. V svoji zadnji številki graja list da še vedno mnogi dele prebivalstvo muslimanske vere v Južni Srbiji na Arnavte, Turke in muslimanske Srbe. To delajo tudi nekateri odlični muslimani, zlasti Arnavti. Ti tudi očitajo »Našemu domu«, da je glasilo srbskih nacionalistov in da izvaja svojo posebno politiko. List ta očitek odklanja ter pravi, da je glasilo vseh muslimanov, zlasti pa zastopa mnenje, da je treba narodno razdvojenost muslimanov odstraniti ali vsaj omiliti in delati za popolno slogo muslimanov brez ozira na njihovo narodno pripadnost.
Angleški in francoski nasveti Poljakom
Ugledni londonski list »Financial Times«, organ londonskih finančnih krogov, ki razpolaga navadno z zelo točnimi informacijami, je glede angleškega in francoskega stališča v gdanskem vprašanju zapisal te dni med drugim: »Vladi v Pari. zu in Londonu sta Poljake živo prosili, naj ostanejo mirni, toda odločni. Njih zadržanje je v skladu s temi nasveti.«
Vrednost angleške tajne službe
Londonski »Daily Express« je napisal te dni uvodnik o gdanskem vprašanju. V njem se dotika zlasti vprašanja verodostojnosti angleških informacij glede nameravanih sprememb v Gdansku, o katerih so listi pred dnevi mnogo pisali. »Daily Express« ugotavlja najprej zatišje, ki je sedaj nastopilo, nato pa pripominja:
»V ostalem pa smatra angleška vlada, da je njena »tajna služba« dovolj dobro organizirana. da si lahko prihrani nevarnost popolnega nenadnega presenečenja. Vlada bo pozorno zasledovala razvoj dogodkov, toda trenutno ne bo zaradi Gganska niče. s ar pod vzela.
Ozračje nad nevtralnimi državami
Kakor poročajo francoski listi, je belgijska vlada načela vprašanje nedotakljivosti zračnega prostora nad nevtralnimi državami in je v tej zvezi stavila vladam Nizozemske, Danske, Švedske in Norveške predlog o skupni proučitvi tega važnega in perečega mednarodnega vprašanja, ki doslej še ni bilo formalno razčiščeno. Belgija ža-
1
To in ono iz Slovaške
Samozavest zunanjega ministra Durčanskega — Slovaki in slovanstvo — Izjemen položaj Nemcev
V nedeljo je bil v Ilavi na Slovaškem odkrit spomenik pokojnega voditelja slovaške ljudske stranke msgr. Andreja Hlinke. O Hlinki je spregovoril slovaški zunanji minister dr. Durčansky, ki je med drugim dejal:
»Slovaški narod je danes zrel. Doba borb pa se zanj še ni končala, saj prinaša tako rekoč sleherni dan nove borbe za zagotovitev slovaške bodočnosti. Ako bo potrebno, se bo ves slovaški narod postavil v obrambo svojih mej in svoje politične neodvisnosti. Dejstvo, da je slovaški narod majhen, naj nikogar ne vznemirja. Inozemska propaganda Se vedno razširja vesti, da slovaški narod gospodarsko ne bo mogel vzdržati. V resnici pa slovaška poljedelska protiizvodnja ne le krije vse domače zahteve, temveč nudi še dovolj blaga za izvoz. Slovaška trgovinska bilanca z inozemstvom je že danes aktivna za več deset milijonov kron in za nas ni vprašanje, ali bo mogla Slovaška plačati inozemstvu, temveč ali bo moglo inozemstvo plačati nam. Slovaška ne pričakuje od nobenega posebnih naklonjenosti, ona veruje samo vase in v svojo moč ter v nezlomljivo voljo po napredku.«
V zadnjem času so se vsi vodilni slovaški državniki z dr. Tisom in dr. Dur-čanskym na čelu ponovno zelo ostro iz-ražili o slovanski ideji, ki so jo v glavnem označili kot »največjo škodljivko slovaškega naroda«. V tem smislu je ponovno pisal te dni tudi glavni slovaški organ »Slovak«, kateremu odgovarja v praški »Brazdi«, glasilu agrarne mladine, Petr Kostky. Ta najprej spominja Slovake, da je bila Slovaška od nekdaj izvor slovanske miselnosti. Potrjujejo to med drugim znana imena Jana Kollara, Josefa šafa-fika, štura, Vajanskega, dr. Hodže ln končno tudi samega Hlinke. Nato pisec nadaljuje:
Sedaj se nekateri ljudje na Slovaškem trudijo, da bi slovaški narod izgubil vero v slovanstvo. Ves ta njihov trud pa bo TaTnan, kajti slovanstvo ni nekaj umišljenega, temveč predstavlja socialno in miselno resničnost, ki se enostavno ne da spremeniti. Nobena slovaška beseda ne
more te resnice ovreči. Mali narod, kakršen smo mi ah Slovaki, se samo fizično ali biološko ali z golo materialno silo ne more ohraniti; potrebna mu je za obstoj še neka višja narodna ideja, kakor nas zgovorno uči preteklost. Ta ideja je lahko samo slovanska ideja kajti priznavati se k slovanstvu ne pomeni, odreči se lastnemu nacionalizmu. Tudi v tem pogledu se lahko učimo od Nemcev, ki stalno proglašajo svojo tesno povezanost s pragermansko bitnostjo. Sodelovanje med Oehi in Slovaki je tudi danes nujnost. Našega in slovaškega obstoja si pravda^ nes ne moremo zamisliti brez slovanske miselnosti.«
Slovaška vlada je sedaj končno privolila v določitev obširnih kompetenc, ki jih bo v bodoče imel voditelj nemške manjšine Kar-masin kot državni tajnik za čuvanje nemških interesov. To državno tajništvo bo urejeno kot poseben urad slovaške vlade, katerega nameščenci pa bodo imenovani po Karmasinovem predlogu. Vsi zakoni, uredbe in naredbe, ki se tičejo tudi nemške manjšine na Slovaškem morajo biti pred uvel j avl jen jem odobreni od nemškega državnega tajnika. Uradni jezik tajništva je nemški. Organizacija Nemcev na Slova-škei.i izvedena po načelih narodno socialistične stranke.
Slovaška vlada je proti šepetani propagandi izdala daljši odlok, ki med drugim odreja: »Vsak državni nameščenec ali član Hlinkove garde mora takoj naznaniti na najbližji policijski ali orožniški postaji vsakogar, ki širi vznemirjajoče vesti. V nobenem primeru ne smejo državni nameščenci in Hlinkovi gardisti sami odločevati o tem, ali razširjevalec takih vesti dela to iz lahkomiselnosti ali iz zlona-mernosti. Od njih se zahteva samo ovadba, pristojni varnostni organi bodo potem sami presodili, v kako vrsto spada šepeta-lec. Sodišča so dobila nalog, da z vso strogostjo nastopijo zlasti proti takim osebam, o katerih se da misliti, da so dovolj razumne in da lahko spoznajo zlonamernost svojega početja.«
Beograd, 5. julija, p. Na snočnjem sestanku zastopnikov jugoslovenske, francoske. angleške in ameriške mladine, ki je potekel v zelo prijateljskem duhu in sodelovanju, je bila ob zaključku sprejeta resolucija, v kateri pravijo:
V sedanjem trenutku, ki je odločilen za mir, kulturo in neodvisnost narodov ter za bodočnost mladine, izjavljajo zastopniki mladinskih organizacij naših držav:
1. Mladina Jugoslavije, Francije, Anglije in Amerike je za mir in mednarodno sodelovanje, ki sta osnovna pogoja za napredek človeštva in zato zahteva, da se morata mir ter neodvisnost vseh narodov, posebno pa malih, ohraniti z odločnimi skupnima napori vseh pobornikov miru.
2.	Mladina Jugoslavije, Francije, Anglije in Amerike hoče poglobiti in nadaljevati tradicionalno prijateljstvo svojih držav.
3.	Da bi se dosegli ti smotri, je treba še bolj poglobiti zveze prijateljstva in sodelovanja z direktnimi stiki in po mednarodnih mladinskih organizacijah, v katerih sodeluje mladina naših držav.
Zastopniki mladine so bili danes na francoskem vojaškem pokopališču in nato pred spomenikom braniteljev Beograda, na katerega so položili lep venec. Pietetni svečanosti so prisostvovali tudi zastopniki naših nacionalnih in bojevniških organi-ranjencev z mongolske meje, kar dokazuje, da gre za resno bitko.
v Belgiji
London, 5. julija br. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta bosta koncem oktobra odpotovala v Bruselj, da vrneta obisk belgijskemu kralju Leopoldu HI., ki je bil v novembru 1937 na uradnem pose tu v Londonu. Obisk bo trajal tri dni.
Izgon francoskega
novinarja iz Italije
Rim, 5. julija. AA. Francoski novinar Robert Guiyon, dopisnik pariškega »Jour-nala« in generalni tajnik združenja tujega tiska v Italiji, je dobil poziv, naj zapusti italijansko ozemlje.
Pariz, 5. julija o. O izgonu rimskega dopisnika »Journala« iz Italije se doznava, da je dal povod za izgon telefonski razgovor, ki ga je imel dopisnik s Parizom in se je nanašal na vesti, ki so bile v zadnjem času razširjene glede usode maršala Badoglia.
Usodne poplave
v Ameriki
New York, 5. julija. w. Reka Triplet je zaradi hudih nalivov nenadno tako narasla, da je v par urah poplavila mesto Mo-rehead v državi Kentuki. Nad sto hiš je voda. porušila. Po dosedanjih ugotovitvah je 27 ljudi utonilo. Do katastrofe je prišlo kmalu po polnoči, ko so ljudje že spali. Podrobnosti še niso znane, ker so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze.
stopa stališče, da ima sleherna država pravico do zračnega prostora nad svojim ozemljem in da se ta pravica ne more omejiti na določeno višino, kakor je to z drugih vidikov primer pri določitvi tako zva-nih teritorialnih voda. Priznanje te pravice bi seveda nujno imelo za posledico tudi proglasitev nedotakljivosti zračnega prostora nad nevtralnimi državami. Belgijska pobuda je vzbudila v mednarodnih krogih veliko pozornost.
Volilni uspeh vlade na Finskem
Po doelej objavljenih podatkih o finskih parlamentarnih volitvah, ki so bile preteklo nedeljo, odpade na posamezne finske stranke naslednje število mandatov (▼ oklepaju mandati iz leta 1936): domovinska narodna stranka 7 (14), finska napredna stranka 8 (7), kmetSka stranka 55 (53), stranica malih kmetov 3 (2), socialni demokrati 85 (83) fo Švedi 18 (21). Vlada, ki jo tvorijo naprednjaki, kmetijci in socialni demokrati, je torej ne le ohranila svoje dosedanje mandate, temveč je njih število celo zvišala za pet, od 143 na 148. Vseh poslanskih mest v finskem parlamentu je 200,
Tenis v Wimbledonu
Dva Amerikanca v finalu
Wimbledon, 5. julija. AA. Pri današnjih polfinalnih teniških tekmah je Američan Cook premagal Nemca Henkela v 4 setih 6:3, 4:6, 6:4, 6:4, a Američan Riggs Ju-goslovena Punčeca v 3 setih 6:2, 6:3, 6:4. V finalu se bosta torej srečala dva Američana. Današnjim tekmam je prisostvovala tudi Kentska vojvodinja.
Senator dr. Kostič
resno zbolel
Beograd, 5. julija, p. Prvak samostojnih demokratov, senator dr. Milan Kostič, je resno obolel.
Vremenska katastrofa v bregalniški dolini
Skoplje, 5. julija, p. Iz štipa poročajo, da je divjal tam po nekaj dneh naravnost tropske vročine strašen vihar. Na nebu so se nagrmadili ogromni oblaki, iz katerih so neprestano švigale strele, nakar se je utrgal oblak. Vmes je udarjala po poljih in nasadih v bregalniški dolini kakor oreh debela toča. Vihar je rul drevje iz zemlje. V nekaj urah je bila vsa dolina uničena. V kočanskem srezu je toča potolkla vse do zadnje bilke. K sreči človeških žrtev ni bilo. škoda, ki jo je povzročilo neurje, sega v milijone.
Dve smrtni žrtvi eksplozije v kamnolomu
Arandjelovac, 5. julija, p. V kamnolomu pri Daroslavu je davi eksplodirala mina, ki so jo delavci pripravili, da bi izstrelili neko skalovje, še preden so se minerji oddaljili. Dva mlada delavca sta bila ubita.
Ogromni depoziti zlata v Ameriki
New York, 5. julija. AA. V Zedinjenih državah je za račun Anglije in drugih evropskih držav deponiranega zlata v vrednosti ene milijarde dolarjev. Skupne zlate rezerve evropskih držav, deponirane v Zedinjenih državah in Kanadi, so dosegle pol-drugo milijardo dolarjev (66 milijard dinarjev).
Finske vojne ladje na obisku v Stockholmu
Stockholm, 5. julija. AA. Eskadra finske mornarice, sestoječa iz dveh oklopnih križark in dveh podmornic je prispela ▼ stockholmsko luko na neuraden obisk.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: za 6. julij: Pretežno vedro v vsej državi, le v vzhodnih in južnih krajih bo oblačno > krajevnimi nevihtami
Dunajska: Jasno, vroče, možnost lokalnih neviht«
namoceno-na pol oprano!
Sokol in Junak v bratskem
Cerkev Aleksandra
Tako je bil led prebit in jela so se odpirati vrata bratskemu zbližanju. Široko je odprl ta vrata blagopokojni kralj Aleksander s svojim posetom pri kralju Borisu jeseni leta 1933. v Evksinogradu. Krona te težnje po zbližanju pa je bil pakt večnega prijateljstva, ki sta ga sklenili Jugoslavija in Bolgarija 24. januarja 1937.
Na nas je sedaj, da postavimo to zbli-žanje na trden temelj. Osnova tega zblil žanja pa je medsebojno spoznavanje. Temu cilju služijo medsebojni poseti, sestanki, skupne prireditve. Ta namen je imela i razstava jugoslovenske knjige v Sofiji in bolgarske v Beogradu isti namen ima tudi udeležba jugoslovenskega sokol-stva na junaškem zletu v Sofiji. Vsem tem prireditvam je smoter eden: povezati brate med sabo iako krepko in trdno, da jih ne bo mogla nobena sila na svetu še kdaj raz-družiti!
★
Ko smo se leta 1928. vrnil s potresnega ozemlja v Bolgariji, sem napisal v reviji »Življenje in svet« nekaj misli o Bolgariji in Bolgarih. Že takrat sem zapisal: »Kdo se je pred leti brigal za Bolgare, kdo se
Nevskega v Sofiji
trta rodi najboljšo kopljico Sploh je mleko v Bolgariji v največjih čislih in v Sofiji najdete v eni ulici pet mlekarn in prav toliko »sladkarnic« (slaščičarn), a samo eno gostilno ali krčmo ...«
Bolgari so silno zaveden, na svoj jezik in rod ponosen narod. Potujčiti se ne dado. So navdušeni Slovani. Slovanska misel ni nikjer tako razvita, kakor med Bolgari. V tem pogledu pripada velik del zaslug požrtvovalnemu in neumornemu delovanju »Slavjanskega družestva«, ki že dolga desetletja pod vodstvom svojega predsednika univ. prof. Štefana Bobčeva z vso vnemo širi idejo slovanske vzajemnosti in slovanskega bratstva med bolgarskim narodom. In z velikim uspehom! Kult ruskega jezika in ruske kulture je med Bolgari vse-obči, jim je tako rekoč v krvi. Poedine hol-garske vlade lahko pozabijo, bolgarski narod sam pa ne bo nikdar pozabil, da se ima v prvi vrsti Rusom zahvaljevati, da je danes svoboden. Ta narod zre še danes v Rusiji, ne glede na velike spremembe, ki so se v njej izvršile, svojo prirodno pokroviteljico in zaščitnico. Glavni nacionalni postulat Bolgarije je, da se ji vrne leta
objemu
naših Sokolov
Beseda o bratih Bolgarih
Zadnja leta vežejo Jugoslavijo vezi dobrega prijateljstva s sosedno Bolgarijo. Lahko bi rekli vezi tesnega prijateljstva, da, iskrenega bratstva, ako bi vzeli za merilo številne manifestacije, v katerih dajejo široki sloji jugoslovenskega in bolgarskega naroda glasnega izraza in duška medsebojnim, zares bratskim čustvom. Še ni dolgo od tega, ko smo si stali v gnjevu in mrž-nji nasproti in je med nami zijal globok prepad, ki sta ga izkopali dve bratomorni vojni. Prepad se je zdel nepremostljiv. Tako je bilo stanje do leta 1928., ko je v aprilu strahoten potres porušil bolgarska mesta, vasi in selišča v preje cvetoči plov-divski pokrajini. Nov usoden udarec za nesrečno Bolgarijo, ki še ni izlečila globokih ran, ki sta jih ji zadali dve izgubljeni vojni! In takrat se je, kakor še nikoli, pokazalo, da kri ni — voda. Z grozotno prizadeto Bolgarijo je sočustvoval ves slovanski jug: preje ledeno mrzla srca so se od-tajala in v njih so se pojavila dolgo prita-jevana bratska čustva, ko je videl brat
je zanimal za njih težnje, zlasti pa za stališče, ki ga zavzemajo napram naši državi? Nekaj redko sejanih politikov, par dale-kovidnih državnikov in poedini idealisti z zares jugoslovensko orientacijo .... Danes ni pri nas trezno mislečega človeka, ki bi ne priznaval, da je zbližanje, da je sporazum med nami in Bolgari življenjskega pomena za oba naroda in vobčc tako važen, da je od tega odvisna usoda in bodočnost ne samo obeh držav, marveč tudi vsega Balkana ...«
Za one, ki potujejo na junaški zlet v Sofijo, ne bodo odveč o Bolgariji in Bolgarih tele črtice; ki jih posnemam po svojem svoječasnem spisu: »Bolgarija je katastrofalne posledice treh vojn neverjetno hitro prebolela. Ako uvažujemo, da je po končanih vojnah preživela še težko notranjo krizo dveh državnih prevratov, moramo naravnost občudovati življenjsko silo tega državnega organizma, ki mu je uspelo v razmeroma kratki dobi odstraniti mnoge težke posledice velikih katastrof in kriz,
Spomenik carju Osvoboditelju in univerza v Sofiji
1913. izgubljena Dobrudža in da dobi svoboden izhod na Belo morje. To dvoje je pogoj za vstop Bolgarije v balkanski sporazum. Kar se tiče odnošajev z Jugoslavijo, ni v bolgarski javnosti danes resnega človeka, ki bi nasprotoval tesnemu zbližanju. Svoje dni tako mogočna struja »makedon-stvujuštih« je popolnoma zginila in kolikor jih je še ostalo, ne igrajo v javnem življenju nobene vloge več. Široke mase bolgarskega naroda so z vsem srcem in razumom za najtesnejše razmerje z jugoslovensko sosedo, ker sc zavedajo, da jc samo v
slogi in zares večnem prijateljstvu jamstvo za srečnejšo bodočnost obeh narodov. Ako oo Jugoslavija znala pokazati napram temu razpoloženju vsaj nekoliko razumevanja in dobre volje, in o tem smo prepričani, postanejo odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo — o tem ni dvoma — tako tesni in intimni, da se bo v bodoče izjalovil vsak poskus ti dve bratski državi še kdaj razdvojiti.
Strah, da bi sc lahko ponovili dogodki iz leta 1915., jc v današnjih razmerah brez vsake podlage.	Rast o Pustoslemšek
Bolgarski Junaki
Se dva dni in bratska bolgarska presto-lica pod ponosno Vitošo bo pordela od ti-sočev in tisočev jugoslovenskih rdečih so-kolskih srajc. Zveza Junakov v Bolgariji slavi štiridesetletnico svojega obstoja in jate naših Sokolov hitijo v goste k svojim bratom Junakom, da ob priliki jubilejnega vsejunaškega zleta ponovno prisežejo zvestobo skupni sokolski misli.
Nepobitno zaslugo za ustanovitev prvega telovadnega društva med Bolgari ima največja osebnost bolgarskega revolucionarnega osvobodilnega gibanja, nesmrtni Vasil Levski. Ta je leta 1865, torej mnogo let pred osvoboditvijo Bolgarov izpod tur-
delovanju popuščati. Vzrok temu je bilo v prvi vrsti pomanjkanje sposobnih vaditeljev. Sele leta 1893. je ravnatelj prve sofijske moške gimnazije Jončev zahteval, da se povabijo učitelji telovadbe iz inozemstva, s čemer naj bi se zamrla telovadna društva znova oživela. Ko je takratni prosvetni minister Zivkov prisostvoval v Švici nekemu uspelemu telovadnemu nastopu švicarskih telovadcev, je ugodil zahtevi Jončeva ter namestil v Bolgariji devet švicarskih telovadnih učiteljev. Službovali so kot profesorji gimnazij in učiteljišč pod pogojem, da morajo svoj prosti čas posvetiti telovadnim društvom. Društva so res
Bolgarski Junaki v Beogradu
kmalu oživela in sčasoma je bil ustvarjen na podlagi švicarskega telovadnega sestava nov sestav, ki je odgovarjal duhu bolgarskega naroda.
Tako poživijena društva so kmalu prišla z zahtevo, da bi smeli njihovi člani nositi kroje ter da bi se ustanovila zveza vseh bolgarskih telovadnih društev. Na iniciativo sofijskega društva se je leta 1898 sestala glavna skupščina vseh bolgarskih telovadnih društev. Na njej je bilo
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množinL Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Zanimivosti Sofije
škega jarma, ustanovil v vasi Vojnjagovi j pri Karlovu prvo telovadno društvo pod imenom »tajno bratstvo«. Dve leti pozneje je bilo ustanovljeno drugo društvo v vasi Enikjeju pri Tulči.
V začetku so člani omenjenih društev prvenstveno gojili skok, tek, metanje kamna. rokoborbo in streljanje. Po vzorcu teh precej primitivnih, a vendar dobro organiziranih telovadnih društev, so se kasneje ustanovile še druge telovadne čete, iz katerih so izšli številni idealni borci za svobodo bolgarskega naroda.
Turčija je z nezaupanjem gledala delovanje bolgarskih telovadnih društev in je skušala preprečiti njihovo nadaljnje ustanavljanje. Vendar pri tem ni imela uspeha. Levskega naslednika — Matevski. Ivan Slavejkov, pa tudi ruske okupacijske oblasti — so uspešno nadaljevali započeto delo in že takoj po letu 1873 so dobila društva svoja prva enotna pravila. Cilj teh prvih bolgarskih telovadnih društev je najprej bil priprava bolgarskega naroda za obrambo pred turškimi vpadi in napadi. Člani društev so bili izključno samo moški od 15. do 50. leta starosti. Vsako društvo je imelo svoj prapor, bobne in trombe. Vaje so bile redno vsak teden pod milim nebom. Vojaki v začetku niso smeli sodelovati, dovoljeno jim je bilo to šele leta 1880.
Bolgarska telovadna društva so nastala iz nujne potrebe naroda samega, zlasti še, ko se s sklepi berlinskega kongresa niso uresničile njegove težnje in je južna Bolgarija ostala kot Vzhodna Rumelija še nadalje v sklopu turške države. V tej pokrajini so turške oblasti zadušile tudi vsa telovadna društva. Vendar so že po nekaj mesecih kljub prepovedi začela znova delovati in na seji tajnega »centralnega revolucionarnega odbora« 15. maja 1880. je bilo sklenjeno, da se ustanovi skupna zveza bolgarskih telovadnih društev južne Bolgarije in društev iz svobodne kneževine. Po tem sklepu so vsa društva z bolgarskega ozemlja stopila v redne stike s tajnim centralnim revolucionarnim odborom. S svojim sodelovanjem v regularnih četah Vzhodne Rumelije pa so mnogo pripomogla k zedinienju Bolgarije, ki je bilo izvršeno leta 1885.
Kmalu po prvi srbsko-bolgarski vojni in po zedinjenju so začela društva v svojem
Bolgarska prestolica Sofija leži slikovito pod planino Vitošo ter ima 560 m nadmorske višine. Po železnici je oddaljena od Ljubljane točno 1000 km, zračna črta od Beograda do Sofije znaša 350 km. razdalja od naše meje do Sofije pa niti ne 100 km.
Bolgarska prestolnica spada med najstarejša mesta Balkanskega polotoka. V rimski dobi se je po trakijskem plemenu Ser-dov imenovala Serdika, Grki pa so jo nekoč imenovali tudi Triadica. Nekako v devetem stoletju, verjetno v času bolgarskega carja Kruma. se je imenovala Sredec. Konec 14. stoletja pa se je pojavilo njeno sedanje ime Sofija, po stari cerkvi sv. Sofije. Turki so jo zavzeli po nekaterih podatkih leta 1332, po drugih pa leta 1386.
Pred osvoboditvijo Bolgarije je bila Sofija majhno mesto s čisto turškim licem. Po osvobojenju leta 1878 pa se je pričela naglo razvijati in modernizirati. Danes je s priključeno okolico vred približno enako velika kakor Beograd ali pa celo večja. Kolodvor se nahaja precej periferno in od njega do središča mesta vodi dolga ulica Marije Luize, ki se konča pred znamenito cerkvijo sv. Nedelje.
V naslednjem naštevamo na kratko zanimivosti, ki naj jih nihče ne zamudi ogledati si za časa svojega bivanja v Sofiji.
Spomeniki
Spomenik carju Osvoboditelju stoji na trgu pred Narodnim Sobranjem (nar. skupščina). Predstavlja ruskega carja Aleksandra II. na konju. V desnici drži manifest, s katerim je napovedal Turčiji vojno. Ob straneh je mnogo kipov in relie-
fov. Pod carjevim kipom so liki ruskih generalov, ki so se odlikovali v bolgarski osvobodilni vojni 1877—78.
V malem parku med ulicama Sipko in Oborištem je ruski »doktorski spomenik«, ki so ga postavili Rusi na čast svojim zdravnikom, ki so padli v vojnah za osvoboditev Bolgarije. Na trgu Makedoniji, ob tramvajski progi za Knjaževo je drugi spomenik carja Osvoboditelja, ki je bil postavljen leta 1880. Tretji ruski spomenik se nahaja pred konjeniško vojašnico ob carigrajski cesti.
Ustanovitelj bolgarskih telovadnih društev, revolucionar Vasilij Levski, ima spomenik za cerkvijo Aleksandra Nevskega v bližini državne tiskarne. Nahaja se skoraj na istem mestu, na katerem so ga Turki nekaj let pred osvoboditvijo obesili. Na Ferdinandovem bulvaru je mavzolej prvega bolgarskega vladarja po osvobojenju, kneza Aleksandra Batemberga. ki je vladal v Bolgariji od leta 1879 do 1886 ter umrl v pregnanstvu leta 1893. Na bulvaru carja Osvoboditelja, nasproti sofijske univerze je spomenik sv. Klimenta. V znamenitem Borisovem parku, kjer je tudi junaški stadion, se nahajajo spomeniki Hrista Boteva, Ivana Vazova, G. Benkov-skega in Slavejkova.
