Mko.
U Uiibllonl, v toreh, IZ. Jtmuuarja 1909.
XLll. leto.
i
aja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avatro-carske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubl^no s pošiljanjem na dom za vse 10 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druga detele in Ameriko ■o leto 30 tf. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Ddpfci naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. - Upravn.štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvan.
Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravniitva telefon it 85.
oitifiliacilaisodneso svet-ika Tomaža einspielerja.
(Iz krogov slovenskih sodnikov). I.
Poročali ste že, da je bil svetile Einspieler z novim letom kar z noč na neki skrivnosten način od-lovljen kot predstojnik okrajnemu odišču ter poklican k deželnemu so-lišeu.
Vse to postopanji* proti temu uradnika se je vršilo na tak način. <ia se moramo ž njim obširneje baviti, kajti v vsem tem postopanju leži nekak sistem, katerega hoče sedaj uporabljati sodna uprav«« na-pram sodnim uradnikom.
Če se bodemo pa, kar se ne da izključiti, v tem članku bavili tudi z osebo Einspielerjevo, naj nam to oprosti, kajti oseba se ne da vselej ločiti od stvari. Že naprej pa povemo, da nam ni za osebo Einspielerjevo, nam je za sistem, katerega hočejo upeljati in s katerim hočejo ob-glaviti sodnike, ki niso ničesar drugega zakrivili, kakor da se zavedajo svoje slovenske narodnosti.
Da je bil svetnik Einspieler odstranjen od vodstva okrajnemu sodišču, to dejstvo ne bi imelo samo ob sebi nobenega pomena.
Predsednik deželnemu sodišča je po § 25. sodnega opravilnika opravičen, prideliti sodnike okrajnemu sodišču in jih odpoklical: iepet k dfer želneinu sodišču, kadar hoče. Tudi mu ni treba za tako naredbo navesti nikakih razlogov, ali mu biti za to odgovornim.
V tem obziru bi se nad odpoklican jem ne mogli spodtikati. če bi ne imelo političnega ozadja.
Javna tajnost je, da je bil svetnik Einspieler odpoklican »iz službenih ozirov«, kar se pravi po domače za kazen, naj si bode vsled n e-zmožnosti ali v svrho discipliniranja.
Odstranitev Einspielerjeva se je objavila zadnje dni meseca decembra, tedaj tik pred novim letom in se izvršila skrivnostno, tajno, kar čez noč.
Zato pa je bilo vsem prizadetim in širši javnosti prava zagonetka.
Svetnik Einspieler je bil doma-lega celih deset let predstojnik okrajnemu sodišču tu, preje pa, če se ne motimo, osem let predstojnik okrajnemu sodišču v Novem mestu. S svojo neumorno delavnostjo in z železno eneržijo. ki je pri vodstvu takega oh-širnporn urada conditio sine nua non,
LISTEK.
UiiMlMiskl Ivon 1. 1908.
Ako je literatura cvet na steblu narodne prosvete, ako je izraz najvišje zmožnosti v človeškem bistvu, potem je dandanes gotovo »Ljubljanski Zvon« merilo, s katerim se meri duševna potenca slovenskega naroda. Kdor bo hotel kdaj zasledovati idejni razvoj, obzorje in duševno moč in bogastvo naše začetkom dvajsetega stoletja, bo moral vzeti ^Ljubljanski Zvon« v roke, in iz nje-£a bo posnel najlaže in najtemeljiteje vse ono, kar nas je dvigalo.
Uprav lanski, osemindvajseti letnik »Ljubljanskega Zvona« nam kaže zopet velik napredek. Še predlani je neki kritik v oceni menda Cankarjevega Aleša delal svoje šale oa račun mlajših pisarjev »cankar-čičev«, češ, da dero za njim brez ozira na desno in levo, čez drn in strn, in letos opazimo v »Ljubljanskem onu« komaj še senco Cankarjevega vpliva, seveda, ako rabe nekaterih Priljubljenih Cankarjevih besed ne smatramo že za cankarjanizem. To k gotovo dokaz, da so se pojavile v našem slovstvu nove individualitete, aH da se vsaj pojavljajo, da se čistijo in iščejo. A poleg najmlajših je osta-
v zvezi z njemu prideljenim osobjem spravil je ljubljansko okrajno sodišče na tako stopnjo, da je bilo priznano vzor vsem drugim, osobito v izvanspornih zadevah.
Ekscelenca Gertscher je kot predsednik dalmatinskega nadsodi-šča zaprosil to sodišče za razne akte, da jih je potem uporabil za vzorce svojim sodiščem, kot predsednik tržaškega nadsodišca pa je poslal štiri svoje sodnike, razen k drugim sodiščem tudi še k ljubljanskemu okrajnemu sodišču, da se priučijo poslovanju v izvenspornih in pupilarnih zadevah.
Predsednik Levičnik je bil še pred nedavnim časom poln hvale o delovanju svetnika Einspielerja ter je pri svojih vizitacijah podrejenih okrajnih sodišč vedno poudarjal, da naj se razni sodni funkcionarji prouče prilikoma pri okrajnem sodišču ljubljanskem.
Za   svoje   delovanje   je bil leta
1905. svetnik Einspieler odlikovan z viteškim križcem Fran Josipovega reda.   Ko je, če se ne motimo, leta
1906. inspiciral nadsodni predsednik Pittreich tukajšnje deželno in okrajno sodišče, je v navzočnosti vsega osobja sodnega dvora in okrajnega sodišča posebno poudarjal izvrstno in neumorno delovanje Einspielerjevo, katero je znano pri višjih instan cah in dalo povod njegovemu odlikovanju.
Koncem leta 1907. in začetkom 1908. so pričeli po prizadevanju dr. Egerja in ljubljanske kazinotske klike svetnika Einspielerja preganjati zaradi slovenskega uradovanja in so ga spravili celo v disciplinarno preiskavo. Ko so ustavili disciplinarno preiskavo, poudarjali so znova njegovo delovanje in skrb za sodišče.
Sedanji sodni inspektor Elsner opozarja pri raznih vizitacijah sodišč zunaj kranjske na posebno hitro in dobro delo ljubljanskega okrajnega sodišča, osobito v izvanspornih zadevah.
Pa tudi od strani strank sloven-!*kih kakor nemških se ni slišalo nikdar nobene pritožbe, pač pa so vse hvalile točno, hitro in preudarjeno delo okrajnega sodišča.
Potemtakem o nezmožnostih sodnega svetnika Einspielerja za vodstvo okrajnega sodišča ne more biti govoril in zato gotovo ni bil amovi-ran.
V tem se torej ne morejo najti »službeni oziri« odstranjenja.
Ugibalo se je torej po časnikih in javnih ter privatnih lokalih, kaj je povod temu nenadnemu odstavljen ju.
Rešil pa je to zagonetko »Grazer Tagblatt«. V svoji prilogi »Deutsche Stiinmen« k številki 1 iz leta 1909. obelodanil je ta list govor profesionalnega politika in političnega akterja dr. Egerja, katerega je govoril dne 27. decembra 1. 1. povodom zborovanja nemškega »Volksrata« za Kranjsko.
Govoril je med drugim doslovno sledeče:
»Schwierig gestalteten sich die Verhaltnisse bei den Gerichtsbe-horden, bei denen i m mer Versuche gemacht werden, das Deutsche zu-ruckzudrangen. Namentlich musste eingesehritten werden als der Vor-steher des Bezirksgerichtes Laibach soweit ging, innerhalb seines Wir-kungskreises in besonderen Erlassen clie slovenische innere Amtsspraehe einzufiihren. Von den Oberbeborden \vurde zwar Abhilfe geschaffen, doch annahernd nicht in geniigender Wei-se, d. z. B. seitens der Grundbuchs-kanzlei auch mit deutschen Parteien slov. Protokol le aufgenommen wer-den, so dass eine Abstellung derarti-ger Vertbsse gegen Gesetze und Ver-ordnungen unbedingt verlangt wer-den muss.«
Sedaj vemo vse. Nemški »Volksrat«, na čelu mu dr. Eger, zahteval je odstranitev Tomaža Einspielerja od okrajnega sodišča! To so torej »službeni oziri«, iz katerih je nemški »Volksrat« justificiral svetnika Tomaža Einspielerja. Nemški »Volksrat« je zahteval — in predsednik Vojteh Levičnik, nekdanji zagovornik slovenskih pravic v Pražakovem ministrstvu — je slušal in vrgel na nemški žrtvenik svetnika Einspielerja, ne glede na to, ali je to na korist uradnim interesom ali ne!
Izjava dr. Egerja pa kaže, da je pravcati predsednik deželnemu sodišču dr. Eger — ne pa Vojteh Levičnik!
In zoper to moramo z vso odločnostjo protestirati! Nemci, ki predstavljajo neznatno manjšino v deželi, o kateri se nam ne zdi niti vredno govoriti, so sedaj faktični vodje v deželi in celo pri deželnem sodišču !
To postopanje pa je najhujši atentat na po državnih zakonih zajamčeno neodvisnost sodnikov!
S to odstranitvijo hoteli so še nekaj drugega doseči, statuirati so hoteli eksempel slovenskim sodnikom, in jim namigniti, kaj jih čaka, ako ne bodo hoteli u tesni ti slovenskega uradovanja in se brezpogojno podvreči komandi dr. Egerja.
Po vseh modernih pravilih se mora vsaka justifikaeija hitro vršiti!
Predsednik Levičnik jo je pa hotel in jo je faktično ogrenil svetniku Einspielerju še na poseben nehuma-nen način.
Da bi bila kazen še občutnejša, odločil je njega, starejšega sodnika za votanta pri kazenskem senatu, pri katerem predseduje od njega mlajši svetnik, dodelil mu je, kakor je iz razdelitvenega izkaza razvidno -druge male posle, katere more opraviti vsak na novo vstopivši praktikant — dočim so najmlajši svetniki, če ne senatni predsedniki, vsaj njih namestniki, določeni za prisednike pri agrarnem oddelku deželne vlade, pri dohodarstvenem okrajnem sodišču itd.
Tako se je justificiral in ponižal sodni funkcionar, ki je dolgo vrsto let načeloval največjemu okrajnemu sodišču v graškem nadsodnem okolišu! Einspieler je tedaj nekrvava žrtev — ne 20. septembra — pač pa žrtev nekdanjega zagovornika slovenskih pravic, predsednika Levičnika nemškemu »Volksratu«.
Nam pri vsem tem ni za osebo svetnika Tomaža Einspielerja, nam je za princip, za naše narodne pravice in za neodvisnost sodnikov.
V vsem tem postopanju tiči neki sistem, katerega hočejo sedaj upeljati.
Zoper ta sistem, povemo vam gospod predsednik Levičnik na polna usta, — se bodemo pa borili z vso odločnostjo in z vsemi dopuščenimi sredstvi in ne pustimo v nobenem oziru utesniti slovensko uradovanje.
Kako se hoče to utesniti in o postopanju nemškega »Volksrata« pa bodemo govorili še v drugem članku. _
Kako le v tmi
III.
Eden najznamenitejših srbskih politikov in državnikov je brez dvoma bivši ministrski predsednik in vodja staroradikalne stranke Nikola Paši ć.
Kdor čita »Neue Ereie Presse«, ve, da je Pašič tisti srbski politik, ki ga ljudje, ki stoje za tem listom, najbolj sovražijo in radi tega tudi naj-ljnteje napadajo. Na glasu je torej kot zakleti sovražnik Avstrije, ki se mu pripisuje vsaka akcija, katerakoli vznik le v Srbiji proti avstro-ogrski monarhiji.
Kadarkoli pride v Srbiji na vlado Nikola Pašič, zašumi ves naš nemški časnikarski gozd in legenda »o starem srbskem lisjaku« se ponavlja v najrazličnejših vari jaci jah po vseh
naših nemških listih od stare tetke v Fichtejevih ulicah na Dunaju pa doli do zakotne »Deutsche \Vaeht« v Celju.
Toda politik in državnik Pašič ima tudi doma obilo protivnikov. Da-li so njegovi domači protivniki na pravi poti ali ne, nimam pravice razsojati, če bi tudi imel natančen upogled v notranje srbske razmere, zakaj za vsakega poštenega Slovana veljaj načelo, da se ni smeti mešati v notranje politične odnošaje isto-krvnega slovanskega naroda, ako to naravnost ne veleva potreba, interes celokupnega slovanstva.
Stara nemška prislovica pravi: »Viel Feind', viel Ehr'« in dejstvo je, da imajo krepke osebnosti in silne individualnosti vselej tudi največ protivnikov.
Bodi že kakorkoli, naj bodo na pravi poti tisti,ki so ga krstili z imenom srbskega Bismarcka, ali oni, ki ga naziva jo »starega lisjaka«, to je gotovo, da je oseba Pašičeva za vsakega tujca, ki pride v Bel grad, predmet posebnega zanimanja.
Ko sem prišel v Belgrad, sem trdno sklenil, da storim vse, da dobim priliko se razgovarjati s tem srbskim politikom.
Sreča mi je bila mila. Seznanil sem se z ravnateljem »Slovanske banke« g. T., ki je pred leti s svojo gospo soprogo — Rusinjo — bil v Ljubljani in ki je dober prijatelj g. Pašiča. Po ljubeznivem posredovanju tega gospoda me je Pašič sprejel v nedeljo 27. decembra na svojem pri-vatnem stanovanju, v svoji pisarni.
Predstavljal sem si Pašiča drugačnega: starčka, sklučenega pod pezo let, ki ga oživlja še edino krepak in jak duh ter jeklena volja. Pred mano pa je stal prileteli sicer, a vendar še čil mož, pol mladimiške elastičnosti.
Njegovo nekoliko upalo lice obdaja dolga, malodane siva brada a la Janko Kersnik, njegove male oči se iskre v čudovitem sijaju.
Ko me je prijavil strežaj in sem vstopil, se je mladeniško živahno ukrenil. Za hip so počivale njegove oči na meni, motreč me, na ustnah mu je zaigral vljuden nasmeh in prijateljski mi je ponudil roko rekoč: »Da ste mi zdravi, vi prihajate torej iz bratske Slovenije!«
Velel mi je sesti na divan, sam pa se je vsedel na stol, ki si ga je prinesel od svoje pisalne mize.
In pričel se je neprisiljen razgovor, kakor med dvema starima znancema,
»Vaša ekseelenea,« sem pričel, »pravkar sem  čital  v dunajskih li-
lo zvestih »Ljubljanskemu Zvonu« tudi še nekaj sotrdnikov iz prvega leta njegovega obstanka.
To je najprej dr. Ivan T a v č a r, ki je v lanskem letniku dokončal SVOJ zgodovinski, na šiioko zamišljeni roman »Izza kongresa«, ki obdeluje eno najznamenitejši!: epoh ljubljanskega mesta, ko se je vršil v njenem ozidju zgodovinsko-važni kongres, in so se mudile* pri nas tri kronane glave poleg najslo-vitejših diplomatov tiste dobe. Roman »Izza kongresa« je izhajal v št i rib letnikih »Ljubljanskega Zvona«, in vsled zanimivosti snovi, ki jo obdeluje, in vsled visoke umetniške vrednosti ga bo pač treba ponatisniti v posebno knjigo. Posamezni odstavki tega romana dosezajo po svoji resničnosti in sarkazmu najboljše povesti istega pisatelja, ko je bila njegova ustvarjajoča sila v polni moči in je njegova samorasla, bohotna fantazija držala v svojem čarobnem objemu slovenskega čitatelja. Dr. Ivan Tavčar je danes najodlič-nejši sotrudnik »Ljubljanskega Zvona«, in ni zvonil samo, ko so ga prelili leta 1881., temveč je stal že med zvonarji leta 1876., ko se je glasil še Stritarjev »Dunajski Zvon«. Od njegovega Ivana Slavlja pa do tega poslednjega romana sega doba dvain-tridesetih let ,in v resnici čudovita je njegova pisateljska elastičnost in še
/mirom bogato vrelo smele fantazije, razkošnih slik, originalnih in bujnih misli. Zato čakamo nadaljevanja, s tem romanom še ne sme biti zaključeno pisateljsko delovanje novelista dr. Tavčarja.
•Jako dobrega pisatelja, katerega vrline pa mnogo premalo poznamo in cenimo, imamo v Podlim-barskem. Za psevdonimom se skriva upokojeni stotnik Fran Ma-selj. Za lanski »Zvon« je napisal pre-zanimiv filozofsko - potopisni - bele-tristični spis »Iz starih z a p i s -k o v«, kjer obnavlja spomine na svoje službovanje v Bosni pred petindvajsetimi leti. Zategadelj ima ta spis letos, o priliki aneksije tudi svojo aktualno vrednost, ker opisuje v njem pisatelj razmerje ppdjannlje-nega slovanskega ljudstva do svojega novega gospodarja. In ta vrednost je toliko večja, ker opisuje pisatelj lastne doživljaje, kar je videl in slišal na svoje oči in ušesa. Lep je ta spis, ker ga je pisalo pero skušenega, za blaginjo bosanskega ljudstva vnetega moža, in ga narekovalo zlato, slovansko srce.
