Leto LXXL, št. 240 a Lfnbljaoa, torek 2*. oktobra lftS Iznaša vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, već ji Inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva. ulica stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ls 81-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stiossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101. Postna hranilnica v Ljubljani Št. 10.351 Nov madžarski manever: madžarski ultimat Češkoslovaški Z novimi, nesprejemljivimi ul tirna tivnimi zum ter se ogrevajo za arbitražo Nemčije, zahtevami hočejo Madžari preprečiti direkten spora* Italije in Poljske BUDIMPEŠTA, 25. okt. e. Snoči je bila objavljena vsebina madžarske note. ki je bila včeraj opoldne izročena češkoslovaški vladi Madžarska nota vsebuje podroben načrt o ureditvi vseh teritorialnih vprašanj med Madžarsko ii. Češkoslovaško. Glavna načela madžarske note vsebujejo naslednje točke: 1. Madžarska zahteva, da se vse ozemlje, ki ga je Češkoslovaška sama ponudila Madžarski, takoj izroči madžarskim oblastem. 2. Za ozemlje, ki ga je Madžarska zahtevala, pa ga je Češkoslovaška odklonila, zahteva plebiscit, ki pa mora biti izveden najkasneje do 30. novembra. 3. Vprašanje Bratislave, ki ima mešano prebivalstvo, naj se reši pozneje potom direktnih pogajanj. 4. Madžarska bo sprejela garancije za nove češkoslovaške meje samo v primeru, če bi se v vsej Slovaški in Pod-karpatski Rusiji izvršil plebiscit, da bi se videlo, h kateri državi hoče prebivalstvo v resnici pripadati. 5. Za primer, da eCškoslovaška odkloni te predloge, je madžarska vlada odločena predložiti vsa sporna vprašanja mednarodnemu razsodišču, ki ga naj tvorijo predstavniki Nemčije, Italije in Poljske. Madžarska zahteva odgovor na svojo noto v roku 48 ur. Vse te točke je madžarska vlada v svoji noti obširno razložila. Tu se ugotavlja, da bi lahko služil predlog češkoslovaške vlade, ki je bil nedavno izročen v Budimpešti, samo za podlago za nadaljevanje pogajanj Zaradi tega je madžarska vlada stavila svoje predloge Madžarska vlada z zadovoljstvom sprejema na znanje, da češkoslovaški predlog v znatni meri ustreza madžarskim zahtevam. Zato predlaea. naj se ozemlje, ki ea je CSR sama ponudila takoj izroči Madžarski, ker bi ponovna od^odttev izzvala veliko nezadovoljstvo. M^d*ar«ka vlada ugotavlja. da je še vedno mnoeo razlik med onim. kar za-h*ev» M^d^ar^ka in tem. kar pomna Češkoslovaška Gre zlasti za mesta, ki so imela do leta 1918 madžarsko večino MacPar^ka zahteva tudi ta mesta, vendar je pripravljena pristati na plebiscit na ozemliu. ki leži med meino črto. kakor jo je predlaeala' mad^a^ka vla^p in o^em-liem. kakor pa ie predlagala Češkoslovaška. Ta n^biscH nai se izvede do 30 novembra Plebiscita bi se smele udele*ftl le osebe in niih potomstvo, ki co bil*? oktobra stalno np^tpnipne v teh k^aiih aH pa «o c,a tam rod'lp V zvp^i" <: d^b^ntom le marl^arska vlada predložila tud1" ?a-hte**e. da se to sporno cpitiMp r»»d«?W na R ok*"o^ii. v k?»tf>»-ih na^ bi cp pi©h'Vo ce doznava, ie čpskosiova^ki zunanii ipin^ter Chvaikov^kv ob sprtemu mad-faT-c-ii-o not© obl;nbil. da bo odgovor madžarski vladi dostavljen v najkrajšem roku. Nesnretemtiiv*! BUDIMPEŠTA, 25. okt. e. V zvezi z madžarsko noto, ki je bila včeraj izročena v Pragi, v krogih tukajšnjih zunanjih opazovalcev mislijo, da češkoslovaška vlada ne bo brez rezerve sprejela madžarske ga predloga glede arbitraže Italije, Nemčije in Poljske, ker sta se Italija in Poljska že naprej izjavili v korist skupnih meja med Poljsko in Madžarsko na račun Podkarpatske Rusije Glede zantev o pieoisci-iu. prevladuje mnenje, da bo predlog naletel na, odpor tudi pri soseanin ar2avah. Jasno je. da se Češkoslovaška nanaja v zelo težkem položaju glede oagovora na madžarsko noto. mislijo pa. da bo v tem vprašanju v kratkem prišlo do rešitve. Beck ere zopet k Hitlerju VARŠAVA, 25 okt. e. Listi, ki so v dobri zvezi z vlado in žele. da tudi še naprej v javnosti prevladuje vtis. da je bilo poljsko stališče glede skupne madžarsko-polj-ske meje sprejeto v drugih zainteresiranih državah trdijo da se ie sedaj tudi Berlin pridružil stališču Poliske in kot dokaz navajalo pisanje »Berliner Borsen-zeitunsa«. Odkar se je vrnil iz Budimpešte grof Lubienskv je poljsko ministrstvo zunanjih del v stalnem stiku z madžarskimi uradnimi krogi, ki obveščajo Poljsko sproti o vse podrobnostih poeajanj. Neprestana aktivnost poliske diplomacije v teh vprašaniih in ozki stiki med Varšavo in Budimpešto daiejo povod za domnevo, da