Muzeji
Arheološki muzej je na ulici Lege št. 21. Odprt je dnevno od 10. do 12. in od 14. do 16, razen ob ponedeljkih in ob nedeljah popoldne. Muzej se nahaja v zgradbi bivše Bujuk-džamije, ki je bila zgrajena leta 1474. V bližini tega muzeja se je pred re-»
Letošnjega zleta bolgarskih Junakov se udeleži tudi 8000
Danes odhajajo naši Sokoli v Sofijo na jubilejni vsejunaški zlet ali sabor, kakor mu pravijo Bolgari, da poglobe svoje zveze z bratskimi bolgarskimi telovadci, združenimi z našimi v skupni Slovanski Sokolski Zvezi. Udeležba naših Sokolov na junaški prireditvi je tako velika, da lahko označimo sofijski sabor za skupni sokolsko-junaški zlet. Toliko naših Sokolov je doslej le redko odhajalo v inozemstvo.
Našim sokolskim bratom na pot in v njih informacijo za dneve njihovega bivanja v gostoljubni Sofiji objavljamo nekaj gradiva o Junaku, Sofiji, Bolgariji in Bolgarih. Naši sokolski armadi želimo v bolgarski prestolnici prijetno bivanje, na zletu samem pa kar največ uspehov, ki naj potrde moč sokolske organizacije in vzvišenost sokolskih ciljev!
brata krvaveti iz tisočerih ran. Nesreča je zbližala sprte brate in jih napotila, da so zbrisali iz spomina žalostno preteklost.
Srbska pravoslavna cerkev je bila prva, ki je napravila križ čez neveselo preteklost in segla v roko bratu Bolgaru. Njen odposlanec, takratni vladika niški Dositej je hitel v Bolgarijo, da nudi po potresu težko prizadetemu narodu prvo moralno in materialno pomoč in podporo. Pravoslavni cerkvi se je pridružilo naše »Jutro«, ki je prvo in edino med jugoslovenskimi listi imelo pogum, ne oziraje se na nerazpolože-nje, obstoječe še takrat v nekaterih krogih proti Bolgarom, nasloviti na javnost poziv, naj z denarnimi prispevki pomaga nesrečnim bolgarskim bratom. V dveh tednih je »Jutro« nabralo 132.000 levov in jih porazdelilo po svojem odposlancu na licu mesta med najbednejše med žrtvami potresa. Narodna skupščina je darovala za žrtve 1 milijon dinarjev, a tudi druge kor-poracije in zavodi niso zaostajali, da bi z dejanji ne izkazali toplega sočutja svojim trpečim bratom. In Bolgari, nemalo presenečeni po tolikih dokazih bratskih čustev iz Jugoslavije, so se prepričali, da kri ipak ni voda in da se pravi prijatelj, brat pokaže v nesreči.	__
ki so zadele narod in državo v zadnjih dveh desetletjih. Nikjer ni zapažati zastoja, povsod življenje in napredek. Povsod je opažati smisel in voljo za sistematično delo, organizacijo in disciplino. Uvedba splošne delovne dolžnosti je najizrazitejši dokaz za to. Dočim so druge države, zlasti države zmagovalke, v napačnem pojmovanju, da nadomeščajo zmage na bojiščih vse, tudi delo, omejevale delovni čas in zvišale delovne mezde, je bolgarska državna uprava silila v posebnem zakonu vse državljane k sistematičnemu delu. Poglejte sedaj plodove te naprave! Vidni so v Sofiji sami in v pokrajini. Predvsem pa je delovna dolžnost mogočno okrepila v Bolgarih zavest skupnosti in jih utrdila v prepričanju, da je samo v skupnem ustvarjanju mogoče doseči velike uspehe. »■Kooperacija« je sedaj geslo na Bolgarskem in to geslo srečavate danes na vsakem koraku... A tudi sicer se zdi, da je bolgarsko ljudstvo iz docela drugega kova, kakor smo mi ostali Jugosloveni. Treznejše je, resnejše in delavnejše! Mi pojemo in pijemo, praznujemo in diskutiramo, pri nas igrajo vlogo harmonika, tamburica in gosli, Bolgari pa sicer tudi radi pojo, več pa delajo in pijejo — mleko, dasi jim vinska
sklenjeno, da se odslej vsa društva imenujejo z enotnim imenom »Junak«. Isto ime si je nadela tudi novoustanovljena zveza in s tem se začenja nova doba bolgarske telovadbe.
Od ustanovitve leta 1868 do danes je organizacija »Junaka« stalno napredovala. Slično našemu sokolstvu je sodelovala na vseh večjih sokolskih prireditvah in pred svetovno vojno je bila član Zveze slovanskega Sokolstva. Po vojni je zveza Junakov pristopila leta 1931 v članstvo mednarodne telovadne federacije, tri leta pozneje pa je zopet postala redni član Slovanske sokolske zveze.
Zveza Junakov izdaja dve svoji glasili: »Zdravje in moč« ter »Gimnastika, šport in kultura«. Šteje okrog 200 društev, ki so organizirana v oblasti, a njihovo skupno premoženje (domovi, letna telovadišča, knjižnice, glasbe itd.) znaša okrog 20 milijonov levov.
Naše Sokolstvo odhaja danes tretjič v goste k bolgarskemu Junaku. Prvič so bili Sokoli v Sofiji v večjem številu leta 1910., drugič pa leta 1935.
Vekoslav Bučar.
Narodno sobranje — bolgarski parlament
tlsd¥ i i gostoljubne Sofije
Kakor prvič prea dvema letoma, ictko mo je tudi v juniju letos vodila med Bolgare, v njih lepo in gostoljubno prestolnico, predvsem želja po političnem informiranju. Kakor tedaj, tako sem tudi to pot izkoristil najprimernejšo priliko za osebno ?tike: prireditev v okviru jugosloven* skc-bolgarskega sodelovanja, ko tako rekoč okoliščine same nujno nanesejo razgovor na vprašanja, ki nas oboje najbolj zanimajo.
Bilo bi seveda pretirano zahtevati od takih slučajnih razgovorov odgovor na vsa vprašanja, ld nas zanimajo, kajti v sedanjih razgibanih časih se o stalnicah v mednarodni politiki držav ne da več z gotovostjo govoriti. V trenutku, ko se vse maj s in se na obzorju rišejo možnosti tragičnih konfliktov, je iskanje trenutnih, začasnih izhodov iz posameznih položajev postala zapoved realne politike. Nič čudnega, ako se v takšnih okoliščinah slike trenutnih položajev naglo mer.jajo. Zato na bežnih političnih vtisih, ki si jih moremo v teh vznemirljivih dneh nabrati kjerkoli v Evropi ali na svetu, ne moremo postavljati predvidevanj za daljšo dobo. Vse je samo izsek trenutnega razpoloženja, o katerem ne vemo, kako dolgo lahko traja...
Kdo more zato tudi bratom Bolgarom zameriti, ako se v slikanju političnega položaja navzlic nekim stalnicam svoje politike vendarle zadovoljujejo s hipotezami, katerih pravilnost lahko potrdi samo bližnji, a danes še neznani razvoj dogodkov. Navzlic na zunaj povsem mirnemu življenju ie občutek negotovosti tudi v Bolgariji doma. To pa je vtis, ki končno prevlada kot skrajna rezultanta vseh drugih političnih vtisov. Raziskovalca političnih tajn v današnji Evropi to seveda ne more razočarati, kajti tudi negotovost, ki se lahko izraba v formalni nevtralnosti, obeležuje bližnje opredelitve, saj je ona samo prehodno stanje med dvema orientacijama. ki si stojita nasproti kot dve enako mogoči poti vse do one skrajnosti, ko lahko postane izbira neizogibna, negotovost pa vsaj trenutna gotovost, čeprav z vsemi nadaljnimi neznankami...
Med tema dvema mejama je, kakor vidite, dovolj prostora za vse mogoče domneve, ki se danes postavljajo v političnih razgovorih v Scfiji. (In menda, ne samo v Sofiji!) Težko je v nekaj dmh izčrpati vsa vprašanja, ki se v dnevnem poročanju označujejo za »pereča«. Perečnost nekaterih specifično balkanskih problemov pa danes najlaže spoznate v razgovorih z Bolgari, ki vam v tem pogledu radi in obilno pc trežejo. Končni vtis, ki se ga ob takih razgovorih ne morete iznebiti, je značilni zaključek, ki ga postavljajo Bolgari sami: Bolgarija je danes ključ do Balkana. Mi bi dodali: ključ do združenega Balkana...
Kdo ima ta ključ v svojih rokah? Bolgari vam odgovarjajo odrezano in samozavestno: .Jugoslavija in Bolgarija! Obe skupaj! Od te trditve pa je samo korak do nadaljnjega zaključka: Jedro Balkana je slovansko, njegova bodočnost je odvisna predvsem od sodelovanja obeh slovanskih držav na tem področju. To slovansko noto rai . vpletajo v razgovore tako politični Kakor nepolitični ljudje, oni »na vrhu« in oni »na dnu«. Govoril sem s preprostim kmetom v sofijski okolici, ustavil sem bolgarskega delavca na sofijski ulici, debatirali smo ure in ure z bolgarskimi intelektualci, sprejeli so me predstavniki bolgarskega političnega življenja, vladni m ^pczicionalni, sprejel me je navdušeni oznanjevalec slovanskega bratstva na Balkanu, metropolit Štefan Sofijski — vsi so, kakor da bi se bili dogovorili, odkrivali svoja slovanska čustva in prikazovali tako balkanske kakor druge evropske probleme predvsem v slovanski luči.
★
Razstava naše knjige od 18. do 25. junija je bila predmet splošne pozornosti sofijske javnosti. Rekorden je bil njen obisk zlasti s strani sofijske srednješolske in akademske mladine. Prof. Nikola Sta-nev, podpredsednik že desetletja uspešno delujočega »Slavjanskega družestva«, ki je gostom iz Jugoslavije, kakor vselej, tudi to pot izkazalo vso svojo veliko naklonjenost in pravo slovansko gostoljubnost, je s pcno&om opozoril prav na to okolnost, da bi nam tako rekoč na živem primeru pokazal uspešnost vztrajnega sejanja slovanskega semena med doraščajočo bolgarsko mladino. Vsi so bili soglasni v tem, da je razstava naše knjige prekosila vsa pričakovanja. Otvoritvena svečanost je bila za Sofijo, kakor je pokazala presenetljiva udeležba iz vseh slojev sofijskega prebivalstva, kulturni dogodek v pravem pomenu te besede.
Slovansko duhovno vsmeritev kažejo Bolgari tudi s svojo veliko ljubeznijo do ruskega jezika, ki se ga mladina uči obvezno v srednji šoli. Zato so Bolgari pred tedni z velikim navdušenjem pozdravili otvoritev prve ruske knjigarne v Sofiji, ki se postavlja v vrsto številnih drugih inozemskih knjigarn, jih pa po obiskovalcih vse prekaša. Po površnem pregledu knjig, ki so tam naprodaj, sem dobil vtis, da se Bolgari zanimajo predvsem za zgodovino in čisto leposlovje.
Bolgari v splošnem zelo radi čitajo knjige in kažejo sploh veliko voljo po razširjenju svojega znanja, pri čemer pa se iz-ogibljejo površnosti. Javna predavanja z vseh področij človeškega udejstvovanja so pri njih vselej dobro obiskana. Priznati moram, da sem bil resnično presenečen, ko so sredi junijske vročine dodobra napolnili obsežno koncertno dvorano »Slav-janskega družestva«, kjer je v okviru prireditev v zvezi z razstavo naše knjige predaval kulturni urednik »Jutra« g. Božidar Borko o slovenski književnosti. V Ljubljani bi v junijski vročini nobeno, še tako zanimivo predavanje ne privabilo sorazmerno toliko hvaležnega občinstva, kolikor se ga je tedaj zbralo na tem predavanju. Izkazalo pa se je ob tej priliki tudi sofijsko časopisje, ki za časa bivanja naše delegacije v Sofiji ni prezrlo prav nobene, še tako omejene in intimne manifestacije.
*
Zavedlo bi me predaleč, ako bi hotel popisati sleherno pozornost, s katero so nas gostoljubni Sofijčani sproti presenečali. Nudili so nam najrazličnejše prilike za izlete v bližnjo in daljno okolico glavnega mesta. Najbolj pa se je izkazal sofijski metropolit sam, ki je delegaciji prostovoljno stavil na razpolago avtomobil za obisk nad 120 km oddaljenega Rilskega samostana. Ta pozornost vrhovnega poglavarja bolgarske pravoslavne cerkve bo ostala vsem v prav tako trajnem spominu kakor njegove globoke in iskrene besede, ki nam jih je spregovoril v posebni avdienei. Njegova visoka izobrazba, sve-
tovna razgledanost in vsestranska informiranost, predvsem pa njegovi jasni pogledi v bodočnost južnih in drugih Slovanov so napravili na vse najgloblji vtis. Da bi bilo takih apostolov bratske ljubezni več, čedalje več!
Po dveh letih od prvega obiska med Bolgari sem opazil marsikakšno razliko v medsebojnem poznavanju. Povsod sem srečaval to pot ljudi, ki so se mi pohvalili, da že poznajo Ljubljano in Slovenijo, pa tudi tega ali onega Ljubljančana, ki so mi zanj izročali pozdrave ali napovedovali v kratkem nov obisk pri nas. Med mladino, med intelektualci, med trgovci in tudi med preprostimi ljudmi sem srečal vse polno takih poznavalcev naših krajev, tu in tam pa tudi poznavalce našega jezika in naših domačih razmer. Slovence, ki žive v Bolgariji, prav tako poznajo. V zadnjem času niso več osamljeni primeri Slovenk, ki so se poročile z Bolgari. Medsebojne vezi so se torej v teh dveh. treh letih pogostejših medsebojnih obiskov že precej na gosto spletle, čiin bolj se medsebojno spoznavamo, tem bolj seveda odkrivamo tudi veliko sorodnost obeh jezikov. Poznavanje jezikov pa spada nedvomno med prve temelje uspešnega kulturnega sodelovanja, ki ima že toliko pogojev za uspešno poglabljanje. -
Knjižničar narodnega sobranja in znani bolgarski književnik Pantelejev nas je presenetil s tolikšno slovensko biblioteko, da bi marsikateremu Slovencu bila v čast. V taki družbi ni nobena beseda o medsebojnem zbliževanju fraza.
V iskanju raznih področij stvarnega sodelovanja vidim najplernenitejši smoter medsebojnih obiskov, ki postajajo toliko bolj koristni za obe «=trani, kolikor bolj zapuščajo začetno čustveno fazo in se omejujejo na realne smotre. Teh je veliko in deia je tu za vsakega, ki se zavzema za poglobitev našega sodelovanja z bolgarskimi brati, več ko dovolj. Samo trezno in premišljeno delo, ki si ne stavi ciljev s skoki, lahko rodi velike rezultate. Tudi najvišje stavbe imajo svoje temelje...
Dr. Branko Vrčon
Narodno gledališče v Sofiji
S pota v Bolgarijo
Ko začenjam pisati to reportažo o deželi, ki je vredna našega posebnega zanimanja, so vsi doživi j eni vtisi tako sveži, da se mi zdi, kakor da mi še vedno drhti v sluhu melodija bolgarskega jezika in kakor da še vedno iz vida ni izginilo neskončno ru-menilo zrelega žita, s katerim so tako obilno posejane ravnice in hribi bolgarske zemlje Prav tiste dni so se začeli v te blagoslovljene plasti, ki tvorijo največji ponos te dežele in vir njene moči. zajedati kose in srpi, da vzamejo zemlji njen najkoristnejši plod. Za tako korenito agrarno deželo, kakor je Bolgarija, je žetev eden najpomembnejših pojavov, ki mu dajejo ljudski običaji vprav obredno in simbolno značilnost. Videl sem stotine žanjcev in žanjic na rodovitnih bolgarskih poljih, in pogled na te pridne delavce, čijih stare narodne noše so se prijetno prilegale barvi polj, mi ostane trajneje v spominu, kakor marsikaj, ker bi se v filmskih podobah naglega potovanja zdelo važnejše in značilnejše.
Hodil sem po bolgarski deželi kot človek, ki išče predvsem duhovno-kulturnih speznav, hodil sem z. dušo esteta, toda povsod in vedno je skozi razgovore o kulturi, o literaturi, glasbi, o slikarstvu prodiralo neko ime, ki predstavlja osnovni motiv vsega, kar je resnično bolgarskega, pa naj ima še tako duhovno formo. To ime je: zemlja. V razgovorih z bolgarskimi
pisatelji, ki so pisca spravljali s svojo ljubeznivostjo v nemalo zadrego, je tako to ime središčna točka, po kateri se je mogel človek usmeriti, kakor mornarji po Dolarni zvezdi. Kdor hoče spoznati bolgarski narod, kdor mu hoče pogledati globlje v dušo, mora vedeti, da je to izrazite in zavestno kmečko ljudstvo, ki vse svoje tradicije enako kakor vse svoje narodne ideale in sanje veže z zemljo. Priznati moram, da mi je ta tesna spojenost bolgarskega duha z zemljo in kmetstvom delala izprva težkoče in da nisem mogel takoj razumeti, čemu ti pisatelji tolikaj naglašajo ljudski, kmečki, vaški element v svoji duhovni kulturi, v svoji slovstveni in umetniški proizvodnji; kakor da ne bi sploh imeli mest in meščanstva, pa tovarniških dimnikov in delavskih vprašanj. Sele počasi sem prodrl v smisel njihovega zavestnega stremljenja, da bi ostali tesno spojeni z zemljo. Bolgari so ohranili tudi v višjih družbenih plasteh antično ljubezen do zemlje, spoštovanje do dela. ki prinaša ljudstvu kruha. Mesta so relativno mlada, če se povprašujemo po njihovi socialni strukturi, po poreklu prebivalstva ne pa po kamenju in arhivskih zapiskih. Velika večina sofijskega prebivalstva poteka s kmetov ali so potekli s kmetov vsaj očetje. Tudi njihovi najpomembnejši pisatelji so kmečki sinovi. Nekateri, kakor na pr. robustni K. Petkanov. eden največjih njihovih današnjih epikov, so ohra-
gulacijo nahajala palača, za katero je izdelal načrt Nikola Pašič, ko je živel kot emigrant v Bolgariji.
Etnografski muzej, katerega ravnatelj je znameniti bolgarski komediograf Štefan Kostov, je na trgu Narodnega sobranja št. 7. V njem je krasna zbirka bolgarskih etnografskih predmetov ter arhiv bolgarskih revolucionarjev Save Rakovskega, Vasila Levskega, Hrista Boteva in drugih. Zanimiv je top, izdelan iz črešnjevega lesa. ki so ga hoteli bolgarski revolucionarji uporabljati v borbi za osvobojenje.
Prirodopisni muzej je last bolgarskega kralja ter se nahaja na bulvaru carja Osvoboditelja št. 1. V njem se nahajajo v trinajstih dvoranah številne zbirke živali, ki jih je preko 15,000.
Razen tega je še živalski vrt, ki ga je ustanovil knez Aleksander Batemberg; v ulici Levski št. 4 je vojni muzej, v ulici carice Eleonore je kavalerijski muzej, pri sv. sinodu cerkveno-arheološki, v ulici Va-zova št. 10 pa muzej Ivana Vazova. V neposredni bližini živalskega vrta je botanični vrt z rastlinami z vsega sveta a največ z Balkanskega polotoka.
Parki
03rednji mestni park se nahaja nasproti kraljevega dvora. V njem je kazina z lepo dvorano za koncerte in zabave ter velikim restavracijskim vrtom. Borisov park je v bližini univerze, preko Orlovega mosta. Tvori ga 100 ha s cvetjem in raznim drevjem zasajene zemlje. V njem so razna športna igrišča, junaški stadion ter poseben park za otroke. Razen omenjenih dveh parkov jih je v raznih predelih mesta še šest.
Obiskovalci Sofije se bodo v mestu najlažje orientirali s trga med spomenikom
carja Osvoboditelja in Narodnim sobranjem. Tu se nahajajo: spomenik carja Osvoboditelja, Nar. sobranje, ministrstvo za zunanje zadeve, akademija znanosti, etnografski muzej, dijaški dom, univerza, cerkvi sv. Sofije in Aleksandra Nevskega državna tiskarna, slikarska akademija itd Od tu se pride tudi v Borisov park. do Živalskega vrta in Batembergovega mavzoleja. V bližini so tudi kraljevski dvor, prirodopisni muzej, ruska cerkev ter poslopja raznih poslaništev. Tu je tudi oficirski dom in če se od njega napotimo v ulico Rakovskega, pridemo do zgradbe finančnega ministrstva, nasproti katere se nahaja impozantna stavba hotela »Slavjanska beseda«, malo dalje pa palača narodne knjižnice ter bolgarske zemljedelske in zadružne banke. V Slavjanski ulici sta trgovska zbornica in narodno gledališče. Skozi mestni vrt se pride v ulico Lege, kjer se nahaja arheološki muzej. Od tam na bulvar Dondukov in po njem do cerkve sv. Nedelje. kjer je glavno krišišče vseh sofijskih tramvajev.
Cerkve
Ne samo najstarejša cerkev, ampak sploh najstarejša sofijska zgradba je cerkev sv. Jurija, ki je v ulici carja Kalojana. V rimski dobi je služila za kopališče, v petem stoletju pa je" bila pretvorjena v cerkev. V 16. stoletju so jo Turki pretvorili v džamijo. a po osvobojenju je bila zopet spremenjena v krščansko cerkev.
Cerkev sv. Sofije, po kateri ima bolgarska prestolnica svoje ime, je bila zgrajena za časa cesarja Justinijana (527—565). Tudi njo so Turki pretvorili v džamijo. Ko jo je leta 1818 in 1858 potres znatno poškodoval, so jo Turki spremenili v skladišče orožja. V zadnjih letih je bila restavrirana in danes zopet služi krščanskemu bogo-
služju. Nahaja se na trgu Aleksandra Nevskega.
Najimpozantnejša zgradba Sofije je cerkev Aleksandra Nevskega, ki so jo začeli graditi leta 1904 in je bila posvečena leta 1924 Zgrajena je v spomin na veliko delo carja Osvoboditelja Slog je rusko-bizan-tinski z mnogimi korekturami in modernimi okraski. Ima obliko velikega trinad-stropnega broda. V zvoniku je 12 zvonov, od katerih tehta največji 12.000 kg. Svoje ime je cerkev dobila po ruskem svetniku Aleksandru Nevskem. patronu carja Osvoboditelja. Cerkev ima pozlačene kupole ter je dolga 70 m, široka pa 55. Slike na zunanjih stenah so umetniški mozaik, vse notranje stene in strop pa so poslikani s prekrasnimi freskami.
Sofijska stolna cerkev je cerkev sv. Nedelje, ki je bila dozidana leta 1856. V njej počivajo zemeljski ostanki bolgarskega revolucionarja Save Rakovskega. Spomladi leta 1925 je bil v cerkvi izvršen znani atentat, ki jo je silno poškodoval Popravljena je bila šele leta 1933. Zanimivo je, da narod iz sofijske okolice cerkev imenuje cerkev sv. Kralj. V njej se namreč nahaja nestrohnjeno telo srbskega kralja Miljutina in narod veruje, da je velik svetnik in čudotvorec. V tej veri je ljudstvo še posebno utrdilo dejstvo, da so relikvije kralja Miljutina tudi ob priliki atentata 1. 1925 ostale popolnoma nepoškodovane.
Razen omenjenih cerkva ima Sofija Se mnogo drugih pravoslavnih hramov, od katerih je najbolj znana cerkev sv. Cirila in Metoda z znamenitim lesenim ikono-stasom. ter cerkev Sedmih mučenikov v ulici grofa Ignjatijeva. Zgrajena je na mestu, na katerem se je nekoč nahajala zloglasni »črna džamija«, ki je dolgo časa služila za jetnišnico. Razen pravoslavnih
nili ne le v delu, temveč tudi v svojem osebnem stilu nekatere zdrave kmečke poteze. V sodobni bolgarski književnosti je danes malo tako zvanih svetovljanskih ljudi. Vsa potreba poveličevanja, razumevanja. ljubezni do nečesa velikega in nad-osebnega se danes obrača k zemlji in ljudstvu kot dvema osnovnima sestavinama bolgarskega naroda. Vse druge vrednote se zde negotove in spremenljive; vsa druga gesla so v primeri s tem kultom plehka in bežna moda. Ni treba sklepati, da je to v kakšni zvezi z nekdanjo konjunkturo poljedelske stranke po doktrinah Stambo-lijskega. Ne, čaščenje zemlje in povezanost bolgarskega kulturnega človeka s kmečkim svetom utegne biti globoka potreba, duševna značilnost Bolgara, ki sledi — kakor vsak mlad narod — svojemu instinktu. Zato so Bolgari bolj kakor Cehi s svojo industrijsko - proletarsko demokracijo in bolj kakor Poljaki s svojo aristokratsko tradicijo in danes celo bolj kakor Rusi s svojim novim eksperimentalnim ustrojem nositelji in predstavitelji starega slovanskega duha, kakor ga je zaslutil romantik Herder: duha, v katerem se izraža veko-vita izkušenost kmeta in njegova večna, čeprav včasi mučna in nehvaležna spojenost z zemljo.
Zato je v tej deželi prevažnega pomena agrikultura, in zato so razgovori o duhovnih vrednotah tolikokrat preskakovali k njenim vprašanjem Bolgarsko poljedel-
stvo je danes v veliki preobrazbi; po načrtni gospodarski politiki se spreminjajo nekatere njegove osnove, ki imajo namen, da spravijo narod iz krize, v katero ga je vrgel svetovni položaj na agrarnem trgu. Afei.iK uit urna Bolgarija se levi. se pre-snavlja, a to pomeni, da se spreminjajo tudi nekateri temelji duhovnega reda. Velikopotezni načrti za reorganizacijo poljedelstva, zlasti glede na možnosti, ki se odpirajo izvozu z gojitvijo industrijskih rastlin v klimatično ugodnih krajih, s komasacijo kmečke posesti, z irigacijo tal itd., morajo — če uspejo — v štirih letih povišati povprečni življenjski standard Bolgarov za skoraj dvakratno višino. To niso majhne zadeve, to so reči, ki odločajo o tem, kako bo bolgarski narod kot kmečki narod ohranil svoj obstoj in svoj napredek. Zato bom o teh rečeh še pisal. Videl sem te zadeve ne kot probleme na papirju, marveč kot radostno in živo stremljenje, kot delo. kot nekaj, kar navdaja Bolgare z upanjem, ljubeznijo in vero. In verjemite. da sem jih občudoval prav v tem: v njihovi pristno slovanski težnji, da ohranijo zvestobo domači zemlji in da dvignejo svoje ljudstvo na višjo stopnjo napredka in uspeha z modernimi sredstvi in z ljubeznijo do dela, vsakdanjega, trdega, a hvaležnega dela. Videti, doživeti narod v taki metamorfezi — to je eden naj silne jših vtiskov, ki jih lahko prinese človek s take poti!