Poudarim naj še, tla piše Pod-limbarski bogat, jedrnat, zveneč jezik, ki ne zaostaja nič za Trdinovim, plastika njegovih opisov je nenavadna in karakteristika oseb ga kaže mojstra. Na mestu bi bilo, da se ozre naša kritika bolj natanko na tiho de-
lovanje našega skromnega pisatelja, ki ima po »Zvonu« v starejših letni kili raztresenih že precej krajših slik in tudi daljšo »Potresno povest«. Že pred mnogimi leti je vzbudil mojo pozornost najprej v gimnazijski »Čitanki« z »Opiljenim četrtakom«, njegov »Krokarjev Peter« mi do danes ni šel iz glave, in njegov spisek »P 1 a z n i k in k i r a z i r M a r-t i n«, (morda je naslov malo druga cen) v »Zvonu« leta 1888. sem smatral za vzor, kako naj bi pisal in risal slovenski pisatelj, da bi dobili svojo individualno slovensko povest ali roman, kakor ga imajo n. pr.Rusi. Tako je vplivala name, na tedaj še pisanja nevajenega dečka. Podlim -barskega umetnost.
Za letošnji 29. letnik »Zvonovu je napisal ta pisatelj za vse leto »P o v e s t Ivana P o 1 a j a«.
Eden prvi sodelavcev »Ljubljan skega Zvona« in velemarljiv pisatelj je sedanji njegov urednik dr. Z b a š-n i k , ki je napisal pod psevdonimom Fr. Strnad za lanski letnik pretresljivo povest »Sodoma«, v kateri podaja strašno tragiko rodbinskega življenja in nizko propalost zakonskega moža. Na prvi hip se zdi dogodek skoro neverjeten, a je pisan s toliko resničnostjo, d a mora izginiti vsak dvom, tudi ako nam ni znano, da je imel pisatelj za podlago svoji povesti istinit dogodek.
Ivan Cankarjeva zgodba iz Šentflorjanske doline »P r a v i č n a k a z e n b o ž j a« nosi vse vrline pisateljeve, in njegova »Ulica umirajočih« je slika, polna globoke tragike in je še med* Cankarjevimi spisi izvanredna po svoji mračni ubranosti.
Izmed mlajših in najmlajših pisateljev in njihovih spisov naj omenim Zofke K ved rove »Dogo* d e k s potovanj a«, jako nežno in prisrčno črtico, dalje povesti Milana P u g e 1 j a »M atija in n j e g o -v a 1 j u b e z e n«, »M e d goram i« in »Pogled v bodočnost«, odlične po temperamentnem, živem pripovedovanju in originalnih kmečkih Upih.
Dr. Ivo Š o r 1 i je imel letos dva krajša beletristična spisa »Nevesta in »Iz dolgega čas a«; zlasti drugi je zelo karakterističen za Šorlijevo umetnost, ki temelji v psihološko ostrem in minucioznem razkrajanju značajev. — Jako dobro se čita »P 1 a m e n e č e src e« spis Janka K. S., ki je zelo efektno in na mestih celo dramatično slikovit. No, in — že mi zmanjkuje hvale — dober na svoj način je spis I. Lahov »Signora Bianc a«, in prav tako so najmlajši pisatelji, kakor V. K u-r e t, vredni uvaževanja, zakaj ne ve se še, kako globok in čist je studenec njihove umetnosti.
(Konec prihodnjič.)
stih, da se je vaša misija v Petrogra-du končala s popolnim neuspehom. Da-li bi vas smel vprašati, ako informacije teh listov odgovarjajo resnici?«
Na Pašičevem licu se je pojavil sarkastičen nasmeh, z roko pa si je mirno pogladil dolgo brado. »Da, da,« je vzkliknil, »to bi si ti listi pač želeli. Toda lahko vam zatrdim, da je baš nasprotno resnica: moja misija v Petrogradu in v Rusiji je bila povsem uspešna. Kar sem nameraval, to sem tudi dosegel. O stvareh, ki ne spadajo v javnost, ne govorim, opozarjam vas pa na enodušno mišljenje z ozirom na našo stvar ruske javnosti, ruskega časopisja in predvsem gosudarstvene dume. To pač jasno kaže na to, da misija srbskih predstavi tel je v v Rusiji ni bila brezuspešna. Sicer pa bo to najbolj pokazala bodočnost.«
Nato je nanesel pogovor na takozvano »velikosrbsko propagando«.
Kakor sekcijski načelnik dr. Spalajkovič, tako je tudi Pašič z vso odločnostjo zanikal, da bi bila srbska vlada, ko je bil on ministrski predsednik, zasnovala na teritoriju Av-stro-Ogrske kakšno akcijo, katere cilj bi bilo uresničenje »velkosrbskih idealov«. »Kolikokrat se mi je očitalo,« je rekel med drugim Pašič, »da 6em bil v zvezi s hrvaškim poslancem Supilom, urednikom »Novega Lista« na Reki. Res sem bil opetovano v Opatiji kraj Reke, a niti enkrat nisem prišel v dotiko z imenovanim gospodom,, ki ga sicer visoko čislam, a ga doslej niti ne poznam. Sicer pa verujte mi to: takozvana »velikosrb-ska propaganda« ni ničesar drugega-kakor prosta bajka, izmišljena v to, da služi gotovim svrham. Prosim vas, ako bi »velikosrbska propaganda« dejansko obstojala, bi bila pač drugačna. Verjemite mi, ako bi mi res zasledovali cilje, ki se nam podtikajo, potem bi nam bilo lahko revoltirati srbski narod vseh pokrajin, saj kri ni voda, toda ne na tako smešen način, kakor nam hočejo sedaj podtakniti naši sovražniki.«
»Vaša ekscelenca, koliko resnice je na vesteh, ki jih priobčujejo zlasti dunajski listi o prestolonasledniku Gjorgju, in o sporih med kraljem in prestolonaslednikom? Baš te dni sem čital v »Grazer Tagblattu«, da je prišlo do spora med kraljem in prin-cem Arzenom in da se je radi tega princu Arzenu odtegnila letna apanaža ?«
Pašič je vse te vesti kategorično dementiral naglasa joč, da so vse od kraja do konca izmišljene s prozornim namenom, Srbijo in kraljevski dom oblatiti in ponižati. Posebno je poudarjal, da vlada med kraljem in prestolonaslednikom najlepše soglasje in da je bil kraljevič vsikdar dober in poslušen sin svojega očeta. Vesti z dvora v raznih Srbiji sovražnih listih so naravnost izmišljene, to ve vsakdo, ki živi v Belgradu, zato jim tudi nihče ne pripisuje nobenega pomena in tudi vladni krogi ne smatrajo več za potrebno vsako teh zlaganih vesti dementirati. Pa veste, zakaj je naš kraljevski dom neprestano predmet najljutejših napadov avstrijskega časopisjaf Odgovor na to vprašanje je lahek. Zato ker je naša dinastija domača, narodna, a ne nemška.«
Razgovarjala sva se na to še o odnošajih med Srbijo in Turčijo in o notranjem političnem položaju.
Kakor minister dr. Milovanović, mi je tudi Pašič zatrjeval, da je razmerje med Srbijo in Turčijo navzlic nasprotnim poročilom raznih listov.
tako prijateljsko in intimno, kakor si ga je sploh mogoče želeti.
Glede vprašanja o sestavi novega kabineta je Pašič naglašal, da se vsekakor v doglednem času pojavi potreba, da še sestavi koalicijsko ministrstvo, v katerem bodo zastopane vse stranke, vendar pa momenta no za to položaj še ni zrel.
Da bi on stopil na čelo tega ministrstva ali da bi on igral v tem kabinetu vodilno vlogo, o tem ni Pašič omenil ničesar.
Ko sem se po dobre pol ure trajajočem razgovoru poslavljal, mi je g. Pašič zagotavljal, da goji on iu ves srbski narod najiskrenejše simpatije do Slovencev, ki se toli junaško bore za svoje pravice proti raznim svojim sovragom. R. P.
Goriški deželni zbor.
Gorica, 11. januarja. Danes popoldne ob 5. bi morala biti seja deželnega zbora. Ker pa pogajanja med strankami radi razdelitve dežel-noodborniških mandatov niso bila uspešna, niso prišli poslanci slovenske napredne stranke in italijanske ljudske stranke k seji, kar so sporočili deželnemu glavarju v posebnem dopisu. Seja je torej bila nesklepčna in deželni glavar Pajer jo je zaključil s pripombo, da bo dan prihodnje seje naznanil pismenim potom. — Splošno se sodi, da bo deželni zbor v kratkem razpuščen. Slovenski napredni poslanci se krepko nadejajo, da bodo pri novih deželnozborskih volitvah temeljito pomedli z Gregorčičevo stranko.
Slovanska konferenca v Varša.i.
P e t r o g r a d, 11. januarja. Tu
pričakujejo ta teden poslancev dr. Kramara, Hribarja in Klofača. Da-li prideta dr. Kramar in Hribar v Pe-trograd, je negotovo, sigurno pa je, da dospe morda že jutri semkaj poslanec Klofač, ki bo s tukajšnjimi no-voslovanskimi krogi konferiral o vse-slovanskem in balkanskem vprašanju. Iz Petrograda bo šel v Moskvo, od tu pa v Varšavo, kjer se ima vršiti sestanek onih politikov, ki so se udeležili lanske slovanske konference v Pragi. Tega sestanka, kakor se zatrjuje, se gotovo udeležita tudi poslanca dr. Kramar in Hribar.
Shod čeških državnih poslancev.
Praga, 11. januarja. Poslanca dr. Hajn in Klofač sta se obrnila na predsednika češkega »Narodnega kluba«, Udržala, s prošnjo, naj bi takoj sklical shod vseh čeških poslancev, na katerem bi se posvetovali o aneksiji Bosne, o ogrskih vojaških zahtevali in o jezikovnem vprašanju. Tdržal je odgovoril, da bo ta shod sklical še pred zasedanjem državnega zbora.
Poganja med Avstro-Ogr-
sko in Turčijo.
B e r o 1 i n , 11. januarja. »Vos-sische Zeitung« javlja iz Carigrada, da Turčija uradno še ni odgovorila na avstro-ogrske predloge. Zatrjuje pa se, da je ministrski svet odklonil te predloge. Iz tega pa ni smeti sklepati, da bi sploh Turčija ne hotela sprejeti nobenega denarnega zneska za Bosno, marveč gotovo je, da se Turkom zdi ponujana vsota samo premajhna. Izjava poluradnega »Fremdenblatta«, da se o znesku ne sme razpravljati, Turkom ni imponirala.
Carigrad, 11. januarja. »Je nigazetta« javlja, da je včerajšnji ministrski svet definitivno odklonil avstro-ogrsko ponudbo, da se plača Turčiji za* bosanska državna zemljišča 541/j milijona kron. »Ikdam« beleži samo, da je ministrski svet sklenil, da se avstrijska ponudba enostavno ne sprejme.
Dunaj, 11. januarja. Kores-pondenčni urad javlja, da dosedaj še ni nobenih uradnih vesti o včerajšnjem ministrskem svetu. Zdi pa se, da so poročila in komentarji turških listov odmev nazorov visoke porte in mladoturškega komiteja.
Dunaj, 11. januarja. Kores-pondenčni urad javlja iz Carigrada, da je državni podtajnik izjavil, da so poročila listov, kakor da je ministrski svet odklonil avstro-ogrske ponudbe, neresnična. Ministrski svet baje še ni razpravljal o avstrijskih propozicijah.
Mirna Bosna.
Sarajevo, 11. januarja. Bosanski uradni korespondenčni urad javlja: Med mohamedanskim in srbskim prebivalstvomv obmejnih okrajih vlada popolen mir. Poskusi s srbske strani prebivalce ob'meji naščuvati k uporu, se niso posrečili. S srbskega obrežja so opetovano streljali na bosansko stran. Srbske obmejne straže, ki so bile preoblečene v kme-le in imele skrito orožje, so streljale na drvarje na drinski obali. Ranjen je bil neki kmet. Na srbski strani je v zadnjem času opažati sumljivo gibanje. S kukali je bilo videti jezdece in straže na konjih. Javljajo, da je na mejo dospelo več oddelkov oboroženih Macedoncev. Tudi regularna armada ima taborišče v bližini bosanske meje.
Iz Srbije.
B e 1 g r a d , 11. januarja. Včeraj je imel ministrski svet sejo pod predsedstvom kralja Petra. Seje se je udeležil tudi srbski odposlanec v Carigradu, Stojan Novakovič. Ministrski svet je sklenil, naj Turčija odkloni avstro-ogrske ponudbe. V to svrho se znova odpošlje v Carigrad Stojan Novakovič.
Belgrad, 11. januarja. Včeraj so imele srbske vstaške organizacije shod, katerega so se udeležili odborniki za narodno obrambo in tajnik organizacij Popović. Sklenilo se je, obvestiti turškega poslanika v Belgradu, da bodo srbske vstaške čete znova pričele boj v Macedoniji, ako pride do sporazuma med Avstro-Ogrsko in Turčijo. Shoda se je baje udeležil adjutant prestolonaslednika Gjorgja, Gregorievic.
Iz Črne gore.
Kotor, 11. januarja. Iz Ceti-nja javljajo: Neprestani nalivi so v zadnih dneh uničili mnogo potov; kar nalivi niso uničili, so razdejali plazovi, da je dostop v Črno goro sedaj malodane nemogoč. Del obmejnih straž so odpoklieali. Rezervni oddelki imajo pod nadzorstvom kneza Nikite strelne vaje. Vsi rezervisti streljajo naravnost izborno. Vojak, ki je slabo streljal, je izvršil saino-umor, ker so ga tovariši radi slabega streljanja zasmehovali.
Dopisi
Iz Št. Janža. Žalostno novo leto ima pač spoštovana rodovina Ivana Repovža v Št. Janžu na Dolenjskem. Tekom 24 ur sta umrli za škrlatico kar dve čerki, in sicer 161etna Marija in 181etna Pepiea.    Zadnja se je
Janove skrivnosti.
(Dalje.)
Jan se mu nasmehne, ker ga iz-preleti nenadno veselje, odide nazaj na vrt, še ta med gredami, lista po knjigi, hoče čitati, pa mu uhajajo misli vsekrižem, sproti mu razpadajo stavki, ki jih čita med vrstami, pojma se tope v spomini] brez sledu kakor pesek v vodi.
Izza desnega vogala prihaja Neža, posodo z mlekom nese v rokah, predse gleda, kakor bi ne hotela videti izprehajalca: morda ve, da so se odprle ponoči duri, mogoče je videla skozi špranjo krilo, ki je šumelo mimo.
»Dobro jutro!« — pozdravi Jan, nemirno pričakovanje izraža njegov glas, strah pred odgovorom, ki sledi.
»A — dobro jutro Bog daj!« — prijazno odzdravlja ženska in se razljuti nad svojo starostjo. »No, poglej človek! Pridejo leta, pa vse opeša: vid, sluh in možgani. Dekla gre mimo gospoda, pa ga ne sliši in ne vidi, ne najde besede, ki bi bila za pozdravi jen je umestna in spodobna!«
»Kako ste prespali noč?« — vpraša Jan.
»Slabo, slabo!« — potoži Neža. »Tudi spanec prejde z leti. Pol noči sem premolila!«
Jan strmi v tla, sam sebi se zdi kakor riba v kalni vodi. Vprašati hoče natanko, spomniti na duri, ki so
zaškripale v tečajih, na krila, ki so zašumela v veži, o korakih, ki so se vrstili po stopnicah. In boji se istočasno, da bi izdal cilj, izpostavil sebe samega. Lastno življenje se mu zdi nenadoma vse nevarno, pogubi ji vo, nestalno, kakor kaplja na veji: samo vetra, samo diha je treba in je ni več. Izgubi se v prahu, v blatu.
Čez dan skrivaj pogleduje očeta in mater, mimo grede — med govorjenjem 1— vidi, sluti in čuti nekaj neprijetnega na očeh, kar je naperjeno proti njemu, kar ima namen preiskati in pregledati vso njegovo notranjost, razgaliti jo, razkrinkati, raztrgati, uničiti.
Popoldne sedita s Katinko v vrtni lopi, Jan je ves vznemirjen, od časa do časa skoro vidno vztrepe-če, strmi v tla, premišlja, posluša sestrine besede, čuje jih iu ne razume.
»Katinka, sestrica,« — zaprosi nenadoma z mehkim glasom — »reci po srcu, kaj govorita o meni oče in mati?«
»Nič takega!« — odgovarja sestra in se vidno čudi njegovi prošnji.
»Ali reci po pravici, reci!« — prosi Jan.
»Pravita, da si bolan, duševno bolan. Pravzaprav se bojita, da bi bila to resnica!«
Katinka gleda začudena v brata, ki postaja nemirnejši, ki je pobledel v obraz kakor stena. Lastnih besed se prestraši, vstane, stopi pred sedečega trata, roko mu položi na vroče čelo,
z drugo se ga oklene okoli vratu, kakor bi se bala zanj in ga tolaži.
