Poštnina plačana v gotovini.	Maribor,	ponedeliek	17.	avgusta	1956	§tev.	fg^	^eto	(XYJf.)
MARIBORSKI
VECERNIK
OredniStvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
Mas ndadi kta&i v dmdi
HtiadiU Sakoluev
Kako globoko pojmuje skrbna mati našega mladega kralja Nj. Veličanstvo kraljica Marija svoje vzvišene vzgojiteljske naloge in tudi povezanost mladega vladarja z našim narodom, nam dokazuje njena želja, da prebije kralj Peter II., svoje letošnje počitnice na Bledu v družbi mladih Sokoličev. Na Bled prispe sedem sokolskih naraščajnikov in to trije Srbi, dva Hrvata in dva Slovenca. Kot slovenska tovariša sta določena Dušan Lcgiša, sin krojaškega mojstra, in Branko Ahčin, sin pomožnega tajnika kr. ban ske uprave v Ljubljani. Mladi Sokoliči bodo vsak dan telovadili skupno s knr Ijern pod vodstvom pomorskega častnika Kovača ter se z njim skupaj igrali na Blejskem jezeiru in delali izlete. Mladi Sokoliči naj ne bodo mlademu kralju samo v zabavo, ampak tudi tolmači tople ljubezni vsega našega naroda do našega ljubljenega kralja.
PETNAJSTLETNICA SMRTI KRALJA OSVOBODITELJA PETRA I. je potekla na včerajšnji dan. Na Oplemcu uživa večni mir ob strani svojih prednikov in svojega velikega sina, ki je moral žal prerano leči ob njegovo stran. Slava kralju Petru I. Osvoboditelju!
BRITANSKI VLADAR je obiskal preko praznikov Trogir in Split ter se je včeraj dopoldne pojavila . jahta »Nahlin« pred Lombardo v Korčuli. Množica ljudi je z obale priredila angleškemu kralju viharne ovacije. Kralj se je v zalivu Juriču izkrcal in se je delj časa razgovarjal z ribiči. Pred Sokolskim domom sta pozdravna kralja predsednik občine dr. Arnerič in sreski načelnik. — Kralj Edvard VIII. je izjavil, da je Korčula poleg Trogirja eno najlepših mest, kar jih je doslej videl na naši obali.
KENTSKI VOVODA NA BLEDU.
Včeraj sta pripela na Bled z avtomobilom kentski vojvoda in vojvodinja Mariana. Oba sta se podala v kraljevi dvorec na Suvoboru.
NOVI MINISTER PRAVDE.
Za pravosonega ministra je imenovan dr. Nikola Subotič, ki je že prisegel. Kakor znano je bil doslej zastopnik pravosodnega ministra g. Cvetkovič, mioister za socialno politiko in narodno zdravje.
VOJNI MINISTER NA BLEDU.
Na Bled je prispel v soboto vojni minister armijski general Marič. Bil je najprej v avdienci pri knezu namestniku Pavlu, nato pri kraljevem namestniku dr. Peroviču in se je z večernim brzo-vlakom vrrtil v Beograd.
USODNA AVTOMOBILSKA NESREČA PRI VOJNIKU se je pripetila včeraj dopoldne radi ka-rambola dveh avtomobilov. Pri tem se je smrtno ponesrečil mladi 33 letni inž. Ciniburg iz Melnika pri Pragi. Razen tega je bilo 6 oseb ranjenih. Katastrofa je zbudila mnogo sočutja z žrtvami nesreče. ABESINSKI PRESTOLONASLEDNIK
V	PALESTINI.
Včeraj zjutraj je prispel iz Londona v Marsej najstarejši negušev sin, ki se je vkrcal na neki nizozemski parnik. Domnevajo, da odpotuje v Palestino, da po-seti tamkaj svojo rodbino.
HAILE SELASIEJE GUKŠA V ITALIJI.
Kakor poroča agencija Štefani se bo znani izdajalec negušev ras Haile Selasie Gukša podal v Italijo, kjer bo obiskal vse večje kraje.
Poftadno Sveafca v šfiiokskik meaaiSt HofnUdetme
AMSTERDAM, 17. avgusta. DNB poroča: Tukajšnji Massbode« pri-_-ša senzacijski članek o delovanju tretje internacionale. Omenjeni list piše, da dela znani Dimitrov, ki ima pri tem glavno besedo, sistematično na tem, da nastanejo v posameznih krajih konflikti, od katerih bo imel komunizem kot tretji činitelj koristi. Sedaj je III. internacionala na delu tcJi v Parizu. Takoj po zmagi ljudske fronte v Franciji se je v Strassbourgu o tvorila velika komunistična propagandna centrala za vso zapadno Evropo.
V tej centrali delajo prvenstveno komunistični begunci iz Nemčije. Centrala izdaja propagandni list, ki se ]e preje izdajal v Baselu, in ima tudi tajno šolo za propagando. Upravitelj te šole je neki Krebs, ki stalno potuje z lažnim potnim listom iz Francije v Švico in nazaj. Tudi je Krebs načehilk posebnega špionažnega oddelka, ki je prideljen strassbourški centrali in ki ima organizirano špionsko mrežo v vsej zapadni Evropi.
Animacija sodelovanja JSandena in Patina
LONDON, 17. avgusta. Oficielno se sporoča, da je med francosko in britansko vlado dosežen popolen sporazum glede besedila f rancoskega predloga za prepoved izvoza orožja in municlje v Španijo. Dogovor bo takoi stopil v veljavo, čim prispe pristanek ruske, nemške, portugalske ter italijanske vlade.
V francoskih političnih krogih vidijo v tem ponovno utrditev ter afirmacijo francosko angleškega sodelovanja. Bolgarska in irska vlada so dale svoj pri stanek k nevtralitetnl formuli, predlagani po francoski vladi.
feamte španske	držav
LONDON, 1/. avgusta. Poročevalec Reuterjeve agencije poroča iz Ba-dajoza, kjer sc nahaja že dva dni, da se kar naprej vršijo justifikacije miličnikov. Trupla postreljenih so zažgali zunaj mesta. V smislu poročil je bilo justificiranih 1200 ljudi. »Times« reducirajo to število na nekaj stotin. »Daily Telegraph« poroča o ofenzivi vstašeh v treh smereh, in sicer pr.ii San Sebastianu, proti Malagi na jugu in proti Madridu v sredini.
BADAJOZ, 17. avgusta. United Press poroča, da bodo vstaši po zavzetju Ba dajoza nadaljevali prodiranje proti Madridu. Borba za Badajoz je bila silno ogorčena. Polkovnik Jage, ki je vodil vstaše pri zavzetju Badajoza, je izjavil, da so se vladne čete borile z veliko hrabrostjo in da je igralo pri zavzetju mesta glavno vlogo topništvo, ki je razdejalo mestno obzidje, nakar so vstaši mogli prodreti v mesto, katerega najlepše ulice so popolnoma porušene.
PARIZ, 17. avgusta. Pred San Sebastianom se nadaljujejo srdite borbe. Neka vstaška kolona 3000 mož se nahaja 18 km pred mestom. Druga kolona, ki jo tvori 4500 mož, pa je na pohodu iz Tolose, ki se nahaja 22 km pred San Sebastianom.
inani boksat Poetike in slavni vtoiet Pomota	ftadla	v španskih
DUNAJ, 17. avgusta. Tukajšnja korespondenca Herzog doznava iz San Se-bastiana, da sta na strani upornikov poginila znani španski boksar, nazvan »iberski medved«, Paolino in slavni vratar Zamora.
Simpatije	panteske
PARIZ, 17. avgusta. Francoski notranji minister Salengro je imel v Lillu govor, v katerem je dejal, da si je svest svoje odgovornosti, mora pa izjaviti, da pripadajo simpatije francoske vlade slejkoprej madridski vladi.
vse
LONDON, 16. avgusta. Abesinskj poslanik v Londonu je objavil daljše poročilo, ki je bilo poslano direktno Iz Džibutija, iz katerega se da razbrati, da se morajo italijanski vojaki v Abesiniji še vedno boriti z velikimi težkočami. Gverilski napadi Abesincev se nadaljujejo, dočim so Italijanom zelo vezane roke zaradi neprestanega deževja, ki jim onemogoča vojaške operacije, ker je vse njih orožje imobilizirano v blatu. Brez razpolaganja z znano železnico iz Džibutija v Adis Abebo bi Italijani zdavna pomrli od gladu. Tež-koče v prehrani vojaštva so tako velike, da je morala vrhovna italijanska komanda odpoklicati velik del svojih vojaških moči iz notranjosti Abeshiije.
