Štev. 119 TRST, sobota 30. aprila ISIO. IZHAJA VSAK DAN t«H ob nedeljah ta prszniklh ob 5., *fe ponedeljkih S. zjirtra}. P»«aml£iie Iter. 8« prodajajo po 3 nvd. (6 sto t.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, St. Petni, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdo-r-ičlni, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (10 stoL). 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokost: 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S si. v:m, nmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 »t. uim Za oglase v tekstu lista do & vrst 20 K, vsaka udarna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-vianj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,£dinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". — Plačljivo In HtoZljivo • Trstu.--— Gluilo politi to eg« društva „Edinotf' za Primorsko. T $iim§tti jo mčl Tečaj XXXV NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na- roibi brez doposlana naročnine, se uprava ne ozira, ■uttelat u a«4«ljak« ltiuj« „ESIVOSTZ" (tu*: u mii lato Kron 5*30, za pel leta Kron s io, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vzma pisma ae ae sprejemaj« ia rokopisi m a« vračajo Naročnino, oglase in reklamacij* js pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica 6lorgi« Galattl 18 (Ntrodal dim) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom t Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. ■ ---- PoSfaio-hraiillaKiil ratun It 841-652. TELEFON It 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Trgovinska pogajanja med Srbijo in Avstrijo. BELIGRAD 29. Trgovinska pogajanja, ki se vrše med Avstrijo in Srbijo in ki se normalno razvijajo, so prekinjena čez pravoslavne praznike. OGRSKA. BUDIMPEŠTA 29. (Ogr. biro). Mini-sierski predsednik grof Khuen-Hedervary je dospel semkaj ponoči z orijentnim ekspresnim vlakom. V predpoludanskih urah je ainisterski predsednik vsprejel grofa Štefana Tiszo, s katerim se je dlje časa razgovarjal, in državnega tajnika Jakabffy. Konferenca romunskega sinoda. BUDIMPEŠTA 29. Romunski metropo- j lit Metianu je sklical za 8. maja sinod v Kapoš, ki bo razpravljal o cerkvenih in kulturnih vprašanjih metropolije. Občinski svet v Brodu razpuščen. OSJEK 29. (Ogr. biro). Vlada je danes razpustila občinski svet v Brodu. Ta vladna odredba je provzročila v Brodu veliko pozornost. Volilna agitacija je na višku. Dopolnilne občinske volitve na Dunaju. DUNAJ 29. Na današnjih občinskih volitvah v I. volilnem razredu (48 mandatov) je bilo doslej izvoljenih 30 krščanskih so-( ctjalcev in 8 liberalcev. Potrebna je ena! ožja volitev med krščanskim socijalcem in j ■aprednjakom, ter ena ožja volitev med ofi-j cijelnim kandidatom krščanskih socijalcev in! samostojnim krščanskim socijalcem Vergani-j jem. 19 okraj so naprednjaki izgubili v pri-j k>g krščanskim socijalcem. Volilni vspeh I. j •kraja še manjka. Vprašanje finske avtonomije. ; PETROGRAD 29. Jutri poteče rok, ki j te bil dan finskemu deželnemu zboru, da se irreče o novem Finsko zadevajočem zakonu. — Odgovor finskega deželnega zbora se. utegne za nekoliko dni zakasniti, a bo od-; klanjajoč, ne da bi se spuščal v podrob-■osti. Roosevelt na Nizozemskem. AMSTERDAM 29. Ameriški odposlanec ; ▼ Haagu Beaupre je danes popoludne vsprejel bivšega predsednika Roosevelta ■a prvi hclandski postaji Rozendaal in ga v posebnem dvornem vlaku spremil v Arn- ; hem. Na tamošnjem kolodvoru jih je pričakoval kraljevski avtomobil, ki jih je odvedel ■a grad Hetloo. Tamkaj je Roosevelta vspre-, jeia kraljica in ga povabila na zajutrek, na . Katerem so bili tudi soproga, hči in sin Roosevelta. Štrajk mornarjev v Marselju. . MARSELJ 29. Stavkujoči so vdrli s pa- * licami na krov parnika Suzette Frazint ter prisilili moštvo, da je moralo zapustiti la- Krečansko vprašanje. PARIZ 29. Vsled namere, izražene od i krečanskih poslancev, da bi prisegli zvestobo ] grškemu kralju, je turška vlada obvestila kre- i čanske zaščitne vlasti, da ne bo trpela takega kršenja svojih suverenih pravic. — Glasom nekega poročila, ki prihaja nedvomno z Quai d' Orsay, so sedaj štiri zaščitne vlasti sklenile po svojih konzulih opominjati krečansko vlado, in v podkrep-ljenje teh opominov poslati v Kanejo vojne Iadije. — Nalog, ki ga je prejel oklopni križar Jules Michelet, je v zvezi s to odredbo. PARIZ 29. Agence Havas poroča iz Rima: Iz Kaneje došla poročila kažejo nekako, da noče provizorični krečanski guverner pregovoriti narodne skupščine, da bi odstopila od nameravane zaprisege grškemu kralju. To razpoloženje napravlja v političnih krogih slab utis. Priprave za 1. maj v Parizu. PARIZ 29. Ministerski predsednik Briand se je posvetoval danes s policijskim prefektom Lepinom v zadevi manifestacije 1. majnika, ki jo nameravajo prirediti socijalisti v Bais de Boulogne. Odredilo se je potrebno v svrho čuvanja reda in spoštovanja pred zakonom. Vlada ne bo stavila državljanom nikakih ovir, ako bodo hoteli iti v Bois de Bologne, a bo vsak sprevod v Parizu razgnala eventuelno tudi s silo. Zeppelinov zrakoplov. FRIEDRICHSHAFEN 29. Zeppelinova družba za gradnjo zrakoplovov naznanja, da • še nikakor ni gotovo, da pojde Zeppelin na [svoji poti na Dunaj preko Češke, kakor so | listi te dni trdili. Radi višin, ki bi jih tre-I balo premagati na tej poti, utegne iti Zeppelin preko Oderberga in Vratislave, da bo :S tem ob enem videla ta zrakoplov tudi vzhodna Nemčija, ki ga dosedaj Še ni \ videla. Delavsko gibanje v premogovnikih | južnega VValesa. LONDON 29. Mašinisti in kurjači premogovnikov južnega Walesa, so imeli v Swansei shod, na katerem so sklenili napovedati štrajk za 1. maj. Zastopanih je bilo 47 premogovnikov. Vzrok štrajku, da se ni delavcem zvišalo plače. f Bjdrnstjerne Bj5rnson. KRISTIJANIJA 29. Mrtvo telo BjOrso-nova dospe semkaj preko Kodanja v nedeljo o popoludne in bo pokopano na tukajšnjem centralnem pokopališču na državne stroške v častnem grobu. Tamkaj je pokopan tudi Ibsen in roditelja Bjornsonova. KRISTIJANIJA 29. Doznaje se, da je Bjčrnson spisal v Parizu političen testament, ki bo v kratkem objavljen. TURČIJA. CARIGRAD 29. Današnji selamlik jej odpadel, ker ni sultan Še popolnoma o-! zdravel. CARIGRAD 29. Med zbornico in sena-j tom preti izbruhniti konflikt. Od zbornice revidirana ustava določa, da se ima dve tretjini senatorjev voliti, eno tretjino imenuje pa sultan in da ima mandat vseh senatorjev trajati devet let. Senat, ki razpravlja sedaj o ustavi, namerava zahtevati, da se obdrži pravico sultana, da imenuje sultan vse senatorje za čas življenja. Zrakoplovstvo. BRUSELJ 29. Balon „Fleurus" bruseljskega aerokluba se je ob polnjenju s plinom odtrgal in je brez posadke izgini! v zapadni smeri. ____ Dunaj 29. Minister za vnanje stvari grof Aehrenthal se je sinoči podal v Opatijo 1 obiskat svojo rodbino. Petrograd 29. V Lodzuje policija pre-j iskala vec židovskih hiš in aretirala okolu 100 Židov, večinoma učiteljev, odvetnikov in trgovskih vslužbencev. Židovsko društvo