je stalile madžarske vlade zelo pod vplivom Poljske Kakor se doznava, bo polivki zunanii n-p'rv'ster Beck v naikra^š©m času posetil H'tleria Zaenkrat še ni določeno, ali bo sestanek v Berchte^eadpnu ali drusod. Sroatraio da bo sectan©k v k^t^m mestu blizu meie okroff Vratislave Mislilo, da bodo na tem sestanku pretresali vprašanja ded*1 PodaliSaoia pakta o nenppadaniu. vprašanie Policko-n©mškpffa sod^lovania. ki.se ie tako koristno izkazalo ob priliki roSko-ioTPSkper vprašaoia m ureditve vprašan ia Gdanska in vprašanja narodnih maoišin. Mednarodne zveze Češkoslovaške Praga, 25 okt e. V tukaišnjih krogih se Doudaria. da bo rešitev vprašanja češkoslovaških državnih meja spravilo na dnevni red tudi vprašanie mednarodnih zvez Češkoslovaške. V prvi vrsti gre tu za vprašanie češkoslovaških vojaško-obrambnih paktov s Franciio in Sovietsko Rusijo Sovjet-sko-češkoslovaški pakt kakor znano stopa v veliavo šele potem, ko ie uveljavljen francosko-češkoslovaški pakt. Po mnenju tukajšnjih diplomatskih krogov preneha veljava obeh paktov, ko stopi v veliavo earanciia češkoslova ških meia na podlagi monakovskega sporazuma Zaradi tega tu demantiralo nrepp^i^ne vesti nekaterih listov, da ie Češkoslovaška že odnovedala obrambni pakt s Sovietsko Rusiio. Takšna formalna odpoved po mnenju tukaišniih dmlomatskih krogov sploh bi bila potrebna fflede na Donolnoma spremenjeno stališče češkoslovaške republike, potem ko stoni v veliavo mednarodno iamstvo nienib meia. Plačilni sporazum med čeSkoslovaško in Nemčijo Berlin, 25. oktobra. AA. DVB. Med Nemčijo in Češkoslovaško je bil včeraj podpisan sporazum ki ureja plačilni promet med su-detsko-nemškimi k"aii in češkoslovaško. „Prager Tagblatt" na Slovaškem prepovedan Bratislava. 25. okt. AA. DNB Slovaška vlada je na podlagi zakona o izrednih pooblastilih prepovedala prodajo in razširjanje »Prager Tagblatta« na vsem ozemlju Slovaške. Povratek Tuke na Slovaško Praga, 25. okt. e. Listi prinašajo vesti iz Slovaške, da je bivši politik in poslanec prof. Tuka prispel iz Prage v Pištanv, kjer so ga slovesno sprejeli. Pri sprejemu je bil navzoč tudi minister notranjih del Turčanski. Kakor znano, je bil prof. Tuka pred leti obsojen zaradi veleizdaje. Značilno za spremembo mišljenja, ki je nastalo v Slovaški, je, da zdaj uradno slovaško glasilo »Slovak«, zahteva, da se profesorja Tuko rehabilitira in da se mu da zadoščenje s tem, da bodo kaznovani vsi oni, zaradi katerih pričevanja je bil svoječasno obsojen. češkoslovaške izgube Praga, 4. oktobra. AA. »Gospodarska politika« ceni število prebivalstva, katerega je Češkoslovaška izgubila z odstopom svojega ozemlja, na štiri milijone 330.000 ljudi. List dostavlja, da bi se morali dohodki Češkoslovaške, če se morajo zmanjšati sorazmerno po izgubljenem številu prebivalstva, zmanjšati za okoli 15,4 milijarde Kč, dočim se skupni izdatki nove države cenijo na okoli 16 milijard. Dva oficirja in graničar zmrznili Dje\'djelija, 25. okt e. V tukajšnjih krajih vlada že več dni pravcata zima in so vsi hribi globoko zasneženi. Zgodnja zima je pa žal že tudi zahtevala človeške žrtve in sicer vrh gore Kožuh med vojaškima ka-ravlama Mala Rupa in Markovo jezero, kjer je doletela velika nesreča komandanta I. graničnega odseka iz Skoplja polkovnika Stevana Kujundžida in vodnika 17. granične čete iz Huma poročnika Dr-'ga NTi-kitovića. V soboto sta polkovnik Kujun-džič in poročnik odšla v spremstvu vojakov do karavlc Mala Rupa. Od tam sta hotela nadaljevati pot do karavle Markovo jezero. Vreme je bilo zelo slabo, močno je snežilo in bril je oster sever. Mala Rupa jc oddaljena od Tluma okrog 15 km. Pot jc bila slaba in neprehodna, vendar sta prišla polkovnik Kujundžie in poročnik Nikitović s spremstvom do Male Rupc. Istega dne so hoteli nadaljevati pot do Markovega jezera. Ko so prišli tik pod vrh Kožuha, je bil metež tako močan, da niso mogli dalje. Tavali in blodili so toliko časa v krogu, da so omagali. Ker jih včeraj do ° zjutraj s spremstvom ni bilo do Markovega je/era. so bili zanje v skrbeh in so jih šli iSLOVENSKI NARODt, torek, 25. oktobra 1988. erski sokolski goni Jktel itrehd Nekaj •pdiitno* iu UčetUl nšfetralat tštife Ml ti •v Krm«, 24. «ctob#t. ▼ Maranfrftrgu M tako] pO prevratu letT 1919 ustaAgVili »OMOisko dfiiitvo, Mi je btto baš radi Kitne Bleje in fftdi ekspofciran«-sti in pd«rtnib «k©lisčin kraja, eno na> bolj eJcspdfttftuiia Jfkolskin društev v valj Sloveniji. 