Bolgarija in Jugoslavija Imata 22 milijonov
prebivalcev
Kraljevina Bolgarija obsega 103.146 km* in je po svoji površini 3 in pol krat večja nego Belgija (30.500 km*) ali Nizozemstta (34.180 km«) in tudi mnogo večja nego Danska (42.900 km2), Portugalska (91.770 km«) ali bivša Avstrija (83.870 km2). Le mak) pa zaostaja Bolgarija po površini za Madžarsko, ki ima sedaj po priključitvi Južne Slovaške in Podkarpatske Ukrajine okrog 118.000 km2. Tudi bivša Ceškoslo. vaŠKa republika ni imela mnogo večje površine, saj je obsegala le 140.450 km*.
Po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo 31. decembra 1934., je imela Bolgarija 6,090-000 prebivalcev. Ob koncu leta 1938 pa je število prebivalcev naraslo na 6,415.000. Letni prirastek prebivalstva je v Bolgariji zelo velik, saj naša 132% in le malo zaostaja za prirastkom prebivalstva v Jugoslaviji (1.48°/o, v Poljski (166%) in v Nizozemski (l '5°/o). Zaradi primerjave naj navedemo, da znaša letni prirastek prebival, stva v stari Nemčiji le 0.55%, v Angliji 0.53% v Italiji 0.83«/o. in v bivši Češkoslovaški' 0-80%, v bivši Avstriji pa komaj 0.31% in v Franciji le 0.03°/o.
Jugoslavija in Bolgarija, ki sta tesno združeni s paktom o večnem prijateljstvu, skupaj imata na skupni površini 350.688 km2 preKo 22 milijonov prebivalcev, od tega okrog 20 milijonov Južnih Slovanov, in sicer:
Jugoslavija 247.542 15.630.000 Bolgarija	103.146 6.415.000
350.688
22.045.000
Skupaj
Po površini prekašata Bolgarija in Jugoslavija skupaj Veliko Britanijo, ki ima le 342.400 km2, pa tudi Italijo, ki ima 310.200 km2; le malo zaostajata za Poljsko, ki ima 488 640 km2. Nemčija pa ima danes s priključenim ozemljem Avstrije in Sudei.ov in skupaj s češko-Moravsko 632.600 km2 in je torej po površini tudi le za 80% večja nego Jugoslavija in Bolgarija skupaj. Ju. goslavija in Bolgarija nudita vsekakor še dovolj življenjskega prostore za naglo rastoče število prebivalcev in lahko postane, ta, tesno združeni, vodilna sila v juž-novzhodni Evropi.
te«
Le naprej brez mira
Bolgarska pobuda ob vseftmaškera zletu
Pred 70 leti sta Ljuben Karavelov m Svetozar Markovič z vso vnemo delovala za zedinjenje malih balkanskih narodov. Njuno delo so mnogi »pozitivni« ljudje zasmehovali in ovirali. Njune ideje pa je visokošolska mladina iz zadnjih iet preteklega stoletja sprejela z navdušenjem. Vnela se je-borba, v kateri so zmagah oni, ki so delali pod geslom: »Bolgar ne sme imeti bližjega brata oct Srba, a Srb ne več. jega prijatelja od Bolgara. Njun? sloga je jamstvo za svobodo južnih Slovanov « Tako je pisal časopis »Zastava« dne 24. januarja 1869.
To naporno delo je bilo prvič kronano leta 1904 ko se je sestal v Beogradu »Jugoslovanski omladinski kongres«, kjer je bil sklenjen sporazum slovanske mladine na Balkanu na temelju solidarnosti, vzajemne pomoči in enakopravnosti. Po kongresu sta se bolgarska in srbska omladma lotili intenzivnega dela za uresničenje začrtanih programov. Njuno delo je bilo te. žavno, a plodno. Začela se je prva izmenjava dijakov, prirejale so se umetniške razstave, književni večeri in druge kulturne prireditve. Navdušenje in zaupanje na obeh straneh je v kratkem razčistilo ozračje, ki je bilo do tedaj zastrupljeno.
Pokret za bližanje ni nastal samo med Srbi in Bolgari, ampak sta sodelovali, in to precej aktivno tudi hrvatska in slovenska omladina (dr. Žerjav, Pustosiemšek in dTugi) in tako podčrtali željo po edinstvu vseh južnih Slovanov. Toda preden je mo. gel ta pokret roditi trajne sadove in tako prekvasiti oba naroda, da bi ju res ne moglo ničesar več razdvojiti, je prišla svetovna vojna. Mladina obeh narodov je umirala v dveh nasprotnih si taborih, v boju druge proti drugi.
A tudi to je za nami. Zopet je prevlada, lo sorodstvo duše in krvi. Podpis pakta o
cerkev sta v Sofiji še dve katoliški, protestantska, tri židovske sinagoge in turška džamija Poleg tega imajo svoje cerkve še Armenci, Grki in Rumuni.
Okolica SoHje
Knjaževo, vas 8 km zapadno od Sofije. Do vasi vozi tramvaj št 5. V vasi so znamenite toplice za živčno bolne.
Vladaja, živopisna vas, 15 km od Knja-
ževa.
Gornja Banja, 9 km zapadno od Sofije pod Ljuljin planino. Ima moderno urejeno termalno kopališče. Voda ima 42 stopenj.
Bojana, vas 8 km od Sofije. V njej je znamenita cerkev, ki je bila zgrajena za časa carja Konstantina Asena (1259). Na južni strani cerkve je grob kraljice Eleonore, žene kralja Fedinanda, ki je umrla med svetovno vojno.
Bankija je priljubljeno letovišče, oddaljeno 18 km od Sofije. Ima zdravilne mineralne vrelce. Med Sofijo in Bankijo so odlične avtobusne in vlakovne zveze. Po svoji ureditvi spominja na Rogaško Slatino.
Ovčija-kupel so zelo obiskovane toplice ob tramvajski progi Sofija—Knjaževo.
Ob cesti v Samokov je 13 km južno od Sofije vas Pančarevo z mineralnim izvorom 46° C. V bližini vasi so razvaline samostana in trdnjave Urvič.
Izlet v znameniti Rilski samostan zahteva dva dneva. Samostan je 1150 m visoko v Rilskem pogorju ter je oddaljen od Sofije 120 km Zgrajen je bil v desetem stoletju in je večkrat pogorel Je največji samostan na slovanskem jugu ter je bil zlasti v časih turškega suženjstva središče bolgarske duhovne kulture.
večnem prijateljstvu je samo sankcioniral željo obeh narodov. Na novo so se odprla srca bratov po krvi od Triglava do Črnega morja- Spet je misel na mir in večno prijateljstvo med nami nam vsem skupna misel. Danes nam je ta misei potrebnejša kot kdajkoli. Mladina je spet poklicana, da spregovori tudi v tem pogledu prvo besedo.
Morda bi spet kazalo sklicati kongres slovanske omladine, kjer naj bi se izdelal načrt za "istematično delo To delo raj bi obstojalo predvsem v izmenjavanju mladih ljudi, v sodelovanju slovarskega tiska, v slovanskih knjižnicah, v skupnem učenju slovanskih jezikov po' gimnazijah in še v marsičem drugem.
Za vse to mora biti omladina pripravljena, pripravljena pa mora biti tudi na žrtve, ki jih bo zahtevala od nje sedanjost.
Delati moramo! Neutrudno in iskreno, za ustvaritev resnično večnega miru in bratstva! Mladina naj bo kažipot v tem delu!
Le naprej, brez miru .. . Temelji, ki so jih postavili naši predniki, so dovolj moč. ni. Zdaj nam je treba samo še na njih dalje graditi. Razum in volja do miru med biatskimi narodi nas bosta podprla.
Štefan Atanasov
Vsejunaški zlet v Sofijo
Vse udeležence zleta v Sofijo opozarjamo, da je župa objavila dokončna navodila v »Jutru« dne 4. t. m. in v svoji okrožnici z istega dne. Vsa ostala poročila so deloma netočna in so prišla v dnevnike brez vednosti župne uprave. Vsi udeleženci se zberejo v četrtek dne 6. t. m. ob pol 19. na telovadišču Ljubljanskega Sokola, od koder bo skupen odhod z godbo na čelu na kolodvor. Prosimo vse, da se zaradi reda, hitre razdelitve zletnih znakov in razdelitve v vagone točno držijo danih navodil.
2upno vodstvo žleta
Vsem udeležencem potovanja JBlige v Bolgarijo
Ljubljana, 5. julija
Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljublja. ni opozarja vse, ki so se prijavili za njeno potovanje v Bolgarijo in Carigrad, da je odhod skupine iz Ljubljane v soboto 8. c. m. z brzovlakom ob 4.46. Vsi udeleženci naj bodo na kolodvoru vsaj 20 minut pred odhodom vlaka ter se naj prijavijo g. dr. Svetozar ju Ilešiču, ker bo tajnik g. Veko-slav Bučar odpotoval že dan preje v Beograd. Oni, ki nameravajo vstopiti v Zidanem mostu, naj se pripeljejo v Zidani most tako. da se ob 6. zjutraj lahko pridružiji skupini iz Ljubljane. Voznih listkov ni treba kupiti nikomur, ker so kupljeni za celo skupino že v Ljubljani; torej tudi za tiste, ki se pridružijo v Zidanem mostu. Vse ostale podrobnosti prejmejo izletniki od g. Bučarja po prihodu v Beograd.
Vreča z zlato rudo
Neki stražnik v Chicagu je aretiral v Grantovem parku družino, ki je spala na prostem. Bila sta oče, mati in otroci. Stražniku se je čudno zdelo da ležijo vsi člani družine na vreči, ki je bila polna težkih trdih predmetov. Preiskava je pokazala, da se nahaja v vreči ruda z drobci zlata. Vrednost vreče predstavlja premoženje nad tisoč dolarjev.
Gospodarstvo
Trenja okoli hmeljskega zakona
O važnosti hmeljarstva za naše narodno gospodarstvo, zlasti za naš slovenski del, ne gre izgubljati dosti besed, saj vemo, da prinese v desetletnem povprečku ta kultura v našo banovino letno okrog 30 milijonov zdravih deviz, ki so jih deležni iz hmeljarskih rok obrt, industrija, gozdni posestniki (za hmeljevke) in tisoči obiralcev iz najrevnejših predelov naše banovine. Zato pa je treba vse opreznosti pri sestavi osnutka za hmeljski zakon, ki bo za dolga leta odrejal usodo hmeljske kulture in vseh poslov okoli nje. Danes navidezno nepomembna določba tega se morda kmalu utegne prav bridko maščevati našemu hmeljarju.
Pribiti je treba, da nikakor ne gre upoštevati neupravičenih želj in blagih nasvetov, ki so stavljeni od ozkega kroga ljudi, ki so imeli dolga leta v neurejenih hmelj>-skih razmerah obsežen, kalen ribnik, v katerem so prav s pridom ribarili. Kakor izvemo, so se iz zakonskega osnutka že odpravile cvdnosno omilile tiste določbe, ki hi s svojo, morda dobro mišljeno, trdoto preveč zadele našega hmeljarja. Pametna in izkušena roka utegne še koristno obrusiti osnutek. Nikakor pa ne moremo molče preko nekih okolnosti, ki že nekaj mesecev zavlačujejo pravočasno vzakonitev tega načrte, da bi bili deležni naši hmeljarji dicbrot novega zakona še v letošnji prav odločilni sezoni. Ker gre za življenjsko važne vzpremembe v tem osnutku, moramo neustrašeno dvigniti svoj glas, pa čeprav bi utegnilo to komu nemilo vtepati. Za vedno bi sicer ležal na nas očitek, da smo z molkom odobrili škodo, ki grozi ogromni večini naših hmeljarjev, če bi se izpreme-nili dosedanji okoliši.
Dolgoletne izkušnje so namreč razdelile naše hmeljarstvo na okoliše z ozirom na "kakovost hmelja in razsežnost hmeljske kulture. Tako določa sedanji pravilnik za zruimkovanje hmelja iz leta 1932. okoliš »Južnoštajerska - Savinska dolina« za sodne okraje Celje, Gornji grad in Vransko, vse ostale kraje pa imenuje »Dravska banovina«. Novi zakonski osnutek se drži istih načel, le da je pustil novemu okolišu podoznačbo »Savinjska dolina«, za ostale kraje banovine pa predvideva oznako »južnoštajerska« brez podoznake in obvezno znamlkovanje. Pa se je oglasil ambici-jozen gospod že na prvi anketi v januarju v Celju in zahteval, da se raztegne podoz-načba »Savimska dolina« na ves slovenje-graški okraj. Namesto utemeljitve te svoje zares hudo čudne zahteve, je zagrozil tisti gospod, da bo napel v nasprotnem primeru vse strune, da ne bo osnutek vzakonjen. Kakor so pri nas poeosto nemogoče stvari verjetne, so zares sedli na njegove strune neki vplivni ljudje, ki sedaj pestijo večino hmeljarjev, da se uklone diktatu tega gospoda, ki se — med nami rečeno — razume na hmeljarska vprašanja, kakor zajec na boben. Zastopniki iz šoštanjskega sodnega okraja pa ne drže povsem discipline, ker so uvidevnejši in terjajo pod zaščito druffih vplivnih oseb, da se vsaj šoštanjski sodni okraj vključi pod označbo »Savinjska dolina«. Od teh so se pa zopet odcepile +ri občine istega sodnega okraja Št. An-drs5„ Št. Janž in Št. IIj. ki zahtevajo zase pritegnitev pod »Savinjsko dolino«, dočim jo ostalemu srezu odrekajo z uvaževanja vrednimi ugovori. Sedaj divja prav huda
Pobiranje obirambfsga prispevka na re&tiai in dividendni davek
Finančno ministrstvo tolmači sedaj določbe 8. in 9. točke § 19/11 finančnega zakona glede pobiranja prispevka za obrambni fond tako, da se olajšave za osebe, ki imajo 3 ali več otrok in poostritve za ne-oženjene in poročene ali vdovce brez otrok m uporabljajo pri odmeri prispevka na podlagi dividendnega davka in rent nega davka, kadar se ta dva davka pobereta z odtegljajem.
Glede pobiranja posebnega prispevka k dividendnemu. davku je dalo finančno ministrstvo Centrali industrijskih korporacij pojasnilo, da se prispevek na dividendni davek plača na podlagi vsote, ki se posamezni osebi odtegne pri izplačilu dividen-de in ne na dividendni davek, ki odpade na posamezni kupon. Posebni prispevek se mora plačati od vseh dividend, ki se izplačajo ali odobrijo po 1. juliju t. 1., ne glede na to, na katero leto se nanašajo.
IMsilna uporaba celulozne volne v Nemčiji
Nemčija je v zadnjih letih naglo dvignila svojo produkcijo umetnih tekstilnih vlaken, zlasti celulozne volne (Zelwolle) ali umetnega bombaža, že predlanskim je produkcija celulozne volne znatno prekoračila produkcijo umetne svile. Leta 1933 je Nemčija proizvajala vsega 4 milijone kg celulozne volne, leta 1937 že 100 milijonov kg, lani pa 155 milijonov kg. Produkcijska kapaciteta je letos že narasla 200 milijonov kg in jo nameravajo v kratkem povečati na 325 milijonov kg. Produkcija umetne svile se ni v enakem tempu dvigala. Le. ta 1933 je znašala 29 milijonov kg, predlanskim 56 milijonov kg, lani pa 65 milijonov kg.
Ki pred leti je uvedla Nemčija prisilno uporabo celulozne volne, zlasti kot nadomestilo za bombaž in deloma za volno. Predpisala je odstotke, v katerih se morajo umetna tekstilna vlakna primešati naravnim. Ti odstotki so bili zadnja leta povišani. Sedaj pa je izdana nova naredba, po kateri se smejo od 1. julija gotovi predmeti izdelovati samo Iz tkanin, ki ne vsebujejo nobenega bombaža temveč Samo celulozno volno ali umetno »vilo. To so pred. vsem predmeti, kjer se ne zahteva velika tipežnost, in modni predmeti. Naredba izrecno navaja, kateri predmeti se morajo izdelovati izključno iz umetnih tkanin. To so predvsem pokrivala za postelje, prešite odeje, zastave, podloge za obleke, podloge za rokave, senčniki za vrtove, kravate senčniki za svetiljke, prevleke za pohištvo, obleke za plažo, preproge, bar-ani namizni prti, domače obleke jutranje obleke itd. Isti predmeti se tudi ne smejo izdelovati iz platna ali tkanin, ki vsebujejo lanena vlakna. Končno je prepoveda. no izdelovati tiskano tekstilno blago iz bombažnih aH lanen'h tkanin. Za ostale vrste tekstilnega blaga so predpisani mi-
borba med vsemi temi medseboj in skupno zoper strnjeno savinjsko hmeljarsko večino, ki noče priznati, da naj bi bilo tudi naše hmeljarstvo predmet političnih trenj
in barantij.
Zakaj pa se ti Nesavinjčani tako srdito potegujejo za tuje ime, ki jim ne pritiče, bo vprašal nepoučen čitatelj in celo marsikateri hmeljar. Preteklo soboto je bila nalašč za rešitev tega spora dolgotrajna in prav burna anketa na celjskem sreskem načelstvu. Prav v črno je zadel eden zastopnikov iz šoštanjskega sreza, ko je rekel: »Mi hočemo oznako »Savinjska dolina« zato, da bomo prodajal! svoje blago kakor Savinjčani, ne pa za 5 ali več dinarjev ceneje.« Zakaj pa prodajajo ceneje? Neobvezno znam/kovanje hmelja se je zadnja leta že tako uvedlo, da zahteva trgovina že za 80% blaga certifikat in plombo. Kakor rečeno se znamkuje z znamko »Južnoštajerska - Savinjska dolina« le hmelj iz sodnih okrajev Celje, Gornji grad in Vransko«, drugi pa le z »Dravska banovina«. Ker je pod prvo oznako blago kvalitetno boljše in so ti naši hmeljarji zavednejši in bolj trdni pri prodaji, dosegajo boljše cene. Obeh teh pogojev Slovenjegradčani ne izpolnjujejo. So to večinoma mali, priložnostni hmeljarji, ki bi le tu in tam morda utegnili pridelovati z ozirom na talne in podnebne razmere kvalitetno, savinjskemu podobno blago, toda nimajo potrebnih sušilnic in zlasti ne skladišč. Suho blago nasipljejo na pode (skednje), kjer se onečedi s slamo, mrve, s perjem ter odpadki koksši. Spravilo prosa in drugih pridelkov na skedenj jih sili k nagli prodaji ali drugače rečeno k ponujanju. 2.e sedaj kvarijo ti malopridni hmeljarji vsako ceno, ker se trgovina vrže najprej v te obrobne okraje, kjer lahko poceni kupi pridelek.
Vprav različnost znamkovanja je zadnja leta pokazala, da je to učinkovito sredstvo za obrambo dobrega glasu pravega »savinjskega« hmelja. Kar smo z velikimi težavami v letih dosegli, to nam hoče sedaj na mah uničiti nepoučeni kričae. Njegovim povsem neupravičenim zahtevam so nekateri obrobni hmeljarji nasedli v nadi, da bodo pod novo znamko izenačeni s pravimi Savinjčani tudi v cenah. Toda v tem se bridko motiio. Trgovina ne imena, terr.več kvaliteto. Kdor te nima, mora biti skromnejši v chb.	pa se
nekaj drugega: če bi se raategmnla savinjska znamka ra te priložnostne hmeljarje, bi biii prav ti slabi feraeljani tisti, ki bi izigravali s svojim slabim bTagom, nepoučen ostjo in nediscipliniranostjo o sodo ostalih brnel,ja?fev. Upamio, da ne bo nikogar na pristojnih mestih. M bi upal vzeti nase odgovornost za priključitev kakršnihkoli novih okolišev k staremu savinjskemu okolišu. Za nekaj prav dvomljivih tisečakcv v korist malomarnim, priložnostnim hmeljarjem, se ne sme dopustiti, da bi savinjski hmeJf prišel na slab glas, da bi izgubili stari hmeljarji letno težke railiione. To srro morali odkrito povedati, dokler še ni prepozno Če pa bi se storila neumnost, je pa tudi dobro, da bo vsak hmeljar videl, komu se ima zahvaliti za nastalo škodo. Gospodarska vprašanja niso igrače, zato naj ne bi bila predmet barantanj in političnega prestiža.
Janko Kač
nimalni odstotki uporabe umetnih tekstilnih vlaken. Te omejitve ne veljajo za bla-go, ki se izvaža v inozemstvo.
Gibanje klirinških računov z inozemstvom
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje ponovno povečanje salda našega klirinškega dolga v Italiji, in sicer za iS.8 na 46J? milijona, din. Pravtako se je povečal naš klirinški dolg v Poljski za 1.3 na 19J5 milijona din in v Madžarski za 0.6 na 7.5 milijona din. Zmanjšal pa se je naš klirinški dolg v Rumuniji za 1-1 na 4.2 milijona din.
Med. aktivnimi kliringi zaznamuje kli-ring a Nemčijo ponovno zmanjšanje za 1.44 na 13-18 milijona mark. Ker se je že v tretji četrtini junija salda naših terjatev v Nemčiji zmanjšal za 4 milijone mark znaša celotno nazadovanje v drugi polovici junija 5.4 milijona mark- To občutno nazadovanje je posledica velikih plačil od strani naših uvoznikov nemškega blaga, ki so brla izvršena v prvi polovici junija, ko je Narodna banka krila potrebo po markah, ki je zaostala iz prejšnje dobe pred povišanjem tečaja.
Saldo naših klirinških terjatev v češkoslovaški, ki se je od 8. junija do 22. junija skrčil od 24.7 na 3,5 milijona K, se je v zadnji četrtim junija zopet povečal na 8.6 milijona K. Stanje naših terjatev v Turčiji je ostalo nespremenjeno na višini 16.4 milijona dinv saldo v kliringu z Bolgarijo pa se je: zmanjšat za OlOS na 1.28 milijona din.
»Sartifle prva srbska točilniška industrijska riL «L JBeograd-Snaederevo) je imela lani Bari gliavmici 45 milijonov din 0.38 milijona d!in (1.61) čistega dobička. Investicije soi se povečale za 4.0 na 81.8, vrednost materiala za 7.6 na 36.1, in dolžniki za 1.6 na 8.4 milijona din. Zaradi povečanega poslbvaaja so upniki narasli od 41-5 na 52.3 imlijoinia din.
»Zorka«: prva jugoslovenska d. d. za kemično indtastrijo (Beograd-Sabac) izkazuje za lansko leto pari glavnici 15 milijonov din 2.1 milijorsa din čistega dobička (2.0), skupaj s prenosom dobička s prejšnjega leta pa 5.9 mil oona din. Zaradi novih investicij so nepisemičnine in naprave narasle na 69.9 milijona din (41J>). zaloge pa so se skrčile na 22.8 (30.8) in dolžniki na 29.5 milijona diim (44-1). Postavka upnikov se je povečala na 57-9 milijona din (54.8).
Splošna artavtaa dražba Maribor je imela lani pril glavnici 5 milijonov din 0.4 milijona dim čistega dobička tpr. L 0.3). V bilanci se j e zlasti povečala postavka blaga in polizdelkov na 8.7 milijona din (3.3). Dolžniki pa; so ostali nespremenjen! na višini 5.7 irčlijona din. Banke in upniki znašajo 13.7' milijona din (10.1).
Industrija platnenih izdelkov d. d. v Jaršah zaznamuje v bilanci za leto 1938 pri glavnici 10 milijonov din 0.88 milijona i din čistega dsobička (prejšnje leto 0.37). In- I
vesticije so izkazane z 18.7 milijona din, zaloge znašajo 11.3 milijona din, dolžniki 5.5 milijona din, upniki pa 25.1 milijona din.
Jugoslovenska tvornica za impregniranje lesa Guido Ruitgers d. d. v Hočah pri Mariboru je imela lani pri delniški glavnici 2 milijona din čisti dobiček 0.75 milijona din.	_
Gospodarske vesti
= Uvedba privatnega kliringa z Bolgarijo. Naš trgovinski promet z Bolgarijo se
doslej ni mogel razviti, predvsem zaradi težkoč v zvezi z dosedanjim plačilnim prometom. Leta 1934 je naš izvoz v Bolgarijo dosegel že 31 milijonov din, toda že naslednje leto je padel xia 4 milijone din. leta 1937 je znašal 11 milijonov din. lani pa zopet le 8 milijonov din. Uvoz blaga iz Bolgarije je leta 1936. dosegel 15 milijonov din, lani pa je popustil na 10 milijonov. Trgovinski promet med obema državama bi bil lahko mnogo večji. Ker pa je pogoj za povečanje trgovinskega prometa, da se plačilni promet uredi na povoljni osnovi, so bila nedavno v Sofiji pogajanja med predstavniki naše in bolgarske Narodne banke. Sklenjeno je bilo, da se uradni kliring opusti in zamenja s privatnim kliringom. Novi način plačilnega prometa bo začel v kratkem funkcionirati.
= Prodaja blaga v konsumnih proda-jafaricah industrijskih podjetij. Trgovinsko ministrstvo je glede prodaje blaga iz skladišč (konzumnih prodajalen) industrijskih podjetij izdalo banskim upravam naslednje pojasnilo: Namen takih skladišč je. da podjetje oskrbuje svoje uslužbence z življenjskimi potrebščinami po lastni nabavni ceni. Ker ta skladišča torej ne posluiejo zaaradi dobička, tudi ne spadajo ood določbe obrtnega zakona in analogno t"di ne pod določbe zakona o gospodarskih zadrugah in drugih zakonov, ki se nanašajo na tako poslovanje. Da pa ne bi taka skladišča ugodnosti zlorabljala na škodo trgovcev, ki morajo za tako poslovanje izpolnjevati mnogo težje pogoje in nesiti večja bremena, merajo pristojna oblastva paziti na to. da se giblje poslovanje teh skladišč v mejah, ki so jim določene. Glede na oritožbe, ki jih je prejelo trgovinsko ministrstvo, morajo paziti zlasti na to. da se v teh skladiščih prodaja blago samo osebam, ki so uslužbone pri dotičnem industrijskem pedjetju in so zavarovane pr' pristojnem organu socialnega zavarovanja. Drugim osebam smejo taka skladišča prodajati svoje blago le tedaj, ako prilagodijo .voje poslovanje določbam obrtneaa zakona. Ako tega ne store, pa kljub temu prodajo blaffo tudi drugim osebam, jih zadenejo sankcije po obrtnem zakonu Upravnim oblastvom je naročeno, da stalno pazijo na to. da taka skladišča industrijskih podjetij ne bi prekoračila svojega delokroga.