»Ali kdo to verjame?« — vprašuje strahoma. »Nihče, moj Janek. Ne mati, ne oče in tudi jaz ne! Ti si samo telesno bolehen, ker si se mnogo trudil, mnogo mučil!«
»Ne!« — govori Jan. »Ne! Duševno bolan — to se prav i r onadva vesta mojo skrivnost, posegla sta v mojo notranjost, ki se jima zdi nezdrava, bolna, kriva, raztrgata jo polagoma in tiho, uničita jo.«
»Čemu si se vznemiril, čemu?« — vprašuje Katinka z dobrohotnim in tolažljivim glasom. »Nič ni, nikjer nič! Jutri, počakaj, pride Kristina, ki vedno nate misli, in'ravno tukaj v lopi bom vaju pustila sama. Ali ne? Njen oče in uajin sta se že dogovorila, da boš ti njen mož!«
»Cuj, Katinka, sedi!« — tovori Jan, desnico ovije okrog njenega pasa in si jo posadi na koiena, besede, ki se mu nekako šiloma trgajo iz ust, postajajo vroče, pridu šeno-strastne, kakor izbruhi prikrivanega gorja. »Poslušaj: Ne! Ne! Ni mogoče! Moja sreča je drugod, podnevi daleč od mene, ponoči blizu .. In molči, prosim te pri Bogu, molči, ne govori o meni z nikomur!«
Katinka, ki jo stiska k sebi, pritisne svoje lice k njegovemu in vpraša ljubeznivo in rahlo: »Kakšna sreča? Ali nevesta? Kako si povedal?«
»Usmili se!« — šepeče Jan in se trese. »Ne povprašuj, utihni, utihni.« (Dalje prihodnjič.)
vežbala v Celju v šivanju in bi pouk že skoro dokončala. Tam je skoro gotovo tudi nalezla bolezen in jo prinesla domov, kjer je ravno bila na počitnicah. V tolažbo pa naj bo ostalim, da sočuvstvujemo ž njimi vsi soobčani in gotovo tudi vsako čuteče srce, koje bo izvedelo to žalostno novico. Umrli so odnesli takoj v mrtvašnico in tako upamo, da bodo oblasti vse potrebno ukrenile, da ne bo ta kruta morilka zahtevala v naši občini razen teh prvih nekakih žrtev več.
Iz Đravelj. V pojasnilo: Ker se širi po naši vasi vest, da namerava naše gasilno društvo ustanoviti »Narodno čitalnico«, izjavljamo, da je to popolnoma neresnično in brez podlage. To se širi z namenom, razburiti naše politiško nevedne vaščane. Mi bomo ustanovili »Narodno čitalnico« popolnoma samo zase in ne bomo nikogar nagovarjali, niti vabili zraven. Kdor se zanima za napredek našega časa, bo sam pristopil. Naša »Čitalnica« bo nastanjena privatno, ne v »Gasilnem domu«, torej ne bo imela z gasilnim društvom nobene zveze. Toliko na znanje nasprotnikom gasilnega društva.
Več D r a v e 1 j c e v.
Iz Ilirske Bistrice. Ob koncu leta 1908. se je ustanovila »Stavbna zadruga v Ilirski Bistrici, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom«. Zadruga ima namen preskrbovati svojim članom bivališča. Ta namen doseže s tem: 1. da jim kupuje stav-bišča, dodeluje, preziduje, na novo gradi, ali kupuje hiše z gospodarskimi poslopji, vrti in dvorišči,ali na njih lastne stroške, ali na svoje stroške, ali deloma na njihove, deloma na svoje stroške. 2. Da ustanavlja podjetja, ki so s stavbinstvom v zvezi, kot opekarne, apnenice, kamenolomi itd. V zadrugo se sprejemajo fizične in juridične osebe. Sprejem zadobi pravno moč s podpisom pristopnice, plačilom vstopnine 2 K in deleža 10 K. Zadrugo vodi načelstvo
4 članov, nadzorstvo 5 članov in občni zbor. Kupnina prevzetih poslopij in zemljišč se odplačuje na ta način, da plačuje član vedno za leto naprej, raz ven v pogodbi določene amortizacijske obroke tudi obresti, ki jih določi za vsako leto naprej občni zbor. V slučaju nezmožnosti člana, sme načelstvo amortizacijsko kvoto znižati ali za nekaj let plačevanje opustiti, vendar pa sme zahtevati pozneje vsa zamudna plačila. Vsak član sme vzeti tudi več deležev, vendar ne nad 25. Član ima na vsak delež po en glas, vendar ne čez 10 glasov. Volitve se vrše po listkih in je izvoljen tisti, ki dobi večino glasov. Načelstvo zadruge je začelo s pripravami za delo. Kraj in uradne ure za stranke so začasno določene v pisarni firme Žnideršie in Valenčič ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne.
5 poslovanjem se začne 16. januarja t. 1. Dne 31. januarja bode prvi redni občni zbor. Izmed drugih točk dnevnega reda bode tudi na novo volitev štirih članov načelstva za dve leti in 5 članov v nadzorstvo za eno leto. Vsi tisti, ki se hočejo volitev in glasovanja udeležiti, naj do občnega zbora svoj pristop zglasijo pri dosedanjem načelstvu ob uradnih urah. Prvo načelstvo, katero je skrbelo za ustanovitev zadruge in ki traja do prvega občnega zbora, so sledeči: Anton Logar, zidarski mojster, Vrbovo, predsednik; Jožef Samsa, indu-strijec, Ilirska Bistrica, podpredsednik; Rudolf Valenčič, industrijec, Trnovo, blagajnik; Anton Žnideršič, industrijec,   Ilirska  Bistrica, tajnik.
Slavnostna otvoritev Sostllniiarshesa teiala v
se je vršila 8. t. m. v grand hotelu »Union«.
Prišlo je mnogo ljubljanskih gostilničarjev in gostilničark, gostilničarji z dežele in nekaj službe prostih natakarjev. Na pročelju dvorane je bil zbran šolski odbor, ki sestoji iz sledečih oseb: gospe Minke Go-vekarjeve, gospe Josipine Jarčeve, vinskega nadzornika g. Gombača, hotelskega ravnatelja g. Govekarja, kavarnerja g. Krapeža, restavrater-jev gg. Kende, Kržišnika in Tostega, učitelja g. Gartnerja, zdravnika g, dr. Rusa in zastopnika deželne zvez«' g. dr. Krisperja. V imenu odbora in deželne zveze za tujski promet je pozdravil g. dr. Krisper vse navzoče, posebno tajnika trgovske in obrtne zbornice g. dr. Murnika in predsednika gostilničarske zadruge g. Tostega. V svojem nagovoru je poudarjal, da je ta tečaj zaradi tega velikega pomena, ker naj bi bil temelj poznejši gostilničarski šoli, ki je za razvoj tujskega prometa in za napredek go-stilničarstva neobhodno potrebna. Narisal je zgodovino tečaja, ki se je pripravljal skrbno več nego eno leto ter omenil zasluge, ki jih imajo za ta tečaj c. kr. obrt no-pospeševalni urad na Dunajo, trgovska in obrtna
zbornica kranjska in njen tajnik dr. M urnik ter ljubljanska gostil, carska zadruga s svojim načelnike g. Tostim, ki so vsi složno deloval Pozdravil je vse udeleženke ter jjj izrekel priznanje, da se tako zelo nimajo za svoj poklic. Posebno hvalo je izrekel tudi ravnatelju dj najske   gostiničarske  šole g. He^J ki je iz posebne prijaznosti preskrl izborne   učiteljske   moči. Učitelj kuharstvo,   g. Hornek z Dunaja, deloval v največjih dunajskih hod lih in restavracijah ter je stroko] njak prve vrste,  učitelj za servi) nje, g. Wanka,   je bil poslovodja največjih dunajskih hotelih in je tj di služboval na Francoskem in M gleškem. Oba sta tudi v predavani izurjena. Tudi program, ki ga je deal ravnatelj Hess, je tako skrbj premišljen, da je uspeh popolnon gotov, tembolj, ker so vse udeležen ke že izurjene v kuharstvu in jim treba le še   izpopolnitve v modei in fini mednarodni kuhinji. Dalj« je zahvalil restavraterju »Narodne doma«, g. Kržišniku, ki je dal brej plačno na razpolago prostore za gG stilničarsko  šolo,   ravnatelju grail hotela »Union« in g. Kendi, restaj raterju v »Švicariji«,   ki neumoru, deluje v odboru. Med odobravanj* navzočih gostilničarjev je poudarjal kako veliko važnost ima gostilni<\ J ski stan ne samo za tujski promet) temveč sploh  za   razvoj družabne^ življenja in kake narodno-gospoda? ske koristi bo imela dežela, ako se stan strokovno razvija, ker ga čakj velika prihodujost   ne   samo don temveč tudi na celem jugu, ki se pričel sedaj kulturno razvijati. l\i lje je omenil,  da je sedaj napočili doba narodno-gospodarskega jiaprej ka, ki ga ne smemo zanemariti, kej je vir moči in blagostanja. Končuj je priporočal, naj bo navdušenost delavnost geslo gost i ln i carskega t- i ja in geslo-vseh naših gostilničar Potem gotovo pridemo še do veli kil nepričakovanih uspehov.
Nato je govoril g. dr. Murnik v| imenu trgovske in obrtne zborni*, pozdravil ta tečaj ter poudarjal nje govo važnost za napredek in organi zaci jo gostilničarstva.
Zadružni predsednik g. Tosti jtj tem izvajanjem pritrdil in razvil po dobo gostilničarske   organizacije ten poudarjal dobrote, ki bodo izvirale i;| tega tečaja za gostilničarstvo. Poseh-I no je poudarjal   potrebo   stalne go-stilničarske šole, ker bo le na ta način mogoče zahtevati v večjih knt jih v zmislu obrtne postave za pouV litev koncesije   strokovne izobrazi*, j s čimer se bo zatrla dosedanja kon kurenca     popolnoma nepoklicanihl elementov,   ki silijo v gostilničarski stan. Tudi on je prorokoval nas« ni gostilničarstvu     veliko prihodnj<»;| ne samo vsled tujskega prometa,ten;-več tudi na razvijajočem se jugu.
Gospodična Minka Petemelova z Bleda se je zahvalila v imenu ade-leženk v zbranih besedah pripravljal nem u odboru in deželni zvezi za tujski promet.
S tem je bila slavnostna otvor te v končana ter so se odposlale 7 u hvalne brzojavke c. kr. obrtno-posp«* sevalnemu uradu na Dunaju in ra\ natelju Hessu, ki je bil tudi pri iz letu kranjskih gostilničarjev na Dunaj naša glavna opora.
Tečaj se je nato pričel ter sta dunajska strokovnjaka udeleženkan1 razvila svoj učni načrt, udeleženke pa so izrazile želje, ki jih imajo g\v de pouka.
Tečaja se udeleže sledeče gospe in gospodične: Iz Ljubljane: Marij;: Dachs, Iv. Kenda, Km. Kržišnik in Frančiška Meze; z Bleda: Fanik;' Černe, Marija Korošec, Minka Pe ternel, Helena Sodja, Ana Vrinšei in Marija Žumer (Vintgar) ; iz lk> hinjske Bitrice: Karolina Doktori« in Roza Kos; iz Do v jega- Mojstrane: Matilda Janša, Marija Jeglič in Marija Rabič; iz Dobrave: Gabrijela Korošec; iz Ilirske Bistrice: Josipiua Žnidaršič; iz Jesene: Marica Humor; iz Kamnika: Antonija Kenda; U Kranjske gore: Marija Černe; iz Bi dovljice: Ana Jane in iz Sorice: Jo lijana Pintar.
Socijalni položaj sloveti-skesa sretdeiolskesa «■ Jaitva.
V soboto zvečer   je   bil   na B-državni gimnaziji drugi rodbin ski večer, na katerem je predaval   profesor   g.  dr.   P e s t o t n U o   socialnem   položaju slovenskega srednješolskega dijaštva. Predavanje je bilo obiskano prav dobro od staršev,  oziroma  njih   namestnikov, iz med dijaštva so pa bili navzoča večinoma dijaki od prve do četrte gim nazije, onih od 5. do 8. je bilo pa bore malo. Ne vemo, zakaj je bilo to dobro.
Predavatelj je razdelil svoje predavanje na dva dela:
(Dalje v prileti).
11
Priloga „Slovenszemu Marodn" St 8, dne 12. Jannvarja 1909.
; 1. Konstatiranje žalostnega socialnega položaja, v katerem je naša srednješolska mladina;
2. kako odpomoči tem nedostatkom.
Nato je izvajal sledeče:
Zdrav duh more živeti le v trdnem, zdravem telesu. Zdravo živčevje ima človek le, če ima dobro, zdravo hrano in sploh tako preskrbljenje. Telo in duh tvorita organično in harmonično celoto in ee se duhu kaj zgodi, čuti telo in narobe. Predpogoj za funkcioniranje duha je normalen telesen razvoj in pravilno funcionira-uje prebavil. To velja zlasti za mladega človeka, za srednješolskega dijaka. Kako je preskrbljeno pri naših srednješolcih glede hrane in stanovanja, nam govore številke, ki pa pripovedujejo o naši nečlovekoljubnosti -in nečlovečnosti. Predavatelj je vprašal 145 dijakov II. državne gimnazije ljubljanske glede hrane in stano-vana in dobil je tele odgovore, o katerih je prepričan, da so zanesljivi. * Pri starših prebiva — od vprašanih 145 dijakov — 04 dijakov, 81 pa pri drugih ljudeh. Ako se vzame -za normalo, da spi vsak dijak v sobi z enim oknom, kar odgovarja zdravstvenim zahtevam, je od 145 slučajev le 23 slučajev normalnih, 10 jih je nadnormalnih, vsi ostali so pa pod normalo, kar znaša 77%. Tu so slučaji, da spi 5 dijakov v sobi z enim oknom, 7 dijakov v sobi z 2 oknoma, 7 dijakov v sobi s 3 okni, 15 dijakov v sobi s 7 okni. Ako se vzame nor-jnala, da spita v sobi z enim oknom 2 dijaka, v sobi z 2 oknoma trije itd., potem imamo (pri 145 dijakih) le 37 takih slučajev, ostali so pa vsi pod normalo, kar nikakor ue more odgovarjati zdravstvenim zatevam.
Naše dijaštvo je splošno revno. Ce bi šola postopala po strogosti zakona glede stanovanja, moralo bi pol dijakov opustiti učenje, dasi ji je znano, da se učni uspehi ravnajo po stanovanjskih razmerah.
Izmed preje navedenih 145 dijakov stanujeta 102 v starih hišah (to je 70^) in le 43 v novih. Mnogo izmed njih jih ima umetne postelje, 2 slučaja sta pa s častitljivimi »na-\leljci«. Nekaj je stanovanj, kjer ni nobene peči, drugod imajo pa gospodinje navado, da nočejo nikdar zračiti, češ, da bi morale potem več kuriti. Boljše je biti v nekoliko manj zakurjeni a prezračeni sobi, kakor pa v gorki, a zaduhli in neprezračeni.
Izmed 145 dijakov jih ima 101 hrano doma, 44 si jo pa mora iskati drugod.
Na vprašanje, na koliko cenijo hrano, so dijaki dali te-le odgovore: 2 jo cenita nad 40 K mesečno, 5 na 40 K — kar je predavatelj vzel za normalo — 9 na 35 K, 31 na 30 K, 1 na 29 K, 4 na 28 K, 1 na 26 K, 31 na 25 K, 3 na 24 K, 1 na 23 K, 32 na 20 kron, 7 na 18 K, 1 na 17 K, 4 na 16 kron, 4 na 15 K, 5 na 14 K, 4 na 12 kron in 2 celo na 10 K. Ako se vzame normala 30 K, potem imamo še vedno 100 dijakov, katerih hrana ne stane vsak dan eno krono. Iz tega sledi, da strada 69% navedenega dijaštva.
Na vprašanje, če znajo gospodinje brati, je 21 dijakov odgovorilo z ne. To vprašanje je važno, ker se mora doma dajati inicijativa k napredku.
Iz navedenega se nam predočuje tragična slika našega dijaštva. Ta slika ni nič svetlejša, če jo raztegnemo na druge gimnazije t. j. na L državno v Ljubljani, na gimnazije v Kranju, Novem mestu, Celju itd., na realko v Ljubljani in na tukajšnje ' učiteljišče.
Dijaštvo je torej slabo hranjeno in ima slaba stanovanja. Da se mu odpomore, je naša sveta dolžnost, priznati se pa mora tudi, da popolnega saniranja takoj še ne moremo na noben način izvršiti.
