Glasilo Občine Moravske Toplice J) o neki spret)t'ieui Lot/tki qr leiosn ji pust padel na sprelet'na. dlstoar jeit je bil otis iieuwelobiitejee (Januša - bot) a z do emu, a i kar se da eeizjiurednimu o brento ena: p rv i je zagledan a lepo to meta, drne/i le nad n jo predmetu neninja; pred boejati dulia, druejl e/ee skala predenem razo e sel jet) a ti; peni ikula Lzi'uziti na je/loblje bisfeu), drne/i se pred o sem dieti z odbleskom poors ja. Ole, nikakor ne spadata dzupaj! Had imam pasla, a ljubim Jlrelerna! (Urednik Vladimir Makuc: GNEZDO, 2004 platno, akrilna tempera, 80 x 65 cm Starosta slovenskih slikarjev, 80-letni Vladimir Makuc, čigar slike so obredle svet je Gnezdo ustvaril na 10. slikarski koloniji Primož Trubar v Moravskih Toplicah. Na dosedanjih kolonijah je nastalo desetine vrednih likovnih del, mnoga krasijo tudi občinske prostore, saj je Občina Moravske Toplice soorganizator kolonije. UVODNIK Čeprav je odebeljena, prva letošnja številka ni mogla sprejeti vseh pripravljenih prispevkov. Proračunski dokumenti za leto 2005, ki jih je Občinski svet sprejel na decembrski seji, so zasedli dobro polovico Lipnice: ob odloku, pregledu prihodkov in analitični razčlenitvi odhodkov je tu še povzetek načrta razvojnih programov. Hkrati na straneh 18 in 19 objavljamo javna razpisa sredstev za izvajalce kulturnih in športnih programov iz občinskega proračuna. Pogled Bojana Pečka je usmerjen nazaj, v nekakšnem inventurnem preletu je vrgel pogled na leto 2004, župan pa opozarja na pomemben dokument v pripravi: občina pristopa k izdelavi strategije prostorskega razvoja občine, ki bo v prihodnje podlaga vseh posegov v prostor. Poročamo o obeh dogajanjih prazničnega 8. februarja: obele-žitvi slovenskega kulturnega praznika v Bogojini in prešernem pustnem razpoloženju v Moravskih Toplicah. Zaradi napake v letnici ponavljamo literarni razpis za osnovnošolce. Urednik A magyar nemzeti ünnep kapcsân ÜNNEPÉLY SZENTLÂSZLÔN A magyar nemzeti ünnep alkalmâbôl, kôzségünkben, szom-baton 2005. mârcius 12-én lesz a kôzponti rendezvény. A rendezvényt az idén is a kôzségi magyar nemzeti ônigaz-gatâsi kôzôsség szervezi. A pârtosfalvi és a szentlâszlôi kop-jafânâl tôrténô koszorüzâst kôvetôen az ünnepi kulturâlis müsor a szentlâszlôi felûjitott kultürhâz termében lesz. Proslava madžarskega narodnega praznika TOKRAT V MOTVARJEVCIH Madžarski narodni praznik bomo v naši občini proslavili v soboto, 12. marca 2005. Po tradiciji se bo slovesnost -pripravlja jo MNSS občine - pričela s polaganjem vencev k spominskima obeležjema v Prosenjakovcih in Motvarjevcih, proslava s kulturnim programom pa bo potekala v obnovljeni dvorani kulturnega doma v Motvarjevcih. V SLIKI IN BESEDI BOGOJINA - Na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku je misli o narodovi samobitnosti in kulturi ljudi razgrnil župan Franc Cipot, bogat program so sestavili domači pevci in učenci OŠ. MORAVSKE TOPLICE - Množica mask in drugih obiskovalcev tretjega pustovanja na prostem - prireditev v organizaciji TIC Moravske Toplice se je očitno »dobro prijela« - v veselje mladih in starejših, kot dobra popestritev turistične ponudbe. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI V OBČINI V LETU 2004: MATEJA GABOR, ROMAN ZELENKO IN HK MORA VSKE TOPLICE Občinska športna zveza (OŠZ) Moravske Toplice je razglasila najboljše športnike za minulo leto. Za najboljšega športnika so razglasili pilota motornega padala Romana Zelenka iz Moravskih Toplic. Sodi med najboljše tovrstne pilote v državi in se je lani odlikoval z drugima mestoma na mednarodnem prvenstvu Slovenije in Hrvaške. V ženski kategoriji je ta čast doletela mlado karateistko Matejo Gabor iz Filovec. Na državnem prvenstvu je bila v športnih borbah četrta. Med športnimi ekipami je dobil največ glasov Hokejski klub Moravske Toplice, katerega člani in članice uspešno nastopajo v državni ligi, oboji pa so se uvrstili v Interligo. Kot najperspektivnejša športnika (do 16 let) sta bila nagrajena vsestranski športnik Davorin Lovrenčec (košarka, atletika in nogomet) iz Martjanec in Natalija Novak (hitrostno rolanje in drsanje) iz Motvarjevec. Nepogrešljivi amaterski športni delavec Štefan Kerec je prejemnik plakete zaslužnega športnega delavca. Geza Grabar PROSENJAKOVCI - Na 21. strani poročamo, da je PGD Prosenjakovci nabavilo novo gasilsko avtocistemo GVC 16/24 in pripravilo prikaz rokovanja z njo. FILOVCI - Vinogradniško sadjarsko društvo Filovci je v tednu po novem letu pripravilo kar dve odmevni svetokraljevski prireditvi: mladinski kviz o vinogradništvu in prvi pohod po okoliških vinorodnih krajih. 2_ LIPNICA Fotografije: Geza Grabar, podpisi: Ludvik Sočič, karikatura: Feri Mesarič 17. februar 2005 KULTURA Feri Mesarič, akademski slikar KARIKATURA LAHKO »POLEPŠA« ČRNO SLIKO Akad. slikar Feri Mesarič živi in ustvarja v Murski Soboti. »Občinski domicil« si je pridobil z večkratno udeležbo na slikarski koloniji Primož Trubar v Moravskih Toplicah, predvsem pa z ogradom na Ivanovskem, kjer je do operacije vzorno skrbel za nekaj rojev čebel. »Nekdo je zaprl vhode v panje, ne vem če bo kaj ostalo,« je s trpkim prizvokom v glasu ugotavljal, ko se je nekega jesenskega dne vrnil z ivanovskega »ranča«. Čeprav se je kdaj ukvarjal tudi z drugimi zvrstmi likovnega ustvarjanja, je zelo zaznavno sled zapustil v sodobnem slovenskem slikarstvu in knjižnem oblikovanju ter opremljanju. Karikatura je ena »drugih zvrsti«, nekakšna skrita ljubezen. Že več kot dve leti nam jih daje na razpolago za objavo v Lipnici. Izid 50. številke Lipnice smo pred nedavnim proslavili prav z odprtjem priložnostne razstave Mesaričevih karikatur v občinski zgradbi. Pogovarjala sva se - o čem drugem naj bi se - o karikaturi. Odgovori na vprašanja o kulturi in kulturni politiki so ostali skrivnostno kratki. Pri karikaturi je osnova risba, vendar ima svoj vic, svojo ost, svoje sporočilo. Kaj ti pomeni karikatura kot vrsta likovnega izražanja? Ta lepi čudež življenja si sami radi zapletemo, zavozlamo ter otežimo. Takrat je lahko karikatura učinkovito zdravilo. Ko listam in prebiram časopise in revije in ob kompliciranih, zateže-nih in zamegljenih besedilih naletim na kakšno duhovito karikaturo, sta svet in življenje takoj bolj preprosta, enostavna in sočna. Zlasti še, če se lahko od srca nasmejem. V tej državi smo zmeraj imeli prehodne razmere. Je ta prelomen čas zadnjih let ploden za tovrstno ustvarjanje? Vsekakor. Tudi če so nasmehi bolj kisli. Sicer pa mislim, da so vse razmere lahko plodne za karikaturo. Pa vendar v Sloveniji nimamo humorističnega glasila Pavlihovega tipa in dometa. Nam ni do tega? Kaj res ni do tega niti ustvarjalcem niti bralcem? Povsem razumem, da ni oblastnikom. Jaz pač mislim, da nimamo časa in sredstev za glasila, kot je bil Pavliha. Rajši imamo rumeni tisk, tute, trgovine, denar ... Dvomim, da zelo pogrešamo Pavliho in še bolj dvomim, da smo mu pripravljeni omogočiti izhajanje. V prejšnjem letu je zavel vrvež v vrstah literatov, slikarjev ... Kako vidiš razmere na teh kulturnih področjih? Se ti zdi, da je v tej državi sploh mogoče govoriti o kulturni politiki? Niso odločitve tako rekoč naključne, v prid enega ali drugega klana? Morda sem s prejšnjim odgovorom že odgovoril tudi na to vprašanje. Res pa je, da sem takrat mislil na pop kulturo. Stanje v kulturi, kulturni politiki in politiki nasploh pa je še bolj v službi kapitala in globalizacije. Karikatura lahko to črno sliko »polepša«. i Pogosta figura tvojih karikatur je novodoben japi. Se ti zdi, da za njegovim kapitalnim potencialom ni tudi globljega razumevanja sveta in kulturne širine? Po mojem so japiji tragične figure. Upam, da jih kapital in bogastvo vsaj zares osrečujeta. Ja, ampak tak je ta novi svet, čigar simbol vse bolj postajajo golfska palica, prestižni avtomobili in eksotični kraji. So nas »pretrdo« vzgajali v svetu drugačnih vrednot? Sam sem že tudi obupaval, da sem preveč naiven in romantičen. Z leti pač naravo in življenje vse bolj občudujem. Ludvik Sočič Bogojina TU DOBRO BITI JE DOMA Vzorni prireditelji in izvajalci letošnje osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v občini so bili Bogojinčani. To ni naključje, saj se ta kraj lahko pohvali z vrsto priznanih kulturnih delavcev, ki jim v veliki meri sledijo tudi mladi rodovi. Podobno kot lani sta rdečo nit prireditve peljala odlična povezovalca programa Klarisa Kržanko in Marko Vugrinec. Čeprav sta si bila v nastopu na odru v vsebinskem pogledu enakovredna, v simbolnem pa kot sejalec in žanjica v različnih vlogah, sta v nizanju najpomembnejših kulturnih mejnikov slovenskega naroda, države Slovenije, Občine Moravske Toplice in kraja Bogojine ter ob doživeti intepreta-ciji izbranih besedil Vilka Novaka, Stanislava Zvera, Ferija Lainščka, Franceta Prešerna, Jožeta Ternarja in Vitomila Zupana, tvorila srž prireditve. Proslava je za osnovno vodilo uporabila misel iz Zupanove pesmi Dom, Tu dobro biti je doma, izpisano na ozadju ob občinski, slovenski in evropski zastavi. Zaznamoval jo je govor župana Franca Cipota, ki ga je začel z verzi Prešernovega Povodnega moža. Iz njihove vsebine je razvil svoje razmišljanje o kulturi, narodovi identiteti in človeku. Prešeren je v svojih delih ne vem kolikokrat izrazil bojazen, da bi nam kdo speljal nekaj najlepšega in nas osiromašil za našo kulturo, identiteto, naš jezik. Ohranili in obdržali se bomo samo, je prepričan župan, če se bomo znali spoštovati. Če bomo znali spoštovati svoj jezik, svojo kulturo. Tudi zdaj, ko smo stopili v skupino evropskih narodov in so nevarnosti za izgubo identitete veliko večje, kot so bile nekoč. Če se bomo zavedali svojih možnosti, svojega bo- Voditelja Klarisa Kržanko in Marko Vugrinec. gastva na kulturnem področju, nam nihče ne bo mogel do živega. »Zato gojimo kulturno izročilo!« je pozval. »Vsak dan, v slehernem trenutku. Tudi ob tej priložnosti. Zavedajmo se spoznanja: vedno znova, ko govorimo o kulturi, lahko govorimo tudi o tem, kako jo kdo doživlja tudi takrat, ko ni na proslavi, na slovesnosti. Ko se ukvarja sam s seboj. S svojimi potrebami, željami, hotenji in dejanji.« Izrazil je veselje nad spoznanjem, da je kulturni naboj v občini močno prisoten, tako med društvi kot med posamezniki. Čutiti ga je tudi med tistimi, ki zmorejo v Bogojini vedno znova prirejati Košičeve dneve kot pomembne kulturne dneve v občini. »Vsem nam predstavljajo veliko in želimo si, da bi bili prireditelji pri tem še dolgo uspešni. Naj bo dan kulture za vse lep dan, predvsem pa dan, v katerem bomo razmišljali o sočloveku kot svojem prijatelju. Predvsem pa imeli občutek in toplino do vseh, tudi tistih, ki jih morda nimamo najraje. Želim vam lep, prešeren dan,« je zaključil svoj govor župan Franc Cipot. Pevski nastopi dekliškega noneta Talita pod umetniškim vodstvom Marije Kolenko in moškega kvarteta KUD Jožef Košič pod vodstvom Štefana Vogrina iz Bogojine so dvorano bogojinskega kulturnega doma napolnili z zvoki ponarodele Prešernove pesmi Luna sije ter drugimi slovenskimi in prekmurskimi ljudskimi pesmimi. Vsebina baletno-glasbeno-govornega recitala učencev OŠ Bogojina pod mentorstvom Marjetke Erdelji se je navezovala na 205. obletnico Prešernovega rojstva. Scenarij proslave je tudi letos pripravil prof. Jože Vugrinec, režirala pa jo je prof. Melita Nemec. Geza Grabar ___________________________________________________LIPNICA. ± 17. februar 2005 INVENTURA 2004 BILO JE 2004, JE 2005, BO TUDI 2006? Prelomi let so vedno znova priložnost za takšne in drugačne analize, za ocenjevanje minulega in načrtovanje prihodnjega. Običajne so decembrske ankete v stilu »Kaj je dogodek leta?«, pri čemer je po moje v tem vprašanju napačna temeljna beseda »dogodek«. Prepričan sem namreč, da smo v zadnjih letih, če ne desetletjih, priča procesu, ki se mu lahko prej reče dogajanje kot dogodek. Opredeljuje pa ga človeku imanentna težnja k samouničenju. In če so o tem pisali in razpravljali nekakšni jasnovidci, zvezdogledci in na pol znanstveniki, se mi vsako leto bolj dozdeva, da so imeli prav. In da so v kosteh (pa tudi dušah) čutili, da na tej zemeljski obli vse bolj uničujemo vse okrog sebe in s tem posredno tudi lastno vrsto. Zatorej: dogodek leta ni eden, enkraten, saj se že lep čas dogaja apokalipsa. In te ne gre razumeti v stilu bibličnega vesoljnega potopa, ko se bo po strašnem vsesvetovnem neurju le še par preživelih posameznikov gnetlo na neugledni barki, ampak kot proces, ki traja leta, pravzaprav desetletja in h kateremu (žal) pripomore vsak od nas. Eden več, drugi manj. Že res, da niso bili vsi dogodki v minulem letu apokaliptični, posebej tisti na mi-kroravni se nam zdijo dokaj sprejemljivi, normalni. Pa vendar: premislite, če tudi ti niso del uvodnega pisanja. Torej, preglejmo nekaj takih, ki so se vam gotovo vtisnili v spomin. VOLITVE Dogajale so se v dveh za nas najpomembnejših deželah: ZDA, ki se imajo za svetovnega policaja, in v Sloveniji, ki je pač naša domovina. Gospod Bush so še enkrat več dokazali, da besede demokracija ne gre jemati kot edine zveličavne svetovne prakse, posebej ne, če jo vsem drugim zemljanom vtepa v glavo takšna zveza držav, kot so ZDA. Analitiki namreč trdijo, da je republikanec Bush demokratskega konkurenta Kerryja premagal predvsem zaradi agresivne politike v Iraku. Torej? Razglasi izredne razmere, pripravi vojno, pa te bo narod volil še naprej! Četudi je množica intelektualcev doma in po svetu opozarjala, da ameriška oziroma bushevska politika vodi v nadaljnje razdore in krepitev mednarodnega terorizma. Kdo je sploh v tem čudnem svetu terorist, kdo je črn in kdo bel? Kdo zloben in kdo pošten? Težko je reči, posebej če si dovolj kritičen, da Bushu mlajšemu na verjameš vsega, kar izusti. Ampak volilne upravičenke in upravičenci najbolj demokratične dežele na svetu so se odločili, kot so se, stari-novi predsednik pa bo svojo politiko apokalipse le še nadaljeval. Lahko samo ugibamo, katera bo za svetovno demokracijo (razumi: Busheve interese) najnevarnejša država v letu 2005? Bo to Iran, Koreja, Kuba, ali katera četrta? In da ostanem v sferah apokaliptičnega fatalizma: kdaj bo na vrsti Slovenija? Sicer se to morda zdi preveč zbanalizirano, a le tako se da dovolj plastično opisati, kam vodi najvišja stopnja »demokratičnosti« svetovnega policaja. K ameriškim volitvam le še tole: mislim, da tudi ob zmagi nasprotnega tabora ne bi bilo bistveno drugače in da bi se sprevržene vrednote, ki jih človeštvu narekuje v materialnem smislu vsega sita Amerika, še naprej kot kuga širile v Evropo, tudi v Slovenijo. Ja, volili smo tudi Slovenci. Parlamentarne volitve so pokazale, da je volilno telo sito liberalnega vladanja in da želi dati žezlo v roke konzervativni opciji. Ta ima zdaj zgodovinsko priložnost da dokaže svojo žlahtnost. Prejšnja oblast je bila enostavno preveč dolgo pri skledi, da si iz nje A LIPNICA_____________________________ ne bi jemala tudi tistega, kar ji bržkone ni pripadalo. Navadni smrtniki lahko samo upamo, da se obskledniška požrtija ne bo nadaljevala v istem tempu in da nova oblastna struktura ne bo začela »papati« tam, kjer je prejšnja nehala. Sicer se nam slabo piše in nisem prepričan, da bo teh nekaj sto tisoč shiranih in upehanih slovenskih duš (in teles) to še zmoglo plačevati. EU Prvega maja se nam je zgodila Evropa. Ali pa smo si jo zgodili kar sami. Se po teh devetih mesecih počutite kaj bolj »nobl«, z večjim ponosom hodite po avstrijskih trgovinah, ker ste zdaj njim enaki in ne več zafrustrirani balkanski rdečkaiji? Dvomim. Celo več - zdi se mi, da zgodovinskost in ognjemeti lanskega prvega maja kar zbledijo ob številnih nevšečnostih, ki nam jih ta ista Evropa prinaša. Če ostanem v Pomurju, je med največjimi žrtvami združene Evrope kmetijstvo. To najbolj čutimo prav pri nas in (se bojim) bomo v prihodnjih letih še bolj. Ja, naša prijazna štorkljasta dežela se bo pač morala spremeniti. Iz klasičnega koncepta SLO žitnice nas bodo naši razvojni-ki popeljali k čemu pametnejšemu. Tudi druga huda reč je čisto konkretna: kriza delovno intenzivnih panog je očitna, delovna mesta izginjajo. Evropa teh težav ni odpravila, kvečjemu se samo še stopnjujejo. In tako umirajo (ali životarijo) Mure, Planike, Nafte ... Najlepše »darilo« pa so nedvomno težki tovornjaki, ki nam v vsak dan večjem številu parajo živce. Razvita Evropa nas je