GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chief, H„ petek, 24. januarja (January 24), 1930, pwviÉrf hgjï^BTTTSTrtTCT my, —u»rtM< o» J— ŠTEV,—NUMBER 20,- 2ivežne cene poskočile «tem odstotkov WsshinrU>n, D. C-Stati-Stični biro Idepartmenta za delo je poročal 22. januarja, da ss cene »lUvil povprečno porastla aadem odstotkov t dragi polovici leta 1929. Poročil» bazira aa podatkih is 32 ameriških mest. V Chfca-gn so as širila podrašila po-rprečns aa osem odste^tkov. V decembru 1929 ao bile pa-vprečne cene 74.4 odstotkov višie kakor laU 1913, 20 od-stoikov nijže kot v letu 1920 in en odstotek višja kst leto 1928. v T Kikeljaka vojna končana a kompromisom Pariz, 23. lan«—-Velika vojna med kratkimi in dolgimi šeaakiml krili Ja končana. Pariški modni magnatje, ki aa dfctirali dolgo krik», ao ae s-makalli pred Američankami, ki aa marajo dolgega krila. Ponudili ao kompromis. Sa-kmaka krila pri večernih aa-bavah In prireditvah ao dolga, popoldanaka krila bodo srednje dolgosti, športna In vaak-dan ja pa ostanejo kratka. A-merlčanke še niso odgovorilo, če sprejmejo kompromis v celoti. Sprejet bo najhrft še v tekočem zasedanju legialature Wilkes-Harra, Pa. — (F. P.) — Strah pred masno nezaposle nostjo razteza svoja krila nad poljem antracita. Konsolidacija premogovnih drušb in instalacija novih strojav bosta vrgli rudarje v vrste brmposelnih. Delničarji sa te dni odobrili konsolidacijo GUsn Alden Coal Co. a Lehigh Valley A Wilkes-Barre Co. To ata najmočnejši premogovni drušbi na polju antracita, ki delata ogromne Profite. V zadnjih latty so ss stalno snišavale zahteve po trdem premogu. Radi tega ja bilo aaposle-nje rudarjev Čedalje manjše. Vslic pogodbi i United Miner Workers unijo, rudarji niso prejemali nobanegft plačila za tako-svano mrtvo dalo. • Konsoiiiipi j a omenja-nih drušb pomani* kontrolo nad produkcijo trdaga premoga. Nov način strojne prpdukcije bo vrgel stotine rudarjev na cesto in bodo morali iskati sasluška drugje, ako ga bodo sploh dobili. Tej konsolidaciji bodo sledile še druge, kar bo anuuijšalo kompa-ticljo v produkcij in osvajanju trgov. Vaa ss koncentrira in sdružu-je, izjema so adiho delavci. Ti se ša vedno prarakajo za malenkosti, ki jim niti najmanj ne koristijo, pač koristijo mogočnim drušbanvM kujejo ti delavske nesloge doblčsk zase. Moskva, 23. jan. — Sovjetski val kolektivisacije ja doaegel tudi severne jelene v Sibiriji. Kongres Samojedov (lovsko in ribiško mongolsko ljudstvo) je pravkar zaključil, da sa vse črede divjih jelenov rasdele v kolektive, ki bodo štele po 6000 glav te divjačina. Domneva sa, da je okrog pol milijona jelenov v Sibiriji in odslej pripadajo ko-lektivam, ne več posameznim rodovinam. Okrog 86 odstotkov delegatov, ki zastopajo kulake, je glasovalo proti kolektivizaci-ji jelenov. Včeraj je bila obletnica Leninove smrti in dvajsetletnica izbruha revolucije leta 1906. Oboje je bilo prasnovano z velikimi prosi«vami in spominskimi prireditvami. Bil je državni praznik, kakršnih je pet v letu po novem koledarjj. Delo v industrijah na zadnji božični dan, ki ja bilo posvečeno industrializaciji Rusije, je prineslo 14 milijonov rubljev v sklad industrialisacfjskega pro- Na programu včerajšnjih slavnosti v Moskvi je bilo tudi porušen je Simonovega samostana, ki Je bil nekoč najbogatejši v Rusiji. Patfisoč prostovoljcev ja potegnilo aa vrvi, ki so bila privezane aa line glavnaga zvohfa in vsllkr stolp Vpade' na tla; ostalo poslopje so ras strellli s dinamitom. Nato so prostovoljci odstranili razvaline in pripravili temelj stavbi de lavsk^a kluba in kulutrnega središča, ki bo Stol na mestu Idoštra in sa katerega ja dolo čenlh štiri milijone rubljev. Buffalo, N. Y. — (F. P.) — Breapoaalnost v tem meatu se stolno liri. Social Welfare Board in drugf dobrodelne organiuci-je so preobložene s prošnjami aa podporo hi apelirajo na jav-nost sa prispevke, da se zbere sldad četrt milijona dolarjev, da se vsaj nekoliko opomore brez-poselnih delavcem. William F. Mayer, tajnik 8o-clal Welfare odbora, Je dejal, da se problem brezposelnosti na mo-re rešiti Is razloga, ker je skoro pri vseh družbah uveljavljen sistem, po katerem delavci, ki dosežejo starost 46 1st, sploh ne dobe dela. Vsa večja podjetja ao uvedla Zdravniško preiakavo in starejši delavci ne dobe zapoale-nja, ako imajo najmajše fizična hiba. Njihova starost je ža zadosten vzrok, da sa jih pri pre-iakavi zavrže. Ako bi imela dr-Java iaVon starostne pokojnine, bi dobrodelne organizacije ne i-melo toliko dela z brozposelci. ki potrebujejo podpore, jo izjavil Mayer; Zavarovaal« proti Unija pridobiva nove člane. Va* Uk ah od atovkarjev v Pater-eonu Gastonta, N. C. — (F. P.) — V delavskih in drugih krojih napeto pričakujejo dogodkov, ki se bodo razvili pri obravnavi patih morilcev, ki pridejo ponovno pred sodišča radi napiuia na stavkarje, ki ja bil uprizorjen 14. septembra preteklega leto ob belem dnevu in ja atevkarica Ella May Wiggins postala žrtev krogle, ki jo ja oddal na njo na-jetež lorayske tekstilna družbe. Pozornost vaaga svata b6 14. februarja, ko prične obravnava, o-brnjena na postopanje justice v Severni Karollni, ki je v enem ilučaju oprostila morilce delavke, v drugem pa je poelala stavkarje v večletno Ječo, ker so se branili, ko so bili napadeni. Sele na vztrajno zahtevo državnega pravdnika Dennis Brummitto sa ja poaračilo, da so bo obravnava vršila v Charlotti in ne v gastonijskem okraju, kot je ielel državni aolicltor John G. Carpenter, ki bi bil rad videl, da j>i bili morilci Wigginaove izročeni v roke poroti, ki bi jo tvorili blznismant is Gsstonije, o katerih se ve, da bi mehko postopali napram obtožencem. Carpenter se je boril s vasmi sredstvi, da bi ss obravnava vršila v Oastonijl. V to avrho Ja *bral nad dvesto zaprissšanih izjav, da «e nepristranska obravnava lahko vrši v Gastonijl. Carpentaria akcija ja bila tako prUtran-*ka, da Je vzbudila celo poaor-nost govemerja Lerdnerja. ki je imenoval glavnega državnega pravdnika, naj paano opazuje »odnijsko proceduro. Ducat oaab ja bilo aretiranih potem, ko ao jih stovkarji Identificirali kot morilce Wigginso-ve. maters petih otršk. Velepo-roto. katero je vodil Carpsntsr. Je odkloalla obtožKev morilcev, nakar Ja Gardner odredil pseeb-no preiakavo. Results! preiskave J« to. da je sedaj prldržaafli trinajst oaeb za vsleporoto. Brum-mit ima sedaj 17 novih prič. ki «**op% ia tm*«- Poročila iz vaeh mast govore o velfcl brasposaboall in zniževanju delavskih mezd Boston, Msss. — (F. P.) — Zaposlenost v Industrijah država Massachusetts se je znižala v decembru sa 6%, kot sa glasi po-ročllo državnega delavskega de-partmento, ki Je bilo te dni podano Javnosti. 8amo v meatu Bostonu js deset tisoč delavcev izgubilo dalo. t , Čevljarska industrija ja najbolj prizadeto. Zaposlsnost ja padla ga 14% in mezde ao se znižale sa 16%. Čevljarske tovarne v Brocktonu ao te dni odslovile osem tisoč delavcev. 