1^ jOrUJtvo je abrM pod sijfee okrilje vse MrOdtk) 2avedM ^ jugomft* vensko misleče idealiste, .katerim je bfl ideal nova državna tvorba, svoboda, ena- _ _ pred Odtočnimi junak drtiSff cionalne usmerjenosti, pf edrhet hudih napadov tujih renegatov, je bilo steber gugo- slovenskega nacionalizma, ob severni meji. Razvijalo se je zelo lepo in je s svojimi telovadnimi In gledališkimi prireditvami pritegnilo tUdI Štfse šib je, ki 30 bolj skeptično gledali na razvoj in delo novega društva, o katerem prej niso vedeli ničesar. Društvo ni imelo ničesar. Končno se mu je posrečilo skleniti pogodbo z gostilničarjem B rude rmanom v Maren bergli, ki je dal Sokolu na razpolago svojo dvorano, kjer si je postavil oder in je bilo delo olajšano. Kmalu si je društvo tudi toliko finančno opomoglo in si nabavilo ža čeF-k\Tijo, na enem izmed najlepših prostorov v trgu, stavbišče, kjer-bi se naj postavil Sokolski dom. Razvoj in dvig Sokola v Marenbergu pa ni bil po volji nekaterim prenapetim renegatom, ki so kot protiutež Sokolu usta navili dvoje društev. Zaradi prekoračenega dejpkroga so oblasti obe društvi razpustile. Sokol pa je kljub hudemu pritisku uspevaj in se razvijal ter pridobival na ugledu. V: tej borbi je Sokol vedno izšel kot zmagovalec in si je pridobil širok krog prijateljev ui simpatizerjev. Kljub temu, da je že imelo stavbišče, društvo ni moglo zaradi finančnih težav pričeti z gradnjo prepotrebnega sokolske-ga doma, na drugi strani pa tudi ni bilo onega moža. ki bi se ojunači] in bi pričel z velikopotezno nabiralno akcijo. Delo se je vedno odlagalo in odlagalo, a pri tem so bile potrebe društva vedno večje. Nara-stel je inventar, telovadnica v šoli ni več odgovarjala potrebam itn. Društvo je bilo v nekem mrzličnem stanju, vse je bilo navdušeno za gradnjo sokolskega doma, o katerem se je vedno govorilo in je bil predmet razprav vseh odborovih sej in občnih zborov. V takem mrzličnem stanju je zajela to obmejno društvo 1.1934 usodna maršejska tragedija, ki nam je iztrgala zaščitnika Sokola Viteškega kralja,Aleksandra I, Ze-dinitelja. To je bil najhujši udarec za Sokola, posebno pa še 'zavmarenberško obmejno društvo. Prestol je zasedel mladi kralj Peter H. in Savez SKJ je v znak ljubezni do mladega vladarja in prvega sta rešine SKJ razpisal znano sokolsko Petrovo petletko. V tem Času naj bi vse sokolske edinice pospešile svoje delo, da dajo v dar mlademu kralju ob njegovi polnoletnosti obračun o vsem sokolskem delu v kraljevini. Sedaj je tudi Sokol Marenberg-Vuhred, kateremu je starostoval znani vuhreški narodnjak br. Peter Mravljak pričel na pobudo br. podstaroste, učitelja Terčaka Staneta energično akcijo za gradnjo Sokolskega doma. V decembru 1934 se je ustanovil poseben »NarodnoobrambnJ odbor«, ki si je nadel nalogo zbrati čim več prispevkov za sokolski dom, ki se bo imenoval »Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra. I. Žedinitelja in bo Žarišče pro-svete, steber jugoslovenskega nacionalizma in narodnega edinstva ter bo nudil streho vsem narodnim društvom, ki bodo zvesto in dosledno izpolnjevala zadnjo, veliko oporoko našega nesmrtnega vladarja »Čuvajte Jugoslavijo«. Poleg te naloge si je odbor še nadel drugo važno nalogo, ki I je baš tu ob meji zelo važna in to: Cu- ' vtttlaAe tuja In teSivami v fi jem s Vunreda, predsednik učite iz ICarenberBa, tajnik uči m »v.ffen Krt pifike fenjife V jaarenuergu in gostilničar na »mostuc Cizelj Janko, stopil pred občni zbor 1.1935 in dobil si-blastila za akcijo zVgfrad-Članstvo j)e ' na! 'O&ciiem 1935 *k verodnt^eseijem sprejelo vest; da se je zadeva gradnje doma, premaknila z mrtve točke. Š temi pooblastili se je obrambni odbor z vso vnemo lotil dela in pričel zbirati prispevke. Odziv je bU neverjetno velik in je odbor nabral med članstvom in med prijatelji v Marenbergu in Vuhredu v kratki dobi treh mesecev okrog 90.000 din. Pri tem moram omeniti, da sta znani vuhreški narodni druftni MravijaKova in Pahemiktova darovali znatne zneske in si tako postavili trajen spomenik v zgodovini marenbertkega sokolstva. Levji del žrtve pa je doprineslo marenberflko u radništvo, ki je kljub temu, da so mu bile v tem času znižane plače, odštelo znatne vsote in jih darovalo Sokolu. Obrambni odbor, ki je delal s polno paro, je razpredel akcije pO vsej Sloveniji in še dalje po vsej državi. Pokroviteljstvo nad domom so prevzeli, da s tem poudarijo, kako velike važnosti bo za našo mejo, najuglednejši takratni predstavniki javnega in političnega življenja in sicer: minister za socialno politiko dr. Drago Marušič, podban dr. Otmar Pirkmajer. predsednica ženskih društev Marija Maistrova, župni starosta dr. Milan Gorišek, župan Maribora dr. franjo U pol d, prvome s tnik CMD Inž". J. Mač-kovšek. predsednik NO dr. Ivan Jančič, ravnatelj celjske gimnazije ITranc Mravljak, bivši narodni poslanci: inž. *Tanc Pahernik, Anton K rejci, Karol Gajšek, Ivan Prekoršek in Vekoslav Spindler. Tako Je obrambni odbor zbiral prispevke dobro leto dni in nabral okrog 110.000 din, vsoto, ki je bila osnova za novi dom. Iz raznih vzrokov se je gradnja doma zavlekla do 1. 