= Tarifni odbor se ne bo sestal. Pred
dobrim tednom smo prinesli beograjsko informacijo, da se bo v avgustu sestal tarifni odbor zaradi razprave o aktualnih tarifnih vprašanjih in o potrebi delnih korektur v tarifi. Za to zasedanje tarifnega odbora je v gospodarskih krogih zavladalo veliko zanimanje Sed^i pa prihaja iz Beograda vest. da bp seja tarifnega odbora sklicana šele ob koncu letošnjega leta.
= Feromangan iz domače rude. Družba „La Dalmatienne«, ki izdeluje na elektnj-termični način feromangan, je pričela uporabljati manganovo rudo iz nedavno o'vor-jenega rudnika blizu Skoplja Ruda vsebuje 35 do 50%> mangana. Podjetje, ki je doslej uvažalo rudo iz Južne Afrike Indije in Grčije bo odslej uporabljalo le domačo rudo.
= Italijansko - jugoslovenski petrolejski kartel. Iz Beograda poročajo, da je za vpis v kartelni register prijavljen četr:i kartel nafte v naši državi. Ta kar:el tvorijo Jugoslovenska Shell d. d.. Zagreb. Jugoslovenska Standard Vacuum Oil Comp.. d. d. Zagreb, in »Aquila« S. A. Trst. Kartelni sporazum se nanaša na asfalt, gorilno olje, petrolej, plinsko olje in bencin. Predvidena je kupoprodaja v določenih količinah in po dotočeni ceni. obenem določa pogodba, da Aquila ne sme navedenih proizvodov prodajati v Jugoslaviji. Sporazum velja do konca februarja 1941.
—	Silose bodo gradi?! Nemci. Nemški tisti poročajo. c'a je tvornica strojev Hartmann v Offcnbachu na Meni dobila naročilo, da dobavi naprave za dva silosa po 10.000 ton, ki bosta postavljena v Pančevu in v šabcu.
= Konkurz je razglašen o imovini Odo-rika Bergodaca, lastnika tvrdke »Beko«, trgovine z električnim materialom v Ljubljani (upravnik mase dr. Josip Ažman, odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov 10. julija ob 9., prijavni rok do 1. avgusta, ugotovitveni narok 10. avgusta).
—	Licitacije. Pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo bodo naslednje licitacije: 6. t. m. za dobavo valjkastih leža-jev, pragov za industrijski tir; 8. t. m. za dobavo aerometrov, ampul, aparatov za merjenje vlage pri olju, sinhlorid?.; 10. t. m. za dobavo železne rebraste pločevine, instalacije za prečiščavanje natrijevega sulfida, holenderjev, cevi železnih in jeklenih; 11. t. m. za dobavo ventilov za paro, kompenzatorjev, cevi za plin in vodo, železnih sodov; 13. t. m. za dobavo aparata za destilacijo vode, granulirnega stroja, mlina na trar.emisijski pogon, pirome-trov, vakumetrov in manometrov; 14. t~ m. za dobavo kompletne instalacije za koncentracijo žveplene kisline, gipsa, žarnic, kablovih spojk itd.
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo pisarniškega materiala, žlic za omet, ladijskega poda. do 19. t. m. dobavo električnega orodja, bombaža in krp za čiščenje, žebljev za tračnice, firneža, solne kisline, merilnih instrumentov, vodomerov, armatur za signalne lampe, do 26. t. m. za dobavo transformatorskega olja, avtomatskih regulatorjev, laboratorijskih potrebščin, svinčenega kabla in rešet iz jekla. Komanda pomorskega arzenala v Tiv-tu sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo strojnega brona v blokih, cevi in vijakov ter sukanca. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo bencinskih svetilk, rezervnih sesalk za plinsko olje, do 28. t. m. za dobavo žarnic, Bosch-svečic itd.
Borze
5. julija
Na zagrebški in beograjski borzi so se nemški klirinški čeki trgovali nespremenjeno po 14.30. Češki klirinški čeki so se
I
v Zagrebu nu<fili po 190.50. v Beogradu pa je bil promet po 150^5. V grških bonih pa je bil na zagrebški borzi promet po 31J0 in na beograjski borzi po 31.78. Ljubljanska borza danes ni poslovala.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci noti-rala 463—465 (v Beogradu je Ml za Julij promet po 464). Zaključki pa to bili v 7e/# Seligmanovem posojilu po 99 in v 8•/• Blairovem posojilu po 100.
DEVIZE
Beograd. Oficielni tečaji: Amsterdam 2335—2373, Berlin 177L12—1788.88, Bruselj 748 — 760. London 206.05 — 209.25. Milan 231.70—234.80, Curih 995—1005, New York 4384.25—4444.25, Pariz 116.35—118.65, Praga 149.75—151.25, Varšava 830.8£—839.18. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40— 259.60. Pariz 144.84—147.14, New York 5459.90 — 5519.90, Curih 1237.47 — 1247.47. Amsterdam 2907.77—2945.77.
Curih. Beograd 10, Pariz 1175, London 20.7650, New York 443.50, Bruselj 75.40, Milan 23.3250, Amsterdam 235.50. Berlin 178, Stockholm 106.9250, Oslo 104.35. K6-benhavn 92.60, Sofija 5.40, Praga 15.05, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90 Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 463 — 465, 4% agrarne 63.50 W., 4•/<» ae' verne agrarne 60 bi., 6% begluške «5.50
—	87.50, 6*/a begluške 83.50 — 84.75, 7'fo stabiliz. 100 bi., 7«/0 in vest. 99.50 den., 7•/> SeHgman 99 — 100 (99), 7«/o Blair 91.50
—	93, 8®/» Blair 99.50 — 100.50 (100); delnice: Nar. banka 7400 den., PAB 210 den., Trboveljska 169 — 171, Gutmann 35 — 50. šečerana Osijek 80 den., Osije-čka ljevaonica 150 — 162, Jadranska 320 den.
Beograd. Vojna škoda 466 — 467, za julij 465 — 465.50 (464), 4«/o agrarne 62 den. (62.50), 4"/o severne agrarne 59 — 59.50, 6®/(i begluške 87.25 — 87.75, 6®/. dalm. agrarne 84.25 — 84.75, 7®/® Selig-man 100 den., 7«/o Blair 92.25 den., 8®/» Blair 100 — 101, Narodna banka 7475 bi. PAB 210 — 211 (210).

TOPLO ALI HLADHO VODO
PROIZVA JA"U Ml O H"z A C R EB
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 5. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 68.125, za sept. 69.625, za dec. 71.125; koruza: za julij 46.375,
Novosadska blagovna borza (4. t. in.). Tendenca nesprem. Pšenica: 78/79 kg naška 153 — 155; sremska 153 — 155; .-lavonska 154 — loo; oanatska 152 — 154. Bi: baška 130 — 132.50. Ječmen; baški m sremski 64/65 kg 140 — 142.50, jari Kg 180 — 185 Oves: baški sremski in slavonski 144 — 146. Koruza: baška 123
—	124; baška pariteta Indjija in Vršac 123
—	124. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 235 — 245; >2« 215 — 225; »5« 195* — 205; j>6« 175 — 185; »7« 150 — 160; >8« 117.50 — 122.50 Fižol: baški ln sremski beli 295 — 300. Otrobi: baški 108
-	110; sremski 104 — 106; banatskl 100
-	102.
BOMBAŽ
+ Liveipool. 4. julija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za julij 5.01 (prejšnji dan 4.94), za sept. 4.73 (4.66),
Anglež! In Irci
Ob novi seriji atentatov irskih teroristov v Angliji
London, 2. julija
Po navadi so vse vznemirjajoče vesti v zadnjih letih prihajale v Anglijo od drugod in so potem našle v Londonu pot med novice na prvih časopisnih straneh ter vzbujale večje ali manjše ljudsko zanimanje. Večkrat ae je to zgodilo prav za angleški week-end, ko je -\ sakdo vstran od svojega posla, na deželi, pri športu. Tako smo se že navadili gledati na sobote in nedelje kot posebne prilike za one, ki so hoteli dražiti in vznemirjati Anglijo. Zares, tolikokrat je v zadnjem letu vlada zasedala na soboto in nedeljo, da to zdaj že ne vzbuja nobene senzacije več. Kako je bilo to še drugače, na primer za časa krize, ko se je odpovedal prestolu kralj Edvard VIII. 1 Spominjam se tudi letošnjega velikonočnega ponedeljka. Angleška pokrajina je bila vsa sveža in zelena in pd sonca obsijana. Bili smo pri konjskih dirkah, kjer so se zbrale velike množice. Več".rniki so nas presenetili s senzacijo: prvič po svetovni vojni zaseda vlada na velikonočni ponedeljek!
Za spremembo so se za zadnji week-end v Londonu doigrali notranji dogodki, ki so za dan ali dva zavzeli prvo mesto med časopisnimi vestmi. Res je, zanimanje zanje ni bilo tolikšno kakor za zunanjepolitične krize in vlada ni zasedala, da bi razmotrivala, kako" in kaj. Vendar pa ni to tako mala reč, če v mestu eksplodirajo ponoči bombe kar na petih krajih istočasno ter ranijo 19 oseb in ogrožajo varnost in življenje sto drugih. 2e nekaj mesecev sem se pojavljajo podobne eksplozije ali v Londonu, ali Leicestru, ali Manchestru. Navzlic temu se ljudje ne zmenijo preveč za te vesti. Tu je prilika, da priznamo angleškemu značaju, kar mu gre. Angleži estanejo mirni, potrpežljivi in pripravljeni na pomoč, naj se zgodi karkoli. Ni čuda, ako jih Francozi ne morejo pozabiti, kako dobri tovariši so jim bili v svetovni vojni.
Razen tega je dolga, vse predolga zgodovina, kar se Irci borijo proti Angležem. čas je to kruto in trpko zgodovino ublažil in omilil. Odvzel ji je tudi vso privlačnost novosti med ljudskim zanimanjem.
Danes žive Irci v svobodni republiki pod predsedništvom dr. Hydeja, ki je protestant, profesor in pesnik, eden onih irskih nacionalistov, ki so s trdim delom in študijem obnovili in podarili Irski njen starodavni jezik — galščino, ki je v prejšnjem stoletju skoraj že popolnoma izumrla. Z novim stoletjem ae je pojavil na Irskem novi realizem In ta keltski preporod je dal Ircem novih mož, ki delajo na vseh poljih za to, da ustvarijo iz Irske srečnejšo in zadovoljnejšo deželo, kakor je bila dežela, ki so jo jim zapustili Angleži. »Sion Febi« se imenuje ta pokret v gal-ščini, kar bi pomenilo: Mi sami. Slnnfei-nisti vladajo danes v Dublinu. Ministrski predsednik de Valera, napol Irec, napol Španec, rojen v Ameriki, je njihov človek. Ako bi De Valera ne bil ameriški državljan, bi ga bili Angleži med svetovno vojno ustrelili. Po veliki irski vstaji je bil zaprt. V zadnjem trenutku je interveniral zr-nj ameriški predsednik. Tudi drugi člani njegove vlade so bili večkrat zaprti.
Lani je bil De Valera z nekaterimi Irskimi ministri v Londonu. Takrat so podpisali z angleško vlado dokumente, ki urejajo medsebojno razmerje Anglije In Irske. Irska je postala tedaj popolnoma svobodna in neodvisna, Anglija je odpoklica-la zadnjega svojega vojaka iz južne Irske. Uredili so med seboj trgovinske od-nošaje, pri čemer se je AngHja Izkazala zelo velikodušna. Tako je bila Irska vlada zadovoljna in Angleži ao bili prepričani, da imajo zdaj prijatelje onstran preliva sv. Jurija.
Toda Irska je na severovzhodu naseljena s prebivalstvom škotskega porekla ta protestantske vere ter trdega značaja. Irci ao ae od vsega početka uptraM priti pod dublinsko oblast, kjer t* kot manj*na ne imeli velike besede. Zato je bil ta košček Irske odcepljen od Dubllna In *ee čas pod westminstrako vlado. Prav to pa danes boli irske republikance, da je njihov že itak majhni otok fie razdeljen. Irci niso tako hitro kakor Angleži pripravljali za kompromis in tako hočejo zdaj s bom-
bami prisiliti londonsko vlado, da posreduje in pregovori Severno Irsko, da se združi z južno republiko, da bo tako uresničen njihov zadnji in končni cilj.
Pred tednom je De Valera obsodil nasilno udejstvovanje I.RA., članov »Irske republikanske armije«, ki že nekaj mesecev ogrožajo javno varnost po angleških mestih. Odgovor na to pa so bile eksplozije prejšnjo soboto zvečer. Ni to prvič v irski zgodovini, da so skrivne organizacije začele delovati z vsem nasiljem celo proti svojim voditeljem, če so se oni izkazali po njihovem mnenju premlačni.
Zanimivo bo, kako se bo irsko vpriaša-nje v bodočnosti razvijalo. Kdor le malo pregleda irsko zgodovino, mra uvideti, da se Irci ne dajo tako lahko odpraviti, kadar se zagrizejo v svoje načrte.
Čeprav irska republika izdaja svoje potne liste, ne dela Anglija nobene razlike med pbsestniki teh ali njenih. Tisoči Ircev najdejo letno dela in kruha na Angleškem in posebno zdaj poleti jih pride velika množica sem na sezonsko delo, zlasti na obiranje hmelja. Ko so tu pred tedni uvedli obvezno vojaško dolžnost, so izvzeli od nje Severno Irsko, da ne bi bilo preveč razlike v načinu življenja na otoku. Vse to kaže, kako oprezno po3topa Anglija v tem času, da bi si ohranila Irsko prijateljsko. Navajajo jo k temu zlasti razumljivi strateški računi.
V dobrem spominu so še krvave razprtije med Irsko ln Anglijo med svetovno vojno. Znano je tudi, da je bilo irsko orožje zaznamovano: Made in Germany. Oseba in proces Casementa, ki je bil v zvezi z nemškimi vojaškimi oblastmi, sta Angležem stalen opomin. Angležem se ob teh spominih nehote vsiljujejo neljube paralele.
Morda ne bo odveč, ako omenim še primer, ki je tako značilen za razliko med Anglijo in nekaterimi drugimi deželami. Naj se pripisuje Angležem še toliko krutega in nasilnega v njihovem ravnanju z Irci, jih vendar ne moremo smatrati za logične, dosledne in sistematične zatiralce. Ljudje, ki imajo toliko človeškega v sebi, kakor Angleži, ne morejo biti najslabši sosedje ali gospodarji.
Preteklo nedeljo je Društvo prijateljev irske republike priredilo obhod v središču Londona z namenom, da javno zahteva, da se izpuste iz zaporov oni, ki so bili obsojeni zaradi prejšnjih eksplozij. Kjer so bile prejšnji večer eksplozije, je še povsod ležalo po tleh razbito steklo in zrušeno zidovje. Policija je spremljala sprevod, da ne bi prišlo do kakih nerednostL Ljudje pa so stali ob ulicah in mirno gledali sprevod. Mnogi tujci, med njimi toliko emigrantov s kontinenta, niso mogli razumeti, da ta obhod ni bil prepovedan. Angleški policiji pa ni prišlo na misel, da bi to mogla storiti, ko pa je že prej dala dovoljenje zanj . - -	Lynx
Smrt ogledne Kamničanke
Kamnik, 5. julija
Danes zjutraj je umrla v Kamniku v 68. letu starosti ugledna restavraterka ga. Franja Kumrova, roj. Bizjak. Čeprav je bolehala že dalj časa, je njena smrt globoko pretresla vse Kamničane, ki so dobro Kumrovo mamo visoko cenili in spoštovali zaradi njenega blagega značaja in vzorne delavnosti in pridnosti. V kuharski umetnosti se je izpopolnila v Nemčiji in je nato s soprogom g. Karlom Kumrom v največje zadovoljstvo številnih abonentov in gostov dolgo vrsto let vodila restavracijo pri Krištofu, Mejaču in nazadnje restavracijo Kumer na Sutni. Z nezlomljivo energijo in neumorno delavnostjo je vedno znala premagati vse težave. Kot velika prijateljica lepe knjige je po celodnevnem dela še vedno našla časa za či tanje.
Spoštovano pokojnico bomo spremili na zadnji poti na pokopališče na Žale jutri, v četrtek t t m. ob pol 18. uri. Za njo žalujejo hudo prizadeti soprog g- Karol Komer, s katerim sta živela 36 let v vzornem zakonu, hčeri ga. Pepca, poročena • predstojnikom sreskega sodišča v Črnomlju g. Jožetom Černetom, in ga. Anica, poročena z inž. Bojanom Krautom, ter sinova inž. Kari in Ivo«. Žalujočim tudi naše iskreno sožalje!
Naši kraji io ljudje
Praznik slovanskih blagovestnikov
Občutek velike slovanske skupnosti le spet oživel
Ljubljana, 5. julija.
Praznik sv. Cirila in Metoda je Ljubljana letos praznovala na izredno prisrčen način, kar priča, da se pod pezo razmer spet oživlja občutek velike slovanske skupnosti. Naša narodno-obrambna društva so v ti?ku pozvala javnost, naj v znak spoštovanja do poslanstva, ki sta ga izvršila slovanska blagovestnika v zgodo-dovini, zagore kresovi po gorah, mesto samo pa naj se odene v narodne troboj-nice. Danes je vsa Ljubljana v resnici napravila prazničen vtis. Državni, mestni in drugi javni uradi so bili zaprti, a z vseh hiš so plapolale zastave.
Vrhunec prazničnega doživetja pa so bili kresovi, ki so snoči zagoreli po vseh grič.h okoli mesta, pa tudi po vseh najvišjih vrhovih naše zemlje. Na Gradu so ob 20.30, ko je bilo še precej svetlo, člani ljubljanske podružnice Branibora zakurili svoj kres. Okrog njega se je zbralo mnogo narodno zavedne mladine, ki je zapela nekaj narodnih pesmi, pod nebo pa so švigale rakete, ki so se razžarjale v nat-odni trobojki. Kmalu za grajskim je zapiamtel kres na šmarni gori, za njim pa na Grmadi.
V mestu je bil izredno lep kres, ki je zagorel na letnem telovadišču Sokola H. v Trnovem. Pripravila sta ga Sokol II. ie šentjakobsko-trnovska podružnica CMD. Zbrano množico — okrog 2.000 ljudi, zlasti mlaaine — je nagovoril predsednik domače CMD, ravnatelj France štrukelj. V ognjevitem govoru je očrtal pomen kresov v zgodovini našega naroda in poudaril, da je danes bolj kakor kdaj potrebno, da se narod zbere okrog CMD in nacionalnih društev, zakaj nevarnosti groze od vseh strani. Množica se je spontano in navdušeno pridružila prisegi domovini in mlademu kralju, s katero je zaključil svoj govor. Ob zvokih godbe Sokola I. in pesmi pevskega društva Kra-kovo — Trnovo se je razvila prisrčna zabava, ki je ob svitu ogromnega kresa, bengaličnega ognja in raket trajala pozno v noč. Prav tako je svoj kres zakuril tudi šišenski Sokol.
Posebno lep je bil kres na Drenikovem vrhu, kjer so se zbrali viški Sokoli in žup-liani starokatoliške cerkve. Ko se je ogenj polegel, je spregovoril prosvetar viškega Sokola prof Morčun. Na kratko je opisal, kako se je razvijalo versko življenje v časih Cirila in Metoda, kako se je germanska duhovščina borila za svoj vpliv med Slovani in kako se je Slovanom že takrat maščevala njihova nesloga. Po številnih porazih, ki so jih doživeli mali slovanski narodi, je še najbolj svež in odporen ostal srbski narod, ki niti po strašni kosovski bitki ni klonil, temveč je čakal samo prilike, da si »pet izvojujejo svobodo.
Z Drenikovega vrha je bilo lepo opazovati tudi odsev kresov, ki so se užigaii na bližnjih in daljnjdh gorah. Tz Ljubljane so bili najbolj vidni kresovi na Veliki Planini, na Grintovcu in na Krvavcu, k^er sta gorela kar dva. Nekateri Ljubljančani vedo povedati, da so v:deli tudi kres na Nanosu. Nekaj minut po 20. so z Gradu opazili veliki kres na Triglavu, ki je zapiamtel kakor velik meteor —gorel je samo nekaj trenutkov, ker so za-
žgali žaganje, polito z bencinom. V celoti je prireditev ' letošnjega narodnega kreso-vanja uspela nadvse lepo.
Maribor, 5. julija.
Mariborska proslava praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je bila letos prav posebno prisrčna. Na predvečer so številni Mariborčani nacionalno zavedni trgovci okrasili svoja izložbena okna s slikami obeh slovanskih blagovestnikov. Pred slikami so gorele svečke. V mestnem parku pa se je zbrala množica Mariborčanov, ki je z velikim navdušenjem poslušala izbrane pesmi, ki so jih pod vodstvom svojega zborovodje prof. U. Vrabca ubrano odpeli naši Ja-dranovci. Z živahnim odobravanjem je občinstvo sprejelo bodrilne in spodbudne besede prof. škofa, ki je pozival navzoč-ne k idealom slovanstva in gorečega ro-doljubja. Koncert je bil iskrena, spontana manifestacija nacionalnih Mariborčanov, ki so se odzvali vabilu obeh mariborskih podružnic CMD.
Na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov se je zbralo pri Sv. Urbanu k tradicionalnemu kresovanju preko 300 Mariborčanov, ki so z rodno pesmijo in rajanjem poveličali kresovanje. Tople besede je spregovoril za mariborsko CMD g. A. Brandner, ki je proslavljal delo slovanskih blagovestnikov. Tudi na Kalva-riji, pri Mariborski koči so zagoreli kresovi, prav tako na našem Kozjaku, med drugim na Tojžljevem vrhu ter na Lepi gori, kier je spregovoril prisrčne besede g. F. Pire, potem vzdolž državne meje, kjer je bil posebno viden žunkov kres. Pa tudi v Dravski dolini in na Dravskem polju so za žareli kresovi v žarkem svitu. Posebno prisrčno je b:lo kresovanje na Pobrežju, ki so se ga udeležila vsa pobre-ška društva, izvzemši eno samo. O bratih blagovestnikih je spregovoril šolski upravitelj g. Zivko, gdč. Klemenčičeva je de-klamirala »Naš narodni dom«, nakar so sledili nagovori zastopnikov Sokola, gasilcev, Zarje Vzajemnosti itd. Pobreško kresovanje se je pretvorilo v močno nacionalno manifestacijo, ki ji je prisostvovalo več kakor 500 Pobrežanov.
Celje, 5. julija.
Na predvečer praznika slovanskih pro-svetiteljev sv. Cirila in Metoda, sta zažgali moška in ženska podružnica CMD v Celju velik kres na Starem gradu. Pokanje s topiči, spuščanje krasnih raket m učinkovito modro in rdečo bengalično razsvetljavo Sarega gradu je oskrbelo pirotehnično podjetje »Pyrota« v Celju. Ko je kres na Starem gradu dogoreval, je spregovoril predsednik moške podružnice CMD g. dr. J. Bavdek in v lepih, navdu-šujočih besedah orisal pomen kresovanja in narodno obrambnega dela. Ob zaključku je številna množica, ki se je bila zbrala ob kresu zapela himno »Hej, Slovani!« Kresovi so goreli tudi na Zvodnem, na hribu sv. Jožefa, na Konjiški gori, na Pohorju in na raznih hribih v Savinjski dolini. Celjska vojaška godba je priredila od 20.30 do 21.45 promenadni koncert pred kolodvorom. Koncertu je prisostvovala velika množica prebivalstva, ki je prirejala godbi za njeno učinkovito n precizno izvajanje po vsaki točki živahne aplavze.
Naši Amerikanci so prišli domov
Letos je obisk izseljencev v domovini nepričakovano majhen — zaradi vojne, ki grozi
Ljubljana, 5. julija
Dopoldne je Ljubljana spet na prisrčno lep način sprejela skupino ameriških rojakov. ki so za poletne mesece prišli v domovino na oddih.
Z jeseniškim brzovlakom je prispelo 23 ameriških Jugoslovenov, med njimi 17 Slovencev, ki so se bili v sredo v New Yorku vkrcali na največji prekomornik sveta, francosko »Normandie« v ponedeljek pa so v Le Havreu stopili na evropsko celino. Mimogrede so se ustavili še v Parizu, kjer so jih pozdravili zastopniki trancoske linije in lih povedli v mesto, da prenoče v enem najodličnejših hotelov. Včeraj ob 8. so z vlakom nadaljevali pot. Na Jesenicah, na meji so jim domačini priredili prav prisrčen sprejem, izredno prijazni pa so bili z njimi tudi cariniki, kar na takšnem dolgem potovanju nikakor n. maihne važnosti. Na prvih stopinjah v domovino so naši Amerikanci dobili najboljši vtis in lahko so se prepričali, da tudi na Balkanu živimo redno, urejeno življenje, čeprav je ameriški dnevni tisk poln razburljivih senzacij iz tega kotička Evrope. Med množico občinstva, ki je na kolodvoru pričakovalo goste, so bili tudi ravnatelj izseljenskega urada Fink kot zastopnik bana in banske uprave, magistratni direktor Jan-čigaj za mestno občino in župana, predsednik Narodnega izseljenskega odbora direktor dr. Bohinjec ter zastopniki drugih organizacij in korporacij.
Ko so gostje izstopili, so jim po vrsti izrekli dobrodošlico ravnatelj Fink. direktor Jančigaj in zastopnik Rafaelove družbe. Za tople pozdrave se je v iskrenih besedah zahvalila Kati Trillerjeva iz Chica-ga, po rodu iz Stražišča pri Kranju. Po sprejemu na peronu je zastopstvo Francoske linije povabilo rojake na malico, ki so jo okusno servirali v novem salonu Maj-cnove kolodvorske restavracije. Tu se je med gosti in domačini razvil živahen po-menek, v katerem so naši Amerikanci povedali marsikatero zanimivost s potovanja in iz svoje nove domovine. Udobna vožnja z »Normandie«. ki potniku sploh ne daje občutka, da se vozi, sijajno vreme, izborna postrežba — vse to in pa še skrbna pozornost vodje potovanja Leona Zakrajška je zaleglo dovolj, da je bila ves čas zidana volja pri hiši. Prirejati potovanja iz Amerike v Evropo in posebej še na Balkan v teh časih, ko za vsakim vogalom preži vojna nevarnost, nikakor ni majhna reč. Leon Zakrajšek nam je pripovedoval, da se mu je že do konca februarja prijavilo nad 50 rojakov za poletni obisk v starem kraju. Takrat je kazalo, da bo potnikov na počitnice v Evropo vsaj kakšnih
75. A ko so Nemci anektirali Češko, se je razplamtela panika med slovanskimi kolonijami v Ameriki — povsod vlada silen strah pred izbruhom voine v tem koncu sveta. Prav za letos bi smeli pričakovati čim več obiska iz Amerike, saj je po vseh slovenskih naselbinah leto dni tekel propagandni film o naših krajih, ki ga je napravil Zakrajšek Privid voine je prekrižal račune. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da gospodarska kriza v Ameriki še zmerom ni popustila, saj je še danes kak šnih 7 do 8 milijonov Američanov brez dela.
