Knpajte VOJNE BONDFI Najftarejil slovenski dnevnik v Ohio OST Oglasi v tem listu so uspešni VOL. XXVII.—LETO XXVII. E Q U AL ITT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLQVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK). JUNE 9, 1944 Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium E ŠTEVILKA (NUMBER) 134 ŠTEVILKA (NUMBER) 134 Zavezniške sile prodirajo na celi fronti 2 VAŽNI TOtKI SEVERNO OD (IMA ZAVZETI Mesto Vicitavecchia, 40 milj severno od Rima, najdeno v razvalinah v ponedeljek se začne kampanja 5. vojnega posojila Rim, 8. junija. — Zavezniška peta armada je danes prodirala ^^Ije proti severu ter zavzela ^ivitavecchia na zapadni obali, •katerega je našla skoro popol-razdejano. Druge edinice armade gen. ^arka so v manj kot treh dni ^ prodiranju po cesti, ki vodi Pfoti Plorenci, zavzeli strate-Sicno vežno železniško križišče ^'vita Castellano. ^"Rleška armada prodira proti Jadranu prodiranje zavezniških sil se ^^ši na 75 milj široki fronti, ki razteza od Civitavecchia na ^^Padu do Subiaco, ki leži 32 vzhodno od Rima. Subiaco so zavzele čete 8. '"'tske armade, ki pod povelj-^tvom gen. Sir Oliver Leese-a Prodira po glavni cesti, ki teče - Vzhodni smeri proti Jadran-^'^emu morju. ^Vzeta luka skoro popolnoma uničena Zavzetje luke Civitavecchia ® Velike važnosti za zaveznike, s tem so prišli v posest pr-® luke, odkar so prišli v posest ®aplja, ki se nahaja 170 milj J^žno. Mesto, ki normalno šteje 21,-prebivalcev, je bilo tekom ^^•ijih petih mesecev tarča ^vilnih zavezniških zračnih ^Padov. Luka je 80-procentno ^zdejana, in nedotaknjenih je ®talo le nekaj hiš na rebri, ki . ^viga nad luko. Uničene so VSe železniške naprave. JJkjrciull nameraval z invazijo I ^ J^ONDON, 7. junija. — Admi-Sir Bertram Ramsay je da-nj izjavil, da je hotel premier ^ ^rchill na vsak način iti z in-^ ^Uskimi silami, in da je mo-tapeti vse sile, predno ga je ^'"nil od njegove namere, g ^emier se je podal šele, ko Ij.j je admiral prepričal, da bi izredno delo za njegovo ®tekcijo preveliko breme za ^fnarico. na obisku ^^a obisku pri Mr. in Mrs. Gačnik, 18915 Muskoka J ®-> se nahajata Mr. in Mrs. ®eph gkufca, ki sta prišla 12 Schofield, Utah. Veselje ^ bilo veliko ob snidenju, saj videli že nad 30 let. Mr. ^^^!a je bratranec Mr. Gač-Tu ostaneta par tednov oij.^^^^ijatelji so vabljeni, da ju Ijj cejo, mi jima pa želimo, da L ^ dobro zabavala v naši me-^Poli. Več kot .30,000 prostovoljnih delavcev bo šlo v akcijo v ponedeljek, ko se otvori kampanja za 5. vojno posojilo. Kvota, določena za Cuyahoga okraj, znaša $235,000,000. Kakor v kampanji za 4. vojno posojilo, tako je tudi sedaj kvota za "E" bonde, ki so na razpolago splošnemu prebivalstvu, ker nosijo najvišje obresti, določena na $40,000,000. Predsednik kampanje za 5. vojno posojilo je Ha#ry B. Win-sor, ki je izjavil, da ima popolno zaupanje, da bodo narodnostne skupine zopet stopile v akcijo in storile več kot svoj delež za uspeh nove kampanje. Predsednik narodnostnih skupin je Herman Stein, obče poznani lastnik oglaševalne agencije. V svrho kampanje je mesto razdeljeno v 25 divizij, ki bodo šle v ponedeljek s polno paro na delo in ne bodo prenehale, dokler ne bo dosežen cilj. Kampanja se bo uradno nadaljevala do 8. julija, ampak vsi bondi, prodani v juniju in juliju bodo kreditirani za kampanjsko kvoto. Pričetek invazije v Evropi nalaga na slehernega državljana posebno dolžnost, da z nakupom vojnih bondov podpre vojaški napor naših oboroženih sil in s tem pospeši dan zmage in miru. V dnevih, ko naši sinovi polagajo svoja življenja na žrtvenik svobode, ne more nihče reči, da je nakup vojnih bondov žrtev. Manj sploh storiti ne moremo ! Poljak, ki je bil prisiljen v nemško armado, pripoveduje kako je streljal Nemce ^ SEJA ci seja društva "Cveto- Vfg^oble" št. 450 S. N. P. J. se y ' y nedeljo, 11. junija v na-Prostorih. Pričetek ob % Uri dopoldne. Članstvo je , 3eno, da se v polnenl števi-^ Meleži LONDON, 3. junija, (O.N. A.) — Neki Poljak, ki je bil prisiljen služiti v nemški armadi, je z veseljem pripovedoval, kako je zakonito ranil tri nemške vojake, ko je služil kot vojaški policaj v Rimu. Poljak je dejal, da so mu dali policijsko službo, potem ko so Nemci enoglasno proglasili Rim za odprto mesto, in je bil poučen, da mora ustreliti vsakega nemškega vojaka, ki bi ne maral zapustiti ceste. Njegova povest je bila ena izmed mnogih, ki jih je deset Poljakov pripovedovalo na Poljskem informacijskem ministrstvu. Ti Poljaki, ki so pod pritiskom raznih groženj vstopili v "Wehrmacht", so po neverjetnih dogodivščinah ušli k zaveznikom v Afriki in Italiji. Nekateri možje so bili nastanjeni na Leningrajski fronti, kjer so zidali utrdbe. Opisali so sovjetske partizanske napade, v katerih so morali vsi nemški vojaki, celo tisti, ki niso bili y borilnih edinicah, vzeti orožje v roke. Odkrili so, da posebni poljski oddelki niso eksistirali, ker so bili Poljaki razdeljeni m^e d nemške čete, kot posamezniki, kjer 30 ravnali z njimi na isti podlagi kot z Nemci, a niso mogli napredovati v činu. Poročali so, da so bili mnogi Poljaki v nemški armadi vzeti iz delavskih in jetniških taborov, ko jim je bilo dano na izbira ali koncentracijsko taborišče ali pa nemška armada. Nekaj mož se je udeležilo na-cijskega napada v Tuniziji, o-kupiranje južne Francije in pohoda v Rim po Badoglijevem u-begu. Eden od njih je preživel potop italijanske križarke An tonio Denielli, ki,so jo potopili zavezhiški letalci, ko je slednji spremljal Nemce v Afriko. Povedali so, da nemški vojaki pogosto poslušajo poročila zavezniških oddaj pp radiju, posebno pa da se zanimajo za tista poročila, ki govore 6 bombardiranju mest iz katerih so doma in pa o frontah na katerih se bore. Poljaki pravijo, da so nemške opazke kaj ironične, kadarkoli nemški oznanjevalec govori o strategičnem umiku, o katerem oni vedo, da ni bil prostovoljen. Prepričani so bili od časa Alameina, da Nemčija ne more dobiti vojno, a njihova disciplini je še vedno vzgledna, čeprav je število samomorov višje nego po navadi. Edini kraj v notranjosti Nemčije, kjer so našli več proti-na-cijskega gibanja, je po mnenju Poljakov Dunaj, kjer ljudje poslušajo londonske radio oddaje in jih potem tudi širijo. Vesti IZ življenja ameriških Slovencev North Chicago, 111. — Dne 29. maja je umrl Jacob Novak St., star 65 let, član S. N. P. J. od ustanovitve. Bolan je bil pet tednov. Zapušča ženo in pet o-trok. Njegov sin Jacob je policijski načelnik v North Chica-gu. Nevy Duluth, Minn. — V sa-natoriju Nopeming je umrl Fr. Rutar, star 72 let in član S. N. P. J. Doma je bil nekje od Loža na Notranjskem. Živel je več let v bližini Trsta in delal na žezenici. Tu ni imel nobenih sorodnikov. V Kanadi zapušča hčer, v starem kraju pa ženo, če še živi. I Clevelandski Barvat rešen v invaziji Prvi ClevelaHort, na čigar krovu se je nahajal, potopljen. Palkovich je bil 7 I e t star, ko je« prišel v Ameriko iz Hrvaške in je pred l>ar leti postal državljan. V armado je stopil prostovoljno preteklega julija, ko sta odšla v Ufmado dva brata njegove žene. Poleg žene, ki dela pri Forker Co., Ima hčerko Barbaro. BULETINI Naši fantje-vojaki Na dopust za 11 dni je prišel Edward Volkar, S 1/c, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Volkar, 5163 Charles St., Maple Heights, O. Prišel je z Daytona Beach, Fla., po do-1 pustu se bo pa javil na službeno mesto v Alameda, Cal. Njegov brat Sgt. Frank se pa nahaja na Južnem Pacifiku že eno leto. Sedaj je na Bougainville. dar pomožni akciji Mr. in Mrs. Frank Tabor, 1553 E. 221 St., Euclid, Ohio, sta darovala JPO,SS vsoto $5. Oba čutita, da bo narod v domovini potrcbo\ al pomoč, mine vojska. Hvala jima lepa, in da bi imela dosti posnemal-cev. kanada poostrila narkdre za "draft" OTTAWA, 8. junija. — Kanada je danes podvzela korake za poostren je naredbe za obvezno službo v oboroženih silah in na industrijski fronti. Namerava se baje uvesti splošen pregled vseh moških med 16. in 40. letom, ki bodo morali služiti bodisi v armadi ali iti na dele v vojnih industrijah. več sto vojakov rešenih v preuvij NEKJE V ANGLIJI, 8. junija. — Rešiln-o ladje so do sedaj rešile iz Rokav.skega preliva več sto vojakov, katerih ladje so bile tekom invazije potopljene. Rešilne ladje so se vrnile v luke brez vsakih izgub. nemci preklicali vse vojaške dopuste ZURICH, 8. junija. — Kakor se poroča iz Alzacije, so okupacijske oblasti v Franciji takoj po prejemu vesti, da se je začela invazija, preklicale vse nadaljne vojaške dopuste. francosko mesto na obali uničeno NEW YORK, 8. junija. — Radio poročilo, ki je dospelo iz Londona, javlja, da je stotnik Kalmar Master iz Portlanda, Ore., poročal, da je bilo francosko mesto Vire, 35 milj južno od Normandije, "popolnoma u-ničeno." društvo "svoboda" s N p j Nocoj, ob 8. uri se vrši redna seja društva "Svoboda" št. kol 748 S. N. P. J. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo R<1. Članice so vabljene, da se udeležijo. Tito pripravljen za D-dan ofenzivo zabava na farmi V nedeljo popoldne se bo na farmi SNPJ vršila domača zabava, ob kateri priliki se bo tudi serviralo okusno kosilo. Pričetek ob 12:30 uri popoldne. hišne potrebščine Mr. Jerry Bohinc, lastnik Northeast Sales and Service trgovine, na 819 E. 185 St., priporoča gospodinjam nakup raznih hišnih predmetov, katerih i-ma še veliko v zalogi, ki so predvojnega izdelka. Tudi popravlja razne električne predmete. Trgovina je odprta vsak dan razven ob sredah od 9. ure zjutraj do 8. zvečer. pozdravi Iz New Jersey pošilja pozdrave vsem prijateljicam in znancem Mrs. Anton Peterlin. MOSKVA 31. maja. 1944. — Tristotisoč junakov Narodnoosvobodilne vojske, pod poveljstvom maršala Tita, je pripravljenih, da udarijo na Nemce istočasno, kadar se začne ofenziva Rdeče armade na vzhodu in angleško - ameriških čet na za-padu, da skupno začno osvobodilno invazijo. To vest je sporočil ruskemu narodu general Milovan Djilas, ki ga je Tito poslal v Rusijo prošlega meseca aprila obenem z generalom Velimirom Trži-čem. V govoru pred odhodom iz Rusije nazaj v Jugoslavijo, je general D. Djilas rekel, da Titova vojska sedaj kontrolira polovico Jugoslavije, med tem ko gerilci delajo za Nemce življenje nevzdržno v drugi polovici. "Mi smo na višku v srcu Balkana, povdarjajoč, "mi smo blizu južne meje Rajha in na boku nemške vojske v Italiji. Proti nam je Hitler naravnal največji del oklopne divizije, glavni del vojske pod poveljstvom feldmaršala Weiksa, kakor tudi italijansko grupo v nemški vojski pod generalom Kesserlingom, s katero je združenih nekoliko bulgarskih divizij in Paveličevih ustašev in nekoliko četnikov." "Naš gen. Jovanovič, ki je šef Titovega štaba, napoveduje grozo za fašiste, kadar istočasno z otvoritvijo druge fronte udarimo naprej." Osiščne izgube" v triletni borbi v Jugoslaviji znašajo, po izjavi Djilasa, 300,000 ntiož. Narodna Osvobodilna vojska je izgubila v istem času od sto do stodvajset tisoč mož. Hitler ni v stanu, da bi Jugoslavijo do-bičkanosno izkoriščal, kakor to dela v ostalih okupiranih deželah, je rekel Titov poslanec. Nemci ne morejo dobiti v Jugoslaviji /liti hrane za lastno armado, temveč morajo uvažati maslo iz Danske in Nizozemske, akoravno je bila Jugoslavija dežela, ki je pred vojno maslo izvažala. "Hitler' je mislil, da bo dobil v Jugoslaviji premog, rudo, les in bauksit, ali vse, kar je v Jugoslaviji dobil, so bile klofute. Niti ene izmed njegovih sanj o prehrani njegove mašine z izvori naše dežele se niso izpolnile. Naši izvidniki so uničili velik del izvora premoga in rude, ki jih je nameraval on izkoriščati. "Uničili smo jeklene tvornice v Varesu in Zenici, ki jih kontrolira Krupp. Ravnotako smo uničili tvornice celuloze in rudnike bauksita in v Idriji, blizu italijanske meje, onemogočili proizvodnjo živega srebra v rudniku, ki je drugi največji na svetu. Caen pred padcem; naši 11 milj od Cherbourga; izolacija polotoka blizu VRHOVNI GLAVNI STAN ZAVEZNIŠKE EKS-PEDICIJSKE SILE, 9. junija — Zavezniške sile prodirajo na celi naglo se razširjajoči invazijski fronti v Normandiji ter so tekom vročih bojev s taktičnimi sovražnimi rezervami, s katerimi je invazija stopila v svoj drugi stadij, razvile grožnjo, da popolnoma izolirajo nemške čete na cherbourškem polotoku. V ZAVEZNIŠKE ROKE JE DO SEDAJ PADLO 1,600 NEMŠKIH UJETNIKOV Glavni stan poroča, da je ena sama divizija od torka zjutraj, ko se je invazija začela, zajela 1000 Nemcev, do-Čim so kanadske pehotne in oklopne čete ujele 600 Nemcev in osvobodile ducat naseljenih krajev, ko so prodirale skozi pokrajino med Caenom in Bayeuxom. Kanadčani so se Često borili od hiše do hiše. Caen, devet milj južno od Genskega zaliva ob reki Orne, je bil včeraj središče ljutih bojev proti močnim nemškim obrambam, toda naciji sami priznavajo, da so zavezniške sile že prodrle v notranjost mesto in da so napredovale pet milj j^žno in zapadno od Bayeuxa, ki leži pet milj od morske obale. V splošnem pa zavezniška komanda ni objavila točnih podatkov glede kretanja invazijskih sil. BLIZU BAYEUXA DIVJA LJUTA BITKA S TANKI Neka, pozna brzojavna vest pravi, da se zavezniške čete nahajajo samo 11 milj od Cherbourga, in da se pričakuje, da bo Caen padel v teku nekaj ur. Blizu Bayeuxa divja skozi zadnjih 24 ur ljuta bitka s tanki, pravi poročilo nekega korespondenta, ki se nahaja s kanadskimi četami. Nemci, katerim je prihitela na pomoč padalna pehota, se desperatno borijo, pravi isto poročilo, in v gozdih blizu Caena je prišla do mnogih spopadih, v katerih se je mož boril z možem, Naciji vodijo trdovratno obrambo Caena, ki jim služi kot oprišče za besne protinapadi, ki imajo preizkusiti moč naših linij. AMERIKANCI NA ZAPADNEM KRILU SO RAZŠIRILI SVOJA OPORIŠČA Zavezniški komunikej, ki je bil objavljen malo pred polnočjo, pravi, da so Amerikanci, ki so na zapadnem koncu invazijske fronte, razširili svoja obrežna mostišča in da Angleži in Kanadčani stalno pritiskajo naprej. "Sovražnik se ljuto bori, pravi komunikej. "Njegove rezerve so sedaj v akciji na celi fronti," Do sedaj sta bili v bojih identificirani najmanj dve. nemški oklopni diviziji, IZGUBE ZRAKOPLOVSKE SILE ZNAŠAJO SAMO 1 ODSTOTEK Zavezniške zračne sile so od torka, ko se je začela invazija, vprizorile 27,000 napadov, tekom katerih so razbile vitalne železniške centre v zaledju bojne fronte in na .ducate drugih važnih tarč. Eno poročilo pravi, da ni ostal nedotaknjen niti en železniški most med Parizom in Cherbourgom, V tem času so zavezniki izgubili 289 letal vseh tipov, oziroma samo dober procent od celotne zračne sile, ki je bila tekom zadnjih 54 ur v akciji. V tem času je bilo od primeroma šibke nemške zračne sile uničenih 176 letal. Borba v zraku nad invazij-sko obalo je jasno pokazala velikansko premoč, ki jo imajo zavezniki nad Nemci. DODATNE NEMŠKE ZRAČNE IZGUBE KREDITIRANE AMERIKANCEM Dodatno' naznanilo, ki je bilo objavljeno danes zjutraj, izkazuje, da so Amerikanci tekom četrtka v bojih v zraku zbili 38 nemških letal, nadaljnih 21 pa da so jih uničili na zemlji. Amerikanci so v istem času izgubili štiri bombnike in 24 bojnih let^l. Najbolj se je odlikoval v včerajšnjih bojih poročnik William E. Edens iz Tyronze, Arkansas, ki je v boju zbil tri nemška letala. > .STRAN 2 enakopravnost 9. junija, 1944 I UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by MaU Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)..............................................................................