V potrditev navedb o nadaljevanju gverilske vojne z abesinske strani se poročilo sklicuje na dejstvo, da prihaja v Džibuti dnevno vse polno ranjenih italijanskih vojakov.
ADDIS ABEBA, 17. avgusta. Podkralj Graziani je izdal odlok, s katerim se zapleni vse premično in nepremič stvu v svrho organizacije upora v riama radi akcije, ki jo vodita v inozemno imetje rasa Našlbuja In Vodja Ma-
Abesiniji.
SOCIALISTI V ZDRUŽENO OPOZICIJO?
'Kakor poroča beograjska »Pravda« so socialisti načelno sporazumni za to, da pristopijo k združeni opoziciji. V tem praven so se začela službena pogajanja. Akcija se vodi zelo oprezno, ker ni gotovo, če bodo s tem sporazumne vse ostale skupine združene opozicije. Kakor. zatrjuje »'Pravda«, je največja težava radi odpora, ki ga kaže skupina dr. Mačeka napram socialistom, zlasti pa dr. Topaloviču. Kakor znano, se na Hrvaškem organizira delavstvo po želji dr. Mačeka v HRS, radi česar je razmerje med Mačkom in socialisti precej napeto. Radi tega, tneni »Pravda« je malo verjetno, da bi Maček pristal na razširjenje združene opozicije v gornjem smislu. —-V Beogradu se vršijo številni sestanki prvakov združene opozicije, ki se pripravlja na skupen nastop pri občinskih volitvah. Sedaj čakajo še, da odobri Aca Stanojevič skupni proglas na volilce. Ni pa še rešeno vprašanje kandidature pristašev dr. Dragoljuba Jovanoviča, s katerim nočejo sodelovati niti Davidovi-čevci in niti skupina Aca Stanojeviča.
JUGORAS.
Tak. »Del. politika« piše: Poleg »Jugo Steyr«, »Jugo-Oil« in drugih »jugo-« napovedujejo časopisi, da bomo dobili še »Jugoras«. Tako se bo namreč imenovala »delavska« sekcija JRZ, ki so jo slo vesno ustanovili že pozimi, pa so do avgustove vročine premišljevali, kako bi jo krstili.....Zdaj pa je njen general-
ni tajnik Stankovič sporočil, da je padla odločitev: štampiljka bo nosila naslov »Jugoslovanski radniški savez«, agitirali bodo pa za skrajšani »Jugoras«.
PRITRKAVANJE IN SLANIKI.
Zagrebški »Istra« piše v zadnji številki: »V nekem večjem kraju v Soški dolini so se ob zavzetju Adis Abebe vršile proslave kot po ostalih krajih. V cerkven stolp pa so poslali zvečer mladeniče, da bi ob tej nadvse slovesni priliki pritrkavaK. Toda zvonovi so zvonili tako turobno, kot bi bilo pritrkavanje namenjeno kakšnemu pogrebu. Zato so oblastniki poslali v stolp drugo skupino fantov in nesli so jim toliko vina, da so MK pri končanem zvenenju vsi pijani. Da bi jih mendaj malo streznili, so oblastniki poslali vsakemu svoj slanik. Ti pa niso bili leni in so se za postrežljivost zahvalili s tem, da so vsak svoj slanik držali kvišku in vpili: »sankcije, sankcije«.
KONTINGENT 200 VAGONOV SVEŽIH SLIV
je dovolila za izvoz Francija Jugoslaviji. Z zvezi s tem kontingentom je prispel v Beograd Martin Couilat, ki je predstavnik nekaterih francoskih tvrdk za trgovino s sadjem, in ki namerava na licu mesta odkupiti čim večjo količino svežih sliv v okviru navedenega kontingenta. —
IZVOZ ŽIVIH RAKOV, POLŽEV IN ŽAB.
Za izvoz živih rakov, polžev in žab kot brzo tov ornega blaga so v jngoslo-vensko-avstrijskeni tarifnem dogovoru uvrščene naslednje postaje: Jesenice, Gornja Radgona, Maribor, glavni kolodvor, in Zagreb, glavni kolodvor. Prav tako so predvidene direktne vozarinske tarife do postaj Buchs, Lindau, Reutin, Passau, Salzburg, Baergharn in Isimbach.
Spomnita sa CM Dl
w
ODMEVI K SHODU JRZ V LJUDSKEM VRTU.
Neki tuk. dvotednik piše:	»Preteklo
nedeljo se je vršilo v proslavo 30letnega političnega delovanja dr. A. Korošca slavnostno zborovanje v Mariboru v Ljudskem vrtu. Za to zborovanje se je razvila živahna propaganda tako v Mariboru, kakor tudi v okolici. Kljub temu pa udeležba ni bila tako ogromna, radi česar so mariborski prvaki JRZ zelo nevoljni. Boli jih še prav posebno dejstvo, da mariborska javnost pri tej slovesno-"*i ni sodelovala. Oni meščani, ki so se tega zborovanja udeležili, so prišli le iz radovednosti in so bili večinoma vsi že ob začetku zborovanja osumljeni kot motilci zborovanja in so jih spravili v zapore. tu so morali ostati do ponedeljka.
V	sprevodu, ki se je razvil pred zborovanjem po mestu, so bili tudi kolesarji in 17 kmečkih vozov, okrašenih s slovenskimi in državnimi zastavami. V sprevodu je bilo mnogo starih ženic i& dežele, znatno majhna pa je bila udeležba mož in fantov. Le nekaj veljakov je korakalo zraven. Na slavnostnem zborovanju so govorili ministra Krek in Jankovič, dr. Leskovar, dr. Miler in diu-gi. Že neposredno ob začetku zborovanja ie odšla velika večina zborovalcev na vriiVjak in Mariborski teden. Niti govor svoječasnega protivnika gosp. dr. Milerja ni ogrel zborovalcev. Tudi peščica študentov, ki so vzklikali proti marksizmu, ni dvignila razpoloženja. Prireditev je potekla brez navdušenja in brez pravega razpoloženja, kar znači, da v Mariboru ni tal za JRZ.«
ŠU&PER&iČ - CANKAR - »SLOVENEC«.
V	»Delavski politiki« beremo:	».	.	.
.........»»grozodejstva«.	Kadar so naši
 v stiski, kadar se morejo ljudstvu nič prida poročati o svojem delu, takrat si redno izmišljajo grozodejstva, ki se uganjajo nad katoliško cerkvijo ali v Mehiki, ali.v Franciji, ali v Španiji ali Da nad kitajskimi misijonarji. Zdaj prinašajo »tisoč in eno strahotno pravljico« iz Španije. Ta njihova igra je že stara in obrabljena. Saj lahko beremo na straneh 382—384 11. zvezka Cankarjevih zbranih spisov, kako se je Ivan CankaT
1907.	leta norčeval Iz takih njihovih zgodb, ki jih je tedaj poleg »Slovenca« po shodih oznanjeval njihov veliki pokojni voditelj dr. Šušteršič. Cankar je tedaj zapisal:
»Včeraj teden je bila v Ljubljani velika komedija. Dr. Šušteršič je lagal in laže, da delajo iz francoskih katoličanov klobase, in kako se je kri pretakala po cerkvah. Toda nedolžna kri komisarjev framasonske vlade je tekla, ko so prihajali v cerkve, ne da pograbijo, temveč da popišejo cerkveno bogastvo.«
Me pozabi naročnine!