2enake, ki so bila upoalane v čevljarskih delavnicah, so prejemale $16 na teden, moški pa $26. Enaka poročila prihajajo lz drugih Industrijskih mest Nove Anglije. Saginaw, Mich. - (F. P.) -Na stotins brezposelnih delavcev se vsako jutro zbira pred vhodom tovarne Chevrolet Motor Co. v pričakovanju, da Jih družba uposll. Vrste delavosv stoje ves dan v mrazu, a ko prida večer, sa spst vračajo na svoje domove, ako Jih Imajo, raaašsrsni. V zsčetku januarja Ja družba naznanila, da bo sprsjemals delavce ln to ja povzročila, da so pričeli delavci prihajsti v mesto od vseh strani. Drušba uposll kakih dvanajst delsvc* na dan ln to se ponavlja dan za dnevom In vsdno nove vrste stoja pred tovarno. Tako Je delavčevo živ. Ijenje v bogati Ameriki, ki ved-no poje pesem o proeperiteti. V d ris v! Michigan operirajo sedaj le štirje premogovni!, v katerih dela 1,100 ruferjsv, to je le ena četrtina od števfla rudarjev, ki so bili prsd leti upo-sienl v premogovnikih v okolici Beginsws in Bay Cityja. Bivši radarji dslsjo ssdsj v avtnih tovarnah ali pa pomnošujajo vrste brsKposelnlh delavcev, ki stoja pred tovarnami. Holy oko. Masa. — (F. P.) — Usoda delavcem, ki ao upoeleni v papirnicah in tekstilnih tovarnah v tem meatu, nI nič naklonjena v teh dneh Hooverjeve depresije. Vesti, da so bile v pro-Šlem letu delavcem znižane mezde sa 60%, ao se zdele neverjetne, dokler ni prišel v Hdyoke poročevalec Federallairanega tiska in se ja o resničnosti vesti prepričal is plačilnih pobotnic, ki jih prejemajo delavci od komps-nij. V prvih mesecih prošlegs leto so skordni delavci zaslutili do $80 na teden, druflbe so jim pa od čsss da časa zmanjševale zaslužek tak* da so ob koncu leto prejemali le od $16 do $20 tedensko. Detovnfc traja od 6:46 zjutraj do 7. zvečer, kar znaša skoro 70 ur dsla na teden. Važen faktor pri zniževanju mead ja priseljevanje Nemcev v to mesto. Novodošleci lz Nemčije so pripravljeni delati za mezde, ki so neenotno višje kot ao Jih prejemali v Nemčiji. Pomagati si siromaki ne morejo, ker ao večinoma bres denarja In radi toga so prisiljeni delsti pod vaškimi pogoji. Vlak skd devet šeterčkav Cleveland. O. — Vlak New York Central Unije je v sredo zmečkal avtobus na križišču v Bereji In devet otrok, ki so ee psljsli v šolo. Je bilo ubitih. So fer. ki je gonil bus. Je počaka' pred kjllMliii. ko je šel mi m-vlak. neto Je pognal ne vid* drugega vlaka, ki Ja pridrvel ? druga strani. . _ Največji prirastek Komuststtčsl Izgredi na Poljskem Varšava. 23. Jan. —- Komunistične demonstracije in spopad! S policijo so bili včeraj v več poljskih mestih. V Ljubiču pri Lvgvu sta bila dva komunista ustreljene In okrog 20 policajev ranjenih; 12 oseb Je bilo aretiranih. V Grudziasu Je 700 brezposelnih delavcev napadlo mestno hišo. Po ljutem boju s policijo so se komunisti umaknili. Philadelphia, Pa. — Uslut benci častna železnice ostro pro testirajo proti odloku svojih zastopnikov, ki so pristali na seji s predstavniki transportne kom psnlje, ds se delavcem utrga pet odstotkov od njihove meade v tekočem letu. da se s tem denar jem zgradi poslopje v spomin u mrlegs magneta Thomas A. Mlttene. ki Je sapustil veliko ŠU vilo mili ionov, katere le Isžel Is svojih delsvcev. Parnik sadri ab pečlaa Buenos Aires. 24. Jan.—«Nemški parnik Ja včsraj sedel ob pečino v bližini Magrilanove ožine. Na parni k u se je nahajalo 400 potnikov in val so se še pravočasno rešili na varno. FR08VBTA PROSVETA THE KNI.IGHTBMMENT CLAM LO IM UmiNA ILOVimO NARODNE PODPOB-NC JEDNOTS O roa W mmi br ihm *iU«mm MAIImiaI BmmOI INWT NárolalM s m ZdruWn* Uri*»« Üsvmi Cblcaca) I« Km-A» MM m Ma. NN m pol MM. flJA w ê#m total m l'himm I» Ci—rm »7.M M prU> teto. |I TI m »oi Ma ; m Im» MMlW M M. FuWriptiM ratos i for Um L'iltoA Sutra (nrat Ckkrar«) •«d t kboAo MA* f~T rmr. CkUcmmm mmé Cinn fTJM por roor. fvrriga cMatita MM f*r r«v. A4f«ftlai*f ratos M rrturaoA. HpU will Mt b* NmIot m »m. kor la« AS ■ hotru PR08VKTA Htr-N Soot* l^woAoW Ara* CUooco, minóte MKMbKK OS THE » E DERATED FRESA Glasovi Dotuai * oktetMlM. m rrtrara (Dm. Il-m), ■a riMlovw poraral. ia vaai ja a te« émrrmm potato m- •ut mna. Fonootto ia »raraMawa, Aa aa va« liai m mUvI. Mister "forner" pokaži zobe! James Daviš, tajnik departmenta za delo v zvezni vladi, se že dolgo let trudi, da kongres sprejme zakon registracije tujerodcev v Združenih državah. To je njegova "pet measure," priljubljen načrt, ki ga usiljuje v vsakem svojem poročilu in vedno agltlra sanj. Daviš argumentira, da bi registracija ino-zemcev, to je vseh nedržavljanov, ki bivajo v Združenih državah, imela več koristi. Najbolj se pa sklicuje na dve. Prvič bi vlada Imela boljšo statistiko in večjo kontrolo glede brez-poselnosti delavcev in drugič bi omejila, ako ne popolnoma odpravila nepoetavno priseljevanje iz Kanade in Mehiko. Vsak imigrant bi moral dokazati, da je priAel sem postavno in nato bi dobil karto ali knjižico, s katero bi se lahko vsak čas izkazal, da je vse v rodu s njim; kdor bi ne imel izkaza, bi ga takoi aretirali in izgnali. Zadnje dni je prišla vest, da je eksekutiva Ameriške delavske federacijo odobrila ta Da-visov načrt. Predsednik Green je rekel kot se glasi poročilo: "Zakon bi moral zahtevati, da se vsi priselniki registrirajo ln vsi oni, ki so postavno tukaj, bi dobili certifikat, s katerim se lshko izkažejo, kadar se od njih sahteva. Registracija bi no delala nobenih težav Iml-grantom, ki so prišli postavno v Združene države; bili bi na istem stališču kakor tu rojeni državljani, ki se registrirajo od zlbell do groba: prvič, ko so rojeni, drugič, ko gredo v šolo, tretjič, ko volijo itd. Ta zakon jo potreben zaradi velikega števila inoaemcev, ki se neprestano utfhotapljajo v našo deželo. Pred nami so številke, ki dokazujejo, da jo število utlho-tapljenih vsako leto približno enako veliko kot Beležke iz Kenooke Kenoeha. Wis. — Ker so dopisi iz Kenoehe tako redki, u-pam da mi tega ne poire uredniški koš. Kot delavec mislim, da jo potrebno malo opisati delavske razmere v tem mestu. Kar se dela tiče v Kenoshi -"the bettjer city" —, gre vse rakovo pot. Tovarne zelo slabo obratujejo. Industrialno krizo občutijo delavci v vseh tovar nah, posebno pa v tovarnah Nash Motor Co. Dotična tovar na obratuje 26 odstotno, torej skoraj nič. Živimo pač v kapi tatisttfnem sistemu. Ko tovarni dobijo narošila, potom garaj u živo in mrlve od 12 do 14 ur m dan. Delavcem svetujem, ne \ Kenosho, ker dela ni in na tru mO brezposelnih koraka od to vame do tovarne, toda brez spoha. . to je vražji sistem. Delave< vso producira, nazadnje pa ma ra stradati, ker je preveč pro dudral. Dokler se delavstvo m bo zavedalo svoje moči, tolike časa bomo trpeli in uživali bič. kateri nas tepe po naši lastn* krtvdi. PolHično KenosluT spi Jaz sem tudi član SNPJ. kar pa ne pomeni, da sem v nji izključno radi tega, da plačam s-lesment in potem čakam na uliti, kdaj mi kakšna fordova "lisi" polomi kosti, da potem dojim podporo. Članstvo v Detroitu in v drugih naselbinah naj b resno pričelo razmotrivati položaj, v katerem se danes delav-itvo nahaja. Brezposelnost, niz-ie plače, pomanjkanje delavske zakonodaje, ki nas p rit ira do točke, da kmalu ne bomo motri plačevati asesmenta, ako se politično ne organiziramo in zbolj temo lastni položaj. Tukaj imamo tudi razne dru-je organizacije, politične, dram-lčke (n pa tistim. Id žl- so se kapitalisti vedno borili vljo od verskega blsnisa. Glede Organizacija kot je UMW je detgol takih društev SNPJ lahko stala mnogo delavake krvi. ki so kortAtatlra.no, da smo na pravi | jo prelil! naši napredni moije. vem, da sem bila tudi jaz žena rudarja do zadnje stavke. Sil smo za boljšim kosom kruha. Ker pa kapitalisti znajo povsod izkoriščati delavca, si nismo prav nič pomagali ; šli smo izpod kapa na dež. , Anton ia Zupančič. Nič dobrega Hpringfleid. IN. — Po dolgem času se zopet enkrat oglasim, da ne bo kdo mislil, da smo zaspali. Bilo bi sicer najboljše, da bi se to zgodilo za nekaj let, ker so za nas delavske siromake tako slabi časi. Edino kar nam obetajo, je to, da bo bolje onkraj groba ; ti uboga para le kar potrpi, saj te čaka večno