je bilo zaprto. London 29. Gornja in spodnja zbornica sta se sinoči odgodile do 28. maja. Ust&ja v Albaniji. Kakor vse kaže, prede Turkom trda v Albaniji. Vsa Albanija je v ognju. Ne le gornja, temveč tudi srednja in doljna. Albanci pravijo, da nočejo nobenega režima, ampak sultana kot absolutnega gospodarja. To je po oni znani nemški: „Der K(5nig absolut, wenn er unseren Willen tut 1M (Absolutni kralj, ako spolnjuje našo voljo!) Ker jim hoče nov režim odvzeti predpravice, ki so jih imeli dosedaj, si žele seveda nazaj stare razmere. Mladoturki se nahajajo seveda v velikih Škripcih in kdo zna, kaj se utegne še vse izcimiti. Vsekako se vidi Že iz tega, da je ustaja zelo obsežna, ker groze Arnavti že celo železniškemu mostu pri Demin-Kazi, ki je odaljena komaj 120 kilometrov od Soluna. Iz tega bi se dalo sklepati, da je polovica Makedonije v rokah ustašev! * * CARIGRAD 29. Glasom uradnih vesti, došlih porti, so čete obkolile Kačanik od štirih strani in ukrenile vse potrebno, da ujemajo upornike. Ujetnike izročijo vojnemu sodišču. K ustašem v Peć je odposlana deputacija, ki naj bi posredovala. SOLUN 29. Prebivalstvo v Himari (vilajet Janina) nadaljuje s preziranjem oblast-nij. Pod vojaškim spremstvom tja poslane komisije so bile insultirane od strani ustašev. Iz Janine sta odšla dva batalijona, da bi razorožila prebivalstvo v Himari. SOLUN 20. Ko so Arnavti, ki so zasedli klanec Kazanik, vidili od dveh strani od Verisoviča sem prihajati čete, so zapustili svoje pozicije in so se umaknili v gorovje. SOLUN 29. Po nekem uradnem poročilu so opravičene nade, da zasedejo čete do jutri ves klanec Kazanik. Vas Kazanik j so Arnavti baje že izpraznili. Pozicija čet je ! izvrstna. O vršivšem se boju majkajo še i podrobnosti. CARIGRAD 29. Govori se, da je veliki j i vezir po papeževem delegatu Sardi-ju na- ! : prosil papeža, naj bi pomirljivo deloval na mogočni rod katoliških Miriditov. Ustaši zasedli železnico. SOLUN 29. Tukaj je razširjena vest, da nameravajo Arnavti zasesti skalnat klanec Demin-Kapu, ki leži 120 km. od Soluna, na železniški črti proti Skopljem, da bi tako zadržali prevoze čet, ki so namenjene v Albanijo. Odposlalo se je zato čete na do- tično mesto, da bi preprečile kako slično . namero Arnavtov. V Kazaniku se pogaja en [ arnavtski vodja z ustaši, da bi jih prego-j voril, naj puste prost promet na železnici. Dosedaj pa pogajanja še niso imela vspelia. > Kje je temna točka? Kritikastrom. ; I. I Vsa katoliška Slovenija pridi na pomoč tej svoji najbolj ' zapuščeni hčerki, da ji poma- gaš na noge! Ta motto je citat iz glasovitega članka v „Slovencu" z dne 9. aprila t. I. pod naslovom : „Naša temna točka I Ta „temna točka" naj bi bil naš Trst-!Mi smo že, točko za točko, primerno za-' vrnili vse tiste trditve, podtikanja in insi-nuvacije, ki jih je člankar serviral svojim čitateljem kakor svoje tržaške „utiske", ki pa v resnici niso bili nič druzega nego produkti njegove mala fides : proračunjeno zlobnega namena. Prišel je za par tednov v Trst, da si nabere „u*iskov", ki jih je hotel potem zložiti v sliko, ali ta slika je morala biti temna. Da je bilo to že a priori sklenjeno, smemo z gotovostjo sklepati iz dejstva, da je iskal le „črni h" utiskov, dočim se je vsem svitlim izogibal suverenim prezirom. Njegova slika je bila proračunjena za strankarske namene / Ni bil to slikar, ki posnem-Ije naravo z nje senčnimi in solnčnimi stranmi, slikar, ki razdelja luč in senco tudi na sliki, kakor se mu kažeta v naravi; ampak „Slovenčev" slikar je luč principijelno izključal, da je le senca tem temneja. Vsaka beseda, vsaka fraza, vsaka besedna figura, ves način, kakor je zverižil svoj koncept, ovaja tendenco, da ni hotel informirati slovenske javnosti glede tržaških razmer, ampak — dezorijentira t i! Da je avktorja „Slovenčevega" šteti med inteligente, na tem ne moremo dvomiti. Zato tudi ne moremo dopuščati olajševalne okolnosti, da je bil zaveden v tako grdo falsifkacijo resnice. Tu je bil namen očevi-den in sicer hudoben namen. Prosimo, če kdo tako nabira in zbira svoje „utiske", kakor je storil „Slovenčev" zaupnik, je pač jasno kakor beli dan, da ni prišel, da bi iskal resnice, marveč je prišel trdnim sklepom, da vse, kar piše in zbira, služi namenu, ki si ga je stavil že v napisu k svojemu spisu: hotel je podati temno točko! V Trstu je nebo zastrto z oblaki — lo j je rana, edina rana na slovenskem telesu; v Trstn ni nič krščanskega, verski in moralni čut sta zelo oslabljena; tu vladata ples in alhohol, vse se pogreza v močvirju nemorale — in tako z gracijo dalje. Člankar je le opazoval slovenske pijance, prisluškoval je celo, kako konverzira kako kasirka za kavarniškim pultom. Gluh in slep pa je bil za vso tisto ogromno svoto socijalnega, političnega, narodnega, kulturnega in gospodarskega dela, PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. FIrratski spisal Ks. Sandor-fijaski. • Prerei Fr. Oral — Oprostiti mi morate, ali radi varneje vožnje, — štiri oči bolje vidijo, nego-li dve. Ne-li, kočijaž? Paziti moramo, da se •e zvrnemo. Jurkica se je smejala pri sebi. „Ti dobri človek moreš me zagotavljati, kolikor-krat hočeč, da se premeščaš radi varneje vožnje. Ugibam tvoje misli, — jaz te občudujem in hvaležna sem ti!" — govorila je deklica sama seboj. „Tudi Hanibal bi ravnal tako!" — obšinila jo je naenkrat misel. Njen duh ni mogel pozabiti nanj. V mislih se je povpraševala, da-Ii se je on že vozil v tej kočiji, — morda je sedel ravno na istem mestu, kjer sedaj ona; — zanimalo ]• je, kaj on dela sedaj, ta hip. Ravno je odbila jednajsta, ko so dospeli v Pazarince. Temno je bilo, da Jurkica ni mogla razločevati ničesar. Smiljanić je ves čas razmišljal, kako neprilično je, da dospeva z dekletom v mesto tako pozno v noč. Ko se je grajski kočijaž vstavil pred gostilno, bil je Smiljanić v zadregi in skrbeh preko mere. Pomislek, da mora prenočiti ž njo v isti gostilni in s tem „sirotico" (tako; jo je imenoval) izpostaviti nevarnosti, da si bodo bolj „izobraženi" malomeščani brusili ob njej svoje jezike, ta pomislek mu je bil tako strašan, da se je odločil, da prenoči i drugje, pa bilo si, kjer koli. Najprej jei povprašal za drugo gostilno, a gostilničar! se mu je posmejal v obraz, a potem ga je osorno, kakor vsi gostilničarji malih mest, zavrnil, kako smešno je sploh misliti, da bi moglo biti v Pazarincih več gostilen; saj še ta jedina njegova komaj, komaj izhaja. Smiljanić je skoraj pobesnel jeze. Spomnil se je v tem Glavarevićeve brzojavke. Povprašal je za Maleševičevo hišo. Gostilničar pa nikakor ni hotel izgubiti jednega gosta, j „A kako hočete ob tej uri nadlegovati gospoda Maleševića ? Do desete je čakal tukajj jeden njegovih ljudij neko gospico iz Za-j greba, a — ker ni dospela — odšel je. j Sedaj ne morete tam vzbuditi nikogar." Naposled se je Smiljanić odločil. „Jaz! ne potrebujem sobe, — odidem k nekemu prijatelju. A tukaj, gospica je potrebuje? Moje stvari naj ostanejo pri vas." Smiljanić se je poslovil od