HUuišeeski in	uauus
Blagoslovitev kapele v kraljestvu kra< Ha Matjaža
Najlepši dogodek zadnjih dveh praznikov v našem obmejnem planinskem svetu je bila posvetitev kapele sv. Cirila in Metoda na Peci. Na strmem robu pred Uletovo kočo stoji kot beli gradič novozgrajena kapela z zvonikom, veličastna na svojem vrhu, ki strmo pada v podpeško ravan. Njen zvonček je neprestano klical in pozdravljal turiste, domačine, ki so prihiteli z vseh okoliških občin, največ mariborskih planincev. Razveseljivo je to dejstvo, da se naši planinci lahko povzpejo nad Pohorje v Matjaževe višave na meji. Z onstran je bil navzoč tudi pevski zbor iz Libuč. Na predvečer so zagoreli kresovi, rakete so ožarjale peško neba, streli so odmevali v pečinah, Korošci so peli, knapi igrali, narod je vedril ob ognjih pod milim nebom..............
Zjutraj budnica. Do 500 ljudi je pirisostvo valo tej svečanosti. Ob 9.30 je opravil blagoslovitvene obrede škofov odposlanec, stolni dekan, dr. Cukala, zatem je
imel lep primeren nagovor, in je daroval sv. mašo. Rudarska godba, z dirigentom g. Skačejem je svirala pobožne komade.
Po cerkvenih slovesnostih je načelnik SPD Mežica-Črna pozdravil planinski tabor in vse goste, povdarjajoč pri tem, da so mariborski planinci vedno na prvem mestu in vneti častilci Pece. V imenu Osrednjega društva SPD v Ljubljani je prinesel matične pozdrave nikdar u-trudljivi ravn. dr. Tominšek Josip iz Maribora, za SPD Maribor pa je zapel Zorzut Ludvik, v višjih sferah nego pohorskih in je z najveselejšimi stihi od Pece s smehom razgibal vse množice. Predsednik odbora za zgradbo kapele, domači kaplan g. Boštele se je zahvalil za dobrote in udeležbo. Po vseh teh pozdravih in zahvalah, da je Peca zopet enkrat zakraljevala, je zavrelo v pla-ninstvenem taborjenju po vseh gmajnah ob zvokih petja, muzike in ukanja.
Naši kovinar!! v borbi g*roti šušmariIvu
V	petek zvečer so se v sejni dvorani restavracije »Pri novem svetu« zbrali mariborski kovinarji, včlanjeni v Zdru ženju kovinarjev v Mariboru, k rednemu letnemu občnemu zboru, ki ga je o-tvoril in vodil, agilni podnačelnik g. Fr. K u m e r c. Uvodoma je pozdravil zastopnike oblasti in korporacij, in sicer o-brtnozadružnega nadzornika g. Zal ož-n i k a, predsednika in tajnika Okrožnega odbora obrtniških združenj gg. Bure-ša in Bend e rja, ki jim je g. Kumerc izrekel zahvalo za njihov trud in podporo za njihovo prizadevanje za blagor našemu obrtniškemu stanu. Nato se je g. Kumerc spomnil v preteklem poslovnem letu umrlih članov, katerih spomin so navzoči počastili z vzkliki »Slava«. Sledilo je obširno predsedniško poročilo o delovanju Združenja v preteklem poslov nem letu. Iz poročila, ki ga je podal gosp. Kumerc posnemamo: V Združenju se je začelo zlasti v zadnjem letu prav živahno delovati, k čemur je dala pobudo predvsem gospodarska kriza in pomanjkanje dela, Ni dneva, da ne bi trkal na vrata šibkejših obrtnikov, ki se nahajajo v obupnem stanju, zlasti radi pomanjkanja dela, kar povzročajo največ šušmarji, ki so rakrana našega obrtniškega stanu. Največje zlo v tem oziru je kaznilnica, ki obratuje na tovarniški način in delavci delavnic državnih želez nic, ki so zaposleni le dopoldne in v popoldanskem času izvršujejo razna rokodelska dela za vsako ceno. Zborovanja Zveze obrtniških združenj v Ljubljani sta se udeležila gg. Divjak in Kumerc. Dasi je imelo to zborovanje izključno namen, da se obrtniki dravske banovine'
Nato je g. Kumerc poročal o novem zakonu glede razmerja števila vajencev napram pomočnikom. Zakon predpisuje, da obrtnik lahko zaposluje 2 vajenca, ako ima 2 do 5 pomočnikov, 3 vajence ako ima 6 do 7 pomočnikov, največ 4 vajence pa, ako ima več kakor 10 pomočnikov. Ob tej priliki so razni govorniki izrazili mnenje, da ta zakon ne u-streza, ker je s tem naši mladini vzeta možnost, da bi se posvečala obrtniškemu stanu, ki je iz državnih interesov emi nentne važnosti.
Nadalje se je g. Kumerc v svojem poročilu bavil z davčnim problemom, nadalje s pritožbami proti iztirjanju davčnih zaostankov pri obrtnikih, s prijavljanjem in odjavljanjem vajencev in pomočnikov od strani mojstrov, ter o raznih perečih vprašanjih, tičočih se obrtniškega stanu.
V	zvezi s predsedniškim poročilom je spregovoril nato g. Gustinčič, kije zahteval za obrtnike enako zaščito kakor za kmete. Poročal je nadalje o borbi obrtnikov v zatiranju šušmarstva ter navajal nekaj konkretnih slučajev. Zahteval je reorganizacijo obratovanja v kaznilnici in naj bi se kaznjenci zaposlili zlasti pri gradnji' cest, ki so pri nas v obupnem stanju.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Šteher, je razvidno, da šteje Združenje 72 rednih članov, ki zaposlujejo 183 pomočnikov in 239 vajencev. Tekom poslovnega leta je bilo 31 vajencev oproščenih, 26 vajencev pa je napravilo pomočniški izpit, 8 vajencev je bilo zavrnjenih, ker niso dovršili obrtno nadalje-
valne šole. Blagajniško poročilo izkazuje posvetujejo o težkem položaju, je ome- j v preteklem letu Din 14.729.50 dohod-njeno zborovanje oblast prepovedala, i kov ter Din 13.193.70 izdatkov. Celo-
kupno premoženje Združenja znaša Din 21.785. Proračun za leto 1936 izkazuje Din 21.695 dohodkov ter prav toliko izdatkov. V imenu nadzornega odbora je poročal g. W e b e r, ki je v svojem po-roč!lu naglasil, da so se vršile v poslovanju nerednosti s strani bivšega tajnika, ki pa je škodo poravnal z vložno knjižico Mestne hranilnice v Mariboru. G. Gustinčič je predlagal razrešnico staremu odboru, ki se je soglasno sprejel.
Po kratkem odmoru se sledile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Franjo Kumerc, predsednik, Just Gustinčič, podpredsednik. Člani upravnega odbora: B. Divjak za mehanike, Hrastnik za inštalaterje, Železnik za elektromehanike, Tomažič za no-žarje, Karba za kleparje in Weber za ključavničarje. Namesiniki Kos, Romih in Dreksler. V nadzorni odbor so se izvolili: inž. Unger, M. Ussar in Lipuš, namestnika Prattes in šoštar. Razsodišče: Kumerc, Karba, Tomažič, Cze>rny, i Kadrmas. Delegata v Okrožni odbor o-j brtniških združenj: gg. Kumerc in Gu-I stinčič. namestnika: Weber in Karba. Iz-j voljene so bile tudi komisije za pomoč-; niške izpite in sicei za ključavničarske gg. inž. Unger. Weber, Bach in Kadrmas, za mehanične Šoštar, Deksler, Lipuš, Divjak in Gustinčič, za kotlarske Kos in Mlekuš, za inštalaterske Hrastnik in Kar ba, za kleparske Karba, Romih, Petrovič, Klampfer in Somrak, za elektrome-hanične Prattes in Železnik, za nožarske Tomažič, za puškarske Jelen; za predsednika komisij pa g. Kumerc.
Po končanih volitvah je nato najpreje spregovoril predsednik Okrožnega od-i bora obrtniških združenj v Mariboru g.