zatrpala s tovornjaki,- in da bo nesreča še večja, ne s svojimi, zahodnoevropskimi, pač pa z onimi manj vrednimi, vzhodnimi, ki jih ta ista mama Evropa na svoje lepe avtoceste ne pusti. Za nas pa so čisto O. K. in kaj ob temu komu mar, če Po-murci nimamo avtoceste in je še lep čas ne bomo imeli? LUČ NA KONCU TUNELA: PANONSKE TERME? Minilo je leto, ki bi ga bilo iz regijskega zornega kota najbolje kar pozabiti. A kaj pomaga, če je lahko letos še slabše? Saj poznate Murphyjeve zakone, ko je nekaj med drugim slabo samo zato, da bi lahko bilo potem še slabše? Ne samo za občino Moravske Toplice je omembe vredno dejstvo, da se je prav tukaj oblikoval turistično-zdraviliški grozd, ki je lahko eden temeljnih tvorcev boljšega pomurskega jutri. Koncept, kot ga je direk- tor Term 3000 Dušan Bencik zasnoval s pomočjo denarcev gorenjske Save, se sploh ne zdi napačen. Združitev termalnih zdravilišč severovzhodne Slovenije pod blagovno znamko Panonske terme je posebej z nakupom treh radenskih src dobil razsežja, ki se morajo letos potrditi. In stopnjevati. Načrti obstajajo in tu je še najmanj pomembna gradnja novega hotela s petimi zvezdicami ali pa zdaj že nekajkratno gostovanje švicarskih poslovnežev, ki obljubljajo, da bodo Rimsko Čardo spremenili v mogočno zdravilišče za bolnike z luskavico. V strateškem smislu je veliko bolj odločilno, če bo regija zmogla dovolj modrosti, da zagotovi finančne injekcije (državne, pa tudi evropske), s katerimi bo naš turizem lahko izkoristil naravnost idealen geografski položaj (beri: bližina treh držav in mednarodnih letališč). Panonske Terme tudi ne bi smele postati prizorišče množičnega, cenenega turizma, ki mu ni mar za okolje, pač pa nasprotno - dolgoročna rešitev je v tako imenovanem mehkem turizmu v sozvočju s Krajinskim parkom Goričko in drugimi naravnimi lepotami, ki jih menda še vedno premoremo. Tako vsaj pravijo Angleži in drugi razviti Evropejci, ki se praktično vsak dan udeležujejo razprodaje, ki smo jim jo nespametni, kot smo, priredili. Neutrudno namreč kupujejo naše domačije in zemljo, saj je oboje praktično zastonj. CUNAMI Zaradi licemerja razvitega sveta je bil cu-nami, grozeč morski val, ki je konec 2004 v jugovzhodni Aziji ubijal vse pred sabo, deležen veliko večje medijske pozornosti, kot bi je bil, če bi se nesreča zgodila na območju, kjer ni turizma. Tako pa so imeli Azijci srečo v nesreči, da je bilo v času cunamija tam tudi veliko prebivalcev tistega dela planeta, ki je premožnejši in ki hodi uživat pod njihove palme. Ne samo pozornost svetovne javnosti, tudi humanitarna pomoč je bila temu primerno večja. A pri vsem se človek vpraša, kdo nam jo je poslal, morilsko vodo? Globoko verni muslimani so prepričani, da gre za božjo kazen, ker pač nismo pridni. In pri tem govorijo praktično o istem, o čemer sem pisal v uvodu - človek dela očitno vse, da bi uničil planet in s tem tudi sebe. Apokaliptičnemu 2004 sledi 2005. Saj res: verjetno že drži, da se ob koncu tega leta ne bo le nekaj preživelih zemljanov gnetlo na barki. Toda: za 2005 pride 2006 ... Bojan Peček 17. februar 2005 STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE Franc Cipot, župan OBČINSKI IZZIVI Poiskati bo potrebno odgovor na osnovne dileme o prednostih razvoja naše občine v obdobju po vključitvi v evropsko integracijo, pri čemer bo potrebno zagovarjati gospodarske koristi v sozvočju s človeškimi viri in ohranitvijo okolja. Za začetek se ozrimo k našim sosedom, na Gradiščansko v Avstriji. Pred vstopom Avstrije v Evropsko unijo je bila strukturno in ekonomsko šibka periferna regija z močno prisotnim odseljevanjem ljudi. Zahvaljujoč izrabi evropskih sredstev, je uspela bistveno zmanjšati razpon družbenega proizvoda in nivoja razvitosti v primerjavi z drugimi pokrajinami v Avstriji. Če to prenesemo v slovenski prostor na položaj Pomurja, katerega sestavni del je Občina Moravske Toplice, potem ni potrebno biti pretirano moder, pač pa predvsem strokoven, strpen in prilagodljiv, da se zaveš, kako se lahko negativni trendi, ki so sicer prevladujoči v tem trenutku, v realnem času obrnejo. ČAS ZA IZDELAVO STRATEGIJ evropskih strukturnih skladov, ki so v bistvu napisani na kožo PROSTORSKEGA RAZVOJA tistim projektom, ki so prijazni okolju. Pred nami sta izdelavi strategij prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine, ki ju je v skladu s sprejetimi državnimi predpisi potrebno na lokalni ravni sprejeti do 20. julija 2007. Morda se na prvi pogled zazdi, da je še zelo veliko časa. Vendar ni tako. Glede na obseg materije, predvsem pa na pomen obeh aktov, je časa v bistvu že sedaj premalo, zlasti če želimo uveljaviti vse tisto, kar bi naj predstavljajo temelj vzdržnega prostorskega razvoja. Z omenjenima aktoma naj bi občina določila pravila za urejanje prostora, zlasti na področju načrtovanja prostorske poselitve, gospodarske infrastrukture in pri ohranjanju krajine. Nadomestili bodo sedanje prostorske plane, s katerimi so določena stavbna zemljišča in druga namembnost zemljišč. Z novimi akti bo podrobno razčlenjena namenska raba prostora in določanje lokacijskih pogojev za izgradnjo objektov v prostoru. Za sedanje stanje velja, da podobno kot v širši regiji tudi v občini ni homogenosti, kar zadeva razvojne možnosti v različnih delih občine, predvsem pa so premalo upoštevane naravne danosti na eni strani in možnost policentričnega razvoja na drugi strani. NAŠE PREDNOSTI Občina je prostorsko umeščena v del Prekmurja, ki ga ne križajo glavni transportne poti in vodi, kot so avtocesta, transportni daljnovodi, transportni plinovodi in druga infrastruktura, ki močno posega v okolje in krajino. Pri tem pa imamo tudi srečo, saj bo ta infrastruktura izgrajena zelo blizu meja naše občine z dobro možnostjo navezave naših lokalnih infrastrukturnih omrežij na te objekte. Tako bi naj bil dostop do pomurskega dela avtoceste na lokalni cesti Bogojina-Gančani, odcep plinovoda za naše območje bo v industrijski coni Mestne občine Murska Sobota, ki se stika s k.o. Noršinci, oba transportna električna daljnovoda pa bosta potekala tik ob katastrski meji Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci na eni strani in Sebeborci na drugi strani. Z naravnim bogastvom termomineralne vode, ki jo je že v tem trenutku možno koristiti na najmanj sedmih lokacijah na celotnem območju občine, iz vrtin v Moravskih Toplicah, Rimski Čardi, Mlajtincih, Vučji Gomili, Bukovnici, Središču in Filovcih, občina postaja turistični paradiž (raj). Priložnosti, povezanih s termomineralno vodo, pa je še veliko. Doslej jo izrabljamo predvsem za kopališke namene, v zelo majhnem obsegu za potrebe ogrevanja, torej energetike, še manj pa za potrebe zdravstva in z njim povezanih dejavnosti. Zato bo potrebno veliko pozornosti nameniti raznovrstni izrabi termomineralne vode, predvsem za energetske potrebe - pri čemer ne mislim le na ogrevanje stanovanj in gospodarskih objektov, temveč tudi na izrabo v kmetijstvu in pri pridobivanju električne energije na tej podlagi. Večkratna uporaba termomineralne vode ni samo priložnost za gospodarski razvoj občine in širše regije, temveč tudi za koriščenje STRATEŠKI POMEN PITNE VODE Vendar pa vseh področij ne bo tako enostavno obdelati, saj so nekateri zelo pomembni resursi za nadaljnji razvoj celotnega območja v bistveno slabši kondiciji. V prvi vrsti mislim na našo podtalnico, na zdravo pitno vodo, ki v svetu postaja strateška surovina številka ena, daleč pred nafto in drugimi svetovnimi resursi. Že danes steklenica navadne vode stane polovico cene enake količine bencina. To razmerje pa se bo v zelo kratkem času, ne glede na okoliščine, povezane s svetovno proizvodnjo nafte in s tem povezanimi kriznimi žarišči, močno nagnilo v prid vode (seveda govorim o rasti cen). Da bi zavarovali vsaj tisto, kar imamo, je nujno, da se začnemo vsi skupaj tega zelo hitro zavedati. Zato bo ena od prednostnih nalog novih prostorskih aktov povezana z ohranitvijo zdrave podtalnice oziroma z revitalizacijo obstoječih vodonosnikov. Škode, ki je bila storjena z melioracijskimi sistemi, predvsem v ravninskem delu naše občine, ne bo mogoče popraviti v naslednjih petdesetih letih, saj vemo, da je tok podtalnice pri nas zaradi ilovnate strukture zemlje izjemno počasen. Svetovna proizvodnja hrane narašča prek vseh meja, zato je nesmiselno vztrajati pri intenzivni izrabi kmetijskih površin, saj ta zahteva agrarne pristope, ki so okolju neprijazni. Priložnosti sicer kmetijske pokrajine so gotovo v drugačnem organiziranju, predvsem pa v pridelavi proizvodov višje cenovne vrednosti, pri čemer se spet vrnemo k ekologiji in biološki pridelavi hrane. Prostorsko strategijo razvoja občine, katere sestavni del je tudi prostorski red, bomo z usposobljenimi institucijami začeli pripravljati v zelo kratkem času, pri čemer vas, drage občanke in občani, že sedaj pozivam, da s svojimi predlogi, mnenji in pripombami prispevate k temu, da bodo sprejete rešitve dobre in najboljše v prvi vrsti za ljudi in seveda naše okolje. NA KRIŽIŠČU POTI IN DUHOVNIH TOKOV Ob vsem tem pa ne bi bilo slabo, da se jasno zavedamo svojega geografskega položaja, ki nas umešča v centralno območje med Ljubljano, Zagrebom, Budimpešto in Dunajem, med prestolnicami, ki se ponašajo s pomembno kulturnozgodovinsko tradicijo, kar se odlično preslikava v materialni in duhovni kulturi našega območja. Na svoj način ga ponazarjajo umetnostnozgodovinski spomeniki izjemnih vrednosti, kot so rotunda v Selu, marijanska gotska cerkev sv. Martina, Plečnikova cerkev v Bogojini in mnogi drugi, ki bodo ostali naše neizmerno bogastvo. Še posebej pomembno se mi zdi to poudariti sedaj, v mesecu, ko proslavljamo praznik kulture. Naj Vam, spoštovane občanke in občani, tudi ob tej priložnosti zaželim lep in kulturen vsakdan, pa čeprav je bil letošnji kulturni dan na dan pusta. Feri Cipot, župan LIPNICA A 17, februar 2005 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št 79/99, 124/2000, 79/01 in 30/02) ter 16. člena Statuta občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 22. 12. 2004 sprejel 712 Denarne kazni 24.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.000.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 147.100.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 101.000.000,00 720 Prihodki od prodaje opreme 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč 101.000.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije od domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 851.113.000,00 740 Transferni prihodki 851.113.000,00 - Prihodki in drugi prejemki krajevnih skupnosti 34.165.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 34.165.000,00 710 Udeležba na dobičku in drugi nedavčni prihodki 5.908.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 28.257.000,00 II. O d h o d k i - Odhodki in drugi izdatki proračuna ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2005 1. člen S tem Odlokom se ureja sestava, priprava in izvrševanje proračuna Občine Moravske Toplice, upravljanje s premoženjem občine, poroštva občine, upravljanje dolgov občine, računovodstvo in proračunski nadzor. Določbe tega odloka veljajo tudi za druge neposredne uporabnike sredstev občinskega proračuna in ožje dele občine - to so krajevne skupnosti (v nadaljevanju: KS). Ta odlok ureja tudi zadolževanje ter dajanje poroštev javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina. 2. člen Proračunska sredstva se uporabljajo za financiranje vseh izvirnih in prenesenih funkcij občine in delovanje njihovih organov pri izvajanju teh nalog, ki so opredeljene v ustavi in z zakoni oziroma občinskimi odloki. Pri trošenju oziroma porabi proračunskih sredstev so se vsi porabniki dolžni obnašati racionalno in gospodarno. V proračunu občine so izkazani vsi prejemki, ki pripadajo občini, vključno s prejemki ožjih delov občine - krajevnih skupnosti oziroma krajevnih odborov in vsi izdatki občine, vključno z izdatki ožjih delov občine - krajevnih skupnosti oziroma krajevnih odborov. Pregled prihodkov proračuna občine in njihova razporeditev po namenih sta sestavni del tega odloka. Sestavni del proračuna občine je tudi bilanca prihodkov in odhodkov, račun financiranja ter račun finančnih terjatev in naložb. Proračun občine sloni na proračunskih izhodiščih, ki so obvezni sestavni del proračuna občine. Sestavni del občinskega proračuna je tudi splošni del proračuna - odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe in načrt razvojnih programov občine. 3. člen VIŠINA PRORAČUNA Z odlokom o proračunu občine Moravske Toplice za leto 2005 so predvideni: Prihodki 1.593.457.000,00 - prihodki za pokrivanje primerne porabe v višini - prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov - namenski in drugi prihodki v višini - prihodki KS iz naslova samoprispevka in drugi viri KS v višini Izdatki - za javno upravo - za obrambo (civilno zaščito) - za javni red in varnost (protipožarna varnost) - za gospodarske dejavnosti - za varstvo okolja - za stanovanjsko dejavnost in prostorski razvoj - za zdravstvo - za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij, združenj, društev - za izobraževanje - za socialno varnost Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 430 TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam Drugi domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi Odhodki in drugi izdatki krajevnih skupnosti 681.712.000. 00 455.000. 000.00 422.580.000. 00 34.165.000. 00 1.593.457.000,00 198.593.000. 00 2.654.000,00 15.743.000. 00 479.201.000. 00 289.321.000. 00 137.998.000. 00 11.260.000. 00 51.455.000. 00 334.106.000. 00 73.126.000. 00 40 402 403 41 412 42 420 A/ BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. P x i h o d k i 1.548.857.000,00 - Prihodki in drugi prejemki proračuna 1.514.692.000,00 70 DAVČNI PRIHODKI 396.510.000,00 700 Davki na dohodek in dobiček 230.789.000,00 703 Davki na premoženje 63.469.000,00 704 Domači davki na blago in storitve 102.252.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 166.069.000,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 11.248.000,00 711 Takse in pristojbine 3.697.000,00 TEKOČI ODHODKI Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti TEKOČI TRANSFERI Transferi neprofitnim organizacijam INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev III. SALDO bilance prihodkov in odhodkov B/ RAČUN FINANCIRANJA IV. Zadolževanje 50 ZADOLŽEVANJE 500 Najem kreditov V. Odplačila dolga 55 ODPLAČILA KREDITOV 550 Odplačila dolga VI. NETO zadolževanje C/ RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB VB. Prejeta vračila danih posojil in pro kapitalskih deležev 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil VIII. Dana posojila in povečanje kapitalsk 44 DANA POSOJILA 440 Dana posojila IX. Prejeta minus dana posojila + Globalna višina prihodkov in odhodkov, opredeljenih v spreminja z rebalansom letnega plana. Z rebalansom girajo tudi izhodišča proračuna. .564.672.000,00 530.507.000,00 245.118.000. 00 54.595.000. 00 8.876.000. 00 163.428.000. 00 9.225.000. 00 8.994.000. 00 362.870.000. 00 13.471.000. 00 230.272.000. 00 44.463.000. 00 74.664.000. 00 877.956.000. 00 877.956.000. 00 44.563.000. 00 44.563.000. 00 34.165.000,00 21.415.000. 00 21.265.000. 00 150.000,00 3.300.000. 00 3.300.000. 00 9.450.000. 00 9.450.000. 00 - 15.815.000,00 LIPNICA 40.000. 000.00 40.000. 000.00 25.000. 000.00 25.000. 000.00 + 15.000.000,00 daj a 4.600.000. 00 4.600.000. 00 ih deležev 3.785.000. 00 3.785.000. 00 815.000. 00 tem členu, se plana se kori- 17. februar 2005 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 V okviru proračunskih izdatkov se oblikuje obvezna rezerva občine v višini 3.320.000,00 SIT. Ta sredstva se uporabljajo in razporejajo v skladu z 49. členom Zakona o javnih financah in statutom občine. 4. člen Uporabniki proračuna lahko izvršujejo svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim bila zagotovljena v občinskem proračunu za posamezno proračunsko leto in ne smejo prevzemati obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva v proračunu. Sredstva proračuna se praviloma delijo enakomerno čez vse leto. Med izvajanjem proračuna lahko župan zaradi nižjih prilivov od načrtovanih zniža mesečno porabo do višine, ki jo omogočajo dejanski prihodki. V tem primeru so prioritetni tisti uporabniki proračuna, ki imajo znotraj porabe tudi zagotavljanje sredstev za plače zaposlenih. 5. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan je pooblaščen: • da odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve, • da odloča o prerazporeditvi porabe sredstev znotraj proračunskih postavk, če gre za porabo do višine 1 mio SIT v okviru temeljne porabe proračuna oziroma 5 mio SIT v okviru investicijske porabe proračuna in odloča o razporejanju sredstev za že začete investicije, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjih proračunskih letih v okviru sprejetega načrta razvojnih programov občine, • da odloča o porabi nerazporejenih sredstev na postavkah znotraj posameznih segmentov za namene, ki so povezani z isto vsebino in jih prej ni bilo možno predvideti, • da odloča o vlogah za sponzoriranje in donacije različnih prireditev do višine 350.000 SIT po vlogi znotraj možnosti, ki jih dovoljuje proračunski namen oziroma tekoča proračunska rezerva, • da odloča o pridobitvi oz. odtujitvi premoženja občine v skladu s statutom občine, • da daje soglasje k sklenitvi pravnega posla krajevne skupnosti oziroma krajevnega odbora, ki presega 250.000 SIT, • da odloča o izdaji soglasij in poroštev za najem posojila javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina, • sklepa pravne posle zamenjave kmetijskih in stavbnih zemljišč v lasti občine pod pogojem, da se vrednost občinskega premoženja ne znižuje, • sklepa poroštvene pogodbe v skladu z aktom, ki ga sprejema občinski svet. 6. člen Finančna služba občine je zadolžena za: • sprotno spremljanje poslovanja in tekoče evidentiranje vseh poslovnih dogodkov, • pripravo analiz, medletnih ter končnih realizacij proračuna, • za pripravo odloka o zaključnem računu proračuna za preteklo leto, premoženjsko bilanco občine ter poročila za potrebe statistike finančnih računov v skladu z roki, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti, • za pomoč KS, zavodom, zvezam in drugim uporabnikom proračuna pri pripravi finančnih načrtov, sprotno evidentiranje poslovnih dogodkov in pravočasno pripravo zaključnih poročil, • za izvajanje nadzora nad porabo sredstev vseh proračunskih porabnikov v skladu s sprejetim planom in opredeljenimi nameni, • za izvrševanje nakazil in izplačil iz proračuna v skladu z veljavno zakonodajo. 7. člen Občinska uprava občine je zadolžena za upravljanje z občinskim premoženjem v duhu dobrega gospodarja ter spremlja in nadzira upravljanje s premoženjem KS. Občinska uprava, zadolžena za investicije, katerih investitor je občina oziroma KS, je dolžna spoštovati določila zakona o javnih naročilih in le-te izvajati v skladu s tem zakonom. 8. člen Da bi župan, občinski svet, nadzorni svet in finančna služba občine lahko vključili potrebe posameznih porabnikov proračuna v tekoče financiranje in opravljali ustrezni nadzor, so le-ti dolžni v roku do konca oktobra tekočega leta za naslednje leto poslati ustrezne finančne načrte z obrazloženimi postavkami. V kolikor posamezni uporabnik teh načrtov ne predloži pravočasno, se mu zagotovijo za naslednje leto le sredstva v višini porabe preteklega leta, brez sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje. 9. člen Uporabniki proračuna morajo pri oddaji izvajalskih del in nabavi blaga spoštovati zakon o javnih naročilih s podzakonskimi predpisi in zakon o izvrševanju proračuna. Amortizacijska sredstva se pri proračunskih porabnikih formirajo in trošijo v skladu s proračunskimi izhodišči Občine Moravske Toplice za posamezno proračunsko leto. Za začetek izvajanja vseh investicij v občini in v KS morajo predhodno biti zagotovljena finančna sredstva oziroma zaprta finančna konstrukcija, ki je potrjena s strani župana občine. Za pogodbe in druga naročila proračunskih uporabnikov, ki nimajo tega soglasja, občina ne prevzema nobenih obveznosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Krajevne skupnosti naročajo blago in storitve le ob sopodpisu naročila s strani računovodje občinske uprave, računovodstvo pa vodi evidenco naročil KS. Za izvrševanje finančnega načrta KS so odgovorni predsedniki svetov KS oziroma predsedniki krajevnih odborov. Knjigovodska opravila za KS in administrativno tehnična opravila za organe KS opravlja Občinska uprava, v okviru katere se izvaja tudi knjigovodstvo za zavode in javne gospodarske družbe, katerih ustanovitelj je občina. 10. člen Če se po sprejemu proračuna občine za tekoče leto sprejme odlok ali sklep občinskega sveta, na podlagi katerega nastopijo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prihodkov ali zadolžitev oziroma z istočasnim zmanjšanjem drugih postavk proračuna. V proračunu tekočega leta se najprej zagotovijo sredstva za pokrivanje že nastalih obveznosti iz prejšnjih let in odplačilo najetih kreditov v skladu z njihovim načrtom odplačevanja. 11. člen Pogodbe, ki zahtevajo prenos plačilnih obveznosti v prihodnje proračunsko leto, se lahko sklepajo le za namene, ki imajo že planirana določena sredstva v proračunu tekočega leta ali je za njihovo vključitev sprejet ustrezen sklep ali stališče občinskega sveta ali so sestavni del sprejetega razvojnega programa občine. 12. člen Občinsko premoženje je po tem odloku finančno in stvarno premoženje v lasti občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, kapitalske naložbe, ovrednoteno premoženje v lasti občine, ki ga upravljajo javni zavodi, in terjatve. Kapitalske naložbe so deleži v gospodarskih družbah in javnih podjetjih. Stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine. Premoženje javnih zavodov v lasti občine se v njihovi bilanci vodi kot obveznost do občine oziroma kot sredstva, prejeta v upravljanje. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno, vendar ima pri tem prednostno pravico pobota s premoženjem KS. Občina ne odgovarja za obveznosti društev in zvez na področju občine. 13. člen Vsak proračunski porabnik je dolžan opravljati notranji nadzor nad porabo in namenskostjo sredstev. Nadzor nad izvajanjem proračuna občine, finančnih načrtov krajevnih skupnosti, zavodov in zvez, ki so ustanovljena na občinski ravni, izvaja nadzorni odbor občine. Ta je dolžan opraviti vsakoletni nadzor nad proračunsko porabo in vsaj vsako drugo leto nad porabo in trošenjem sredstev ostalih proračunskih porabnikov in o opravljenem nadzoru tekoče poročati Občinskemu svetu. Občina ima v skladu z zakonom pogodbenega izvajalca notranjega nadzora proračuna in porabnikov proračuna, ki tekoče spremlja izvajanje proračuna in o ugotovitvah poroča županu. 14. člen Do sprejetja akta o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Občine Moravske Toplice opravlja dela, povezana s stavbnimi zemljišči, župan in o tem sproti obvešča občinski svet 15. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja od 01. 01. 2005. Številka: 403-02/04-7 Moravske Toplice, dne 22. december 2004 Župan Občine Moravske Toplice Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon.. L r. LIPNICA 2. 17. februar 2005 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 PRIHODKI PRORAČUNA Prorač. postavka KONTC • Pod-konto NAMEN ZR 2003 Predvidena realizacija 2004 PRORAČUN 2005 INDEKS INDEKS 7:5 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A. Prihodki za pokrivanje primerne porabe 618.035.889,62 649.909.000,00 681.712.000,00 110 105 VI Prihodki po 21. členu zakona 20.745.828,21 18.447.000,00 13.783.000,00 66 75 01. 703 7032 Davek na dediščine in darila 915.118,62 593.000,00 851.000,00 93 144 02. 704 7044 Davek na dobitke od iger na srečo 9.164.677,95 3.380.000,00 669.000,00 7 20 03. 703 7033 Davek na promet nepremičnin 8.000.309,00 11.579.000,00 8.566.000,00 107 74 04. 711 7111 Upravne takse 2.665.722,64 2.895.000,00 3.697.000,00 139 128 VII Prihodki po 22. členu zakona 46.235.003,78 24.956.000,00 25.995.000,00 56 104 05. 710 7103 Davek od premoženja 856.183,00 1.074.000,00 1.098.000,00 128 102 06. 703 7030 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 22.000.933,55 23.083.000,00 24.052.000,00 109 104 07. 704 7047 Pristojbine za gozdne ceste 648.442,71 789.000,00 821.000,00 127 104 08. 704 7047 Turistična taksa 16.989.913,92 0,00 0,00 0 0 09. 704 7047 Požarna taksa 2.772.830,00 0,00 0,00 0 0 10. 712 7120 Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo 47.118,00 10.000,00 24.000,00 51 240 11. 710 7103 Koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo 2.919.582,60 0,00 0,00 0 0 Vlil Drugi prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo 6.804.015,57 6.858.000,00 7.132.000,00 105 104 12. 704 7047 Komunalna taksa (taksa za obremenjevanje vode) 6.804.015,57 6.858.000,00 7.132.000,00 105 104 viv. 700 Prihodki po 23. členu 204.083.042,06 224.068.000,00 230.789.000,00 113 103 16. 7000 Dohodnina 204.083.042,06 224.068.000,00 230.789.000,00 113 103 16.01. 7000 Davek od osebnih prejemkov 181297.835,44 199.403.000,00 205.385.000,00 113 103 16.02. 7000 Davek od pogodbenih del 3.618.873,01 3.762.000,00 3.875.000,00 107 103 16.03. 7000 Davek od dohodkov iz nagrad 625.404,44 781.000,00 804.000,00 129 103 16.04. 7000 Davek iz kmetijstva 47.829,41 25.000,00 26.000,00 54 104 16.05. 7000 Davek iz dejavnosti (dobička) 7.713.796,93 8.837.000,00 9.102.000,00 118 103 16.06. 7000 Davek od dobička iz kapitala 3.428.189,65 3.642.000,00 3.751.000,00 109 103 16.07. 7000 Davek od dohodkov iz premoženja 1.839.698,86 2.227.000,00 2.294.000,00 125 103 16.08. 7000 Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic 4.15925228 4.414.000,00 4.546.000,00 109 103 16.09. 7000 Zamudne obresti od dohodnine 1252.162,04 977.000,00 1.006.000,00 80 103 vv. 740 7400 Finančna izravnava 340.168.000,00 375.580.000,00 404.013.000,00 119 108 17. 7400 Finančna izravnava 340.168.000,00 375.580.000,00 404.013.000,00 119 108 B. Prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov 137.757.491,22 369.345.000,00 455.000.000,00 330 123 18. 500 5001 Najeti krediti za izgradnjo infrastrukture 0,00 250.000.000,00 0,00 0 0 18.01. 5001 Najeti krediti za poplačilo kreditov pri EKO skladu za kan. in čist. naprave 0,00 250.000.000,00 0,00 0 0 19. 740 Sredstva na podlagi javnih razpisov 137.757.491,22 119.345.000,00 455.000.000,00 330 381 19.01. 740 7400 Urejanje gospodarskih con 185.000.000,00 0 0 7400 - sredstva za razširitev ČN Lukačevci in komunalne ureditve ZN 125.000.000,00 0 0 7400 - razširitev rastlinjakov 60.000.000,00 0 0 19.02. Sredstva za ureditev ceste v Središču 60.000.000,00 0 0 740 7400 - nepovratna sredstva 20.000.000,00 0 0 500 5003 - kredit za cesto 40.000.000,00 0 0 19.03. 740 7400 Druga sredstva iz naslova javnih razpisov 0,00 119.345.000,00 210.000.000,00 0 176 7400 - sredstva za ureditev DOS Prosenjakovci za potrebe devetletke 5.825.000,00 60.000.000,00 0 1030 7400 - sredstva za ureditev OŠ Fokovci za potrebe devetletke 10231.000,00 25.000.000,00 0 244 7400 - sredstva za digitalizacijo prostorskih planov 1.400.000,00 0,00 0 0 7400 - sredstva PHARE za projekt »Skupni ekonomski prostor« 10.000.000,00 0,00 0 0 7400 - vodovod Selo-Fokovci - nadaljevanje 45232.000,00 35.000.000,00 0 77 7400 - vodovod Čikečka vas - nadaljevanje 0,00 20.000.000,00 0 0 7400 - sredstva za komasacijo 46.657.000,00 60.000.000,00 0 129 7400 - sredstva za ambulanto v Prosenjakovcih 10.000.000,00 0 0 C. Namenski in drugi prihodki proračuna 202.545.498,40 407.015.800,00 422.580.000,00 209 104 20. 740 Namenski prihodki 66.563.987,30 172.185.000,00 35.200.000,00 53 20 20.01. 7400 Prihodki za dvojezičnost MNS in občine 27.000.000,00 28.400.000,00 31.500.000,00 117 111 20.02. 7400 Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest 967.192,00 500.000,00 600.000,00 62 120 20.03. Stanovanjski prihodki 6.665245,30 3.970.000,00 3.100.000,00 47 78 750 7500 - sredstva od anuitet 6.094.669,80 3.500.000,00 2.600.000,00 43 74 710 7103 - najemnine 149.079,00 270.000,00 300.000,00 201 111 710 7102 - obresti 421.496,50 200.000,00 200.000,00 47 100 A LIPNICA 17. februar 2005 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 Prorač. postavka KONTO Pod-konto NAMEN ZR 2003 Predvidena realizacija 2004 PRORAČUN 2005 INDEKS INDEKS 7:5 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 20.04. 740 7400 Projekt Rimska Čarda iz leta 2002 5.535.000.00 0,00 0,00 0 0 20.06. 740 7400 Prispevek MNZ za vodovod Prosenjakovci 0.00 36.315.000,00 0,00 0 0 20.07. 740 7400 Nadaljevanje projekta Rimska Čarda 26.396.550.00 0,00 0,00 0 0 20.08. 740 7400 Panonski zdraviliščno-turistični park Moravske Toplice 22.000.000,00 0,00 0 0 20.09. 722 7221 Menjava zemljišč 20.000.000,00 0,00 0 0 20.10. 710 7103 Namenski prihodki od najemnin in zakupnin 61.000.000,00 0,00 0 0 21. Drugi namenski prihodki 135.981.511,10 234.830.800,00 387.380.000,00 285 165 21.01. Sredstva krajanov za sofinanciranje komunalnih objektov 30.624.306.73 42.755.000,00 15.000.000.00 49 35 714 7141 kanalizacija Tešanovci 40.000,00 200.000,00 100.000,00 250 50 714 7141 kanalizacija Mlajtinci 110.000,00 900.000,00 320.000,00 291 36 714 7141 kanalizacija Lukačevci 45.000,00 100.000,00 0,00 0 0 714 7141 kanalizacija Ivanci 408.837,00 700.000,00 100.000,00 24 14 730 7301 sredstva KS Martjanci 1.329.984,49 2.000.000,00 0,00 0 0 730 7301 sredstva za cesto Ratkovci - krajevna skupnost 267.998,24 1.000.000,00 1.000.000,00 373 100 714 7141 kanalizacija Bogojina - občani 4.122.090,00 6.000.000,00 5.000.000,00 121 83 730 7301 Kanalizacija Bogojina - sredstva KS 15.000.000,00 5.000.000,00 0 33 730 7301 sredstva za cesto Selo 500.000,00 0,00 0,00 0 0 714 7141 sredstva za vodovod Selo 6.640.000,00 2.400.000,00 500.000,00 8 21 714 7141 Sredstva za vodovod Fokovci 2.620.000,00 700.000,00 390.000,00 15 56 ostala sredstva KS za ceste in druge objekte v naseljih 14.540.397,00 13.755.000,00 2.590.000,00 18 19 714 7141 cesta Fokovci 854.800,00 1.800.000,00 200.000,00 23 11 714 7141 ceste Andrejci 1.781.500,00 700.000,00 240.000,00 13 34 714 7141 ceste Suhi Vrh 251.500,00 500.000,00 200.000,00 80 40 714 7141 ceste Ivanovci 70.366,00 400.000,00 400.000,00 568 100 714 7141 cesta Središče 14.332,00 0,00 0,00 0 0 714 7141 cesta Vučja Gomila 200.800,00 700.000,00 400.000,00 199 57 714 7141 pločniki Noršinci 3.809.000,00 1.000.000,00 200.000,00 5 20 714 7141 pločniki Mlajtinci 3.060.000,00 600.000,00 50.000,00 2 8 714 7141 pločniki Lukačevci 1.540.000,00 200.000,00 100.000,00 6 50 714 7141 vodovod Motvarjevci 2.380.000,00 3.000.000,00 200.000,00 8 7 714 7141 vodovod Pordašinci 340.000,00 400.000,00 200.000,00 59 50 714 7141 cesta Krnci 238.099,00 600.000,00 200.000,00 84 33 714 7141 cesta Kančevci 3.000.000,00 200.000,00 0 7 714 7141 sredstva za mrliško vežico Fokovci 600.000,00 0,00 0 0 730 7301 sofinanciranje avtobusnega postajališča v Prosenjakovcih 255.000,00 0,00 0 0 21.02. 714 7141 Komunalni prispevek 15.695.422,30 70.000.000,00 130.000.000,00 828 186 21.03. 704 7047 Turistična taksa 33.875226.00 50.000.000,00 60.000.000,00 177 120 21.04. Drugi nedavčni prihodki proračuna 14.927.946,83 12.307.000,00 11.050.000,00 74 90 21.04.01.710 7102 obresti 1.877.727,00 2.000.000,00 1.500.000,00 80 75 21.04.02.750 7500 vračila subvencij in garancij 3.870.329,08 1.700.000,00 2.000.000,00 52 118 21.04.04.714 7141 drugi nedavčni prihodki 2.369.556,35 2.000.000,00 2.100.000,00 89 105 21.04.05.714 7141 sredstva za sofinanciranje javnih del 184.964,00 0,00 0,00 0 0 21.04.06.713 7130 Prihodki uprave 3.977.709,50 3.700.000,00 4.000.000,00 101 108 21.04.07.710 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku 1.389.050,31 1.507.000,00 0,00 0 0 21.04.08.710 7103 Prihodki od najemnin in zakupnin 1258.610,59 1.400.000,00 1.450.000,00 115 104 21.05. 710 Prihodki od koncesijskih dajatev 2.742.502,69 6250.000,00 6.700.000,00 244 107 21.05.01. 7103 za dimnikarske storitve 870.563,69 800.000,00 1.000.000,00 115 125 21.05.02. 7103 za posebne igre na srečo 3.150.000,00 3.300.000,00 0 105 21.05.03. 7103 za rudarske pravice 1.871.939,00 2.300.000,00 2.400.000,00 128 104 21.06. 704 7047 Taksa za obremenjevanje vode 15.601.882,15 12.717.000,00 17.868.000,00 115 141 21.07. 704 7047 Taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov 7.851207,31 10.000.000,00 11.000.000,00 140 110 21.08. 704 7047 Ostale komunalne takse - reklamne table 1.591204,00 1.900.000,00 2.000.000,00 126 105 21.09. 722 7221 Prihodki od prodaje stvarnega premoženja - zemljišč 2.695.673,00 0,00 100.000.000.00 3710 0 21.10. 