Poštnina plačana ▼ gotovini. V LJUIHJANT, sobcta, 3. oktobra 1925. pajR-aliT'« IJiTO M Posamezna storilka Din 1.—• ŠTEV. 203. izhaja vsak dan opoldne, izviemSi nadeli in praznikov. MeseSna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20—, inozemstvo Din 30 —. Neodvisen političen list UBBDjnrarvo tir ^pravhistvos 8TM0N GREGORCIČHVA ULICA ŠTEV. 18. TBLRFOI ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Piemonta vprašanjem naj se priloži mamita za odgovor. Raftu prt poštnem ček. uradu štev. 13.633. »ocaitNarodnega Dnevnika/, da izvoli ta popravek objaviti. Dotično moje pismo se je glasilo: »Florencija, dne 15. junija 1925. Slavno uredništvo! V zadnji številki 25. »Ilustriranega Slovenca« našel sem v članku »Majniška deklaracija dve navedbi, ki se, \ kolikor me ne vara spomin, ne vjemata popolnoma z resničnimi dogodki. V interesu zgodovinske resni- * ee si dovoljujem te netočnosti popraviti. Zahteve glede hrvaškega državnega prava , ni stavil dr. Tresič- Pavičič niti njegovi pri- j jatelji, temveč Prodan in njegovi somišlje- j niki, ki so bilj tudi izvoljeni na program hr- j vaškega državnega prava. Dr. Tresič - Pavičič sploh ni bil v redakcijskem odboru, kar sledi tudi iz omenjenega članka. Zahteve glede hrvaškega državnega prava sem pobijal jaz in predlagal, da se omeni nacijonalni princip. Obrazložil sem svoj predlog s tem, da je hrv. dr/, pravo kot podlaga za združitev v teritorijalnem oziru preozko in v ideologičnem premalo učinkovito, med tem ko ima nacijonalni princip kot beogrud, dne 20. septembra 1925. ; revolucionarna ideja veliko propagandistično moč, ki je žc zrušila staie državne me- . je in stvorila zedinjeno Dalijo in Veliko Nemčijo. Od nekega vdcleŽoikn. pil pe.vem več od katerega, se je sicer omenilo tudi prirodno pravo, ali jaz tega gotovo nisem storil, ker je meni kot pozitiv nema pravniku p, hodno Pfavo*le fraza brez prave vsebine. Dr. Krek v odboru o tem sploh ni govoril, ker, kakor dr. Tresič, tudi on ni bil njega član. Šele pred plenarno sejo je dr. Krek rešil vprašanje tako, da je predlagal, naj se »prejme obenem sklicevanje na nacijounlni pnn-k cip in na hrv. diž. pravo, to poslednje za to, da zadovolji dalmatinske p ra vaše. ki brez njega niso hoteli podpisati. V plenarni seji sem še enkrat preciziral svoje stališče, ali pro bo.io pacis sprejel sem tudi nrv. drž. pravo. Z odličnim spoštovanjem Dr. O. Rybar. I Dostaviti želim še, da sem po tisbi seji večkrat s pok. dr. Krekom razpravljal o vprašanju hrvaškega državnega prava in ua sva se popolnoma vjemala v svoji sodbi o nepraktičnosti sklicevanja na to popolnoma nejasno in v svojem bistvu reakcijonarno (ker na fevdalne razmere nadovezujočo) idejo. Zlasti sva odobravaia Herbsiovo definicijo zgodovinskega državnega prava, da^ to namreč ni nikako državno pravo, temveč le zgodovina državnega prava. Dr. Krek me je tudi pozval naj v našem časopisju objavim članke proti tej ideji. On jo je smatral škodljivo za integralno realizacijo nacijonalnega principa in ob enem nesprejemljivo za srbski del našega narodih Dr. Krek se je bil sploh razvil v navdušenega Jugoslovana in je imel le pomilovalen smehljaj za dalmatinske pravašo Prodanovega tipa. Z odličnim spoštovanjem Dr. O. Rybar. r r- rn*:f V H u t * f C 113 pl Maribor. 1. oktobra. I. V svojem zadnjem članku sem opisal naše Nemce in njihove odnošaje do priključi tve-nega gibanja. Ob tej priliki sem omenil tudi koroško vprašanje in izrazil dvom, da bi se dalo rešiti ua popolnoma prijateljski način, kakor to misli, oziroma predlaga g. A. G. v svojih dunajskih pismih. Oglejmo si torej stvar malo pobližje. Koroško in tudi Radgono smo izgubili vsled svoje lastne nesposobnosti in prevelike zaupljivosti v pravične namene« velikih zma-govuleev. V tem smo si danes vsi edini. Koga zadene pri tem največ krivde, ali gospode te ali one naše stranke, je danes skoro nemogoče točno in objektivno ugotoviti. Gotovo je le to, da niso brez greha ne eni ne drugi. Mišljenje, da dobimo na severu mjo, kakršno si bomo sami želeli, so dobili ob prevratu vsi. Ko sem se par dni po polomu stare Avstrije prii>eljal z Dunaja v Ljubljano in poročal takratnemu slovenskemu »vojnemu ministru«, sedaj že pokojnemu g. Pogačniku, o razmerah in tendencah v novonastali Nemški Avstriji, mi je na tozadeven nasvet odgovoril, da bi bilo škoda preliti za Koroško in sploh za severno mejo tudi samo kapljico krvi, ker bomo dobili, če