: Franjo B u r e š. Podal je izčrpen pregled ! o stanju obrtnikov ter v jedrnatih bese-1 dah orisal vse težave, s katerimi se mo-! ra dandanes naš obrtnik boriti. Naposled je opozarjal navzoče na predstoječe volitve v TOI, ki bodo predvidoma me-j seca septembra. Ob tej priliki je tudi povdarjal, da je v TOI boljša slaba upra va kakor pa komisariat. Nnaglašl je g. Bureš tudi, da bo v dneh 22. in 23. tm. v Mariboru redni letni občni zbor Zveze obrtniških društev Dravske banovine v ! Ljubljani in je dolžnost vsakega obrtnika, da se zborovanja udeleži ter tako pokaže, da se slovenski obrtnik zaveda svojega položaja ter da v solidarni povezanosti opravičeno zahteva rešitve svo jih najbolj perečih in življensko važnih vprašanj. V imenu zbornice za TOI je spregovoril obrtnozadružni nadzornik g. Založnik. Nato je g. Karba poročal o ustanovitvi penzijskega fonda< za o-brtnike v Beogradu. G. Gustinčič pa je predlagal, naj se Združenje reorga nizira ter naj se razširi na ves sodni srez Maribora. Nadalje je g. Gustinčič v daljših in jedrnatih izvazanjih poročal, kako bi se učinkovito zatiralo šušmar-stvo in se je izrekel proti oddajam javnih del izven Maribora.
Naposled je g. Kumerc po triurnem trajanju zaključil zborovanje s pozivom k složnemu sodelovanju vseh obrtaikov za procvit obrtniškega stanu.
Darujte za azilni sklad PTLI
Ogromno povečevalno steklo je imel ono nedeljo neki ded v Mariboru, ko je gledal neki sprevod, tako da je videl vse petkratno. Pravijo, da tisti ded vsako leč, ki njemu prija, gleda s povečevalnim steklom. Navdušenje pa je skušal ujeti z nekim mikrofonom, ki ga je imel pripetega na hrbtu. Nikjer namreč ni mogel do-znati, da bi bilo kakšno navdušenje, pa si je zato pripel mikrofon. Morda ima ded tudi neki aparat za presojo in merjenje —pameti. Zanj bi bil namreč takšen aparat popolnoma brezpredmeten. — Polde iz Aleksandrove ceste.
Pepčeku N. Iz Slovenske Bistrice. Na Tvoje vprašanje, če je bilo res ono nedeljo v Mariboru aretiranih 100 oseb, Ti odgovarjam, da to ni res. Pač pa jih je bilo aretiranih — 36. Med temi dva, ker *>ta hotela skočiti z dravskega mostu v Dravo, dva radi žeparstva. Kaj je bilo z ostalimi, ki so morali jesti ričet in piti vodo, pri našem slavnem »Grafu«, pa Ti zaenkrat ne smem ničesar sporočiti.
F. S. iz II. mariborskega mesinesia okraja sporoča: »Pred dnevi sem čital v Vašem listu članek pod naslovom »Kan. z njimi?« Vsebine ne bom ponavljal, saj jo bolje poznate kakor jaz. Toda vprašanje, kam z njimi, bi bilo hitro rešeno ako bi udaril tja, kjer so zaposleni dobro plačani avstrijski državljani brez potrebe So pa tudi ljudje, ki celo vse prezirajo, kar je nam Jugoslovenom sveto. Vem c'.>-lo za slučaj, ko se je takšen element, pozvan od hišnega gospodarja k razobe-šenju državne zastave, izrazil, da bi mu bilo ljubše razobesiti svoje — spodnje hlače, kakor pa državno zastavo. Kedaj bomo doživeli, da bo kedo z vso silo udaril v takšne elemente ...?!«
Atentat ali kai? Čirimurija: lepa, čudovita in bogata dežela. Osebe, ki jo zastopajo na zunaj, vživajo vsesplošen ugled na znotraj.Sedaj si pa zamislite razburjenje v Čirimuriji, ko se je nekega dne bliskovito raznesla vest, da je eden izmed najvidnejših vojvod Tobež Kečnarof Keč-narovski, plemeniti Melazurej, postal žrtev zlobnega atetatorja. Na brzo roko zbrana komisija se je z vsemi rešilnimi
pripravami podala na kraj atentata, da ugotovi dejansko stanje. Kaj je bilo? Vi-sokospoštovani vojvoda je sedel pri oknu v sladkem taročnem razpoloženju v družbi ostalih velmož s cigaro v ustih in s samo njemu lastnim kislim nasmeškom ter srebal črno kavo. Kakor bi strela udarila iz neba — se začuje grozanski pok eksplozije neznanega izvora in že se vsuje v istem hipu dež steklenih drobcev po od strahu vpognjenem hrbtu slavnega vojvode. Kakor že večkrat baje v vojni, je pokazal vojvoda tudi sedaj vso svojo korajžo in po vseh že vajenih predpisih z urno naglico sklonil hrbet pred — drobci stekla. Alarmiran je bil ves aparat, da izsledi atentatorja. Vojvodovi sosedi pa so naslednjega dne z občudovanjem zrli proti nekemu plotu, kjer so po sušečih se sp. hlačah sodeč, sklepali, da se je svetlemu vojvodi pripetila hvala Bogu — samo majhna nesreča. Ko je vojvoda prestal strah, ki ga je držal še par dni po razburljivem dogodku, o katerem je govorilo vse mesto, pa je preiskava dognala, da je prifrčala v okno nogometna žoga športno navdušene mladeži ter prebil”
šipo, katere drobci so brez hujše škode zdrknili po vojvodovem nekoliko zgrba-nem hrbtu. Tudi grba včasih prav pride.
»Živijo Živkovie, živijo Živkovič, živijo ...« Ta vzklik se je razlegal ono nedeljo iz Ljudskega vrta. Viharni vzklik je združil tudi zunaj stoječe h gromovitemu vzklikanju: Živijo Živkovič! Tam znotraj je vzklikanje kmalu potihnilo, zunanji pa so še krepko nadaljevali z vzklikanjem. Čudno, da niso očka »Slovenec« in slavni njegov kolega »ljubljanski stric« ničesai vedela poročati o teh vzklikih, četudi sicer pišeta o vsaki kuri, ki je bicikl povozi
Poezija pod lipo.
Dokler svetnikov ne dobimo.
Kar vsi iz srca si želimo,
Ostanemo trpini, postopači Enaki onemu, ki kruh berači.
*
Pravijo: v Jeruzalemu se puntajo Arabci, A vedno na strehi cvičkajo nam vrabci: Kjer molijo se raznih ver bogovi,
Tam plaka majka, hčerke in — sinovi!
Vpokojenec.
V M a r iti o r u, 'dne 17. VIII. 1936.	Mariborski	»Večernik«	Tutra
————■: »WW«^  ..... i
Razmesarjen pod keEesiem vlaka
Ko je v nedeljo 16. trn. privozil vlak, ki odhaja iz Ptuja ob 5. uri zjutraj v bližino postaje na Hajdini, se je nenadoma vrgel pod vlak neznan moški, ki ga je stroj popolnoma razmesaril in mu je kolesje odrezalo glavo. Orožniki iz Brega so se takoj podali na kraj nesreče in u-gotovili, da je neznanec identičen s 70-letnim Ivanom Tomaničem, krojačem iz Nove Gradiške v Slavoniji. Tomanič je
rodom iz Sv. Lovrenca na Dravskem po lju, živel pa je več kakor 30 let v Novi Gradiški. Ni še povsem gotovo, ali je izvršil samomor, ali pa se je dogodila nesreča. Verjetno je prvo, ker pri njem niso 'drugega ničesar našli kot listek, v katerem je navedel svoje ime in stalno bivališče Nova Gradiška. Truplo so spra vili v mrtvašnico na Hajdini, kjer ga pokopljejo.
raznim špecerijskim in drugim blagom. Vlomilca pa je že včeraj zjutraj mariborska policija aretirala ob priliki racije pri Treh ribnikih ter ga spravila na varno. Tudi je policija našla vse ukradeno blago, ki predstavlja vrednost okoli 600 dinarjev ter ga vrnila Marksovi. V stanovanje najemnika Petra Jurača pri Sv. Antonu na Pohorju pa je neznani vlomilec udrl skozi odprtino, ki jo je napravil
v	zid, v notranjost hiše ter odnesel iz omar razne obleke, perilo, čevlje in hranilno knjižico občinske hranilnice v Marenbergu z vlogo 12.470 Din. Skupna škoda znaša nad 15.000 Din.