$6,50 Por HaU Year — (Za pol leta)..............................................................................3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece).................................................................................2.00 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehilcl); Por One Year — (Za celo leto) •>...................................... Por Half Year — (Za pol leta)...................................... Por 3 Montlu — (Za 3 mesece) ........................................ ...............................$7.50 ................................ 4.00 ............................. 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) .............................................................................$8.00 Por HaU Year — (Za pol leta) .............................................................;........................4.50 Entered ai Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. TITOVA VOJNA MISIJA V LONDONU (Radio govor prof. Borisa Furlana) V četrtek 4. maja dopoldne se je v Londonu vršila novinarska konferenca, katero je odbor Južnih Slovanov priredil za vojno misijo Narodne osvobodilne vojske Jugoslavije. Pred ,napovedano uro je bila velika dvorana Savoy hotela napolnjena z izbranimi zastopniki britanskega in ameriškega časopisja, diplomatskimi inozemskimi korespondenti, predstavniki največjih svetovnih telegrafskih agencij, britanske radio-oddajne korporaci-je itd. V dvorani je vladalo neko svečano pričakovanje, jn oni radostni nemir, ki predznamenuje izpolnitev dolgo zaželjenega dogodka. Dobrodošlica, s katero so izbrani zastopniki javnega mnenja svobodoljubnih narodov vsega sveta pozdravili generala Velebita, je bila primeren izraz čustev, ki jih gojijo ljudske množice Velike Britanije in vseh zaveznikov napram NOV in herojski borbi yseh narodov Jugoslavije. V gladko tekoči angleščini je general Velebit podal pretresljivo sliko epske borbe, ki jo vodijo danes narodi Jugoslavije, posnel je njen historični smisel in zajsl v jasno postavljenih tezah vso jugoslovansko problematiko, notranje in zunanjepolitično. Nato pa je do konca konference, ki je trajala tkoro dve uri, odgovarjal na stavljena vprašanja z ono konkretnostjo, pi eciznostjo, in predvsem prepričevalnostjo, katero zmore le človek, ki je neposredno doživljal, čutil in preživel dogajanje, katerega opisuje. Ta nota neposredne, jasne, takorekoč otipljive resničnosti je zajela vso dvorano, in je bila tembolj učinkovita zaradi samonaložene umerjenosti, ki je odlikovala generalova izvajanja. Popolen uspeh konference se je primerno odražal v tisku in radio-oddajah. Z velikimi in debelo tiskanimi naslovi je britanski tisk poročal o poteku konference in izjavah generala Velebita. Simpatični nastrojenje napram Titovi vojni misiji se izraža v tisku kot vernem izrazu splošnega javnega mnenja. To se je pokazalo že prvi dan po prihodu misije v London, ko so se začeli vrstiti fotografi drug za drugim, tako da je general začel nejevoljno godrnjati in dejal, da bi raje trikrat prekoračil nemške linije nego da bi se še nadalje nastavljal fotografom. No, končno se je le udal y svojo usodo. 1) Iz generalovih odgovorov na mnoga vprašanja, Jci so mu bila stavljena, je predvsem dvoje postalo povsem jasno. Prvo je neomajna volja narodov Jugoslavije boriti se proti nacifašističnim okupantom do skrajnosti in do končne, popohie zmage. Drugo pa je enako odločna volja preprečiti vsak povratek v stari predvojni sistem, v diktaturo te ali one klike. Nova Jugoslavija, ki jo ustvarjajo herojske žrtve naših narodov, bo vladana po narodu jn za narod. 2) Za nas tu v Londonu so to veliki dnevi. Vsi dobro vemo, da nam je zmaga zagotovljena, a enako dobro se zavedamo, da so še teške borbe pred nami, in da mo^ moramo prav sedaj do skrajnosti koncentrirati vse svoje sile in strniti vse svoje vrste, da jo čim prej in čim bolj popolno ostvarimo.__ Iz partizanskega tiska '1-uiek jc izšel v partizanska t K.tu "Vjostnik" 7. jan. 1. 1944. Našo :. "sno vlado in ves njen pokrel osvobojenje domovine je Puriu imenoval teroristično in izrazil obžalovanje, da ni mogla njegova vlada biti v stiku z narodom, da ga obvesti. Pa kaj bi bil hotel Purič raz jasniti našemu ljudstvu? Ljudstvu ' je situacija popolnoma jasna. Na eni strani okupator s svojimi služabniki ustaši in čet-niki, a na drugi strani ljudstvo praznih rok s partizansko vojsko. Vsi izdajalci,, pa naj se i-menujejo Pavelič, Nedič, Rup-nik ali pa begunska vlada s svojim Dražem, spadajo za narod v eno vrsto, ker so stali z okupatorjem na isti strani bari l-ad, narod in njegova vojska pa drugi strani. I Na i-a, način narod ne dela nobene razlike med Nedičem in begunsko "vlado", pa tudi okupator je ne napravlja. Nediče-va vlada priznava za šefa vlade kralja Petra in begunska vlada prisega na istega kralja. Potemtakem sta dve kraljevski vladi: ena v Beogradu—Nedi-čeva, a druga v Kairu—Purice-va. Točnejše: Hitler ima dve e-kipi: eno v Beogradu, drugo pa v Kairu. V takih vprašanjih Hitler lomi preko kolena in hoče imeti čiste račune. V Romuniji je moral odstopiti kralj Karol in na njegovo mesto je prišel njegov sin Mihael. Na Češkem m na čelu države Beneš, nego Ha-cha. V Franciji je odšel Lebrun in prišla sta Petain in Laval. Na Nizozemskem vlada ne prisega kraljici Viljcmini, nego Hitlerjevemu guvernerju. Samo pri nas obstoja ta čudež, da Nedičeva in begunska vlada priznavata istega šefa države — kralja Petra, a Hitler to dopušča, ker obe služita njemu. Razlika je samo v tem, da je Nediču kralj Peter srbski kralj, a po Puriču jugoslovanski — aji zopet velikosrbski. Vse te "vlade", od begunske do Nediča so zapisale na svojo ^lamazano zastavo borbo proti boljševizmu. Očividno je, da je to neumna fraza, ker je njihov gospodar Hitler resnično v boju proti vsakemu napredku in svobodi, katerih najodločnejši zagovornik je USSSR. Hitler redno ropa in ubija vse one, ki branijo svoje golo življenje, streho nad svojo glavo. Borba proti boljševizmu — to je zarjavel trnek, na katerega ne bo nihče nikogar več vjel, niti begunska tdada in ona sama se zaveda, da doma nima podpore od nikogar razen peščice izdajalcev. Zato so njeni člani stalno širili lažne vesti, da bodo naši zavezniki — in to celo Angleži in Ameri-kanci, držali našo domovino leta pod okupacijo in da se bodo ?amo postopoma umikali iz nje, misleč naravno, da bodo ves čas držali na bajonetih begunsko vlado in ji pomagali, da se o-krepi. S kakšnimi srečneži bi se u-evrstila, to vemo naprej, moskovske odločbe, podprte v Teheranu, so potrdile, da bo spoštovana volja ljudstva in da bodo zavezniki skupno pomagali zasužnjenim državam, da popolnoma uničijo fašizem. Te odločbe so zmešale račune begunski vladi, ki je sedaj zoper Angleže in Amerikance. Kot rešilni pas ji ostane samo oguljena' fraza borbe proti boljševizmu. Toda sedaj so minili "lepi časi" konjunkture politične reakcije, ko so zaradi nedolžnih 16-takov obsojali može, žene in o-troke na 10 do 20 let ječe in ko so v beograjski glavnjači, zagrebških in drugih policijah ob zvokih vesele in bučne godbe na radiju — da bi zaglušili stok mučenim ljudem zabijali žeblje pod nohte, lomili rebra in jih mučili toliko časa, dokler niso mnogi izmed njih izdahnili v najstrašnejših mukah. In vse to samo zato, ker so ti ljudje govorili ljudem resnico in jim odpirali oči. Tisti časi so prešli in se ne povrqejo več. Naši ljudje se dobro zavedajo, kako ogromno hvaležnost so dolžni komunistični stranki. Njena zasluga je, da se -Hrvati in Srbi niso poklali do poslednjega moža v brato-morni borbi, ki jo je izzval okupator. Srbi v NDH bi bili ugnjeteni kot narod, da ni bilo dalekovidne in modre kompartije, ki je začela in organizirala vstajo. Temu se imamo zahvaliti, da je iz krvi in plamena osvobodilne borbe nastala nova