703 7030 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 10.376.140,09 21221.800,00 30.000.000,00 289 141 21.11. 730 7301 Namenski prihodki za sofinanciranje spomenika M. Kuzmiču 1.960.000,00 0,00 0 0 21.12. 722 7222 Prihodki od prodaje nematerialnega premoženja 1.000.000,00 0,00 0 0 21.13. 722 7221 Prihodki od prodaje zemljišč 500.000,00 1.000.000,00 0 200 21.14. 730 7301 Sofinanciranje vodohrama Vučja Gomila 600.000,00 0,00 0 0 21.15. 730 7300 Donatorski prispevki 600.000,00 0,00 0 0 17. februar 2005 UPNICA _L PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 Prorač. postavka KONTO Pod- konto NAMEN ZR 2003 Predvidena realizacija 2004 PRORAČUN 2005 INDEKS INDEKS 7:5 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 21.16. 720 7202 Prihodki od prodajo opreme 20.000,00 0,00 0 0 21.17. 704 7047 Pozama taksa 3.000.000,00 2.762.000,00 0 92 Skupaj prihodki proračuna in zadolževanje (A+B+C) 958.338.879,24 1.426.269.800,00 1.559.292.000,00 163 109 D. Preneseni presežek iz preteklih let - proračun 21.095.750,76 25.167.000,00 0,00 0 0 SKUPAJ SREDSTVA proračuna 979.434.630,00 1.451.436.800,00 1.559.292.000,00 159 107 22. 714 Prihodki krajevnih skupnosti 70.847.129,52 51.170.000,00 34.165.000,00 48 67 22.01. 7141 KS Andrejci 411.908,81 450.000,00 100.000,00 24 22 22.02. 7141 KS Bogojina 12.502.989,32 5200.000,00 2300.000,00 18 44 22.03. 7141 KS Filovci 8224.553,08 9.500.000,00 8.500.000,00 103 89 22.04. 7141 KS Ivanovci 966.79520 800.000,00 200.000,00 21 25 22.05. 7141 KS Krnci 554.895,48 520.000,00 100.000,00 18 19 22.06. 7141 KS Martjanci 16.078.034,42 9.000.000,00 4.185.000,00 26 47 22.07. 7141 KS Moravske Toplice 711.944,89 1.500.000,00 1.010.000,00 142 67 22.08. 7141 KS Motvarjevci 1.094.587,64 600.000,00 150.000,00 14 25 22.09. 7141 KS Noršinci 3.697369,65 4.000.000,00 1.400.000,00 38 35 22.10. 7141 KS Prosenjakovci 6.017.41322 6.700.000,00 5250.000,00 87 78 22.11. 7141 KS Ratkovci 4.120.366,51 2.800.000,00 1300.000,00 32 46 22.12. 7141 KS Sebeborci 3.177.72526 2.000.000,00 1.500.000,00 47 75 22.13. 7141 KS Selo-Fokovci 7342.065,80 4.300.000,00 1.470.000,00 20 34 22.14. 7141 KS Tešanovci 5.946.480,14 3.800.000,00 6.700.000,00 113 176 23. Preneseni presežek iz preteklih let - krajevne skupnosti 38.925.021,67 40.568.000,00 0,00 0 0 SKUPAJ sredstva krajevnih skupnosti 109.772.151,19 91.738.000,00 34.165.000,00 31 37 SKUPAJ VSA SREDSTVA 1.089.206.781,19 1.543.174.800,00 1.593.457.000,00 146 103 ODHODKI PRORAČUNA Prorač. postavka KONTO i Pod-konto NAMEN PRORAČUN 2003 Predvidena realizacija 2004 PRORAČUN INDEKS 2005 7:5 INDEKS 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 01. JAVNA UPRAVA 157.940.287,05 440.418.800,00 191.248.000,00 121 43 01.01. Stroški župana in občinskih organov 17.732.956,48 19.888.800,00 21.545.000,00 121 108 01.01.01. Stroški dela župana 9.300.847,80 9.765.800,00 10.115.000,00 109 104 01.01.01.01. 400 - bruto plače in stroški dela 7.584.468,80 7.838.800,00 8.165.000,00 108 104 4000 - plače in dodatki 7.180.960,80 7.400.000,00 7.700.000,00 107 104 4001 - regres za letni dopust 132.170,00 138.800,00 145.000,00 110 104 4002 - povračila in nadomestila 271338,00 300.000,00 320.000,00 118 107 01.01.01.02. 401 - prispevki delodajalcev za socialno varnost 1.156.221,60 1.207.000,00 1.250.000,00 108 104 4010 - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 635.562,50 663.000,00 687.000,00 108 104 4011 - prispevki za zdravstveno zavarovanje 509.169,00 532.000,00 550.000,00 108 103 4012 - prispevki za zaposlovanje 4309,00 4.500,00 5.000,00 116 111 4013 - prispevki za starševsko varstvo 7.181,10 7.500,00 8.000,00 111 107 01.01.01.03. 402 - izdatki za blago in storitve 560.157,40 580.000,00 600.000,00 107 103 4028 - davek na izplačane plače 560.157,40 580.000,00 600.000,00 107 103 01.01.01.04. 401 4015 - dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje po zakonu 0,00 140.000,00 100.000,00 0 71 01.01.02. Povračila stroškov neprofesionalnih funkcionarjev občinskega sveta in organov 8.432.108,68 10.123.000,00 11.430.000,00 136 113 01.01.02.02. 402 - izdatki za blago in storitve 8.432.108,68 10.123.000,00 11.430.000,00 136 113 4029 - nadomestilo podžupanu 65437229 900.000,00 1.000.000,00 153 111 4029 - sejnine članom občinskega sveta ter odborov in komisij 4.496.559,56 5.186.000,00 6.093.000,00 136 117 4020 - stroški uradnih objav 668.91723 625.000,00 750.000,00 112 120 4020 - reprezentanca in pogostitve 1.466204,34 1.730.000,00 1.820.000,00 124 105 4020 - drugi splošni material in storitve 25822026 312.000,00 327.000,00 127 105 4024 - dnevnice za službena potovanja 85383,00 280.000,00 295.000,00 346 105 4024 - stroški prevoza za službena potovanja 686.035,00 880.000,00 925.000,00 135 105 4024 - dmgi izdatki za službena potovanja 61.908,00 105.000,00 110.000,00 178 105 4029 - kotizacije in stroški posvetov 54.509,00 105.000,00 110.000,00 202 105 01.02. Delovanje uprave 57.756.583,83 70.986.000,00 76.163.000,00 132 107 01.02.01. Sredstva za plače, skupno porabo in drugi stroški dela 42.316.168,91 51.186.000,00 56.256.000,00 133 110 01.02.01.01. 400 - bruto plače in stroški dela 35.587.184,40 42.098.000,00 46.430.000,00 130 110 4000 - plače in dodatki 30.721.047,00 36.500.000,00 40.135.000,00 131 110 10 LIPNICA 17, februar 2005 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 n Prorač. postavka KONTO Pod-konto NAMEN PRORAČUN 2003 Predvidena realizacija 2004 PRORAČUN INDEKS 2005 7:5 INDEKS 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4001 - regres za letni dopust 1.453.870,00 1388.000,00 1.595.000,00 110 115 4002 - povračila in nadomestila 2.931.643,00 3.500.000,00 3.800.000,00 130 109 4003 - sredstva za delovno uspešnost 357.572,40 510.000,00 640.000,00 179 125 4004 - nadurno delo 67.698,00 200.000,00 100.000,00 148 50 4009 - drugi izdatki zaposlenim - jubilejne nagrade 55354,00 0,00 160.000,00 289 0 01.02.01.02. 401 - prispevki delodajalcev za socialno varnost 4.999.967,30 5.958.000,00 6.626.000,00 133 111 4010 - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2.748.429,60 3300.000,00 3.650.000,00 133 111 4011 - prispevki za zdravstveno zavarovanje 2201.848,40 2.600.000,00 2.910.000,00 132 112 4012 - prispevki za zaposlovanje 18.633,50 22.000,00 25.000,00 134 114 4013 - prispevki za starševsko varstvo 31.055,80 36.000,00 41.000,00 132 114 01.02.01.03. 402 - izdatki za blago in storitve 1.729.017,21 2.000.000,00 2.300.000,00 133 115 4028 - davek na izplačane plače 1.729.01721 2.000.000,00 2.300.000,00 133 115 01.02.01.04. 4015 - kolektivno pokojninsko zavarovanje 0,00 1.130.000,00 900.000,00 0 80 01.02.02. Materialni stroški uprave 15.440.414,92 19.800.000,00 19.907.000,00 129 101 01.02.02.01. 402 - izdatki za blago in storitve 15.440.414,92 19.800.000,00 19.907.000,00 129 101 4020 - pisarniški in splošni material in storitve 7.544.419,71 8.700.000,00 8.961.000,00 119 103 4021 - posebni material in storitve 0,00 100.000,00 103.000,00 0 103 4022 - energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 4.512.091,76 6.500.000,00 6208.000,00 138 96 4023 - prevozni stroški in storitve 444.844,19 1.000.000,00 1.030.000,00 232 103 4024 - izdatki za službena potovanja 201319,00 300.000,00 309.000,00 153 103 4025 - tekoče vzdrževnje 955317,89 1200.000,00 1236.000,00 129 103 4029 - drugi operativni odhodki 1.782.422,37 2.000.000,00 2.060.000,00 116 103 01.03. Sredstva za obnovo opreme in objektov uprave 4.712.271,71 7.300.000,00 8.000.000,00 170 110 01.03.01. Tekoče vzdrževanje opreme in objektov 3.489.702,94 1.300.000,00 4.000.000,00 115 308 01.03.01.01. 402 4025 - tekoče vzdrževanje opreme in objektov 600.000,00 3.000.000,00 0 500 01.03.01.02. 402 4023 - storitve povezane z vzdrževanjem in popravilom vozil 700.000,00 1.000.000,00 0 143 01.03.02. 420 4202 Nakup opreme, investicijska vlaganja 1.222.568,77 6.000.000,00 4.000.000,00 327 67 01.04. Sredstva za delovanje krajevnih in vaških skupnosti - funkcionala 3.004.701,00 3.148.000,00 3.318.000,00 110 105 01.04.01. 413 4130 Tekoči transferi ožjim delom lokalnih skupnosti -funkcionalna dejavnost 3.004.701,00 3.148.000,00 3.318.000,00 110 105 01.05. Sofinanciranje objektov KS in društev 5.922.965,16 6.297.000,00 6.635.000,00 112 105 01.05.01. 402 4025 Tekoče obnove in vzdrževanja objektov v KS in društvih 5.922.965,16 6.297.000,00 6.635.000,00 112 105 01.06. Namenska poraba in tekoča proračunska rezervacija 5.397.800,45 9.400.000,00 12.362.000,00 229 132 01.06.01. Splošna proračunska rezervacija 2.268.069,08 3.440.000,00 5.984.000,00 264 174 01.06.01.01. 402 4020 - splošni material in storitve-prispevki za druge storitve in prireditve 492.504,00 300.000,00 310.000,00 63 103 01.06.01.02. 409 4090 - tekoča proračunska rezervacija 1.775.565,08 3.140.000,00 5.674.000,00 320 181 - tekoča proračunska rezervacija 1.775.565,08 1.740.000,00 5.674.000,00 0 326 - stroški ob vstopu v EU 1.400.000,00 0,00 0 0 01.06.02. 402 4029 Stroški DURS, izterjave in provizij 1.132.493,20 1.500.000,00 1.550.000,00 137 103 01.06.03. Urejanje premoženja 615.174,84 3.060.000,00 3.270.000,00 532 107 01.06.03.01. 402 4025 - vzdrževanje premoženja 311.056,09 2.000.000,00 2.100.000,00 675 105 01.06.03.02. 411 4119 - transferi posameznikom 53.768,00 60.000,00 70.000,00 130 117 01.06.03.03. 402 4029 - operativni odhodki povezani z urejanjem premoženja (notarji, cenitve) 250350,75 1.000.000,00 1.100.000,00 439 110 01.06.04. 402 4020 Stroški ob občinskem prazniku 1.382.063,33 1.400.000,00 1.558.000,00 113 111 01.07. Odplačila kreditov, plačila obresti ter stroškov zadolževanja 33.971.513,88 283.605.000,00 31.725.000,00 93 11 01.07.01. 550 5503 Odplačila glavnice 22.872.125,36 22.700.000,00 25.000.000,00 109 110 01.07.02. 402 4029 Bančni stroški povezani z zadolževanjem 4.904.935,02 4.805.000,00 0,00 0 0 01.07.03. 403 4033 Plačila obresti 6.194.453,50 6.100.000,00 6.725.000,00 109 110 01.07.04. 550 5503 Odplačilo celotnega kredita EKO 250.000.000,00 0 0 01.08. Sredstva za delovanje MNSS in občine 29.441.494,54 39.794.000,00 31.500.000,00 107 79 01.08.01. Sredstva za dejavnost MNSS 8.589.844,17 14.200.000,00 15.750.000,00 183 111 01.08.01.01. 412 4120 - sredstva za narodnostne potrebe naselij in društev 830.894,00 6.000.000,00 6.500.000,00 782 108 01.08.01.02. 412 4120 - sredstva za delovanja sveta MNSS 1.942.935,00 2.100.000,00 2300.000,00 118 110 01.08.01.03. 420 4204 - sredstva za investicijske potrebe 5.816.015,17 6.100.000,00 6.950.000,00 119 114 01.08.02. Sredstva za dejavnost narodnosti - občina 7.016.650,37 14.200.000,00 15.750.000,00 224 111 01.08.02.01. 402 4020 - tekoči odhodki za potrebe dvojezičnega poslovanja 538.820,02 1.800.000,00 2.000.000,00 371 111 01.08.02.02. 420 4204 - sredstva za investicije 5.032330,35 11200.000,00 13.750.000,00 273 123 01.08.02.03. 431 4310 - investicijski transferi 1.445.500,00 1200.000,00 0 0 LIPNICA AL 17. februar 2005 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 Prorač. KONTO > Pod- NAMEN PRORAČUN Predvidena PRORAČUN INDEKS INDEKS postavka konto 2003 realizacija 2004 2005 7:5 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 01.08.03. 420 4204 Sredstva iz preteklih let 13.835.000,00 11.394.000,00 0,00 0 0 02. OBRAMBA (CIVILNA ZAŠČITA) 204.216,16 1.230.000,00 2.654.000,00 1300 216 02.01. Sredstva za potrebe zaščite in reševanja 204.216,16 1.230.000,00 2.654.000,00 1300 216 02.01.01. 402 Dejavnost zaščite in reševanja 100.000,00 730.000,00 1.327.000,00 1327 182 02.01.01.01. 4020 - splošni material in storitve 100.000,00 730.000,00 1.327.000,00 1327 182 02.01.02. 420 4202 Nabava opreme 104.216,16 500.000,00 1.327.000,00 1273 265 03. JAVNI RED IN VARNOST (PROTIPOŽARNA VARNOST) 16.196.590,18 11.996.000,00 13.943.000,00 86 116 03.01. Sredstva požarne varnosti po programu 16.196.590,18 11.996.000,00 13.943.000,00 86 116 03.01.01. Sredstva za dejavnost društev v okviru OGZ 13.421.578,71 8.996.000,00 11.181.000,00 83 124 03.01.01.01. 412 4120 - sredstva za pokrivanje obveznosti iz leta 2002 3200.000.00 0,00 0,00 0 0 03.01.01.02. 412 4120 - sredstva za dejavnost društev v okviru OGZ in delovanje OGZ 6.852.042.31 8.996.000,00 11.181.000,00 163 124 03.01.01.03. 431 4310 - nakup opreme - vozila 3.369.536.40 0,00 0,00 0 0 03.01.02. Sredstva požarnega sklada 2.775.011,47 3.000.000,00 2.762.000,00 100 92 03.01.02.01. 412 4120 - tekoči transferi društvom 2.775.011,47 1260.000,00 2.762.000,00 100 219 03.01.02.02. 430 4302 - investicijski transferi društvom 0,00 1.740.000,00 0,00 0 0 04. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 342.581.558,27 386.357.000,00 463.291.000,00 135 120 042. Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 18.876.109,13 152.011.000,00 141.771.000,00 751 93 042.01. Sredstva za pospeševanje kmetijstva po programu 10.802.410,43 12.537.000,00 13.271.000,00 123 106 042.01.01. 410 4102 - kompleksne subvencije v kmetijstvu 6.775.707,50 10.037.000,00 10.621.000,00 157 106 042.01.02. 420 4204 - obnova vasi - vodovod 2.000.000,00 0,00 0,00 0 0 042.01.03. 402 4020 - tekoči odhodki na področju kmetijstva 858.062,81 1.000.000,00 1.050.000,00 122 105 042.01.04. 402 4020 - stroški oskrbe zapuščenih psov 1.168.640,12 1.500.000,00 1.600.000,00 137 107 042.02. Izdelava rastlinjakov in predelovalnega obrata za vrtnarstvo 8.073.698,70 92.817.000,00 68.500.000,00 848 74 042.02.01. Odplačilo obveznosti za izgradnjo rastlinjakov 8.073.698,70 80.000.000,00 68.500.000,00 848 86 042.02.01.01. 420 4204 - odplačilo obveznosti za izgradnjo rastlinjakov 4.000.000.00 4.000.000,00 6.000.000,00 150 150 042.02.01.02. 403 4031 - plačilo obresti 4.073.698.70 3300.000,00 2.500.000,00 61 76 042.02.01.03. 420 4204 - povečanje vrednosti premoženja vloženega v objekt rastlinjak 72.700.000,00 0,00 0 0 042.02.01.04. 420 4204 - razširitev rastlinjakov - Grede 60.000.000,00 0 0 042.02.03. Projekt »Skupni ekonomski prostor« 0,00 12.817.000,00 0,00 0 0 042.02.03.01. - Projekt »Skupni ekonomski prostor« 2004 10.000.000,00 0,00 0 0 402 4020 - splošne storitve povezane z projektom 4.400.000,00 0,00 0 0 402 4029 - operativni odhodki projekta 2.500.000,00 0,00 0 0 420 4202 - nakup opreme 1.100.000,00 0,00 0 0 420 4208 - študije o izvedljivosti projektov novih ekonomskih možnosti 2.000.000,00 0,00 0 0 042.02.03.02. - Projekt»Skupni ekonomski prostor« - sredstva iz leta 2003 2.817.000,00 0,00 0 0 402 4020 - splošne storitve povezane s projektom 2.817.000,00 0,00 0 0 042.03. 420 4204 Komasacije 0,00 46.657.000,00 60.000.000,00 0 129 045. Promet (cestni promet) 213.717.276,93 121.048.000,00 150.885.000,00 71 125 045.01. 402 Investicijsko vzdrževanje cest 54.341.486,94 58.800.000,00 60.885.000,00 112 104 045.01.01. 4025 - Vzdrževanje in posodobitev lokalnih cest 41.944.700,00 45.400.000,00 46.985.000,00 112 103 045.01.02. 4025 - Vzdrževanje in posodobitev javnih poti 12.396.786,94 13.400.000,00 13.900.000,00 112 104 045.02. 420 Obnove krajevnih cest, pločnikov po programu 159.375.789,99 62.248.000,00 90.000.000,00 56 145 045.02.01. 4204 - Sredstva za izgradnjo lokalnih cest po programu 135295.000,00 045.02.02. - Obnova cest po programu 24.080.789,99 62248.000,00 90.000.000,00 374 145 045.02.02.01. 420 4204 - obnova cest 61.000.000,00 87.000.000,00 0 143 045.02.02.02. 420 4208 - dokumentacija za ceste 1248.000,00 3.000.000,00 0 240 047. Druge gospodarske dejavnosti (turizem, gostinstvo) 101.178.395,09 101.460.000,00 154.000.000,00 152 152 047.01. Sredstva za razvoj turizma 7.799.613,16 12.100.000,00 18.000.000,00 231 149 047.01.01. 413 4133 - Sredstva za dejavnost TIC 3.000.000,00 3.500.000,00 4.000.000,00 133 114 047.01.02. 402 4020 - Promocija turistične dejavnosti 1.956.793,98 1.500.000,00 3200.000,00 164 213 047.01.03. 402 4025 - Urejanje objektov na področju turizma 1.162.819,18 5.000.000,00 8.000.000,00 688 160 047.01.04. - Dejavnost turističnih društev 1.680.000,00 2.100.000,00 2.800.000,00 167 133 047.01.04.01. 412 4120 - dejavnosti turističnih društev po programu 130.000,00 500.000,00 1.000.000,00 769 200 047.01.04.02. 412 4120 - sofinanciranje dejavnosti PTZ 600.000,00 600.000,00 700.000,00 117 117 047.01.04.03. 402 4020 - sofinanciranje turističnih programov in projektov 950.000.00 1.000.000,00 1.100.000,00 116 110 047.02. 420 Investicije na področju turizma 93.378.781,93 46.530.000,00 36.000.000,00 39 77 047.02.01. 