veselje v nebesih. Slaba tolažba, kaj ne, za človeka, ki se mora boriti za vsakdanji obstanek. Kar se mene tiče, jaz verujem boljše življenje na tem svetu. Na primer, ako nimaš denarja, še v cerkev ne moreš; kako naj pride siromak celo v nebesa? Govoriti o veselju in počitku je lepo, ampak pri večini delavskega sloja tega ni, ker je boj za obstanek prehud. In prazna tolažba je le samovaranje. V našem mestu amo v enem oziru dokaj napredni, namreč jako napredujemo a cerkvami. Na vaakih par blokov je gotovo erta. Mar ni to napredek? Kot odbora nafteg društva, ali da ife- madu nikakovih dokaza za to. Samo malo iskreni je brate Sjroljaru, mi članoVi dotičnoj društva najbolje znademo, n» koji način ae nama čini neprav-da, i%to ne «amo bratu Pecotiču i Latinu, nego ae čini nepravda svima nama članovima ovog društva 1.SNPJ u opče, a zato imamo i dokaza, a brat Spoljar Jg to ae pa tiče dela ali poitenega zaslužka, tega pri naa ni, daai je Springfield glavno me8to drŽave Illinois. In menda je tudi glavno meato siromaštva, ker tega amo deležni v polni meri, po* aebno mi rudarji. V to grupb ?a spada večina prebivalatva, ker tukaj druge induatrije ni kot premogorovi, ki pa zelo male obratujejo. Pa naj človek živi jošteno. Dokler imaš kak do-ar, že še gre; kadar pa tega nI, ahko greš kamor hočeš in živil cakor že. Denamim^mogOtcem je to deveta briga. Proaveto Čitam zelo rada. Da ae zanimamo mnogo za ta Hat, znači tudi to, da imamo naročnino plačano do prihodnjega juli-, a. Vreme imamo zelo mrzlo in «nega tudi mnogo. Danea, ko to pišem, pqda kot za atavo. To je leizpremenjen zakon narave, kateremu se moramo val pokoriti, bogatini in airomaki. Razlita je le ta, da prvi lahko tudi zimakl čaa porabijo v zabavo, med tem ko nam h i roma kom o->etajo vse najboljše na "onem" svetu. Dokler živiš pa molči in ivpi. Vsaka sila do vremena. Albina Darovec. poti. ki vodi do napredka. S tem še nI rečeno, da smo popolni, kaj ti pristopiti v organizacijo, kl i ma dober cilj, še ne zadostuje: treba je tudi sodelovati za dosego tega cilja. Kdor tega ne verjame, naj st naroči knjigo "Ameriški Sloven-kr. Zatorej rečem rudarjem: Držite to, kar imate. Morda bo kdo meni oporekal, ker živim v 1 industrijakem mestu. Naj po- Darežljivi kongresni*!! Elizabeth, N. J. — $15,000,-000 za prohiblcljske postopače, $32,123,040 za obrežno stražo, da varuje ameriške kuharje žganja ln piva pred inozemskimi konkurenti, koliko dolarjev po za ataroatno zavarovanje ln za podporo milijonom brezposelnih delavcev ln delavk? V časopisju se že obeta zlate čase za delavce in posebno pred n po novem letu. Proaperiteta, prosperiteta; dosti dela, vsepovsod in posebno še v drŽavi New Jersey. Kje pa je tista razkri-čana prosperiteta? Pred tovarnami, kjer čaka na tfsoče delavcev že več mesecev za delo in namesto da bi delo dobili, se jim >ove: We laid off men. No 'lelp wanted. Decembra leta 1929 In januarja 1930 so bili letni računi velikih korporacij ali tovarnar , ev in bila je precej mastna prosperiteta za kapitaliste; delavc pa imajo izmozgane ude ln brezposelnost. Kadar je delavec star ali uničen na zdravju, teda. >a naj gre živ v grob ali pa , ečo, če ne v sirotišnico; saj drugega nimajo za prikačovati od zastopnikov kapitalizmu Washington u aH v legislaturah posameznih držav. Dokler ne bodemo Imeli delavskih zastopal kov v vladi, toliko čaaa ne bodemo imeli starostne ali bres-poselne podpore. Podporne organisadje kot je S. N. P. J. in druge pa ne bodo mele starostnega zavarovanja zavoljo previsokega asesmenta n stroškov pri društvih, ker Ktaroatno zavarovanje manj kot $26.00 na mesec nI vredno, da bi se imenovalo podpora, še manj pa $10.00 aH 33 centov na dan. Tukaj so sedaj slabe delavske razmere in sato ne svetujem nikomur sem hoditi za delom, dokler se delavske razmere ne Izboljšajo. Sobni tak i pozdrav'. Andrew Sprogar. I LJUDSKI GLAS Svobodna beseda članov S.N.PJ. O "Mokovih" Detroit, Mick. — Odgovor na Jopis brata Spoljara od osmoga ianuara, gdje hoče da prikaže nelojalnim in neiapravnim po-?dinu braču napram SNPJ l kaže da u našem društvu broj'121 SNPJ «u dva politična (bloka) i da uvjek jeda protlv drUgog /odo borbu. a AH brat Spoljar priznaje ako več i neče, da u istinu u natem iruštvu post Oje dva bloka, i pazite sada Što brat Spoljar u istom dopisu veli, da u društvu 121, za pravo obstoji aamo jedan tako zvani blok, a taj daje (progresivni) ili kako to on naziva komuniatiČkl, i tu ae odmah vidi ¿ako brat Spoljar pravi aam sebe amiješnim. I aada ja pitam brata Spoljara, a šta je aa onim Irugim blokom, u kojem on paradi ra kao kakavi general, a to je aocijaliatički, kojeg on sada hoče laivde da zataji in da u uopče nepoutoji. Nadalje brat Spoljar veli u svom dopisu, dase brat Pecotich i Latín piačeju i da vi Soju na sve atrane, da im ae Čin nepravda od strane izvršnog PETEK, 24. JANUARJA njemu teško priznat, jer bo akd prizna to bi onda značilo za njega i njegov socijalističi blok, veliki udarac i kapitulacija pred progreaivnim blokom. 'Dalje brat Spoljar govori o nekakoVim zavedenim članovima. Ja bi ra do ^nati koji 8U to zavedeni članovi, i možda au zato zavedeni, što nisu u vaAem aocijallstlčkom bloku, i vama pod komandom, il pa au zato zavedeni što mlale svojim zdravim mozgom, i što nedadu da im ae nešto šilom na- turi od strani Spoljara. ■ Nadalje (brat Spoljar veli da on nespada u nikakov blok, i da u opče on i njegovi aledbenic nemadu nikakovog bloka, al kad (bi brat Sipoljar kazao iatin za volju, onda mora da prizna da imadu blok, i to aocijaliatički dobro organiziran, a to se je pokazalo kod aamih izbora delegata za 9. rednu konvencij u SN« PJ, gdje je brat Latin bio pra» vovaljano izabrat kao delegat na sjednici ufeb. prošle god i ne. u marcu mjeaecu iate godlne, bio ti i vaš blok, koji je doftao dobro organiziran s namjerom da poništi prijaAnje izbore, svakako na itijesto brata Latina i zaberete avog pristašu iz tvo-jeg socijalističkog bloka, a što niste ni cjelokupno članstvo oba-vijestili što i o čemu se radi i šta ste ae bojalf javiti cijelo-kupnom članstvu o čemu ae radi, nego več onako za ledjlma samo da ae nitko nedosjeti 1 na prama tome pridobijete za sebe večinu, pa joftte "brat Spoljar ima obraza da kaže i piše u avom dopisu, da ae članatvu društva 121 S. N. P. J. nečinl nepravda I sada neznam što bratu Spo-Ijaru taj progreaivni blok toliko amrdi, dali se boji progresa i napredka, članstva SNPJ i radničke klase kao cijeline, i sada da aamo malo pogledamo što znači riječ progres i onda može-mo mirnim srcem kazat, da je progres ona sila koja Ide za tirne da ae svakome dade jednaka prava i sloboda, kao u potpor-ni mdruštvima, tako i u drugim bilo to političnim 111 ekonomskim organizacijam, i društvenom u-redjenju u opče. . Petar Spal. član društva broj 121 SNPJ; Brezžični telefonski promet med Argentino in Švico Komaj je minilo nekaj tednov, kar so of cielno otvorili brezžični telefonski promet kratke valove med Buenos Airesom in fcJJ nom in drugimi nemSkfmi večjimi mesti & L se vršili s pomočjo iste brezžične zveze prvi »T izkusni brezžični pogovori med Argentino b Svicb, in sicer med B&enoa Airesom in Bernos in med Buenos Airesom in Genevo. Švicar«!! zvezni predsednik je tUdI aam govoril in seT hvalil, da ae je čudovito dobro razumelo TA nični vo4ja švicarake telefonske uprau ,, izjavil, da se pogovori čez Nauen v Bueno! Aires veliko bolje razumejo kakor pogovori! New York. Na obeh straneh uporabljajo dvajsetkik vatne oddajne postaje, ki jih je zgradila druih, Telefunken. Argentinska oddajna naprava* v Monte Grandeu pri BuenoS AireSu, nemil oddajač pa v Nauenu. Prejemne naprave 80 v Geltowu pri Berlinu in v ViHi Elizi blizu tr. gentinakega glavnega mesta. Nauen oddaja na valu, dolgem 14.0« m, Monte Grande pa i valu, dolgem 15.02 m. Ker so bili uspehi ugodni, ao že otvorili oficielni telefonaki promet med Argentino ii Švico. j - —-raMtaflj! Kurska magnetična l#a Učenemu svetu je že davno znano, da kak magnetna igla v vsej Knraki guberniji znatei odklon, čemur ao vzrbk ogromni železni zakU-di, ki se pod zemljo vlečejo preko vse obiirm pokrajine. 