1938 in je danes pod streho, tako da marenberški Sokoli s ponosom zro na reprezentativno stavbo, ki bo kras in dika ne samo Marenberga, temveč vse Slovenije. Od prvega, takrat zelo agilnega obrambnega odbora, ki je prav za prav prebil led za novi sokolski dom v Marenbergu, sta ostala tam le br. Janko Cizej, ki je pri gradnji dokazal veliko ljubezen do doma in Sokola ter je delal tako, kakor je delal v prvem odboru, ter br. Peter Mravljak. Vsi drugi pa so odšli iz Marenberga. Brat Rado Kandrič nas je zapustil za vedno in je pokopan v Mariboru. Slava njegovemu spominu! Predsednik ln tajnik prvega obrambnega odbora sta premeščena, in sicer br. Terčak v Selnico ob Dravi. br. Kolar pa v Križevce pri Ljutomeru. Vendar so se našli in prišli bratje, ki so započeto delo prvega obrambnega odbora skupno z br. Cšzejem nadaljevali in dovršili. Br. Mravljak pa je postal novi predsednik razširjenega obrambnega odbora. Marenberški Sokol pa bo vendar imel svoj dom, svojo streho, kljub temu, da se je toliko prerokovalo, da do doma ne bo nikoli prišlo. S tem, da je dom danes že pod streho se bodo pač morali sprijazniti tudi vsi oni, ki so to delo ali zavirali, ali pa onemogočali. Do konca sokolske Petrove petletke bo dom popolnoma gotov ter bo dobil ime po nesmrtnem Sokolu, ki je z mečem zarisal meje naše nove svobodne domovine, po Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju, obenem pa bo lep člen v verigi darov našemu mlademu vladarju in starosti Sokola kraljevine Jugoslavije, kralju Petru II. Vilko Kolar Ignacij Založnik na zadnji poti Pogreb je pokazal, kaj je bil pokojni vsemu obmejnemu obrtništvu netrr * Maribor, 24. oktobra Kaj je bil obrtno zadružni nadzornik Ignacij Založnik vsemu našemu obmejnemu obrtništvu, je pokazalo današnje prisrčno in ganljivo slovo množice Mariborčanov cd tega zaslužnega javnega delavca, neustrašnega nacionalista in Sokola ter zglednega rodbinskega očeta 2e dolgo pred napovedano uro so prihajali na mestno, pokopališče na Pobrežje odlični predstavniki, mariborskega javne-ga.Javljanja.,Prišli.ao zastopniki sokolstva z i župnim pmistarosto br. Krajncem in starosto matičnega. Sokola br. dr. Forna-zaričem, zastopniki Jugoslovenske nacionalne stranke Z bivšim mariborskim županom dr. F. Lipoldom, predstavniki mariborskega trgOVstva S Zborničnim avetni-kom F. Pinterjem, delegacija industrij cev z "ravnateljem KVejČijerA ter ihŽ. Dračar-jem, predsiavnifcf gledališča z upravni-konPdr. Brenčičem, potem pa polnoštevll-no Biaiiborski obrtniki vseh strok hi vseh papog š predšeanWbin Žv"ez£ "olSr-tmslcih društev dramske banovine g. rtebekom na čakk, 'PrtSli' pa" sb tUdI Številni prijatelji in celtilčt pokojnega Načeta, Založnika. Pjred mrtvažnlco je bila'. postrojena častna četa ^'tulcajSdrijeg-a pežpolka z vojaško godbo, da počasti vzornega rezervnega kapetana« ' t v ~ ■ r Ko SO krsto z zemeljskimi ostanki nepozabnega pokojnika, prinesli |vrod mrtvašnico, je vojaška godba zaigrala turob-ntr žalcmtinko. starokatolttki. duhovnik:'g. S66&-je ob grobni flstni" Opravil' pogrebne molitve po starokatoliskerri obredu. 2bor pekovskih mojstrov je p^i sodstvom žlfcv rovbdje J7 Laha "pretresljivo zapel žalo-stinko >Clovek, glej«. Potem je pa: stopil h krsti v imenu Zveze obrtniških društev dAvs^e banovine g." kebek. ki je v toplo občutenih besedah proslavljal Ignacija Založnika kot pionirja stanovske zavesti našega obrtništva" ni ToKodctetv«; Kot pionirja nacionalnega prebujenja obmejnega obrtništva. Ignacij Založnik jfe tako Zelo mislil na obrtništvo in tako malo »ase; da je izmučen in upehan od 4WpTekMijeftega ijedpi razmeroma - x*no crmahnti na poU Življenja. Obrtništvo mu bo- " vse, kar je storil za dobrobit našega obrtništva in ga bo ohranilo v trajnem, svetlem spominu. G* Miha Vahtar je spregovoril prisrčne poslovilne besede v imenu obrtništva Maribora in okolice. Proslavljal je pokojnega Načeta Založnika kot vod jo obmejnega obrtništva, ki hoče, da bo Založnikov duh trajno živel v njegovih vrstah. V imenu »Ognja« pa se je poslovil v daljših izvajanjih od pokojnega Ignacija Založnika predsednik dr. A. Reisman. Omenjal je, kako je bil Nace Založnik Že v svojih mladih letih borben in vzorno požrtvovalen, kako je pričel s svojim vztrajnim delom V Slovenski. Bistrici, kako je delo, nadaljeval pozneje v Celju in končno v !