Jugoslavija, ki je po svojem prepričanju, stališču in vsebini čisto drugačna kot ona iz leta 1940. Za njo se borijo moški od 15. leta naprej, in de- kleta in žene, ki so nekdaj bile primorane ostati doma, so sedaj predsednice AFŽ-a, NOO-a, bolničarke, vojaki in oficirji v brigadah, ki jurišajo na bunkerje. Otroci, naši pionirji, so kurirji in nam prinašajo strelivo v zakope. Proti tej novi Jugoslaviji, i-nozemska vlada predstavlja skupino ministrskih penzionarjev, ki so s svojimi interesi in preteklostjo navezani na staro stanje, ki se niso hič naučili pa tudi niso nič pozabili, in so se tako še bolj pogreznili v blato narodne izdaje. Jugoslovanski narodi zidajo in gradijo narodno, demokratsko in federativno Jugoslavijo, kjer ne bo nobenega narodnega zatiranja, niti socialnega izko-riščevanja, kjer bodo ljudje živeli v sreči in obilju. Narodi Ju-Igoslavije si bodo sami odločili o svoji usodi. Narodi v Jugoslaviji so dobili vajeti v svoje roke in jim jih ne bo nihče nikdar mogel iztrgati iz rok. Dr. Rado Pribičevič, član začasne vlade Jugoslavije. (Naslednja slika je izšla v par-i;izanskem časopisu "Vjesnik" od 7. januarja 1944) OFENZIVA Sneži. Vas Krašič se stiska med dva bregova. Na vzpetini fse vidijo črne sence, ki korakajo gor in dol in udarjajo z nogami z nogami po zmerli zemlji- V vasi se je razvedelo o sovražnikovi ofenzivi. Skozi zimsko noč se premikajo sence med gozdom in potjo. Lisica kraj vasi, lačna in prezebla, stoji in voha zrak in ne razume, kaj se dogaja. V prejšnjih nočeh je mogla nemoteno teči skozi vas mimo privezanih psov. Žene zavezujejo cule, pa jih zopet odvezujejo še kaj dodajo in zopet nekaj pozabijo. In šivalni stroj? Mati ga je za, poroko dala hčeri in srčni ■naterni smeh je takrat govoril: "Naj ti bo blagoslovljen in tvoja vnukinja naj bo šivala nanj." Oblečeni otroci v sanjah kimajo z zaspanimi glavicami A med tem, ko j^jrvega zbudiš in nasloniš na stolček poleg ognjišča, je drugi že zopet zaspal in srečno ličece se smeje v sanjah: sanke drčijo po bregu navzdol, dobro stlačena kepa snega zadene in odnese kapo malemu Miki, ki zazija od začudenja, dokler ga sanke, kakor ptičja krila, ne odnesejo po pobočju. Skozi vas škripljejo vozovi. Zavore se ne slišijo. Sneli so jih, da sovražnik ne sliši premikanje beguncev.' Desno od vasi, z one strani Korane, se sliši vsaki hip strojnica. Topovi se iz daljave nič več ne slišajo. Bobnelo je iz daljave i.n podrhtevalo po malih vaških okencih do poznega večera, potem pa je potihnilo. Začela se jd ofenziva. Nocoj je treba oditi. S Korduna in dela Banije zapuščajo možje, žene in otroci svoja topla gnezda, male, drage kolibice, ki so jih po dedih podedovali očetje, a po njih sinovi, ki danes v ostri zimi leže poleg svojih pušk in s svojimi prsi ščitijo sela in sen jvojih malih bratov . . . Skozi zastrte oči zavija Stana svojo edinko, desetletno Je-lo. Stvari so naložene na sosedov voz, a mnogo jih ostane. Ostala je črna omara poleg ognjišča, ki se komaj loči od črnega zidu. Stana se spominja, kako. je kot dekletce, naskrivaj, da je ni videl stari oče, odkrh-nila košček kruha in z njim bežala preko travnikov do ovac. Še mnogo stvari ostane, žive stvari z imenom, dušo in veseljem- Ostajajo, da jih bo krv- nik s krvavo roko razdejal in o-nečastil. Stani se meglijo oči. Zavita Jela nestrpno povprašuje; "Mama, ali gremo ? Mama, kam gremo?" — "Drugam, zlata moja," odgovarja Stana, dušeč v sebi solze in bridkost. Od zunaj se začuje glas: "Oj, mama! Ali si gotova? Idemo!" "Takoj, takoj, gremo, Jela, Gojko nas kliče." Na vaški cesti, pod trepetajočimi zvezdami, v mrzlem nočnem zraku se zbira in ureja sprevod. Vse odhaja, vse ostane ... ! Srca, polna bridkosti ne pla-kajo, temveč krvave čiste, težke krvi, ki se preliva v prsa in ne da dihati. Iz goveda puhti sopara, sa-njavo se obračajo živali nazaj proti toplim hlevom, začudeno ves nemir in prerivanje. Sprevod se začne premikati. Vsakdo gre sam zase, da ne gleda bolečine svojega bližnjega. Otroci poleg svojih mater, a najmlajši, zaviti ostanejo na saneh kakor velike kepe. Polagoma se dani. Skozi zimsko noč pa je sprevod v ostrih mukah položil zakletev maščevanja za vsako kapljo prelite bolečine in krvi. In Bosna je tu. Sprejema brezdomce, sprejema jih in deli z njimi skorjico kruha, poslednjo. Stana pride z Jelo in Goj-kom in ostaUmi, da živi z bosanskimi trpini, misleč na svojega starejšega sina Jurija, ki brani zapuščeno domovino pred psi in volkovi. Potihoma trpi in čaka povratka v mislih, da Jurij pstane živ in nadomesti moža, ki je bil ubit prošlega leta. Ali pegavec se pojavi kakor vampir med izmučenimi krdeh pri kolibah. In Jela, nežni cvet svoje matere, zboli in začne gi-nevati. In ko se začujejo prvi glasovi, da se morejo begunci vrniti domov, ostane Jela sama v mali vasi kraj Une, z malim grobom na jasi, modrina njenih oči ugaša in z njo ugaša materino srce, ki poka begajoč sko-■51 muke in trpljenje. Gojko, petnajstletni deček, ne more strpeti kraj skrušene matere. Izprosi si od nje, da ga pusti s prvo četo onih, ki se vračajo v svoje domove. Pomlad napoji pota z vodami, ki trgajo težke, ledene o-broče, prebudilo zemljo in vdahnejo življenje grmu v gozdu in pticam v zraku, ki je postal mehkejši in veselejši. Na potu, tik pred svojo vasjo, čuje Gojko glas: "Brat ti je težko ranjen. Jurij je v bojiniš-nici pri črnem Kuku." Brez sape hiti Gojko tja. Zatekle, hrastave in krvave noge, ki jih je božala samo hladnt* sapica, so nosile razdrapano dušo, ki je hitela svojemu bratu naproti. Dospe. Stari bolničar, ded Marko, ga objame in trepetajoč poleg o-kamenelega Gojka, zastoka; "Rekel mi je, naj vse lepo pozdravim, a tebi naj izročim njegovo puško ..." Josip Barkovič. .y. * * (Članek je izšel v partizanskem časopisu "Nova Jugoslavija" 1. marca 1944.) Ponesrečen manever beguntiev Jugoslovanska vlada v Kairu ne napravi, in niti ne more napraviti niti enega koraka, ki ne bi bil prežet s sovraštvom proti Sovjetski Zvezi. S širšega stališča s sodelovanjem z oso-vino preko Draže Mihajloviča; ona deluje aktivno proti interesom zaveznikov in proti njiho-i vim vojnim ciljem. Tukaj bomo .priobčili nekoliko njihovih dejanj, ki odkrivajo njeno delo proti Sovjetski Zvezi. Pred vsem, vladni tisk in tisk ki je pod njenim pokrovitelj- stvom, četudi je nemogoče vedeti ravno kaj je vladin tisk — ker se giblje od "Novega Vremena" iz BeogAda, do raznih četniških listov in letakov in "Srbobrana" v Ameriki — piše v sovražnem tonu proti USSR, žali njene voditelje, hvali vlade kakor so poljska in finska itd. in s pridušeno radostjo javlja nemške uspehe. To splošno. — A drugače, tukaj je par primerov; Pop Djujič piše "z vero v Boga, za kralja in domovino" proti "krvoločnemu Stahnu": najbližji sodelavec Draže sanja o povratku monarhije v Moskvo. In taka vlada, ki ni sposobna niti samo sebe vladati, je ponudila Sovjetski Zvezi pakt o medsebojni pomoči. Sama ponudba, diplomatsko nepripravljena in nenadna, odkriva kako kairska vlada ni svesna svojega položaja; odkriva vse neumnosti, v katere leze že odkar je začela svoje izdajalsko delo. Kadar Bog nekoga kaznuje, mu najprej vzame pamet. Kakršnakoli bi bila resničnost, ta ponudba je bila neumna in podla in čeprav ni vedno čako na svetu, se tukaj neumnost in podlost ujemata druga za drugo. Kako se je to zgodilo? Kairske vlade niso zunanji krogi silili, da je to naredila, ker ona se ne bori proti Nemcem ampak se bori z njimi. Drugačna je situacija. Izgu-bitev zaslombe v domovini in položaj v inozemstvu, v atmosferi klofut, ki padajo sedaj tjakaj in potem kje drugod, iz vseh strani, vse to je gonilo naše politikante, da so poskušali narediti dogovor s Sovjetsko Cvezo, katera uživa ljubezen našega naroda in naše domovine in celega demokratskega