4204 - Kolesarska steza M. Toplice. Tešanovci, Marjanci 13245.480,41 36.000.000,00 17.000.000,00 128 47 R LIPNICA 17. februar 2005 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 Prorač. KONTO Pod- NAMEN PRORAČUN Predvidena PRORAČUN INDEKS INDEKS postavka konto 2003 realizacija 2004 2005 7:5 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 047.02.02. 4204 - Ureditev javnih poti v Moravskih Toplicah 0.00 5.500.000,00 0,00 0 0 047.02.03. - Projekt Rimska Čarda 80.133.301,52 5.030.000,00 0,00 0 0 047.02.03.01. 420 4208 - projekt Rimska Čarda stroški 37.049.180,73 0,00 0,00 0 0 047.02.03.02. 420 4206 - nakup zemljišč za projekt Rimska Čarda 43.084.120,79 0,00 0,00 0 0 047.02.03.03. 420 4208 - projekt Rimska Čarda sredstva iz leta 2003 2.880.000,00 0,00 0 0 047.02.03.04. 441 4415 - ustanovitveni kapital 1.050.000,00 0,00 0 0 047.02.03.05. 402 - tekoči odhodki povezani s projektom 1.100.000,00 0,00 0 0 4020 - splošni material in storitve (objave, razpisi in drugi stroški) 700.000,00 0,00 0 0 4029 - drugi operativni odhodki (stroški notarjev, cenilcev...) 400.000,00 0,00 0 0 047.02.04. 420 4204 - Oprema gospodarskih con Močvar 19.000.000,00 0 0 047.03. 420 Panonski - zdraviliščno turistični park 42.830.000,00 100.000.000,00 0 233 047.03.01. 4208 - Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč Rimska Čarda 31230.000,00 0,00 0 0 047.03.02. 4204 - Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč Moravske Toplice, Martjanci, Tešanovci 047.03.03. 4206 - Nakup zemljišč in drugih nepremičnin 11.600.000,00 100.000.000,00 0 862 049. Ostale gospodarske dejavnosti (drobno gospodarstvo, vzdrževanje ulic, zelenic, parkov in drugo) 8.809.777,12 11.838.000,00 16.635.000,00 189 141 049.01. 410 Sredstva za razvoj obrti in podjetništva po programu 2.993.653,39 3,427.000,00 6.635.000,00 222 194 049.01.01. 4102 - subvencioniranje obrestnih mer 316.880,00 0,00 300.000,00 95 0 049.01.02. 4100 - sofinanciranje dejavnosti Sinergije 1.328.427,00 1.950.000,00 2.050.000,00 154 105 049.01.03. 4100 - sofinanciranje dejavnosti RRA Mura 381.679,39 477.000,00 500.000,00 131 105 049.01.04. 4400 - subvencioniranje razvoja obrti in podjetništva 966.667,00 1.000.000,00 3.785.000.00 392 379 049.02. 402 Vzdrževanje komunalnih objektov v turističnih naseljih 2.406.622,41 4.650.000,00 6.000.000,00 249 129 049.02.01. 4022 - električna energija v Moravskih Toplicah 1.163.576,01 1250.000,00 1.320.000,00 113 106 049.02.02. 4022 - odvoz smeti v turističnem naselju M. Toplice 169368,63 200.000,00 210.000,00 124 105 049.02.03. 4025 - vzdrževanje drugih objektov v Moravskih Toplicah 1.073.677,77 3200.000,00 4.470.000,00 416 140 049.03. 4025 Vzdrževanje in urejanje komunalnih objektov v KS 3.409.501,32 3.761.000,00 4.000.000,00 117 106 049.02.01. 402 4025 - vzdrževanje in urejanje komunalnih objektov v KS 1.489.409,76 3.000.000,00 3200.000,00 215 107 049.02.02. 420 4204 - individualni priklopi na kanalizacijska omrežja 1.920.091,56 761.000,00 800.000,00 42 105 05. VARSTVO OKOLJA 89.035.121,02 86.307.000,00 287.436.000,00 323 333 051. Zbiranje in ravnanje z odpadki 19.420.042,04 28.707.000,00 28.436.000,00 146 99 051.01. 402 Zakup prostora za kosovne in nevarne odpadke ter sanacija odlagališč 5.844.863,98 5.500.000,00 6.636.000,00 114 121 4020 - splošni material in storitve povezane s sanacijo divjih odlagališč 1.000.000,00 1.000.000,00 0 100 4022 - komunalne storitve - odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov 4.500.000,00 5.636.000,00 0 125 051.02. Izgradnja odlagališča Puconci 13.575.178,06 23.207.000,00 21.800.000,00 161 94 051.02.01. 402 4020 - splošni material in storitve - provizija za pobiranje takse 346.377,79 500.000,00 800.000,00 231 160 051.02.02. 402 4029 - plačila bančnih provizij 30.052,86 0,00 0,00 0 0 051.02.03. 420 4203 - nakup osnovnih sredstev - kontejnerja za kosovne odpadke 385.971,64 0,00 0,00 0 0 051.02.04. 420 4204 - ureditev platoja za postavitev kontejneija-novogradnja 234.436,62 0,00 0,00 0 0 051.02.05. 430 - izgradnja zbirno sortirnega centra Puconci 12.578.339,15 22.707.000,00 21.000.000,00 167 92 051.02.05.01. - delež občine pri sofinanciranju izgradnje ZSC Puconci 3.345.082,00 11200.000,00 10.000.000,00 299 89 4020 - delež stroškov storitev delovne sile v ZSC 600.000,00 700.000,00 0 117 4301 - delež investicijskih sredstev za izgradnjo ZSC Puconci 10.600.000,00 9.300.000,00 0 88 051.02.05.02. 4301 - namenska sredstva iz naslova takse za obremenjevanje okolja i 7.851206,84 10.000.000,00 11.000.000,00 140 110 051.02.05.03. 4301 - namenska sredstva iz naslova dobička JKP Saubermacher 1.382.050,31 1.507.000,00 0,00 0 0 052. Ravnanje z odpadno vodo 69.615.078,98 57.600.000,00 259.000.000,00 372 450 052.02. Izgradnja kanalizacij in čistilnih naprav 66.207.122,23 50.500.000,00 251.000.000,00 379 497 052.02.01. 420 4204 - čistilna naprava Bogojina 51.418.201,60 0,00 0,00 0 0 052.02.02. - kanalizacija Bogojina 10.071.985,33 50.500.000,00 37.000.000,00 367 73 052.02.02.01. 402 4029 - stroški notarjev 73.078,00 0,00 0,00 0 0 052.02.02.02. - izgradnja kanalizacije Bogojina-novogradnja 9.983.333,33 48.593.000,00 36.500.000,00 366 75 402 4020 - stroški objav razpisov 100.000,00 0,00 0 0 420 4204 - novogradnja kanalizacije Bogojina 48.493.000,00 36.500.000,00 0 75 052.02.02.03. 420 4208 - strokovni nadzor 15.574,00 300.000,00 500.000,00 3210 167 17. februar 2005 LIPNICA PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 Prorač. KONTO Pod-postavka konto NAMEN PRORAČUN 2003 Predvidena realizacija 2004 PRORAČUN INDEKS 1 2005 7:5 INDEKS 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 052.02.02.04. 420 4204 - sredstva za kanalizacijo Bogojina iz leta 2003 1.607.000,00 0,00 0 0 052.02.03. 420 4204 - kanalizacija Moravske Toplice-Lukačevci-plačilo pogodbenih obresti 4.716.935,30 0,00 0,00 0 0 052.02.04. 420 4204 - Oprema gospodarskih con-razširitev ČN Lukačevci 204.000.000,00 052.02.05. 420 4208 - Stroški priprave prostorskega reda občine in strategije občine 10.000.000,00 052.99 420 4208 Projekti in dokumentacija 3.407.956,75 7.100.000,00 8.000.000,00 235 113 06. STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ 42.052.165,47 178.826.000,00 132.773.000,00 316 74 061. Stanovanjska dejavnost 6.012.955,73 10.439.000,00 3.100.000,00 52 30 061.01.. 413 4132 Sredstva za slovenski odškodninski sklad 428.248,00 350.000,00 400.000,00 93 114 061.02. 413 4132 Sredstva za stanovanjski sklad Slovenije 918.347,00 700.000,00 800.000,00 87 114 061.03. 420 4200 Namenska poraba za nakup in ureditev stanovanj 3.205.279,93 2.920.000,00 1.900.000,00 59 65 061.04. 420 4200 Namenska sredstva iz preteklih let za stanovanjsko izgradnjo 1.461.080,80 6.469.000,00 0,00 0 0 062. Dejavnost na področju prostorskega načrtovanja in razvoja 6.402.340,64 1.817.000,00 2.403.000,00 38 132 062.01. Digitalizacija prostorskih načrtov 6.326.336,53 750.000,00 1.000.000,00 16 133 062.01.01. 402 4020 - splošni material in storitve 95.840,00 150.000,00 200.000,00 209 133 062.01.02. 402 4026 - najem strežnika 335.440,00 600.000,00 800.000,00 238 133 062.01.03. 420 4208 - stroški digitalizacije prostorskih načrtov 5.895.056,53 0,00 0,00 0 0 062.99. 420 4208 Sredstva za razvojne programe, projekte in dokumentacijo 76.004,11 1.067.000,00 1.403.000,00 1846 131 063. Oskrba z vodo 26.185.868,08 162.070.000,00 122.626.000,00 468 76 063.01. Ureditev vodovodni zajetij 16.944.084,20 153.920.000,00 114.000.000,00 673 74 063.01.01. 420 4204 - Vodovod Prosenjakovci 2.079279,15 0,00 0,00 0 0 063.01.02. - Vodovod Motvarjevci, Pordašinci, Čikečka vas 12.849.710,55 49.600.000,00 0,00 0 0 063.01.02.01. 402 4020 - splošni material in storitve-stroški javnega razpisa 54.377,22 0,00 0,00 0 063.01.02.02. 420 4204 - izgradnja vodovoda Motvaijevci, Pordašinci 12.795.333,33 48.900.000,00 0 0 063.01.02.03. 420 4208 - stroški nadzora 700.000,00 0 063.01.03. - Vodovod Selo - Fokovci 104320.000,00 48.000.000,00 0 46 063.01.03.01. 402 4020 - splošni material in storitve (objave razpisa) 20.000,00 0 0 063.01.03.02. 402 4029 - drugi operativni odhodki (stroški overitev, notarjev in drugo) 300.000,00 0 0 063.01.03.03. 420 4204 - novogradnja vodovoda Selo-Fokovci 104.000.000,00 48.000.000,00 0 46 063.01.04. 420 4206 - Nakup zemljišča za vodno zajetje Mlajtinci 2.015.094,50 0,00 0,00 0 0 063.01.05. 420 4204 - Vodovod Čikečka vas 36.000.000,00 0 0 063.01.06. 420 4204 - Vodovod na ravninskem delu 0,00 30.000.000,00 0 0 063.99. Projekti, dokumentacija in drugi stroški 9.241.783,88 8.150.000,00 8.626.000,00 93 106 063.99.01. 402 4021 - stroški posebnih storitev - analiz vode 400.000,00 500.000,00 0 125 063.99.02. 402 4022 - energija za črpališča 200.000,00 300.000,00 0 150 063.99.03. 420 4208 - študije, projektna dokumentacija 7.550.000,00 7.826.000,00 0 104 064. 402 Cestna razsvetljava 3.451.001,02 4.500.000,00 4.644.000,00 135 103 064.01. 4022 Javna razsvetljava - električna energija 3.451.001,02 4.500.000,00 4.644.000,00 135 103 07. ZDRAVSTVO 1.043.397,36 1.752.000,00 11.260.000,00 1079 643 076. Tekoči odhodki in transferi (mrliško ogledna služba in druge zdravstvene storitve) 1.043.397,36 1.752.000,00 11.260.000,00 1079 643 076.01. 413 4133 Mrliškoogledna služba 1.043.397,66 1.500.000,00 1.260.000,00 121 84 076.02. 420 4200 Zdravstvena postaja Prosenjakovci 0,00 0,00 10.000.000,00 0 0 076.03. 430 4303 Sofinanciranje postavitve terminala ZZZS v Martjancih 252.000,00 0,00 0 0 08. REKREACIJA, KULTURA IN DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, ZDRUŽENJ, DRUŠTEV IN DRUGIH INSTITUCIJ 32.180.979,58 42.683.000,00 49.555.000,00 0 116 081. Dejavnosti na področju športa in rekreacije 11.826.671,62 12.537.000,00 16.271.000,00 138 130 081.01. Sredstva za dejavnost na področju športa 8.815.350,62 9.403.000,00 9.953.000,00 113 106 081.01.01. - splošni material in storitve 209.000,00 350.000,00 367.000,00 176 105 402 4020 - stroški materaiala in storitev ob izboru športnika leta in drugih prireditvah 150.000,00 157.000,00 0 105 412 4120 - tekoči transferi neprof. organizacijam ob športnih prireditvah 200.000,00 210.000,00 0 105 081.01.02. 402 4020 - stroški javnega razpisa 46350,62 100.000,00 100.000,00 216 100 081.01.03. 412 4120 - sredstva za pokrivanje obveznosti OŠZ 1.400.000,00 0,00 0,00 0 0 081.01.04. 412 4120 - sredstva za dejavnosti športnih društev in zveze po razpisu 7.160.000,00 8.953.000,00 9.486.000,00 132 106 21 LIPNICA 17. februar 2005 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 Prorač. KONTO Pod-postavka konto NAMEN PRORAČUN 2003 Predvidena realizacija 2004 PRORAČUN INDEKS 2005 7:5 INDEKS 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 081.02. 431 4310 Investicijsko vzdrževanje športnih objektov po razpisu in programu 3.011.321,00 3.134.000,00 6.318.000,00 210 202 082. Kulturne dejavosti 12.587.637,12 21.415.000,00 23.887.000,00 190 112 082.01. Sredstva za dejavnost na področju kulture 10.783.879,16 14.440.000,00 18.579.000,00 172 129 082.01.01. 412 4120 - dejavnost kulturnih društev po programu-razpisu 1.003.192,82 1.700.000,00 1.935.000,00 193 114 082.01.02. 402 4020 - razstave 0,00 0,00 210.000,00 0 0 082.01.03. 402 4020 - likovne kolonije 184.462,15 300.000,00 320.000,00 173 107 082.01.04. 402 4020 - lončarska delavnica 0,00 370.000,00 470.000,00 0 127 082.01.05. 412 4120 - Košičev teden kuture 540.000,00 570.000,00 600.000,00 111 105 082.01.06. 413 4133 - sofinanciranje stroškov bibliobusa 350.000,00 370.000,00 390.000,00 111 105 082.01.07. 413 4133 - nakup knjižničnega gradiva 550.000,00 580.000,00 610.000,00 111 105 082.01.08. 402 4020 - sredstva namenjena za kulturne prireditve in drugi stroški 1.799.307,19 2.050.000,00 1.800.000,00 100 88 082.01.09. 413 4133 - sredstva za dejavnost PISK 6356.917,00 8.500.000,00 11.944.000,00 188 141 - redna dejavnost PISK 0,00 8.000.000,00 11394.000,00 0 142 - javna dela PISK 0,00 500.000,00 550.000,00 0 110 082.01.10. 4133 4133 - sredstva za delovanje ART-centra 300.000,00 082.02. 431 4310 Sredstva za inv. vzdrževanje objektov na področju kulture po programu 1.803.757,96 6.975.000,00 5.308.000,00 294 76 082.02.01. 4310 - sofinanciranje nabave orgel v Bogojini 0,00 3.000.000,00 2.000.000,00 0 67 082.02.02. 4310 - obnova zvonika Rotunda-Selo 0,00 822.000,00 0 0 082.02.03. 4310 - postavitev spomenika Miklošu Kuzmiču 0,00 2.870.000,00 0 0 082.02.04. 4310 - obnova zvonika v Lončarovcih 1.500.000,00 082.02.05. 4310 - druga vzdrževalna dela na objektih s področja kulture 0,00 283.000,00 1.808.000,00 0 639 083. Dejavnost radia in televizije ter založništva 3.893.637,84 3.811.000,00 4.379.000,00 0 115 083.01. 402 Izdaja informativnega lista Lipnica 3.540.227,84 3.395.000,00 3.722.000,00 105 110 083.01.01. 4020 - založniške in tiskarske storitve 2.183.015,50 2.045.000,00 2302.000,00 105 113 083.01.02. 4022 - poštnina in kurirske storitve - raznos Lipnice 496.83734 400.000,00 420.000,00 85 105 083.01.03. 4029 - plačila avtorskih del in stroški uredniškega odbora 860375,00 950.000,00 1.000.000,00 116 105 083.02. 402 4020 Informiranje preko drugih časopisov ter radijskih in TV postaj 353.410,00 416.000,00 657.000,00 0 158 084. 412 Dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih institucij 3.873.033,00 4.920.000,00 5.018.000,00 130 102 084.01. 412 412 Sredstva za dejavnosti društev 2.727.715,00 3.120.000,00 3.318.000,00 122 106 084.01.01. 4120 - sredstva za dejavnost društev v skladu s programom 1265.560,00 1.560.000,00 1.659.000,00 131 106 084.01.01.01. 4120 - Rdeči križ območno združenje Murska Sobota 345.000,00 358.000,00 381.000,00 110 106 084.01.01.02. 4120 - Društvo gluhih in naglušnih 95.000,00 100.000,00 106.000,00 112 106 084.01.01.03. 4120 - Društvo slepih in slabovidnih 95.000,00 100.000,00 106.000,00 112 106 084.01.01.04. 4120 - Društvo paraplegikov 95.000,00 100.000,00 106.000,00 112 106 084.01.01.05. 4120 - Zveza organizacij za tehnično kulturo 323.560,00 339.000,00 361.000,00 112 106 084.01.01.06. 4120 - Medobčinsko društvo invalidov 51.000,00 53.000,00 56.000,00 110 106 084.01.01.07. 4120 - Združenje multiple skleroze 51.000,00 53.000,00 56.000,00 110 106 084.01.01.08. 4120 - Druga društva v skladu s programom 210.000,00 457.000,00 487.000,00 232 106 084.01.02. 4120 - sredstva za društva na podlagi posameznih vlog 1.462.155,00 1.560.000,00 1.659.000,00 113 106 084.02. 412 Druge javne potrebe - sredstva za politične stranke 1.145.318,00 1.800.000,00 1.700.000,00 148 94 09. IZOBRAŽEVANJE 217.992.040,81 235.757.000,00 334.106.000,00 153 142 090. Predšolska vzgoja 124.705.153,57 140.700.000,00 150.310.000,00 121 107 090.01. 411 Sredstva za delovanje vrtcev 124.075.153,57 138.500.000,00 148.000.000,00 119 107 090.01.01. 4119 - Sredstva za vrtec Moravske Toplice 107.109273,67 114.500.000,00 122.000.000,00 114 107 090.01.02 4119 - Sredstva za pokrivanje razlike v ekonomski ceni vrtcev v drugih občinah 16.965.879,90 24.000.000,00 26.000.000,00 153 108 090.02. 430 4303 Investicijsko vzdrževanje in oprema vrtcev 630.000,00 2.200.000,00 2.310.000,00 367 105 091. Osnovnošolsko izobraževanje 91.712.887,24 90.572.000,00 180.255.000,00 197 199 091.01. 413 Sredstva za materialne stroške šol 15.972.030,03 15.438.000,00 16.608.000,00 104 108 091.01.01. 4133 - Osnovna šola Bogojina 5.518.758,81 5.976.000,00 6.747.000,00 122 113 091.01.02. 4133 - Osnovna šola Fokovci 6.130.512,41 4.482.000,00 4.671.000,00 76 104 - pokrivanje obveznosti za leto 2002 2.200.000,00 - materialni stroški 2003 3.930.512,41 091.01.03 4133 - Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci 4.322.758,81 4.980.000,00 5.190.000,00 120 104 091.02. 413 Sredstva za plače za nadstandardne storitve šol z javnimi deli 5.364.726,68 4.200.000,00 4.150.000,00 77 99 091.02.01. 4133 - Osnovna šola Bogojina 1.176.824,11 1.200.000,00 1.300.000,00 110 108 091.02.02. 4133 - Osnovna šola Fokovci 1.808.770,24 1.500.000,00 1.400.000,00 77 93 091.02.03. 4133 - Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci 2.379.132,33 1.500.000,00 1.450.000,00 61 97 17. februar 2005 UPNICA Ji PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 Prorač. KONTO postavka i Pod-konto NAMEN PRORAČUN 2003 Predvidena realizacija 2004 PRORAČUN INDEKS INDEKS 2005 7:5 7:6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 091.03. Delovanje področje vzgoje in izobraževanja 38.670.937,74 44.200.000,00 49.170.000,00 127 111 091.03.01. 