Značilno za čas in razmere je da so s to skupino pripotovale skoraj same ženske, samo par mož Največ rojakov je iz Chi-caga, Detroita in Milwaukea. Želimo Jim, da se nadvse dobro počutijo doma.
Anfonin Beringer umrl
S precejšnjo zakasnitvijo smo prejeli vest. ki bo razžalostila vse iskrene prijatelje jugoslov. — češkega sodelovanja, da je 28. junija umrl na poti v svoi domači kraj Telč dolgoletni organizat. naših stikov, generalni tajnik Češkoslov. lige in glavni urednik njene revije, svetnik Antonin Beringer.
Z njim je umrl iskren in zaslužen prijatelj vsega našega naroda Čeh, ki je stal skoraj dvajset let v vodilnih vrstah delavcev za češko kulturno sodelovanje s slovanskim jugom. Pokojnik se je rodil I. 1888 v Telču kot sin gimnazijskega profesorja. Tudi sam se je posvetil študiju filozofije. Vojna ga je vrgla na slovenski jug, kjer se je naučil srbohrvaščine tako dobro, da jo je obvladal do odtenkov. Po vojni je postal profesor, kmalu pa je vstopil v službo prosvetnega ministrstva, kjer je bil j višji strokovni svetnik in je tudi službeno ) deloval za kulturne stike s slovanskimi deželami.
Pokojni Antonin Beringer je posvečal ves svoj prosti čas izgradnji in razvoju Čsl.-jugoslov. lige, ki ji je bil od 1. 1923 generalni tajnik. Izdal je tudi več prevodov iz srbohrvaščine in 1. 1936 vadnico srbohrvatskega jezika. Od I. 1926 je urejal časopis »Českoslov. jihoslov. lige« in bil na to glavni urednik -»Čsl.-jihoslov. revue«. Velikih zaslug si je pridobil za jugosloven-ske dijake v Pragi in že zaradi njih mu bo na slovanskem jugu ohranjen topel spomin. Bil je tudi v kuratoriju Aleksandrovega kolegija. Živahno se je udejstvoval v sokolskih organizacijah.
Umrl je kot 50-leten krepak mož, poln načrtov in volje do dela. Padel je kakor hrast v viharju. Za tem delavnim in sposobnim organizatorjem je zazijala globoka vrzel. Vsi, ki so ga poznali, mu ohranijo zvest spomin.
Bolgarski ministrski predsednik Georgfj Kjoseivanov se je kakor znano, na svojem potovanju v Nemčijo ustavil v Beogradu, kjer ga je na železniški postaji pričakal naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Na sliki vidimo predsednika bolgarske vlade in našega zunanjega ministra v razgovoru. Naš minister je spremljal predsednika bolgarske vlade potem do Sremske Mitrovice
Deset let po maturi
Ljubljana, 5. Julija
Včeraj popoldne so se v Ljubljani zbrale nekdanje gojenke ljubljanskega ženskega učiteljišča, da proslavijo desetletnico mature. Vrtna dvorana gostilne pri »Nacetu« na Martinovi cesti je bila zatočišče našim narodnim učiteljicam, ki so prihitele iz najoddaljenejših krajev Slovenije od Kočevja do Apač, da v kratkih uricah osvežijo spomine na dijaško dobo. Sestanka se je udeležilo 24 tovarišic od 43, ki so v letu 1929 polagale maturo. Vabilo strokovne učiteljice Ive Pregljeve iz Kočevja je imelo torej dokaj lep odziv. Tovarišice so na prisrčen in pieteten način počastile spomin ene umrle sošolke, nakar se je razvila na •> pobudo domačinke in gostiteljice Minkf vesela zabava, ki je bila vsa posvečena lepim in žalostnim spominom na težko in odgovorno učiteljsko službo.
Pomemben sestanek je imel parolo. »Brez sitnih mož!« Vašemu dopisniku so pod večer zatrjevale ljubeznive gospe in gospodične, da je edini moški, ki je sme; to popoldne prestopiti prag »Nacetove« verande . . . Geslu, ki je bilo izdano za sestanek, se nisem smel čuditi, saj je od vseh današnjih jubilantinj bilo poročenih dobra polovica.
Proslava »zelenega jubileja« mature je pač vseeno uspela tudi brez »sitnih mož«, kajti Betka, ki je učiteljica v Ljubljani, je svojim tovarišicam pridno igrala na klavirsko harmoniko nainoveiše šlagerje da je bilo zadoščeno tudi želji po plesu.
Nekaj pa je, kar ie treba ob tej priliki poudariti: vse tovarišice so mi z nekakšne grenkobo zatrjevale, da so po skoraj de setletnem službovanju še vedno v IX po ložajni skupini Niso se pustile slikati, čemur sem se po pravici čudil Izjavile so mi, da jih bom za »Jutro« lahko slikal takrat, ko bodo obhajale 20-letnico in kc bodo lepše in po videzu mlajše ko danes
želimo, da bi jim bila ta poslednja želja izpolnjena, pa da H jih 20-letni jubilej mature našel vsaj v V. polož. skupini.
Jubilantkam izrekamo tople čestitke z željo, da bi njih delo, posvečeno mladim silam naše države, imelo ne samo lepe uspehe, ampak, da bi bilo v zvezi s težavami poklicnega udejstvovanja tudi primerno nagrajeno.
Spomin na Alojzija Knafelca
Spominsko ploščo planincu Alojziju Knafelcu. ki je umri 26. aprila 1937., je vzidalo Osrednje društvo SPD v Ljubljani v skali pred kočo pri Triglavskih jezerih v nedeljo 2. t. m. Iz Ljubljane je v soboto odpeljal poseben avtobus planince do »Zlatoroga« ob Bohinjskem jezeru, od koder so krenili deloma preko Komarčev kočo pri Triglavskih jezerih, deloma pa v Dom na Komni. V nedeljo se je zbralo ob 11. okrog vzidane spominske plošče nad 30 planincev, med katerimi sta bila tudi sinova pokojnika g. inž. Leo Kna-felc in Albert Knafelc s svojima hčerkama.
Alojzij Knafelc je že leta 1887, ustanovil »Beljaško slovensko omizje« v Beljaku. kar je bilo težko delo za odločne Slovence. Kot zaveden in vedno požrtvovalen planinec se je pridružil Piparjem kot »koroški Pipar«. Pomagal je ustanoviti Ziilj-sko podružnico SPD s sedežem v Beljaku leta 1900. V Za jezeri je oskrbel Slovenskemu planinskemu društvu primerno zemliišče. kjer naj bi stala ponosna planinska postojanka. Od leta 1906. je deloval v podružnici SPD v Trstu. Leta 1922. je bil izvoljen v osrednji odbor SPD, kjer je neumorno deloval do svoje smrti. Njegova. glavna skrb je veljala označbi potov; njegova zasluga je, da so danes vsa planinska pota Slovenije zaznamovana z rdeč mi kolobarji in belini očesi. PoKna-felčevem vzorcu so tudi druge banovine (savska in vardarska) uredile označevanje planinskih potov. Skrbno je pazil na orientacijske naprave s kažapotnimi tablicami, ki jih je opremljal s tekočimi številkami — leta 1936. je imela zadnja ta-blica številko 466. Na številnih planinskih potih je zaznamoval tudi nadmorsko višino v razdaljah po 100 m. Posebno spretnost je pokazal v sestavi orientacijskih zemljevidov, od katerih je zemljevid Julijskih Alp pravkar izšel v peti poprav-
ljeni izdaji. V »Planinskem vestniku« je sodeloval s številnimi članki. Njegova zasluga je, da bobni edinstveni slap Perič-mk le po enii strugi v 52 m globok prepad, ker je s svojo spretnostjo zajezil odtok, kjer si je voda skušala najti drug izhod iz ozkih vezi.
Temu izrednemu možu je bilo delo življenje. Na vseh potih planinstva ga bomo pogrešali in sreča vali v spomin pokojnemu požrtvovalnemu planincu so na poziv predsednika SPD zaklicali zbrani planinci trikrat slava, na kar je bila odgrnjena
v skalo vzidana marmornata spominska plošča, ki ima napis »Planinski starešina Alojzij Knafelc rojen 26. 6. 1859., umri 26. 4. 1937, pol stoletja neumoren planinec, je neutrudljivo skrbel za pristopnost in domačnost slovenskih gora: zaznamo- . val je pota, risal zemljevide, varoval planinsko prirodo in vzgajal planince k stvar nemu delu. To je zvestemu svojemu odborniku, gospodarju Zajezerske koče v hvaležnem spominu napisalo Osrednje društvo SPD dne 2. 7. 1939.«
Metlika dobi svoj sokolski dom
Vse betakrajinsko sokolstvo se pripravlja na svoj veliki praznik — otvoritev so-kolskega doma v Metliki, ki bo 8. in 9. t. m- ob priliki zleta belokrajinskega okrožja župe Karlovac. To bo doslej največji praznik v Metliki. Lični dom, ki se dviga na najlepšem prostoru mesta, na Pungrtu, ob vznožju vinorodne Veselice, je dograjen in čaka, da bo predan svojemu lepemu namenu — vzgoji naroda. Metliško sokolsko društvo bo priredilo na predvečer otvoritve v domu telovadno akademijo, ki so za njo sestavih vse telovadne točke domači vaditelji in voditeljice. Nastopili bodo vsi oddelki, vsak s svojo posebno točko. Akademija se bo pričela ob 20.30. še poprej pa bo velika baklada po mestu. Na sam dan otvoritve bo ob 11.30 sprevod po mestu, nato slavnostna otvoritev, popoldne pa takoj po obedih skušnje za javno telovadbo ter ob 15.30 javni nastop belokrajinskega okrožja. Pili vsej prireditvi bo sodelovala metliška mestna godba. — Za dom Sokola v Metliki je poklonil Nj. Vel. kralj Peter H. dragoceno zaveso za gledališki oder. — Vabimo brate in sestre, naj v velikem številu obiščejo Metliko, saj se bodo z nami vred radovali nad uspehi trdega dela. Ob enem pa bodo posetili lepo našo Belo Krajino ti se navžili njene lepote in posebnih njenih čarov. Pridite, dobro do-šli nam boste!
Poštno ministrstvo je dovolilo, da se bodo vse poštne pošiljke v Metliki v dnph 8, 9. in i0. julija žigosale z rdečim žigom ob priliki otvoritve sckolskega doma.
Spored javne telovadbe v Metliki 9. t. m. obsega poleg nastopa vseh oddelkov s predpisanimi vajami in orodne telovad-
be tudi venček slovanskih himen s hkratnima vajami članov, članic in naraščaja. Ta točka je bila sestavljena od domačih vaditeljev in vaditeljic nalašč za to priliko. Posetite torej 9. t. m. Metliko! ,
Zagonetka smrti v kolodvorskem predmestju
Policija je aretirala 26 letnega kuharja Jakoba Jagra,
ki pa krivdo taji
Ljubljana, 5. julija Včeraj smo poročali o zagonetni smrti 211etne modistke Marije Palhartigerjeve iz Zagorice pri Bledu, ki so jo našli mrtvo v nekem prenočišču v kolodvorskem pred. mestju. Kljub vsemu prizadevanju policije, ki je spravila ves svoj aparat na noge. zadeva še zmerom ni pojasnjenja. Zmerom večje število indicev pa kaže, da gre za kriminal. Največ suma so vzbudile nasled. nje okoliščine:
Včeraj dopoldne okrog 10. se je na policiji oglasil Jakob Jager. 261etni kuhar zaposlen v nekem avtomatičnem bufetu sre di mesta, a po rodu iz Rogaške Slatine, z zmedeno novico, da v sobi omenjenega prenočišča leži mrtvo njegovo dekle. S seboj je prinesel tudi ključ od sobnih vrat. Na policiji so se že prvi mah začudili njegovi vnemi — na vsem svetu je običaj, da človek ki je v hotelu našel mrtvo truplo obvesti o stvari najprej sobarico ah por-tirja. Ko so ga podrobneje povprašali, so oile njegove izpovedi čezdalje bolj zmede, ne. Jager je bil do nedavna kuhar pri nekem bogatem industrijcu v Tržiču, pred kratkim pa je prišel v Ljubljano. S Palhar. tigerjevo je imel že delj časa ljubavno razmerje, a zadnje čase jima je šlo mnogo navzkriž. Ona bi se b la rada poročila. Jager pa je. čeprav je bil dober strokovnjak v svoji panogi, tako malo zaslužil, da raci na zgraditev lastnega ognjišča ni bilo misliti. Mnogo sta pisarila drug drugemu, mnogo sta se razgovarjala na sestankih, a izhoda ni bilo. ki bi obema prinesel sre. čo. Vse kaže. da je bil Jager tudi sit n;'ie-ne ljubezni. Kakor se — ne v takšnih, am. pak v podobnih primerih — mnogokmt zgodi, je eden izmed njiju, morda on, morda ona, izrekel omamno besedo o skupni poti v smrt. Marija je bila takoj pripravljena, a tu nekje se je začel kriminal.
Kakor smo že včeraj zapisali, je Palbur. tigerjeva v soboto zvečer v prenočišču najela sobo, ki jo je naprej plačala za čiva dni. Z njo je bil "tudi Jager, s katerim sta skupaj prebila sobotni večer in nedeljo. Mimogrede sta posedela v lokalu, poj edla kaj malega in pop la, a pri osebju r tista vzbujala pozornosti. Skupaj sta okrog 20.30 odšla v sobo tudi v nedeljo zv sčer. Kakor je preiskava dognala, sta p« »prej kupila oglja in ga zakurila v umival niku. Vrata sobe sta za seboj zaklenila, prav
tako sta tudi skrbno zaprla okno. Po tistem so se godile reči, ki jih bo lahko razjasnil edini Jager. Nekaj nepojmljivega je, kako je mogel fant, ki je v nedeljo ob 20.30 šel s svojim dekletom sporazumno v smrt, v torek ob 10. priti na policijo čil in zdrav, s ključem sobe v roki in s sporočilom. da je njegova draga napravila samomor. Policija domneva, da je Jager pred Marijo samo hlinil svojo pripravljenost, da gre z njo v skupno smrt, v resnici pa je želel samo njene smrti. V tej nakani je pustil, da je Marija umrla, zadušena od strupenega plina, sam pa odpornejši, močnejši, se je potuhnil pod odejo. Ko je videl, da je z njo končano, je lepo vstal, odprl okno in se napil svežega zraka. Uganka ostane samo, kako je mogel čakati še cel poldru. gi dan. preden je odložil ključ na policiji. Značilno za razmere, ki vladajo v lokalu, pa je dejstvo, da nihče ni opazil ničesar posebnega, čeprav je mrtva Marija proti svoji volji in proti pričakovanju podaljšala svoje bivanje v prenočišču za celih 24 ur.
Kakor je Jager izpovedal na policiji, se je usodnega večera zbudil okrog 2. ponoči, planil pokonci in odprl okno. Ko se je ozrl na posteljo, je bila Marija že mrtva. V zbeganosti je začel brisati sledove svojega dejanja,a pospravljati po sobi. pomivati umivalnik, prati pobruhane rjuhe, in postiljatj posteljo. Ko je to delal, je moral preložiti tudi truplo nesrečnega dekleta. Ko je vse skrbno pospravil, je, kakor sam pripoveduje, ob 8.30 zjutraj odšel iz sobe in iz hiše. Vsekakor so to zelo čudne reči. Čemu je do jutra ostajal ob mrtvem dekletu, zakaj ni o nesreči nikogar obvestil v hiši, zakaj je za dobrih 24 ur odlašal pot na policijo? Kriminalnemu oddelku je naloženo, da reši uganko.
KONJSKE DIRKE
v nedeljo, dne 9. julija ob 15. uri na vojaškem vežbališču poleg aerodroma. Dohod iz Zaloške ceste pri hiši št. 26 tik banovinske umobolnice.
Slavnost re zervnih častnikov
Rezervni častniki v Ljubljani so na Vidov dan počastili spomin vseh padlih borcev za našo svobodo. Pred magisi tratom so imeli pietetno svečanost, položili so venec ob spomenik kralja Petra L, č£ ,stna četa 40. peš polka je izstrelila spominsko salvo. Manjša slika kaže pomočnika divizionarja g. generala Dodiča pri pregledu častne čete. Večja pa skupino rezervnih častnikov pri svečanostih, ko je predsednik Udruženja rezervnih častnikov inž. Bevc (na desni) goložil venec ob kraljev spomenik
»JUTRO« št. 154.
7
Četrte*, U.TTI. 1939.
Domače vesti
*	Smrt slikarja Otona Ivckoviča. V Klanjcu, v svojem rojstnem kraju je umrl hrvatski slikar Oton Ivekovič, star 70 let. Slikar Ivekovič je bil v predvojni dobi zelo delaven in so bile njegove zgodovinske slike splošno znane in visoko cenjene. Najbolj znane so njegove slike »Nikola Zrinski«, »Peter in Katarina Zrinska se poslavljata v čakovcu«, »Veronika Deseniška«, »Smrt Matije Gubca« in »Cetinski zbor«. Kopije teh velikih slik krasijo še danes mnoge dvorane in privatna stanovanja. Iz povojne dobe je najbolj znana njegova slika »Pot kralja Petra preko Albanije«. Tudi v mnogih cerkvah Hrvatske in Bosne so Ivekovičeve umetnine. Dalje časa je Ivekovič živel v Ameriki ter je svoje potovanje po Ameriki tudi opisal. V zadnjih letih je znamenitega slikarja mučila bolezen ter prekinila njegovo delo. Slikar Ivekovič je bil član Jugoslovenske akademije, dolga leta pa je deloval kot profesor na umetniški akademiji v Zagrebu.
*	Tragična »mrt dveh mladih oficirjev. Cerkniško jezero je v soboto popoldne terjalo dve mladi življenji. Iz Logatca sta se na kratek izlet pripeljala z avtomobilom poročnik Božo Nikolič iz šabca in podpo. ročnik Gjuro Devetak iz Sunje. Bila sta namenjena na obisk, a ko prijatelja nista našla doma sta se sama odpeljala do jezera, da se okopljeta. Pri Goročici sta se s šoferjem vred slekla in se odpravila v vodo. Na bregu sta našla prazen čoln in se odpeljala po jezeru. Pozneje pa sta čoln prepustila * šoferju in sama zabredla v vodo. Na lepem sta zašla v jezersko strugo, najprej Devetak, za njim še Nikolič in v nekaj trenutkih sta drug za drugim potonila. Kako se je mogla nesreča zgoditi, ni znano. Najbrž je Devetaku na bregu stru. ge zmanjkalo tal, a ko se je utapljal, je še prijatelja potegnil za seboj. Kakšnp uro pozneje so trupli potegnili iz vode. Nesrečna smrt mladih, simpatičnih oficerjev, ki sta bila samo za nekaj dni službeno v naših krajih, je med prebivalstvom zbudila iskreno sožalje^
Nam sladko je na dopustih: ^^ČIK-BONBON je^^v ^vsakih ustiM
*	četniški vojvoda Tasa Donič je umri.
V državni bolnišnici v Beogradu je umrl v starosti 68 let skromni obrtnik Tasa Donič, ki se je dolga leta boril za svobodo v četniških vrstah in med svetovno vojno tudi sam poveljeval večji skupini četnikov in dobrovoljcev. Doma je bil iz Smedereva in je že kot mladenič zapustil svobodno domovino ter se podal v Južno Srbijo, kjer se je pridružil prvi četnški skupini, ki se je borila proti Turkom. Tudi med balkansko vojno se je boril v četniških vrstah, med svetovno vojno pa je operiral s svojim četniškim oddelkom največ okrog Smede-re in Grocke. Po osvobojenju si je po zgledu svojih prednikov uredil v Beogradu skromno kotlarsko delavnico, požrtvovalno pa je sodeloval v razn h nacionalnih orga. nizacijah in je bil dolga leta tudi predsednik zveze srbskih vojnih dobrovoljcev.
Bramor je in voluharje
uniči preizkušeno sredstvo
BRAMORIN.
Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana,
Židovska 1.
*	Najstarejši kandidat za rezervnega majorja. V torek sta se pred komisijo za izpite rezervnih sanitetnih majorjev v glavni vojaški bolnišnici v Beogradu znašla najstarejši in najmlajši majorski kandidat, kar jih je bilo v povojnih letih pred takimi komisijami. Izpit sta z najboljšim uspehom položila oba ter zapustila urad komia je v istem činu, a z veliko razliko v letih. Najstarejši kandidat je bil primarij g. dr. Janko Dernovšek iz Maribora, ki je star že preko 50 let, najmlajši kandidat pa je bil beograjski zdravnik g dr. Aleksander ševič. Naključje je hotelo, da je rod. bina g. dr. Dernovška dobila isti dan dva oficirja enega štabnega in enega najnižjega po činu Ko je oče položil izpit za rezervnega sanitetnega majorja, je njegov sin Marko, ki je jurist, položil v Zemunu izpit za rezervnega podporočnika konjenice.
"pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Kongres banovinskih uradnikov. V
Banji luki bo 8 . 9. in 10. t. m. kongres Zveze združenj banovinskih uradnikov in uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Vse priprave za kongres je izvršila organizacija banovinskih uslužbencev v Banjaluki, tja pa je prispel tudi dosedanji predsednik zveze dr. Štefan Sabatin, banski inšpektor iz Novega Sada, ki bo vodil kongres. Na kongresu bo izvoljena nova uprava zveze, po kongresu pa bodo delegatje iz vseh po. krajin priredili več izletov.
Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
*	Ogromna škoda, povzročena od dima in vode iz borSkih rudnikov, že več ko 30 let povzročata dim in zastrupljena voda iz bogatega rudnika bakra v Boru ogromno škodo okolici na razdaljo kakih 30 km. Uničene so plodne njive, pašniki ter sado-nosniki. Nekdaj bogati posestniki v okolici rudnika so postali siromaki, ker je odškod. nina, ki jo dobivajo od rudnika, zelo nizka. Mnogi so se že izselili, ostali pa od leta do leta apelirajo na oblastva, da bi rešila vprašanje primernih odškodnin. Mnogokrat so že komisije pregledale vse področje, kjer povzročata dim in zastrupljena voda škodo, a vse ugotovitve teh komisij revnim posestnikom ne morejo pomagati do primerne odškodnine. Pri komisiji, ki je bila pred petimi leti, so na površini 11.500 ha cenili v dobi štir h let povzročeno škodo na 3,485.220 din. Te dni ceni spet škodo komisija, ki jo je določil poljedelski oddelek moravske banovine.
*	Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju bo sprejemalo prijave kandidatov za I. letn k v času od 1. do 28. avgusta. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 28. avgusta ob pol 9* Vplifiovanje bo 2. septembra od 8. do 12. ure. Popravni, razredni in završni izpiti se prično 26. avgusta ob pol 9. dopoldne.
*	Družba sv. Cirila in Metoda je sprejela namesto razsvetljave v počaščenje praznika sv. Cirila in Metoda naslednje darove: Trgovina Bonač 100 din, vesela družba na Ajdovščini 50 din, Em. Josin 50 din; dr. Janko Vran&č 50 din; Albin Lajovic 20 din; neimenovan 10 din; vsa iz Ljubljane; Ivan škarja, drž. svetnik, Beograd 50 din. Darovalcem iskrena hvala!
STRUGNANO PEI TRSTU
na istrski obali. Penslon Nazlonale — najboljša kuhinja — lastno obrežno kopališče. Govori se slovenski. — Pos. Olga Jalovec.
*	Stara trdnjava v Sisku je že pet let na prodaj. V Sisku na levi obali reke Kol
pe pri njenem izlivu v Savo je leta 1544. zagrebški kapitel zgradil močno trdnjavo za obrambo proti Turkom. V dolgi dobi je trdnjava mnogokrat menjala lastnike in je zdaj v posesti dedičev ekonoma Gulana. Ker starega poslopja, ki predstavlja važen zgodovinski spomenik, že dolga leta niso popravljali, mu preti razpad, že leta 1934 so Gulanovi dediči ponudili trdnjavo in 50 ha zemljišča okrog nje banski upravi v Zagrebu za ceno 650.000 din. Ta ponudba je romala skozi vse oddelke banske uprave ter nekje obležala. Po določilih grad. benega zakona bi morala občinska uprava Siska skrbeti za obstoj starodavnega poslopja. a zaradi velikih investicij v komunalni politiki sama stroškov za popravila trdnjave ne zmore. Občinska uprava se je obrnila na bansko upravo, in kakor vse kaže, bo banska uprava vendarle kupila trdnjavo brez zemljišča. Za poslopje zahtevajo lastniki 300.000 din.
*	Zagrebški šoferji nočejo biti uniformirani. Nedavno so pisali zagrebški listi, da bodo morali imeti vsi taksi-šoferji v Zagrebu med službo uniforme. Navedeno je bilo tudi, kakšne bodo šoferske uniforme za poletno in zimsko dobo. Zdaj pa je odbor zagrebške sekcije združenja šoferjev in avtomehanikov objavil izjavo, da so šoferji proti vsakemu uniformiranju. Nabava uniform bi predstavljala prevelike izdatke, ki jih šoferji pri svojem skromnem zaslužku ne zmorejo. V izjavi šoferjev je navedeno, naj se na merodajnih mestih v prvi vrsti pobrigajo, da bodo delodajalcem šoferjev znižana razna bremena in da bodo tako zaslužki šoferjev lahko boljši.
4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, od-nosno varuha (banovinski kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek 4 din), ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete podpore, 7. davčno ali občinsko potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini neposrednih davkov pri vseh onih prosilcih, ki reflektirajo na znižanje vzdrževalnine. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pristojnih sreskih kmetijskih odborih. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Vsa nadaljna pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
v soboto 8. t* m. KONCERT
vojaške godbe pod vodstvom kapelnika
gospoda podpolkovnika Herzoga,
v restavraciji Grand-hotela UNION.
Iz LfusMjane
u— Mednarodna skupina rokoborcev v Ljubljani V Ljubljano je prispela mednarodna skupina svetovnih prvakov v ro-koborbi. ki si je izbrala za svoje nastope dvorano kina Uniona. Skupina nastopa od danes naprej vsak večer ob 21. uri. (—)
Predno odidete na Vaš letni oddih
oglasite se v naši trgovini, da Vam svetujemo, kako morate fotografirati, in kakšne filme morate vzeti s seboj, da bodete imeli res lepe spomine.
Zgodba treh zaljubljencev

Sveži filmi najnovejše emulzije.
Proti garanciji Vam brezplačno posodimo tudi fotoaparat, le da kupite pri nas filme. Se priporoča
Foto Tourist - Lojze Smuč
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8.
u— Izletniški avtobus Ljubljana—Černi-vec—Gornji grad—Logarska dolina je pričel z 2. t. m spet obratovati ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Ljubljane ob 5.,
SONČENJE
brez opeklin ln peg — samo z Parfumerija »VENUS«, Tyrševa 9
LA MA |
*	Obsodba pajdaša razbojnika Kodra.