Jurkice. Solznimi očmi hvaležnosti se mu je molče priklonila in Še-le, ko se je že obrnil na odhod, je komaj slišno zmogla besedici: „Lahko noč!" — A on je odšel, da si poišče prenočišča. „Najprej grem v kavarno, j — tam izvem morda za kako zasebno sobo." K sreči se je tam sestal sč znancem svo-i jim, sodnijskim pisarjem Nalješkovićem. Takoj po prvem pozdravu je pojasnil znancu svoj S neprijetni položaj. „E ! — temu je lahko od-; moči, — jaz imam prazno sobo, — morete I jo tudi najeti mesečno!" — mu je odvrnil pisar in ponudil, da bi izpila čašico grenkega. Smiljanić je prav lahko prenašal dolgočasno zabavo malo opitega Nalješko-vića; tako zadovoljen je bil, da ga je srečen slučaj rešil vseh neprilik. Tako torej — spectabilis — popotujete z mladimi gospicami, — he — he — he. Jaz sem bil že naročil voz, kočijaž je bil priprav''en, a v tem je dospela graščakova brzojavka, da naročenega voza ni treba, ampak da pride grajska kočija po vas in gospico. He, he, he, — torej vi, — e, — tako je. Prav, — tako sem tudi jaz, dokler sem bil mlad. Pa zakaj nist-* ostali ž njo v gostilni ? Pa saj vem, vem, — lahko bi se doznalo, — tako je bolje, — a znam jaz, da ste se držali, — he? — Prosim vas, pustite šalo na stran. Vi me menda poznate, kak človek sem. Pa ne bi-li šla domov? — Pojdiva, pojdiva! In Nalješković se je požuril, da zadovolji Smiljanića. Opotekaje se za njim, mislil si je, kako dobro je bilo, da se je danes proti volji svoje žene ustavil pri stricu — Peru, tako dobil najemnika, — pa še kakega f — a Milica mu bo lahko še soproga! — Zakaj ne? (Pride še.) Niko Nlnlć ; Albanija in Albanci. Iz mojih balkanskih spominov. Najnovejša poročila o ustaji v Albaniji so me napotila, da napišem te spomine, ki utegnejo zanimati čitatelje „Edinosti". Bilo je ravno v dobi aneksijske krize. Pripeljal sem se bil iz Podgorice z omni-busom do Plavnice, glavnega črnogorskega pristanišča ob Skadarskem jezeru. Namenjen sem bil v Jkadar, glavno mesto severne Albanije. Promet po Skadarskem jezeru oskrbuje neka italijanska paroplovna družba ; kako ga oskrbuje, bomo kmalo čuli. lit zaključna predstava „Sicvonstoia gleflalitfa' k DANES sli a iri zvečer r JMei im" na suliffl rn Hi JAMI UM" in mm HA. stn. »EDINOST« It. 11«. V Trstu, dne 30 aprila 1910 ki je je izvršilo tržaško Slovenstvo v svojo ohranitev in na neizmerno korist narodne skupnosti. Nima niti besede priznanja za našo gospodarsko organizacijo. Nič ne ve o bujnem razvoju naše hranilnice- — Nič ne ve o mogočni poziciji, ki so jo je priborila na tržaškem trgu „Jadranska banka". Ne briga se za lepi proč vit „Trg. in obrtne zadruge". Ne vidi naše kmetijske družbe, ki si je se svojimi poštenimi in vspešnimi prizadevanji v blagor okoličan-skega kmetijstva pridobila Častno priznanja visokih državnega faktorjev. Nima usmiljenje niti z „Dijaškem podpornim društvom", kjer so možje različnih političnih struj združeni na plemenitem in človekoljubnem delu. In čiiii mu vse to gospodarstvo in človekoljubno narodno delo ne more izvabiti besedice niti omembe, potem se ne bomo čudili, da je s prezirom in molkom šel mirno stotin naših raznovrstnih kulturnih, zabavnih, športnih, socijalnih udruženj, ki vse stremijo po istem cilju: po vsestranski rovzdigi slov. življa v Trstu! Na čistem smo si, da ni hotel opisovati, ali bodi tudi kritiko vati tega, kar je, ampak le to, kar je hotel!! Povsod je lazil in povsod prisluškoval, da je le mogel priti do zaključka, ki ga je prinesel že iz Ljubljane seboj: do zaključka namreč, da je Trst temna točka, da je močvirje, v katerem se pogubi j a slovenski rod, in da je ni rešitve, ako ne prihiti — on se svojo stranko na pomoč! Quod erat demonstrandum! Koliko lehkomišljenosti in — recimo kar naravnost — brezvestnosti nasproti slovenski stvari v Trstu je v vsej metodi „Slovenčevega" informatorja, nam postaja jasno, ko vidimo, da bi hotel z najtežjimi obtožbami in klevetami spraviti ob vsaki ugled vso sedanjo tržaško politiko in vse njeno delo, do-čim v istem članku sam pripoznava, da je njegova struja kakor na italijanski tako tudi no. slovenski strani brez vsake organizacije in da ob volitvah nc more priti niti do najskromneje afirmacije. Nikdo ne sme za-merjati nikomur, ako želi veljave in zmage svojim idejam in načelom. Ali narodna vest bi mu velevala, da ne zametava vsega — tudi onega, kar je pravo in dobro se stališča interesa skupnosti, ter da ne skuša rušiti obstoječega, dokler nima gotovosti, da bo na mesto porušenega mogel v istem hipu postaviti kaj svojega in boljega! V metodi „Slovenčevega" člankarja je blaznost strankarskega fanatizma. To vam je reprezentant najoaurnejega kritikasterstva, ki hoče le vse rušiti in ki se je pa v zadnje čase jelo oglašati tu pa tam ravno glede na tržaške razmere. Tem kritikastrom bo posvečen naš drugi članek. Hofrichter je priznat zločin. Korespondenčni biro je sporočil včeraj iz Dunaja: Nadporočnik Hofrichter je včeraj priznal pred preiskovalnim sodnikom, da je poslal strupene krogljice na častnike gene- j ralnega štaba. Danes je bila predvedena { pred preiskovalnega sodnika Hofrichterjeva žena. Zasliševanje z njo nadaljuje. Korespondenca „Wilhelm" javlja: V zaključnih zaslišanjih se je nadporočnik Hofrichter prepričal, da se je nabralo proti njemu toliko obteževalnega materijala,, da mu ne pomaga nobeno tajenje več. Včeraj se je pustil voditi pred preiskovalnega sodnika, kateremu je priznal med velikimi duševnimi borbami, da je res poslal strupene krogljice na deset častnikov generalnega štaba, z namenom, da bi jih spravil v kraj in da bi prišel sam v generalni štab. Storil da je to iz ljubezni do svoje žene (čudna ljubezen to! — Ured.), da bi jej zagotovil bo-^ dočnost. Ker se na podlagi spremenjenega položaja zdi, da postopanje Hofrichterjeve žene ni popolnoma čisto, jo zaslišuje policija. To zaslišanje traja sedaj še vedno. Hofrichter se nahaja v zaporu od 27. nov. m. 1. Sodni zdravniki, ki so Hofrichterja opetovano preiskali v zaporu — tako nadaljuje „Kor. Wilh." —, so ga zagotavljali, da v-kolikor poznajo oni dokaze, ki so se nabrali proti njemu, ni nikake nade, da bi se z otemnelostjo duha razbremenil ali oslabil dokaze proti sebi. Že zadnje dni je bilo opaziti pri njemu znake težkih duševnih borb. Zadnji dnevi so dali tudi povod, da se je odločil za priznanje. Včeraj se je dal voditi pred stotnika-avditorja Kunza, kateremu je v duševni razburjenosti priznal, da je on odpošiljatelj strupenih krogljic. Da bi zopet prišel v generalni Štab, je sklenil spraviti v kraj več častnikov generalnega štaba, da bi zamogel zopet začeti karijero v generalnem štabu, ki mu je že ušla. Merodajna da mu je bila pri tem tudi ljubezen do žene (hm, hm ?!), kateri je hotel zagotoviti brezskrbno bodočnost, kot ženi častnika generalnega štaba. * * * DUNAJ 29. Kakor poroča ,-Fremden-blatt", si je preskrbel Hofrichter že dalje časa poprej cinkalij od nekega sorodnika, kateremu se še sanjalo ni, zakaj rabi Hofrichter strup. Hofrichter je tudi priznal, da je