sveta in si tako poboljšajo svoj u-gled, zaman upajoč, da se bo sovjetska vlada dogovarjala z vlado, kateri je narod v domovini odvzel vse pravice. Sovjetska vlada kakor je znano, je odbila to ponudbo, čudeč I se, kako je moglo priti do nje, j ko je v tej vladi Draža Mihaj-i lovic, ko je ta vlada odbila slič-no ponudbo Sovjetske vlade, ce-I lo — takrat je Hitler bil pri I Stalingradu, in Draža Mihajlo-; vič je imel vojake pri Italija-I nih. Odklonitev te ponudbe o d strani Sovjetske Zveze je izzvala ogromno navdušenje v vseh slojih našega naroda; celo v najbolj zapuščenih krajih, celo v krajih, ki so okupirani po NeJncih, ustaših in vladnimi in nemškimi četniki. Ta odklonitev je pokopala še one male iluzije — tukaj se o ugledu in zakonitosti ne more niti govoriti, — ki jih je še kdo mogel imeti, da je to vseeno — vlada Jugoslavije. Tudi za to stvar so naši narodi dolžni hvaležnost velikemu modremu in plemenitemu Sovjetskemu Savezu in njegovemu velikemu, modremu in plememni-temu voditelju Stalinu. Mi prirejamo veselice in piknike, da si ojačimo našo blagajno, tako da moremo bolje podpirati razne ustanove. Društvo "Cleveland" podpira vse dobre stvari, posebno se zanima za SANS in Pomožno akcijo za pomoč našemu narodu v stari domovini. , Mi člani in članice moremo biti ponosni na svoje društvo in 3e bolj zanimati zanj, zato se udeležimo piknika v nedeljo v velikem številu. Odbor se jako zanima in dela na tem, da se bo postreglo vsem navzočim; lačne bomo imeli gulaž in polento, a kateri ne ljubi gulaša in polento, mu bomo pa s čim jrugim postregli. Tudi se pi"®' skrbimo za žejne, da ne bodo žejni in tudi za one, katere veseli ples, bomo imeli dobro godbo, katera bo razveselila staro in mlado. Zato ne pozabite priti v nedeljo 11. junija na piknik društva "Cleveland". Vzehite St. Clair Nottingham poulično do konca in potem vzemite Bus do 200 ceste in Lind-oerg Ave. in ste pri domu. Na svidenje! Matt Lucich, član- Urednikova pošta Vabilo na piknik Cleveland, Ohio. — Društvo "Cleveland" štev. 126 S. N. P. T. vabi na piknik, kateri se vrši v nedeljo, 11 junija v Slovenskem društvenem domu, na Re-cher Ave., Euclid, Ohio. Naše društvo p.pelira na svoje člane in članice, da se udele-%e piknika in tudi vabimo druge rojake, da nas obiščejo, da se raiivesele v voscli družbi hvoiih prijateljev. Društvo "Cleveland" vabi na piknik Ker smo v vojnih časih, smo prikrajšani na različnih stvareh, za katere so težkoče dobit'i posebno v poletnem času, ko s' človek najbolj potrebuje, da bi vzel nekaj uric ob nedeljah |n se odpeljal v prosto naravo, in 3e umaknil iz vročih in dimnih mestnih ulic. Ker nam ni dano, da bi šli daleč ven kot navadno, se bomo pa malo bližje ustavili in sc pozabavali ravno tako ali pa bolje, ker radi prevoznih sred stev imamo tu bolje. Prostor se nahaja samo pet minut hoda do mestnega busa, in ni nobenemu treba skrbeti s kom se bo P"^'" peljal do prostora ali od tam proti domu. Torej, kateri mogoče ima skrbi radi transportacije, naj kar opusti. Iz mesta vzemite poulično karo St. Clair Notting ham do konca, potem vzemit® bus z napisom Bliss Rd., in stopite na E. 207 St., ter pojd'J te čez železniško progo in v 3 minutah- pri Domu n I vrt^ ali v dvorani, kjer se boste^ P® zabavali med veliko družbo društvenih članov in članic tC prijaznih in vljudnih rojako^ Ljubljančanov. Tu so tudi 1®P' balincarski prostori. „ Društvo "Cleveland" št. S. N. P. J. prijazno vabi cenj® no občinstvo, posebno pa član stvo bratskih društev na vesc lo svidenje na pikniku, ki P' priredi v nedeljo, 11. junija vrtu in v dvorani Slovenske?^ društvenega doma na Recn Ave. Vabi odbor! J. J. Gabrenja, taj^ we wsathbh HUMID, mm PROBABIE r JC* SHOWERS — Keep (eel, stay heme »»d save used fatt. A k "DUKE GOES 6FT&R THE, PC>ir ' , COOP - TAAT WtY SJPE NS'W- THE UQH7 SURNiM junija, ,1944 . . / enakopravnost STRAJS 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG FAT IN THE AIR (Nadaljevanje) Ali dovolite, da pogrnem mi-^0 namesto vas, gospa Garova," ^ j® ponudila Linda. , — nikar se ne trudite," Jo je zavrnila Amalija osorno, da J* J® Linda presenečeno pogle-Amaliji je lahna rdečica lica. Sama si ni bila na jas-čemu je ta hip zasovražila gospodično. "Stopite rajši ven in ^Sjejte, kako krasno jutro ima-y je naglo dodala. "Judita takoj dol in pripravi mizo." ^Wa je odšla nekoliko začu-k ograjeni staji. Par letnja-je prišlo k lesenemu plotu in pomolilo nasproti svoje gobč-^ bi jih božala. Kaleb se je medtem obril in g ^Snil nase oskrbljeno belo ^Jco. Nato je vzel v roke ovrat- Hik r . .'Ki ga mu je bila pripravila l^^alija. Pogledal ga je in ga po-8^' besede na prejšnje me-■ Amalija je pristavila moč-^ ^ peč, pripravljena na njego-''avadno godrnjanje. Vesela da je Linda šla ven. To-g Kaleb ni napravil nobene ke. Pustil je ovratnik tam, je bil, in je odšel narahlo dr hišo. •Audita Ela in fanta so prišli za drugim v hišo. Zajtrk je nekaj minut na mizi. Lin-tih^^ ^stopila pri sprednjih vra-',ki so se odpirala proti ko-j1®nici. Svilena obleka se ji je jg napihavala od sape, ki jo delala. S seboj je pri-^ polno naročje vrbovih ma-Itj,' jih je bila nabrala v jar-l(o,^°^6g šole. Položila jih je v ^ poleg klavirja. Ela jih je . ° Gdala in se naglo odstranila kuhinjo. šariti s tem po hiši," se ^merila proti Amaliji. "Oče Hj nedvomno vsajal zastran ^&a samovoljnega početja.'^ ,^alija je vzdihnila. "Pa naj Ela," je odvrnila. "Poj-^^j zajtrkovat. Pokliči druge bomo pravočasno I'kovali, ne pojde v cerkev." , nedeljah je Kaleb pred jed-j^^olil. Ob drugih dneh so se sijij^^'^kovali popred o pol jedel-Hi Linda in ostali so J Gnili glave, a Judita j)^^®®dela vzravnano in gledala predse. Po sili je obra-'tlec na nekaj drugega, do-Ui rekel Kaleb "amen." Med ijo ji je šinila v glavo mi- BLACK MARKET AU COUPONS. WITHOUT COUfONSi sel, naj se Kaleb ne zahvaljuje Bogu za to, kar bodo prejeli, temveč njej, Martinu, Eli, Amaliji in tudi Karliju ki se mu je v tla uprti obraz skrivoma kremžil. "Rad bi te vzel danes s seboj, Martin,", je dejal Kaleb. "Zelo dobro bi bilo zate, če bi prišel za izpremembo kedaj med mlade fante. Toda nočem, da bi se ti bilo treba sramovati rodnega očeta, Martin." Martin se je podolgasti obraz radovedno dvignil. Ni mu bilo jasno, kaj Kaleb meni, in vpričo učiteljice se ni upal vprašati. Zato se je iznova lotil svojega močnika, počasi, da ne bi vpričo Linda nespodobno zacmokal. Vsi so molče zajtrkovali dalje. Kalebu je prevlekel obraz bolesten izraz obžalovanja, ko je to povedal. Amalija je vedela, kaj to pomeni. Vedela je, da jo bo tisto, kar ji kani povedati, bridko zabolelo. "Ne, Martin, počakati moraš malo, da dobim čist ovratnik," je izpregovoril počasi, blago, malone šaljivo. Amaliji je udarila kri v lice. Uprla je oči v Lindo, da bi videla, ali ga ni morda slišala. Toda učiteljica jc zajtrkovala z vedrim obrazom dalje. Judita je vzrojila vkljub temu, da se je Amaliji namrgodilo čelo. "No — po mojih mislih bi imel dovolj čistih ovratnikov, če si ne bi kupil samo enega na leto," je ciknila. "Trde ovratnike pa pošlji drugikrat v Nykerk, namesto da jih daš likat materi." "Imaš prav, Judita, imaš prav," se je zahihital Kaleb. "Veš, nekoliko zanikaren sem." Porinil je stol nazaj in vstal izza mize. "Karli, zaprezi kobilo. Midva pojdeva v cerkev, pa naj imam ovratnik ali ne." Obrnil je proti družini upognjeni hrbet in je oddrsal v kuhinjo. Amalija* je odšla za njim. "Kaleb, menda ne pojdeš brez ovratnika v cerkev?" je dejala s potrtim glasom. Mož se je počasi zasukal in jo pogledal. "Glej, Islandci bodo videli, kakšna izborna žena si, eh?" je dejal mehko. "No, pomeni se rajši z Judito. Reci ji, naj se malo lepše vede. Ta deklina je postala nekoliko preveč mična. Razumeš?" Lice se mu je kislo