411 4119 - Prevozi šolskih otrok 37.062.399,96 41.200.000,00 45.530.000,00 123 111 091.03.02. - Razširjena dejavnost šol 1.608.537,78 3.000.000,00 3.640.000,00 226 121 091.03.02.01. 402 4020 - drugi splošni material in storitve 263.458,82 400.000,00 420.000,00 159 105 091.03.02.02. 402 - stroški SPV 688.320,10 800.000,00 840.000,00 122 105 4020 - drugi splošni material in storitve 518.361,00 580.000,00 600.000,00 116 103 4024 - stroški prevoza 17.707,00 60.000,00 70.000,00 395 117 4029 - nadomestila članom SPV 152252,10 160.000,00 170.000,00 112 106 091.03.02.03. 412 4120 - tekoči transferi neprofitnim organizacijam 328.000,00 315.000,00 330.000,00 101 105 091.03.02.04. 413 4133 - tekoči transferi v javne zavode 328.758,86 1.485.000,00 2.050.000,00 624 138 091.04. Investicijsko vzdrževanje šol 3.769.560,40 9.019.000,00 10.327.000,00 274 115 091.04.01. 430 4303 - dotacija za investicijsko vzdrževanje šol 979.844,00 2.705.000,00 3.098.000,00 316 115 091.04.02. - ureditev šol za potrebe devetletke 2.789.716,40 6314.000,00 7229.000,00 259 114 091.04.02.01. 420 4208 - urejanje dokumentacije 1.700.000,00 0 091.04.02.01. 430 4303 - investicijsko vlaganje v šole za potrebe devetletke 4.614.000,00 7229.000,00 0 157 091.05. 420 Investicije na področju osnovnega šolstva 27.935.632,39 17.715.000,00 100.000.000,00 358 564 091.05.01. 4204 - Osnovna šola Bogojina 13.443.171,41 9.190.000,00 0,00 0 0 091.05.02. 4204 - Osnovna šola Fokovci 8.511.344,74 8.525.000,00 40.000.000,00 470 469 091.05.03. 4204 - Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci 5.981.11624 0,00 60.000.000,00 1003 0 098. Ostale dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja 1.574.000,00 4.485.000,00 3.541.000,00 225 79 098.01. Sofinanciranje študijskih programov 1.574.000,00 2.985.000,00 3.541.000,00 225 119 098.01.01. 413 4133 - sofinanciranje dejavnosti izobraževanja odraslih preko LU 690.000,00 735.000,00 800.000,00 116 109 098.01.02. 413 4133 - sofinanciranje drugih izobraževalnih programov 84.000,00 250.000,00 270.000,00 321 108 098.01.03. 412 4120 - sofinanciranje izobraževanj-študijskih programov preko fundacije Znanje in drugih ustanov 800.000,00 2.000.000,00 2.471.000,00 309 124 098.02. 420 4208 Sofmanc. razvojnega projekta za Medicinsko fakulteto v Mariboru 1.500.000,00 0,00 0 0 10. SOCIALNA VARNOST 55.041.311,11 66.110.000,00 73.026.000,00 133 110 10.01. Sredstva za socialne transfere 52.036.311,11 62.880.000,00 64.706.000,00 124 103 10.01.01. 411 4119 Oskrbni stroški v socialnih zavodih 28.671.937,86 32.000.000,00 33.400.000,00 116 104 10.01.02. 411 4119 Začasne in enkratne denarne pomoči 545.000,00 1.680.000,00 1.762.000,00 323 105 10.01.03. 411 4119 Sofinanciranje tedna starejših občanov 1.238.329,00 1.440.000,00 1.510.000,00 122 105 10.01.04. 413 4133 Pogrebni stroški socialno ogroženih 321.161,25 700.000,00 734.000,00 229 105 10.01.05. 413 4131 Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov 13.251.760,00 19.000.000,00 19.000.000,00 143 100 10.01.06. 413 Sredstva za delovanje Centra za socialno delo 8.008.123,00 8.060.000,00 8.300.000,00 104 103 10.01.06.01. 4133 - izvajanje javnih del 1232.917,00 2.000.000,00 2.100.000,00 158 105 10.01.06.02. 4133 - pomoč družini na domu 3.760.584,00 3.000.000,00 5.600.000,00 149 187 10.01.06.03. 4133 - osebna pomoč 2.426.760,00 2.548.000,00 0,00 0 0 10.01.06.04. 4133 - program zdravstvenega zavarovanja 487.862,00 512.000,00 600.000,00 123 117 10.02. 409 4091 Proračunska rezerva 3.005.000,00 3.230.000,00 3.320.000,00 110 103 10.03. 420 4204 Ureditev bivalnih prostorov - reševanje socialnega problema v Sebeborcih 5.000.000,00 0 0 SKUPAJ PORABA PRORAČUNA 954.267.667,01 1.451.436.800,00 1.559.292.000,00 163 107 11. Poraba sredstev krajevnih skupnosti 69.203.219,36 91.738.000,00 34.165.000,00 49 37 11.01. KS Andrejci 315.540,29 3.241.000,00 100.000,00 32 3 11.02. KS Bogojina 13.677.791,36 20.903.000,00 2.300.000,00 17 11 11.03. KS Filovci 8.207.208,43 10.897.000,00 8.500.000,00 104 78 11.04. KS Ivanovci 693.359,63 1.465.000,00 200.000,00 29 14 11.05. KS Krnci 626.828,21 549.000,00 100.000,00 16 18 11.06. KS Martjanci 15.724.718,51 11.305.000,00 4.185.000,00 27 37 11.07. KS Moravske Toplice 700.846,96 1.813.000,00 1.010.000,00 144 56 11.08. KS Motvaijevci 1.223.054,45 1.712.000,00 150.000,00 12 9 11.09. KS Noršinci 5.462.616,77 4.224.000,00 1.400.000,00 26 33 11.10. KS Prosenjakovci 4.819.238,36 15.303.000,00 5.250.000,00 109 34 11.11. KS Ratkovci 2.867.056,45 6.829.000,00 1.300.000,00 45 19 11.12. KS Sebeborci 2.970.648,58 2.959.000,00 1.500.000,00 50 51 11.13. KS Selo-Fokovci 6.253.420,85 5.821.000,00 1.470.000,00 24 25 11.14. KS Tešanovci 5.660.890,51 4.717.000,00 6.700.000,00 118 142 SKUPAJ VSA PORABA PRORAČUNA 1.023.470.886,37 1.543.174.800,00 1.593.457.000,00 156 103 « LIPNICA 17. februar 2005 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2005 NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV Sestavni del proračuna občine je tudi načrt razvojnih programov za obdobje 2005-2007. Predstavlja odhodke za razvojne projekte v tem obdobju. Podoben dokument za obdobje 2004-2007 je Občinski svet sprejel že ob potrditvi občinskega proračuna za leto 2004. Ta je dopolnjen s podatki, ki opredeljujejo posamezne projekte v letu 2005. Zanje občina namenja 868,6 milijonov tolarjev, pri čemer računa tudi na sredstva iz javnih razpisov. V letih do 2007 (vključno z investicijami v letu 2004) načrt razvojnih programov predvideva investicije v vrednosti kar 3,118 milijarde tolarjev. VLAGANJA V LETU 2005 Področje Leto 2005 Izobraževanje in vzgoja 100.000.000,00 Kultura in šport 7.500.000,00 Zdravstvo 17.000.000,00 Uprava (MNSS in občinska uprava) 17.700.000,00 Komunalna infrastruktura 120.500.000,00 Prometna infrastruktura 104.000.000,00 Oprema stavbnih zemljišč 353.000.000,00 Stanovanjska gradnja 1.900.000,00 Varstvo okolja 21.000.000,00 Kmetijstvo 121.000.000,00 Sociala 5.000.000,00 SKUPAJ VSI PROJEKTI 868.600.000,00 IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA Vrednost investicij: 100 milijonov tolarjev Za dograditev prostorov in nabavo opreme za potrebe devetletke v OŠ Fokovci občina namenja 40 mio SIT, za potrebe DOS Prosenjakovci pa 60 mio SIT iz sredstev državnega proračuna. KULTURA IN ŠPORT Vrednost investicij: 7,5 mio SIT Investicijski program predvideva sofinanciranje renoviranja cerkve v Moravskih Toplicah (1 mio SIT) in nakupa orgel za Plečnikovo cerkev v Bogojini (2 mio SIT). 1,5 mio SIT je predvidenih za obnovo zvonika v Lončarovcih. Za vzdrževalna dela na športnih objektih proračun predvideva 3 mio SIT, sredstva pa bodo razdeljena na osnovi javnega razpisa. ZDRAVSTVO Vrednost investicij: 17 mio SIT (7 mio SIT iz občinskih in 10 mio državnih virov) Občinski proračun namenja 7 mio SIT za odkup prostorov zdravstvene postaje v Prosenjakovcih, pričakuje se tudi sofinanciranje države v višini 10 mio SIT. UPRAVA - MADŽARSKA NARODNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST (MNSS) IN OBČINSKA UPRAVA Vrednost investicij: 17,7 mio SIT Za potrebe Madžarske narodne samoupravne skupnosti (MNSS) se namenja 11,2 mio SIT za nakup opreme v novih prostorih v Prosenjakovcih, 2,5 mio SIT za ureditev centralne kurjave v domu v Motvarjevcih. 4 mio SIT je predvidenih za zamenjavo dotrajane računalniške opreme in drugih osnovnih sredstev občinske uprave. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Vrednost investicij: 120,5 mio SIT, od tega 80 mio SIT iz državnega proračuna Za vodovod Prosenjakovci - Selo - Fokovci je v letu 2005 namenjenih 48 mio SIT (skupna vrednost L, II. in III. faze do leta NAČRT DELOVNIH MEST Sestavni del proračuna je tudi načrt delovnih mest v občinski upravi za leto 2005. Ta ne načrtuje novih zaposlitev, naloge bo opravljalo 11 delavcev tako kot v letu 2004; toliko je tudi sistemiziranih delovnih mest, in sicer: Uradniško del. mesto na položaju - tajnik občine 1 Uradniška delovna mesta 5 Strokovna delovna mesta 3 Administrativna delovna mesta 1 Ostala strokovna tehnična delovna mesta 1 Župan je voljeni funkcionar občine. 2007 je 217,320 mio SIT). Proračun 2005 namenja še 36 mio SIT za vodovod Motvarjevci - Pordašinci - Čikečka vas in 36,5 mio SIT za nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Bogojini (investicija v skupni vrednosti 147 mio SIT bi naj bila zaključena v letu 2006). PROMETNA INFRASTRUKTURA Vrednost investicij: 104 mio SIT Predvideno je dokončanje kolesarske steze Moravske Toplice - Martjanci z mostom na Marijanskem potoku (17 mio SIT), za ureditev lokalnih in javnih poti v naseljih Moravske Toplice, Vučja Gomila, Andrejci, Fokovci, Tešanovci, Bogojina (15,5 mio SIT) ter lokalnih cest Noršinci, Mlajtinci, Lukačevci, Ratkovci, Središče, Tešanovci, Martjanci (70 mio SIT). 1,5 mio SIT se namenja za urejanje gozdnih cest OPREMA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Vrednost investicij: 353 mio SIT, predvideni delež države: 125 mio SIT Na območju Močvar in Podov v Moravskih Toplicah je predvideno opremljanje stavbnega zemljišča s kanalizacijo, cesto, pločniki in elektriko (ocenjena vrednost: 253 mio SIT). Zaradi preobremenjenosti in predvidene dodatne obremenitve je predvidena razširitev čistilne naprave Lukačevci za 2.500 enot. 100 mio SIT je predvidenih za nakup zemljišč na zazidalnih območjih občine in za potrebe menjav. STANOVANJSKA GRADNJA Vrednost investicij: 1,9 mio SIT Znesek se nameni za nakup stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu v Prosenjakovcih. VARSTVO OKOLJA Vrednost investicij: 21 mio SIT (občina: 10 mio SIT, država 11 mio SIT) Občina v proračunu zagotavlja sredstva za sofinanciranje zbirno-sor-tirnega centra v Puconcih, ki se pretežno financira iz evropskih sredstev. KMETIJSTVO Vrednost investicij: 121 mio SIT - skoraj v celoti iz državnih virov Za razširitev rastlinjakov Grede v Tešanovcih je v letu 2005 namenjenih 60 mio SIT, vse iz državnih virov, v projekt bo v treh letih (2005-2007) vloženih 160 mio SIT. Iz državnih virov se bodo financirale tudi komasacije na območjih k. o. Vučja Gomila, Berkovci, Ratkovci in Motvarjevci. Skupna ocenjena vrednost komasacij za obdobje 2004-2007 znaša blizu 300 mio SIT. Za agromelioracije se v letu 2005 namenja 1 mio SIT iz občinskega proračuna. SOCIALA Vrednost investicij: 5 mio SIT iz občinskega proračuna Za rešitev stanovanjskega problema občana je predvidena zasilna ureditev obstoječe stanovanjske hiše v Sebeborcih. LETNI PROGRAM PRODAJE OBČINSKEGA PREMOŽENJA Občina je dolžna izdelati tudi seznam stvarnega premoženja, ki ga namerava prodati v proračunskem letu. Za leto 2005 se predvideva prodaja občinskega premoženja v ocenjeni vrednosti 101 mio SIT. Vrednost premoženja, ki se predlaga v prodajo, bo ocenil cenilec, cena kmetijskih zemljišč se gibljejo od 3.500 do 11.000 SIT/ar, odvisno od lege, kulture, stanja zemljišča in drugih kriterijev. Seznam je dolg kar dve strani in obsega približno sto parcel različnih velikosti in kultur - za prodajo so tako predvidene njive, travniki, gozdovi, sadovnjaki, vinograd, stanovanjska hiša z dvoriščem, hiša z gospodarskim poslopjem in drugo v 15 katastrskih občinah. LIPNICA il 17. februar 2005 Povzetke vrivravil: Ludvik Sočič URADNE OBJAVE - RAZPIS Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 8. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/2002) - v nadaljevanju: pravilnik in Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2005 (Uradni list RS, št. 141/04) objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO PROGRAMOV ŠPORTA, KI SO V JAVNEM INTERESU TER ZA VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV IN JIH BO V LETU 2005 SOFINANCIRALA OBČINA MORAVSKE TOPLICE I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov na področju občine Moravske Toplice: - športna društva in športni klubi, ki imajo sedež v občini Moravske Toplice, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Moravske Toplice, - zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov: - registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu ter so splošno koristne in neprofitne. Višina sredstev razpisa za programe športa - 9.486.000,00 SIT Višina sredstev razpisa za vzdrževanje športnih objektov -3.318.000,00 SIT II. Za sofinanciranje v letu 2005 se lahko prijavijo naslednji programi: 1. Športna vzgoja otrok in mladine (1. točka 17. člena pravilnika) 2. Športna rekreacija (2. točka 17. člena pravilnika) 3. Kakovostni šport (3. točka 17. člena pravilnika) 4. Vrhunski šport (4. točka 17. člena pravilnika) 5. Šport invalidov (5. točka 17. člena pravilnika) 6. Izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra v športu (6. točka 17. člena pravilnika) 7. Športne prireditve v občini (8. točka 17. člena pravilnika) 8. Vzdrževanje športnih objektov (XII. poglavje pravilnika) 9. Prireditev ob podelitvi športnih priznanj za leto 2005 (XIV. poglavje pravilnika) III. Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/02), Letnim programom športa Občine Moravske Toplice za leto 2005 (v nadaljevanju: program) ter Nacionalnim programom športa RS (Uradni list RS, št 24/00). Razpisno dokumentacijo, podrobnejše podatke in pravilnik lahko dobite v tajništvu Občinske uprave Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3-1. nadstropje, soba 3 (telefon: 02/538 15 00). IV. Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji za programe pod točko II. (od 1. do 5., razen, kjer je v razpisni dokumentaciji določeno drugače) priložiti: 1. pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, za katere programe je sklenjena, 2. potrdilo o izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posamezne programe, v kolikor ni dostavil podatkov za register strokovnih delavcev na področju športa na Občino Moravske Toplice oziroma so v tem času nastale spremembe, 3. potrdilo o zagotovljenem prostoru za izvajanje programov (pogodba z upravljalcem objekta, iz katere je razvidno število ur in urnik najema objekta za posamezne programe, ali potrdilo o rezervaciji števila ur v posameznem objektu za posamezne programe za leto 2005), 4. v primeru, da je izvajalec hkrati tudi upravljalec objekta, v katerem izvaja redno vadbo, mora predložiti ustrezen i£ LIPNICA_______________________________________________________ sklep pristojnega organa o višini cene najema za člane in nečlane društva, 5. program dela za posamezne prijavljene programe, 6. seznam vadečih po prijavljenih skupinah (ime in priimek, naslov, leto rojstva), 7. seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi številkami na dan oddaje prijave po posameznih programih, 8. izvajalci rekreacijskih lig morajo predložiti propozicije tekmovanja, 9. podatke o članstvu na dan 31. 12. 2004, 10. izjava društva o pobiranju članarine, 11. zaključni račun za leto 2004 (bilanco stanja in bilanco uspeha), 12. vsebinski in finančni program dela društva za leto 2005. Za programe pod točko II. 8 morajo izvajalci k razpisni dokumentaciji priložiti: a) dokazilo o lastništvu, najemu ali upravljanju objekta, b) upravna dovoljenja za poseg v prostor. V. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: 1. Športna društva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofinanciranje rednih programov članov, morajo izvajati programe vsaj za dve mlajši starostni kategoriji (starostna kategorija mladincev in mlajši). VI. Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki: - bodo imeli vadbene skupine številčno zapolnjene, - dosegajo v isti športni panogi boljše rezultate, - pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo otrok in mladine, - pri izboru projektov za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: a) že pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor, b) delež lastnih sredstev, c) javni interes v športu. VII. Prijave, ki morajo vsebovati: - potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo, - priloge iz IV. točke tega razpisa, - ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji pošljite na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2005 - NE ODPIRAJ« najpozneje do 21. marca 2005. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure v tajništvu Občine Moravske Toplice. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavržene! VIII. Sredstva bodo lahko izvajalci na podlagi sklenjenih pogodb, črpali v proračunskem letu 2005 in sicer do 31. 12. 2005. Številka: 65/05-3 V Moravskih Toplicah, dne 31. 01. 2005 OBČINA MORAVSKE TOPLICE _______________________________________________________17, februar 2005 URADNE OBJAVE - RAZPIS Občina Moravske Toplice objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 in 22/00), 4. člena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih društev in kulturnih projektov iz proračuna Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/2002) in Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2005 (Uradni list RS, št. 141/04) JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV PROGRAMOV KULTURNIH DRUŠTEV IN KULTURNIH PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2005 SOFINANCIRALA OBČINA MORAVSKE TOPLICE 1. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: - dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe, - udeležba na območnih, medobmočnih, državnih srečanjih in mednarodnih prireditvah, - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, - kulturne prireditve in akcije, - drugi programi, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost. 2. Višina sredstev razpisa: - 1.935.000,00 SIT 3. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, zavodi, skladi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju kulture, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja in posamezni avtoiji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost ali predložijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Moravske Toplice, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, - da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, - da imajo društva urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, - da Občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. 4. Vsebina vloge: Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa v času uradnih ur v tajništvu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice. 5. Rok in način prijave. Pisne prijave na originalnih obrazcih morate poslati najkasneje do 21. marca 2005 na naslov Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis KULTURA 2005 - NE ODPIRAJ«. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za od- dajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure v tajništvu Občine Moravske Toplice. 6. Obravnava vlog'. Pravočasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na osnovi pogojev in meril za vrednotenje programov kulturnih društev in kulturnih projektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Občine Moravske Toplice. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Moravske Toplice sklenil pogodbe o sofinanciranju. 7. Informiranje kandidatov. Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice. Kontaktna oseba: Majda Lipič, telefon 02/538 15 06, vsak delovni dan od 8.00 do 13.00. Številka: 67/05-1 Moravske Toplice, 31. 01. 2005 OBČIM MORAVSKE TOPLICE PONOVITEV RAZPISA UREDNIŠKI ODBOR LIPNICE po dogovoru z županom razpisuje 1. Literarni natečaj za učence osnovnih šol na območju občine Moravske Toplice. K udeležbi vabimo vse mlade ustvaijalce, učence OŠ, s proznimi sestavki in pesmimi (vsaj 3 pesmice; proza naj ne presega 5.000 znakov). Tematika ni določena. Strokovna komisija v sestavi prof. Jože Vugrinec, Olga Gutman in Ludvik Sočič bo pri presoji upoštevala starostno stopnjo udeležencev in za knjižne nagrade predlagala dela v dveh starostnih skupinah: do petega razreda (vključno; do četrtega razreda osemletke) in od petega do osmega razreda osemletke. 2. Natečaj za najlepšo zgodbo iz živalskega sveta v sodelovanju z Veterinarskim inženiringom Nabergoj v Moravskih Toplicah (dolžina: največ 5.000 znakov, šteto s presledki). Dela z imenom ustvaijalke/ca, navedbo šole in razreda pošljite na naslov: Lipnica, Tajništvo Občine, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice ali na občinski naslov elektronske pošte z oznako »Literarni natečaj« do 20. aprila 2005. Nagrade bomo podelili junija 2005. 17. februar 2005 LIPNICA ii GASILSTVO Fokovci GASILSKI VETERANI SO SE SREČALI ŽE PETIČ V Občinski gasilski zvezi (OGZ) Moravske Toplice se tudi pred koncem lanskega leta niso izneverili tradiciji in so se s priložnostnim srečanjem spomnili svojih gasilskih veteranov. Tako kot že štiri leta pred tem je tudi jubilejno 5. srečanje minilo v prijetnem in sproščenem ozračju, ki je kar samo po sebi ponujalo možnost obujanja spominov in utrjevanja prijateljskih vezi med gasilskimi veterani. Vodstvo OGZ je za mesto tokratnega srečanja izbralo Fokovce v gasilskem sektorju Prosenjakovci ter s tem potrdilo pred leti sprejeti dogovor, da bo vsako leto gostitelj srečanja eden od krajev oziroma društev treh sektorjev, ki se izmenjujejo kot prireditelji. Po Andrejcih, Prosenjakovcih, Bogojini in Tešanovcih je bila tudi dvorana vaško-gasilskega doma v Fokovcih tiste decembrske sobote nabito polna, saj se je potrdilo spoznanje, da se gasilski veterani radi udeležujejo tovrstnih srečanj. Tudi udeležba celotnega občinskega gasilskega vodstva, župana Franca Cipota in celo predsednika Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernesta Eoryja govori o tem, kolikšno težo daje tovrstnim srečanjem aktualno gasilsko oziroma občinsko vodstvo. V imenu gostiteljev je zbrane uvodoma nagovoril predsednik PGD Fokovci Stanko Gorčan, podpredsednik OGZ. Pozdravil je goste in gasilske veterane, še posebej tiste, ki so se v iztekajočem se letu pridružili veteranskim kolegom. Z minuto molka so počastili spomin na vse tiste, ki jih je minljivost življenja iztrgala iz naših sredin. Stanko Gorčan je dejal, da ima gasilstvo v Fokovcih dolgo tradicijo, saj bo društvo letos praznovalo 80-letnico delovanja. Čeprav v tem slikovitem goričkem kraju, ki je geometrično središče občine, v razloženem naselju živi le nekaj več kot 200 ljudi, gasilci s krajani zelo dobro sodelujejo, zato uspehi niso izostali. 46 članov društva se lahko pohvali z aktualnim naslovom občinskega članskega prvaka. Največ pozornosti fokovski gasilci posvečajo usposabljanju. Praktična usposobljenost, podkrepljena s strokovnim znanjem, pa je ob morebitnih požarnih intervencijah in drugih nesrečah na takšnem terenu še kako dobrodošla za slehernega člana društva in krajana. V osrednjem nagovoru je predsednik OGZ Slavko Škerlak zahvalo, da se je gasilstvo skozi zgodovino uspešno razvijalo, premagovalo različna krizna obdobja, skrbelo za požarno varnost in opremljanje ter za splošen družbeni napredek, v največji meri pripisal ljudem. Ti so danes gasilski veterani, zato jim je izrekel toplo dobrodošlico in se jim za poslanstvo iskreno zahvalil. Izrazil je tudi upanje, da bodo njihovi nasveti vodilo pri delu mladih tudi v prihodnje. Mladim je položil na srce, naj ohranjajo izročila svojih predhodnikov in zvesto služijo humanitarnim ciljem gasilske organizacije. Prostovoljno delo gasilcev bo še dolga leta nenadomestljivo. Najvišji standard, življenje v dobi elektronike in računalništva ter napredek na drugih področjih - vse to ne bo moglo nadomestiti pomoči sočloveka in organiziranega dela gasilcev ob maščevalnih nesrečah narave ali nesrečah, ki so posledice človekovega brezumja. Pozdravne besede zbranim sta namenila tudi župan moravskotopliške občine Franc Cipot in predsednik GZS Ernest Eory. Župan jih je nagovoril z besedami Dragi mladinci!, potem pa se usmeril na vlogo in pomen gasilstva, ki ga je kot družbeno koristna in prostovoljna organizacija odigrala v slehernem kraju. Ne le 20 LIPNICA_____________________________ pri gašenju požarov, temveč v družabnem življenju in razvoju. Kljub temu, da niti moravska občina z več kot milijardo in pol težkim letnim proračunom za gasilstvo ne more zagotoviti toliko denarja, da bi se lahko sleherno od 27 društev, kolikor jih deluje, opremilo z vso potrebno opremo. Zato je pomen izobraževanja z namenom obvladati tudi rokovanje z opremo, ki je vsako društvo nima, toliko večji. Žu- pan učinkovito gasilstvo vidi tudi v dobri organiziranosti. Prvega človeka slovenskih gasilcev Ernesta Eoryja so ob nagovoru spreleteli posebni občutki. Z mislimi se je namreč vrnil 35 let in več nazaj, ko je kot član fokovskega društva tudi sam sodeloval pri gradnji doma, v katerem poteka srečanje. Pogumno so se lotili zahtevnega projekta, čeprav ob začetku gradnje v društveni blagajni niso imeli veliko denarja. Pogoste in zelo dobro obiskane veselice in »borova gostuvanja« so navrgla dovolj, da je bil dom zgrajen. Ob tem je izrazil zelo prijetne občutke ter se spomnil, da so Fokovci že od nekdaj veljali za vas, v kateri se niso nikoli sporekli. Zaključil je z mislijo, da je jesen življenja v lokalnih gasilskih sredinah in na ravni države posebej spoštovana. Obljubil je, da si bo osebno tudi v prihodnje prizadeval, da bi tako ostalo. Gasilske vrste v Sloveniji štejejo blizu 120 ti- soč članov, v državah članicah EU pa je v gasilskih krogih kar 3,5 milijonov ljudi. To je velika množica, zato mora gasilstvo pridobiti na teži, je zaključil. Uradni del srečanja so s kulturnim programom popestrili učenci tamkajšnje osemletke pod vodstvom mentorice Suzane Panker in ljudski pevci ter pevke iz sosednjega Sela. Geza Grabar Občinska gasilska zveza je tudi letos podelila številna priznanja in veteranske plakete. Slednje so prejeli: Jože Počič (PGD Fokovci), Koloman Horvat (PGD Lončarovci), Štefan Kuhar (PGD Moravske Toplice), Ernest Geči (PGD Motvaijevci), Alojz Ošlaj (PGD Filovci), Evgen Bencik (PGD Sebe-borci) ter Milivoje Milosavljevič in Alojz Raj-nar (PGD Selo). Gasilsko odlikovanje GZS IH. stopnje so izročili veteranu Štefanu Ban-fiju (PGD Suhi Vrh), zahvalne plakete občinske gasilske zveze za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo na vodilnih mestih na področju gasilstva pa občinskemu poveljniku Štefanu Kuharju, Jožetu Hariju (PGD Martjanci) in bivšemu poveljniku zveze Ludviku Gombocu (PGD Fokovci). S priložnostnim darilom so se spomnili tudi najstarejšega udeleženca srečanja, leta 1913 rojenega Kolomana Sabotina iz PGD Vučja Gomila. Zahvalno plaketo iz rok predsednika OGZ Moravske Toplice Slavka Škerlaka in župana Franca Cipota je prejel poveljnik zveze Štefan Kuhar. 17. februar 2005 FOTO: Geza GRABAR ŽIVLJENJE OB MEJI/ÉLET A HATÁR MELLETT PGD Prosenjakovci Pártosfalvi OTE AVTOCISTERNA ÚJ GÉPJÁRMÜFECSKENDÓ NAPOSLED LE V GARAŽI A GARÁZSBAN Gasilcem iz Prosenjakovce se je konec lanskega leta naposled le uresničila velika želja: v gasilsko garažo so postavili novo gasilsko avtocisterno GVC 16/24. Nabavo prepotrebne avtocister-ne, s katero so zamenjali dotrajano, so začeli s sklepom občnega zbora leta 2001. Nakup podvozja znamke mercedes leta 2002 je obetal, da bo sklep hitro uresničen, vendar je smeli načrt zastal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Kot se spominja dolgoletni predsednik prosenjakovskih gasilcev Viljem Čahuk, so leto 2003 v celoti namenili zbiranju sredstev za nadgradnjo. »Z namenom, da nadgradimo vozilo, smo potrkali na vsa mogoča vrata - od domače krajevne skupnosti, prek občinskih institucij, madžarske narodnostne samoupravne skupnosti do državnih organov. Prijavili smo se tudi na državne razpise. Z velikim zadovoljstvom lahko povem, da naš trud ni bil zaman. Kombinirana avtocistema z 2.400 litri vode, s črpalko na nizki in visoki tlak, mešalcem za peno ter vso drugo opremo za osnovno gašenje je za naš obmejni kraj in okoliške vasi izrednega pomena. Z njo se povečuje požarna varnost na celotnem severnem in severovzhodnem delu občine,« je ugotavljal predsednik. Skupna vrednost novega gasilskega vozila znaša nekaj več kot 23 milijonov tolaijev, od tega več kot polovica odpade na podvozje. Čahuk je bil samokritičen, da je zdaj prva in edina naloga vseh članov društva-čez 60 jih je-, da se čim bolje usposobijo za rokovanje z njo. Čeprav vozilu manjka še nekaj opreme, svoje glavno in osnovno poslanstvo - gašenje lahko opravlja. To pa je v tem trenutku najpomembnejše. Prikaz delovanja avtoci-sterne v različnih okoliščinah ob uporabi vode ali pene so prikazali predstavniki podjetij, ki sta opravili nadgradnjo, Gasilske opreme in Varkarja iz Maribora. Odgovarjali so tudi na zastavljena vprašanja. Gasilci iz Prosenjakovec, ki so s to pridobitvijo še utrdili vlogo osrednjega društva v sektorju Prosenjakovci, so na prikaz povabili tudi vse predsednike in poveljnike društev svojega sektorja. Ker Prosenjakovce od meje s sosednjo Madžarsko loči le dober kilometer in ker že po tradiciji gojijo odlične odnose s prebivalci krajev z druge strani meje, so se povabilu na prikaz odzvali tudi predstavniki sosednjega društva iz Magyarszombatfe s predsednikom Kalmanom Kovacsem in poveljnikom Janosem Csekejem na čelu. Seveda pa so ob tem pomembnem trenutku zanimanje pokazali tudi najvidnejši občinski predstavniki: župan Franc Cipot, predsednik OGZ in član predsedstva GZS Slavko Škerlak, podpredsednik OGZ Stanko Gorčan, poveljnik OGZ Štefan Kuhar, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Moravske Toplice Štefan Jančarič in številni drugi. Med njimi smo namreč opazili tudi regijskega gasilskega poveljnika Antona Rančigaja. Predsednik Viljem Čahuk, poveljnik Štefan Kovač in Štefan Kocet, podpoveljnik PGD Prosenjakovci, so bili s prikazom zelo zadovoljni. Bili pa so enotnega mnenja, da bodo le z vajo dosegli pričakovano operativno pripravljenost. Kot je dodal predsednik, bo svečani prevzem nove pridobitve sledil v poletnih mesecih, že kmalu zatem pa bodo stekle priprave na praznovanje 110. obletnice ustanovitve društva, ki jo bodo proslavili v letu 2006. Geza Grabar Sokéves vágya teljesült a múlt év végén a pártosfalvi tú-zoltóknak: a tüzoltógarázsban végre elfoglalta helyét az új, GVC 16/24 típusú gépjármüfecskendó. A kózgyülés 2001-ben dóntótt a szükséges beruházásról, illetve a régi gép-jármúfeeskendó lecseréléséról. Miután 2002-ben megvá-sárolták a Mercedes típusú alvázat, úgy tünt, hamarosan meg-valósítják a terveket. Csakhogy a pénzhiány kózbeszólt. Csahuk Vilmos sokéves elnok visszaemlékezései szerint a 2003-as év a bóvítéshez szükséges pénz begyüjtésérdl szólt. »Célunk elérése érdekében minden ajtón bekopogtunk, kezdve a hazai helyi kózósségtol, a magyar nemzeti onigazgatási kozosségig, majd az állami szerveket is megkerestük. Kózben tóbb címen pályáztunk. Orómmel jelentem, hogy torekvéseink sikerrel jártak. Határ mentí településünk és a kornyezo falvak lakói számára is rendkívül fon-tos a 2400 literes ürtartalmú víztartállyal, az alaesony- és magasnyomású szivattyúval, a habkeverovel és egyéb felszereléssel ellátott gépjármüfecskendó beszerzése. Segítségével ugyanis lényegesen javul kozségünk északi és északkeleti részének tüzbiz-tonsága«, mondotta az egyesület elnoke. Az új tüzoltójármü érté-ke meghaladja a 23 militó tollárL Csahuk szerint a tóbb mint hatvan egyesületi tag fó' feladata most megismemi a »szerzemény« kezelését No-ha a jármü felszerelése még nem teljes, alapveto feladatát, a tüzoltást, már képes telje-síteni. És jelenleg ez a leg-fontosabb. A gépjármüfecskendó' külónbózó' kórülmé-nyek kózótti, vízzel, illetve habbal tórténó mükódését a felépítményt telepító Gasilska oprema és Varkar maribori üzemek munkatársai mutat-ták be, akik a résztvevók kérdéseire is válaszoltak. A pártosfalvi tüzoltók, akik az új gépjármüfecskendó beszer-zésével megerósítették a pártosfalvi kórzeti kózpontí szerepüket, a bemutatóra meghívták a kórzetükhóz tartozó egyesületek elnokeit és paranesnokait is. És mivel Pártosfalva alig egy kóhajításnyira van a szomszédos Magyarországtól, és már évek óta hagyományosan jó kapcsolatokat ápolnak a határ túloldalán lévó települések lakóival, a meghívásnak a szomszédos magyarországi egyesületek képviselói is eleget tettek: a bemutatón részt vett Kovács Kálmán és Cseke lános a ma-gyarszombatfai egyesület elnoke, illetve paranesnoka is. Persze, a fontos eseményre az ónkormányzat magas képviselói is kíván-csiak voltak: ott volt Franc Cipot polgármester, Slavko Škerlak a kózségi tüzoltószóvetség elnoke és a Szlovén Tüzoltószóvetség Elnókségének tagja, Stanko Gorčan a kózségi tüzoltószóvetség alelnóke, Štefan Kuhar a kózségi szóvetség paranesnoka, Štefan Jančarič, Moravske Toplice Kózség Polgárvédelmi Parancs-nokságának paranesnoka és sokan mások, kóztük Anton Rančigaj, regionális