Da se mladina telesno dvigne, zavzelo se je z vso eneržijo 19. stoletje. Seglo je po umetnih sredstvih, to je športu in zlasti rednem telesnem gibanju. To sicer ne more docela nadomestiti onega, kar manjka mladini, vendar dober vpliv se je po kazal najkrasnejše. Devetnajsto stoletje, čigar glavni znaki so demokratičnost, nacijonalnost in socijalnost, je vpeljalo telovadbo kot sredstvo za ohranitev narodne individualnosti. Telovadbo goje vsi narodi in kakor izkazuje statistika iz leta 1908, imajo Nemci v svojih telovadnih društvih 772.000 moških telovadcev, Francozje 250.000, Švedi 2200, Švicarji 51.000, Danci 3000, Nizozemci 14.600, Norvežani 8500, ' Belgijci 17.550, Italijani 20.175, Luksenbur-žani 1375, Madžari 10.000, Cehi 54.000 (z naraščajem in damami 90.000), Poljaki 24.000 (brez Poljakov v Busiji), Slovenci 7000, Hrvatje 8000, Srbi 2000, Bolgari pa 5000. Televadne organizacije snujejo povsod stranke, ker hočejo imeti tudi telesno krepke može in mladeniče. Država je spoznala veliko važnost telovadbe, zato so je jela uvajati v šole. V realkah je že obligaten predmet, v gimnazijah še ne. Na gimna-
zijah se na ta predmet obrača še premalo pozornosti in na II. drž. gimnaziji jih telovadi od 450 dijakov le 90. Tudi igre pod nadzorstvom profesorjev se pogosto podcenjujejo. Igre in izleti pod takim nadzorstvom nikakor ne ovirajo dijaka pri učenju, ampak so še celo izvrstno vzgojeval-no sredstvo. Telovadbo pri našem di-jaštvu — kakor telovadbo sploh — moramo gojiti z narodno - gospodarskega stališča. Ako bi se gojila pri nas telovadba sistematično, ne bi bile toliko napolnjene bolnice in blaz-niee. To bi bil velik plus v našem narodnem gospodarskem življenju.
Splošno blagostanje našega dijaštva se mora dvigniti. Da se to doseže, morajo starši ali njih namestili k i skrbeti za snažnost in pravilno zračenje dijaških stanovanj, naj si dijak primerno razdeli učno in razvedrilno dobo, naj ne tiči vedno v knjigah. Boljše je, da pride iz šole z nekoliko manjšim učnim uspehom in zdrav, kakor pa s samimi najboljšimi redi in bolan. — Dijaštvo samo naj se izogiba vsega, kar je v oviro njegovega prospevanja. Naj ne kadi, naj ne igra na karte, naj se varuje alkohola, naj obiskuje telovadbo! Učitelji gledajo, da se dane naredbe izvršujejo, da se pa zboljša socijalni položaj, naj bi se n. pr. ustanovilo društvo, ki bi zbiralo denarna sredstva v ta namen in jih prav razdeljevalo. Tudi naj bi se uredili obedi, ki jih dobivajo dijaki po hišah. So nekateri, ki imajo preveč, premnogo jih pa je, ki imajo premalo. V nas naj se vzbudi volja pomagati dijaštvu, vsa javnost se mora intim-nejše brigati zanje.Nimamo samo delavskega in visokošolskega socijalne-ga vprašanja, ampak tudi srednješolsko !
Krepko ploskanje je sledilo po teh besedah, ravnateljev namestnik in šolski svetnik dr. Bezjak se je pa v toplih besedah zahvalil predavatelju za lepe nasvete, ki naj jih navzoči u važu je j o.
U važu jejo naj jih sploh vsi vzgojevatelji slovenske srednješolske mladinci
Dnevne vesti,
V Ljubljani   12. januvarja.
— Jagič in Slovenci. Piše se nam: Velecenjeni gosp. urednik! O >,tSloveneevem« uvodniku »Sramotam (z dne 2. jaa. 1909), ki očita V. J a -gicu napačno prikazovanje mej slovenskega ozemlja in prezirljivo izraze vanje o slovenskem jeziku, nadalje o članku »Straže« (št. 4), ki se obenem globoko zadira v čast »Matice Slovenske«, blagovolite priobčiti tole moje pojasnilo: Predmet prvega očitka, ki se tiče podatkov o mejah slovenskega ozemlja, obstoji, a presojati ga je kot pomoto, ne kot plod zle namere. Pomoto priznava Jagič sam, a ob taki pomoti se je tolažiti z dejstvom, da tistemu, ki zares živi, ne more škodovati trditev, da ne živi. Take pomote bomo Slovanom očitali tem manjkrat, čim bolj jih bomo prej poučili o samih sebi. V poučevanju, ne v očitanju je blagoslov! Separatizem rodi očitke in smrt, druženje prinaša spoznavanje in življenje. Baš Jagič je protivnik vseh tistih, ki so zgolj »bohemisti« ali zgolj »slovenisti«, ker ve, da se takim le še laže primerijo pomote, kakor se je primerila celo njemu. Jagičevi »Bosanci« so si sami krivi, če jim jezika ne smemo imenovati s pravim imenom. — Drugi očitek, ki se tiče jezika, je prenagljen in neosnovan. Povod so mu dale pač Jagičeve besede »Unbedingt schvvach und klein bleibeu die slowe-nische und slovakische Sprache, bei-de ausserdem in ihrer Existenz be-droht von den machtigen Nachbarn nicht slawischer Zunge.« Dejstev, ki slone na številu, ni treba tajiti, a sinemo in moramo se zavedati, da nismo sami in da nam je tem intenzivneje delati, čim manj nas je. Zlasti prenagljen pa je očitek, češ, da govori Jagič zaničljivo o slovenskem jeziku kakor nekem narečju, polnem germanizmov. Jagič pravi: »Grosse Sediwierigkeiten waren (beim Werke Trubars) zu iiberwinden, oh ne grobe Germanismen kain das Werk nicht zu Stande (es wimmelte nicht nur von deutschen Fremdwor-tern, sondern selbst der deutsche Artikel wurde durch ein Demonstrativ-pronomen mitiibersetzt)« in nadalje: »Vodnik und seine Zeitgenosseu warfen sich auf das Studium der Volksspraehe, um zunachst fiir ihre eigene ganz deutsche Denk- und Ausdruckweise ertragliche sloweni-sche Sprachformen und Wendungen ausfindig zu machen.« Vse, kar tu trdi Jagič, je istina, a zgodovinska istina; taka zgodovinska istina pa nikakor ne more žaliti tistega, ki s stališča pravega današnjega nazi-ranja vpraša rajše: »Kaj si t i I« nego: »Kaj je bil tvoj o čet« Cim nižjega pokolenja je kdo, tem večja je njegova zasluga, ako je dosegel kaj visokega.    O   današnji   dobi pa
pravi Jagič sam: »Die Slowenen sind sehr riihrig in der Pflege ihrer Sprache« ter priznava vrednost naših jezil oslovo i h pripomočkov in naših jezikoslovnih študij. In da premine vsak sum o Jagičevem mišljenju glede na značenje Slovencev, naj tu iznova poudarim besede, ki jih je pisal lani ob svoji sedemdesetletnici meni kot predsedniku »Matice Slovenske«: »Dokler sem bil profesor, nisem opustil nobene prilike, da bi ne obračal pozornosti na pomen Slovencev v kulturni zgodovini velikega plemena slovanskega. Še danes se ugodno spominjam, s kakim uspehom smo na slovanskem seminarju čitali Prešer-na.« Ko ga je »Matica Slovenska« 1. 1886. imenovala svojim častnim članom, je dejal predlagatelj profesor Pleteršnik: Jagiču kot rojenemu Varaždincu je naš jezik znan od mladih nog. On se je redno oziral na na9 in priobčeval tehtne ocene o naših knjigah.« O Jagičevi znanstveni veljavi ne bom govoril onim, ki tega ne morejo pojmiti, ter končno izjavljam: Za vraču joč od sebe vse prostote, hoče »Matica Slovenska« čuvati interese slovenskega naroda, noče se klanjati nikomur, nego naši časti in svoji vesti, noče pa tudi, da bi se krivica delala njenemu častnemu članu.
— Ljubljana, 9. januarja 1909. — Dr. Fr. 11 e š i e , predsednik »Matice Slovenske«.
— Pomanjkanje krme — vlada, kje si? Po kranjskih hlevih cepajo krave, ker nimajo kaj zreti. Obupno se ozirajo kmetovalci po praznih zalogah sena, ker vedo, da bode vsled pomanjkanja krme usahnil edini pravi vir njihovih dohodkov, živinoreja. Živina lakote cepa, ali je vsled lakote tako oslabela, da je postala brez vrednosti; precej živine se je poklalo in jako mnogo odprodalo po vsaki ceni — v zgubo. Pa smo vendar čuli o neki pomožni akciji, smo čuli o 500.000 K, katera precej velika svota se je dovolila, da se preprečijo vse nevarne posledice pomanjkanja krme. Vemo, da se je res dovolilo 500.000 K, vemo pa tudi, da se poraba te državne podpore vrši na način, ki ne odgovarja namenu, ker so jo privezali na Prokrustovno postelj neopravičenega zavlačevanja. Deželna vlada je odločila, da se za državno podporo nakupi seno, katero se v dveh delih razdeli prizadetim kmetovalcem. Za prvo razdelitev so bile vložene prošnje že meseca avgusta 1908 — in, sedaj je januar 1909, pa se niso dobili vsi kmetovalci sena prve razdelitve. To je povzročilo velikansko škodo, za katero bode moral, kdor jo je zakrivil,odgovarja-ti. Zakrivila pa je to vlada, ker je skoraj celo prvo razdelitev oddala »Gospodarski zvezi«, če ravno je morala dobro vedeti, da »Gospodarska zveza« iz tehničnih ozirov ne more dosti hitro vsega sena razdeliti; ako bi vlada razdelitev primerno oddelila »Gospodarski zvezi« in »Zvezi slovenskih zadrug«, bi že davno vsi kmetovalci imeli seno in ne bilo bi velikanske škode, katero mora sedaj trpeti živinoreja. Vlada je morala vedeti, da »Gospodarska zveza« ne more toliko sena pravočasno razdeliti, vlada je vedela, da pomeni zavlačanje škodo, je vedela, da si je »Zveza slovenskih zadrug« ravno tako, kakor »Gospodarska zveza« nabavila za razdelitev seno, je vedela, da preti občutna škoda — a vseeno je skoraj celo prvo razdelitev nato-vorila »Gospodarski zvezi«. Seveda, bili so viharni časi, vlada je upala, da se s tem prikupi S. L. S., je upala, da vsled sena pride do zaželjenih strankarskih bojev, da se v senu ubije narodna sloga; — ta up je šel po vodi — za živinorejo je pa nastala škoda, ki se še ne da preceniti, katero bodemo pa vladi do vinarja zra-čunali — in zahtevali, da jo kranjskim kmetovalcem povrne. Še enkrat se bode na račun državne podpore delilo seno — in tudi druga krmila; naročila bila so zbrana že koncem oktobra ali začetkom novembra
— a sena še ni. Ako se ta druga razdelitev hitro, v najkrajšem času izvrši, bi se morda dala skrajna katastrofa še vsaj oblažiti, če ne preprečiti — ker škoda, že nastala, se ne da popraviti. Apeliramo na deželne poslance, posebno kmečke deželne poslance, da zahtevajo takojšnjo izvršitev druge razdelitve sena in drugih krmil i. s. na način, ki omogoči hitro izpeljavo. Kranjska živinoreja je v skrajni nevarnosti — to naj imajo poslanci pred očmi, da   morejo biti
— gentlemani.
— Javni ljudski shod v Velikih Laščah, ki se je vršil minolo nedeljo, je bil navzlic visokemu snegu, ki je zaprl takorekoč vsa pota, sijajno obiskan. Do 200 ljudi se je zbralo v novi dvorani »Zadružnega doma« iz vseh slojev prebivalstva, pripadniki obeh političnih strank. V imenu sklicateljev je otvoril shod gosp. Ivan Pucelj in prisrčno pozdravil vse navzoče, zahvalil se za obilno udeležbo in obžaloval, da ni danes navzočega nemškega grofa Barbo, kateri je trdil v septembru, da je prebivalstvo na deželi brezbrižno in da se ne zme-
ni dosti za krivice nemčurstva in vlade. Predsednikom shoda je bil nato izvoljen g. A. Škulj z Griča, namestnikom gosp. Iv. Hočevar, vulgo Lenček, zapisnikarjem g. Jos. Vi-rant. Po kratki zahvali podeli predsednik besedo g. Pucelju, ki je nato obširno opisoval vso žalostno preteklost slovenskega naroda. Opisal je zasluge slovenskega naroda za časa turških napadov, omenjal kmečki upor, potem orisal vso dolgo suženjsko dobo do najnovejših dni, podal celotno sliko septembrskih dogodkov, naštel vse grozovite krivice in pokazal pot rešitve z uspehi, ki smo jih deloma že dosegli z vztrajnim delom po septembrskih dogodkih. Povedal je, kakšen čudež se je zgodil s tistim Koslerjevim pivom, ki ga je bil dal dragoncem, spominjal se obširno »Kranjske hranilnice« in nemških trgovcev iu končal s priporočilom, da si naj vsak zaveden Slovenec prilepi na denarnico ali denarno listnico belo-črni narodni kolek z napisom 20./IX. 1908., ker ga ni pripravnej-šega prostora, kakor je to. Kajti predno izda Slovenec kak belič, je pametno, da se poprej vselej spomni 20. septembra. Nato je dobil besedo g. M. Koželj, ki je izvajal, da smo Slovenci vseh krivic,ki se nam gode, večinoma sami krivi s svojo ponižnostjo, pohlevnostjo n vdanostjo. Našteval je razne krivice vlade, katera nam jih dan na dan deli, opisal nem-škutarenje okrajnih glavarstev, osmešil je dvojezične vaške table (zborovalci: Doli z njimi!), z nekaterimi spakedrankami domačih vaških imen, se spominjal slučaja Einspieler in končno obširno opisal silno krivico, ki so nam jo zahrbtno storili z imenovanjem nemškega deželnega** šolskega nadzornika. Čin ministra Marcheta je docela podoben postopanju kakega pobalina, ki caka. za oglom, in ee je . varen, vrže za-vratno kamen, potem pa zbeži. Govornik je rekel, da nimamo dovelj ostrega izraza, da bi dovelj označil to postopanje tega nemškega ministra, ki je zadnje trenutke svojega životarenja porabil v to, da je Slovence oplazil s kolom. S številkami v roki je dokazal, kako silna krivica je to. Po tem računu bi morali Slovenci imeti na Kranjskem 20 slovenskih deželnih šolskih nadzornikov, na Štajerskem 16 in na Koroškem najmanj štiri. Za tristo nemških pobov bo novi nadzornik uporabil le malo časa, zato pa bo ob svoji lepi plači lahko uganjal nemško politiko na Kranjskem. Nato je govornik predlagal sledečo resolucijo: Javni ljudski shod v Velikih Laščah, dne 10. januarja 1909 najodločneje protestira proti krivicam, katere je vlada prizadela slovenskemu narodu s tem, da je za Kranjsko imenovala nemškega dež. šol. nadzornika. C. kr. vlada se poživlja, da to krivico takoj popravi ter prekliče imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika — Kot tretji govornik je bil priglašen g. jurist Bavdek, ki je živahno opisal muke slovenskih visokošolcev po nemških vseučiliščih, opisal vse nasilne čine prepotentnih nemških bur-šev, ki komandiraj o vlado in profesorje, omenjal neznosnih razmer na Dunaju, v Gradcu in povedal, kaj si celo upajo Nemci v slovanski Pragi. Končno je predlagal resolucijo: Ker slovenski visokošolci na nemških vseučiliščih vsled brutalnega nastopa nemških buršev ne morejo vršiti svojih študij, zahtevamo takoj slovensko vseučilišče v Ljubljani. Priznavamo upravičenost italijanskega vseučilišča na avstrijskih tleh, protestiramo pa, da bi se ustanovilo v Trstu. — Obe resoluciji sta bili z velikim navdušenjem sprejeti, vsi trije govorniki burno aklamirani. Nato se je predsednik zahvalil za vzoren red in zaključil shod. — Pohvalno moramo omeniti, da je bilo med shodom vseh enajst gostilen zaprtih, kar naj služi tudi drugod za zgled ob takih prilikah.
— Goriški deželni zbor. Vsa pogajanja, da bi mogel začeti deželni zbor redno delovati, so se razbila. Včerajšnja seja 11. t. m. je bila nesklepčna, ker so prišli v zbornico le laški liberalci in slovenski klerikalci. Slov. kluba in poslancev laške ljudske stranke ni bilo. Ti so podali izjavo, da v sedanjih razmerah so sklenili abstinenco, ker je izključeno, da bi mogel dež. zbor delovati. Naj se torej razpusti. Glavni krivci so laški liberalci, ker nočejo dovoliti laškim klerikalcem enega odbornika, dasi imajo ti pravico do enega od-boruiškega mesta. Spored seje je bil strašno dolg, obstrukcionističen. Manjšina dež. zbora je hotela delati obstrukcijo. Zato je bilo le prav, da sploh ni bilo seje.