na-kremžilo. Amalija je bila vajena tega. Kaleb je potegnil z roko preko brkov, kakor da bi si hotel obrisati spačenost z obraza. Oblekel je suknjo in je odšel iz hiše. Amalija je bila vesela, da ni opazil grbe za ovratnikom suknje. Naglo je očistila z dekletoma mizo in tiho posvarila Judito. "Ne smeš se mu odgovarjati ali biti predrzna do njega, Judita. Saj veš, da se stara in ne more tega prenašati," je zamrmrala potihoma, da je ne bi Linda slišala. "Nič starejši ni, kakor je bil. Vodno je enako hudoben, ne morem več prenašati tega," jo je zavrnila Judita naglo, ne da bi krotila svoj glas. "Menda sem že dovolj pametna in vem, kako ga sovražim!" "Judita!" je vzkliknila Ela vsa Ustanovljeno 1908 ^^Varovalniho vseh vrst vam točno Preskrbi Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. za zajahala. Besno živinče jo je dvakrat otreslo s sebe. Martin je gledal prizor in se suho smehljal. "Saj nisem morala pasti, Martin," se je branila Judita. "Sama sem mu dopustila." "O da, sama," se je nakremžil Martin. "Pa Turek tudi." "No boš videl, če bo še enkrat storil kaj takega," ga je zavrnila in skočila zopet na sedlo. Linda, ki se je medtem vrnila s sprehoda, je pristopila in sedla na tla polqg Martina. Ta se je spoštljivo odmaknil in zardel. Bilo je krasno aolnčno jutro in ker ni bilo Kaleba doma, je bilo na njegovi kmetiji sijajno ražpolo-ženje. Linda je čutila, da se zakrknjenost Garovih otrok rahlja, čeprav se niso vedli mnogo drugače kakor po navadi, in jo je veselilo, da je med njimi. Napeto je opazovala Judito na brcajo-čem žrebetu in njeno čudenje spričo dekletove spretnosti je od trenotka do trenotka naraščalo. Žival se je vzpenjala in hropla, bila s sprednjimi nogami po zraku in vihrala z grivo kakor črn oblak. Bil je krasen žrebec, vitek in svetel ko črn žamet in z lepimi, plamtečimi očmi. Judita se je skoraj pol ure borila z njim in I ga podila blazno krog in krog po "Ni mi oče! Kaj me briga, če-ijuditi krepitejši odpor^željno klecnila s tudi je! Ni vreden hiti, da bi ga j preudarjala ob tej priliki, kakor, nogami in bila z zad- Lt. Edward Egioff, of Astoria, L. I., explains the workings of a Sperry Ball Turret of a B-17 Bomber to Etayne Hume. Used household fat it ap essential Ingredient for munitions to fire the guns In the turret. iz sebe. "Svojega rodnega očeta!" , tila, da je njen prihod podnetil v preklinjala. Ti pa drži jezik za zobmi!" je zavpila Judita in zavihtela roko nad Elo. "Miruj, Judita!" je velela A- malijk hladno. "Kaj si zblaznela, j Garovih. Toda hipoma, jo je pre magal občutek, da je brez moči j da tako kričiš! Pa še vpričo tujih ljudi!" Linda se je previdno izmuznila | pa Garove ko sužnje k zenUji. Ta skozi sprednja vrata. i sila je segala nazaj mnogo dlje. "Odkar je učiteljica tukaj, je od Kaleba, četudi je delovala po vedno taka. Kakor da bi nobena, njem. Linda je začutila željo po stvar pri hiši ne bila več dobra j človeku iz njenega sveta, da bi zanjo," je opomnila Ela pikro, j se porazgovorila z njim, po člove-Kaj še! Učiteljica nima nič , ku, ki bi se mogla zateči k njemu pri tem. Sita sem njegovega pa- j izpod pritiska Garovega ozrač-ševanja nad nami, Ako ne dobi-1 ja. movkratkemvhišomoškegai JuditLseječememoodpravi-odi(km z doma! I pomagala Ama- Ne govori neumnosti, Judita. j ^ji pri posne^alniku. Potem je Nikjer na švetu ni prostora za-lpo^edi^ iz staje Turka, enega iz- te, JI je dejala Amalija. j žrebcev, in poskušala, da bi "Kaj, da ga ni? Boš videla!" i Nato je brez besede brisala dalje | posode. Elin obraz je bil podoben , zamotanemu vprašanju. i njimi kopiti po zraku, bi se bila jahačica skoraj prekucnila na glavo. Smejala se je od razigranosti in oči so ji žarele od razposajenega ponosa. Ko se je pridre-vila do rante v plotu, je Linda spričo neotipljive sile, ki prikle-l^f^' okoli ka- pa Garove ko sužnie k zemlii J® ^rdo ovila vajete. kr- je cesto po svojem prihodu v | Oeland, ali nima morda pri ro-kal}. kakšnega sredstva, ki bi prinesel trohico sreče v življenje vavijc. PrijateFs Lekarna ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST. PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom fantje in možje! v naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke In druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 East 185th SL Linda se je splazila izpod ogra-! je ovčjega pašnika in jo mahnila ! preko polja. Prizor v hiši je bil, za Amalijo tako in tako dovolj mučen in ni kazalo, da bi jo be-' gala še s svojo prisotnostjo. Taki žalostni prepiri so se množili od dne do dne. Linda je nejasno ču- ALI ŽELITE BITI SLOKA? , Vprašajte po VITA SLIM 2.50 velika škatljica Zaradi trganja (arthritis) obiščite Vitamin moža. Ce ste neprestano utrujeni in zbiti, vam nudi high potency Vitamin D ___with B Complex olajšavo. Za lOO dni stane 2.9i VITAMIN STORES, Inc. East 9th & Euclid — CH. 7069 P£-h Prihodnjo nedeljo bo priljubljeni Slovenski radio program, pod vodstvom Martina Antonči-ča, voditelja in oznanjevalca, slišan lui drugem mestu na vašemu radio aparatu. Radio postaja WGAR je prcmenila svojo valovno dolžino na 1220. Clevelandska prijateljska postaja je ponosna, da je na uslugo tolikim svojim prijateljem, ki «6 veselijo prilike poslušati godbo njih domovine. Poslušajte prihodnjo nedeljo ob 11.30 uri K jutra j vaš Slovenski program preko WGAR radio postaje na kazalu 1220. "Morala bi prenehati, kaj meniš, Martin?" je vprašala Linda plaho. "Ni treba," je odvrnil Martin kratko. "Žrebec je že dodobra ugnan." Ko je bilo jahanja konec, je Judita razsedlala zasoplo, penečo se žival in se zgrudila poleg Linde in Martina na tla. "Nič ni boljšega ko takale kratka vaja, da se človek nekoliko okrepi," je dejala in si obrisala zapestje. Na licih ji je plala temna rdečica in na spodnji ustnici so se ji lesketale kapljice znoja. "Čudovito jašete," jo je po- I hvalila Linda z občudovanjem, : "vendarle sem se park rat bala za I vas." ' "Sveta nebesa, kako krasno je I danes, Martin," je pripomnila ; Judita veselo. "Kaj, ko^i zapre-i gel po kosilu koleselj in nas po-I tegnil malo proti barju ? Rada bi i dobila nekoliko žafrana. Vse i ozračje diši pc njem." i "Rekel bo, da si bo potepala, četudi ne bo res," je odvrnil Mar-: tin dvomljivo, toda oči so se mu nenavadno svetile, ko se je oprl : na komolce in uprl oči v visoko ! nebo. "Toda poskusil bom ven-! darle." ' (Nadaljevanje) MONCRIEF PRODAJALCI OBVARI-JO MONCRIEF LASTNIKE Oni rabijo LE MONCRIEF dele za popravila Obiščite MONCRIEF prodajalca The Henry Furnace Co. Medina, Ohio ZAVESE Vprašajte za Jennie Hrovat Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure ^ Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 'j'f-MMrr 'I DomaČi mali oglasnik AVTOMOBIIMA POSTREŽBA Superior Body & Paint Co. Popravimo ogrodje in feiiderje. Prvovrstno delcJ. RE-NU auto body co. 982 Eakt 152nd St. Popravimo vaš avto m prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body m fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 GOSTILNA -MSWRWMMHiaWWaWWW^^ Frank Miheič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBKU PiVuI JiGAJNJJti IN / PHIGKIZEK ENdicott i)3oy KO ZAZkLliK KO/,AKLC dobre pive, viiia all zg-^uja, ubi^^lle Louis Seme Cate 6507 St. Clair Ave., ita privuuie nabave pukličile E>i. aU2(i Oapno ao 2;30 uie zjutraj Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Aiidy Kavčnik in John Levytik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo Frank Cvelbar 6605 St. Clair Ave. EN. 163:5 tjLVKLV AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts. Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica I'XtOOAJAMO TUDl NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE E. 61st St. Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za .popravilo In barvanje vafiega avtomobila. Delo točno In dobro. CVETLIČARNE Mr. in Mrs. Joe Sustarsic GOSTILNA 6702 St. Clair Ave. Postrežemo z izvi-stno pijačo in okrepčili "HECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 8866 Pii nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:S0 ure zjutraj Slovenska cvetličarna lelercic Jf lorižts 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 Charles & Olga Slapnik , CVETLICARNA Vsakovrstne cvetlice, sveže in v lonč-kili, ter venci m Šopki za vse namene. 6026 ST. CLAIR AVE. EX. 2134 GASOLIN STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Official UPA Tire inspection I All iinanio avlu-racki najnonj.su iw-j pravo za mazanje avtomobilov. Uclo I garantirano. 6e priporočamo. gay inn J. Marn in J. Simčič, lastnika 6!)33 ST. CLAIR AVE. Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas. RAZNO ------------------ lotag POZOR, hišni gospodarji: Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovUi ali fornBzih, zglasite se pri ^ LEO LAUIHA 1336 E. 56th St. HEndersou 7740 Fino pecivo ki'ilh, kolači, police in torl^, dobite pu zmerni ceni prr Julius Cerar Slovenian Bakery 0724 ST. CLAIR AVE. Vabilo na PIKNIK katerega priredi bRUŠTVO CLEVELAND, ŠT. 126 S. N. P. J. V NEDELJO, DNE II. JUNIJA, 1944 na vrtu in v dvorani slov. dr; doma, recher ave, . Preskrbljeno bo dovolj v vseh ozirih, tudi v slučaju slabega vremena. PETE SRNiCK god.ba bo pričela i.uTati ob 5. uri in igrala bo dokler bo kaj plesalcev. Občinstvo jc prijazno vabljeno stran 4 ENAKOPRAVNOST ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. • (Nadaljevanje) Gospoda pravi, da nismo ljudje. Dobro. Dokazali jim bomo, da smo, da ima ono zavrženo kmečko srce v sebi kri, kakor velikanko; dokazati jim hočemo, da nismo zveri. Da, duhovni oče, da veste, v imenu celega našega kraja se bo vzdignil kramp in motika nad Susjed. Ne zaradi krvi ampak zaradi pravice se bo uprl kmet, ne da pomori gospodo, ampak da si reši pošteno življenje." "Sinova," reče župnik blago in položi roko na Gubčeve rame; "poslušajta, zakaj sem vaju pozval. Bodita potrpežljiva!" "Potrpežljiva!" zakliče Elija. "A koliko časa, častiti gospod? Goli smo, ubogi. Ne vidite, kako pada ljudstvo od lakote? Gosposke ži|nice so polne, mi glojemo skorjo in moramo hraniti gosposke pse, in ako pogine kaka psi-ca, jo mora plačati kmet. Gosposka skladišča sena so natlačena, mi imamo komaj naročje sena, a mi moramo hraniti gosposko živino, in ako pogine kako živin-če, je moramo plačati mi." "A čujte dalje," prične Gu-bec, "kaj »e je zgodilo pri nas. Tahu se je pokvarilo tisoč veder vina. Niti za jesih ni. Odvzel nam je naše dobro. Naenkrat je razglasil po celem kra ju, da nam bo dal vina in da naj pridejo vaščani s sodi na Stubico; tisoč veder je raztočil kmetom in zapovedal, da mora vsakdo plačati v osmih dneh za vsako vedro tri tolarje! Gospod, za mlako tri tolarje, ko ne stane dobro vino več kot enega. Kmetje, vsi divji, so razlili Ta hovo mlakužo in ne plačajo. Toda prišli so Tahovi rablji. Za vino so odgnali iz hiše živino, konje, perutnino, vse, vse. Tako se plačuje Tahu. Nekatere vasi so se uprle. Ali zadel jih je bič, kol in Vešala. Oh, zakaj molimo Boga? Zakaj nas je rodila mati? Čemu lazimo po tem svetu in služimo njemu, ki nam trga srce iz prsi ? Ne, ne in stokrat ne! Ako ima pes zobe, mačka kremplje, krokar kljun, da se brani — imamo mi roke, tr de kmečke roke, imamo več kakor pes, mačka in krokar, i mamo razum kakor gospoda, i-mamo obraz po podobi božji, kakor gospoda, in naš kmečki rod je starejši od gosposkega, tudi naš praoče Adam je bil kmet. Nočemo kakor biki skrivaj pod sekiro. Trpeli smo, molili smo, obupali smo, a mi smo tudi mislili in misleč tudi brusili sablje. Vsi bomo udarili na en mah, napravili bomo pogrom. Mi nočemo služiti temu hudiču, -po-gazili ga bomo, toda samo njega, mi smo ljudje, kristjani, mi iščemo miru, življenja. Potrkali smo pri sodniji, Tahi nas je zato oropal; potrkali smo pri banu, Tahi nas je zato postrenal ; potrkali smo pri kralju, Tahi nas zato obeša, sedaj — pri krvi Jezusovi — bomo potrkali z železno pestjo na vrata Boga. Saj menda ni tudi on izgubil srca?" "Naj ti Bog odpusti radi teh besedi," odvrne župnik s sklonjeno glavo, mirno, "ker je bil to vzklik ranjene duše. Vsaka tvoja bolečina najde odmev v mojem srCu, vsaka tvoja solza ima sestro v mojem očesu. Tudi jaz sem se rodil pod kmečko streho, vaš sem in božji. Da, mučeniki ste, sinovi moji; no, verujte, da božja pravica ne spi, s pazljivim očesom šteje Človeška dela, in ko je mera polna d6 vrha, pride sodba preko noči in zora prinese rešitev. Ne maščujte se sami, Bog je pravičen maščevalec. On naj sodi. Kdo je trpel več kakor božji Sin, toda pred smrtjo je odpustil svojim sovražnikom. Ste-li pomislili, kaj bo z vami, z vašimi ženami, z vašimi otroci, z vsem ljudstvom, ako dvignete molilno orožje nad gospodo? Ste-li prešteli v mislih vse strahote?" "Da," odvrne Gugec hladno, "strašno bo, toda slabše ne more biti kakor je sedaj. Premislili smo vse in se dogovorili vsi kmetje od Krapine pa do Jas-trebarskega, in tudi narod preko Sotle pod bičem nemške gospode ne misli drugače. Gospoda še ne sluti ničesar, ker nosimo to tajno v svojem srcu. Mi nismo razbojniki, mi smo poštenjaki, toda Tahu ne maramo služiti, ampak vrniti se k stari gospodi. To je naš trdni sklep." "Pa naj se zruši nebo na nas," doda Gregorič, "tako mora biti." "Naj bode tako," reče stari duhovnik, "zato sem vaju pozval. A zgodi naj se brez krvi, Bil sem pri gospodu banu in škofu Draškoviču v Zagrebu in povedal sem mu, kakšne muke trpite. Bilo mu je hudo. Obetal mi je, da bo pisal sam kraljevi svetlosti, in mi rekel, da izberite izmed svoje srede dva, ki naj gresta pred cesarja. Rekel mi je še, da pojde drugi gosp6d ban, knez Prankopan, na Dunaj in povedal bo kralju ustmeno za vse vaše gorje in ga bo prosil, da vas vrne pod stare go- rite dva moža in jaz bom napi- izide vse brez krvi." Gubec se nekaj časa zamisli, nato pa reče: "Bog daj, da se izteče vse brez krvi. Oh, kako jaz to želim. Kolikokrat sem čital knjigo večne pravice in ljubezni in se učil iz nje poštenja, pravice in vljudnosti. Moja duša se je očistila, moje srce se je izpre-menilo. Prihajali so k meni trpini, obupani ljudje in rekli: 'Koljimo, sekajmo!' — A jaz sem rekel: Potrpite, saj pravica ni umrla. Zastonj. Želim miru, a srce mi pravi, da napoči jo krvavi dnevi. Gospoda nima duše. No, naj bo po vašem, toda samo vam na ljubo. Izbrali bomo ljudi, poslali j i h bomo. Videli bomo, morda odgrne roka božja meglo izpred kraljevih oči, morda — toda, ako ne pomaga?" vzdigne Gubec glavo. "Naj se zgodi božja volja," odvrne župnik in prekriža ro ke. "In naša osveta!" konča Elija, vzdignivši pest. Botra se vrneta v Elijevo hišo, in že se je bil prikazal na nebu mesec, ko se poslovi Matija od Elije, da se vrne v svojo hišo. Pri odhodu mu reče pred hišnimi vrati: "Tako bo najboljše, boter! Midva sama ne greva. Ostati morava doma in paziti na ljudstvo, da ne odpade ali da ne pobesni in ne omadežuje svojih rok s krvjo nedolžnih ljudi. Jaz bi rekel, da pošljemo Matijo Bi-striča odtod in Ivana S vrača iz Pušče. Ta dva imata zdravo pamet." "Dobro," odvrne Elija, "toda počakajmo še nekaj dni; jutri grem v Žumberk, da izvem, ali se je vrnil moj brat s Turškega in ako nam je prinesel vesti o Mogajiču. 