Pred sodiščem v Novem mestu je bila v torek razprava proti Antonu Hočevarju iz Knežje vasi pri Dobrniču, ki se je moral zagovarjati zaradi ropov in tatvin, ld jih je lani izvrš.l v družbi zloglasnega razbojnika Kodra. Na razpravo so pripeljali iz mariborske kaznilnice močno uklenjenega Kodra, ki je nastopil kot priča. Koder je izpovedal, da sta skupaj s Hočevarjem iz. vršila rop pri Mirtovih v Radohovi vasi, nekje v Dobrniču, nad Stično in v raznih krajih na Dolenjskem. Plen pa je bil povsod skromen in namesto pričakovanih stotisočakov, ki jih je obljubljal Hočevar, je bilo le nekaj borih stotakov. Pri razpravi je Koder tudi povedal, da mu je Hočevar diktiral grozilna pisma, ki jih je poslal raznim uglednim osebam. Koder je povedal da je Hočevarja zato vodil s seboj po Dolenjskem, ker ga je nekoč pri kolo. vratenju v Trebnjem spravil v hudo zagato. V neki gostilni je bil namreč Koder za-sačen in je komaj ušel, na begu pa je padel v vodo. Zato se je hotel Hočevarju maščevati. Sodišče je Hočevarja zaradi treh ropov in drugih deliktov obsodilo na osem let robije.
*	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub. ljani je prejela meseca junija; I. Podružnice: Gornjigrad 295 din; Sv. Jurij ob Pesnici 270 din; Ormož 203.50 din; Calje m. 500 din; Brežice 600 din; Brdo—Lukovica 80 din; Ljubljana, Moste 2.000 din; Ljubljana šentp. ž. 9.973 din; Ljubljana, šentp. m. 500 din; Ljubljana, šentjakobska trn. ž. 632 din; Ljubljana, šentjakobska trn. m. 160 din; Ljubljana, šiška m. 120 din; Beograd 1.012 din. H. Ivana Vrhovnika sklad: Ana Letnar, Ljubljana, 100 din. III. Andreja Senekoviča sklad neimenovani 200 din. IV. Razni prispevki: I. Žolnir, Ptuj, 100 din; A. Prelog, Ljubljana, 580 din; uradništvo priv. agrarne banke, Ljubljana, 408 din; Kolinska tovarna, Ljubljana, 250 din; inž. F. Varšek, Beograd, 200 din; sku. paj 18.183.50 din. (—)
*	Začetek šolskega leta na banovinski kmetijski šoli v Rakičanu pri Mursld Soboti. Na banov, kmetijski šoli v Rakičanu se začne novo šolsko leto 1. oktobra 1939. šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta, šolsko posestvo obsega 97 ha obdelovalne zemlje in 24.5 ha gozda. Na tej površini se goje vse kmetijske panoge v takem obsegu , da tvori zavodova kmetija zaokroženo gospodarsko enoto zase, ki zadostuje v dovoljni meri za teoretični in praktični pouk iz vseh kmetijskih panog, predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma tudi iz vinarstva. Ob tej razvrstitvi panog si prisvojijo učenci s teoretično naobrazbo tudi praktično znanje, da ga lahko po dovršitvi šole s pridom uporabljajo na domačih posestvih. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrževal-nina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 75 din do največ 300 din. Prošnje za sprejem (banovinski kolek za 10 din) je poslati ravnateljstvu šole takoj, najkasneje pa do 20. avgusta in priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. od-pustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo,
prihod v Logarsko dolino ob 8.58. Odhod iz Logarske doline ob 17.45, prihod v Ljubljano ob 21.33. En dan prej javljene skupine izletnikov imajo popust. (—)
Poleti so SUaničeve k on' zerve najboljši proviant.
n— ženski APZ. Jutri 7. t m. bo v ve. liki filharmonični dvorani ob pol 21. koncert ženskega akademskega pevskega zbora. Nastopilo bo nad 40 pevk pod vodstvom znanega dirigenta Franceta Marolta. Vstopnice in programi so v prodaji na univerzi. Koncertni spored: L umetna pesem: J Gallus: »Eripe me. Domine«, »Pueri, concinite«; E. Adamič: »Po slovesu«; M. Tome; »Romarska«, »Glad«, »Kralj Matjaž« S. Osterc: »Mamica«; M. Bravničar: »Moj očka je rudar«. H. narodna pesem: M. Tome: »Bogu zaročena«, »Pisan vtič«, obe panonski, »Stoji na gora visoka«, goriška; Fr. Marolt: »Mrliška«, ziljska. »Kukovca«, gorenjska. — Jutri bo koncertna blagajna poslovala na univerzi samo do 17. ure nato se bo preselila v filharmonično dvorano, kjer bo odprta od pol 20. dalje. (—)
ZOBOZDRAVNIK
dr. JOŽE RANT
DO TORKA 11. t. m. NE ORDINIRA.
Iz Maribora
a— Tragična nesreča se je pripetila v
Zgornjem Dupleku ter zahtevala življenje 71etnega pastirčka Vinka Gerliča. Vinko Gerlič, čigar starši so oferji pri nekem posestniku v Spodnji Koreni, je pasel živino skupno s svojim tovarišem, 131etnim Mihaelom Pulkom. Okoli 7. zvečer se je vlegel Gerlič, kakor navadno, k počitku in sicer v listnjaku. Globoko se je zaril v steljo, da bi ga preko noči ne zeblo. Uro pozneje pa je prišel v listnjak po steljo njegov starejši tovariš Mihael Pulko. Ste-Ija pa je bila tako močno stlačena, da si je moral Pulko pomagati s krampom, da je lahko odkopal steljo. Nesrečno naključje je hotelo, da je ravno na mestu, kjer je Pulko udarjal s krampom, spal mali Vinko. Pulko je parkrat udaril po listju, kjer je spal Vinko, ki je dobil dve rani na glavi. Mali Vinko se je sicer predramil iz spanja, vendar pa je kmalu zatem zaspal. Nasledni dan je, kakor navadno, pasel živino. Tožil pa je, da ga boli glava. Spet je legel zvečer k počitku v listnjak, kjer so ga pa našli mrtvega. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil po nesrečnem naključju.
Dr. LUTMAN
ne ordinira do 24* julija
a— Smrtnonevarne poškodbe je dobil 451etni posestnik Pavel Kmetec iz čreš-njevca, ki je padel s kopice sena 5 m globoko. Priletel je po nesrečnem naključju na kol, na katerem si je razbil noe in nevarno poškodoval glavo. Kmetca so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno.
v KINO UNION, tel. 22-21
Nesramna laž ^samo ob 19 uri —
Miriam Hopkins, Marle Oberen, Joel Mccrea
ob 21. uri nastopijo rokoborci.
Kino Matica, 21-24, ob 16. in 21. Znižane cene!
Zabaven film od začetka do konca.
»PARIŠKO DEKLE«
z LILLY PONS, članico Metropolitan opere. Sijajni glasbeni šlager
Po noveli Edne Ferber »SHOW BOAT«. — Ljubka ljubavna romanca, ki ogreje srce vsakemu gledalcu. Film je poln radosti za oko, užitka za uho in opojnih melodij. V glavni vlogi Irene Dunne in Allan Jones.	KINO SLOGA, teL 27-80. — Danes ob 19. in 21. uri.
I
PESEM REKE
a— Mariborskemu sokolstvu. Na zlet v Sofijo odpotujemo 6. t. m. ob 17.58. Vsi morajo kupiti vozne listke pri kolodvorski blagajni v Mariboru direktno do Sofije. Te vozne listke si preskrbite že dan pred odhodom. Vsi udeleženci pričnejo potovanje v slavnostnih krojih, po navodilih v poslanih okrožnicah. Vsi bratje in sestre, ki stopijo v vlak v Mariboru, se morajo priključiti skupnemu pohodu na kolodvor. Zbirališče bo 6. t. m. ob 16. v Narodnem domu, obvezno v slavnostnih krojih s prapori. Prtljago prinesite s seboj, ali pa jo shranite v garderobi, župa Maribor.
a— Zasedanje davčnega odbora za mesto Maribor, ki bo sklepal o davčnih osnovah za odmero pridobnine v letu 1939, je določeno za čas od 20. do 25. julija 1939. Po davčni upravi predlagane davčne osnove davčnim zavezancem so razvidne iz seznama oseb, zavezanih pridobnini. Na vpogled je zavezancem pri mestnem poglavarstvu od 5. do 18. t m.
a— šahovske novice. Na predsnočnjem drugem kolu šahovskega prvenstvenega tekmovanja za mesto Maribor so bili doseženi naslednji rezultati: Gerželj : Marvin 1:0, Mišura : Mohorčič 1:0, dr. Krulc : šumenjak 1:0, Vidovič : Eferl 1:0, Ba-bič : Regoršek 1:0, Lukeš jun. : Nosan 1:0, Lukeš sen. : Certallč remis. Partija med Knechtlom in Ketišem je bila prekinjena.
a— Iz vrst mariborskih rotarcev. Na predsnočnjem občnem zboru kluba mariborskih rotarcev je bil izvoljen za predsednika inž. Vladimir šlajmer, za tajnika pa g. H. Saboty.
a— Psi postajajo nevarni. V zadnjem času se zelo množijo primeri, ko napadajo psi ljudi. V Spodnji Dobravi je postala žrtev nevarne mrclne 131etna Ivanka Wei-terjeva. Pes ji je obgrizel obe nogi. Wei-terjevo so prepeljali v bolnišnico.
a— Praznik mariborskih zadrugarjev. Včeraj ob 14. se je zbrala na Rotovškem trgu k tradicionalni proslavi mednarodnega zadružnega dne množica mariborskih zadrugarjev in njihovih družinskih članov. Prisrčne pozdravne besede je spregovoril v odsotnosti obolelega predsednika podpredsednik sodnik g. Franjo Juhart. V imenu železničarske Nabavljalne zadruge je pozdravil zbor zadrugarjev s prisrčnimi besedami g. Artič. Zatem je g. A. Brandner v klenih izvajanjih podčrtal veliki pomen zadružništva. Množica zadrugarjev se je podala v lepem sprevodu na veselični prostor na letnem telovadlšču Sokola Maribor L kjer se je razvilo prijetno razpoloženje, ki je tesno povezalo vrste mariborskih zadrugarjev. Posebno veliko zanimanje je bilo za zadružni sre-čolov.
a— I71etnik — ropar in nasilnež. Orožniki so zajeli nekega 171etnega Ivana F., ker je ponoči v ptujski okolici pobil na tla starega berača, mu pretaknil vse žepe in mu vzel 2 din ter ogorek cigare. Ivan F. je svoje dejanje priznal. V teku zasliševanja se je Izkazalo, da ima na vesti še druge grehe, med drugim je zlorabil svojo llletno sestro.
Iz Celja
Ekskurzija meščanskošolskega podmladka JS v Dalmacijo. V ponedeljek zvečer so se vrnili dijaki drž. deške meščanske šole v Celju, člani podmladka Jadranske straže, s petdnevne ekskurzije po Dalmaciji. Ekskurzijo je vodil nastavnik g. Josip Tomažič Dijaki so si ogledali spotoma Plitvička jezera, nato so obiskali Split, kjer so ostali dva dni, Trogir, Solin, Šibenik in slapove Krke. Ekskurzija je bila skrbno pripravljena ter je potekla gladko in točno po začrtanem sporedu. Vsi ekskurzisti so se vrnili v Celje zdravi in izvrstno razpoloženi.
e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni mesečni sestanek v soboto 8. t. m. ob 16. v N=ibav-ljalni zadrugi v Celju.
Iz Kočevja
kč— š><oda po poplavah. Nedavne trikratne zapovrstne poplave so povzročile povsem kočevskem okraju veliko škode. Poročila o škodi so že v glavnem zbrana. škoda v občini Kočevje-okolica znaša po uradni cenitvi din 443.000; mestna občina še nima vseh podatkov.
kč— Slabo blago. »Gottscheer Zeitung« se v svoji zadnji številki v posebnem članku pritožuje nad svojimi ljudmi, češ da izdelujejo slabo blago za prodajo in da imajo premalo smisla za domače gospodarstvo. Samo beležimo.
kč— Velik promet. Promet skozč mesto proti jugu je iz leta v leto večji. Zlasti mnogo nemških avtomobilistov vozi po glavni cesti. Nedavno jih je nekdo v dveh urah naštel celih 50. Cesta se zato nahaja v zelo slabem stanju in bi jo bilo treba temeljito prenoviti.
kč— Znano Lovšinovo trafiko je s 1. julijem prevzel g. Pakiž iz Ribnice. V trafiki so se že od nekdaj zbirali slovenski študentje, zlasti ko je še živel »ata Lovšin«, čigar vdova sedaj odhaja iz Kočevja.
Gasilski praznik
v Ivanjkovcih
Svojo 301etnico je slavila ter razvila prapor gasilska četa v Ivanjkovcih na praznik 29. junija. Jubilej te vzorne gasilske organizacije je pomemben tudi zaradi tega, ker je bila četa v Ivanjkovcih ustanovljena že kot slovenska četa v dobi, ko je bila dobojevana borba za enakopravnost med četami s slovenskim in nemškim povelj-nim jezikom. Dolgo je namreč stal nem. ški Gradec na stal.šču, da smejo dobivati podpore le članice Landes-Feuerwehr.Ver-banda, ki pa so morale imeti nemški po-veljni jezik in ki so bile nemškutarske organizacije. Ustanovila se je potem slo. venska gasilska zveza v Žalcu, ki je to borbo častno dovršila in dosegla enakopravnost.
Dokler ni bilo drugih kulturnih organizacij, je gasilska četa v Ivanjkovcih vršila tudi z vnemo in uspehom vse kulturne naloge. Prirejala je igre in druge prireditve. Takoj v začetku si je nabivila dve ro«*. ni brizgalni in je bila vedno dobro opremljena. Danes ima ročno oi'i0alno in briz-galno z motornim pogonom. V 30 letih je nastopila pri 40 požarih.
Duša čete je bil ves čas g Lovro Peto-var. ki je četo ustanovil in je bil prvih 7 let njen načelnik. Sedaj jfc ž« 6 let predsednik, a je tudi v ostalih letih pridno so. deloval. Članov ima četa vedno 30 do 35 in je le med vojno število padlo. Sedaj šteje 34 izvršujočih članov. Po ustanovitvi je ta četa v ptujski župi po redu 13. med 46. četami, med četami ormoškega okraja pa šesta po redu. K proslavi je prihitelo nad 100 gasilcev od tovariških čet z župnim starešinom g, Muzekom in podstarešinom g. Antonom Kolaričem na čelu. Prapor je bil dopoldne na lepem svetinjskem hribu blagoslovljen, kumoval pa mu je g. Ivan Rajh, kmet iz Mihalovca, ki je dal tudi iniciativo in največji prispevek za nabavo te zastave, katero je lepo izdelala Marta Hor. vatova, načelnica Sokola v Ormožu. Ob 31. je bilo slavnostno zborovanje, na katerem ;c šolski upravitelj v Svetinjah g. Peter Kociper lepo orisal delovanje čete ter počastil spomin njenih umrlih članov. G. župni starešina je izročil odlikovanja gasilske zajednice 14. članom. Odlikovani so bili štiri za 301etno, eden za 201etno, štiri za 151etno in pet za lOletno delovanje. Od. poslanec kongresnega odbora zajednice g. Ivane je v lepem govoru čestital četi k lepemu uspehu ter ji želel najboljši napredek. Predsednik čete g. Lovro Petovar ki je vodil lepo zborovanje se je zahvalil vsem za sodelovanje ter se spominjal tudi vseh dobrotnikov. Ob 15. je bil nastop s kongresnimi prostimi vajami, ki jih je izvajalo 75 gasilcev.
Vzorni gasilski četi v Ivanjkovcih čestitamo tudi mi k lepemu jubileju.
Iz življenja na deželi
MALA NEDELJA Mnogo prezgodaj je umrla pri Mali Nedelji gospa Marija Ploj, soproga g. Antona Ploj a. finančnega preglednika v Ljutomeru in posestnika pri Mali Nedelji. — Ob tej priliki je daroval g. Senčar Ciril, trgovec v Ljutomeru, namesto venca na grob gospe Plojeve za ma-lonedeljsko revno šolsko deco 100 din, za kar mu izreka šolski upravitelj prisrčno zahvalo.
RUŠE. V dopisu »Spomini na Vidov dan 1. 1914. v Rušah« se je pomotoma omenilo, da je bil prvi starosta Sokolskega društva v Rušah g. Mihael Sernc. Resnici na ljubo popravljam to pomoto in izjavljam, da je bil prvi starosta g. Hinko Pogačnik, vele-industrijec v Rušah, in sicer skozi več let, za njim pa šele g. Mihael Sernc do svoie smrti.	L. D.
i e
Četrtek 6. julija Ljubljana 12: Ruski napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura. — 20: Bernhard: Kmochiada, venček (plošče).
—	20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Reproduclran simf. koncert. — 21.15: Plese z Balkana in od drugod poje in spremlja na kitari g. Co-stelo Cristianovici iz Bukarešte. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dobro voljo igra radijski orkester.
Beograd 17.30: Orkestralna glasba. — 19.05: Jugoslovenske pesmi. — 20: Humor. — 21: Pevski večer. — 22: Lahka glasba in ples. — Zagreb 17.15: Zborovsko petje. — 20.15: Pester spored s plošč.
—	Praga 20: češke pesmi 20.30: Husov življenjski lik. — 22.20: Plošče. — 23: češke pesmi. — Varšava 21: Chopinova glasba. — 21.30: Zvočne slike z muziko.
—	22.15: Plošče. — 23.05: Orkester :n zbor. — Sofija 17.30: Lahka godba in ples. — 19.30: Simf. koncert. — 21: Komorna glasba. — 21.40: Plesi. — Dunaj 12: Lahka godba. — 16: Vesela muzika.
—	18.30: Godba za delopust. — 20.15: Kriminalna zvočna igra. — 21.30: Godalni kvartet. — 22.30: Nočni koncert.
MEDNARODNI TEKNE V ROKO BOR BI
Od danes 6. julija naprej — vsak večer ob 21. uri v dvorani KINA UNIONA.
Predprodaja vstopnic ob 18. uri pri blagajni kina.
Po dolgih letih bo Ljubljana zopet imela priložnost videti svetovne prvake v rokoborbi. — Nastopajo: Peter Kop, prvak Jugoslavije; Peter Janež, bivši amaterski prvak Jugoslavije; Dušan Mileusnič, prvak Like; Frantisek Mrna, prvak Češke, Anton Piraatsld, prvak Poljske; Adolf Ha na, prvak Slovaške; Nino Equatore, svetovni prvak srednje kategorije, Italija; Karol Lebrusch, štirikratni prvak Nemčije; Aleksander Kirilov, prvak Letonske; Ali ben Abdu, najmočnejši zamorec sveta. — Sodnik: Slavko Zdešič; vodja skupine: Miroslav Vojnovfč.
Vzrok katastrofe
podmornice „Thetis"
Neopažena malomarnost pri čiščenju ladje
Predsednik posebnega sodišča, ki so mu poverili preiskavo zavoljo katastrofe podmornice »Thetis« v liverpoolskem zalivu, si je dal te dni po neki večji angleški ladjedelnici predvajati Davisove aparature, ki so pri reševalnih delih ob priliki te velike nesreče zelo slabo delovale. Prvotno je hotel sodnik sam preizkusiti reševalno proceduro, toda strokovnjaki in sodniki so se uprli, češ da starejši gospod kaj takšnega ne bi mogel zdržati. Med tem so po pripovedovanju četvorice rešencev rekonstruirali potek katastrofe.
Dognano je, da je bila neka nemarnost pri čiščenju ladje vzrok nesreče, ki je zahtevala 90 človeških življenj. Mala kontrolna odprtina pred odprtino težkih notranjih vrat sprednje torpedne cevi, ki kaže, ali je zunanji zapor cevi vodotesen, je bila zamašena z nekaj nesnage in tuljem.
Ko je ladijski inženir opazil, da iz male
kontrolne odprtine ne priteka voda, seveda ni mogel sklepati, da je luknja zamašena, temveč je sklepal, da je torpedna cev na zunaj dobro zaprta in je brez pomišljanja odprl notranja vrata do cevi. S silnim pritiskom so tedaj vodne mase nenadno vdrle v mali prostor. Zapirati zaklop je v takšnem pritisku nemogoče. Mož je skočil torej nazaj in uspelo mu je zapreti šele vrata drugega prostora. Sprednji del podmornice se je napolnil z vodo in se je zaradi večje teže nagnil potem seveda navzdol. Brod se je potapljal, dokler ni s kljunom obtičal v blatnem dnu.
Kakor poročajo, bodo napravili nov poskus, da bi nesrečno podmornico dvignili na površje. Na kraj, kjer se je potopila, je odplul parnik »Solo« z dvanajstimi devet-palčnimi vrvmi, ki so jih izdelali nalašč za ta namen v Glasgowu. Poskusili jih bodo potegniti pod ladjo in to potem s pomočjo plime ločiti od dna.
slavnem življenju edna smrt •. •
Življenje in konec češkega tenorista Maraka
V 67. letu svoje dobe je umrl v Pragi zadnje čase v siromaštvu živeči češki tenorist Otokar Marak, nekoč pevec svetovnega slovesa. Pred vojno je bil Maak nega slovesa. Pred svetovno vojno je bil Marak član Dvorne opere na Dunaju, potem je pel v frankfurtski operi in na Komični operi v Berlinu. Tudi Narodno di-vadlo v Pragi ga je štelo med svoje pevce.
Marak je bil oženjen z ameriško pevko Marv Cavanovo, k je bila svojčas tudi članica Nemškega gledališča v Pragi. Zapustila je zavod zaradi dirigenta Zemlynske-ga. ki ni hotel ob neki slavnostni priložnosti intonirali češke himne »Kde domuv mftj«. Tudi Cavanova je šla pozneje k češki operi, kjer pa nista z Marakom več obnovila pogodbe. Rajša sta odpotovala v Ameriko, kjer sta 1. i934. poskusila svojo srečo.
Bila sta takrat že v denarnih zadregah in to je pospešilo ločitev njune zakonske skupnosti. Marak je v Chicagu odprl šolo
za petje, toda ni uspel, ker ni imel učencev. S preostankom denarja je odprl mlekarno, ki se mu tudi ni obnesla. Upniki so ga pognali v konkurz in nekoč svetovno slavni pevec se je moral podati na ulico, kjer si je služil kruh kot prodajalec časopisov, spal je pa pod mostovi.
Pozneje si je moralno zopet opomogel in nanovo odprl šolo za petje. Toda prav tedaj, ko so se začele njegove gmotne razmere obračati na bolje, je prišla bolezen. Zadela ga je kap, ki mu je ohromila desno stran telesa. Nesposoben za delo in pridobitno življenje je bil tedaj navezan na miloščino ameriških Čehov, ki so mu omogočili povratek v domovino.
Naselil se je v Pragi, kjer so zanj Skrbeli nekdanji prijatelji in spoštovatelji. Dogodki zadnjega leta pa so skrčili tudi vrste teh podpornikov in tako je nekdanji tenorist svetovnega slovesa umrl v bedi in pomanjkanju, ki ga človek ne privošči niti svojemu najhujšemu neprijatelju.
Kozmetična revolucija
Slučaj angleške strojepiske v Whitehallu
Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate
tRadensko
Spoletski vojvoda in njegova soproga grška princesa Irena pozdravljata množico ljudstva grl odhodu iz cerkve Santa Maria del Flore v Firenc!
Gdansk v preteklosti
Do L 1509. sploh ni bil nemška posest, potem se ga je
polastila Prusija
Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete!
Razsodba angleškega sodišča v primeru neke stenotipistke je povzročila pravi pru-vrat v Whitehallu.
Whitehall ni samo londonska vladna četrt, temveč nahajamo tam tudi najstarejše in najuglednejše londonske trgovske in izvozne tvrdke. Te tvrdke so zelo dostojanstvene in tej tradicionalni dostojanstve-nosti so se nameščenke v pisarnah doslej podrejale brez ugovora. Nobeni tajnici ali telefonistki ne bi prišlo na um, da bi prišla v urad našminkana in napudrana.
To pa ni ugajalo življenja željni stenoti-pistki Polly Debbsovi. Nekega dne je prišla v pisarno hudo našminkana in z lakiranimi nohti. Odpustili so jo pri priči. Odšla je na sodišče in angleški sodniki so na-
vzlic svojim častitljivim uradnim lasuljam priznali, da ima vsaka moderna Angležinja neoporečno pravico do pudra in šminke, če ju le hoče uporabljati. Tvrdko, ki je Debbsovo odpustila, so obsodili, da ji mora plačati celoletno plačo kot materialno in moralno odškodnino.
Komaj so izustili to sodbo, je nastal prevrat. Tisoči nameščenk po Whitehallu so se začeli lepotičiti kakor na povelje. Šefom v večini primerov gotovo to ne gre v glavo, vsekako pa molče.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Spopadi na man-džurski meji
Ob mandžnrsko-mongolski meji je prišlo v zadnjem času do krvavih spopadov z japonskimi četami. Slika kaže oddelek japonske vojske, ki se je udeležila takšne bitke pri Nomahanu.
sir Hovvard Kennard je bil zadnje dni pozvan na poročanje lordu Halifaxn ▼ London
Trditev, da je Gdansk nemško mesto, ne drži. Do L 1309. Gdansk sploh ni bil nemško mesto, potem je prišel v nemško last le zaradi nemške okupacije in je ostal v tem sklopu do L 1451. To leto se je zopet vrnil k Poljski in je ostal pri nji tristo let do L 1772.
Potem je prišla nesrečna delitev Poljske in tedaj je ugrabila Gdansk Prusija, pri kateri je ostalo mesto do L 1919. ko je bila sklenjena versajska pogodba Ob mirovni konferenci je bil Gdansk proglašen za svobodno mesto pod varstvom Društva narodov.
Gdansk meri v celem 1950 četvornih km
General Gamelin
in je zaradi zadnjih dogodkov postal va»-no jabolko spora med Poljsko in Nemčijo. Poljska sicer ne zahteva Gdanska zase, njena zahteva pa je, da ostane mesto v sedanji obliki še zanaprej, ker brez Gdanska bi izgubila pomen tudi poljska luka Gdinja, ki pomeni za Poljsko dohod k morju in okno v veliki svet. Gdansk je torej važen tudi zaradi tega, ker bi se njegov današnji položaj iz temeljev spremenil, če bi stali v mestu nemški topovi. Kajti če bi si Nemčija vzela Gdansk, je toliko kakor gotovo, da bi prenehala skoz: to mesto poljska trgovina s svetom. Gdansk brez te trgovine in brez zaledja pa bi ne pomenil nič več ...
inspicira armado
tisto z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno vodo.
izrecno v originalnih steklenicah!