2e 1.1925. je sovjetska vlada posli, la v Kurako gubernijo posebno komiaijo, ki naj bi ugotovila podzemeljska ležišča in preiskali možnosti izkoriščanja. Akademika Lazarev* in Gubkin sta podrobno preiakala geološko se- po razucmfr vrtanjih lljévid kurakesra ozeml njunih ugotovitvah leži pod zemljo 15 do 40 milijard ton železne rude, t. >. dvakrat toliko, kolikor imajo rude vsi doslej v obratu stoječi železni rudniki sveta. Po poročilu komisije p so «bila vsa dela ustavljena in prebivalci Kurske gnbernije se sprašujejo, zakaj v Stalinovem petletnem načrtu niti z besedo ni omenjeno it koriščevanje teh skladišč. Vlada je pač v Ura-lu pod Magnetno goro postavila ogromne plavže, za katere mora voziti premog preko 2000 km daleč iz sibirake Kuznecke kotline. Casopi-al ao povzeli zadevo in jo nazivajo historično pogreško aovjetake vlade. Kakor pa izgleda, vlada nI mogla vzeti pri svojem načrtu v otir Kurskih ležišč, ker leže na žaloat pregloboko pod zemljo in bi se investicije ne izplačale. i? AK žival reg nima pameti O tem vprašanju se ljudje veliko prepirajo, toda živali dajejo a svojim vedenjem sa mi najboljši odgovor nanj. Mnoge živali kažejo v svoji skrbi za življenje tako občudovanja vred»; no razumnost, da ae čuti človek oaramočenegt Nekatere vrste Živali si napravljajo zalogo hrane za slabe čase, prav kakor skrbne gospodinje. Poznamo celo živali, ki se ukvarjsjoil poljedelstvom in živinorejo. Tako je mravlja« j znano, da al gojijo Ustne uii kot domače živali ln jim grade celo nekakšne hleve. Mrsvlje Ii-storezke si napravljajo vrtove za glivice, ki «•] htevajo pazljivejšega Obdelovanja nego nak človeški zelenjavniki. Posdbno zanimivo ps j* v tem pogledu početje ose roparice. Opazovali so ie, kako so take ose ohromile ličinke metuljev, murnov in kobilic z enim ali več piki» živčni sestav, da ao jih potlej shranile v zemeljski votlini za svoj lastni zarod. Da bi zavar* vala to zalogo zoper tujo poieljivost, je oss nazadnje zamašila shrambo s kamenčkom in j« povrhu de zasula s peskom, ki ga je z gla" skrbno ugladila. Enkrat ao opazovali, da a oaa v takem primeru ni poslužlla glave, ampd majhnega kamenčka, ki ga je vzela med čelju-sti in z njim zabijala pesek kakor s kladivcem, proti Révolta porotnikov proftilbiciji New York. — V procesu proti kršitelju suhaftkega sakona pred svesnim sodiščem je v src do 35 izmed 60 porotniških izžrebancev odklonilo slnžbo na temelju predsodkov proti prohi blcijl. Drug sa drugim ao kan didatje sa poroto IsjavlH, da sami "prlllčno" pijejo alkoholne pijače In nimajo nobenega res pekta do Volsteadove postave. AmeriSko fivtieqje 78. Posušena svatba Na domu Helene Golan v BeUwoodu js bilo vse pripravljeno za svečan trenotek nje* poroke s Cheetarjem Kobičkom. Ženin, neve «ta, svatje, ženltovanjski koteč na mizi, rs** reči v kuhinji — vse je čakalo samo še » dvoje. Tovariša še ni bilo in z njim vred si bik štirih sodčkov piva, ki ga je naročil ženin K» biček sa svatbo. Kje sa zlodja je tovariš ln kje je pivo? Nekaterim svstom je bilo več za pl* toda ženin in nevesta sta se brigala ss oboje Ura enajst, ura poldne, ena, dve, tri. T" je pa že od sile? Končno ddbe svatje novico« policijske postaje, da so tovariš nahajs tamkaj ln avto s štirimi sodčki piva je tudi u^1 na dvorišču postaje. Novica ja bUa šalo*» Piva ne bo. toda tovariš lahko pride, če k* ■koči tja ia podptte kar ja trsko Po doif» čaau je priM in porok» je bila izvršene ba ja pa bila suha. In srstjs niso bil* krln PETEK. 24. JANUARJA. ±dt Bodoča mednarodna pot čez Atlantik Tajnik trgovine Zedinjenih d rta v Lamont je zračunal. da se je v zadnjih 18 mesecih žrtvovalo za zrakoplovstvo okrog pol milijarde dolarjev. Ta ogromna vsota dokazuje, da ao ameriški podjetniki preverjeni, da mora v kratkem nastopiti doba Jco Se bo v Zedinjenih državah dober-sen del brzega poštnega in osebnega prometa vrfttt po zraku. Za »ličnim razvojem zrako-plovstva streme tudi druge vele-sile. Letala bodo plula v vseh smereh preko zemlje. Stotiaoč milj dolge zračne proge bodo vodile preko Evrope, Azije, Afrike, Avstralije, Severne in Južne A-merike, tako da bo možno prepotovati vsak kontinent v nekaj u-rah, mesto v nekaj tednih ali mesecih kakor sedaj. Otvoritev zračnega prometa čez Atlantik bo prva gospodarska potreba še preden se bo začela snovati kaka druga prek-morska zračna zveza, zlasti ker države, ki bi imele od njega največ koristi, čedalje bolj uvideva-jo pomen tega modernega transportnega sredstva ter prihranke časa in denarja, ki so ž njim v zvezi. Da bo zračni promet čez 0-cean res ustrezal svojemu namenu, bodo morali biti poleti v prvi vrsti redni in varni, kar danes še riiso. Poskus prepluti Ocean v enem samem poletu je še vedno hazardna igra. Leteti čez Ocean ssmo po sebi ni nevarno ; nevarnost je samo v razdalji, ki jo je treba premostiti brez nadomeščanja goriva, brez pregleda motorjev, brez vremen- skih poročil in vseh onih ored- otoke z vsem potrebnim. Bencin in olje, ki bi ga dOvašale, bi se črpal v rezervorje nameščene v plavačih pod vodno gladino. Za primer slabega vremena bi se ladje, ki bi razkladale, zavarovale s posebnimi valolomi na stisnjeni zrak. Stisnjeni zrsk, ki piha iz luknjičaste cevi, potopljene v vodo, je namreč v stanu razdeliti valove. Na celi črti, kjer prihajajo zračni mehurčki na povr-ije, se valovi poiečejo in zadaj se morje popolnoma umiri. Okoli vsakega otoka bi se uredil cel sistem takih zračnih valolomov, tako da bi parniki lahko odlagali na otoku tudi ob najslabšem vremenu. Letala, ki bi bila prevelika za pristanek na ploščsdi. bi tudi lahko pristajala na umirjeni vodi, nakar bi jih c Žerjavi potegnili na krov in oskrbeli za nadaljnjo pot. S snovanjem načrtov za vrsto plavajočih letališč v Atlantskem oceanu se ukvarja več izkušenih ameriških mornariških inženjer-jev in tehnikov, ki zavzemajo vodilna mesta v trgovinskem in finančnem svetu. One,'ki se zanimajo za te načrte, ni teiko preveriti, da so plavajoči otoki mogoči. Težko pa j« razločiti tehniško naobraženim ljudem ustroj sider in jim dokazati njih zanesljivost in trdnost za vse primere, s kakršnimi je treba računati na morju. Sidra bi pri večini teh otokov ležala 3200 do 4800 m globoko. Prepj-ost račun pa pokaže, da bi se vsaka veriga, kakršne uporabljajo za sidra na ladjah, pretrgala že zaradi last- PKOSVBTÄ tvo narodov. Morda imajo te komplikacije na sebi nekaj fantastičnega, izvedljive so pa vilic temu. Kakor stoje stvari sedaj, je računati, da bo začela prva poskusna prekooceanska zračna proga obratovati 1932. Potniki bodo prevažala: ameriška, angleška, francoska, nemška, nizozemska, italijanska In skandinavska letala in sicer po takih cenah, da bodo lahko konkurirala mednarodnim brsoparnikom na tej progi. Vse srako|>lovne družbe bi lahko prepeljale dnevno po 500 do 1000 potnikov v obeh smereh, vrhu tega pa še dobršen del pošte, ki gre vsak dan čez