sam vrgel strupene krogljice v nek nabiralnik v VI. okraju. Cesar, nadvojvoda Fran Ferdinand in šef generalnega štaba Konrad pl. Hotzen-jiorf ter vojno ministerstvo so bili še včeraj obveščeni, da je Hofricher priznal zločin. Hofrichterjeva žena osumljena krivega pričevanja. DUNAJ 29. Na policiji je trajalo pozno v noč zasliševanje gospe Hofrichterjeve, proti kateri je pGdala vojaška oblast ovadbo krivega pričevanja. Sporazumno z državnim pravdništvom je bilo sklenjeno, da imat ostati gospa Hofrichterjeva za sedaj na razpolago policijske oblasti. Gcspa Hofrichterjeva ostane za to noč v policijskem^ poslopju. Šele jutri pa bo odločitev, da-li se ima proti njej dvigniti obtožba radi krivega pri-, če vanja, Nemci na severu — Nemci na « jugu. Državni poslanea dr. Kramar je v seji' proračunskega odseka pokaza! Nemce v v pr.vi luči. Rekel je med drugim : „Na seve:u, t j. na Češkem so ravne tisti Nemci hudi nropugatorji nacionalne avtonomije, ki so p o lem na jugu (t. j. pri nas) njeni najhuje sovražniki." Nemškemu nacijo nagnem u boju manjka odkritosrčnosti! To je tudi resnica. Kjer so oni deželna manjšina, vpijejo in kričijo na vse pretege o krivicah, ki se jim Saje gode; pripovedujejo o pravici vsakega naroda, dat sam sebi gospodari; razglašajo v svet, da i mora deželna veČina spoštovati tudčne znam kako neznatno manjšino. Tu se kažejo res prave branitelje zatirane manjšine. In vse to : zakaj? Ker so oni sami tista deželna manjšina, ki baje trpij in ki je ; zapostavljena v vsakem pogledu 1 Povsodi tam torej, kjer sami skušajo,1 kaj se pravi biti majhen in slab, tam znajo Nemci, kaj je pravica, kaj je človekoljubje in tam hočejo imeti svojo avtonomijo. Na povsem nasprotno stališče pa se postavljajo v deželah, kjer so oni v večini. V- takih, krogih pozabljajo na pravico manjš.ne, gospodarijo despotsko, pozabljajo na nauke o sveti pravičnosti, imajo pred očmi, le dejstvo, da so oni gospodarji, ki ukazujejo in ki odločajo v vseh stvareh v deželi. Tu pozabljajo na vse svoje navdušenje za narodno avtonomijo, ker bi bili s tem, kakor sami trde, oškodovani oni sami. I seveda, kdo bi pa dajal potem davke, ki jih sedaj pridno pobirajo, kakor n. pr. na Spodnjem Štajerskem in kateri slovenski denar uporabljajo v svoje vsenemške svrhe! To je eden vzrok, zaradi katerega se tako strašno branijo pri nas na jugu narodne avtonomije. A še eden vzrok je: sicer njih želja po go-spod-! stvu. Že zgodovina nam kaže, da so bili I Nemci vedno vajeni le gospodovati drugim j narodnostim. Če si niso pridobili gospod-i stva z zvijačo, pa so se posluževali hujših i sredstev, da, celo orožja. Da bi širili med podjarmljene narode omiko in pro-i sveto, o tem niti govora. Glavno jim je bilo nekdaj in jim je še dandanes: da drugo-rodcem kolikormožno krčijo jezikovne meje in jih raznarodujejo. Evo vam programa nemške politike! In vi, vsi drugi avstrijski narodi, vi morate kloniti pred nemško brutalnostjo in ne smete ni migniti z mezincem v svojo obrambo! In zato vidimor da je taktika Nemcev na severu čisto drugačna od one na jugu. Veliko zaslcmbo imajo v nemških vladah in ako se nenemški narodi ne postavijo hitro in složno v bran, bomo v doglednem času lahko občudovali vspehe nemške taktike in — trpeli. _ _ _ W' S' Bodoči ogrski parlament Khuen-Hedervary računa z gotovostjo,, da dobi za svojo narodno delavno stsvko , 240 mandatov. Ako pride h tem še 40 Hr-i vatovo, ki bodo gotovo glasovali z vlado, bi imela vlada 280 glasov, proti 171, na katere sme največ računati opozicija. A med temi utegne biti kakih 20—30 poslancev narodnosti, ki če že ne bodo hoteli glasovati z vlado, prav gotovo ne bodo glasovali proti nji z opozicijo. Justhovci sicer že groze z obstruk cijo, a bržkone tudi ta ne bo tako huda. Vsa] vlada pravi, dase ne boji teh groženj. Vse kaže, da bo Khuen ugnal v kozji rog Ma-djare. Dnevne novice. Češka socijalna demokracija pnred o priliki 1. majnika nad 300 shodov, na j I katerih se bo manifes tavalo za 8 urni deiav-; | aik. splošno in enako volilno pravico za 1 deželne zbore, svetovni mir in socijaiso j zavarovanje. j Dunajski Čehi im ljudsko štetje. V j vseh dunajskih okrajih- so bili od češie strani napravljeni potrebni koraki, da bi se o priliki ljudskega štetja 31. dec. t. 1. pripadniki Češkega naroda priglasili k češkernts občevalnemu jeziku. To je nemške bratca nemško-nacijonalnega in krščansko-socijal-nega mišljenja zelo „razburilo", „Zeit" je že prinest hujskajoč članek, v katerem pravi, da treba zajeziti to »agitacijo*1: Ob takih okolnostih je pač vsako sporazumljenje z Nemci nemogoče. Za vseslovanski kongres v Sofiji se že vršijo velike priprave. Na čelu teh priprav stoji poseben odbor, ki je tudi razpisal natečaj za vseslovansko himno, ki se bo pela o priliki: prihoda slovanskih« gostov v Sofije. Nagrada znaša 80 levov- Odbor bo izdal ob t^j priliki brošurico z raznimi podatki o bolgarskem: narodu, ki se bo razdelila med udeležence kengresa Grški kralj se hoče, kakor poroča list „Astraph*;. odpovedati, prestolu, ker se je naveličal kraljevanja. Grof Lev Tolstoj c Halleyevem kometu — V nekem privatnem pismu se Tolstoj izraža o Halleyevi repatici na sledeč ! , — ■— | način: „Misel o morebitnem trčenju naše zemlje s Halleyevim kometom mi je zelo prijetna. Materijelno življenje je ničevo. A duševno življenje bi z uničenjem naše zemlje doletela ravno taka škoda kakor če pogine muha. Leharjeva opereta „Die lustige WitveM je doživela po neki statistiki do meseca maja 1909 nič manje nego 18.000 predstav. To je vspeh edini svoje vrste na svetu, kakor ga ni doživelo nobeno delo. Ako vzamemo, da je dobil srečni skladatelj od vsake predstave povprečno 100 kron, znaša to milijon 800.000 K. V resnici je dobil mnogo več, zato ni čuda, da je Lehar, ki slavi letos 40 letnico svojega rojstva, milijonar. Novi Škof djakovski dr. Krapac bor kakor poročajo hrvatski listi, ustoličen na svojo škofijo še pred binkoštnimi prazniki. Novim dunajskim nuncijem bo baje imenovan mons. Friilmirth, dosedanji nuncij v Monakovem; Mons. Friihwirt je bil rojen leta 1845 na Štajerskem; od leta 1863 pripada dominikanskem redu; bil je profesor bogoslovja, dokler ga ni leta 1891 generalni kapitel u Lyonu izvolil generalom svojega reda. Od leta 1907 do sedaj je bil papeže* nuncij v Monako vem na Bavarskem. Konferenca dalmatinskih škofov. Dne 26. t. m. je pričela v Šibeniku konferenca dalmatinskih škofov. Konferenci predseduje šibeniški škof P ilišić kakor apostolski upravitelj zaderske nadškofije in v tem svojstvu kakor zastopnik dalmatinskega metropolita. Seje te važne konference so povsem tajile. „Srbsko geografsko društvoPod predsedstvom vseučiliščnega profesorja d.ra Jovana Čvijića, je osnova.io 7. t. m. v Be-lemgradu „Srpsko geogra:sko društvo". Program društvu je postavljen na tako podlago, da zaslužuje pozorno?