Smrtna kosa. V Orešju pri Ptuju je umrl ugledni posestnik Anton Blažek v starosti 79 let. Pokojnik je imel dolgo let trgovino z manufakturo in je bil poznan od blizu in od daleč. Blag mu spomin!
Rdeči petelin. Zopet dva požara! Pr-
vi	požar je izbruhnil pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju pri posestnici Jeri Planinšek. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil na gospodarsko poslopje Jožefa Drevenšek. Obema posestnikoma so zgoreli gospodarski objekti z vsemi poljedelskimi pridelki. Zanetil je požar neki 7 letni otrok. Skoraj v istem času je zažairelo nebo nad vasjo Skorba, občina Slovenja vas. Požar je izbruhnil pri pos. Mihaelu Žunko, kojemu je zgorela hiša s poljskimi pridelki. Škoda se ceni na 15.000 Din. Vzrok požara še ni pojasnjen.
Smrtna nesreča v rudniku. V rudniku v Medvodcah se je dogodila v soboto 15. tm. nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Rudar Jožef Krošl je padel z odra v globočino 10 m na trda tla in se pobil na glavi tako hudo, da je obležal nezavesten. Ptujski reševalci so ga nemudoma prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je eno uro pozneje poškodbam podlegel.
Vlom v trgovino. V noči od 14. na 15.
tm. so neznani storilci vlomili v trgovino Franca Zagoršek v Dornavi pri Ptuju. Nepridipravi so odnesli iz trgovine raznega blaga v vrednosti okrog 3.800 Din, in nekaj gotovine. Orožniki iz Ptuja so uvedli obširno preiskavo.
hdkikwe MGvite
S posebnim vlakom na vseslovanski zdravniški kongres v Sofiji. Jugosloven-ski Narodni Odbor Vseslovanske zdravniške zveze priredi s sodelovanjem Društva Putnik izlet s posebnim vlakom na Vseslovanski zdravniški kongres v Sofiji, ki se vrši 11. do 15. septembra 1936. Odhod iz Maribora 10. septembra ob 18.00, odhod iz Beograda 11. septembra ob 8. uri, prihod v Sofijo 11. sept. ob 17.30. Povratek iz Sofije je 16. sept. ob 9 uri, prihod ob 18. uri, odhod iz Beograda ob 23.10 in prihod v Maribor 17. septembra ob 10.59. Vozna cena iz Beograda do Sofije in nazaj znaša Din 180, v III. in Din 260 v II. razredu. Iz Maribora in ostalih krajev imajo udeleženci do Beograda polovično vožnjo na podlagi železniške legitimacije K—13. Vsak udeleženec si mora preskrbeti veljaven potni list in bolgarski vizum, ki se dobi brezplačno pri Bolgarskem poslanstvu v Beogradu. Vse nadaljnje informacije in prijave pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22, in pri Putniku Celje, tel. 119.
ADMIRALOVA VNUKINJA POROČILA RIBICA.
Iz Londona poročajo, da se je vnukinja slovitega angleškega admirala Wood-sa, ki je bil svojčas svetovalec sultana Abdula Damidsa, rnis L. Pearson, kljub odporu njene družine poročila z 29ietnim ribičem Sidneyem Hicksem. Lena Pear-sonova je zagledala ribiča pri ogledu neke sledolovske flotilje. Na prvi pogled se je v ribiča zaljubila in se takoj v cerkvi nekega malega otoka z njim poročila.
Par slikarjev si ogleduje neko staro že vso obledelo sliko.
Kakšna slika — nekaj nenavadnega
Jaz ne vidim tu prav ničesar iz-vanred-tiega.
AJi ne vidiš, da je sHka že prodana...
Stran 3.
Ha ftašetn kkjmt&H
Prostovoljna gasilska četa v Mariboru 1871—1936.
V	tisku Mariborske tiskarne je izšla ob proslavi 651etnice prostovoljne gasilske čete v Mariboru pod gornjim naslovom 68 strani obsegajoča, lično opremljena in zgoščeno sestavljena knjižica, ki prikazuje v poedinih člankih postanek in razvoj gasilstva v Mariboru. Uvodnima prispevkoma župana dr. Juvana in četnega predsednika Bogdana Pogačnika sta priključena članka poveljnika Frana Ramšaka o delu in tehniki v četi ter dr. M. Bedjaniča o samaritanskem odseku, nakar sledi izčrpen ter poučen zgodovinski prikaz prof. Baša »Iz zgodovine gasilstva v Mariboru«, ki je podan v širšem okviru obče gasilskega razvoja v obmejnem področju. Knjižica je dragocen in bogat doprinos k poznavanju našega gasilstva in upoštevanju ter pravilni cenitvi gasilske stroke.
PAR UTRINKOV O RAZGOVORIH IN DEBATAH.
Bog je dodelil človeku dar govora, uporabo jezika pa je prepustil njemu samemu. Radi tega imamo zelo mnogo ljudi, ki mnogo govorijo, niso pa sposobni, da bi se spustili v najnavadnejši pogovor. .
*
Če stopimo komu na kurje oko, se navadno oprostimo; nasprotno se nam ne zdi nič posebnega, 62 pademo komu v besedo, dasiravno je to še veliko bolj mučno.
*
Imamo ljudi, ki ne govorijo radi tega, da bi jih drugi poslušali, temveč zato, da same sebe slišijo. Škoda je le samo, da ne storijo tega v samoti, temveč še s prav posebno naslado v čim večji družbi.
. *
Dobra debata je tako lepa 'kakor tekma dveh sabljaških mojstrov; slabo vodena debata pa spominja na pretep pijanih kmetskih fantov.
*
Kdor hoče dobre debate, si mora z vso vnemo prizadevati, da svojega govorniškega nasprotnika prepriča o pravilnosti svojih nazorov; na drugi strani pa mora biti istotako pripravljen, da se pusti prepričati o nasprotnikovih dokazih.
*
Pri debati ne gre za to, da-li je pravo mnenje na strani enega ali drugega, temveč za to, da se resnici pripomore do pravice.
*
Imamo ljudi, ki ne prenesejo, da bi kdo drugi govoril; če ne drugega, se vsaj stalno trudijo, da vpletejo v pripovedovanje drugega svojo osebo. Tovrstni ljudje so v stanju prekiniti pripovedovalca, ki se je ravnokar vrnil iz svoje prve ture na Himalajo in že po njegovih začetnih besedah vplesti v svoj govor besede:	»Veste kaj, to je res zanimi-
vo in me spominja na to, ko sem bil pred tremi leti prvikrat na Pohorju ...« In vam začne pripovedovati o Pohorju, tako da Himalaja sploh ne pride več do veljave.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Pri žrebanju V. razreda, 32. kola, dne 15 avgusta so bili izžrebani sledeči dob''.M: Din 200.000: 92985 Din 100.000: 36219 Tl814 Din 60.000: 3394 Din 50.000 : 83410
Din	10.000: 24105 228115				28715	334r.‘>
44636	47923	56232	69270	78850	81947	85067
92605	93844					
Din	8000:	4065	7978	9879	10782	22519
27175	36855	46627	50665	(ji 449	76263	84774
88560	90404					
Din	6000:	15676	18392	28760	38447	ti0609
65548	80831	84169	90282			
Din	5000:	5806	5975	6005	7638	7817
13601	27515	29261	34939	36272	37928	40965
46589	57403	59005	64910	66617	70340	/2253
75732	77184	78955	82743	87642	88616	89682
90632	97544	99838				
Din	3000:	1499	1691	1908	3094	7247
10186	18995	32069	32472	34890	56918	57612
58584	59871	63803	64346	70345	70686	Sl 256
85094	87218	93055	94248	95680		
Din	2000:	2799	6122	8677	12310	1563!
16246	16363	29380	42798	43175	44338	46277
47326	49889	55730	64834	85540	94772	96872
99783
Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka 25.