Ocean. Ako ae bo načrt plavajočih a-tlantakih otokov uresničil — kar skoro ni dvomiti — se bosta A-merika in Evropa še bolj zbližali, kar bo koristilo obema kontinentoma. Mimo tega pa so plavajoča letališča nujni pogoj za razvoj prekomorskega zračnega prometa vobče, v vsaki poljubni smeri, zakaj zavedati se moramo, da so načrti^ Zeppelini ln drugimi zrakoplovi fantastičnih konstrukcij samo nekaj prehodnega, kar trajno ne more obveljati. (t. in S.) POSOJILNE ZADRUGE Pred šestimi leti je osmerica poštnih uradnikov v Brockton; Mass., ustanovila posojilno zadrugo pod imenom "credit u-nion". Začetna glavnica je znašala manj kot |20, ali to je bil pomemben začetek gibanja, ki se hitro in uspešno razvija povsod. Svrha te "credit union" je nosti, ki so že tako povečale u- dobnost in varnost zračnih voženj nad celinami. Oceanske zračne proge se bodo morale tudi rentiratl. Vsa današnja letala, ki bi prišla v po-štev za prekooceanske polete, dosežejo kvečjemu 500 milj brzine in čudež bi bil, ako bi se dala maksimalna brzina zvišati na 1000 milj. Zaradi tega je treba za vsako res varno in gospodarno prekomorsko progo (med E-yropo in Ameriko) premagati glavno ,9viro,;t.ki je v preveliki razdalji. Razdalje se mora skrajšati; razkosati v več krajših prog, ki jih letala obvladajo brez težave, kakor so dokaiala na kopnem. V ta namen je treba zgraditi plavajoča letališča. Vrsta osmerih plavajočih otokov, ki bi se v medsebojnih razdaljah kakih 375 milj zasidrali v Ocean, bi omogočila reden in siguren potniški promet po censh, ki bi bile le malo, ali pa sploh nič višje od cen na brzopsrnišklh progah. Na prvi mah se zdi skoro nemogoče zgraditi dovolj razseb-ne in trdne plavajoče ploščadi in jih zasidrati v globinah severnega Atlantika. Tudi jas sem tega mnenja. Plavajoči otoki se pač ne bi smeli graditi kakor ladje, rparveč kakor trdno postavljene zgradbe, ki bi nepremično kljubovale vetrom ln valovom. Pla-vači, ploščadi in aidrs t>i bili vsi vretenaste oblike, tako da aila vetra in valov nikjer ne bi našla radostnega prijemališča. Ploščad, razpeta 24 m na4 morsko gladino, bi bila po sredi dolga H30 m. široka pa 102 m. Na obeh straneh bi se razširila še za 54 metrov. Na tem prostolu bi se zgradili hangarji, prodajalne, restavracije in hoteli. Sredi pod glavno ploščadjo bi bili prostori zn imltižbenstvo In raznovrstne rc*'valnc naprave in potrebščine. Vsak plavajoči otok bi bil v »«•bi zaključena enota s hoteli, e-lektrarno, brezžično postajo ln vremensko opazovalnico. V hotelih bi bilo prostora ss kakih 160 gostov. Da bi ss letalom čim bolj olajšala pot. bi se uredils posebna signalna služba od otoka do otoka. Poleg tega bi brezžične zveze med postajami posameznih otokov ter med temi ln radiopoata-jaml na letalih, skrbele za natančen pregled prometnih prilik n« vsej progi. Rasume se, da bi " uporabljale tudi vae pridobitve in izkustva zračnega promsta na kopnem, v kolikor bi jih bilo moči prikrojiti za prekomor-ako letalstvo. Letala bi pristajala ponoči prav tako varno kakor i h »dnevi, ker bi bila vsa leta-llšfe močno razsvetljena. Posebne lsdje bi oskrbovale plavajoče ne teže, še preden bi dosegla po- nn»ntyH «vnjim Mm*rwn v fi. lovicote^ glofiine. Iz jeklene žice spleteni kabli, kakršni se uporabljajo pri visečih mostovih, so mnogo trdnejši iii so jih že večkrat uporabljali za zasidranja v globinah do 4000 m. Za Pi*vi plavajoči otok, ki ga bodo kmalu začeli graditi sredi Atlantika,-so sidrski kabli že zra-čunani; močni bodo dovolj, da bodo zdržali pritisk največjih valov, hkrati pa pritisk vetra, ki sme doseči brzino 160 milj na uro. Ker bodo kabli popolnoma pod vodg, bodo trajali dolgo časa; tovarna garantira zanje rtaj-manj 20 let. -Da so izognejo vremenskim neprihksm, so zssnovall zračno progo nekoliko južneje od običajnih parniških prog. Južno od štiridesetega vzporednika vlada pretežni del leta jasno vreme. Preden se bo otvoril javni pre-kooceanskl zračni promet, bo izvršil hidrografski oddelek ameriške mornarice v Atlantiku še natančna merjenja, da se najdejo naj pripravne jša mesta za za-sidranje otokov. Po zgraditvi takih plavajočih letališč bo moči potovati po zraku čez Ocean trav tako varno ln udobno kakor s parniki, in na teh otokih bo potnik našel vse, kar mu more nuditi varno pristanišče. Letala ne bodo nikoli več ko 320 km oddaljena od najbližjega prlstsjslličs. Mimp tega bodo v trajni radio-telefonski zvezi t otoki, In v primeru, ds bi morala za silo pristati kje na odprtem morju, jim bodo lahko takoj poslali ns pomoč veševsl-ne lsdje. Zs primer netftdnega poslabšanja vremena, jih bodo brezžično v naprej posvarili pred odletom s varnega letališča. Vrhu tega Ima prekomorski zračni promet še veliko prlrodho ugodnost, da na vsej progi nI treba preleteti nobenega gorovja, kar je za zrakoplovstvo ns kopnem veliks ovlrs. Nsd A-tlsntikom se tudi ni bati nenadne spremembe vetrov in vrhu tega je Ubrana smer, čeprsv dalj-ša od one, ki so jo ubrali Und-berg, Chanibertain In Bjrrd, mnogo bolj varna, ker se vse leto nI bsti ledu, niti nevsrnih ciklonov, ki divjsjo severno odtod. Vrsta trsnsatlantskih plavajočih otokov bo tvorila veliko mednarodno prometno cesto med Ameriko In Evropo. Nje mednarodni značaj bo še posebno poudarjen s tem. da otoki ne bodo podrejeni nobeni državi; na njih bode lahko pristajala latsfta vseh narodov brez vsakršnih določb In dogovorov. Morda bi celo kazalo. vsa ta letališča združiti v nekakšno samostojno državo s lastnimi «blastvi in pravoeod «tvom. Mogoče je celo. da bi bila taka država sprejeta v Dmš- nančni stiski in jih s tem rešiti iz krempljev skopuhov, ki zahte-vajo ogromne obresti za posojila malemu človeku. Posojilno zadrugarstvo te vr ste se je nšjprej razvilo med poštnimi vslužbenci in je raslo med njimi do znstne veličine. 1. aprila lanskega leta je bilo 166 "credit unions" poštnih vsluž-bencev. Število Članstva je zna-šalo skoraj 20,000 in jtfsvnica milijon in četrt. Osnovna jdeja tega gibanja je tako zdrava in se je tako dobro izkazala, da je organizirano delavstvo sprejelo načelo takega zadrugarstva in razne velike delavske organizacije podpirajo razvoj tega zadrugarstva. Glasilo Brotherhood of Railway Clerks js objavilo, da je bilo lani 41 lokalnih organizacij, ki so ustanovile posojilne zsdruge. RAZNE VESTI Čuvaj javna morale obtičal . v kleščah Chicago. — "Reverend" Filip Yarrow, ki se je sam postavil za čuvaja javne morale in cenzorja knjig v člkaških knjigarnah, je v sredo zabredel v novo kašo, ko je prišel kot tožltelj pred muni-cipalnega sodnika Immenhause-na v zadevi neke "nemoralne" knjige. Yarrow je pred nekaj dnevi javno odmerjal čikaške sodnike, da mu nočejo pomagati pri njegovi misiji. To Je povzročilo, da ga je sodnik Immen-hausen prijel radi žsljenjs sodišča, knjtgotržca je ps oprostil. Ysrrow se bo moral zagovsrjstl 4. februarja. Tri banke zaprle vrata Centervillfc, Iowa. — Tri banke v Centervlllu In okolici so te dni skrshirsle. Bsnke dolgujejo $800,000, Kot vzrok nsvsjs-Jo "frozen ssseta". Nov predsednik stavblnake unije Tampa, Fla. — Michael J. McDonald je bil v sredo Izvoljen predsednikom atavblnske unije. Nasledil bo J. McSorleyJa, ki je podal resignacljo. Prijatelj Čopič je prodal sliko za tisoč dinarjev. "Premalo si dobil zanjo", mu rečem, poznam nekogs, ki bi bil voljan dati dva tisočaka, samo če bi jo mogel videti." ' 'Kdo pa je tisti raasipnlkr se žuri Čopič. "To je Jurij fttibenkr "Ah. ta Je pe slep T e Dve deklici gledata mater, ki reže hudo trd kruh. "Čudno, čemu