— Orožniki, njihov stan in plača. Piše se nam: Večkrat sem v različnih časopisih čital raznotere kritike o orožnikih. Ali to je vse drugače kot si nekateri dopisatelji domišlju-jejo. Št. 294. od 17. decembra 1908 »Slov. Naroda« članek »Orožniški oficirji«, dokazuje jasno, kaj je orož-niško moštvo. Lahko se reče: ubogi orožniki so metle. — Njihovi gospod-
je delajo ž njimi kar hočejo, ako je prav ali če ni prav. Mastne plače se
orožniškim oficirjem za njihove »trude« leto za letom povišujejo, med tem ko se moštvu nič ne pripomore. Marsikaterim c. kr. služabnikom se je v jubilejnem letu plača povišala, med drugimi tudi finančnim paznikom, kateri komaj tretjino toliko službe store, kot pa priprosti orožniki. Finančni minister pa za orožnike nima denarja,samo za njihove oficirje in za finančno stražo ga ima. Od 20.decembra 1908 naprej so bile — in bodo morda še naprej —v Ljubljani jako po nepotrebnem naporne orožniške službe. Marsikateri orožnik se je vračal iz Ljubljane po dvakrat ali trikrat na svojo postajo, a komaj se je malo tamkaj oddahnil, že je bil zopet telegrafično po nepotrebnem v Ljubljano poklican. Orožniška mesečna plača znaša primeroma 96-r-lOO kron. Vprašam, kako zamore orožnik s to plačo izhajati, ko je vendar dan za dnevom po svetu preganjani Odgovoriti moram, zadolžiti se mora, in ako mu njegovi gospodje pridejo na ta sled, ga brez vsake milosti zapre. In kako živeti pri današnji draginji t Stradati mora! Meseca decembra 1908. so dobili nekateri orožniki neke »perteljce in rumene gumbe« in še tiste bodo morali sami plačati. Torej to je lep dobiček! S svojim trdo zasluženim denarjem si mora orožnik vse sam preskrbeti. »Slov. Narod« št. 294. piše med drugim tudi: »ti oficirji so brutalni itd., kaj počenjajo šele na deželi.« Te besede so popolnoma resnične, vendar jim manjka še mnogo pridatkov, kateri se bodejo pa ob priložnosti še bolj natančno raztolmačili. Za danes pa kličem: Bog se usmili ubogega orožnika! »E ksgendar m«.
— 29 milijonov dvigni enih Is „Kranjske hranilnice11. Kako strašno propada nemška „Kranjska hranilnica" v Ljubljani, priča najbolj dejstvo, da je ^ bilo preteklo leto dvignjenega is nje vsega skupaj nič manj nego 28,981.102 K 50 v, torej za par krajcarjev manj kot 29 milijonov. Ker ima „Kranjska hranilnica" le Se 51 milijonov denarja — koliko ga je v resnici, ne ve nihče, ker ta šparkasa ni podvržena nobeni strokovni reviziji — sledi čisto logično in jasno, da ga nima dovoij niti sa dve leti, če bodo ljudje tako dvigali svoje prihranke, kot so j h preteklo leto 1908, in če ne bo ničesar vloženega v to hranilnico. Ako pa bodo ljudje toliko vlagali vanjo, fcot so preteklo leto — vloženega je bilo enajst milijonov, pa mora biti po vseh pravilih matematike „ K r a n j s k e hranilnoe" koneo ravno v treh letih. Več kot gotovo je pa tudi, da teh vlog ne bo toliko, kot jih je bdo preteklo leto, zato morda že v najkrajšem času doživimo v „Kranjski hranilnici tak polom, kakršnega nihče ne pričakuje! Važno je tudi vedeti, kako silno je padlo število vložnih knjižio pri „Kranjski hranilnici. V začetku leta 1908 jih je bilo Še 36 716, konoem leta pa samo še 25.822, torej 10.894 manj. Ako primerjamo vsoto vsega dvignjenega denarja in zmanjšanje Števila vložnih knjižic, vidimo, da je bilo povprečno na vsako knjižico dvignjenega nad 2 630 K. Ti ljudje, ki so dvignili v „Kranjski hranilnici" svoj denar in ga naložili v kaki slovenski, so mirni m nimajo nobenega strahu, da izgube. Kako pa je kaj tistim pri srcu, ki Še vedno zaupajo nemški šparkasi?!
— Zaradi pogreba deželnega poslanca LavrenČiča je deželno-zborska seja za sredo, dne 13 januarja odpovedana in bo prihodnja seja deželnega zbora v četrtek, dne 14. januarja.
— Ri zsodižče rudokopsko zadruge v LfubllanL Za predsednika razsodišča te zadruge je imenovan za dobo do 31. decembra 1910 odvetnik dr. Josip Furlan v Ljubljani, za njegovega namestnika pa tiskar-nar Otomar Bamberg.
Is pisarne slovenskega gledališča. Danes se uprizori prvič na slovenskem odru Lečo c 40 v a komična opera „Gir ofle - Gir ofla", sa katero so se pripravili tudi novi osir. prenovljeni kostumi. — Drugič se poje ta opera v četrtek, dne 14. t. m. —
V soboto se uprizori prvič igrokaz „Simeneu, spisal Catulle de Nion.
V tem igrokazu imata glavni vlogi gdč. Wintrova in ga Z. Borštnikova ter poleg njiju g. Nučič in gosp. Iličič. — Nato se uprizori K sav eri j a Andrejeva izvirni narodni igrokas „Zakladu.
Za dražba sv Cirila ta Metoda
postaja zanimanje v Škofji Loki večje.
V kavarni g. L Kar lin a so si naročili „kvartopiroiu svoj nabiralnik. Vsakdo mora plačati is čistega dobička pri „preferansi*1 10%, pri „taroku" od vsakega „pagata" 20 v. Tako se je nabralo v enem meseeu 20 K. Ta način zbiranja prispevkov naši družbi priporočamo vsem nkvar-topiroem" in drugim igralcem
Družbi sv Cirila in Metoda dobi nov vir svojim dohodkom. Skle-
nils je namreč svezo s tovarnama aa milo znanih rodoljubov g. F o oka v Kranju in g. A. Gabrščka v Gorici. Nadejamo se, da to milo, ki je bilo vsled kakovosti še dosedaj priljubljeno, dobi odjemalcev vsepovsod med Slovenci, posebno med temi, kateri snajo ceniti plemenito delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, saj jo s uporabo tega mila gmotno podpirajo in tako pospešujejo obrambno in prosvetno delo slovensko.
Družbi sv. Cirila in Metoda koristi gmotno vsak, kdor kupi poljudno in poučno zabavno knjigo „Šlepa ljubezenu, katero je spisal v pouk roditeljem in otrokom zoani pisatelj nadučitelj Anton Pesek v Narapljfih pri Ptujski gori na Sta jerskem. Knjigi je določena cena 1 K (in 10 v sa poštnino). Družba sv. Cirila in Metoda dobi od vsake knjige, ki se proda 20 v, Čitatelji, posebno roditelji, ki slepo ljubijo svoje otroke, dobe pa jasne nauke, kako naj vzgajajo svoje ljubljene otroke. To knjigo toplo priporočamo. Prevedena je že na Češki in srbski jezik.
Železniška postala na Polja • na h. Kakor smo izvedeli, namerava železniška uprava v kratkem otvoriti ob železniškem mostu preko Gruberjevega kanala postajališče, namenjeno za Poljane. Za to po-stajelišče je določen ta-le napis: „Laibach- P o lan a - L j u bi j an a -Polana". Protestiramo z vso odločnostjo proti temu, da bi bil na p r-vem mestu nemški napis in da bi se spačilo ime „Poljana" v „Po-laneu. Opozarjamo na to merodajne faktorje!
V sredo ne bo koncerta. Zaradi pogreba umrlega deželnega poslanca Lavrenčiča, ki se vrši v sredo, jutri, se za tega dne napovedani koncert „Slovenske Filharmonije" na čast slovenskim deželnim poslancem preloži na drugi dan tega tedna, ki se pravočasno objavi.
Japonski zabavni večer „Sokola I." Letošnji prepust nam ne obeta dosti posebnih zabav in prireditev, vendar Kolikor smo jih doslej imeli, smemo biti z njimi prav zadovoljni. „Savanski ples" je bilo nekaj lepega, japonski zabavni večer „Sokola I." pa is to tako. Reči se mora, da je „Sokol I." razvil v vsem svojem delovanju izredno agilnost, kar se je videlo pri javni telovadbi septembra meseca in kar se je videlo pri sobotnem japonskem večeru v veliki dvorani „Mestnega doma". Ta večer je bil nekaj originalnega in predsedniku veseličnega odseka, gosp. Bukovicu, ki je prišel na to idejo, je Čestitati zato. Dekoracije dvorane so bile pristno japonske in so se odlikovale po izredni okusnosti. V dvorani so bili postavljeni trije Šotori, in sicer za cvetice, slaščice, pavja peresa, razglednice itd. Prodajala so V njih lepa šentpetrska dekleta v japonskih oblekah, ki so si jih same napravile. Kmalu po začetku se. je dvorana in galerija napolnila do zadnjega prostora. Med občinstvom so se pojavili Japonci ter ruski žid, ki je prodajal razne drobnarije. Z odra so doneli lepi akordi godbe „Slov. Filharmonije", ki je prav pridno svirala, nastopil je društveni pevski zbor, ki je ubrano zapel par pesmi, kvartet (gg Matjan, Stegnar, Za vršan in Še benik) je po stari navadi žel za krasno petje vsestransko priznanje, pa tudi komični trospev iz „Geisheu se je izvrstno obnesel. Po končanem sporedu je bil animiran ples, ki je trajal do jutra. Ko bi bila dvorana večja, bi se bil seveda še bolj razvil. „Sokol I." je s to svojo prireditvijo pokazal, da ve najti pota, da privabi občinstvo na svoje zabave, ki se vse odlikujejo po prisrčnem razveseljevanju in pri prostosti.
I. avstr, društva drž. slog podružnica Ljubil*na je imela včeraj popoldne v »Iliriji« redni občni zbor. Predsednik Zorko otvori zborovanje in pozdravi številno došle dru-Štvenike ter oblastvenega zastopnika gospoda komisarja Robida. Društvo, pravi nadalje — se je v preteklem jubilejnem letu nadejalo mnogočesa, ali doseglo žal ni skoro nič, razen nekoliko preurejenja pri plačah, ki je pa mnogim doneslo namesto povišanja — presenečenje. Ampak naša organizacija nam mora pomagati, da izpopolnimo, kar je še pomanjkljivega. Tajnik gospod Htibscher pove, da je prejelo društvo 69 vlog, ki so se vse rešile, med letom je bilo 12 mesečnih sestankov in 9 odborovih sej. V zadevi cestarjev sta se odposlaU 2 utemeljeni peticiji. Blagajnik Marinko poroča, da je med letom pristopilo 24 članov, izstopilo 11, eden je pa umrl. Denarno stanje je bilo tako-le: Blagajniškega preostanka od lanskega leta 42 K 50 v, dohodkov 1267 K 50 v, izdatkov pa 195 K 01 v, centrali se je odposlalo 1017 K, tako da preostane 98 K 14 v. Pomožni zaklad znaša 166 K 50 v. Revizor Jeglič predlaga absolutorij. Volitev : Za predsednika je bil izvoljen Josip Marinko, za njegovega namestnika Ivan Lučovnik, za tajnika Ivan Htibscher, za njegovega namestnika Ivan Rakovec,
za blagajnika Fran Strnad, za njegovega namestnika Avgust Kalan, knjižničar je Alojzij B e z e 1 j a k , njegov namestnik pa Peter Sterban. Odborniki so: Fran SerŠa, Filip Štefančič, Fran Zupančič in Anton Malovrh, revizorji pa Karel Jeglič, Ivan Skobe in Karel Zorko. Nato se je oglasil k besedi med tem došli državni poslanec Gostinčar, ki je obširno razlož.l pomen organizacij in zgodovino izboljšanja plač in razmer drž. slug v parlamentu. Zakon je bil dober, ali mnogo je pokvarila eksekutiva. Treba bo kaj storiti tudi za cestarje, ki sedaj niti niso pravi državni uslužbenci. Na Hubscherjevo vprašanje, če je res v računskem provizoriju ustavljenih 3 milijone kron za cestarje, je odgovoril Gostinčar, da je poslal tisti zvezek v Idrijo, na pamet pa da tega ne ve. Tudi glede stanovanj za paznike, katero vprašanje je sprožil v parlamentu državni poslanec župan H r i b a r, omenja Gostinčar, da tista stvar umevno še ni mogla priti na vrsto, ker je ves dnevni red zastavila vlada s svojimi predlogami. Razmotri-valo se je na to še mnogo perečih stanovskih vprašanj in zadev in zlasti po udarjalo nečuveno dejstvo, da je med jetniškimi pazniki v Novem Mestu poleg 7 definitivnih paznikov še 7 nede-finitivnih, med katerimi nekateri že leta in leta čakalo na definitivnost. Tudi v Ljubljani je v tem pogledu marsikaj grajati. Nato je predsednik zaključil shod.
Slovenke pozor I Slovenski slaščičar Bis oh o f na Poljanski cesti, ki je bil preje v službi pri Voltmannu in tamkaj vodil pouk gospodiČen, ki so se hotele izvežbati v slaščičarski stroki, sprejme sedaj v pouk slovenske gospodične. Priporočamo narod nemu občinstvu, naj Bisohofa, ki je zaveden Sloveneo, kolikor mogoče podpira. Zlasti pa svetujemo Sloven kam, ki se hočejo izvežbati v s'ašči carski stroki, naj gredo k Bisch< fa, ki edini izmed slovenskih slaščičar en sprejema gospodične v pouk, sakaj zavedne Slovenke pač ne bodo več hotele Še nadalje hoditi k Voltmannu
Športni klub priredi jutri, v sredo 13. t. m. izlet s sankami v Škofljico. Odhod ob 2. popoldne od kavarne „Evropa". Odbor vabi Člane in sploh vse prijatelje in prijateljice športnega kluba, da se v čim večjem številu udeleže tega iz leta. Sanke si mora vsakdo sam pre skrbeti.
— „Belokranjec", prva številka II. letnika se je zaradi preselitve nekoliko zakasnila. List je razširjen na glasilo dolenjskih kmetov. Ker s prevzetjem ^Dolenjskih Novic" za glasilo klerikalcev na Dolenjskem, ostajajo napredni Dolenjoi sicer brez svojega lokalnega glasila, priporočamo najtoplejše „Belokranjoau, ki velja na leto 2 K in bo pri občeval tudi podobe. Vse denarne in pis mene pošiljatve naj se pošilja na naslov: „Belokranjeo", Praga - Vinogradi Češko.
Umrla Je danes dopoldne soproga šišenskega župana Burgerja. N. v m. p.!
Slovenski lovci pozor 1 V četrtek 14. t. m. bo pri tukajšnjem okr. glavarstvu dražba lova občine Moste. Opozarjamo slovenske lovce na ta lov, ki je v neposredni bližini mesta in izredno bogat na divjačini. Pripominjamo, da bi ta lov radi do bili v roke Nemci, ki imajo v zakupu sosednji lov pri Devici Mariji v Polju. Torej slovenski lovci pczor!
Finančno ministrstvo je ukre
nilo, da prištevati žgaojarne, v katerih se predelujejo suhe slive, niso podvržene narejnini, marveč potrošnim iu tudi ne smejo c. kr. davČn uradi sprejemati več naznanil O kuhi žganja iz suhih sliv od zganjam, ki so podvržene narejnini. Ker se v kronovini Kranjski pogo-stoma dogaja, da prekuhavajo narejnini podvržene žganjarne drozgo j z suhih sliv, opozarjamo interesente na to naredbo. Z dostavkom, da za-morejo stranke vse natančnejše poiz-vedeti pri vsakem o. kr. davčnem uradu in oddelku c kr. finančne straže na Kranjskem.
Občni zbor Sokola v Kranju, ki se je vršil 6. t. m., je dokazal vsestransko delavnost tega društva. Temu je dokaz marljivo gojeoje notranje telovadbe, številni nastopi in rleti, izdajanje „Slovenskega sokolskoga koledarja" in „Vaditeljskih ur". Društvo je neumorno delovalo za ustanovitev gorenjske župe, ki se vrfii v kratkem, ter se je zgradilo prostrano letno telovadisče Knjižnica je v polni meri izpolnjevala svojo nalogo, ispo-sodilo se je 778 knjig v 444 slučajih, gotovo lepo število, ako se pomisli, da deluje poleg nje še ljudska knjiž-nioa kranjske čitalnice Ustanovil se je stavbni odsek za zgradbo lastnega doma in nabralo se je takoj prvi večer 100 K. Izvol en je bil ob navsoč-ncsti 66 članov sledeči odbor: stare-sta Janko Saj ovi o, podstarosta dr. Simon Dolar, načelnik Fr. A ž m an, tajnik Jože C v ar, zapisnikar Fr. Benedik, knjižničar Ivan Valen-
čič, odborniki: V. Dular, K. Gei-ger, R Jereb, C. Piro; namestniki Fr Chrobat ml., A. Formandal, A. Ravhekar, A. Šinko-veo ml.; praporščak dr. Josip K u -i ar, njegov namestnik Fr. Benedik; pr. r. Josip Meden in Anton Sinkoveo ml. Podrobno poročilo izide v „Gorenjou" in „Slovenskom Sokolu44.