Smrt vzornega moža. V svojem stanovanju v Koroščevi ulici štev. 8 je po dolgotrajni in mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči v 76. letu svoje starosti bla-gopokojni g. Farkaš Janez, šolski rav natelj v pokoju. Blagopokojnik se je narodi! dne 22. novembra 1860 v Iljašovcih pri Sv. Križu pi Ljutomeru. Po dovršenih študijah na učiteljišču v Mariboru je nastopil svojo prvo službeno mesto v Negovi, kjer je služil nad en decenij. Od tam je šel za nadučitelja v Cirkovce, po nar Ip.fih n a ie n ro-si-l za nadučitelia k Sv.
Dravogradu je premeščen kontrolor Du-jo Kovačevič iz Maribora, tia Jesenice Stevan Radosavljevič, kontrolor v Mari boru. V Maribor prideta carinika Oskar Kolar iz Zemunika in Stjepan Galas z Jesenic. V Dravograd je premeščen pomožni carinik Dušan Jelič iz Bezdana.
Na realni gimnaziji v Mariboru se vrše popravni izpiti 25. 8., sprejemni izpiti za I. razred in tečajni izpiti 27. 8. ob 6.45. Vpisovanje 1. sept. od 8. do 10. ure. Brez davčnega potrdila in izpričevala je vpis
nemOtSTOČ. V.^p. nndrrvhn-n^fi rav.vidnp iz
Lovrencu v Slov. goricah, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 1921. — torej skoraj četrt stoletja. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je razširil šolo v šestraz-•rednico ter prizidal k šolskemu poslopju stanovanja za vse učiteljstvo, tako, da je bilo stanovanjsko vprašanje za učitelj stvo enkrat za vselej odpravljeno z dnev nega reda. Za svoje zasluge na šolskem delovanju je bil imenovan za šolskega ravnatelja. Ko je iz zdravstvenih ozirov šel leta 1921 v pokoj, se je stalno naselil v Mariboru, kamor je bila tudi njegova življenska družica prestavljena kot učiteljica, kjer je službovala do svoje lanske upokojitve na manjšinski šoli v Cankarjevi ulici. Izrekamo naše sožalje go-spej soprogi, sinu M;.ksu s soprogo, ki službuje kot pristav moške kaznilnice v Mariboru, zetu Pircu Janku s soprogo, meščanskošolskemu nastavniku, preds. Zveze kulturnih društev in oblastnemu tajniku Jadranske Straže ter njegovima bratoma in sestri kakor tudi vsem ostalim sorodnikom. Danes popoldne ob 17. ga pospremimo na njegovi zadnji potu Svetal mu spomin!
Jubilantka. Pred dnevi je obhajala 50-letnico svojega rojstva gospa Marta J a z b e c-G o b e c, učiteljica na drž. II. dekliški narodni šoli v Mariboru. Rojena je 1. 1886. v Svetinjah pri Ormožu med prijaznimi vinskimi goricami, kjer je bil njen uče šolski upravitelj. V letu
1908.	je nastopila službo kot učiteljica v Sv. Janžu na Dravskem polju. Tu je službovala 11 let; po prevratu pa je bila premeščena v Maribor, kjer je v takratnih težavnih časih orala ledino kot slovenska učiteljica in vztrajala na tem mestu do danes. Gospa Jazbečeva je vzgojila veliko število naraščaja, ki se s hvaležnostjo spominja svoje dobre in skrbne učiteljice. Že od mladostnih let je vneta pevka in voditeljica šolskih pevskih zborov, ki prav lepo uspevajo pod njeno spretno roko. Dobrosrčni in vzorni učiteljici, skrbni gospbdinji, predobri podpornici ubogih kličemo:	»Še na mnoga
leta!« in ji k jubileju izrekamo naše iskrene čestitke! Živela jubilantka!
Iz banovinske službe. V višjo skupino je pomaknjen ekonom banovinske bolnice v Slovenjgradcu Anton Gorečan.
Nagrajeni načrti mariborskega arhitekta. Za načrte nove odvetniške pala če v Mariboru, ki bo, kakor smo že poročali, stala na Kralja Petra tirgu, je preje! prvo in drago nagrado inž. Saša Dev.
Umrla je na Teznem, v Jenkovi ulici
3,	vdova po železničarju Neža Šušmel, stara 51 let. Rajnka je bila doma iz Grgarja pri Gorici. Blag je spomin, žalujo čim naše toplo sočutje! V Poljani 16 je umrla v starosti 75 let zasebnica Lucija Draganič.
Iz carinske službe. H glavni carinarnici v Zagreb je premeščen carinski kontrolor Steva Živkovič iz Maribora, nadalje Josip Randič iz Gor. Radgone ter Z Medanič iz Dravograda. H glavni carinarnici v Mariboru so premeščeni kontrolorji Derviš Kahvedžič, Pavle Slovič iz Dravograda, Ivan Jandriča iz Metko-viča ter Andrej Vidovič iz Debra. K carinarnici v Koprivnici je premeščen kon trolor Drago Banič iz Maribora, h carinarnici v Gornjo Radgono pa kontrolor Ivan Randič iz Splita. K carinarnici v
oglasa v šolski veži.
Ponarejeni 50 dinarski kovanci so se pojavili na Prevaljah. Oblastva sedaj poizvedujejo za falzifikatorjem.
Dvokolo v Dravi. V bližini Koblerjevega broda pri Mariborskem otoku je našel vtnair Leo Ambrož v Dravi .noško dvokolo znamke »Puch«, ki ga je uajbrže neki tat vrgel v reko.
Vlom v odvetniško pisarno. Sinoči 0-koli 21. ure je doslej še neznani tat udrl v pisarno odvetnika dr. Slavka Fornazariča v Sodni ulici 14. Pretaknil je vse pisarniške mize in je očividno stikal za denarjem. Ker ni mogel najti nikakšne gotovine, je odnesel le pisalni stroj znam ke »Continental« v vrednosti 3000 Din, razen tega nekaj znamk ter belo obte k o uradnice Josipine Cerinškove. V notranjost pisarne je tat prišel skozi vežo v Sodni ulici 14, potem ko je s pomočjo ponarejenih ključev od zadaj odprl pisarno. Danes zjutraj se je podal v pisarno daktiloskop mestne policije g. Grobin, ki je izvršil posnetje prstnih odtisov, s pomočjo katerih bodo najbrže vlomilca izsledili.
Prometna nezgoda se je pripetila na voglu Stolne ulice in Glavnega trga. D4 letna služkinja Ivanka Kamler je zavozila z dvokolesom v neki osebni avto, ki je Kamlerjevo podrl na tla. Kamlerjeva je k sreči zadobila le lažje poškodbe na rokah in nogah, pač pa je njeno dvokolo popolnoma razbito.
Z motornim kolesom se je nekajkrat prekucnil pred Arehovo lekarno na Glav. trgu 27 letni mehanik Emerik Supanc in obležal nezavesten. Zadobil je pretres možganov. Nezavestnega so ga odpre-mili v mariborsko splošno bolnišnico.
Navdušeni »Olimpije« — aretiran. V noči od petka na soboto je dal v Vetrinjski ulici neki kotlarski pomočnik P. Josip iz Dravske ulice vidnega izraza svojim čustvom z vzkliki »Heil Hitler!« Ko ga je tam službujoči stražnik pozval k redu in ga odpeljal na stražnico, je izjavil, da je tako navdušen za olimpijske igre, da ne more drugače. Policija je navdušenega »olimpijca« odgnala v zapore, da se mu tam njegovo navdušenje nekoliko po-hladi.
Kolesar pod avtomobilom. Posestnik Oto Verglez iz Sv. Jurija v Slov. goricah je vozil s svojim avtom iz Košakov v mesto. Ko je pa na Aleksandrovi ulici zavil v Cafovo ulico, je pri tem podrl na tla na dvokolesu vozečega se godbenika >Drave« Gospič Ivana iz Počehove. Desno kolo avta je šlo preko kolesa in ga zdrobilo, medtem ko je Gospič ostal po čudnem naključju nepoškodovan.