neki devlje p* skorjo okoli hleba T vpraša pr va. MI, zato, da sredica ne raz pa de," jI pojasni druga. MtftfptMriai ilmk A ta nada se je kmalu podrla. Bilo je akoro nemogoče, človeku zruvati njegovo «taro, slabo navado, da poveličuje samega seje. Msjhen ogenj v sobi njegovega stanovanja ga še zmerom bolj zanima od ognjeniškega izbruha na rdečkastem Antarešu, ljubki zvezdici tako ogromnih dimenzij, da je naše aotnee v primeri š njo žitno srnce; sumljiv lum v avtomobilskem cilindru zadaja človešfcentu srcu večtjo akrb za najbližjo bodočnost kakor vest, da bo neizmerno Beti i geuze v kratkem razneslo; da Čisto zamolčimo stružno kiju vanje in razbijanje v naših zobeh modrosti, ki srce in dušo huje pretrese kakor prerokba kake svez-dsrne, po ksteri bo naša zvesta luna kmalu šla sa svojimi petimi sestrami in se poslej prištevala med docela ugasla nebesna telesa. A to prav za prav nič ne škodi in mogoče je bolje, da je vse ostajo kakor je zmerom bilo. Zakaj med tem ko so zvesdou-ki vsemIrje čedalje in čedalje bolj večali in nettončnost tako s neskončnim pomnoževali, da jih naposled nihče nI več razumtel, so fiziki iznenada uprizorili napad v bok na tajnost sestava svetov in naravnali svoje duhovne topove na airotni atom, ^ - »lasa is REICH UNE til Mr, Mitu- A*. Pernate prške ah garjl (Depluming Scabies) To ao sopet druge vrate pršice ali psrasiti, ki ae navadno imenujejo garje. Omenjene pržico najdemo na perotnlnskem, (gj-lobjem) perju, tik nad kožo pri israstku perja, včasih tudi po celem peresnem deblu. Omenjene pršice povsročajo, da si perutnina druga drugi In tako tudi sebi puli perje. Pri tej bolezni opasimo večkrat kokoši, ki ao skoro do cela gole, bres perjs, ali pa iagledajo zelo grde, nagol gole, umazane, z razcapanim perjem, kakor bi jim nekaj nalašč Izatrlglo perje. Nekateri mislijo, da ae perot-nlna goli aH v resnici je to bolezen, ki jo povsročajo omenjene pršice. Perotnino, katera al pult perje, je dobro preiskati, ako nima teh pršic. Ako je mnogo kokoši skupsj, si posebno rade pričnejo puliti perje druga drugi, Za tem mora vselej biti vsrok.. Pregledati je najprvo perje, kar se selo lahko sgodi na ta način, da ss kuri lspull par ps» res, to je oni, katero sumimo, ds bk slučajno imela kake garje. Pregledamo s povečevalnim steklom peresa tik nad lsrastkom, da najdemo male, komaj vidljive živallce ln rasjedeno deblo, ter tako ugotovimo, sakaj al kura pulijo perje ln ae golijo. Perotnins al pa ne puli perje aamo is omsnjenega vzroka, kar bomo allssll pri pouku o penit-nlnstvu. Opomniti moram šs, ds im Giorerno vide 'JL 3 navadnim povsčsvalnlm ateklom, Imeti moramo sslo dobro pova-čevalno atekio, mikroskop, ki as ga dobi danea prav poceni. Z navadnim ateklom moremo videti le nekake male hraatlce na deblu pereaa In is tsga šs isto tako lahko sklspamo, da ao gftrjs. Oarjs ss najprej sanessjo na psrotnlnsko dvorlftčs potom dru- ge s to bolesnijo okužena perot-nirie In se tsko zelo nsglo razširja od živali do živali, najvsč-krat ns vso perotnino. To je vzrok, ds kokoši ne isglsdsjo lepe, bele sll drugih bsrv, Čiste, s lepo ležečim, gladkim in svetlim perjem. Ts bolezen je nsjplodo-nosnajša spomladi ln poleti, ko postane toplo, bolj redko ae razširja poalml, ker se valed neugodnega vremena psrasiti ne morejo rasvljati in tako ploditi. Zdravila ss omenjeno bolsten, priporočena od U. S. Agricultu-re departmenta ln državnih kolegijev: Dell, kateri so okušeni a pržlcsml, naj se msšejo ln tako tudi okolloa do ene Inče naokrog tik do koše s sledečimi mašili: Vsemimo en del iveple-nega o veta ln dobro zmešaj mo s štirimi dsll vassllna, sli pa masti ln msšanlca je gotova. Ali pa en del karbolne kisline smešamo a 50 deli vaaeilna. Tretja, selo dobra tekoča mešanica je, ako amešamo ono unčo ptruvijaii-skega balzama s tremi unčami špirita; tudi lesni špirit Js dober. Bno omsnjenlh zdravil Is-beremp ln mašemo okužene dele najmanj, s presledkom, dvskrst v tednu aH desstlh dneh. Od mnogih preiskuševalnlh uradov je bilo poročeno, da ssmorsmo pomoliti Rftrotninsks uši in garje, o katerih aedaj govorimo, a-ko napravimo kopelj na Isti na-čin, kakor sem opisal pri ušeh na sledeči nsčin: Vsemimo so-dium floride 8/4 unče, Iveple- mila Vil unče In en galon vode. Preparaclja je gotova. Kadar perotnino kopljemo, moramo kopeljno mešanico vedno msšsti, ker Je Iveplo nerastopljlva kemikalija v vodi tako, da psrot-ntna dobi na bolna dsls vse one kemikalije, ki ao smsšans v tej preparacljl. jatelju ali sorodniku ▼ domovino? To k edini dar trd» vrednosti, U go bo mol donor lahko pošfyote svojeom v domovino. HÜ JEZIK POVE TO Aks vaA ialadss si v rade Sli vsat. vasi to jssék pokata ns sksau ts sdrsvju is ts klléa po sdrsvlls, ki bs odpravilo to sevarsoat. TKINKKJKVO GRENKO VINO Is sprav tlet« sdrsvlls. M as petrs-Sajóte, Oso vvodl vaš aolsdse Is ni* §m al awtesie, kot sls^^ spstit, isp^e kavsast, fla votel, ssptrsies. nervss-nast, ig>*»> spssea Is «Adstek spletne aelSbelostl, Njega vs*fts (sseesra Is drsa a ■dravilna clMN, ter kalif stiske redáis visel fevers sésil ssae V vask Ufcamek Vsote« dSMte ad Jea. Triser Co., ISSS *, AsSleed Ava, ilrafs. III. ■i'poo gA noručNi eioonr I SM ......... VNes Meate, drla ra i i RICHMAN BROTHERS 114-1 !• South Sute Street Nasproti Palmer House CHICAGO» ILL. . POSEBNE HLAČE Največja Isbera nsjrasllčoejšega blaga, kar se ga more sploh kje dobiti. • • hlače sa delo, hlače sa v nedeljo, ter ■plah so vsak čas ... narejaoe Is rssIM-negs blaga, koti satea volne, serges, eaaslmeres lo cheviots v novih lo rasIK-oM vBMvfh » • • ter vsakovrstnih barvah, kot sive, rajava, »odre In dragih barv . . . narejeno tako, da prtetojaj* vsakem« moškemu v mest«. Dobili kadete klale «a vsako priliko f aol kuoed teh trsk eeo .., In poleg tega hsate kopHI skoraj polovico eeoeje, hot ki pa kje drag je plačali ss Isto blag«. Ustanovljeno 1879 . •3 s4 ♦6 THC RICHMAN BIIOTHMtS OO. 114-110 SOUTH STAT8 STMKT NASPMOTI MkMIl HOUSC CHIOAOO, ILL. PROSVETA PETEK, 24. JANUARJA. □ □ Sir Arthur Comb Doyle: IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) □ □ ■MMMM tssss HOHO S temi vzpodbudnimi besedami me je gospodinja izročila spremstvo molčečega Austi-na, ki je tekom najinega kratkega razgovora čakal kakor bronast kip molčečnosti, in peljal me je po nekem hodniku prav do konca. Po rahlem trkanju na vratu se je začulo od znotraj pravo živinsko tuljenje in stal sem pred profesorjem. Sedel je na vrtljivem pissrniškem stolu ob velikanski mizi, ki je bila vsa pokrita s knjigami, zemljevidi in načrti. Clm sem vstopil, je svoj stol naglo zasukal in me dobil pred oči. Njegova zunanjost mi je ustavila sapo. Pričakoval sem sicer, da bom videl dokaj čudnega človeka, a nikoli nisem mislil na tako mogočno osebnost. Ta postava in to oblastnost sta me kar zmešali. Glavo je imel velikansko, največjo, kar sem jih doslej videl pri človeku. Prepričan aem, da bi ml njegov klobuk, če bi si upal t njim pokriti, zlezel čez ušesa in se ustavil šele na plečih. Njegov obraz id brada sta me spominjala na asirskega bika. Obraz je bil rdečeličen in zdrav, brada pa črna, celo modrikasta In mu je v kodrastih povesnih ležala preko prs kakor lopata. Tudi lasje so bili • dokaj čudni, gladko naprej počeaani in so mu v dolgih zsvitkih pogumno padali čez visoko čelo. Izpod košatih, črnih obrvi so gledale siv-kasto modre, jako jasne, Jako neizprosne in Jako oblastne oči. Od ostalega života je bilo videti vrh mize orjaška, široka ramena, kakor sod mogočna prsa in z