tüzoltóparancsnok is. Csahuk Vilmos a Pártosfalvi Onkéntes Tüzoltóegylet elnoke, Kovács István paranesnok és Štefan Kocet parancsnokhelyettes elégedetten szemlélték a bemutatót. Mindhárman úgy vélik, hogy gyakorlattal a megfeleló felkészültség is elérhetó. Az elnok el-mondta azt is, hogy az új gépjármüfecskendó ünnepélyes áta-dására a nyári hónapokban kerítenek sort, azt kóvetóen pedig megkezdik az elókészületeket az egyesület fennállása 110. évfor-dulójának 2006-os évi megünneplésére. Geza Grabar Udeleženci gasilske demonstracije - A tuzolto-bemutato resztvevoi: a domačini, občinski predstavniki in gosta hazaiak, a kozsegi kepviselok, čs a iz sosednje Maggarszombatfe. szomszčdos maggarszombatfai vendegek. LIPNICA 2L 17. februar 2005 VSE FELE Zdravilišče Rimska Čarda BODO STROJI ZABRNELI ŽE JULIJA? V Evropi je okrog 20 milijonov bolnikov s psoriazo, pri nas pa govorijo o približno 35 tisoč obolelih. Ta neozdravljiva bolezen, ki sicer ni nalezljiva, se v zadnjih letih še širi. Že nekaj časa je jasno, da je prav v občini Moravske Toplice veliko možnosti za lajšanje težav bolnikov z luskavico, saj je tu zdravilna ter-momineralna voda. Tudi sicer za te bolnike po svetu ni veliko zdravilišč. Načrti za gradnjo zdravilišča Rimska Čarda so stari že nekaj let, a še vedno ni prišlo do udejanjenja. Morda bo drugače po zadnjem srečanju poslovneža iz Švice Fritza Stiegleija z županom Ferijem Cipotom. Podjetje Bijou iz Luzerna je namreč pripravljeno prevzeti ves inženiring pri projektu, saj so dobili poroštva nemških bank in belgijske^ zavarovalnice. Po načrtih bo pri Rimski Čardi zraslo zdravilišče, vredno 91 milijonov evrov, prvo fazo pa naj bi začeli graditi že to poletje, najveijetneje julija. Ko bo končan prvi del - Stiegler zagotavlja, da bo to že v začetku prihodnjega leta -, bo na voljo 280 postelj, do konca desetletja pa bodo zmogljivost povečali na 540 ležišč. Jožica Celec, medičarka iz Ratkovec, je prejela priznanje Pomurske turistične zveze. V obrazložitvi priznanja beremo, da je Jožica Celec že vrsto let aktivna v vodstvu sekcije za razvoj domače in umetnostne obrti pri območni obrtni zbornici. Uspešno je sodelovala pri povezovanju turističnih ponudnikov z odmaknjenega dela Goričkega, ki so se združili in se povezali v mini turistični grozd ter ponujajo svoje pridelke in izdelke ob Sladki poti Jožica Celec s svojimi kvalitetnimi medi-čarskimi izdelki daje čar mnogim predstavitvam turistične ponudbe Pomurja doma in v tujini. Turistično-informativni center (TIC) Moravske Toplice je objavil podatke o številu gostov in nočitev v občini v letu 2004. V vseh štirih kategorijah prenočitvenih zmogljivosti, v Termah 3000, v sobah pri zasebnikih, apartmajih TIC in hotelu Vivat, so lani našteli 406.307 nočitev. Ustvarilo jih je 95.294 gostov, kar pomeni, da je posamezni gost v naši občini ustvaril 4,3 nočitve oziroma je toliko dni v povprečju ostal pri nas. V primerjavi z letom pred tem se je lani število gostov povečalo za 3,92 %, rast števila nočitev je bila nekoliko manjša in je znašala 1,47 %. 22 LIPNICA______________________________ Zdravilišče bi bilo za občino velikega pomena iz različnih razlogov, predvsem pa je mogoče računati tudi na številna delovna mesta za domačine - v prvi fazi 250, končno pa okrog 500, čeprav naj bi zaposlili tudi več tujih strokovnjakov, predvsem zdravnikov. Na zadnjem srečanju sta Stiegler in Cipot razpravljala predvsem o tem, kako v projekt pritegniti domače okolje, predvsem Ministrstvo za zdravje, zdravstveno zavarovalnico, pa tudi regijsko bolnišnico v Rakičanu. Po besedah švicarskega podjetnika namreč ne želijo zgraditi zdravilišča samo za potrebe tujcev, pač pa želijo dati prednost lokalnemu okolju. Bojan Peček Plaketo PTZ je dobil kuharski mojster Daniel Kozar iz družbe Terme 3000, vodja strokovnega tima v skupini družbe Panonske terme. Od leta 2001 je član slovenske kuharske reprezentance in udeleženec evropskih tekmovanj v Salzburgu, Luksemburgu, Celovcu in Stuttgartu ter prejemnik najvišjih priznanj in medalj med posamezniki na omenjenih tekmovanjih. V minulem letu se je kot član slovenske kuharske reprezentance udeležil največjega tekmovanja doslej, kuharske olimpiade v Erfurtu, in osvojil bronasto in srebrno medaljo. Lani je osvojil tudi laskavi naziv Delavec Save 2004. (Geza Grabar) Daleč največ nočitev, 363.835 ali 89,5 % vseh nočitev, je bilo ustvarjenih v prenočitvenih zmogljivostih družbe Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice (hotela Ajda in Termal, bungalovi, apartmajsko naselje Prekmurska vas in kamp). 17.848 ali 4,4 % vseh nočitev je odpadlo na sobe in apartmaje pri zasebnikih, 15.059 (3,7 %) na hotel Vivat in 9.565 (2,4 °/o) na apartmaje v lasti TIC. Pa še ena zanimiva podrobnost o razmerju med domačimi in tujimi gosti v letu 2004: tujih gostov je bilo 55,8 % in skoraj enak je tudi odstotek nočitev tujih gostov. (G. G.) Občinski svet 16. REDNA SEJA 22. december 2005 Na 16. redni seji so svetniki obravnavali dve vsebinski točki. V drugem branju so sprejeli predlog proračuna Občine MT za leto 2005 in določili ekonomsko ceno programov v VVZ Vrtci Moravske Toplice v višini 77.560 tolaijev na otroka mesečno. V tej številki Lipnice objavljamo proračun s pregledom planiranih prihodkov in odhodkov pa tudi nekatere spremljajoče dokumente tega temeljnega letnega akta občine. Ekonomsko ceno vrtca bomo razčlenili v naslednji številki glasila. Na dnevnem redu je bila še obravnava poročil o delovanju dveh občinskih zvez: športne in gasilske (v letu 2003!), pa tudi točka za pobude, mnenja, predloge, vprašanja in odgovore. Ludvik Sočič Filovci VINOGRADNIŠKO-SADJARSKI POHOD TREH KRALJEV Pohodništvo je po vsej Sloveniji v velikem razmahu. To nedvomno potrjuje tudi kar nekaj tradicionalnih pohodov po krajih v občini Moravske Toplice. Prve dni januarja se jim je pridružil še Vinogradniško-sadjarski pohod Treh kraljev v Filovcih. S filovskega športno-rekreacijskega centra je na okrog deset kilometrov dolgo pot skozi Filovce in čez vinorodne kraje okoliša Filov-ske gorice in dela Strehovskih goric krenilo kar blizu sto pohodnikov. Vsak je za popotnico dobil glineno posodo kot kozarec za odžejanje ali degustacijo vin. Štirim uradnim postajališčem, vinskim kletem Alojza Berdena na Trnavskem bregu, Petra Trajbariča na Filovskem bregu, Antona Horvata v Gaju ter Alojza Slepca v Strehovskih goricah, je sledilo še nešteto drugih, kjer so vinogradniki samo v čast pohodnikov odprli vrata svojih vinskih hramov. Ker je bil pohod v prvi vrsti namenjen promociji odličnih vin jugovzhodnega dela prekmurskega vinorodnega okoliša, tamkajšnje kulinarične ponudbe ter neokrnjene narave, je bilo mogoče na sleherni točki poskusiti celo paleto odličnih prekmurskih vin in primerno kulinarično ponudbo: domači kruh z različnimi namazi, domače suhomesnate izdelke, potice, Ocvirkove pogače ... Domiselni krožni pohod, ki ga je za ta zimski čas spremljalo neobičajno lepo vreme, se je končal na štartnem mestu. Tam je bil vsak pohodnik deležen še pravega prekmurskega bograča in kuhanega vina. Kljub utrujenim nogam tudi zabave in plesa ni manjkalo. Geza Grabar _________________________17. februar 2005 Moravske Toplice: 13. srečanje turističnih delavcev Pomurja PRIZNANJI TUDI ZA JOŽICO CELEC IN DANIELA KOZARJA Na 13. srečanju turističnih delavcev Pomurja, ki ga je pripravila Pomurska turistična zveza (PTZ) in je potekalo v hotelu Ajda v Termah 3000 v Moravskih Toplicah, so ob številnih razglasitvah rezultatov tudi letos podelili priznanja, plakete za pomembne dosežke v letu 2004 in kipec štorklje kot najvišje priznanje PTZ (prejel ga je predsednik Štefan Dravec). Med nagrajenci sta bila dva posameznika iz naše občine, ki si vsak na svojem področju prizadevata, da bi bila raven turistične ponudbe v pomurskem prostoru na še višji kakovostni ravni. Število nočitev in gostov leta 2004 v občini GOSTJE SO V POVPREČJU PRI NAS 4,3 DNI V BESEDI IN SLIKI Tretje pustovanje v Moravskih Toplicah SO MASKE ODGANJALE ALI PRIVABLJALE ZIMO? Organizatorjem pustnih prireditev je tokrat pošteno zagodlo vreme. Namesto da bi pust zimsko vreme odganjal in naznanjal začetek vselej dolgo pričakovane pomladi, se je zima nekaj dni pred pustom šele prav začela. Na novo zapadlo snežno odejo so ravno v času pred pustom spremljale tudi zelo nizke temperature. Organizatorje že prej napovedanih pustnih prireditev pa to ni niti malo motilo! Tudi glavnega organizatorja tradicionalnega pustovanja v Moravskih Toplicah, tamkajšnjega Turistično-informativnega centra (TIC), ne. Niti na stotine različnih pustnih likov in radovednih obiskovalcev. Na parkirišču pred trgovino Mercator se je v zgodnjih popoldanskih urah po mnenju mnogih zgodilo najuspešnejše pustovanje doslej. Do neke mere zagotovo z razlogom: potrebno je bilo storiti vse, da bi pregnali resnično pravo zimo! Četudi je gojine, Fokovci in Prosenjakovci), iz Vrtca Moravske Toplice, Ivanovec, Moravskih Toplic, Filovec in Tešanovec, največ pa je tudi tokrat bilo posameznih mask, so se že po tradiciji v dolgi povorki podale do bližnjih hotelov Term 3000. S priložnost- Vučje Gomile, tretja pa čarovnica Nika Cvetko iz Moravskih Toplic. Črnka Andreja Srejš iz Kukeča, miška Nataša Gorčan iz Bogojine in snežak Alojz Rac iz Filovec pa so bili najboljši v skupini posameznih odraslih mask. Nepregledna množica mask in obiskovalcev v Moravskih Toplicah. DU Čaren lejs z OŠ Fokovci - najboljša otroška skupina. sonce velikodušno počastilo vse, ki so se kljub mrazu opogumili in prišli na tretje pustovanje, ozračja na več kot do štirih stopinj pod ničlo vendarle ni uspelo ogreti. So pa pomemben prispevek k živahnemu vzdušju dodali poskočna glasba, za ta čas primerna gostinska ponudba s krofi - vsak mladi obiskovalec ga je dobil zastonj -, brezplačni prevozi turističnega vlakca iz dvorca Rakičan, predvsem pa našemljene maske. V ritmih glasbe so veselo poskakovale, se vrtele in sploh skušale sebi in drugim dopovedati, da je vendar napočil pustni čas, ko veselje, igrivost in nagajivost nimajo meja. Skupinske maske, od malčkov iz vrtcev, učencev vseh treh osnovnih šol (Bo- nim programom so nastopili učenci bogo-jinske devetletke, s kratko predstavitvijo pa vse skupinske otroške in odrasle maske. Obiskovalce, ki so glasovali o najizvirnejših, je med otroškimi skupinskimi maskami najbolj prepričal Dom upokojencev Čaren lejs, ki jo je predstavila OŠ Fokovci; med odraslimi so bili tudi letos najbolj prepričljivi člani KTD Tešanovci, ki so se našemili v Kremenčkove. Tudi med posameznimi maskami je bila izbira najizvirnejših težavna, za marsikoga morda celo krivična, žal pa je tako, da imajo vsake oči svojega malarja. Med otroškimi maskami je zmagal dimnikarček - Jan Kocet iz Bogojine, drugi je bil v vlogi harmonikarja Aleksander Cifer iz Dimnikarček iz Bogojine - zmagovalec med otroškimi maskami. Zmagovalci med odraslimi skupinami -Kremenčkovi iz Kulturno-turističnega društva Tešanovci. Najboljša med odraslimi - črnka s Kukeča. LIPNICA 2 17. februar 2005 Besedilo in fotografije: Geza Grabar FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR ZADNJA STRAN Lukačevci in Bogojina BOŽIČNE JASLICE Božični čas od adventa do svečnice so z lično izdelanimi jaslicami na prostem, prvimi te vrste v naših krajih, posebej zaznamovali v Bogojini in Lukačevcih. Morda bi v prihodnje kazalo več storiti za promocijo tovrstnih postavitev, saj so nenazadnje v ponos in okras kraju in ljudem, ki tam živijo. Pred vaško kapelico sv. Petra in Pavla v Lukačevcih sta se za postavitev jaslic skoraj v naravni velikosti odločila Andrej in Diana Vogrinčič, pri izvedbi pa je sodeloval še sosed Martin Maučec. Slednji nam je povedal, da sta biblične figure, od Marije, Jožefa, Jezuščka, sv. Treh kraljev do ovčk in drugih živali, izdelala iz siporeksa, hlevček pa je lesen. Ker so jaslice ponoči osvetljene, proti koncu pa je zapadel še sneg, je bil pogled na domiselno postavitev, ki naj bi poslej okolico vaške kapele v času okrog božiča krasila vsako leto, še veličastnejši. Jaslice v Lukačevcih. Nekaj podobnega bi lahko zapisali tudi za jaslice v naravi ob kapelici sv. Florijana pod Plečnikovo župnijsko cerkvijo Gospodovega vnebohoda v Bogojini. Dolgoletno željo, da bi v naravi postavil jaslice z vsemi bibličnimi osebami, je slikopleskar Štefan Puhan iz Bogojine realiziral letos s pomočjo učencev tamkajšnje osnovne šole, ki so iz lesenih plošč izrezali podobe, likovnega pedagoga Jožeta Gutmana iz Filovec, ki je iz gline izdelal glavne biblične like, Dragice Šabjan, ki je s pomočjo sina Urbana le-tem nadela obleke, pa tudi članov LIKOS-a in vaške skupnosti. Pobudnik tega ambicioznega projekta je dejal, da bodo velikonočne jaslice v prihodnjih letih še dopolnjevali. (Geza Grabar) Filovci PRVI VINOGRADNIŠKO-VINARSKI KVIZ V zadnjem desetletju je vinogradništvo na levem bregu Mure po zaslugi nekaterih posameznikov, zlasti pa načrtnega dela v vinogradniških društvih, v vseh pogledih pomembno napredovalo. Da bi vinogradništvo in vinarstvo popularizirali med mladimi, so se v Vinogradniško-sadjarskem društvu (VSD) Filovci odločili pripraviti I. vinogradniško-vinarski kviz s treh tematskih področij: vinogradništvo, vinarstvo in kultura pitja vina. Čeprav v Prekmurju deluje kar 13 vinogradniških in več kot 40 turističnih društev, je bil odziv zelo skromen: kviza znanja v dvorani vaškega doma v Filovcih so se udeležile le tri ekipe: dve domači in ena iz sosednjih Strehovec. Ekipa Društva vinogradnikov Strehovci, ki so jo sestavljali Mojca Kovač, Aleš Lipič in Bojan Magdič, je na koncu pokazala največ znanja in osvojila prvo mesto ter prehodni pokal. Z zaostankom dveh točk je sledila ekipa VSD Filovci I (Marica Barbarič, Valerija Horvat in Dominik Šinkec), na tretje mesto pa se je uvrstila II. ekipa VSD Filovci (Tina Berden, Jože Berden in Jože Flegar). Najbolj znani pomurski enolog Ernest Novak, ki je vodil 3-člansko komisijo - v njej sta bili še aktualna prekmurska vinska kraljica Petra Camplin iz Strehovec in moderatorka Andrejka Trajbarič -, je bil zadovoljen z znanjem mladih. Motil pa ga je skromen odziv tekmovalcev in občinstva, saj so bila vprašanja splošna, znanje pa koristno za širši krog poslušalstva in pomembno za širšo razgledanost. Zmagovalna ekipa z vodstvom tekmovanja in gosti prireditve. Predsednik VSD Filovci Alojz Berden nam je zagotovil, da bodo s kvizom nadaljevali tudi prihodnje leto, saj je ideja pri njih že - dolgo zorela. Vsak začetek je težak, pozitivne izkušnje z letošnjega kviza bo potrebno prenesti v prihodnje leto, dodati pa tudi nekatere novosti. Berden je še dodal, da bo vinogradniško-vinarski kviz vsako leto v soboto okrog dneva sv. Treh kraljev. Naslednji dan, v nedeljo, mu bo namreč sledil pohod s tem imenom. (G. G.) Zveza veteranov vojne za Slovenijo občine Moravske Toplice SPOMINSKA SOBA NA ZGODOVINSKO LETO 1991 Člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo iz občine Moravske Toplice so pregledali delo v letu 2004. Zadovoljni so z aktivnostjo društva, v katero je včlanjenih 54 veteranov. Med drugim so se udeležili polaganja venca na državni ravni v mestu Szekesfehervar na Madžar- skem in veteranskega piknika na bivši karavli v Hodošu. Letos jih čaka veliko dela, saj jim je bilo podeljeno zaupanje za organiziranje veteranskega piknika, prejeli pa so tudi organizacijo razvitja območnega prapora. Urediti nameravajo spominsko sobo na leto 1991, zato vljudno prosijo občane, ki razpolagajo s kakršno koli dokumentacijo (slike, filmi VHS, članki) iz leta 1991, da jim jo posodijo za ureditev spominske sobe. Originale vam seveda vrnejo nepoškodovane. Ponudbe pričakujejo na tel. številki 031 554 372 in 548 19 15 (V. Baldaš). ^ ^ LIPNICA - glasilo Občine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Štefan Ferencek, Franc Gomboc, Jože Gutman, Nada Lutarlč (predsednica), Tibor Voroš, Emil Vučkič, Jože Vugrinec • ureja: uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočlč (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za črko in sliko • tisk: Solidarnost Murska Sobota - februar 2005 • naklada: 2.300 izodov • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon: 02 / 538 15 00 - faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si - internet: www.moravske-toplice.si ii LIPNICA 17. februar 2005 FOTO: Geza GRABAR