Opuščeno delo V premogovniku Pečovnik pri Celju so delo popolnoma opustili. Vse delavstvo je odpuščeno. Za silo so pridržali le sedem mož in uradniŠtvo. Čuje se, da mislijo proizvajanje v tem premogo-kopu sploh ustaviti.
Podravska podružnica akad. društva „Prosvete" v Mariboru si je izvolila na ustanovnem občnem zboru 9. januarja sledeči odbor: Na Čelnik: iur. Vek. Lešnik, namest nik: iur. Lev. BrunČko, tajnik: vit. F r. K s. Z a v r n i k, blagajnik: iur. Ferdo Dobravo, knjižničar: med Bruno Weixl, preglednika: for. Vojteh Koprivnik in med. J Novak. — Vse pošiljatve: pisma, darovane knjige in denar naj se blagovolijo poslati uanaslov: Podravska podrulnioa „Prosvete" v Mariboru, „Narodni dom".
0tičal zbor Ciril-Metodove po družnloo sa Slovenji gradeč lu
OkoltŽ« Po skoro desetletnem spanju se je lansko leto po prizadevanju domačih akademikov in rodoljubov prebudila naša nad vse potrebna podružnica zopet k življeDJu le letošnji glavni ■bor, ki se je vršil dne 6* t. m. v novi restavracija g Kaoa v Šmartnu pri Slovenjem gradou, je sijajno pokazal, da je podružnični obstoj zagotovljen, ako se bo delalo z dosedanjo vnemo in premišljenostjo tudi v bodoče. — Zborovanje je otvoril predsedn k gosp jurist Šmid, ki je na kratko poročal o delovanju v preteklem letu ter poudarjal važnost podružnice za napre dek slovenjegraških in okoliških Slovencev. Kot zastopnik glavne družbe se je udeležil našega veličastnega zborovanja potovalni učitelj g Pre koršek iz Celja, ki je govoril ob Sir no o ciljih in nalogah naše šolske družbe, edine slovenske obrambne organizacije, ki vrši veliko narodno in zajedno kulturno delo, ker brani slovensko mladino poneumuevanja in potujče-vanja v nemških Šolah. Omenjal je v svojem govoru p men narodne vzgoje v maternem, slovenskem jeziku ter ostro grajal brezvestnost slovenskih staršev, ki prodajajo svoje otroke v nemške šole ter store tako sebi in otroku največjo krivico, ko tau tako sami pomagajo trgati iz srca najsve tejše, kar ima — to je besedo mate rino in ljubezen do domaČe slovenske zemlje. Med kmečkimi poslušalkami in poslušalci, ki jih je bilo nad 300 je bilo tudi nekaj še onih zaslepijo nih, ki pošiljajo svoje otroke Še v nemško šolo. Da bi že vendar skero uvideli, da so na krivih potih! Z zbo rovanjem združena ljudska slavnost je nesla 200 kron dobička, ki se je odposlal družbi kot prva slovenja-graška pokroviteljnina. Novoizvoljen odbor nam je porok, da gremo po tej poti naprej, da ostane naša podružnica zelena veja naše obrambne družbe in da postane tudi duševno-prosvetno središče slovenj egraškega in okoliškega Slovenstva
Kameniti stebri iz starorimskih časov se nahajajo v veliki mno zini v Dravi. Ker je sedaj voda nizka, jih  bodo  nekaj   dvignili. Pomagali bodo pijonirji.
Dr. Tuma prireja po goriški oko lici shode nedeljo za nedeljo. Na vseh teh shodih zabavlja, kar se da. Nič pametnega ne ve pripovedovati, ampak le udriha po osebah.   Ljudje so ga že siti, zato pa ga hodi poslušat le malo število. V Solkanu hoče usta noviti novo m zarsko zadrugo z na menom, da bi škodoval sedanji, pri katere  ustanovitvi je   bil  tudi  on! Menda pa mu ne sede nihče na lima nioe  ter  ne  bo  nihče   podpiral dr. Tamo pri razdor nem delu, ker bi se utegnil   marsikdo  zakopati  v nepo trebne dolgove na ljubo vratolomnemu početju dr. Tome.
Goriški laski zagrizene! za-metajo slovenščino, kjer le morejo; tako tudi pri trgovski in obrtni zbornici. Pri sedanjih volitvah so bila na znanila, izkaznice itd. vsa laška. Tako delajo še toliko laglje, ker jim vlada gre po v sodi na roko proti Slovencem. Vladni komisar grof Attems v Gorici hodi z Lahi korak za korakom. Pred tridesetiimi leti je bilo bolje. Shra njena so naznanila iz one dobe, sestavljena v slovenskem jeziku ; takrat so dobili slovenski voliloi v roke slovenske tiskovine pri volitvah, po tridesetih letih pa je vse laško. Lahi se borijo z vso silo za to, da bi obdržali trgovsko in obrtno zbornico v svojib rokah, ker voli dva deželna pos'anoa. Če bi prišli tu le ob enega, bi bilo koneo laškega gospodstva v dež. hiši.
Zveza narodnih društev ua
Soriškem šteje sedaj 95 društev. Pristopi, oziroma ustanovi sa Še lepo Število društev.
V Oorlol Je umri vpokojeni o. kr. davčni kontrolor Žiga F u r-
1 a n i, ki je služboval na Kranjskem, prodno je Šel v pokoj, v Ilirski Bistrici.
V spanju |e padel v Trstu 31-letni nosilec premoga 'Andrej B u s a n i č, ko je spal na ladji, več metrov globoko in se tako hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Svarilo prod rensko deželno kreditno banko v Arnheimu o. R. Kakor se nam poroča, prišteti je rensko deželno kreditno banko v Ara-heimu o. R tistim podjetjem, ki se pečajo z izkupčevanjem srečk sumljive vrste in iščejo svojih Žrtev tudi v monarhiji Ljudstvo se svari vsake zveze z omenjeno banko
Intervencije s rešilnim vozom. Od 1. januarja do 31. decem bra 1908 je bilo 665 intervencij z re silnim voz^m. Vzrok intervenciji so bile: težke telesne poškodbe v 94 slučajih, nalomijene noge ali roke v 66 slučajih, revmatizem v 35 sluča jih, kap, mrtooud ali hibe v 14 slučajih, starost ali oslabelost v 28 slučajih, pljučnica v 32 slučajih, jetika v 13 slučajih, krvavenje v 17 slučajih, otrpnenje tilnika v 1 slučaju, u*nobol v 32 slučajih, poskušeni samomori v 15 slučajih. V 318 slučajih so bili prepeljani ljudje z mesta in z dežele, ki so imeli različne notranje bolezni bodisi v privatne hiše ali v javne zavode. Med prepeljanimi je bilo tudi 7 žrtev 20. septembra.
Znamenje časa. Tudi tatovom
prede pezimi slaba. Vse jim pride prav. V Koslerjev hlev se je utiho tapil vagant Anton Poje in odnesel delavcu Jožefu JanežiČu nove Čevlje. BI je aretovan in sodišču izročen. — Brezposelni hlapec L > an Leskovec z Vrhnike se je ravnotako utiho tapil v hlev na Mesarski cesti je tam izpeljal hlapou Jerneju Burkeljou črno obleko, potem pa neznano kam pobegnil. — Policiji že tudi znani bivši čevljarski vajenec Karel Sohwentuer se je po Marijinem [trgu sprehajal s prav lepim, zimskim kožuhastim suknjičem. Ker je pa bilo tam službujočemu stražniku znano, da je mladi Schwentner pasiven, gajeodvedel na magistrat, kjer se je pozneje konstatiralo, da je bil 80 K vredni suknjič last tvrdke Bernatovič, pri kateri se f*nt ni prav nič pogajal za oeno, marveč ga je kar snel nekega dne izpred vrat (ozirajoč se na inserat: pod lastno znižano oeno Op. stavca) in odšel. Suknjič je bil oddan g. Ber-natoviču, Sohwentner pa sodišču. — Tudi Madžarja, brezposelnega 1. 1868. v Esauasu rojenega natakarja Istvana Farkasza je zima prignala v Ljubljano. Vtaboril se je v Kolodvorskih ulioah, kjer se je seznanil s 50letnim tesarjem Ivanom Bradačem iz ToporiČiča na Hrvatskem. Istvana je tako razveselilo, da je prišel skupaj z možem iz krone sv. Štefana, da sta začela oba veselih obrazov prazniti čaše. Naposled sta šla še v neko kavarno, kjer je Oger Hrvata prav po svoji Šegi pogostil. Med tem, ko se je Bradač zadovoljno gugal pri čaši kave, mu je Farkasz pridno preiskoval žepe in mu izpeljal 36 K denarja. To je k sreči zapazil natakar in pokliaal straž nik a, da je prijaznega Madžarja are-toval. Zunaj se je vrgel na tla in vpil v nemščini: „Ni je zemeljske moči, ki bi me spravila od tu!" No, moč nadnaravne Hermandide je bila taka, da je vzela Istvana v svoje okrilje, potem ga pa prepustila zemljanom, o. kr. sodnikom,
Sandelaber podrl. Ko je snoči peljal s kolodvora poštni voz, je pred Frohliohovo hišo zdrČal v kan-delaber električne svetilke s tako močjo, da ga je prelomil in s tem prizadel mestni občini do 300 kron škode.
Delavsko gibanje. Včeraj se je
z južnega kolodvora odpeljalo v A me riko  33 S o vencev in 121 Hrvatov. 20 sekačev je šlo iz Ajdovščine v Strežo.
Izgubila Je posestnikova žena Frančiška KlanČarjeva bankovec za 10 K.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 20. deoembra do vStevši 27. deoembra 63 volov, 5 krav, 3 biki, 298 prašičev, 130 telet, 11 koštrunov in kozlov, zaklane živine se je vpeljalo 15 prašičev, 60 telet, in 503 kg mesa.
, Narodna delavska organizacija14 Dela iščejo: 1 mizar, 1 uradniško usposobljen mladenič 4. gimna zije, 1 strojnik z izvrstnimi spričevali ter več drugih moči, težakov, slug itd. Delo dobi: 1 sedlar, 2 polnilki steklenic. Vpraša se: „Narodna delavska organizacija". Šetenburgove ulice 6,1.
Uradno vesti Iz političnega okraja Črnomelj je zaradi obstoječe svinjske kuge prepovedano uvažati prašiče na Hrvaško Slavonsko. — Pri okrajnem sodišču v Ložu ali pri kakem drugem sodišča je oddati mesto uradnega sluge. Prošnje je vlagati pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani do 9 februarja 1909 — Pri dež. kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je vpisala v zadružni register firma „Vinorejska sa druga na Vrh polj u pri Vipavi. Zadruga je član „Zveze slov.
zadrug v Ljubljania. Člani načelstva so trgoveo Alojzij LavrenČiČ, p os Ivan VreČiČ, pos. Ivan PetrovČič, pos Matevž Kobal, nadučitelj Frano Pun-Čuh, pos. Ivan Premru in zasebnik Anton Lozej.
Drobne novice.
— Raziskovalec Sven Bodla.
Znani raziskovalec Sven Hedin, ki je od l. 1905 potoval po Tibetu v srednji Aziji, je včeraj dospel v Petrograd. Sven Hedin je odkril v Tibetu bogate zlate rudokope.
— Nesreća v premogokopu V premogofcopu Zeigler pri Illinoisu v Severni Ameriki so eksplodirali plini. Ubitih je bilo 26 delavoev.
— Veliki mojster prostozidarske ložo umrl. V Pešti je umrl bivši državni tajnik pl. Ivannovicz, veliki mojster prostozidarske lože ogrske. Ivannovicz se je udeležil madžarske vstaje 1. 1848., po bitki v Vilagošu je begal v Turčijo. Ko se je vrnil, je bi postavljen pred sodišče in obsojen v 5 letno ječo, ki jo je tudi prestal Driavni tajnik je bil od 1. 1866. do 1871. v kabinetu Andrassv.
Književnost
— „Mala Knjižnica" je naslov zbirki brošur, ki naj hrvatskemu ljudstvu raztolmaČi najvažnejše državne in javne uredbe ter zakone. Prvi snopič obsega temeljito razpravo o državi. Pojasnjeno je, kako se je razvil ljudski rod, ko so nastali stanovi in države, kako so urejene in upravljane in kar sploh sem spada Vsaki zvezek „Male knjižnice" obsega 22 strani. Izhajala bo mesečno. Vsaki zvezek velja 30 v, vseh 12 zvezkov pa 2 K. Naročila je poslati na izdajatelja dr. G- j u r o Basa-r i č k a v Zagrebu Josipovao št. 11.
Telefonsku m brzojavno poročila.
Stesselj in Nebogatov prosita  poni i-loščenja.
Petrograd, 12. januarja. General Stesselj in admiral Nebogatov, ki sta zaprta v trdnjavi v Petropavlov sku, sta povodom novega leta, ki so na Ruskem po starem koledarju pri čenja 13. t. m., poslala prošnjo carju N i kolaju, naj jih pomilosti. V vladnih krogih sodijo, da bo car ugodil tej prošnji.
Srbski   poslanci  — »veleiadaj-niki«.
Budimpešta, 12. januarja. Včeraj je dobilo predsedstvo poslanska zbornice dopis zagrebškega državnega pravdništvu, v katerem se zalite va, da zbornica izroči sodišču hrvatske delegate Srbe Pribičevića, Budi sav ljevica in Ban Janina radi hudo delstva »veleizdaje«.
Sporazum  med  Avstro - Ogrsko in Turčijo.
Dunaj, 12, januarja. Danes ob 1. popoldne se je razglasila ta-le urad na vest: Veliki vezir je danes obvestil avstro-ogrskega veleposlanika mejnega grofa Pallavicinija, da se jo ministrski svet posvetoval o propozicija h avstro-ogrske vlade in jih \ celoti sprejel.
Dunaj, 12. januarja. Na borzi je ob 2. popoldne vladni zastopnik razglasil vest, da je veleposlanik v Ca rigradu marki Pallavieini obvestil vlado, da je turški ministrski svet s p r e j e 1 vse avstro-ogrske propozicije. Na to vest so znatno poskočili kurzi.
Avstro - ogrski poslanik na Japonskem.
Dunaj, 12. januarja. T radni lisi »Wiener Zeitung« prijavlja imenovanje bivšega ministra barona Calla za avstro-ogrskega veleposlanika v Tok iju. Ca 11 bo Avstro-Ogrsko zastopal tudi na siamskem dvoru.
Minister dr. Žaček v Pragi.
Praga, 12. januarja. Češki minister - rojak pride semkaj, da se-informira o jezikovnem vprašanju. češki narodni svet mu izroči posebno spomenico, nanašajočo se na jezi kovno vprašanje.
Za narodni sporazum na Ogrskem* Budimpešta, 12. januarja. Predsednik poslanske zbornice Justh'je imel v klubu neodvisne stranke »govor, v katerem je naglašal, da se'»bo z vso vnemo boril: 1. za samostojno madžarsko banko; 2. za vedbo splošne in enake volilne pravice in 3. H sporazum z nemadžarskimi narodi Zarota proti carski rodbini.
Petrograd, 12. januarja. Policija je izvršila več hišnih preiskav. V stanovanju dijakov Železnega bi Neumanna so našli 100 kilogramov dinamita in več kompromitujočih spisov. Policija je aretirala več oseb.
Petrograd, 12. januarja. V Carskem selu so aretirali več sumljivih oseb. Govori se, da je prišla policija na sled obsežni zaroti proti življenju carske obitelji.
Poslano/
Tisti kdor je v „Gottsoheer Naoh-liohten" a dne 10 januvarja št. 2 pisal, „da meni tukajšnji Nemoi dolgujejo 300.0 0 gld. in ako mi jih takoj ne izplačajo, da bodo plesali kakor bodem jas žvižgal, sioer da jih takoj is posestva spravim", naj objavi v časopisa, komu sem jaz o tem govoril, da s Človekom, ki tako nesramno laie, jaz sam obračunim.
Pri meni ni nikoli kdo drugi kakor dolžnik sam osebno zvedel, koliko dolguje, ne pa da bi jaz na veliki zvon obešal svoje trgovske tajnosti.
Res je, da sem v tukajšnjem kraju že več ljudi spravil iz zadreg in jih še bom) brez razlike ali je bil Nemeo ali Slovenec, mislim da več kakor ti ubogi bahaČi, ki vpijejo: pomoč je tukaj, denarja dovolj, da plačate Kaj f ž a. Vprašam, kje je ta bahač, ki s tolikim ovenkom razpolaga (a mislim da v žepu pa strah), tudi jaz bi posetil tega K >thsobilda.