debelimi, črnimi kocinami pokrite strašne, močne roke. Vse to skupaj, vttevši rjoveči, močni glas, je tvorilo vsebino prvega vtisa, ki ga je napravil name znameniti profesor Chsllenger. "No?" je izpregovoril in izzivslno izbuljll oči vsme, "kaj Je?" * Vssj nekaj časa sem moral ohraniti krinko, sicer bi bil ta pozdrav obenem nedvomno tudi konec mojega razgovora, j,________,", "Bili ste toliko prljsznl, da ste ml dovolili vas obiskati," sem rekel ponižno In mu pomolil ovitek plsms. Vzel Je moje pismo z mize in gs položil, pred ss. "Aha, vi ste tisti mladenič, ki ne rssume nobene dobre sngleščlne, kaj ne? Sicer ps sto toliko prijszni, ds v splošnem odobrsvste moje zsključke, Če sem vss prsvilno razumel" "Popolnoma, gospod profesor, popolno-ms!" sem mu Jsko navdušeno pritrdil. "O, za Boga milega t To pa ftredno ojači moje statlps, kaj ni res? Radi vaše stsrostl in zunanjosti i ms ta vašs pomoč zsme seveds dvojno vrsdnost. Nazadnje ste vi msnda res boljši kakor ona prašičja čreda na Dunaju In nedvomno ne pomeni njeno kruljenje nič več kakor osamljeno napihovanje mladega angleškega telička." (Bullcalf je dvoumno, ker je John Buli splošen priimek Angleža kakor nemški Mlhelj ali kitnjskl Jsnes.) Pri tem me je res tako srepo pogledsl, kskor ds bi bil jaz navzoč res kot zastopnik te vrste živali. "Vaši nasprotniki so se menda res nesramno vedli," sem pripomnil. "Bodite, prosim, prspričani, da sem še vedno v stanu svoje bitke isvojevstl ssm in zato ne potrebujem vašega sočutja. Le pustite me ssmega, gospod, samo ds se naslonim s hrbtom ns zid. Potem je G. E. C. zaverovan In so najbdjs počuti. (Profssor rabi v naglem govoru samo začetnice svojegs imens George Edusrd Chsllenger.) Sicer pa je čaa, gospod, rntmmm ds se potrudivs. po možnosti skrsjšsti ta obisk: ne verjamem, da bi bil vam posebno prijeten, zame ps je izredno nadležen. Kakor se zdi, hočete torej nekaj pripomniti k vsebini moje razprave T' Ta brezobzirni prehod k blat v u najinega razgovora mi je seveda grozil otežkočiti časten umik. Moral sem torej slepomišiti dalje, dokler se mi ne bi zopet ponudila za moje namene ugodnejša prilika. Od daleč se mi je zdelo vse pač dosti lažje. O, ti, moja irska prebrisanost, ali je mogoče, da me pustiš na cedilu zdaj, ko sem tako krvavo potreben tvoje pomoči?! Profesor me je prešinil s svojimi ostrimi, jekleno trdimi očmi. "No, le na dan z besedo, gospod I" se je zadrf. "Seveda sem le dijak," sem' pričel z bedastim smehljajem, "dijak in nič več: to že moram takoj priznati kakor vsak, za stvar Iskreno vnet mož. Zdi pa se ml» če se smem tako izrs-ziti, da ste v tem vprašanju napram Welss-mannu nemara malce prestrogi. AH se ne nagibajo od onega časa nakopičeni splošni dokazi, — kako bi rekel? — k temu, da ojačljo njegovo stališče?" "Kakšne dokaze mislite s tem?" je odgovoril preteče mirno. "No, seveda mi je znano, da nimamo pravzaprav ničesar, kar bi se lahko imenovalo kon-čnoveljaven dokaz. Miellm pač samo na splošne smernice modernega znanstvenega mišljenja in, če se smem tako Izraziti, na obče ve-' ljavno strokovno stališče." Globoko resno se je nagnil profesor proti meni. "Mislim, da vam je znano," je pričel In si med tem neksj na prste štel, "da pomeni lobanjski indeks vedno stalen člnlteljT "Seveda," sem odgovoril. "In da je telegonlja še vedno sub judice?" "Nedvomno."__- "Ter da je različna klica v plazni od par-tenogenetskega jajčeca?" "No menda I" sem zaklical in se veselil Isstne pogumnosti. "Toda kaj pomeni vse to?" me je vprašal jako krotko In prepričevalno. "Ds, res, ksj pomeni?" sem zsmrmral. "Ali naj vam to povem?" je zagrulil kakor golobček. "O prosim." "To pomeni," je zatulil besno, nenadoma ves podivjsn, "ds ste vi najnesramnejši slepar v vsem Londonu, da ste ničvreden, hinavski novinarski pisUn, In pokazali ste v svoji šolski nalogi enako malo znanstvenih pojmov kakor tudi spodobnosti I" Planil Js pokonci z besno žarečimi očmi. A celo v tem, nad vse nerodnem trenutku, sem si moral pustiti Časa, da obstrmim pred nepričakovanim odkritjem: profesor je bil dokaj majhen človek! Njegova glava bi segala kveč-jemu do mojega ramena. Ostal Je spačsn Her-kul: vsa njegova življenjska moč se je Izrabila na znotraj, v korist telesne širine In možganov. "Latovščina!" je zatulil naprej sklonjsn in je oprl iztegnjene prste ob mizo, da pomoli glavo še bolj naprej. "Znanstvena latovščina Je bilo vss to, gospod, kar sem vam tukaj šlo-budrsl! Mislili ste me ukanlti, vi, s vašimi plškavlml mošgani? Mislite si, da ste vsemogočni, vi, peklenski pisuni, kaj, ali nI res? Do-mlšljujete si, da človeka proslavite s svojim hvsllsanjcm In ga lahko uničite z grajanjem! (Dsljt prihodnjič.) Mark Twain: 0 BRIVCIH f»1'. -' i Vse na svetu se spreminja, samo ne brivci, njih manlre, njih okolica. To se ne spreminja. Kar dožlvlš v brivnlci prvi dan. ko stopiš vanjo, doiivlž v brlvnicah tudi pozneje in sicer do konca svojih dni. Davi sem se dsl kakor običajno obriti. Ko sem se bližal brivnlci s vzhodne atrani. se Ji je bil šal nekdo drugi z zapedne strani tako se dogaja vedno. Pospežll sem korake, a moj trud Je bil za man; mož je vstopil majhen korak pred mano, Jez sem mu sledil za petami in «em ga videl, ko se je polsstll edinega prostega •tole — tlatega, ki mu Je stregel najboljši brivec. Tako se dogaja vedno. Sedel sem s upanjem, da bom zaiiadel najboljšemu Izmed ostalih dveh brivcev, ker je že pričel česati svojemu pacientu lase, med t**m ko njegov tovsriA še ni končal z namazovanjem in naoljanjem kodrov svojegs kli-enta. Opazoval *am te m<4nosti z največjim zanimanjem. Ko M»m videl, d« grozi št. 2. prehiteti št. 1. se Je moje zanimanje «preme, nilo v skrb. Ko s« je št. 1. z« hip ustavila, da bi izdals novo-doAlreu nekakšen listek in Je s tem pri tekmi raoatala. se Je mo ja skrb «topnjevsla do »trahu Ko je «t. I obnovils svoje |»nkli. eno delovanje in Je v istrm hipu kakor nje tovarištca od M ranila brisal ko in začela klientu kr- tačiti rlžni prah z lic In je bila možnost, da pozoveta "neeled-njega" v naslednjem hipu, za o-be številki enako velika, ml Je od pričakovanja zastal dih. Ko pa je v najvišjem trenutku št. 1. saostala, da bi šla svojemu klientu nekolikokrat s glavnikom preko obrvi, sem «poznal, ds Je izgubila tekmo za en sam trenutek In sem ogorčeno vstal in zapustil brivnico, da bi ne padel št. 2 v roke; kajti jaz nikakor nimam tiste zavidanja vredne trdnosti, ki omogoča ljudem, da pogledajo čakajočemu brivcu mirno v oko in mu vele, da hočejo počakati na njegovega tovariša. Ostal sem petnajat minut zunaj in sem se vrnil potem s upanjem na večjo srečo. Seveds so bili vsi stoli zasodenl In poleg njih četvorlca čakajočih, molče člh, nedružabnlh, raztresenih In zdolgočasenih gostov, kakršni so 1*1 vsi gostje, ki jih ns letiš po brlvnicah. 6edel sem na star naslanjač in sem nekaj časa ubijal če* s tem, da aem * t udiral poo kvlrjene reklame matačev vseh narodnosti, ki so z njimi slavili svoja barvilna sredstvs ss laas. Potem sem prebiral mastna Imena na rdečkastih steklenicah ruma, ki «o pripadala raznim abo-nentom; prebiral nem imena In si zapomnil itevllke n« brivskih «kledah v predalih; preštudiral •em ramazane in pokvarjene ce» nene slike po «tenah. kl so pred-*ts\ljale bitke, blvS* državne predsednike, na»ladn<> nazai pri-skmjeae sultanke In dolgočasno. večno mlado deklico, ki si natika avojega starega očeta naočnike preklinjal sam v svojem srcu veselega kanarčka In obupano papigo. ki ju pogrešaš le v maloka-teri brivnlci. Končno «em ei po-Isksl najmanj razcefranl zvea sne izmed Ilustriranih revij, k so pokrivale umazano mizo, In proučevsl is njegs neodgovorno slebe opise davno pozabljenih dogodkov. Končno sem bil na vrati. Nek glas je velel "naslednji" in sem se vdsl — št. 2. seveda. Tako je vedno. Dejal aem ponižno, da se ml mudi In te besede so gs tako globoko ganile, kakor da Jih nikoli ni sllžal. Dvignil ml Je glavo in mi polotil servleto pod brada Zegrebel ml Je prste v ovratnik In mi pritrdil tjs brisačo. 