Trik šivilje Julke. Brezposelna šivilja Julka iz Maribora je poslala v gostilno Betnava na Vodnikovem trgu listek, ki ga je bila podpisala v imenu nekega trg. pomočnika s prošnjo, da naj tamkaj u-službena natakarica izroči cigarete in ju-žino. Natakarica je vse tudi izročila, ker je pomočnika poznala. Šele kasneje se je prepričala, da je nasedla imenovani šivilji, za katero poizveduje sedaj policija.
Rokomavhi ... V noči na nedeljo je 22 letni brezposelni elektromonter Adam Jovan iz Velikega Bečkereka vlomil s pomočjo ponarejenega ključa v Markso-vo branjerijo na Aleksandrovi cesti 23 v Košakih ter odnesel veliko košaro z
S petna tesnite na dan!
Zakaj nismo dosegli o Berlinu boljSIh
uspehoo?
V	zadnji številki ljubljanskega »Trgovskega lista« beremo:
Na to odgovarja Peter Gojič, ki je bil sam tekmovalec v Berlinu in ki je eden našiti najstarejših športnikov in eden naših najbolj resnih tekmovalcev. In Peter Gojič je povedal dopisniku »Politike« naslednje:
Da nismo dosegli Jugoslovani boljših uspehov smatram, da je bilo več vzrokov
—	v prvi vrsti pa nismo bili pripravljeni na tako resno tekmovanje. K temu moram še dodati, da se je v Olimpijski vasi živelo na vse načine, samo tako ne. kakor bi bilo treba živeti pred velikimi boji, ki so nas čakali.
... Vsaka hiša pri drugih reprezentancah ie imela svoj hišni red, po katerem so se morali vsi strogo ravnati in ki je bil nabit na vratih. Samo pri nas tega ni bilo, ker pri nas je delal vsak, kar je hotel. Neki atleti so spioh opustili vsak tako potreben trening. Mnogi od njih, pa če prav so se mogli trenirajoči poleg tolikih svetovnih rekorderjev mnogo naučiti in videti, sploh niso hoteli iti na trening. Skoraj nihče ni hotel popraviti svoje slabe forme, pa čeprav je imel idealno priliko za trening in za učenje. Nekateri atleti, ki osem dni sploh niso nič trenirali in potem niso hoteli startati na našo veliko sramoto, ker je to razglasil speaker po vsem stadionu. Discipline ni bilo nobene in vsak je delal, kar je hotel. Nikogar ni bilo, ki bi opozarjal in nagnal atleta na trening ali vsaj na čisto navaden red.
Niso zato krivi samo atleti, temveč v mnogo večji meri vodstvo ekipe, ki se ni brigalo za atlete, čeprav je samo zaradi
tega sem prišlo. Treba vedeti, da je na vsakega tretjega tekmovalca prišel pri nas po en član vodstva. Toda vsa skrb je bila prepuščena najmlajšemu vodji, nekemu mladeniču, ki ni užival nobene avtoritete. Vso drugo gospodo smo videli le pri kosilu in večerji, mnoge pa niti takrat, ker niso stanovali z nami, temveč v hotelih.
Oni mladi vodja se ie v glavnem bavil s tem, da je zbiral avtograme od tujih turistov. Če pa so se naši atleti obrnili na katerega od vodstva s prošnjo, se je vsak izgovarjal, da to ni njegova skrb in dolžnost.
To se mora konstatirati in ostro obsoditi: vsa naša olimpijska reprezentanca je imela zelo mnogo voditeljev. Njihov prihod, potovanje in bivanje v Berlinu po dragih hotelih, vse to je veljalo zelo mnogo denarja, naši atleti pa so morali izdajati svoj denar za vsako malenkost. Niti dinarja niso dobili od vodstva, kakor da so prišli v Berlin po svojem zasebnem poslu, ne pa da tekmujejo kot oficialna jugoslovanska reprezentanca.
Tem bolj žalostno je, kar se je dogodilo z našo kolesarsko reprezentanco (ki pa je zelo dobro odrezala, op. ured.). Iz svojih več ko skromnih sredstev so morali kupovati pnevmatiko za svoja kolesa, ker niso mogli dobiti od vodstva potrebnih denarnih sredstev.
Mnenja sem, da ni bilo treba poslati tako veliko vodij. Mesto njih naj bi se raje poslali zares dobri tekmovalci ter naj bi se nam omogočilo boljše življenje v Olimpijski vasi, kakor pa so ga naši tekmovalci imeli . . .
V	nadaljnejem pogovoru je Gojič ome-
nemu predsedniku g. Lubši ter gg. ?a-pumi in Lešniku. Rezultati dirke so bili naslednji: 1. Mlinarič v času I ura 19 minut, 2. Maglica 1:21.35, 3. Greif 1:22.30,
4.	Kores 1:29.50.
nil, da veruje v uspeh naše telovadne ekipe (Sokolov), ker živi ta v popolni disciplini, pripravljena in odpočita za nastop. (In v resnici se Gojič tudi ni zmotil. Op. ured.)
Na vprašanje dopisnika »Politike«, če se ne boji, da bi lahkoatletska zveza mogla nastopiti proti njemu, je odgovoril:
»To kar sem povedal, je mogel videti vsak objektivni opazovalec v Berlinu. Govorim čisto resnico in dejstva, ki sem jih navedel, ne more nihče utajiti. Te napake navajam v najboljšem namenu, ker je naš šport šele v razvoju in je treba
Savno navesti, da se te napake odpravijo!«
❖
Navidezno je vse to, kar pripoveduješ. Gojič, le športna zadeva, ki se tiče samo športnikov in njih reprezentance. V resnici pa temu ni tako, temveč je «- zadeva, ki se tiče nas vseh, ker se podobni primeri dogajajo tudi na vseh drugih poljih in so naravnost tipični za naše razmere. Zato zahtevamo z vso odločnostjo, da se obtožbe g. Gojiča ostro preiščejo in če se izkaže njih resničnost, da se krivci eksemplarično kaznujejo, da morajo povrniti ves denar, ki so ga prejeli za pot in bivaijje v Berlinu.
Povsod, kjer se opaža podoben nered, je treba proti njemu nastopiti in zato smatramo tudi kot strogo gospodarsko glasilo za svojo dolžnost, da zahtevamo natančno preiskavo o obtožbah g. Gojiva. Nikdar ne pridemo do blagostanja, če ne bomo tega nereda povsod in z vso odločnostjo ter tudi brezobzirnostjo pobijali.«
K temu nimamo ničesar pridjati.
ISSK MARIBOR : SK ZAGORAC 6:2.
Teniška ekipa ISSK Maribora je v soboto gostovala v Krapini ter tamkaj odigrala proti tamkajšnjemu SK Zagorac te niški dvomatch, ki se je zaključil z zmago ISSK Maribor v razmerju 6:2. Posamezni rezultati: Albaneže:Božič 6:2. 6:2, Škapin:Pažur K. 6:2, 6:3, Borič:Pažur II. 2:6, 0:6, Albareeže-Škapin:Božič-Mi-kulec 6:1, 6:4, ga. Boričeva: ga. Župane-čeva 6:2, 6:1, ga. Voglarjeva :ga. Široki-jeva 6:2, 6:1, ga. Borič-Albaneže:ga. Žu-panec-Pažur 6:1, 7:5, ga. Voglar-Borič: ga. Široki-Božič 4:6, 4:6.
Spettne piSen^e
Jugoslavija zasedla 24. mesto
Včeraj se je v Berlinu zaključila olirn-piada 1936. Zaključne svečanosti so se vršile v stadionu ob navzočnosti 120.000 gledalcev. Navzoči so bili člani nemške vlade s kancelarjem g. Hitlerjem na čelu. Na sporedu so bile zadnje točke pla-Vanja, warterpolske in finalne tekme v nogometnem tekmovanju. Prvo mesto in s tem zlato kolajno v \vaterpolu si je pri borila Madjarska, ki jc zmagala nad Fran cijo s 5:0. Drugo mesto in srebrno kolajno si je priborila Nemčija, ki je porazila Belgijo s 4:1. Tretje mesto pa je zasedla Belgija. V nogometnem turnirju je zmagala Italija, ki je v finalu porazila Avstrijo z 2:1 (l: 1-). Prvenstvo si je priborila Italija, 2. Avstrija, 3. Norveška. V
skokih s. stolpa si je priboril zlato kolajno Wayne (USA). Naš Žiherl je na 20. mestu. V plavalnih tekmah na 200 m prsno za gospode je zmagal Hatmtra (Japonska) v novem olimpijskem rekordu 2:42.5. V plavanju na 400 rn prosto za dame je bila prva Holandka Mastenbroek v novem olimpijskem rekordu 5:26.4, 2. Hueiger (Hol.) 5:27.5, 3. Winghard (USA).