Generalisim francoske vojske general Gamelin je te dni pregledal francoske alpinske
čete v Niči
Pogumno so zrli
smrti v oči
Angleško sodišče, ki preiskuje katastrofo podmornice »Thetis«, je zaslišalo kapitana Orana enega izmed štirih, ki so se po čudežnem naključju rešili iz jeklene krste na dnu morja. Oram je med zaslišanjem izpovedal to-le:
»Poudariti moram posebno junaško vedenje posadke. Niti za trenutek ni zavladala med mornarji zmeda Nihče v podmornici ni mislil nase, vsi so imeli pred očmi le skupno korist in rešitev celotne posadke. Ta hrabrost bo ostala za vedno v spominu vsem, ki so izplavali iz rakve smrti«.
Samo ena vrsta moke
Na seji italijanskega korporacijskega odseka za žito je bilo sklenjeno, da se dovoljuje v državi samo ena mešanica moke. To moko morajo uporabljati vsi prebivalci Italije ne glede na položaj, ki ga zavzemajo v državi in družbi.
Ženske iztrebljajo krokodile
Ne smemo si misliti, da si je vojska drznih Amaconk postavila nalogo, da z orožjem v roki pokonča oklopljene pošasti. Ženske delajo to na dosti miroljubnejši način.
Po nekem sporočilu mnogoletnega vodje medicinskega skrbstva za domačine na otoku Madagaskarju je krokodilja nadloga v nekih okrajih, posebno okrog Forta Dau-phina zelo nazadovala in to zavoljo stalno rastočega povpraševanja po krokodiljih kožah za damske torbice, pasove in čevlje. V nekaterih rekah, kjer je še pred kratkim mrgolelo nevarnih kuščarjev, jih je treba danes skoraj dobesedno iskati z lučjo ob belem dnevu.
INSCHIRAJTE V nJUTHU"!
ANEKDOTA
Med svojim bivanjem v Parizu je pianist Franc Listz prejel vabilo zelo bogate dame, naj bi igral na kakšnem njenem družabnem večeru. Vprašala ga je tudi za honorar. Umetnik je odgovoril, da bi 5000 frankov zadostovalo.
čeprav ni potem glede tega honorarja prejel nobenega odgovora, je sprejel neko poznejše povabilo te dame. Po večerji so odšli v salon in tam so se kmalu zbrali okrog mize, na kateri je ležal velik album z avtogrami. Lisztu so pokazali tudi pismo, ki ga je bil takrat pisal dami. Obrnil se je diskretno do nje in dejal: : Č« bi bil tedaj slutil, da hočete od mene samo avtogram, bi vam bil, milostiva, ustregel z največjem veseljem. Te vrstice pa je po mojem naročilu, žal, napisal moj služabnik.«
VSAK DAN ENA
Vulkani bljujejo in zemlja se trese
Na polotoku Aljaski — 10 metrov visoka plast pepela
Na polotoku Aljaski že nekaj tednov bruhajo ognjeniki, ki se nikakor nočejo umiriti m postajajo njih erupcije iz dneva v dan hujše. Kakor poročajo letalci, ki jih je vlada poslala na poizvedovanje, divja med vulkani najbolj ognjenik Venjaminov, ki je začel bruhati 23. maja in še vedno bljuje silne množine lave iz svojega žrela Nesreča, ki jo povzroča s svojim izbruhom, meji na slično katastrofo iz L 1912., ko je Mount Katmai opustošil vso svojo okolico.
Pet in dvajset kilometrov od Venjami-nova leži rudniško mesto Paryville, ki je zdaj toliko kakor izbrisano z zemeljskega površja. Mesto so dosegli rokavi žareče
lave m je zgorelo do zadnje hiše. Prebivalstvo je zapustilo svoje domove že pred tedni, ko se je začela nesreča. Pepel je pokril mesto ponekod do višine 10 m.
Iz žrela Venjamina suklja neprestano ognjeni steber, ki ga cenijo na tisoč m višine tako, da je viden že iz ogromne razdalje. Zemlja se neprestano stresa, iz žrela pa se valijo gosti oblaki dima. V zadnjih treh tednih so potresomeri zabeležili nad petsto potresnih sunkov najhujše jakosti. Tudi druge naselbine v bližini ognjenika so uničene. Prebivalstvo, večinoma Indijanci, so davno pred tem zapustili svoje koče in zbežali na varno.
»Gospod, prav resno se bojim, da boste morali kupiti vazo, če ne boste iz nje izvlekli roke . . . «
.(»Pohtiken«^
Frinčevska poroka v Firenc!
Svatbeno potovanje iz Amerike v Evropo
Filmska dvojica Tyron Power in Ana-bella, ki sta nedavno obhajala svojo poroko v Ameriki, sta sklenila oditi na poročno potovanje v Evropo, in sicer z letalom Najprej se bosta ustavila v Neaplju, od tam bosta potovala v Francijo, kjer bo Anabella ki je francoskega rodu, obiskala svoje roditelje. Iz Francije se bosta novo-poročenca odpeljala z avtomobilom na Norveško m švedsko, svojo poročno turnejo pa bosta zaključila na Angleškem.
Enkrat brez dežnika
Huda vročina
v Ameriki
Na predvečer letošnjega ameriškega praznika neodvisnosti je zapustilo New York dva milijona prebivalcev. Pritisnila je namreč silna vročina. Prezident Roose-velt je odpovedal vse sprejeme in je odpotoval v Hyde Park k svoji materi, ki se pripravlja na ponoven obisk v Evropi.
O priliki praznika neodvisnosti je zahtevala vročina v New Yorku 248 žrtev. Nekatere je zadela sončarica, drugi so postali žrtve prometnih nesreč zaradi vročine. Več sto oseb je bilo tudi ranjenih. Cele množice Njujorčanov ležijo na prostem, kajti bivanje v zaprtih prostorih postaja spričo visoke temperaturi skoro nemogoče.
Angleški poslanik
Žarki urejajo promet
Obsevani policisti na londonskih ulicah
Londonski strokovnjaki so si belili glave, kako naj bi se promet v prestolnici urejal v primeru nočne zatemnitve, ki naj hi mesto zašSitila pred zračnimi napadi. Ce bi stali prometni policisti na nerazsvet-Kjenih krajin, bi njihovih znakov pač nih-6» ne mogel spoznaJi. Če bi policista obža-rfli z žaromet«, bi pa bila zatemnitev brez haska.
Pred kratkim so med neko vajo z zatem«
nitvijo prvič preizkušali urejanje prometa z »nevidnimi policisti«. Policista obsevajo z ultravijoličastimi žarki, ki niso vidni, njegova suknja in čelada pa sta namazani s posebno snovjo, ki se pod vplivom nevidnih žarkov modrikasto sveti. Vozači m pešci vidijo torej v temi modrikaste roke, ki jim kažejo pravo pot. Londonski listi pravijo, da so bili ti obsevani policisti videti kakor »strahotna strašila za ptice«.
Ni prišel k poroki
Za te dni je bila napovedana poroka francoskega igralca in pisatelja Saše Gui-tryja z 19-letno filmsko igralko Genevičvo de Sereville. Toda zdi se, da si je ženin v zadnjem trenutku premislil, kajti na poročni urad, kjer ga je pričakovala nevesta, ga ni bilo ob dogovorjeni url Poroka z devetnajstletno mladenko bi bila po številu četrti zakon.
Samomor brata generala Miaje
Iz Madrida poročajo, da je izvršil brat bivšega generalisima španske republikanske vojske, Marcel Miaja, samomor. Oblasti so odredile preiskavo, da se dožene vzrok tega čina.
Angleški min. predsednik Chamberlain pred mikrofonom
Kulturni pregled
»Pedagoška Jugoslavija«
Kot 9. zvezek Pedagoške biblioteke, ki jo izdaja Jugoslovensko učiteljsko udru-ženje v Beogradu, je pravkar izšla »Pedagoška Jugoslavija«. Izredno zajetno delo, obsegajoče 464 strani, je uredil urednik osrednjega učiteljskega pedagoškega glasila »Učitelja« Milic Majstorovič. Vsakogar bo presenetilo, da hoče JUU z nizko ceno — knjiga velja le 30 din — omogočiti vsem, ki se zanimajo za našo pedagogiko, neikup knjige. In res! »Pedagoško Jugoslavijo« bi moral prebrskati vsak naš šolnik, pa ne samo pedagog, temveč vsakdo, ki se v naši državi bavi z javnimi vprašanji. Razen številnih člankov iz najrazličnejših področij, ki zadevajo našo šolo, našega otroka in narodno prosveto, je v knjigi obilo tabel in statističnih podatkov, ki kažejo napredek šolstva, umrljivost de-ce, število šolske dece, seznam učiteljskih šol, število učiteljev itd. Izredno izčrpna je bibliografija pedagoških del, ki so izšla pri nas v letih 1918—1939. V tem seznamu so zabeležene slovenske, hrvatske in srbske knjige. Branko Milakovic je zbral iz pedagogike, psihologije in filozofije točno 1500 del.
Uvod v zbornik je napisal naš ožji rojak Ivan Dimnik, predsednik JUU, zdaj v Beogradu, ki objavlja sklep JUU, da hoče v teku prihodnjega časa prikazati pedagogiko s sličnimi zborniki pri vseh slovanskih narodih. Za »Pedagoško češkoslovaško«, ki je izšla pred letom dni, je sledila zdaj »Pedagoška Jugoslavija«. Dimnik poudarja v uvodu, da je dolžnost naših učiteljev jačati s sličnimi deli tudi slovansko zavest.
V »Pedagoški Jugoslaviji« sodeluje okrog 50 pedagoških pisateljev. Sodeluje tudi več slovenskih avtorjev. Vsa knjiga je pisana v srbohrvaščini, članki pa se menjajo v cirilici in latinici, tudi prispevki naših ožjih rojakov so prevedeni v srbohrvaščino. Izmed Slovencev sodelujejo v zborniku naslednji: univ. prof. dr. Karel Ozvald razpravlja v posebnem sestavku: Dvajset let slovenske pedagogike v Jugoslaviji. Dr. Stanko Gogala prikazuje »Psihologijo in filozofijo pri Slovencih od leta 1918 do 1939«. Obe razpravi sta bili v originalu objavljeni že v prvi letošnji številki »Popotnika«, slovenskega pedagoškega glasila, ki ga izdaja ljubljanska sekcija JUU.
O sociologiji pri Slovencih piše dr. A. Ozris. Urednik Mladinske matice Josip Ribičič seznanja čitatelje s slovensko mladinsko književnostjo. Svetnik v ministrstvu prosvete bivši Mariborčan Anton Skala prikazuje vzgojo in zaščito defekt-ne in zaostale dece. V posebnem poglavju
prikazuje stanje zavodov v vsaki posamezni banovini. V dravski banovini imamo 19 ustanov za defektno mladino.
O učiteljevem izvenšolskem — javnem — udejstvovanju razpravlja več avtorjev. Znani slovenski organizator jadranskih stražarjev učitelj Viktor Pirnat govori o jugoslovenskem učitelju in Jadranski straži. Ustanovljena je bila leta 1922, nato pa prikazuje številne tečaje za vzgojo voditeljev podružnic Jadranske straže in o vseh ostalih vprašanjih, pri katerih sodelujejo učitelji, ki so med najzvestejšimi in najbolj vnetimi poborniki JS.
Pohvale vredno je dejstvo, da krasi vsak prispevek avtorjeva slika. Izmed ostalih zanimivih in poučnih razprav posnemamo še tele: Idejni razvoj pedagogike pri Srbih (dr. Dušan Jovanovič), Pedagogiko pri Hrvatih prikazuje Šalih Ljubunčič, bivši učitelj, ki je znan že tudi kot predavatelj v Ljubljani. Isti avtor govori tudi o psihologiji pri Hrvatih.
Svetozar Milosavljevič je napisal razpravo o srbski mladinski književnosti, Ferdinand Maslič pa o hrvatski. O problemu učbenikov v naših šolah razmotri-va sam urednik zbornika Milic Majstorovič. Svetomir Nastasijevič, ki je nanizal mnoge lepe misli o jugoslovenski otroški in omladinski muziki, se spominja tudi našega Emila Adamiča, Ivana Grbca ter Marija Kogoja. Njegov referat pa seveda, kar se tiče naših prilik, ni popoln. Pa bodo morda o tem spregovorili poklicani slovenski glasbeni činitelji.
Zanimivo in poučno je napisan prikaz srbskega romanopisca Andjelka Krstiča, sedaj upokojenega učitelja v Ohridu. Z vso vnemo se je posvetil raziskavanju narodnega blaga in je dosegel kot pisatelj odlične uspehe. Ne zdi se mi prav, da je zabeležen kot pisatelj iz učiteljskih vrst edini Krstič, ko imajo vendar Srbi še druge priznane pisatelje iz učiteljskih vrst, prav tako kakor Hrvati in seveda tudi mi Slovenci, vendar o ostalih v knjigi ni nobenega sledu.
Preveč bi se raztegnil prikaz o zanimivostih, ki jih nudi zajetna knjiga. Vsakdo bo moral priznati gigantski napredek našega šolstva in pedagogike, odkar živimo v svoji narodni državi. Naloge pa seveda še zdaleka niso izčrpane. Ne samo učitelji, profesorji in ostali šolniki, vsakdo, ki ga zanima napredek Jugoslavije in vprašanja naše pedagogike, bi se moral poglobiti v razprave. Neizčrpen vir novih misli in nalog bo našel v njej! JUU zasluži za izredno zajetno, a vendar ceneno izdajo, vse priznanje!
Jože Župančič
ŠPORT
Prva letošnja plavalna tekma
bo Jutri ob 18. v kopališču Ilirije
Vsakoletnega običaja, da v okviru olimpijskega dne naš plavalni prvak pregleda vrste svojih plavačev in njih pripravljenost za nastopajočo sezono, se letos zaradi neugodnih vremenskih razmer ni bilo mogoče držati. Ilirija bo to tako zamujeno priliko nadoknadila v petek s klubsko plavalno prireditvijo ob 18. uri na svojem plavališču.
Nastopilo bo vse članstvo sekcije v vseh disciplinah plavanja. Poseben interes vlada za nastop vrhunskega plavalca Fri-tseha, ki bo po enoletnem odmoru tokrat spet prvič startal.
Vodstvo sekcije je za to tekmo določilo najnižjo vstopnino po din 2 in 4. Spored tekmovanja bomo objavili jutri.
V nekaj vrstah
Ludvik Starič ni več v nevarnosti
Kakor smo zabeležili tudi v poned. »Jutru« po končanih motociklističnih dirkah za zlato čelado v Zagrebu, se je Hermesov dirkač Ludvik Starič iz Ljubljane pri vožnji v zadnji točki dneva ponesrečil in precej hudo poškodoval, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Pozneje so o njegovem zdravstvenem stanju krožile najrazličnejše govorice, večinoma kajpa pesimistične. V bolnišnici so na srečo ugotovili, da poškodbe niso bile preveč nevarne. Stariča so predvčerajšnjim operirali in zdaj ni več nevarnosti zanj. Ima zlomljeno ključno kost in odrgnine na levi nogi in po hrbtu, medtem ko notranjih poškodb ni utrpel. Kakor pravijo, bo v kratkem lahko zapustil kliniko v Draškovičevi ulici, kjer se zdravi, ter v nedeljo že lahko gledal drugi del dirk za zlato čelado, ki bodo z istimi udeleženci na dirkališču Mira-mare.
JNS in HŠS v zagrebški kavarni
Te dni je potoval mimo Zagreba v Pariz na kongres Fife predsednik JNS dr. Andrejevič ter porabil to priložnost, da se je za hip ustavil v eni zagrebških kavarn, kamor je prišel na razgovor tudi predsednik HŠS dr. Kraljevič. Kaj sta govorila oba gospoda, novinarji niso mogli izvedeti, ker sta se baje predvsem obvezala, da o teh pogajanjih vsaj do 11. t. m. ne bosta dala nobenih informacij. Pravijo pa, da se razgovori niso končali z zadovoljivim rezultatom. Glavna težava za dosego sporazuma je menda ta, ker zahteva JNS, da se morajo bivši ligaški klubi Gradjanski, Hajduk in Hašk brezpogojno vrniti v ligaško tekmovanje, HŠS pa vztraja na tem, da bo igrala svoje tekme v hrvatski ligi po že določenem in izžrebanem razporedu. V splošnem pa se predstavniki obeh nogometnih taborov niso razšli dokončno, temveč se misli dr. Andrejevič tudi na povratku iz Pariza malo odpočiti v eni izmed zagrebških kavarn. Morda bodo takrat smeli vsaj od daleč prisluškovati tudi novinarji...
Kdo bo atletski državni prvak?
Beograjsko »Vreme« objavlja naslednjo vest iz Zagreba:
» ... Dosedanji neslužbeni rezultat (sc. tekmovanja za državno prvenstvo po klubih, ki je bilo preteklo nedeljo po vsej državi) in vrstni red klubov je naslednji:
1. Concordia (Zagreb), 2. Jugoslavija (Beograd), 3. Primorje (Ljubljana), 4. železničar (Maribor), 5. Ilirija (Ljubljana), 6. Rapid (Maribor), 7. Hašk (Zagreb), 8. Marathon (Zagreb), 9. SK Celje (Celje), 10. Zašk (Zagreb).
Po vsem tem se zdi, da se bosta v finalu sestala Concordia iz Zagreba in Jugoslavija iz Beograda v borbi za prvo me-
sto. Finale bi moral biti v prvih dnevih avgusta, kje pa bo — ali v Zagrebu ali Beogradu — o tem bo odločil žreb. Morebiti se bo tudi zgodilo, da bo na drugo mesto prišlo Primorje iz Ljubljane, ker je razlika v točkah med Jugoslavijo in Pri-morjem prav majhna ter bodo šele računi strokovnjakov ugotovili, kdo je prav za prav drugi.
Prihodnjo nedeljo bodo startali v Budimpešti naši veslači, in sicer v revanži za gostovanje madžarskih veslačev na mednarodni veslaški tekmi pretekle nedelje v Beogradu. Naše državne barve bosta tamkaj zastopala dva hrvatska kluba, in sicer v dvojki brez krmarja in štirici brez krmarja Gusar iz Zagreba, v štirici s krmarjem in v osmercu pa HVK iz Splita.
Revanžna nogometna tekma Hrvatska : Dalmacija za ono, ki so jo preteklo nedeljo »Dalmatinci« izgubili z 1:7 v Zagrebu, bo že to nedeljo v Splitu. Zagrebška postava bo menda ostala nespremenjena, Dalmacija pa bo poskusila srečo z nekaterimi novimi močmi. Zagrebški Hašk se pripravlja na dve turneji, in sicer najprej v Rumunijo, v drugi polovici avgusta pa v severno Francijo.
Dokončni rezultat v dvoboju med Avstralijo in Mehiko v teniški tekmi za Da-visov pokal v severoameriškem pasu je 5:0 za Avstralijo.
Najhitrejša pot na Finsko
Leto dni (ali natanko leto in 14 dni) je še do pričetka prihodnje olimpiade na Finskem, toda sem in tja si bo morda kdorkoli izmed onih, ki misli to priložnost izrabiti za obisk čudežne dežele tisoč jezer, vsaj bežno zamislil možnost, kako se po najkrajši poti pride tjakaj na visoki sever.
Iz Jugoslavije je najhitrejše potovanje na Finsko z letalom preko Berlina ali Varšave do Stockholma ali Tallina. Ta varianta je zelo lepa in mikavna, ima pa to slabo stran, da je precej zasoljena in bo prišla v poštev le za one, pri katerih tisočaki ne igrajo vloge. Velika večina obiskovalcev prihodnje olimpiade se bo morala seveda sprijazniti z vožnjo po železnici.
Iz Beograda in južnih krajev bo najbolj prikladna pot preko Budimpešte in Bohumina do Berlina, od tod pa preko Sassnitza in Trelleborga do Stockholma, natančno 46 ur in pol vožnje.
Iz Zagreba in Ljubljane je bolj prikladna smer preko Monakova do Berlina, od tod dalje pa spet preko Sassnitza in Trelleborga do Stockholma, katera traja vsega 15 minut manj kakor ona iz Beograda.
Iz Stockholma se potuje dalje do Helsinkov s parnikom, ki ima neposredno zvezo vsak dan po 20 urah vožnje. (Vozovnica za to vožnjo stane v I. razredu 400, v H. pa 350 din.) Važno je vedeti,
Ida ti parniki ne odhajajo vsak dan ob I
enakem času.
Drugi način potovanja od Stockholma je kombinacija s parnikom in vlakom. Iz Stockholma vozi parnik do Turka, od tod pa se nadaljuje z vlakom do Helsinkov, vsega okoli 66 ur, od Zagreba do tjakaj. (Vožnja s parnikom za to progo stane v I. razredu 350, v IL pa 280, vlak pa še 65 odnosno 49 din.)
Slednjič sta še dve možnosti potovanja na Finsko. Ena je s parnikom iz Stettlna preko Tallina do Helsinkov, na kateri progi izjemoma vozijo veliki finski ter nemški potniški parniki, druga pa je z železnico preko Varšave, Vilne, Rige in Tallina ter odtod po morju do Helsinkov. Ta slednja je zelo zanimiva, je pa precej daljša in bolj utrudljiva. Za tekmovalce bo vsekakor prišla v poštev samo ona preko Stockholma na Turku, ki traja 5 ur manj kakor cele tri dni.
SK Ljubljana. Danes ob 17.30 strogo obvezen trening ligaškega in rezervnega moštva.
Iz Julilske krajine
Tržaški lesni uvozni center
Vprašanje uvoza lesa v Italijo postaja zadnje čase., prav za prav že od priključka Avstrije k Nnemčiji, zelo važno. Prav te dni je tržaški »Piccolo« objavil o njem nekaj informacij. Iz poročila posnemamo naslednje zanimive podatke.
Priključek Avstrije k Nemčiji je povzročil na italijanskem lesnem tržišču veliko izgubo, ker je Nemčija pričela takoj absorbirati avstrijsko lesno produkcijo. Statistični podatki o prometu lesa v tržaški luki za 1. 1938 najbolje kažejo, kolikšna je bila ta izguba. V sedanjem okviru trgovinskega sistema v prometu med Italijo in Jugoslavijo jo bo jugoslovenski izvoz v Italijo le težko nadomestil. Jasno je, da bo treba zaradi tega najti potrebni les v drugih državah, predvsem pa v Jugoslaviji s povečanjem njenih izvoznih kontingentov.
O prometu lesa v tržaški kuri navaja list naslednje podatke: Uvoženega je bilo v tisočih stotov leta 1932 533.5, leta 1933 667.1, leta 1934 786.5, leta 1935 1.007, leta 1936 1.165, leta 1937 2.239, lani pa naenkrat le še 992.4 stotov lesa. Se v letu 1937 je od vsega uvoženega lesa odpadlo 57% na Avstrijo.
Italijanska vlada je pripravila novo ureditev lesnega trga v Italiji na ta način, da so z njeno pomočjo pred kratkim ustanovili 5 družb za uvoz lesa iz tujine in njega porazdelitev na posamezna podjetja. Taka družba se je ustanovila tudi v Trstu. Omejila se bo v prvi vrsti na uvoz jugoslovenskega lesa. Prednosti, ki jih bo imela taka ureditev uvoza lesa iz tujine, pravi list, bodo predvsem te, da bo družba nastopila v Jugoslaviji kot edini kupec in bo zato dosegla znatno znižane cene in še druge ugodnosti. Že v juliju bo prevzela vse kupčije z jugoslovenskimi izvozniki. »Tako bo družba postala center za dobavo in porazdelitev lesa kakor tudi regulator cen za les iz sosednje prijateljske države.«
Drobne novico
Pri posojilnici v ReH&h;ki Je ževeč let * likvidaciji, je inšpektor za kredit imenoval dr. Maria Palittija za novega člana likvidacijskega nadzorstvenega sveta. Iz sveta je bil izločen Gvido Vittori.
Zavije so bile preimenovane. Zavije, delavski okraj na periferiji Trsta, kjer je v zadnjih letih nastal novi tržaški industrijski center, so bile sedaj preimenovane v Aqulinio. Že lani. ko se je v Trstu mudil Mussolini. je bilo sklenjeno, da bo okolica rafinerije mineralnih olij »Aquila« dobila po njej ime. Sedaj so to ime razširili kar na ves okraj.
Kaznovani trgovci. V Istri je nadzorstvo nad trgovino na drobno slej ko prej strogo. Vedno znova se kaznujejo trgovci, ki kakorkoli prekršijo določbe uradnih cenikov in drugih dekretov.. Pred dnevi je bi lo v Puli, Kopru, Piranu, Kanfanaru, Bu-jah, Grižnjani in Črnem vrhu kaznovanih 10 trgovcev zaradi previsokih cen in drugih prekrškov. Večina je morala zapreti svoje lokale za tri do pet dni.
Štipendije za dijake. Goriška sekcija znane družbe Dante Alighieri je te dni razpisala 10 štipendij po 2000 lir za dijake srednjih šol. Dijaki morajo biti po rodu iz Dalmacije in pripadati morajo družinam, ki so še ali so nekdaj bile italijanske.
Večerni tečaji, ki jih že 7 let prireja tržaška dopolavorovska zveza, so se zaključili pretekli teden. Ob tej priliki je prot. Moggioli v okviru posebne svečanosti govoril o pomenu in rezultatih teh tečajev. Tečaji so bili v glavnem strokovni, mestoma pa so služili tudi politični in nacionalni vzgoji udeležencev. Na njih so predavali o rasnih problemih, protiletalski obrambi, kolonialni higijeni in drugih kolonialnih vprašanjih. Prirejeni so bili tudi posebni tečaji za jezike, na prvem mestu za italijanščino. Predavanj je bilo o teh predmetih 1375, udeležencev pa 1093. Izpite je uspešno dovršilo 608 udeležencev.
Podržavljene pokrajinske ceste. V smislu posebnega sklepa ministrskega sveta nameravajo podržaviti 2000 km pokrajinskih cest, tako da bo italijansko državno cestno omrežje z novimi gradnjami vred v prihodnjem razdobju 5 let povečano 27.000 km. V Julijski krajini bo prešlo v breme države 141 km pokrajinskih cest, in sicer 26 km v tržaški, 95 km v istrski in 20 km v goriški pokrajini.
Oče je ubil svojo hčer in izvršil samomor
Strašna, nerazumljiva tragedija v hiši uglednega kmeta
na Bistrici pri St Rupertu
Za tehnično pisarno se išče
uradnica začetnica
z znanjem strojepisja, korespondence, slovenske ln po možnosti nemške stenografije. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutrac pod Šifro »TEHURAD«.