* tudi širše javnosti. „Srpsko geografsko društvo" si je nadelo dvojne nalogo. Najprej, da neguje in unapređuje zemljepisni neuk v najširšem smislu, v vseh'njegovih graiah in razun tega, in da izlasti popularizira poznavanje srbskega ozemlja in naroda. Da bi društvo zamoglo izvajati svoj program, prirecU strokovne sestanke, ljudska predavanja, iziete in osnjje tudi svo| itasopis. „Srpsko geografsko društvo'* bo imelo redne in iiredne člene ter dobrotnike. Domače vesti- Odbor političnega društva ,Edinost" ima v ponedeljek 2. maja ob 3. uri popo-Iućne seio v „Slovanski čitalnici". Precsednik. „.Gorici" v album. Praški .»Narodni listy*" registrirajo našo vest, da misli Gregorčičeva stranka zopet na razve javljenje ravnokar dovršenih volitev v goriškem ve-leposestvu.. Na to pristavlja mladočeSko glasilo, da bi to ne bit več političen boj> ampak surovo nasilje. Širjenje germanizma na državne troške. Milijonarja Kuppelwieserja uslužbenci na brionskih otokih imajo kadh 20 za šolo godnih otrok Da-li so vsi nemškega rodu, tega ne vemovemo pa, da je milijonar Kuppelweise.r za te otroke c tvoril šolo rsa — državne stroške! Kako to? Prav lahko. Kuppelw»sser je dal na razpolago šolsko sobo in druge stvarne potrebščine, država je pa, da revežu olajša širiti po Istri neništvo, poslala jednega svojih učiteljev na puljski dr^. ljudski šoli na dopust, ter ga pridelila na Kuppelvviesenevo šolo. Tako skrbi vlada za otroke uslužbencev nemškega milijoniFia Kuppelvvieserja. kdor pa-hoče vedeti, kako pa skrbi za slovenske otroke v Trstu, ta naj gre gleda4 k sv. Jakcbu, kjer sede naši otroci kakor sardele v škatlji. In to vse, ker imamo ve-.iepravične Bienerthovo vlador ki nam po- O kakih pristaniščih v našem smislu, s j pomoli, na katere pristaja parnik, kakor smo to navajeni pri nas, na Skadarskemj jezeru seveda ne more biti govora. Osobito na črnogorski strani bi bila radi plitvosti jezera, raztezajoče se na več milj od obrežja, naprava modernega pristanišča s pomoli, na katere bi lahko pristajali tudi večji parniki, v zvezi s tako velikimi troški, da bi jih mala in siromašna Črnogora pač ne mogla; vtrpeti. Zato si je treba pomagati, kakor se: pač more. Parniki se ustavljajo par milj od; obrežja, na odprtem jezeru, a do tam treba veslati s čolni. Parnik, s katerim bi se bil moral jaz voziti, bi bil moral priti v Plavnico ob I. uri popoludne. Uslužbenci paroplovne družbe, sami arnavtski ribiči, so nas vseh, ki smo čakali na parnik, naložili hitro po dvanajsti uri na čoln in od veslal i z nami ven, na odprto jezero. ! Čoln, v katerem prevaža italijanska družba potnike od obrežja do parnika, je najprimitivneje vrste; menda še preostanek iz predpotopnih časov. Žal mi je, da ne morem točno opisati tega čolna, ker za taka opisovanja ne čutim nikake sposobnosti. Čitatelj naj si predstavlja surovo iztesano leseno korito, kakoršne se opaža po gorskih pašnikih in planinah. Iztesan je bil ta -—---------j čoln istotako, kakor so korita po naših gorskih pašnikih, s to razliko, da. je na obeh krajih koničast. Z našimi čolni utegne biti le od daleč nekoliko v sorodu^ Ska-darsko jezero izgleda* tu popolnoma kakor naše lagune okoli Gradeža. Samo flora je v skadarskem blatu zbog drugačnih klima-tičnih razmer seveda vse drugačna.. Bilo je že koncem meseca novembra; podnebje je tukaj sicer milo, ipak je pihal onega dne; mrzel neprijeten veter doli s črnogorskega gorovja. Ta vožnja je trajala dobre pol ure. Potem smo se ustavili in čakali na prihod parnika. Dokler sem opazoval okolico in občudoval „umetno" napravljeno barko, ki služi italijanski družbi za prevažanje potnikov, nisem niti opazil, da ta čestitljiva ostali na iz Noetovih časov nima okoR krajev niti navadnih klopi. Človek ne more torej niti sesti; tu treba kar tako čepeti v čolnu. Za Turke je to lahko. Oni potegujejo noge | pod oni del telesa, na katerem imamo mi i navado sedeti, pa je stvar v redu. Ali bome: kako naj si pomorem jaz siromak? Ko sem bil med Turki, sem si prizadeval na vse možne načine, da bi se naučil sedeti po turški. Ali, tudi če bi mi Mohamed: obljubil, da me vzame takoj v svoja deveta nebesa, jaz te „kunšti" ne bi pogodil. Vea-dar, mislil sem si, naj bo, kakor bo, si že pomorem za teh par minut, dokler pride parni;. Čakal sem torej mirno^potrpežljivo j in udano v božjo voljo. Ali ko- je minulo j prve pol ure, pa parnika Še vedno ni bilo, me. je. že minula mirnost; kt» je minula cela j ura, pa parnika še vedio ni bilo, me je j minula tudi že potrpežljivost; a> ko o par- j niku tudi potem še ni bilo ne duha naj sluha, me je minula tudi, udajiost v božjo;; voljo. Bilo je- precej mrzlo; v«ter je pihala jezero je bilo nemirno, da je gugalo čoln tje in sema pri vsem/, tem: čkrvek niti sesti ni mogeL V takem položaji m v takih razmerah čakati dve uri zunaj; na odprtem jezeru! Umeje se, da sem. se začel jeziti in dajati izraza svojemu ogorčenju. — Moji sopotn ki so se smejali, češ: mi smo tome več naučeni I Rekli so mi, da so take stvari nekaj povsem navadnega V. Konečno je parnik vendar-le priplul, ali mesto ob eni, ob pol štirih i Jaz sem kapitana,, ki; je bil seveda Italijan, takoj nahrulil, čemu ima vozni red, ko se ga ne drži 1 On mi je dokazoval, da je slabo vreme krivo na zamudi; v resnici pa ie bilo krivo to, cLa • je ostal celi dve uri predolgo v Viru, kjer se je zabaval s kapitanom nekega druzega, parnika iste družbe ! A mej tem so morali potniki zmrzavati na odprtem jezeru 1 Kakor se vidi, so jako idilične razmere tam na Skadarskem jezeru! Na parn&u: se je v^zil neki Italijan, ki ima trgovino v Skadru. Ker so bili tak at duhovi razburjeni zbog aneksije Bosne in Hercegovine, je samo cb sebi umevno, ia >je nanesei razgovor takoj na politiko. Mož | je namreč zatrjeval, kako velika krivica se [godi Italijanom v Avstriji. Jaz sem moža j pobijal in sicer pobijal s takimi argumenti, j da sem ga spravil popoinoma iz sebe. ! sebno je moža spravile v zadrego, ko ssm '.ga vprašal, kako more on opravičiti, ia Italija v Albaniji snuje italijanske šole za-i albanske otroke ? ! Seveda je mož opravičeval to s kulturno misijo, ki da jo icna Italija izvrševati v Albaniji. Na moje vprašanje, da-li ne bi Italija te kulturne misije izvrševala bolje, ako b: za albanske otroke Osnovala albanske šole, italijanske pa doma j v Italiji: mi mož seveda ni znal odgovo-lriti. Začel je razbijati po mizi. Jaz sem proti svoji navadi (ker se namreč rad razburjam), ! ostal, to pot popolnoma, miren in sem se Italijanu — smejal. Navzoči Črnogorci. _ ki so večinoma razumeli italijanski, so se z menoj vred smejali in. mi dajali poguma, češ, da mi bodo že oni pomagali, ako- bi ; prišlo do tepeža ! j Končno je Italijan ,pobegnil iz salora il. ■ razreda;. 