&arft)oru. Tukaj Je posvetil vse svoje odlične ctfganizatoi-ične in propagandne sposobnosti obrtništvu in delavstvu, gospodarsko in socialno šibkejfeim slojem, ki notrebujejo pomočil in podpore. Nace Založnik je od zore do mraka delal brez prestanka in brez odmora. PoznO v. noč je delal v svo$ pisarni in nadaljeval svoje delo doma, kje* je pa tfM mdz 6%-la in vztrajnosti z redko 1 jUb^zMj6 m nežnostjo mislil na dobrobit svote žene in svojih treh otrok. jSn je dedocefl pristaš demokratične misli, ki jo je izpovedoval do zadfrjega. fin pa* jI tuVR Žvftst Šm Svojega naroda, m mu je služIl $ sinovsko vdattoStlp- ifi zVeatcJbo. Obrtnifitvo je- no-žTvelelajr Mari- veliđm raaV rite. Pred ♦ftjno "i mm zidov, da 1 dveh rolc:i eexkvesnein po-Oirama Pretežna bor po mahom bilo v jih lahkd prestel na majo pa mariborski temveč #adajo v u gledu pdo mursk Ški rabinat. * Nedavni dogodki- T svetu pa ao imeH svoj odmev tudi ihed marlborslArhi židi, ki zavzemajo vodilna mesta v dehi mariborske tekstilne industrije. Kfc vilo židtv v Mariboru se je nekoliko povečalo z novim, dotokom iz soseščine, istočasno pa so Mariborčani opazili, kako si jnailtooroki židje prizadevajo pridobiti nada fkrittvljahstvo ln mariborsko" ObcahšfrvO. četudi bivajo v Mariboru že dolgo vrsto let. V zadnjem času pa zanima Mariborčane nov značilen pojav. -Opaža 8e- namreč, da eo se nekatere mariborske židovske rodbine prekrstile in privzele nove priimke v duhu našega jezika. Prekrstili so se starši in otrocL Ta pojav zbuja v Mariboru mnogo komentarjev. Cuje se, da bodo temu zgledu nekaterih tukajšnjih ži-dovakih rodbin sledili se drugi. Dva nevarna tatova pod klinčem Maribor. 25. oktobra V Mariboru smo imeli v zadnjem desetletju precej tatvin koles. Oblastvom se je vsakokrat posrečilo izslediti tatove koles, ki so spričo občutne kazni potem opustih' svoje tatinske pošle. V zadnjih treh, štirih letih pa ga ni v Mariboru ali v bližnji okolici dne, da bi ne bilo dveh, treh tatvin koles. Prišlo je že tako daleč, da ni nobeno kolo več varno pred tatovi. Po aretaciji nevarnih vlomilcev Adolfa Pinterja in Bruna Gajška iz Device Marije v Brezju pa se zdi. da je mariborska policija prijela dva zrela tička. Oba sta sicer tajila soudeležbo in krivdo pri raznih vlomih in sta priznala le tatvini perila v Delavski ulici in pa v železničarski koloniji, na njunem domu pa so poleg raznega blaga in perila cdkrili tudi pravcato zalogo raznega orodja, predvsem mizarskega, in delov koles. Pri zaslišanju nista moigla pojasniti kje sta dobila dele koles. Policija pa domneva, da sta razdirala ukradena kolesa in sestavljala rova kolesa iz raznih delov, da lastniki ne bi mdgii a|H*&nati svojih koles. Policija tudi poizveduje, če niso are t i ranca ali pa aju-ni inanppiki prodajan m noro sestavljenih kciešnUJe v {Silni ^lUoisa.foraOiia vi jo namreč, da je bilo v zadnjem času po Dramskem in Ptujske« polju polno raznih prodajalcev koles, 4& so prodajan kolesa pb prosej nizki ceni. > Zatemnitev Miribdra Marloc*, 25. oktoira Sftoči ob 1°. so dali zvonovi in tvorofske sireje marib^rakemii firebivatetvu zriak, da se bližajo sovražna letela. V hipu je bilo vse mesto v temi. Uslužbenci mestnega električnega podjetja so pogasili vso ulične svetilke. Po zasebnih hišah so ugasnile luči na stopniščih, a okna v stanovanjih so "bris gosto zastrta.- fce na ko4oeVverih in v nekaterih obratih, in podjetjih je v smislu dogovora a mesenim ufrpvmm odborom gorela luč, V gostilnah in kavarnah so imeli okna zastrta, tako da ni niti najmanjši žarek prodrl na ulico. Avtomobili in drutja vozila, celo "ona iz inozemstva, imela v smislu predpisov zasenčene žaromete. Robovi pločnikov so bili na mnogih krajih pomazani z apnom, da so <*e avtomobili ifi vozniki v splošni temi lahko orientirali. V mestu pa tudi ne v okolici ni bila potrebna nobena intervenejja. •*• ■ Mariborskemu prebivalstvu, zlasti lastnikom javnih lokalov, gre za vzorno disciplino, ki so jO pokazali za izpolnjevanje naredbi vsa čast m priznanje, saj so s svojim sodelovanjem omogočili uspeh prve zatemnitve Maribora in okolice. Mariborsko gledališče Torek, 25. oktobra, ob 20. uri:' 2>Kar hočete« Red D Sreda. 26. oktobra, zaprto Četrtek. 