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah s avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št. 13* Ljubljana
TELEFON 36-92
Novo mesto, 5. julija
Komaj se je ljudstvo v št. Rupertu malo pomirilo od razburjenja in govoric, ki so nastale po umoru posestnika Jožefa Kneza v vasi Prelesje, za kateri zločin je prejel v torek pred novomeškim okrožnim sodiščem 26-letni Janez Zupan kazen 20 let robije, že je Šentruperčane vznemiril drug, nič manj tragičen dogodek, ki je pa po svojem bistvu in značaju še bolj žalosten od prvega.
Na Bistrici pri Št. Rupertu je izvršil imo-viti in ugledni, okrog 50-letni posestnik Anton Tratar, vulgo Voznik, umor in samomor. Tratar je umoril svojo mlado hčerko in si nato sodil sam.
V nedeljo je bila v Št. Rupertu gasilska veselica, pri kateri je med drugimi sodelovala tudi njegova 24-ietna hčerka Filo-mena, ki je slovela daleč naokrog kot lepotica. Imela je mnogo snubcev in radi so se fantje ozirali za njo. Filomena je na veselici, kjer je točila vino, ostala do polnoči, in se je nato vesela in razigrana vrnila domov, kjer se je napotila v svojo spalnico in legla k počitku. Stari Tratar je pa svojemu 27-letnemu sinu Leopoldu že prejšnji dan naročil, da bo moral v ponedeljek že pred 3. uro odriniti s kosci na košnjo na domačo senožet.
Okrog 3. zjutraj se je sin prebudil in pripravil vse potrebno za košnjo, s seboj je vzel tudi južino. Samo po vino je moral še v klet. Ker je bilo temno, je stopil k očetu po električno svetilko. Ko sta bila za trenutek z očetom sama, je opazil, da je oče nekoliko zbegan, vendar to ni vzbudilo njegove pozornosti. Toda v Tratarju je medtem že dozorela strašna misel, da usmrti svojo hčerko in da tudi sam obračuna z življenjem Čakal je samo na trenutek, da bo v hiši sam s hčerko.
Sin je odšel na košnjo. Sosedom, ki so vedeli, da je odšel na košnjo samo sin in da sta ostala oče in hčerka doma, se je pa čudno zdelo, da zjutraj ob belem dnevu ni bilo iz Tratarjeve hiše nobenega na pregled. Več sosedov je stopilo k oknu Tratarjeve spalnice in z grozo so opazili na podu kri. Dvignili so velik krik. Ker pa nihče ni mogel v zaklenjeno hišo, so naglo pohiteli po sina in mu povedali, kaj so videli doma. Tratar je pohitel s sosedi domov. S silo so vdrli v hišo in. ko so vstopili v očetovo spalnico, se jim je nudil strašen prizor: Tratar je ležal na postelji ves v krvi ki je tudi že močila tla. Imel je prerezan vrat in zapestji obeh rok. V desnici je držal britev, drugo britev pa jc imel v ustih. Ker je bil že mrtev, je sin s sosedi planil v zli slutnji še-v spalnico sestre Filomene. Tudi tu se jim je nudil grozen prizor. Filomena je imela vso glavo razbito, dobila je najmanj osem udarcev s sekiro. Kljub strašni poškodbi ji je še vedno slabo utripalo srce. Poklicali so zdravnika dr. Škulja in duhovnika, ki ji je dal poslednje olje. Nesrečna mladenka se pa ni več zavedla. Po prihodu zdiavnika, ki je ugotovil smrtnonevarne poškodbe in da Je
vsaka pomoč izključena, je Filomena umrla.
Grozni dogodek je vso okolico globoko pretresel in ljudje mnogo razpravljajo o obupnem dejanju starega Tratarja. Kaj je bilo povod temu zločinu, nihče ne ve, in je to skrivnost odnesel stari Tratar s seboj v grob. Pokojni Tratar je slovel kot bogat mož in je bil precej znan. Pred leti mu je umrla žena in kmetoval je s sinom in hčerko ter več posli. Hčerka Filomena ni bila samo bogata nevesta, temveč tudi čedno in prikupno dekle. Ljudje pravijo, da Je stari Tratar hčerki in sinu večkrat grozil s smrtjo, ker je živel v fiksni ideji,^ da mu strežejo po življenju in da ga hočejo zastrupiti. Mogoče ga je tudi razburilo, ker je prišla Filomena v nedeljo pozno domov.
Po izvršeni sodno-zdravniški obdukciji obeh trupel je bil včeraj pogreb na pokopališču v Št. Rupertu ob ogromni udeležbi prebivalstva. Ljudje so bili zelo potrti in mnogi so na glas ihteli.
Od Vas j®
odvisno, da tmato obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti alt barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
PtmMa — Vetlolikalnica
BADENBADEN
Zdravilišče v Schwarzwaldu proti reumi, gihtu in katarju
INTERNACIONALNE KONJSKE DIRKE
20. — 27* avgusta 1939*
CASINO: Rolette, Trente-et-Quarante, Baccara, KIondyke
Direktni vlaki Wien—Miinchen—Pariš preko Baden-Oos.
Informacije daje: Njemački Saobračajnl Ured, Zagreb, Zrinjski trg 18, telefon br. 81-70.
Umrla nam je naša dobra mama, gospa
Franja Kumrova
roj. BIZJAK
Pokopali jo bomo v četrtek, 6. t. m. ob pol 6. uri na Žalah.
V KAMNIKU, dne 5. julija 1939.
Žalujoče rodbine:
Kumer, černe, Kraut, Abramov
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti naše nepozabne soproge, mame, stare mame, tete, tašče, gospe
MARIJE PLANINŠEK
SOPROGE TRGOVCA
za številne krasne vence in za mnogobrojno udeležbo na njeni zadnji poti izrekamo vsem našo najiskrenejšo, toplo zahvalo.
Maša zadušnica se bo darovala v petek 7. julija 1939, ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
LJUBLJANA, dne 5. julija 1939.
Žalujoča rodbina KAROL PLANINŠEK
ZAHVALA
t *
V času bolezni in ob smrti naše nepozabne ljubljene dobre soproge, matere, stare matere, tete, gospe
JOŽEFE OŽBALT
SOPROGE ŽENDARMERIJSKEGA STRAŽMOJSTRA V POK.,
smo bili deležni premnogih iskrenih izrazov sočutja, ki so nam lajšali težko bol, za kar Izrekamo vsem, ki so čutili z nami, svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vlč. duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Vinku Gregoriču v D. M. v Polju in dr. špornu iz Ljubljane, ki sta pokojnici lajšala trpljenje, Sokolskemu društvu D. M. v Polju za častno spremstvo in vsem darovalcem vencev in rož, s katerimi so obložili krsto, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Prav prisrčno zahvalo pa izrekamo še blagi gospe Anici šmavc, ki nam je stala v teh naših najtežjih urah tako požrtvovalno in bodrilno ob strani.
D. M.„ P.^ d», «. jo,u. 19*,.	žalujoči ostali
L. fVINDER:
111
Gospod"J£nopiSk
Roman o Francu Ferdinanda
(AvtorlzlraD prevoa >
»Kaj je vašemu prestolonasledniku? Ali je bolan?« so nemški gospodje vpraševali barona Con-rada. »Nikakor ne«, je odgovarjal. »Visoki gospod je le nekoliko slabe volje, ker te slovesnosti po njegovem mnenju premalo poudarjajo delež Avstrije pri Napoleonovem porazu.« Nemški gospodje so se muzali. Avstrijci so se jim zdeli ničemurni in smešni. Conrad si je pa mislil: »Bolje je, da nas imajo za ničemurne in smešne, kakor za prismojene in nerazsodne. Če bi Prusi vedeli, kako težko je delati s prestolonaslednikom, jih ne bi več mikalo, da nam ostanejo zavezniki.«
Viljem II., ki mu je prišlo do ušes, da Franc Ferdinand v Lipskem ni zadovoljen s stoletnico, je odvedel zlovoljneža v stran in mu rekel: »Ljubi Franc, te slovesnosti so mi prav tako zoprne kakor tebi! Vsaka spominska slavnost mora biti nujno lažniva, ker ljudstvo drugače ne bi razumelo pomena velikih dogodkov. Seveda bi morali danes pred vsem slaviti nekega Avstrijca: vašega velikega državnika Metternicha. A ljudstvo rajši slavi zmagovite vojskovodje. Nu, nama je vse eno, kaj?« — »Meni se Metternich ne zdi velik državnik«, je hladno odvrnil Franc Ferdinand. Viljem se je začudil: »Ne? Zanimivo! Zakaj prav za prav ne?«
Franc Ferdinand je skomignil z rameni.
Ko se je vrnil na Dunaj, je pripovedoval generalu Marguttiju o tem razgovoru z Viljemom in dejal: »Težko mi je bilo reči cesarju, da imam Metternicha za omejenega človeka. Cesar Franc in Metternich sta oba storila usodne napake. Francevo obzorje je bilo zaplankano, in Metternich ni bil nič pametnejši od njega. Habsburg in Napoleon bi bila lahko skupaj ovrla vzpon Pru-sije. Cesar Franc je leta 1806. prezrl svetovno-zgodovinsko nalogo Avstrije, hkratu je pa razbil nemško enotnost; da on ni odložil nemškorimske cesarske časti, ne bi bilo kasneje nikoli prišlo do Bismarckove malonemške rešitve. Pruska sebičnost je odžagala vejo, na kateri smo sedeli, a Hohenzollerncem ta sebičnost ne bo prinesla sreče. Smotrni, načrtni nemški duh s svojo neutrudljivo, občudovanja vredno vztrajnostjo bi bil poklican za največje stvari; toda pruska imperialistična misel ga peha na nevarna pota. Zmaga Prusi je je bila nesreča, ker je presekala federalistični razvoj. Federativno načelo, ki bi bilo pod habsburškim gospostvom postalo načelo Nemčija, bi se bilo samo po sebi preneslo na Avstrijo; tako bi bila postala Avstrija krepka in mogočna.«
Margutti se ni upal izreči vprašanja, ki so si ga zadajali vsi prestolonaslednikov! tovariši izza mladih let: »Kaj je še ostalo od njegovih načrtov s federalizacijo?« Franc Ferdinand, truden od dolgega čakanja, že nekaj let ni več omenjal svojih nekdanjih namer. Že nekaj let se ni bil nikomur več odprl pogled v načrte mrkega, starajočega se moža, ki je ihtivo preklinjal uhajajoči čas.
Po lipskih slovesnostih se je odpeljal z Zofijo v Windsor ;nemški kralj je bil prestolonasledniško dvojico uradno povabil na lov. Angleški kralj je
avstrijska gosta ljubeznivo sprejel, kraljica pa je ostala proti vojvodinji Hohenberški nepristopna. Častihlepnica je spet doživela razočaranje, ki ji tudi v Berlinu ni bilo prihranjeno. Kmalu nato sta Franc Ferdinand in Zofija obiskala nekega poljskega aristokrata, kneza Potockega. Med gosti je bila tudi vnukinja Franca Jožefa, hči cesarjeviča Rudolfa, Elizabeta kneginja Windischgratz. Zofija je stopila h kneginja in jo ogovorila: Cesarjeva vnukinja ji je dala posmehljiv odgovor in rekla čez nekaj minut gostiteljema, tako glasno, da so vsi navzočni slišali: »Pomislite — ,cercle' se je šla z menoj!«
Klavrno je Franc Ferdinand obhajal v Belve-deru svoj petdeseti rojstni dan. Nihče ni slavil tega dne. Zofija in otroci so se komaj upali čestitati pobitemu možu. »Petdeset let!« je rekel, ko ga je Zofija objela. »Kaj more zdaj še priti? Saj je vse prepozno!« Po rojstnem dnevu se je odpeljal v Konopište, da bi ubežal mrzkemu Dunaju. Po prihodu na češki grad, ki mu je bil postal domačija, mu je obviselo oko na dragocenih bur-gundskih gobelinih iz zapuščine Estov, ki jih je že nekaj desetletij tako dobro poznal, da se zdavnaj ni več zmenil zanje. Mahoma je vzkliknil: »Zof! Ali vidiš, kaj predstavljajo ti gobelini? Prizore iz Dona Quijota! Izginiti morajo!« — »Ti lepi gobelini!« se je zavzela Zofija. Ujela je njegov srditi pogled in zajecljala: »Nikoli me še ni zbodlo v oči, kaj prav za prav predstavljajo.« — »Nočem jih več videti!« je kriknil. Poklical je upravnega ravnatelja, ter mu ukazal, naj da gobeline odstraniti. »Kaj naj storim z njimi?« je vprašal upravni ravnatelj. »Sežgite jih!« je zaklical Franc Ferdinand. Upravni ravnatelj se ni upal ugovarjati in se je z globokimi prikloni umaknil.
»Ne, stojte!« je kriknil Franc Ferdinand za njim. »Prodajte jih! Precej denarja so vredni. Vprašajte, koliko bi kdo ponudil zanje!« Čez nekaj dni so prišli v Konopište starinarji iz Frankfurta, ogledali gobeline in ponudili šest milijonov zlatih kron. Upravni ravnatelj je vprašal prestolonaslednika, ali naj sprejme ponudbo starinarjev. Franc Ferdinand ga je nahrulil: »Ničesar ne prodam! Ako ponujajo šest milijonov, so gobelini najbrže vredni oesetkiat toliko!« Gobelini so ostali na stenah, toda Franc Ferdinand jih ni več pogledal.
1914
Petdesetletni Franc Ferdinand, zajeten, široko-pleč mož s širokim naredniškim obrazom, ščetka-sto štrlečimi lasmi, košatimi naredniškimi brki, nizkim čelom, mogočnim prsnim košem in robatim naredniškim glasom, je bil bolj zapuščen kakor v svojih mladih letih, ki sta jih zastrupljali bolezen in samota. Ljudje so se bali njegove nagle jeze in se ga ogibali. Zofija ga je božala po komolcu, kadar je jel togotnež neobrzdano rjoveti, in to dobro-dejno božanje komolca ga je pomirjalo. Toda z žalostjo je opažala, da se čedalje globlje pogreza v ljudomržnost, iz katere ga je bila rešila pred poroko. Vrhu tega je postajal spet nezaupljiv do svojega telesa. Krepki mož, ki je bil že šestnajst let zdrav, se je začenjal bati, da se bolezen vrača in hoče dopolniti njegovo nesrečo. Padal je v potrtost. Poklical je dr. Eisenmengerja, svojega nekdanjega telesnega zdravnika, ki je bil ozdravil Franca Ferdinanda pljučne jetike dal se mu je preiskati in ga vprašal, razrvan od smrtnega strahu, ali ne bi bilo mogoče, da bi se bolezen na pljučih vrnila.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Koprivna
Obiščite Sv. Jakoba starejšega, ki leži v osrčju Pece, Raduhe in Olševe 1073 m visoko in ki je najlepša točka nad Mežiško dolino. Prihod: Ljubljana, Solčava ali Maribor - Črna. Z veseljem Vas bo sprejela Lenka Klemenšek v Ko-privni p. Črna pri Preva-ljah.	16516-38
Kuharico
prvovrstno moč, perfektno v primorski kuhinji, 1 po-mivalko, 1 natakarico, 1 slugo, sposobnega tudi za točilnico, sprejmem od 1. avgusta za restavracijo »pri Levu«. Ponudbe z zahtevo plače in podatki dosedanje službe poslati: Leo Garza-rolli, Ljubljana, Beethovnova ulica 9-III.
16542-1
'UTiOJjJ
Pozor!
Osebam dobrega nastopa se nudi prilika dobrega zaslužka za hišno prodajo manufakture. Kolekcija 3 kg. Javite se takoj na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober zaslužek«.
16515-1
Postrežnico
za vse, pošteno, sprejmem. Gledališka ulica 1. nadstr. desno.	16526-1
Mlinarja
samostojnega na valjčni mlin in hlapca sprejme takoj Popovič, Križe na Gorenjskem.
16527-1
Kuharja ali
kuharico
spretnega, veščega, iščemo za takoj. Avtomatični buf-fet Daj - Dam.
16540-1
Fotografski
pomočnik(ca)
dober, 1 retušer, 1 leikist, dobe takoi mesto. Foto J a pel j, Maribor. J	16554-1
Stalno službo dobe
y veliki restavraciji: samostojna kuharica ali kuhar, pomožna kuharica, natakar, jelonoša, pomivalka. Ponudbe poslati z navedbo dosedanje službe na naslov: Hotel »Novi svet«, Maribor Jurčičeva 7.	^^
Frizerko
dobro moč, sprejmem v stalno službo proti dobri plači. Koman Niko, Poljanska 13.
16552-1
Krojaškega
pomočnika
dobro izvežbanega za fino veliko delo, sprejmem takoj. Služba stalna. Berčič Janko, Škofja Loka.
16546-1
Strojni ključavničar
samostojen, z večletno prakso, dobi stalno službo pri Sablatnik, Jesenice.
16481-1
Trgovskega
pomočnika(co)
s prakso za galanterijski en gros oddelek sprejmemo. — Samo pismene ponudbe na tvrdko Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg 26.
16462-1
SlutbeišČe
Mlada natakarica
simpatična, išče službo v boljši gostilni ali restavraciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada«.
16529-2
Kot oskrbnica
pensijona želi mirna, čista gospa v letoviški kraj za stalno ali za letov, sezono. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno takoj«.
16524-2
INSERIRAJ V »JUTRU"!
G. 1. Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
Vajenci (ke)
■•"raiiiinii-iH^iraiiiiiiiiiiiiiiiiMiPiiniii.
Pekovskega vajenca
sprejme takoj pekarna Der-16525-44
žič, Tržič.
Vajenca
poštenega in zdravega, ki ima veselje do trgovine z meš. blagom, sprejmem takoj. Ponudbe morajo biti lastnoročne, ter jih je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dober in pošten«.
16537-44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. — Bradač Stane, Medvedova ul. 22.
16538-44
Šiviljsko vajenko
in pomočnico sprejme takoj salon A. Augustin, Gajeva ulica 8, Ljubljana.
16563-44
Pouk
Institut Anderl
Rogge, Graz
Lessingstrasse 19, opozarja na poletne tečaje iz nemščine za inozemce. Prospekte in informacije se dobi pri Putniku, Tyrševa 11 v Ljubljani.
16503-4
Potniki
Zastopnika
mladega in agilnega za prodajo elektromotorjev, žarnic elektromateriala in radio aparatov, sprejmem. Pogoj je poznanje elektrotehnične stroke. Plača se fiksum in provizija. Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe in prakse na podružnico Jutra v Celju pod značko »Agilen potnik«.
16559-5
m
Pisalno mizo
originalno amerikansko, — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16512-«
Parkete
in parketne odpadke ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ul. 4. Telefon 22-44 16484-6
Hranilne knjižice
Poljčanske kmečke posojilnice in hranilnice, kupim. Dopise je poslati na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Knjižice«.
16430-16
Rakete
čopiče ln vse druge plro tehnične izdelke dobite v železnlni Fr. Stupica, LJubljana, Gosposvetska L	16253-6
Hrastovo jedilnico
kompletno, dobro ohranjeno, radi pomanjkanja prostora, ugodno prodam. Trgovina Martine, Tyrševa cesta 17.	16553-12
Spalnico
zelo lepo in dobro ohranjeno, z žimnicami, proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesa 8 (poleg kolodvora Šiška).	16551-12
Pohištvo
□ovo in že rabljeno, ki ga želite prodati ah samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev ie * tem oddelka vedno dovoli za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ah ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana Tyrševa 12.	17-12
zna
Za opeko ali les
zamenjam avto
izredno lep 5 sedežni Steyr tipa 430, 6 cyl. cabriolet, oblazinjen z rdečim usnjem. Ogled in informacije pri I. M. Kenda, ADLER ser-vice, Kersnikova ulica (za Slamičem).
16562-10
Motor
DKW 200, malo rabljen, prodam po ugodni ceni. — Čokan, Lukovica 3.
16548-10
Tovorni avto
zaprt, nosilnost lz tovarne 3000 kg., dobro ohranjen kot nov lse proda za Din 35.000. Na slov v vseh poslovalnl c ah Jutra.
16105-10
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah CERNE - juvelir,
LJUBLJANA. WOLFOVA
Glasbila
Klavir
dobro ohranjen, ugodno proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška.
16549-26
Moško kolo
»Puch«, lahek model, prodam. Rabič, Ljubljana, Bi-čevje 18.
16536-11
Moško kolo
»Puch« prodam. Gledališka 14-1., desno.
16532-11
Stroj za plisiranje
skoro nov, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16530-29
Z orodjem, ki so ga imeli s seboj, so zdaj hitro zakrpali »Pegazu« poškodovani nos. Treba ga je bilo le napolniti s plinom, kajti drugače se ni mogel vzdigniti. Gospoda Vrtačnik in Jodel-berger sta torej zadela zrakoplov, ki je bil le še do polovice napolnjen s plinom in zaradi tega kaj lahak, na ramena ter ga zanesla do bližnje ulične svetilke.
Prodam
Kompletna
avtokolesa
ter vozove razne velikost1 s pnevmatiko, prodam. A. Kaučič, meh. delavnica, Tržaška cesta 54.
16560-6
Tri pisalne stroje
znamke Underwood, Re-mington in Royal, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8 (poleg kolodvora Šiška.	16550-29
2.500 din posojila
prosi situiranega gospoda mlada lastnica podjetja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrnem po dogovoru«.
16545-16
Lokali
Lokal
v katerem se nahaja Se čez 10 let mesnica, oddam avgusta na Krakovskem nasipu 10. Pojasnila pri gospodarju.	16534-19
Trgovske lokale
takoj oddam na Tyrševi cesti 47b. Vse informacij' daje vsak čas hišnik istotam 16423-19
W3BSBW
Gozdna parcela
v Sv. Juriju. 5 johov, nasajenih 30.000 smrek, krasna lega naprodaj. Cena din 10.000. Kirbiš, Celie.
16556-20
Hiša v Košnici Celje
2 sobi, kuhinja, hlev in klet, naprodaj. Cena din 40.000. Naprodaj tudi posamezne parcele. Kirbiš, — Celje.	16555-20
Planinska hiša
v bližini Celja, 2 sobi in kuhinja, nova, ca 5 oralov lepega mladega gozda, zdrava, solnčna lega, naprodaj. Cena din 16.000. Kirbiš, Celje.
16557-20
Večje Število parcel
kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovanjskih, h il in vil ima naprodaj gradbeno strokov, izobražen posredovalec:
Kunaver Ludvik
Cesta 29- oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolaga	125-56
Stanovanja
2-sobno stanovanje
s pritiklinami, išče mirna družina za 1. avgust. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Avgust 1939«.
1656l-21a
Dvosob. stanovanje
ali sobo kabinet, iščem za avgust za 2 osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »600—700«.
16521-2U
Sobo odda
Sobo
lepo premlieno, s posebnim vhodom, oddam. Smar-tinska cesta 10.
16544-23
m
Prazno sobo
s štedilnikom išče mirna stranka. Ponudbe pod šifro »Točna plačnica« na ogl. odd. Jutra.
16509-23a
Za 2 dijaka
iščem stanovanje z zajutr-kom za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva dijaka«.
16543-23a
Izgubljeno
Damsko ročno
torbico
sem zgubila 4. t. m. ob pol 6. iz Šiške do Okrožnega urada. Najditelj dobi lppo nagrado. Horvat, Poljanska cesta 69.
16541-28
Še tako vroče solnce ne bo vzelo barve Vaši
obleki, ako si izberete 12 krasnih pisanih barv
tobralke, satena ali svile
ki so ravnokar došle pri tvrdki
F. I. Goričar,
Ljubljana, Sv. Petra cesta
^^ -	ima v zalogi
UtOltiane SEVER - Marijin trg 2
Modroce vrhnje pod Din 180, spodnje 260, dobre posteljne odeje od Din 185 dalje. Prepričajte se sami!
Usoda ljudi!
Znameniti profesor se je odločil lzdel&tt vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prlhodnjost v življenje drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudo-vltost. Profesor vam pove po resnici vso vašo usodo, kdaj lahko doseže-te uspeh al! najdete srečo tako v pogledu ljubezni trgovine, loterije itd. — Njegov podpis minulih, sedanjih in bodočih do godkov gotovo vzbudi vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite o-tožnl ln ne JadikuJte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje. — Sporočite ml vaš naslov in povem vam o vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za možno Za izdatke priložite v pismu tri internacionalne bone za odgovor, katere lahko kupite na vsaki pošti. Naslov:
»Gazette Yougos!ave de Pariš • Boite posule n. 11.
Pariš R. P.« Poštnina za Francijo je 4 din.
polepšala seje
vetteM
W	rilDC
tednu
k v
1
.•stfaJ
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE ca
za moške
100 komadov din 220 -protl povzetju.
Zastopnik: Lekarna
Mr. Rožman Miroslav.
Beograd — Terazlje 5 Ogi t s. b. 1846-59
GUBE SO IZGINILE MEHKA GLADKA KOŽA - DIVNA POLT
Gospodična Drouef Je preizkusila tako presenetljivo Izpremembo svoje zunanjosti v 8 dneh. ČiJaJte spodaj njeno lastne pismo, v katerem Je točno pojasnjeno, kako Je to dosegla in kako lahko to doseie tudi vsaka druga žena.
»Komaj labko sama sebi verjamem«, pile
idčna Drouet, »ko gledam svoje fotografije, >tare 8 in 10 dni. Imela sem brazde is gube aa Celu ter okrog oči ln ust. Polt Je bile vela in bleda Danes me vse prijateljice občudujejo ter zazidajo zaradi gladke ftlete kole, na kateri ni niti ene gube. Vsem povem, naj vporabljajo hrano za koSo Tokaloa — rolnato za noč, belo pa za dan. Nekatere bo m mi posmeh ovale, *.er niso same poizkusile, zdaj so pa prav tako navdušene kakor Jaz.«
Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuje Blocel, presenetljivi vitalni element mladosti, Id ga Je odkril znameniti dunajski vseučiliški profesor. Vporabljajte rožnato hrano Tokalon za noč. Ona hran! ln olepšava kožo med VaSim spanjem. Koža postane čvrsta in re-
šena gub. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon. ki napravi kožo svežo in jasno, razkroji zajedale« ln zoži razširjene znojnice.
ZAJAMČENA VRNITEV DENARJA.
Vsaka žena, ki se posveti tej enostavni negi treh minut dnevno, lahko dobi gladko dekliško kožo ter svežo, krasno polt. Rezultati »o v tisočih primerih bili tako presenetljivi, da lahko damo to brezpogojno jamstvo vrnitve denarja. Nabavite si še danes po eno tubo obeh krem Tokalon za hrano kože. Vporabljajte jih 10 dni po navodilu. Ce niste navdušeni od sijajnega, uspešnega rezultata, vrnite nam kremo, čeprav ste že polovico porabili, in mi Vam v celoti nadoknadimo Vaš izdatek.
Kdor oglašuje - ta napreduje*
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViraaU - Za Narodno tiska™ d. d. kot tiakamarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Aloja Novak. - y» v Ljubljani