1 (Nadaljevanje v jutršnji prilogi.) Sijajna razsvetljava „Divaške vilenice" bo jntri 1. maja it sker od 3. do 6. m popstedu. * Vstijmina 1 krono za esebo. V Trstu, dne 30. tprila 1910 »EDINOST« it. 119 Stran 111 1 šilja ▼ Trst pravičneže a Ia dr. Kauer. — Zato, Slovenci, glejmo, da gojimo v sebi patrijotizem, pa ne oficijelen, ampak tak, kakor ga je dr. Kramar razglasil kakor edini patrijotizem med Cehi: patrijotizem svojega rodu! Za drugo se pa ne brigaj m o ! Restaurant Dreher. Kdo od Tržačanov se ne spominja nekdanje renomirane restavracije „Pri stari borzi" ? Slovela je po izbornosti piva, ki se je tam točilo. Ali, kakor mnogim drugim poslopjem, je bila tudi temu staremu poslopju usojeno, da mora izginoti in napraviti mesto novemu modernemu poslopju. Restavracija se je morala zato seliti začasno v poslopje stare borze, a sedaj se je zopet preselila v svoj stari — novi dom. Sinoči je bila oficijelna otvoritev ob velikem številu povabljencev. Prostori so krasno, elegantno in najukusneje prirejeni. V pritličju so navadni restavracijski prostori, v mezzaninu pa veči in manji prostori za posebne družbe in prilike in je to prvi lokal te vrste v Trstu. Tam gori je tudi dvorana z galerijo. Sinoči je bil prirejen za goste bogato obložen buffet, toliko v pritličju kolikor v mezzaninu. Zgoraj je svirala godba pešpolka št. 97, v pritličju pa ona bosanskega polka. Toliko vsej prireditvi lokalov, kolikor postrežbi se je izrekalo splošno in brezpogojno priznanje. Uradovanje pri VI. oddelku c. kr. drž. žel. ravnateljstva v Trstu. Prejeli smo : Prijatelj mi je pred kratkim tožil, da so mu že lansko leto v mesecu avgustu ob prevozu vina po železnici štrli sodček, da je izteklo čez 40 1. vina iz njega. Zahteval je pri postajenačelniku, naj vzame to na zapisnik, za kar je pa moral čakati cele 4 dni, medtem ko je vino bilo v magacinu izpostavljeno avgustovi vročini. Ko bi bil imel po 4-dnevnem čakanju vzeti sodček s postaje, konstatiral je, da je iz belega istrskega vina med tem časom postala „birsa". Reklamiral je odškodnino za škodo, ki jo trpi s tem, da so mu razbili sod, potem za pokvarjeno vino po krivdi železnice in za plačano voznino. Ali do danes, po 9 mesecih> ni še dobil nikakega odgovora, da-si je že dvakrat pismeno urgiral rešitev zadeve in je bil enkrat tudi sam v tej stvari v VI. oddelku c. kr. žel. ravnateljstva v Trstu. Dotičnik je moral plačati voznino, moral plačati vino, ki ga ni nikdar prejel, in sod, ker ni bil njegov, ampak izposojen! Vse to po krivdi železnice. A c. kr. ravnateljstvu drž. železnic se vsa ta zadeva, to oškodovanje stranke, ne zdi niti odgovora vredna. Kaj ne, vzorni red mora vladati na tem oddelku te c. kr. institucije!! Svetovid. Občni zbor Avstro-Americane. Včeraj se je vršil šesti redni občni zbor te paro-plovne družbe. Družba ne more razdeliti nikake dividende, ker je bila Južno-ameri-kanska črta celo leto pasivna. Čisti dobiček znaša samo K 4.71524, ki se je prenesel na nov račun. Izlet v Šniarije pri Vipavi, ki ga priredi Št. Jakobška Čitalnica jutri, 1. maja, obeta biti nekaj krasnega. Opozarjamo, da je zbirališče ob 4.30 zjutraj v društvenih prostorih, od koder odrinemo točno ob 5. uri v Rocol. Kdor ne more priti do te ure, v Čitalnico, naj pride naravnost v Rocol. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi, kakor že naznanjeno, veliko pomladansko slavnost 12. junija t. I. Dirka bo zjutraj otvorjena za vse kolesaije slovenske narodnosti, ki so člani slovenskih športnih društev. Vse kolesarje slovenskih društev, ki bodo sprejeli varstvo ob progi dirke Ajdovščina, Cesta, Černiče. Šempas, Gorica, popoludne Miren-Gorica, se že sedaj naproša, da bi se blagovolili isti dan ob 6. uri zjutraj v Gorici ali pa v Ajdovščini 1 uro pred dirko prijaviti, da dobe v ta namen rudečo zastavico. Ravno tako se naproša tudi motocikliste. Za dirkači odide avtomobil, ki bo imel zdravniško pomoč. Do sedaj se je že priglasilo 16 dirkačev. Nadaljne prijave sprejema predsednik. 1. Prijava mora obsegati: a) Ime in priimek dirkača; b) Ime društva pri katerem je včlanjen ; c) Barva dirkališčne oprave ; d) Potrdilo društva, pečat in podpis predsednika ali njegovega namestnika. 2. Vloga k dirki je določena za člane 1 K; za nečlane 2 kroni. 3. Na prijave brez ulog se ne bo oziralo. 4. Kolo dirkača mora biti previđeno z zvoncem in zanesljivo zavoro. Prepovedana je uporaba koles s prostim tekom. 5. Vozi se po primorskem policijskem cestnem redu. 6. Vsak član cestne kontrole je obvezan dati takoj po končani dirki komisiji na cilju natanko in vestno poročilo o izidu dirke na njegovem opazovalnem mestu, da se ista zna ravnati pri eventuelnih pritožbah. 7. Vsi dirkači morajo biti eno uro pred začetkom dirke pri startu v Ajdovščini pred pokopališčem, kjer dobijo številko. 8. Zadnji km bo naznanjen s posebnim napisom ; istotako cilj, ki bo zaznamovan tudi z rdečim trakom !čez cesto. 9. Nagrade in darila se bodo : razdelila na dan dirke pri popoldanski slav-Inosti. 10. Pri enakomernem dohodu dirkačev na cilj (deedt-heat) odloči žreb. Odbor. Sokolski družinski večer se bo vršil v soboto 7. maja v veliki dvorani „Nar. doma". Ta večer je zadnji v tej sezoni, kajti pozneje se vrši le še javen nastop članstva, ženskega oddelka in naraščaja. Po svojem obsegu bo enak in podoben prejšnjim sokolskim večerom, ki se odlikujejo po neprisiljeni in prijateljski zabavi. Slavnost prvega majnika na Opči-nah. Naznanja se cenj. slovanskemu občinstvu mesta in okolice, da se je odbor N. D. O. obrnil do ravnateljstva Tramvaja, da izve koliko je resnice na tem kar pišejo nekateri listi, da bodo vslužbenci Tramvaja prazrio-vali 1. majnika. Izjaviti moramo, da ravnateljstvu ni o tem ničesar znano in se nam je zagotovilo, da Tramvaj bode v pomnoženem prometu vozil na Opčine. Listki so na prodaj v N. D. O., pri vratarici „Nar. domaa in v obeh podp. društvih po 1 K tje in nazaj. Naznanja se tudi, da po manifestacij-skem shodu bo obhod z društveno zastavo j po mestu in sicer po sledečih ulicah: izpred Nar. doma po ul. Carducci, largo Santorio, trgu Goldoni, Corsu, Boznem trgu, Glavnem trgu, nabrežju Carciotti, ul. Stazione, Ghega pred Narodni dom, kjer se sprevod raziđe. Popoludne točno ob 2. uri odhod iz prostorov N. D. O. po ulici Commerciale, Belvedere, Gasparo Gozzi na staro cesto do Opčine. Si ® ji -rmr—" * * * Vabljeni so vsi zaupniki, reditelji in sploh vsi oni tovariši, ki imajo veselje, da pripomorejo da se toliko zjutranja kolikor popoludanska slavnost izvrši v popolnem redu, da pridejo d r e v i ob 8. uri v prostore N. D. O. na kratko posvetovanje in pouk. Halleyev komet je bilo videti včeraj okolu 3.30 zjutraj na vzhodni strani neba. Isto poročajo s Kranjskega, Štajerskega z Dunaja in drugih krajev. Tržaška maia kronika. Samomor — truplo v mreži. Včeraj zjutraj je Ivan Pertot, stanujoč vBarkovljah, ribaril z mrežami. Ko je vlekel mrežo na nabrežje, je začutil v mreži, ki meri v pri-merju 50 metrov, veliko pezo. S pomočjo nekega tovariša je konečno potegnil mrežo na suho in tu sta v svojo grozoto zapazila, da se je nahajalo v mreži truplo ženske, ki je morala umreti pred par urami. Očividno je morski tek pognal truplo v mrežo. G.Josip Češarek, ki si je ogledal truplo, je spoznal v njem neko žensko, ki je zvečer prejšnjega dne pohajkovala po nabrežju. Pozneje se je izvedelo, da je ista Lucija Mozetič, stara 65 let, stanujoča v ul. Fonderia št. 12, po