V	plavanju na 1500 m prosto za gospode si je priboril zlato kolajno Japonec Tera-da v času 19:1.3.7. Prvo mesto v skupni kvalifikaciji vseh olimpijskih iger si je priborila Nemčija, in sicer 27 zlatih. 22 srebnili in 27 bronastih kolajn. Od 52 držav, ki so se s svojimi reprezentancami udeležile letošnje oiin.piade, so zastopniki le 29 držav priborili kakšno kolajno, dočim so se vsi ostali vrnili v. svojo domovino brez kolajn. V končni klasifikaciji je zasedla Jugoslavija 24. mesto.
KOLESARSKA DIRKA »POŠTELE«.
V	soboto popoldne je priredilo kole
sarsko društvo »Poštela« kolesarsko dir ko na 42 km dolgi krožni progi Hoče -
DVA PORAZA NOGOMETAŠEV
V	CELJU.
V	soboto in nedeljo sta odigrala dva mariborska kluba v Celju prijateljski tek mi proti Celjanom in obe izgubili. V soboto je Atletik SK premagal ISSK Maribor v razmerju 3:1 (0:1), včeraj pa je SK Celje premagalo SK Rapid s 4:2 (2:0)
SK SLAVIJA:SK DRAVA 9:1 (5:0).
. Na igrišču bivše SK Svobode se je vče raj popoldne odigrala prijateljska tekma med SK Dravo iz Ptuja in SK Slavijo s Pobrežja, ki se je končala z visoko zma-go domačinov v razmerju 9:1. Slavija je bila v vsakem oziru boljši nasprotnik tor odgovarja rezultat prilično poteku igre. Sodil je g. Klipsteter.
Ostale nogometne tekme.
Beograd: Hungaria (BudimpeštaV.BSK 1:0.
Zagreb: Gradjanski:BASK 3:1. Celovec: HAŠK:KAC 5:0.
Dunaj; V soboto: Admira:Jugoslavija (Beograd) 5:4 (2:3), v nedeljo Jugoslavi-ja:Rapid 3:1 (2:1). Odličen uspeh beograjske Jugoslavije!
Do&uite za sPomenik blago-pokojnega viteškega
Račje-Fram - Hajdina, Sv. Miklavž - Ho- kralfa Aleksandra I Zedini če, ki je zelo lepo uspela. Start in> cilj sta telja v Mariboru. Pisarna:
bila pri Božičevi gostilni v Hočah. Orga- A^esfnO poglavarstvo, Potov-nizacije prireditve je bila prav dobra, j , .	.	,	„	^
za kar gre prvenstvena zasluga neumor-l*^7 9	’	s	'
za popravilo carinskih skladišč v Mariboru, ki je bila razpisana z odlokom mestnega poglavarstva mariborskega X. štev. 10.793/3024-1935 je preložena
na dan 3. septembra 1933
V ostalem ostane prvotni .Razglas" nespremenjen.
Sobo odda
SOBA
velika, sončna, lepo opremljena, se odda gospodu. — Strossmajerieva ul. 28. H nadstr., stan. št. 9.	„4110
A. K.:
Žrtev zveste
Zgodovinski roman
»AH vas ljubi, donna?«
Frančiška molči.
»O, vem, da vas ljubi, vaša slika mu je vedno v srcu, vaše ime neprestano na jeziku. Oh, misel, ki mi jo daje osveta, je dragocena.«
S svojim divjim, ognjevitim pogiedonr žge in vznemirja dekle, da jo zona spreletava in da hoče v strahu klicati na pomoč. Španec jo zadrži z besedami:
»Ni še čas za tožbe, draga gospodična. Njegova smrt je še daleč m zaklinjam se, da ne bo padel od moje roke; nisem rad vohun in krvnik. Spoprijeti se, zmagati ali umreti, to je kaj drugega; vrhu vsega pa bi šlo tudi rneni za življenje, če bi ubil njega. Kako bi pobegnil pred madridskimi vohuni? Ah, drugače, drugače se bom maščeval, samo nebo tr-z je navdahnilo. Z Bogom, donna. V postnem vozu vas ne bo več mučila moja navzočnost, toda. tako mi svetega Jako-
39
ba, zaklinjam se. da se kmalu vidimo, preje kakor si mislite, in potem, potem!«
—	Misli ne pove do konca, ampak se samo hripavo, porogljivo zasmeje: zasmeh-Ijivo in globoko se prikloni preplašeni deklici in hitro odide iz sobe.
Ko se vrne Teresita, najde svojo gospodarico pol nezavestno na stolu.
»Za Boga, gospodična, kaj vam je? < »Joj, on je bil tu.«
»Kdo on, prosim vas?«
»On, tisti strašni Spanec, saj ga poznaš.«
Komaj se zdani in pozvoni poštni zvonček, že sede grofica v voz.
Vsi sopotniki, celo za vse hladnokrvni in nedovzetni najemnik, opazijo spremembo na njenem obrazu. Strašno je bleda, kar je gotovo znamenje, da bo kmalu zbolela. Kako bi tudi mogla biti drugačna, ko pa nesrečnica vso božjo noč ni
zatisnila oči, ampak je ves čas prebila v skrbeh in solzah.
Besed groznega Španca ni povsem razumela, razumela pa je, da je v njih pretnja, radi katere je drhtela, kakor drhti dete pred kačo, ki se je boji, čeprav se sveti, čeprav je vabljiva, gibčna in lepa.
Za trenotek je sicer zaspala’; ta Španec pa je bil težji in groznejši od pravih muk.
Domišljija, vzbnrkana radi včerajšnjih dogodkov, ji v vročici deluje in stvarja čudne slike. Španec in njen ljubimec ji stojita jasno pred duševnim očesom. Španec se hitro pretvori v ogabnega satana, v tistega, ki se zvija na sliki pod nogami nadangela Mihaela — in vleče nesrečnico v peklensko brezdno. Ljubimec pa je ne brani, noče ali ne more je braniti, da, celo sam se vrže v satanovo naročje.
Ali niso bile te sanje za Španko, za dekle, ki je bilo od detfnstva vzgojeno v praznoverju in prelisodkih svoje domovine, vprav strašne?
»Oh, Teresitta, Teresitta, bojim se, tako trpim,« vpije uboga devojka.
»Gospodična, bolni ste. Ostanimo tu,
dan, dva dni ostanimo tu. Pokličite zdravnika in, ko se okrepčate, bomo odšli.«
»Oh, ne, ne, Bog bo pomagal.«
Sobaričinim nasvetom pritegnejo tudi Francoz in trgovec Italijan, ne morejo pa preveriti dekleta.
Če se je zlomila njena telesna moč, je gotovo še bolj trpela njena duševna sila. Njena duša kloni; njena silna volja, ki jo je čitatelj občudoval, ko je hotela braniti Mirabello, ko se je upirala očetovim zapovedim in ko je prenašala njegove kletve, se sedaj povsem stre.
Ali niso naše duševne sile posledica naših telesnih moči?
Potniki potujejo nekaj časa nenavadno molčeči; končno pa jim jutranji vetrič in čisti, vonjivi in prijetni španski zrak povrneta dobro voljo in vedrost. Santo dekle, ki se je zavilo v svoj črni plašč, se stisne v kot, premišljuje in blede. Fran-coz jo hoče na vsak način razvedriti; šali se in siplje domisleke, posebno o izgubljenem sopotniku. Med, drugim pripomni duhovito:
(Dalje sledi.)
izdaja korizorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. La inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,