Škandalov mnogo vem, kako so sobrate puščali na cedilu, bilo bi večkrat hudih posledic, da jih nisem rešil J8z — in to naj mi bo sedaj plačilo ?!
Jaz sem le toliko prepričan, da ako bi danes hoteli vsi Slovenci iz Kočevja, obesijo se nam za frak vsi Kočevarji; veriga bi bila dolga do Ljubljane, s silo bi nas vlekli nazaj, ker umevno je, da brez nas živeti ne morejo.
Postal sem radi vaših vsakdanjih notic tako svetovno znan, da mi sedaj hodijo naroČila celo iz Amerike; — hvala Vam za reklamo!
Seveda je ta ostudni in lažnjivi list, ki ga pišejo samo brezverci, renegati in kake mestne zgage že skoraj vsako najboljšo družino v Kočevju napadel. Ker pa je že vse mesto obšel in nikjer nič opravil, ustavil ^se je na koncu mesta pri meni, ali upam, da najin račun bo ta, da njemu bo zadonelo memento v Kočevju in jaz pa ostanem le Kajfež.
V Kočevju, 10. januv. 1909.
220
A. KAJFEZ.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko,  kolikor določa zakon.
Darila«
Družba sv. Cirila lo Metoda v
Lfnbljani je prejela meseca grudna i90S L i s: I. Prispevki nabiralnikov: I. Komljanec, Ptuj i. s. Narodni dom" 1734 K, R. Havelka 10 82 K, Srenčič-Zupančič 8*75 K, Muršič 7"50 K, skupaj   44*41 rest.   Auer, Ljubljana
-22 K, gost. Tratnik, Ljubljana 2479 K, Franc  Gora,  Velka   Loka   5 K,   L. Rtfš, Hrastnik 24 K, Fr. Mayer,   Maribor i. s. Nar. dom 9 K,   pri  Pošti 8 K,   pri Ra-poeu 3 K, skupaj   20 K, podr.   Vič i. s. Marinko 6 30 K, Rovšek 2 70 K, Pirnat 5»0 h, Vrtačnik 40 h, „Pod skalco4* 90 h, skupaj   11 20 K, gost.   Prijatelj, Tržišče ll 80 K, Fr. Konšek, Trojane 9 K, gost. Gregoric, Krško 7 36 K, A.  Mozetič Solkan 4 92 K, V. Dolenec, Vrhnika 7 04 K, gost. Zabnkovec,  Ljubljana   11-30 K, M. Obran,  Brezno   1280 K, J. Slapar, Brdo pri Smrkolu 6 54 K, Jos. Košar, Rajhen-burg    39   K, Spreicer,   Crn melj    13 K, Fr. Ras, Hrib   75 37 K.   I. Lenasi, Logatec 10 K, J. Naglav Trbovlje i. s. Go-^opevšek   1080 K,  Počivalnik 6 K, pri spancu   630 K,   trg. Krarnmer   3 44 K, skupaj   26 54 K,   podr.   Mokronog   i. s. Mevželj    3 74   K,   I.   Deu   5 74   K, A ^ulc   5 22   K,    Marija   Šašelj  2*67 K, Majcen   6 72 K,   skupaj   24*09 K, Fran Benkovie,   Blagovica   12 46   K,   V. Sfili, Dobrova 14 K, J  Jak, Dunaj 150 K, A. Klemenčie, Dol. Trebuša 8 K, |L. Pintar, Hrastnik 4 K, gost. „Stara poštau, Medvode li-60 K, A. Križaj, Orebek, 356 K, Jos. Mešiček,  Sevnica  6 T70 K, K. FIo-rijan, Kranj 9 K, A. Vodnik, Šiška 11-07 kron. Olga V< larič 274 K, V. Berce Št. Janž, i. s. V. Prijatelj 12 10 K, M. Majcen   560 K, I. Rppovž   4 50 K, skupaj 2220 K.   Milena Erhotič,  Celje 4 K, J. Klinar, Jesenice 7 K,   gost. M. Turnerja, Fram, 35 K, omizje pri „Rožia Ljubljana, 200 K, S.   Gregorčičeva   čitalnica, Ljnb-ljana 1*82 K, Neža Blaž, Ljubljana   9 07 tron, Stolfrf, Sežana 10 K,  gost Baraga, Postojna 31*44 K, M   Oblak, Radeče 8 K, gost    Mavčič,   Habrerica 24*40 K, go.st. Pri „Orla1*,   Gorica   10*50 K,   gosi pri Gorjancu, Gorica 4 20 K, gost   pri „Pe-telmčku-,   Gorica    13   K,   gost. KerŠič, Siska   10*07 K,   Iv.   Majaron, Borovnica 10 K, Mirni   Kregar,   Prist ava   1-40 K, test Zaje,   Šiška 8-57 K,   hotel Ribnik, Postojna 30 K.   Janko   Rahne   Brdo, iz *ab. x Prevojah   15 26   K,  čit. Slovenji-gradec   6   K,   podruž.   Turjak  i. s. pri j,PrajarjnM    13 K, pri   Žužku   511 K, skupaj    18*11   K,   gost.    Majer, Kranj 13*10 K, R. Viiiiitini, Renče i  s „Svo-bodatt 4 K, pri A. Kebotu 10 K, skupaj H K, Boštjan Zablačan, Glinje 20 K, Iv. *-UlIer,   Zagorje  7 K,  kavarna Karlin, ^ofja Loka 22 K, „Šipka pas-, Škofja •^ka  10 K, podr.  Ljutomer i. s. pri spotiču 320 K, pri SrSenu 190 K, «hpaj 5'10 K, Jos. Prava, Logatec i. 8. W Kiharju 14 K, pri Ferjančiču 7*15 K, ^paj sns K, goat.  Ravnikar, Ljubka 10 K, gost. .Zlata riba", Ljubjana l3'55 K, goat pri Figovcu, Ljubljana
5 30 K, rest. Nar. dom, Ljubljana 5*86 K, K. Kanale, Preatranek 4 82 K, gost. Ličen, Rihenberg 4 50 K, L Činkole, Ljubljana, 18 40 K, I. Komat, Trbovlje 2*81 kron, Fr. Pungrčar, Trbovlje 3 69 K, Roza Počivalnik, Ljubljana 15 K, gost, pri Lipi, Ljubljana 8 93 K, trafika Če-šarek. Ljubljana 356 K, Pavla Mrak, Ljubljana 192 K, družbina pisarna 470 kron, Olga Frandolič, Kobarid 23l9 K, A. Pavlin, Podbrezje 54 K, J. Gervas, Hotederšica 5 90 K, J. Vidovič, Moškanjci 10 K, Fr. Majer, Maribor i. s. Nar. dom 27 K, „Pri pošti*4 4 K, pri Repovcu 4 60 K, skupvj 35 60 K, gostilna pod „Skalcou, Ljubljana (Mestni trg) 12 K, Kngelbert Skušek, Ljubljana 7*23 K, trgovina Iglic, Ljubljana  720 K, sam dodal
10 K, skupaj 17*20 K, gost. pri Amerikancu, Ljubljana 10 K, hotel Ilirija, Ljubljana 16 K, gost. Trpine, Ljubljana 11 K, Fl. Zorko, Druž>nska vas 1*43 K, gost. Fleischman, Metlika 15 30 K, Simon Hrast, Livk 5 01 K, A. Štepec, Črnomelj 16 94 K, V. Kolenec, Čemšenik 5 50 K, I. Wiedenik, Metlika 1305 gost. Straj-zelj, Ljubljana 5 26 K, I. Zupan46, Ud-mat 8 K, pri Č nžku, Ljubljana 3 13 K, Izidor Koch, Čezsoča 7*11 K. Karel Žener, Krško 1040 K, Anton Urbančič, Čatež 6*40 K, Fr. Mravljak, Vuhred i. s. pri Paherniku 25 K, v trgovini Kocbeka 25*33 K, skupaj 48 33 K, pri .Zlatem sodčku**, Ljubljana 16 K, I. Čad, „pod Rožnikom" 9 K, Mrakovo omizje pri „Novem svetu", Ljubljana 50 K, slov. rodoljubi, Ljubljana 3*70 K, trgovina Stupica, Ljubljana 25*81 K, gost. „Zelen hrib", Ljubljana 3*36 K, Planinski Janez, Ljubljana 4*63 K, češka budjeviška pivnica, Ljubljana 12 88 K, Florijan Čehovin, Braniča 6 50 K, Jos. Berce, Čepovan i. s. Ant Kofol 4*30 K, Peter Savli 555 K, skupaj 9 85 K, I. Žagar, Kropa 11*88 K, Miuka Korenčan, Vrhnika 10 K, Fran Dnlc, Laški trg 14 K, Jelica Gartner, Planina 6 20 K, Marija Somrak, Velike Lašče i. s. M. Hočevar 13'52 K, Pucelj 12*80 K, I. Hočevar (pod) 5 18 K, I. Hočevar (1.) 9 14 K, IL Somrak 12 66 K, St. Pv.dboj 4-14 K, Žužek 5*21 K, Ka-stelic   i-70   K,   Kline   2 54   K,   Grud. n
6 K, Dolšak 8*46 K, skupaj 8135 K, E. Babnič, Slivlje 7*80 K, Fr. Faganeli, Vrtojba 10 K, Iv. Črne, Vrtojba 4*20 K, podr. Posavje i. s. Jos. Cander 4.4 4 K, Fr. Babnik 183 K, I. Semrajc 6 17 K, skupaj 12 44 K, urar Krapež, Ljubljana 22*24 K, gost. Bergant, Ljubljana 14 K, trafika Svetličič, Ljubljana 3 K, Iv. Vrhovnik, Ljubljana 5 70 K, I. Zorman, Šiška 2 K, rest Auer, Ljubljana 33*20 K, kavarna Laon, Ljubljana 6*10 K. podr. Turjak i. s. na pošti 1*08 K, pri Petelinu 4*64 K, skupaj 5 72 K, Mici Rus, Grosuplje 2 40 K, Simon Drešček, Kobarid 10 15 K, Jos Gorup, Polenšak, 8*50 kron, m. podr. Idrija i. 8 I. Gruden 8 K, pl. Premerstein 10 K. Kobal 8 90 K, „Črni orel" 2*80 K, Šmeil 4*64 K, Seljak 1*20 K. skupaj 35*54 K, C. Ježov-nik, Velenje 5 K, Fr. Stravs, Podbrdo 14*29 K, kavarna Austrija, Ljubljana 17-10 K, hotel „Pošta" .Bovec 15 K, I. Gostinčar, Št. Peter (Štajersko) 48'48 K, in 9 K, skupaj 5 7 48 K, podr. Vransko in s. Konig 3 K, Košenina  8 K, skupaj
11 K,   moš.   podr.   Kranj,   i. s. Beksel 16*20   K,   pri   kolodvoru   i4   K   20 h, kavarna  Jager   14   K   i4  h,   M. Majer 13*45  K,   „Stara   pošta4-   12 05  K, pri Joštarjn   8*51   K,   pri   Jerebu   6 37 K, Knedel  5*73   K,  Pogačnik  5 K, pri Jelenu   4 42 K,   M   Rant 430 K, „Nova poita" 3 80 K, skupaj 108 17 K, Zdenko Novak,   Zalog 4 K,   A. Domicelj, Rikek 14 K, L. Bučar, Kostanjevica 15 K, 0<ga Prinčičova, Vipolže 13*15 K, Anton Draš-ler, B rožnica   25" 18 K, Filip Črne, To-maj i. s  gost. Vidmar, Dutovlje 4 50 K, Šmerlj Tomaj 2 K, skupaj   6*50 K, žen. podr.  Ribnica, i. s. pri   Podboju   13 K, pri Arkotu 4 K, v čitalnici 2 K, neimenovan 1 K, skupaj 20 K, A Durjov, Ma-tenjavas   3 60   K,   I.   Recelj,   Št. Jernej 4 10 K, M. Lampe, Črni vrh 2 52 K, gost. Toman, Moravče 4 48 K, gost. pri R tntu, Moravče   84   h,   I.   Majaron, Borovnica 480 K, Tomaž  Miki,  Šmarjeta 3*30 K, J« sip SkuSic, Črnomelj 3*20 K, Spreicer, Črnomelj   14   K,   Ant.   Klnmen^ič, Dol. Trebuša 4*40 K, dr. Tičar, Kranjskagora, i. s. hotel   Raz«»r   480 K,   gost. Slavec 9*70 K hotel Mangart 7 K, gost. Petrič 4 90   K, *&ost.  Kavalar   2 20   K skupaj 28 60   K,   Iv    Pogorele,   Sodražica   i. s. Fajdiga 25 K, Lavrenčič 2 40 K, Mikolič 2 K, Krže 2 K, Štrbenk 2 80 K, Drobnič 2*50 K, Čampa 2 50 K, Lovšin   1 40 K, Bartol   1*50 K,   Pakiž   1150   K, Šega 2*20 K, skupaj   55 80 K,   M Mahorčič, Komen   i. s. Kovačič    z 0*6 9   K, Komelj 3-40    K,   A.   Reber   3   K,   Nemec   8 K, Bandelj   8   K,   Della   Schiave   4 04 K, Cance 3 K, Caharija 2 K, skupaj 42i3 K, m. podr.   Kamnik i.   s.   Peter   2090 K, Debevec i9 i2 K, Trpine  11*20 K, Kenda 630 K, Mihi   i' 5 O K,  skupaj   59 02 JK, moš.   podr.   Ajdovščina i. s.   hotel Sapla 9-70 K, fit   34 . . . 9*40 K, Repič iO K, J.  Mure   2*70 K,   Kovač   li*55 K, M. Stekar i*70 K, St. Stekar 3*65 K, Loka r 8 K.   skupaj   56*70   K,   podr. Ljutomer i. s. Rajh s s 7 K, Cven 4 24 K, skupa: 9-8i   K,  Anton   Kovačič,   Sv.   Vid pri Ptuju   iO K,  in  Jož. Rižnar, Javornik 4 K, skupaj 14 K, S. Praznik, Trebnje i. s. A. Pavlin 6 80 K, A. Šlajpah 5*52 K, skupaj 12-32 K, R. Sturm. Polzela 24 K, podr. Vipava i. §. hotel v Vipavi 62 95 K, Hrovatin  32*81 K, Perhavec 28'55 K,
(Dalje prihodnjič.)
Zahvala.
Odbor akadnm tarif drnitra „Save" si usoja izrekati najprisrS-nejio zahvalo pokr o vitelj ioam „Savanskega plesa*4 sa njih na* klonjenost in požrtvovalnost. Te plemenite narodne dame so gospe: Rosa dr. Bleiweifiova pl. Trsteniika, J*lka dr. Bretlova, Karla inž Ciuhova, Marija Česnik, Julija dr. Ferjančideva, Berta dr. Hribarjeva, Lina dr. 11 u dedkov a, Ana notar H u do vernikov a, Jožica dr Hodevarjeva, Anka JanufiČ roj. pl. ŠipuS Sisačka, Minka Jeladin, Fina dr. Jenkova, Terez>na dr. Jenkova, Marija dr. Jer včeva, Antonija Kan dare, Ana dr. Kavčičeva, Lea Knez, Marija dr. Kokaljeva, dr Kraut-ova, Marija dr. Kusarjeva, Terezina Lenče, Ana Lenarčič, Ana Lapajne, Luisa Levstikova roj. pl. ŠipuS Sisačka, Jos. prof Maoherjeva, Ferdinanda dr. Majaronova, Marija Majdičeva, Antonija Mally Pavla dr. Murnikova, dr. Miillerjeva, Marija stavb svetn. Pavlinova, Marija prof Pin+arjeva, Marija dr. Pirčeva, Moi Pirčeva, Hedvika notar Plantanova, Ema notar Pleiweisova, Ana Prosenc, Rosa R >hr-mann. Mila dr. Rudeževa, Hela Ras ova, Karolina inž. Sbrizaja. Adelajda Skaberne, Leoni ja dr. Sonvanova, Minka Šara bon, Leopoldina Šavnik, Vera dr. Šlajmarjeva, Ana dr. Švig-ljeva, Franja dr. Tavčarjeva, Berta dr. Trillerjeva, Ernestina dr. Vindi carjeva, Albina nasvetn. Visnikarjeva, Fina dr. VolČičeva, Marija dr. Vrtač-nikova, Marija dr. ZupanČeva.
Za odbor:
Ivan Tavčar     Anton TAaler
t. č tajn k. t. č. predsed iik.
Zahvala.
„Odbor akad. ler. društva „Save" se nadalje najtopleje zahvaljuje slavnemu občinstvu za naklon je nost, ki jo je izkazalo s svojim po setom, istotako deputaoiji akad. far. društva „Balkan4*, ki se je udeUž la Savanskega plesa v kulerju Zahvaljuje se tudi firmi I Nag'as za okusno dekoraoijo m ženskemu telovadnemu društvu v Ljubljani sa prijaznost.
Za odbor:
Antoa Thaler« Ivan Tavčar.
t. č. predsednik. t. č. tajnik.
Zahvala.