8 svojimi kremplji ml je preiskal le se in ml dal razumet, da bi jih bilo treba pristričJ. Preiskal m jih je še enkrat In menil, da eo glede na današnjo modo veeke kor precej dolgi — najbolje bi Jih bilo oetriči; posebno zadaj b bilo potrebno. Dejal aem. da sem si jih dal oetriči komaj pred smiml dnevi. ZamJItjeno jih je sa hipec gledal; potem me je vpraAal s zaničljivim glaeom. kdo Jih Je rasel. Odgovoril sem ročno: "VI semi P Tu sem gs pri jel. Potem je prešel ns to. ds je začel mešati svojo milno peno in «e ogledovati v zrcalu, pričeme» •s je od čsea do ča«a ustavil, da bi rtopil čisto do njega, si rast •koval podbrariek « krklčnim o> teeom in si trpinčil kakšen me- hurček. Potem mi je temeljito milil eno stran obraza in se je hotel eprsvlti na drugo, ko je zbudil njegovo pozoraoet epopad dveh psov ne cesti,nakar je otekel do okna, tam ostal do konca >oja, pri čemer je na etavsh z o-bema drugima brivcema glede i-zida izgubil dva šilinga, kar mi je bilo v veliko zadoščenje. Sedaj e dokončal namiljevanje, pri čemer mi je porinil čopič samo dvakrat v usta; potem je pričel drg niti milnico x roko po mojem o brazu; in med tem, ko je z odvr-njeno glavo razpravljal z obema drugima brivcema o pasji bitki, mi je potienil seveda prilično množino milne pene v usta; sicer on tega nI opazil pač pa jaz. Tedaj je pričel brueiti britev na stari naramnici, pri čemer ga e nekoliko zadržala debata o ne kakšnem cenenem plesu v maskah, na katerem je bil predstav jal prejšnji večer v rdečem kan-briku in potvorjeni eoboljevlnl nekakšnega kralja. Vlekli so gs z neko določeno damico, ki jo je bil tako vesel, da je uporabil ysa sredstva, ki bi rsztsgnila ta pogovor — trdil je namreč, da je hudomušnosti svojih tovarišev naveličan. Ta zadeva je povzročila, da se je šd še enkrat ogle dovat pred zrcalo, odložil je britev, si okrtačil z Izbrano akrbjo lase, pri čemer ei je prilepil u-poren koder na čelo, al napravil )rečo točno čez srsdino glave in si z «nično natančnostjo počesal obe atrani čez ušesa. Med .tem eo mi je pena na obrazu posušila n se mi zajedla po vsej priliki globoko do mojih plemenitejših organov. Nato je pričel briti, a pri tem mi je zakopal prste v obraz, da postal nekakšen ročaj, s kstšrim ml je zavrtel glsvo sedaj aem, sedaj tja, baš kakor je zahtevala komodnost pri britju; seveda je še ves čas na prijeten način sedaj izhrkal, sedaj ispljuval. Dokler se je nahajal na lepljivih mestih mojega obraza, ni sem trpel. Ko pa ja pričel grebsti in trgati In vleči po moji čeljusti, so ml stopilo solze v oči. Ni mu bk> do tega, da ae mi je prav nevarne približal; tudi za njegov česen se nišam dalje za nlmal, ker So menda vsi brivci častilci česna; toda vrhu veega tega je imel'na sebi nekaj nedoločnega, nekaj, kar me je sprav ljalo v strah, da bi se najrajši ob živsm telesu razkrojil v seb — In to me je spravljalo v skrb Sedaj mi jelel • prstom v usta, da bi ei pomikal pri britju moje zgornje ustnice, in po tem slu čajnem dokaallnem orodju sem odkril, da ja del njegovih dolžnosti v brivnki očiščenje petrolejke. Dostikrat sem se bil radovedno vprsial, da 11 spada to med delo pomočnikov ali pa lastnikov samih. Ob tem čaau ssm se kratkočasil z ugibknjem, kam me bo to pot najverjetneje urezal; a tu me je prehitel ln me useksl po koncu brads, še preden sem vprsšenje rsšll. Tskoj je nsbru-sll britev —kar bi bil moral storiti prej. Nisem prijatelj preostrega britja ln zato nisem hotel dati, da bi ae spravil Še enkrat nad me. Skusil sem ga pregovoriti, de bi britev odložil, ker sem se zbal, ds se bo lotil sedsj nekega mesta v moiem podbrad-ku, nekega pri meni posebno občutljivega mosta, preko katerega ne more nobena britev dvakrat, ne da bi mu ns škodila. A dejal je. da hoče ogladRi majhno sbočenost ln v istem hipu je sdrsnlla britev preko prepovedanih tal in mehurčki na njih, kl sem se jih tako bal ln kl kvl-rajo od slebege britje, so se bolestno dvignili in odgovorili ns klic. Sedsj Je pomaknil brisačo v rdečkasti rum in mi gs i>oc-mokal na atrsšen način preko vsega obraza — tako pocmokal, kakor da si vsi Uudje umivajo obraze na takšen način. Totem ml ga je spet osušil s suhim delom brisače, kakor da si val ljudje tako sušijo svoje obraze. Tod da brivec ti le redkokdaj odr« ne kakor pravi brivec. Potem mi Je nalll z brlsašo rdečkastega ruma v poretano mesto, saeelll rano s škrobom v prašku. Je omočil spet z rdečkastim rumom ln bi to celjenje ln močenje nedelje-val bržkone vso večnost, ds ae nisem uprl ln gs posval. naj preneha. Sedaj mi je napudrel vas obraz, me dvignil in mi začel ora-tl ves zamišljen po laseh, nakar je kritično prei*al svoje prste. Potem je predlagal, da bi mi u-mil lase. češ. da so tega potreb- ni, zelo potrebni. Odvrnil seiW da sem si jih včeraj v kopališču zelo temeljito umil. Tu eem ga spet prijel. Potem mi je priporočil porcijo nekega "nedoaežnega barvila za lase" in mi ga ponudil steklenico v nakup. Odklonil sem. Potem mi je hvalil nov par-fem, "radost vsake toaletne mize" m mi ga hotel prodati. Spet sem odklonil. Ponudil mi je neko strahoto za čiščenje zob, ki jo je bil ssm izumil, in ko sem .s i h-t odklonil, je bil priprsvljen, ds bi napravila kupčijo z noži. ¿o je propadel ta zadnji njegov poskus, se je vrnil k svojemu poklicu, mi natrosil pudra po vsem telesu z nogami vred, mi namazal lase z oljem, čeprav sem ugovarjal, mi jih odrgnil in izpulil precejšnjo kopico in ostanek prekrtačil, oprečil nizko do tllniks in prilepil večno uporni koder na čelo; med tem, ko mi je nato počesal redke obrvi in poneenažil s pomado, mi je predaval o zmožnostih črno-rjavo progastega jasbečarja, ki je fo njegova last, dokler ni zabri* gsl opoldanski vlak, po sem spoznal, da bom ta vlak u mudil za pet minut. Nato mi j, strgal brisačo, me nalahko^ krtačil s njo preko obraza, m počesal še enkrat obrvi in vei«L zapel: "Naslednji!" Dve uri pozneje se je zgrudi ta brivec na tla in umrl od kipi Počakam še en dan, da se o#v« tim nad njim — prisostvovi bom njegovemu pogrebu UDOBNOST mehki sedeži, topli in dobro prezračeni vozovi, dobro zavarovani proti dežju in snegu . . . nobenih nevarnosti In zamud na potovanju v zimskem ¿asu. BMW DaI.Iía mjite na uro Dospeli boste hitrejše po električni železnici! Poslužit« m naisga informacijskega urada (Outing and Recreation Bureau) na 72 W. Adams St., Telafon Randolph 8200. Prosta pojasnila o zabavnih in poučnih vožnjah po cfcikaikem metropoHčmai osemlju. CHICAGO SOUTH SHORE * SOUTH BEND RAILROAD VZHOD CHICAGO NORTH SHORE A MILWAUKEE RAILROAD SEVER • ■ CHICAGO AURORA R ELGIN RAILROAD (tw swwrt um) ZAFAD VSA v tiskarsko obit spadajoča bela Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem* Skem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8J9.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnfe dsjs vodstvo tiskarna. Osne smerne, unljzko dalo prve vrste. Pišite ps Informed js as & N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndale Avenue • V ~~ CHICAGO, ILL. TAM 8E DOBE NA ŽELJO TUDI V8A USTMENA POJASNILA