27. oktobra, ob 20. uri: »Pokojnik«. Red C Petek. 28. oktobra, zaprto Sobota, 29. oktobra, ob 20. uri: »Boccac-cio«. Premiera .. ★ Gledališke novosti. Mariborska drama pripravlja štandekerjevo - »Prevaro« in Frankov »Vzrok«. Opera pa študira Verdijevo »Aido«. Mariborska beležnica Grajski kino: Finale Kino Union: Rumena zastava Dežurni lekarni: Maver jeva v Qosposki in Vupotova na Aleksandrovi cesti Društveno življenje: Nocoj ob 20. matični občni zbor. Mariborske in okoliške novice — Tržne cene na mariborskem trgu. Zelenjava: Krompir merica 5 do 6 din, čebula kg 3 do 4, česen 4 do 7, zelje komad 0.50 do 3, kislo zelje kg 3 din. kisla repa kg 1 din, kumarice komad 0.50 do 1, zelena paprika 8 do 15 komadov za 1 din, karfi-jola komad 1 do 7, ohrovt kom. 0.50 do 2, hren, kg 8 do 9, buče, kom. 0.50 do 2, paradižniki kg 4 do 5, glavnata solata kom. 0.50 do 1.50, endivija 0.25 do 1, koleraba 2 do 3 kom. za 1 din, grah luščen, liter 5 do 7.50, redkva 2 do 3 kom. za 1 din. Sadje: Jabolka kg 2 do 6, hruške 5 do 8, suhe slive 12, breskve 8, grozdje 3 do 8, orehi celi 10, orehi luščeni 32, kostanj kg 3 do 4. liter 1.50 do 2.50, kostanj pečen liter 6 din. 2ito: Pšenica liter 1.50 do 1.75 din, rž 1.50, ječmen 1.50 koruza 1.25 do 1.50, oves 1, proso 1.50. ajda 1.25, fižol 2 do 3 din. Morske ribe od 13 do 34 din za kg. Mlečni izdelki: Smetana liter 10 din, mleko 1.50 do 2, surovo maslo kg 24, čajno maslo 28 do 32, domači sir 10, jajca komad 0.70 do 1.25. Perutnina: Kokoši komad 18 do 25, piščanci par 18 do 50, gosi kom. 30 do 40, purani 30 do 60, race 14 do 18, domači zajci 5 do 40. Meso: Svinjsko meso s kostmi kg 13 do 14 din. svinjsko meso izluščeno 13 do 15, riba 15 do 17, zajec 13 do 17, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča 7 do 8, jetra 8 do 10, rebrca 10 do 12, svinjska glava 7 do S, ledvice komad 2 do 3, svinjske noge komad 1 do 2 din. — Težnje naših sadjarjev. V Narodnem domu je bil v nedeljo dopoldne občni zbor Združenja sodarskih mojstrov, ki združuje sodarje na področju bivše mariborske oblasti. Občni, .zbor je otvoril in vodil predsednik Jernej Golčar, ki se je najprej spomnil blagopokojnoga zadružnega nadzornika Ignacija Založnika, ki si je pridobil ne-venljive zasluge za obmejno obrtništvo. Združenje sodarskih mojstrov združuje 80 mojstrov, ki zaposlujejo komaj 11 pomočnikov in 7 vajencev. Tajniško poročilo je podal g. Jernej Kosar, blagajniško pa g. Franjo Hočevar. Na občnem zboru so razpravljali zlasti o šuSmarstvu, ki povzroča sodarskim mojstrom veliko škodo in ki ogroža interese obrtništva. Na obenem zboru navadčni sodarji iz Dravske doline, Dravskega polja, iz Maribora in Celja, iz Savinjske doTine ih Slovenskih goric, s Ptujskega polja in Prekmurja so sklenili prbsIO bana, da se izdajo najstrožji ukrepi proti šusmarštvu. Ce bi t! ukrepi ne zalegli, potem ne vidijo sodarski mojstri druge rešitve kakor v tem, da se odrečejo svo jim obrtnim pravicam. Volitev na letošnjem občnem zboru hi bilo. — Ie vrst Narodno strokovne zveze. Nedavno so ustanavljali v Mariboru šofersko društvo, in sicer na pobudo ljubljanskega šoferskega .društva »Volan«. Ta šoferska organizacija pa rti v hikakšni zvezi a Šoferskim odsekom Narodne strokovne zyeae_v Mariboru, ki pripravlja svoje lastno (irua/tvo. —, OerHev Sv. Barbare na. Kalvariji bo tudi predmet razprave jutrišnje seje mestnega sveta mariborske mestne občine, ki bo sklepaj o prepisu ^zemljišča, na katerem sto u cerkev, na Župnijo. -1- Mariborsko kulturno življenje. Ob 70 letnici zvezne organizacije grafikov m 10 letnici pevskega društva »Oraflkec v Mariboru bo 20. t. m. ob 20. v Kazini jubilejni večer, na katerem nastopijo pevsko društvo -Grafika« is Ljubljane, salonski orkester ^Grafike« iz Ljubljane in pevsko društvo »Grafika« v Mariboru. —r Težak leAen zaboj je padel z voza na nogo hlapca Franca Kožuha na Aleksandrovi cesti tik pred frančiškansko cerkvijo in mu jo stri. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. — Kolesa kradejo. Posestnica Ana Šer-berič iz Betnavoke uhce je pustila na dvorišču svoje kolo znamke »Rombler« evid. Išt. 2-22010, ki' ji ga je nekdo odpeljal, fota-" ka usoda je do^tela- zidarakega delovodjo Franca Severja iz Radvanja, kateremu je izpred neke gostilne na Tržaški cesti izginilo črno pleskano kolo z evid. št. 2-3174/25, vredno 700 din. — Tudi o Studijski knjižnici bo v smislu znanega načrta, o katerem smo svoječasno poročali, razpravljal mestn. svet na svoji jutrišnji šeji. Velika kažinška dvorana se bo dodelila Studijski knjižnici, ki je pokazala v zadnjih letih" Izfedeh razmah in razvoj. Razen tega pa dobi študjska knjižnica tudi sosedno gledališko pevsko sobo, dočim bodo gledališču kot kompenzacijo nadzidali nadstropje na pritličnem upravnem poslopju v Slovenski ulici. — Sumljivi predmeti. Brivski mojster Vladimir Sever iz Studencev je naznanil policiji, da mu je v nedeljo zvečer izročila neka neznana ženska na Kralja Petra trgu žensko mrežasto torbo z dvema zavitkoma in dežnikom ter ga naprosila, da ji to shrani, dokler se ne vrne. Ker pa ženske le ni bilo nazaj, je Sever oddal te predmete policiji. V torbi so bile razne obleke, perilo, nogavice ir drugo. Koba izvira najbrž iz tatvine. — Kolesar je podrl zasebnico Katarino Rusovo iz Magdalenske ulice v trenutku, ko je hotela prekoračiti cesto na vogalu Magdalenske in Poljske ulice. Severjeva je zadobila lažje poškodbe po nogah in rokah. — Dna je kradel trgovski potnik Jože R. iz Jezdarske ulice. Soseda ga je pri nabiranju drv v košaro zasačila in prepodila. Službujoči stražnik je Jožeta naSel na podstrešju in mu napovedal aretacijo. Pri zaslišanju je Jože svoje dejanje priznal, zagovarjal se je pa, da ,si je hotel skuhati samo večerjo, ker trenutno nima drv. • — S kolom po glavi. V bolnico se je zatekel 51-letni posestnik Anton Paher iz Dobrovcev. ki ga je njegov sosed tako obdelal s kolom po glavi, da mu je prizadejal težke poškodbe. — Usodno trčenje dveh kolesar je v. V nedeljo okrog šestih zvečer se je vozil na svojem kolesu -proti tezenskemu postajališču kretnik Rom'h Franc iz Nove vasi. V bližini vodovoda mu je privozil nasproti-drugi kolesar, ki se je ž vso silo zaletel vanj hi ga podrl. Romih je treščil na kup gramoza m obležal težko poškodovan ha glavi. Reševalci so ga odpremili v bolnico. Romih je bil namenjen v službo na postajo Pragersko, pa ga je med potjo zadela nesreča. — Umetnostni teden — preložen. Zaradi nepredvidenih volitev je odbor Umetniškega kluba preloži umetnostni teden na ugod nejši čas. Rok za vlaganje del se podaljša do 1. februarja. Dosedanji natečaji ostanejo v veljavi. tz Celfa —c Na družinski strelski tekmi, ki jo je prire4ila, Strelsđca družina v Celju v nedeljo na strelišču v Pečovniku. so dosegli člani Strelske družine v Celju naslednje rezultate: Splošna tarča (15 strelov na 200 m in sicer po 5 leže. kleče in stoje): 1. Fric Blu-mer 105; 2, Oton Josek 03: 1 Avfl»t Keb- lič 90 took. Družinska tarča (15 strelov na 200 m ih Sicer po ii leže. kleče in stoje): ti Fric Blumer 102; 2. poročnik Jakob Tkal-čec 98- 3. Josip Aman 97; 4. Oton Josek 93; 5. Avgust Keblič 93. Malofcalibrsfea tarča (10 strelov leže na 50 m): 1. Fric Blumer 89; 2. Janko \Vagner 89; 3. Karel Dvoršak 87; 4. Ivan Zornik 87; 5. poročnik Jakob Tkalčec 86. Mladinska tarča (10 strelov na 200 m leže): 1. Vladimir Krulc 52; 2. Zvonimir Krulc 48; 3. Anton Čep;n 45 točk. Navedeni strelci so prejeli diplome in nagrade. Tekma je trajala od 8.30 do 16. Vodil jo je predsednik celjske strelske družine g. Janko VVagner. Tekmi je prisostvoval tudi predsednik celjskega J sfrelsBce^a okrožja g, podpolkovnik Knasnik. nedeljo v Mariboru vi iijral nvanzno tekmo s saliOA lim klubom i JN4B. Celjski Šahisti so ztiuuali s 6 Irf fwl : 2 in pol. Za C-cljc so priborili gg. Urašer. Vladko Diehl, inij ,£*pu$, tajs, dr. Pokom in Dctiček po 1 točko in Rupar pol toeke. /a Maribor pa gg. lukcz sii m Anton CcrtaliČ po 1 točuo in^Karel .Stare pol točice. —c Hrzoturnir Celjskega šahovsfceja klu-Da^«a prvenstvo v mesecu oktobru bo v pc-t 1 t_ m- l^U-ave Š« sprejemajo v klub- ski sobi v hotelu, »Evropi«. ^-c Podaljšanje vetjavnosii Ugitimacij železniških upokojencev Vse želc*niAe upokojence v območju žde/nlike postaje v Celju obvešvamoj da se ho začelo pošiljanje legitimacij železniških upokojencev v prolongacijo po 10. novembru. Podrobnosti so razvidne i/ razglasa pri blagajni na celjski postaji. . -T-c Razmere nu defm-nvm trgu. Pri celjski borzi dela se, jc od 11. do 20. t. m. n« novo prijavilo 76 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 32 oseh. posredovanj je bilo 5, odpotovalo jc 24,'odpadlo 70 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 21° brezposelnih .(153 molkih in 6*> /ci.sk) nasproti 342 (176. moifcirh in 66 ženskam) dne 10. t m. Delo dobijo: po 1 mesarski pomočnik, elektrotehniški vajenec in hlapec, 6 kuharic. 4 služkinje, "3 sobarice. 