Sospod Jožko Zarnik, ustanovni član „Sokola" v Domžalah, naklonil je našemu društvo zr pet znaten dar v znesku 60 K Želeč, da požrtvovalni rodoljub najde obilo posnemalcev, se mu najiskreneje zahvaljuje
odbor.
HBnnebenj™ svila
samo direktno! — Crna, bela in barvana, od 1 K 35 h meter naprej za bluze in obleke. Franko in že omrlnjeno se pošlje na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto Tovarna za svilo Hennet»«»r«> Ziirlfh. 1 131—1
2ltno cene v Budimpešti.
Dne 12. januarja 1909. T1 •»•-malto
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 12 78 Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 1 86 Rž za april „ za 50 kg K 1018 Koruza za maj w      za 5C kg K 731
Oves    za april       „     za 50 kg K 863 BMtfv. 6 vin ceneje.
HeteoralosiCno poročilo,
•Ti -n» nad morjem 906   Sivđn'f sukni 11» k v *»*t B6 T
1 januarja	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	• o i" li	VatroTi	Smkm
11.	9. ZV.	736*8	—85 si.szahod		jasno
12 •	7. zj. Ipop.	7346| 733-0	—ll 5 -49	brezvetr. ar. ssvzh.	megla oblačno
Srednja včerajšnja temperatura - 5*5, norm. — 2 6   Padavina v 24 urah 0 0 mm					
Potrtim srcem javljamo prijateljem
in znancem pretužno vest, da je Bog poklical v boljše življenje našo ljub ljeno hčerko, oziroma sestro
Marijo B«*ek
učit. kand datinjo III. letn.
danes zjutraj ob S. uri previđeno s sv. zakramenti v 18. letu njene starosti.
Pogreb predrage rajnice se bo vršil jutri pop. ob 4. uri iz hiše žalosti št. 38, Via di Strazig
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Vida. 234
V Gorici, 11. januvarja 1909.
Viktor Betek, c. ar. ravnatelj učiteljišča, oče  — Hedvika Betek, mati. — Milena Betek, sestra. — Josip Betek, brat ,H£fte
235'
J Zahvala.
-------- 4,
Vsem, ki so nam ob nenavadni smrti našega ljubljenca
Antona Gorjana
učenca tretjega razreda
kakorkoli izkazovali sučutje in nam lajšali bolest, viem darovalcem ven cev   n vsem  udeležnikom pogreba izrekamo najiskrenejŠo zahvalo.
Zlasti se pa še posebej zahvaljujemo blag. gospodu zdravniku dr Fridrichu za veliko njegovo požrtvovalnost in naklonjenost.
V Ljubljani, 12.januarja 1909.
Žalnfočl starši.
Zahvala.
820
Za vse izraženo srčno sočutje povodom bolezni in smrti naše preljube soproge, gospe
Frančiške pavline lešnik
roj. galcstin
kakor tudi za častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem, znancem in udeležnikom sploh našo iskreno zahvalo.
V Ilirski Bistrici, 12.jan. 1909.
Žalujoči ostali.
umske "ode
nekaj skoro rovih, dobrih in močnih, približno od 600, 700, 1500 do 2000 1 proda po nizki god! 2:8-1
FRAN CASCIO
v
Krienhurcovr nller mt. O.
Stnubifte
obstoječe iz gozda, njiv in travnikov, s hišo in gospodarskim poslopjem, .*. pripravno za oeljskega voznika, .'.
se proda«
Vec pove Fran Petschuch v
Celja. 225-1
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, gospoda
Ivana Lavrenčiča
deželnega poslanca, gostilničarja la posestnika
ki je danes ob pola 8. zjutraj po kratki, mučni bolesni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 47. letu starosti mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši dne 13. t. m. ob 10. dopoldne na tukajšnje župniško pokopališče.
Vrhpolje pri Vipavi, 11. januarja 1909.
Globoko žalujoča rodbina favrcnciccva.
Slamnikaricc
ki bi šivale slamnike, sprelmo firma St Bartoi, Praga II, Pri*qpy 6,
Potni na po dogovoru se povrne. 222 Išče so prijazno
stanovanje
za mirno stranko brez otrok, obstoječe iz treh već Ji h sob in pritikli-nami za februarjev oziroma majev termin. 151-3 Ponuibe na upravništvo „Slov. Naroda-1 pod „Prijazno stanova~|e".
Carmelo Manao
priporoča svojo veliko zalogo
jolun sadja in zelujue
na drobno in debejo. 231—1 Preprodajalcem znaten popust Vnanja naročila točno in kulantno Cene konkurenčne.
Oznanilo.
Zaradi bolezni svoje žene oddajam s«ojo dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom pod zelo ugodnimi pogoji takoj za več let v najem.
Ponudbe in pogoje sprejema Ig«
nac Morič. Joseice, Gorenjsko.
221 1
V najem so da za L maj
stonouanje
x 2 sobama, kuhin'o, 2 skladišči, hlev (prostoren sa 5 parov konj) ter velik »rt. 221—1 Vpraša naj se pri hišnici t Metelkovih ulicah it 27 v Linbljani.
prednosti
fjamajskega .'. ruma.'.
Flnost nežen oonl Izborno kakooosL
4642—7
Dve mirni stranki brez otrok isćeti vsako eno 190-2
stanovanje
s po tremi sebamlfn pritiklioami ter ledno kopalno sobo, najraje prvo nadstropje.
Ponudbe z cenami pod „d?e stranki'1 do 3. svečana na upravništvo ^Slovenskega Naroda**.
istrsko vino
teran
hektoliter 20 K
za slov. gostilničarje In trgovce.
Naroebe pod vtIstra" na uprav. nSlov.  Naroda**. 2>3-l
Damske jopice iz kožuhovinc in s kožnhovino podložene
70° o ceneje.
233
..Angleško skladišče oblek"
0. Jernatovič
tjubljana, Jvtestni trg štev. 5.
Prostovoljno gasilno te* t Idriji
napravi
v nedeljo, 31. januarja
jilesni venček
t DiTarni jri firnem orli"
Vstopnina 20 h za osebo.
Posebna vabila se no bodo razpošiljala.
K. mnogi udeležbi vabi
Dstanevl'ena leta 185«.
Prva domača slovenska pivovarna
jevih
Ti
itav. 210.
G. AUERi",h dedičev
JCjubljana  Volfove ulice štev. 12 Ijubljana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje Izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
T1
Hiša
z dobro idočo gostilno in koncesijo
se pod jako ugodnimi pogoji proda v Gorici blizu državnega kolodvora.
Poizve se Naroda".
v npravniStvu nSiov.
226—1
Učenec
krepak, star 14—15 let, zmožen slov. in nemškega jezika, se sprejme v prodajalno delikates in špecerijskega blaga. Prosto stanovanje, hrana m obleka za dobo učenja.
Ponudbe na naslov: A BassSD, LS vrana 227-1
Močnega
Irsouskeso hlapca
Gostilna
lvPrt BobonMnT na alineah
e novo urejenimi prostori, ac etil enako razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred se   Odda zaradi bolezni
takol ali posnele v nalem.
Istotam 80 Odda tudi
išče takoj
za trgovino mešanega blaga
Jvan Dekleva
173-3 trgovec, Kozina.
poi&j&lfiic&, m ituoTUj is ikm.
Več se izve na (HJncah iL 37 pri L|ubl|anL 4068 - 46
Proda 00 zaradi bolesni takoj lepa
maisiroiM liia
na Jesenicah Gorenjsko, 300 korakov od kolodvora, na na lepšem prostoru tik drž ceste, 1 2 vrtoma pri hiši, in z vsemi občinskimi pravicami V hi*i je dobro idoča pekarna, prodajalna dellkatea itd in splošno točenje vina, pita in likerjev, a jako ugod Dimi pogoji S oven>ki trgoveo ali obrtnik, ki ga veseli gorenjska stran, naj te prilikene zamudi, da ne pride v nemške roke.
Pojasnila daje 232—1
Albin Hauptman na Jesenicah.
Razpis.
30 vagonov jelovih desk t
izbirek v debelosti 1 /., in V*" po 4 m dolgosti za redno mesečno dobavljanje
; za 1909 se želi kopiti. Ponudbe  SS   vagon   franko  kolodvor   Reka na papirni00 Šmith &
Heynler na Reki. 229-1
(A. Gabrsček)
izdeluje vse običajne vrste  Čistilnega  mila.  Priporoča pa v prvi vrsti
najboljše pralno milo:
Koza s solncem 184-2
ki se prodaja v korist in z znakom
===== družbe sv. Cirila In Metoda. ===================
Cene konkurenčne, Izdelek M. vrst©.
Svoji k svojimi Podpira jmo razvoj de mače Industrije I
Zimske obleke, zimske juknle,
kožuhi, (dolgi in IratM),
salonske obleke, pelerine i. dr.
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Strogo solidna, strokovnjaška postrežba.
Zaloga oblet a. kunc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
858- 92
Sirom znani ter jako dobro obiskovani
hotel
pri,Zlatem lenu'
v Kanalu ob Bohinjski železnici se odda «°-3
a L februarjem 1909 s vsa oprave
na račun.
Pogoji ter promet se isve pri lastniku a Krlznliu v Kanala.
Prva in edina slovenska modna trgovina
za gospode
21
1
DUMAM, Mestni tis 19,
se slavnemu občinstvu za nakup
zimskega blaga
naj topleje priporoča.
-Zaloga velikanska!-
Cene brez konkurence!
Proti žlezam« škrojljem
malokrvnosti, angl belezn1, kožnim izpuščajem, vratnim« pljučnim bole/n m duš-Ijivemu in oslovskemu kašju, revmatizmu,
p'Otinu, za ojačenje malokrvnih, slabotnih, v  razvitku in   pri  učenju  zaostalih otrok
priporočam zdravljenje z   3580 1U
Utrošenu ribjim oljem
„Jodella"
Najboljše, najuspešnejše, najpriljubljenejše ribje olje. Se lahko zauživa in prenaša. Najboljši čas za zdravljenje z njim od avgusta do maja Kupujte samo originalni zavitek K 3*50 in 7m— s pat varstvenim imenom „Jodella11. Vse drugo zavrnite kot nepristno.
Edini   izdelovalec   lekarnar Vlliem jLahuM^n v Bremenu — Vedno sveže v vseh lekarnah v Izubijani.
Gostilna
„pri franceljnu"
Ijubljana, Cržaška cesta
priporoča oenj. občinstvu svoja zajamčeno  pristna   vina po teh-le cenah:     204 2
I istrijanec.. \l36h črnina ....„„ 40 „
sromeljčan .....40 „
belo iz jjrežic „ „ 40 „ Priznano dobra kuhinja.
i
f
S
i t
1
I
k
k
„The Gresham"
ii zavarovalna družba za življenje v Londonu,
i pod nadzorstvom o. kr. avstrijske in angleške vlade.
C. kr. avstrijska vlada je v varnost avstrijskih zavarovancev priposoala
K 33,743.421 70.
Izvod Iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K   32,677. so»—
2. Splošna aktva dne 31. dec. 1905 .....„ 223,8i7 060 —
3. Izplačane polic« ...... ......, 5I5.093 054 —
4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 ....   „ 7,223,290*—
Poraba   presežkas
Dobiček zavarovancem.......                                     .K 0,295 843- —
Dividende In obresti.......                                      .   ,, 726.575-
Nadaljns rezerva za eventualno znižanje obre3tne
mere.............. 1.800.872-
2883—6 K 7.223.290-
tfovi tarifi s ngodaimi kombinacijami (savarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj is
poštnine prosto.
Boneralno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Joiefovi cesti ki. 17 pri
Uejr GVIDONU ZESGHKO.
Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih svez in ki so sposobne sa nabiranje zavarovanj * mestu Id oz kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo.
Št. 12/pr. 194-2
Razpis službe.
Pri podpisanem mestnem magistratu je popolniti službo
pisarniškega pristava
s prejemki IX. činovnega razreda magistratnih uradnikov, to je letno plačo 2800 K, dejalnostno doldado 840 K, štirih v pokojnino vštevnih triletnic po 200 K in dveh tudi v pokojnino vračunljivih službenostarostnih doklad po 200 K; eventualno tudi službi X. in XI. činovnega razreda magistratnih uradnikov.
Za podelitev razpisane službe merodajna so določila § 12. službene pragmatike za mestne uradnike ljubljanske, ki slove:
»Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim uspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste, in pa, da si je splošno usposobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni, in da se o tem izkaže z ugodnimi izpiičevali.
Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali pa z zrelostnim izpričevalom kakega druzega zavoda iste vrste.«
Prosilcem za gori navedene službe vložiti je pravilno opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata najkasneje
do 31. januarja 1909.
Zakasnele ali pomankljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevaie.
Kestsi magistrat ljubljanski
dne 8. januarja 1909.
o* fcr. svetnjs**     ^     državne feleznlo*.
Izvleček iz voznega reda.
V ulja ven od 1. oktobra 1908? leta. 9diiod Iz Lfakllaa« lat aoLi Priaod e Ltabljase lat. ieLi
fOB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, evoo zjutraj. Osebni vlak la Beljaka |u*
Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeU, Gorica, žcL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
1 žM ičlTrst, c. kr. drž. zel., Beljak čea Po- s-34 zjutraj. Osebni vlak La Kočevja, Straž*
drozjco, Ce ovec , Prago. Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
7 07 utraj.  Osebni vlak v smeri: Gro- u-22 predpeldne. Osebni vlak  is Prag*
suplie, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podroičfc 1
a-26 predpeldne.  Osebni vlak v smeri 1 in Trbiž, Gorice drž, žeU, Jesenic, Tržiča,
jerenice, Beljak, (čea PodrožčicojCetovec, 2 32 »opoldne.  Osebni vlak  la Kočevja,
F aio.                                  a«BKBo^gpj straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja*
1*38 predpeldne.  Osebni vlak v smeri: 4-13 p«p*idno.  Osebni vlak is Beljake
Tržič, Jesenice, Trbiž,   Beljak  juž. žel., juž. žel.. Trbiža. Celovca, Beljaka (čer
Gorico dri. žel.,  Trs  drž. žtU Beljak, Podrožčico) Gorica drž. žeL. Trsta dri
(čea Podrožčico) Celovec. žel. Jesenic, Tržiča.
i-OB pepeldne. Osebni vlak v smeri: Gro- eoo zvočer. Oseb. vlak ia P^agt, Celo rt*
luplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. Beljaka (čea Podrožčico) jesenic.
B'40  pepeldne.   Osebni  vlak  v  smeri: 8 37 ivooer. Osebni vlak is Kočevja,Straž*
Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak  juž.  žel. Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
Gorica  dr^ žeL, Trst drl. žel.. Beljak, 8.4B xveA«r. Osebni vlak ia Beljaka iui
(čez Podi ožčico) Celovec Praga. ^  Trblilf Celovca, Beljaka (čea Pot
MO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosupljt,     rožčlco) TrsU dri. žel. Gorict dri. is)
Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje Jesenic, Tržiča.
/'30 zvečer. Osebni vlak v smeri; Tržič, u-oo peneoi. Osebni vlak ia Trbiža, Ga
eicntcc, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčico)      lovca,   Beljaka  (čea Podrožčico) T t lovec, Praga. drž. Žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
0- 40 i»4»n*oi.   Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel, Oorica dri.      Piibosl ¥ L|abllame ari. aolodvar zaL Trst drž. žeL, Beljak juž, žcL, (čea a.46 Uxitrm. Osebni vlak la Kamnika, rodroičico). (Q.M ,radMldPI«. osebni vlak la Kamato
Odhod ta Llakitane dri. kolodvori 0,0 IV»6or. Osebni vlak ia Kamnika
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. O-09 panoOl. Osebni vlak ia Kamnika. 'S o
1- 00 pepeidna. Osebni vlak v Kamnik ob nedeljah in prasnUdb do 3i. oktobra.^ 7-IO zveOer. Osetni vlak v Kamnik
O-so »4»n*6l   Oacbn vlak v Kamnik (Odhocl In prihodi so o sna ceni v sreda,**
eb nedeljah in praanikih do 31. oktobra.) evropejskem času.)
G. kr.  s^sateiistri) l¥ž&Tsib ialeuic v Trsta
Trgovski sotrudnlK
iaurjen v trgovini a mešanim blagom, zanesljiv in dober prodajalec, se »prejme pri Antonu Zoro« v Cr-Mamilu. — Ravnotam u sprejme
tudi 148—3
učenec.
jiihljaiiKka kreditnu banka v Ljubljani.
Podružnica v Spljetu.
1. »1
Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
i-eam  aaC  3^000.000. Stritarjeve D lice Štev. 2. nmemeressi   fond  k: SdJJj
»prejema tlO|t U kftiiStCf in ta UkoCI MČtia ter jih obrestuje Od dat Vlogt pO Čistih
11 o
14-4
4
IflBJa la aradaja artlkt la wtdaoatit jMJrfa atth jjfgj po datvaom kursu.
Iadajatelj in odgovorni urednik Basto Puitoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.