2e več kakor dva meseca ga ni doma. In bilo bi tudi dobro poizvedeti, kaj mislijo U-skoki. Potem se vrnem k Step-, ku Gregorijancu v Mokrice, že Irikiat mi je naročil, naj pri-' dem k njemu." "Pojdi, pojdi boter Elija," reče Gubec, "in mi sporoči, kaj je. Poslal bom k tebi Pasanca, ker ni dobro, da zahajam k tebi. Ta-' ... . -, 1 ] i, • 1. • 1 ) > 1 . I ^ gotovini naJvUJo reno za vaš rabljen novi Ogleduhi bi lahko kaj slu- avto. Pogovorim se z vami v slovenščini $. junija, 1944 Mali oglasi Takoj plačam United Motor Service 7200 BROADWAY tili. Da, toda predno greš, reci' za gotovo Jani, naj se pi'eselj z Jurkom semkaj k meni, ako je mogoče, precej drugi teden. ■ Boljše bo za njiju. Saj si čul, kaj mi je rekla Kata. Tako, tako! Pi-osim te tudi to, da ))aziš na ljudstvo, da ne bo kradlo in požigalo. Mi iščemo pravicP, zato ne smemo delati krivice in i hudobije. A sedaj, lahko noč, j boter!'^ [pred dvema tednoma majhnega "Srečno, boter!" odzdravi E-' psa, chow in scotty pasme. Last-lija, in Gubec krene ravnim po- nik ga dobi nazaj ako se zglasi tom do reke Krapine, kjer pre- na 1038 Addison Rd., vogal St. brodi vodo in zavije proti Stu- clair Ave., HE. 6259. bici POZOK! — Posftite Fleet Beverage Store na G501 FI.EET AVE. v zalogi imamo fina vina, Izborno pivo; več izdelkov. Na&a kakovost In cene vam bodo ugajale. Odprto od 10. zj. do 8. zv. Našlo se je (Dalje prihodnjič) Mali oglasi SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Po.sebni popust za društva B. J. Radio Service 136.3 E. 45 St. — HEnd. 3028 Hiša naprodaj Proda se nova moderna hiša za Hiše naprodaj v Euclidu, hiša za 2 družini; pa pokličite IVanhoe 5888. Proda se 2 družini. 10 sob, fornez na plin,' in hiša s 4 sobami za eno druži-2 garaži; na Grovewood Ave. 'no, na veliki loti. Cena $7,000. Vpraša se na 956 E. 185 St., ali Prazen bungalow s 4 sobami; 2 garaže; 2 veliki loti; beneški zastori in druge udobnosti. Cena $6800 dobro ohranjena hiša s 6 soba- mi, na Neff Rd., blizu E. 185 St. y Collinwoodu hiša za 2 dru-2 garaži, lota 50x130. Cena $6,- žini, po 4 in 4 sob. Cena $6300. 500. Takoj $2,500 Krasna zidana hiša s 6 sobami; gorkota na vročo vodo; blizu Lake Shore Blvd. in Nottingham Rd. Cena $11,500. Hiša s 6 sobami blizu Holmes Ave. Garaža*in velika lota. Cena $5,200. Takoj $1,000. Za vse podrobnosti se obrnite na Ed Kovač 960 E. 185 St. KEnmore 5030 Stanovanje 4 sobe, kopalnica; zgoraj, se odda v najem družini z enim odras-spodarje. Naredite tako. Izbe- lim otrokom ali pa brez otrok, Garaža. Na 20112 Lindberg Ave. Sal pismo kralju, ša bo vse pra- blizu E. 200 St., Euclid, Ohio, vilno in jasno. Ako Bog ^da, se Vpraša se spodaj. JOHN KNIFIC 740 E. 185 St. nasproti Muakoka Ave. IV. 7540 ali KE. 0288 PLAČAMO najvišjo ceno za vaš avto Vedno lahko napravite kupčijo z E. D. LATIMER CO. 702G Euclid Ave. — 5310 St. Clair Ave. HE. 1150 HE. 1103 HOEDL'S MUSIC HOUSE 7412 St. Clair Ave. Hišni predmeti in godheni instrumenti Mi plačamo najvišjo ceno za vašo staro harmoniko ali drugi godbeni inštrument. HEnderson 0139 Polna zaloga LINOLEJA Inlaid burlap back. Preproge 100 odstot. volnene, predvojni izdelek, vsakovrstne. Naša trgovina je odprta vsaki dan od 1. do 8. ure vsak večer; ob ponedeljkih in sredah imamo celi dan zaprto. NORTHEAST SALES & SERVICE CO. j. BOHINC 819 EAST 185th ST. Why Pay More? 50 YEARS OF BANKING USEFULNESS ★ 1894-1944 ★ Avtna zavarovalnina za 5 all 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20. Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHAUEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Ave. Moli so nezaželjivl Pravkar smo prejeli 1000 funtov preparacije kot sredstvo proti moli. Cena je 49c funt, ter je najboljša preparacija za uničevanje mol. Preskrbite si jo takoj, ker je zelo težko dobiti je. Mandei Drug Lodi Mandei PH. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Za delavce MOŠKI za polni ali delni čas Visoka plača od ure Joseph T. Ryerson Son Inc. 5414 Hamilton Ave. Za delavce Za delavce Mali oglasi KUPEC iz Callfornlje, se tu nahaja. Plača izredno vi.soko ceno za vaS rabljen avto. OHIO AUTO SALES 4307 Euclid Ave. EN. 0952—0953 POPRAVIMO šivalne stroje, likalnike, pra-žilnike, čistilce in električne ure Delo Jamčeno. Pridemo iskati In pripeljemo nazaj. Odprto od 9. zj. do 6. zv. Odprto v ponedeljpk in četrtek do 9. zvečer American Appliance Co. 8209 Superior Ave, GA. 3268 — MU. 8015 Zidano poslopje moderno stanovanje za 2 družini in veliko trgovino, V prijazni okolici. Takoj se zahteva samo majhno vplačilo. Cena zmerna. Oglejte si jo na 2155 Broad view Rd. Dober nakup 6 sob hiša za eno družino; garaža; lot 50x101, bliziu Eijclid Beach parka, na 15714 Damon Ave. Hiša v dobrem stanju, fornez na vodo. $1,800 takoj, ostalo kot najemnina. JOHN ROŽANC 15216 lucknow ave. KEnmore 3662 čE POTREBUJETE novo streho aH pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St, Clair Ave, — CH, 8376-8377 Ob večerih: ME, 4767 PLAČUJEMO IZREDNO VISOKO CENO ZA rabljene avte TOWN MOTOR SALES 5735 SUPERIOR EX 3224 Odprto ob večerih Miles Realty Zemljiški prodajalci 9226 MILES AVE. Ako imate kaj za prodati all želite kupiti, se obrnite do nas. Zanesljiva posluga. Dajte vaš fornez sči-stit sedaj! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu" $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 LASTNIKI RADIJSKIH APARATOV.—Prinesite vaše pokvarjene radio aparate k ekspertnim mehanikom. Popravimo vsakovrstne aparate za dom in avto. Delo jamčeno. Radio Service, 12705 Miles Ave., DI. 8333. Odprto 8.30 zj. do 5.30 zv.; ob torklli In četrtkih do 9. zv. Proda se moderno hišo za dve družini; 5 sob spodaj, 5 zgoraj; 2 forneza, 2 kopalnici, 3 garaže, 2 porča, lota 47x175. Na E. 74 St. Moderna hiša za eno družino, fornez, kopalnica, garaža. Na E. 72 St. Imam mnogo hiš naprodaj, za eno ali dve družini. G. KASUNIC, HE. 8056. NAZNANILO Otvorili smo nanovo gostilno kjei* vam postrežemo z pivom, vinom iti mehkimi pijačami. Prodajamo pivo v zabojih. Odprto od 10. zj. do 10. zv. Pearl Beverage Store 4211 PEARL RD, Plačamo najvišjo ceno za vaš avto ne glede na stanje ali izdelek Pokličite GLenville 6786 A. MALNAR CEMENT WORK 1001 E. 74 St. ENd. 4371 Oglejte si to hišo 5 sob za eno družino, garaža, avtomatični fornez; vse v najboljšem stanju; na 1525 E, 254 St,, pri Euclid Ave, Cena $6900. Gotovine $2500. Hišo si lahko ogledate po 5. uri popoldne, ali pa v nedeljo od 1. do 7. ure zvečer. L. PETRICH 19001 KILDEER AVE. IVanhoe 1874 SNAŽILKE POSEBNO DOBRI POGOJI ZA ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Prijazno delo v izvrstnem downtown poslopju z uradi. Izborne delovne razmere. Ure: 6:30 zv. do 2:30 zj. Plača: 55c na uro—48 ur tedensko—čas in pol za overtime preko 40 ur na teden POČITNICE S PLAČO Zglasite se med 8.30 zj. in 4.30 pop. in vprašajte za Mr. Kerwin pri THE EAST OHIO GAS CO. East Sixth & Rockwell OPERATORJE za Horizontal Boring Mill Engine Lathe Turret Lathe Milling Machine Chipper - Grinder Prekladalce orodja Inšpektorje Splošne tovarniške delavce 53 do 60 ur tedensko Podnevi ali ponoči The Ošborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. Kuharica ali kuhar dobi dobro službo v restavraciji; 6 večerov v tednu; nič ob nedeljah. Zglasite se v WASHINGTON RESTAURANT, 15412 Kinsman Ave, MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni T tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77 %c na uro Ženske 62 %c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St National Carbon oskrbnice polni čas 5:10 pop, do 1:40 zj. Šest večerov v tednu DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 tedensko Če ste sedaj zaposlena p" nem delu, se ne priglasite. Zahteva se izkaz državljanst^^ EMPLOYMENT URAD 8. zj. do 5, pop. dnevno razve" ob nedeljah The Ohio Bel' Telephone Co- oni 7i\n T,------i. Room ^ 700 Prospect Dobra oskrbnico 8 umi dnevni šift Plača od ure poleg bonu®^ Prednost ima čedna in gospodinja Geometric Stomp'^^ Co. 1111 E, 200 ST. IV, 3800 sKf> Co., Inc. Lathe operatorji i'' vajenci inšpektorji Plača od komada 52 ur ted®" ttJ STROJNI OPERATORJA VAJENCI prekladalci TEŽAKI Plača od ure in od OHIO PISTON 5340 Hamilton