1 v/gojiteljiea in 1 postrežnica. —c Umrla ]e v ponedeljek na Zg. Hudi- njl pri Celju 71-letna hišna po>cstnica Neža Spegličeva. mati bivšega blagajnika celjske okoliške občine g. Franca SpcgHča in posestnika g. Ivana Špegliča rta Zg. Hudi-nji V celjski bolnici je umrl v nedeljo 11-lerni Žagarjev sin Ludvik javornik i/ Oplot-nice pti Konjicah. —c Sesreča ne. počiva, V soboto si je 13-lctni.sin dninariee Ciregor Plečnik i/ Toporišiče pri Šoštanju pri padcu na pašniku vlomil levo nogo. Istega dne le padel 78-letni. v kapucinskem samostanu v Celju zaposleni delavec Ivan Stor pri delu in si zlomil ključnico. Ko jc pascl **-letni poscs.t nikov sin Jože Podkrajšok i/. Konjic v soboto krave, ga jc ena izmed krav brcnila s tako silo, da mu jc zlomila levo nogo. V soboto je vozil 31 letni posestnik Anton Knez iz Jurkloštra voz sena po cesti. Voz se je nenadno nagnil in prevnrl na po sestnika Knez si je zlomil levo nogo. Na cesti pri Bočni jc neki mdtociknst v soboto povozil 8-IethO nnsestnikovo hčerko .ložefo Meneakovo ; Bočne. DeklUNi ^ je pri padcu pj-ebihi lobanjo. V nedel.i< okrog 1Q. je padel 25-letni, v opekarni na Sp. Hudinji pri Celju zaposleni kurjač Anton Janušič na cesti s kolesa in sj zlomil levo roko v komolcu ter se poškodoval po obrazu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Z grabi jami jo je napadel. Te dni jc neki moški v prepiru napadel 36-lctno po-sestnico N'cžo Terčieevo ;z Rouatca in jo s tako silo udaril z grabljami. da ji je zlomil desno roka pod komolcem Tcrčičcvo so oddali v celjsko bolnico. —c Uboj, V soboto zvečer je posestnik Jože Z. i/ Cerovca v Šmarju pri Jelšah iz ljubosumnosti nap:ulel 22 lenega posestni-ko\ega sina Martina Kovačiča ter ga z nožem »sunil v trebuh in prst. Kovačiča so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je pa že naslednji dan umrl. Orožniki so aretirali ubijalca in ga izročili okrožnemu sodišču v Celju. Drzna tatvina denarja Radeče. 24. oktobra Idilična vas Vrhovo, ki leži skoro uro hoda iz Radeč proti Boštanju, je doživela, drzno tatvino, kakršna se pripei le redko. V petek se je zglasil pri posestniku Francu RadenSku neznanec, ki je prosil za prenočišče. DomaČi so ga uslišali ter mu devolili, da se je malo pogrel pri peči, kjer je sušil tudi srajco in obleko. Ko so odšli domači za trenutek iz sobe, je neznanec hitro izrabil priliko ter šel stikat po omari. V žepu suKnjica je našel pet bankovcev po 100 din, ki jih je hitro spravil ter pobegnil. To je postalo domačim sumljivo. Preiskali so hitro vso sobo in kmalu ugotovili, da je neznanec ukradel 500 din. ki jih je imel shranjene gospodar v suknjiču. Vest o tatvini se je hitro raznesla in že je bila na nogah vsa vas. Ker je bila tema, je bilo zasledovanje težavno. Preiskali so vse koičke po Supah in kozolcih. Slednjič so našli tatu preti trgovino g. Magdalenca. A že je neznanec potegnil 13, žepa samokres in zakričal: Proč. ali pa vas ubijem!« Toda domači fantje, zna~ ni daleč naokeli kot korenjaki, se niso dali uplašiti. Elden je prijel tatu od zadaj čez pas za roke, drugi pa ga je zgrabil od strani in mu iztrgal samokres. V naslednjem trenutku je bil tat že na tleh. Ker je bil močan, se je upiral, da bi ga zvezali. To mu pa seve ni dosti pomagalo. Zato so ga kmetje pošteno pretepli ter odvedli v gostilno Keržan. kjer je čakal na prihod orožnikov, ki so prišli na poziv nekega Vrhovčana Lz Radeč. Orožriki so mu preiskali žepe, kjer so našli ukradenih 500 din in še 200 din njegovih ter nekaj drobiža m delavsko knjižico. V tatu so spoznali nekega brezposelnega zidarja, doma '"z Šmarja pri Jelšah, ki se je že pogosto mudil po svojem poklicu v Rade- ah. Na vprašanje je takoj priznal tatvino, nakar so Francu Raden-šku. vrnili vse ukradene bankovce Orožniki so pa tatu uklenili ter odvedli v Radeče na svojo postajo, kjer so mu temeljito izprašali vest, slednjič so ga p*t odgnali v zapore radeskega. sreakega. sodišča., kjer ga. čaka zaslužeaia kazen. Iz Radeč — Neprevidni kolesarji in avtomobiliM«. Oni dan smo poročali, da vozijo nekateri Kolesarji in avtrmobilisti skozi mesto prehitro in da ee ne ozirajo na predpise cestno policijskega reda. Nekateri kolesarji so tako neprevidni, da obrn^io od pešca šele v zadnjem trenutku. Avtomo-bilisti pa vozijo skozi mesto tako hitro, kakor bi šlo za stavo. Naprošamo varnostne oblasti, da strogo kaznujejo vsakogar*, ki bi se pregrefiil v temi pogledu, kajti le tako se bomo ognili pretečim nesrečam« , * — ti*ftOflfta dOta. VrtiOVo raopoAče«*. Gasilska četa na Vrhovem je razpuAčena z odlokom sreskega načelstva v Krškem. Uprava se je proti odloku pritožila na