poklicu dninarka. Pri truplu se je našlo znesek 7 K 79 vin. Po predpisanem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Vse kaže, da gre za samomor. Pravijo, da je pokojnico njen mož včasih barbarsko pretepaval. Obupno življenje jo je sprav lo v smrt. Požar. V tovarni barv tvrdke Veneziani na svetandrejskem šetališču je začelo včeraj goreti v nekem kotlu. Ognjegasci so noter vsuli peska in s tem odstranili vsako nevarnost. Škoda je pokrita z zavarovalnino. Nagla smrt. Umirovljenemu 601etnemu Josipu Castro, stanujočemu v ulici Procure-ria št. 6 je včeraj popoludne udarila kri iz ust in je kmalu nato izdihnil. Pozvani zdravnik z rešilne postaje „Igea* je zamogel konstatirati le smrt. Morilec iz politiških motivov aretiran. Dne 16. t m. je policijska oblastnija zagrebška brzojavnim potom prosila tukajšnjo policijo, naj aretira nekega Josipa Rie-ger, ki da je zelo sumljiv, da je med neko politično demonstracijo v Zagrebu z nožem zabol nekega političnega nasprotnika. Dva dni po tej brzojavki sta prišla v Trst dva delegata zagrebške policije, ki sta skupno z agenti tržaške policije začela iskati Riegerja, ki se je skrival. Vse iskanje skozi osem dni je bilo pa povsem brezvspešno, nakar sta se oba zagrebška policista vrnila zopet domov. Včeraj zjutraj je neki Hrvat prišel k polic, oficijalu Titzu ter mu povedal, da se Rieger nahaja res v Trstu in mu naznačil tudi kraj, kjer policija lahko Riegerja aretira. Popolne plinske upeljave po vseh stanovanjih izvr uie avtor izov. instalacijska delavnica A Slmjicli & A. Boschln Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. 17 ! Ivan Godina ■■■m stavbni klepar bezsmh TRST - ulica Scussa Stev. 3 - TRST IzvSuje vsakovrstna v to stroko jpa^afoSa dd» :: kakor n. pr. r^bnif pomorska >n obnma. :: Poprave Iz bandona cink*, medena, bakra itd. ■i se Izošujejo tečno (n solidno. KOPELJI nt SBšALKE po NAROČI t r. - Prodaja kuhinjskih in kmetij k h potrebSč a 1.1 d. vsa to po n Jr>i5jih cea&h. UMETNI ZOBJE Plombiranje aobov izdiranje lobov ferei 35 vsake bolečine Pr. 7. (trnrik i V. Tusdier :: zobozdravnik :: koncesij, zobai tehnik •• TRST ulioa della C&aerma it. 13, II, n. Zastonj in poštnine prosto se razpošilja; Domača knjižnica. Seznan izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. Klelum*yr i Ked Bamberg, luijig&riia t Ljubljani. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sani«* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri 30. t. m. od 9. do 12. ure predp. Zrcala, slike, nočna omarica, mala regulatorična ura, palica s srebrnim ročem, 5 knjig za kiparske študije, otroški čevlji, več ducatov robcev in razno blago za ženske obleke. % Umetni: fotosrnfični otelie ?ri sv. Jako-»u - TRST. iri sv. Jako-u - TRST. ulica Rivo štev 42 (pritiidja) Ianta]« vuko fc>tografi£no tlelo, kakor tudi rmaglfrle, posnetke, notranjost lokalov, poicdanuM plo *e m mkomtoe spomenike Itd. Iti Itd, Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Bedi udobnosti P. K. nuofuikor ■prejem« naroibe in jih isrrtuje na domu, eventualno tudi aunaj mesta. St. 1162. Šolska zgradba. Za zgradbo novega šolskega poslopja v Vrabčah nad Št. Vidom pri Vipavi, polit, i okraj Postojna, na 28.860 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe ; z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predloži do 6 maja t. I. ob 10. uri dopoludne. podpisanemu c. kr. okrajnemu šolsk. svetu. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, doposlati je zapečatene ; z napisom : „ Ponudba za prevzet je gradbe novega šolskega poslopja na Vrabčah nad Št. Vidom pri Vipavi". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Raz ven tega je dodati kot vadij 5J/0 stavbenih stroškov v gotovini ali v pupilar-novarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. C. kr. okrajni šolski svet si izrecno pri-idržuje pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponud-ibeno razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbeni oddelek — med uradnimi urami, načrti in sumaričen proračun tudi pri krajnera šolskem svetu na Vrabčah C. kr. okrajni šolski svet o Postojni dne 22. aprila 1910. Še. 11*2. Šolska zgradba. Za zgradbo novega šolskega poslopja » Št. Vidu nad Vipavo, politični okraj Postojna na 38.565 K 80 v proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave, Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 6 maja t. I. ob !0 uri dopoludne podpisanemu c. kr. okrajnemu Šolsk. svetu. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K. doposlati je zapečatene z napisom : „Panudba za prevzet je gradbe novega šolskega poslopja v Št. Vidu nad Vipavo". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij 5°/, stavbenih stroškov v gotovini ali v pupilar-novarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. C. kr. okrajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudben* razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbeni oddelek = med uradnimi urami, načrti in sumarični proračun tudi pri krajnem šolskem svetu v Št. Vidu. C. kr. okrajni Šolski soet o Postojni dne 22. maja 1910. POHSTVO 1 ................. SOLIDNO: in : ELEGANTNO W *>0 ZMERNIH CENAH RAFAELE I TALI A TR8T - V»A MALCANTON - TRST Priporočamo našim -- gospodinjam -- KOLmsiso cikorijo: - - iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - - Stran IV. »EDfNOST« št. 119. V Trstu, dne SO. aprila 1510 Agenti so se podali na delo in sinoči oko-j iu 6. ure so Riegerja aretirali blizu kolo-j dvora južne železnice. Josip Rieger je star 23 let, je doma iz Delnic na Hrvatskem, in elektrotehnik po poklicu. Rekel je, da je vedel, da ga je iskala zagr. pol. Pripo vede val je, da je dne 16. t. m. prispel v Trst ter je priznal, da je med aeko politično demonstracijo v Zagrebu za-Uo! nekega političnega nasprotnika, za katerega ime ne ve, "zdi se mu pa da je isti pripadal starčevićanski (frankovi?) stranki. Riegeija so potem odvedli v zapore v ulici iigor, kjer počaka daljnih odredb. Koledar in vreme. — Danes: Katarina Sij dev. — Jutri: 5 ned. po Velikonoči. Filip in Jakob. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 17' Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno; semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku lepo, potem motno. Nase gledališče. MARTIN KRPAN bo danes zvečer ob 8. uri Še mnogo lepši in pogumnejši, njegova Luca še iskrejša — vsa uprizoritev še veličastnejša in "lavnost-nejša, nego preteklo nedeljo. Naši marljivi igralci se poslovijo od nas za to poletje. Zadnja predstava je torej danes. Se enkrat torej stopimo v hram naše dramatične umetnosti in se z obilnim obiskom zahvalimo našim igralcem za umetnost in zabavo, ki so nam jih nudili vso to sezono. Današnja predstava bodi za nas poseben praznik, časten večer naših igralcev. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. — Danes zvečer slavnostna predstava povodom otvoritve koperske razstave. Vprizori se predzadnjič opera Joska" v kateri bo pel vlogo Scarpie slavni bariton, lošinjski umetnik g. Kašman. Jutri zadnja predstava rTosce* in konec operne sesone. FENICE. Sinočnji častni večer Mile Theren z „Grofom Luksemburškim- je napolnil gledališče od vrha do tal. Tržačanom tako priljubljeni subretki je bil poklonjen ce! vrt cvetja in vrsta dragocenih darov. Na koncu drugega in tretjega dejanja je bila feeneficijantinja poklicana neštevilokrat na estrado. Danes „Ločena žena". Jutri v nedeljo zaključna in poslovilna predstava „Grof Luksemburški". Društvene vesti. Pevski društvi „Adrija" v Barkov-Ijah in „Hajdrih" na Prošeku priredita v nedeljo dne 1. majnika t. 1. v dvorani g. Drag. Starca skupen koncert s sledečim vsporedom: 1 F. S. Vilhar: „Bolgarska davorija", možki zbor („Adrija"). 2. Narodne pesmi, mešani zbori („Adrija*): a) Hubad: „Ljub'ca povej, povej I- b) Dr. Švab: „Slan'ca", c) Hubad: „Bratci veseli vsi". 3. „Vinska poskušnja", šaljivi čveterospev s spremljevanjem glasovirja („Adrija"). 4. F. S. Vilhar : „Lunica" mešan zbor („Hajdrih"). 5. H. Volarič : „Slovenske mladenke", ženski dvospev s spremlj. glas. („Adrija"). 6. H. Volarič: „O železni cesti" mešan zbor s spremlj. glas. („Adrija"). 7. „Mesalina, igra v enem dejanju vprizori „Dram. odsek pev. dr. „Hajdrih". Po končanem vsporedu ples do polnoči. Med vsporedom in pri plesu igra proseška godba. — Začetek ob 5. uri popoludne. Vesti iz Goriške. Iz Ajdovščine Tovariši! Tovarišice! Udeležite se v obilem številu budnice dne I. majnika, ki se bo vršila izpred društvene dvorane točno ob 4. uri zjutraj. Popoludne •b 3. uri zbirališče istotam. Potem skupni •dhod z godbo po Miličevi ulici preko žage gospe Repičeve na veselični prostor. Slana je padla predvčeraj na Goriškem po nižini in je napravila precej škode. Vesti iz Istre. Pevsko-bralno in godbeno društvo »Istrski Grmič" iz Sp. Škofije priredi 1. majnika izlet (korporativno z društveno todbo) k Sv. Antonu, kjer priredi bratsko društvo „Svoboda" svojo veselico. Iz Sp. Škofije odrine društvo točno ob 1. uri in prispe v Dekane ob 2. uri. V Dekanih se «am pridruži Čitalnica iz Dekani, ki se vdeleži po deputaciji. Toliko v ravnanje bratskim društvom m občinstvu, ki je vabljeno, da se z nami udeleži zgoraj omenjene veselice. Gospodarstvo. Nova emisija avstrijske kronske reate. Na podlagi zakona z dne 26. aprila t. I. d. z. št. SO predal je finančni minister c. kr. poštni hranilnici 4 odstotno avstr. kronsko rento v nominal. znesku 236,000.000 kron. Poštna hranilnica stvorila je kakor pri zadnji emisiji — konsorcij bank za oddajo te rente in je povabila v isti razven prejšnjih 22 finančnih zavodov tudi avstrijski! kreditni zavod, avstrijski zemljekreditni zavod 1 to aemško banko v Berolinu. Oficijelni član omenjenega konzorcija je! zopet tudi Jadranska banka v Trstu, katera j vsprejema prijave za novo emisijo avstrij-! ske kronske rente po originalnih pogojih pri svojih blagajnah v Trstu in Opatiji. Razne vesti. Štrajk krojaških pomočn'kov v Gradcu je končan. Mojstri in por očniki so se pogodili. SI«venci in meščani! Ki; poslužujete le * slovenski brivnici v ulici Se»te Fon-ure ta kar se Vam toplo priporoča r.dani Anton Novak, fcšvoji k svojim ! 666 S Mali oglasi Slovenke! Svetujte HfCŽem. d« grdo v nedeljo dne 1. mejnika t. 1. na vrt gostilne „Pri treti ici h", ako o^tan^jo pri »v. Jakoba. Tudi za žene bo polno veselja, ker se bodo pele lepe pe*u ve. 647 Q-Lq opremljena c r*zgl e'Ieni m ulico, se odda OUUd. v ui. Bel?edwe '£, A vrata ;4. T-6 Tomajska mladina r^cr nem vita g. Ejudia. Svirala bo Nabniinsta godba. _ 6r>2 No tirrtffoi POBestYO> Vinograd, vrt z Ivu prutići J dvema vodnjakoma pripravno za vrtrarja. VeČ ae poizve pri g. lvann Snban pri pv Ivanu, gostilna .Na višavi" 608 vip* vpko lastnega pridelka, istn-ko in kraški^ teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc Stranca r, aatnik gostilne -Pri Vipavcu" v ulici Indu^tria 5. zraven ulioe G-'nlia.-.i. 688 Pristna vrna Išče se vodja pisarne ZlZ" I refieUii rti morajo biti popolncma vtfiči lene ? stroke Ter slovenskega, nen jkega in po možnosti j tudi italijanskega jeri^a. Pcnudbe s potrebnimi dokazili naj se po<& jejo slovenskemu trgov. druAtvu Merkur v Ljubljani. Lepa prilika za „peke"! noma opravljeno pekarijo se proda ali da v i.ajem pod ugodnimi p« goji U>k"j v Lescah nu Gorenjskem. Pekarna brez konkurence. Hiša je nova, krita z opek" in ima vodovod fod-.obnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovcu na B>edu 665 Rajsko veselje stalne „Pri treh roith" v uKii 8. Maroo 6t. 19, #jer vodi g> s«ilno Viktor K • s i č. 647 Vil* tPm 1(6 0<^a cemljifče s 1000 kvadrat iKjCin nil, nj»v z bi&o in vodnjakom, vse na k peni prostoru pri sv. Iva-iu. Oglasi i ne pr: r. Josipu Vatovcu p. d. Bumba, sv. Ivan štev. 1110. 641 IftCfn Ctnlfn mizarski mojstar, Trst, ulica JUOip 01011 a Bclvedere Stev. 8, i z v r Saje vsakovrstna mizarska deta. 707 šSB&žr Bogomil Fino t&fi m" t Sežani ima svojo novo proda-Julnlco v ar v TRSTU, ulica Vircen. Belil«! 13 nasproti cerk\e sv. Antona novega. V7s*kov. verižic po tov cenah. Rti :r4n»iln«H«nnt:i|itCr»*>t--l1^l MiM'itriJFMnini iiai *vna*ii-.>CT. r*mtzm*mmv<*m v. finonimno draštvo malih železnic u Trsta (Sodet* anonima delle piccole ferr«Y.e Ui Trieste) _ S 1. majem stopi v veljavo sledeči VOZNI RED s ODHOD IZ TRSTA: 7.14, 8.08, 8.24*, 8.42, 9.06, 9.38, 10.10, 10.42, 11.14, 11.46, 12.20, 12J54, 1.26, 1.50», 2.32, 3.08, 3.30, 4.04, 4.38, 5.12, 5.44, 6.00», 6.16, 6.44, 7.04* 7.22, 7.40*, 8.00, 8.32, 9.12, 9.52, 10.30, 10.56*, 11.28, 12.00**. ODHOD IZ OPČIN: 6.34, 7.15, 7.45* 8.00. 8.32, 8.58, 9.30, 10.02, 10.34, 11.06, 11.38, 12.20, 12.44, 1.18*, 1-50, 2.24, 2.40, 3.24, 3.56, 4.28, 5.04, 5.20*, 5.36, 6.08, 6.24*, 6.40, 6.56*, 7.12, 7.48, 8.24, 9.12, 9.52, 10.24*, 10.56, 11.28**. Mastno tiskane Številke pomenijo: ia Trsta do postaje državne železnice; iz Opčin zveza z vlaki državne železnice. *) Ob nedeljah in praznikih event. drugih dneh ob lenem vremenu, ali ob posebnih prilikah. **) Samo ob nedeljah in »praznikih. • »»;»i!ei«n»'l^«auI.il-A.r'J!-l lJ"l i»Ml :|-.l. l.-trti:t!i»..I-l-|,'I I' I r I '».'»iUHUmniMuntiTil:!!'« Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano It. GUIDO & TJGrO COEN 100.000 biteljk od ftampasjca za refoik Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refcSk, šampanjec, bordeaoz, rensko vino, konjak, itd. — V Olika, zaloga buteljk od pol litra ln od oden ta pol litra. Damjana is a tekla opleteno. Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst Ker sem prisiljen v kratkem axSr* se preseliti prodajalo se bo vse blago, kakrr batist, perkal, oksford, zefiir, CS platno, panama, sukno, obleke, Seriji itd. itd. 2 mmm po čudežno niskih, cenah. MMEM w : ulica Nuova šte v. 36 Trgovina posameznih partij Sigmund Vamos EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ !UGODNI PRILIKI! AI-EKS. FRANC $fAYER - TRST žgalmca kave TELEFON 1743 IffajboIJil vir sa doblv^aja pados« kav« Gospodarsko društvo na Kan- fplfgJill De more ob-Jrževati avoega občoe^a LuVcEJU dne 1. raaj^ita (ica