bomo hoteli celo Koroško in še Gradec; da pa toliko ne bomo zahtevali, ker bi imeli potem v Sloveniji preveč Nemcev. Jaz sem bil že takrat skeptičen in izjava g. Pogačnika me je navdala z upravičeno bojaznijo, da se merodajni slovenski faktorji ne zavedajo pravega stanja in teže problema naše severne meje. Razvoj dogodkov v naslednjih par letih je žal pokazal, da je bila moja bojazen upravičena in pravilna. To je bilo takrat, usodnega leta 191tt in ko čitam danes mnenje g. A. G., da se bo dalo koroško vprašanje o priliki realizaoije /Anschlussa« rešiti na povsem prijateljski način, potom sporazuma diplomatov za zeleno mizo, me nehote obhaja ista bojazen in isti dvom, kakor takrat. Da ni ta moj dvom popolnoma iiz zraka potegnjen, hočem dokazati takoj. Ko je prinesel pred nekaj meseci milanski »Corriere della serra« članek o priključitvenem vprašanju in predlagal za la slučaj korekturo italijanske, posebno pa ju-goslovenske meje, so mu celovške »Freie Štinimen« odgovorile tako kategorično z >ne« in /nikdar«, kakor v žurnalistiki običajno nismo vajeni. Obenem so pripomnile, da bo prej padel zadnji nemški patrijot, kakor ee bo meja premaknila s Karavank na sever. Rekli boste, da je to običajna, čeprav malo ostra žurnalislična pretnja, ki je m vzeti popolnoma doslovno. Dobro, ali ta pretnja ni brez temelja. Kdor pozna gibanje in priprave koroških nemških nacionalistov, za katerimi stojijo stotisoči enakih po vsej Avstriji in Se bolj po Nemčiji, bo takoj spoznal, da je treba izjavo »F. vzeti malo bolj resno, kakor običajno žurnalistično papirnato pretnjo. Meni je točno znano, da se nemški nacionalisti zadnje leto skrbno pripravljajo na eventualno našo zahtevo po korekturi meje na Koroškem in deloma tudi na Štajerskem. Iz najboljšega vira vem, da imajo izdelan že ves načrt za zasedbo meje; da imajo za ta slučaj že pripravljeno potrebno orožje in muni-cijo in to ne morda samo revolverje ip karabinke in da so tudi že imeli vaje na terenu. Tako stoji stvar in nič drugače, zato pa se ne smemo varati z nado, da bomo Koroško dobili o priliki »Anschlussa/ kar tako v dar. Leto 1918. se absolutno ne sme ponoviti! Nič ne dvomim, da bi gg. v Berlinu ne bili pripravljeni stopiti z nami v tozadevna pogajanja, toda ti gospodje so bolj kakor naši v Beogradu v odvisnosti javnega mnenja svojega naroda. In to javno mnenje jih — ne bo podpiralo- Da, če bi šlo samo za kos zemlje, samo za teritorij, od katerega prav jlič ne zavisi veličina Nemčije, niti nemškega naroda, bi bilo seveda drugače. Toda tu gre za velevažno bazo velikonentškega načrta — prodreti do Jadranskega morja. Ta načrt tudi danes Še ni likvidiran, ampak je saino od-stavljen z dnevnegn reda, dokler ne napoči ugodnejši čas. Ta čas pride takrat, ko nemški narod docela okreva od posledic izgubljene vojne in vstane zopet v prejšnji moči in slavi. V to vstajenje veruje ves nemški narod in 3e nanj pripravlja dan za dnem. Velik nemški narod stoji danes na Kara-! vaukah, nekaj desetin kilometrov od Jndran-i skega morja. Izid razmejitve ga ni od njega oddaljil, pač pa še bolj približal. Zato je ra-| zumljivo, da ne bo branil samo vsako ped j pridobljene poti na tej poti, ampak bo sku- • šal z vsemi silami prodreti še dalje, bližje I končnemu velikemu cilju. S tega stališča bo i presojala Velika Nemčija, koroško vprašanje • in s tega stališča ga moramo presojati tudi mi — če hočemo bili realni. Pri reševanju 1 lakih zadev ne pozna nihče sentimentalnosti, zato bo moral biti naš nastop nagel in energičen, nastop naroda, ki se zaveda, da doseže danes lahko nekaj z žrtvami, ki bi se jutri pri isti akciji podesetorile, postoterile j in bi njihov uspeli bil poleg tega še proble-i matičen. Pridobljeno bomo že znali čuvati-Če se bo dvigal nemški narod, se bo dvigal tudi naš in nikjer ni rečeno, da bomo mi Ju-gosloveni takrat, ko si opomore nemški narod taki, da bi se morali bati njegove re-vauže. Do takrat bo brezdvomn rešono tudi že bolgarsko vprašanje in vprašanje Rusije. —v.-b.— ia način, da so \zelPliajbednejšiiu iu jiii dali tistim, kateri živijo v udobnih razmerah, v velikih m bog: iih farah. AKo so s io uredbo prizadeti mnogi duhovniki \ zaledju, so neprimerno hujše udarjeni duhovniki zlasti na naši severni meji. Zakaj te župnije so navadno zelo oddal j one,cd prometu ter fo. po razsežnosti zelo velike, po številu prebivalstva pa so \>o navadi zelo majhne ter ne do.-egaju 20., i.iš. Zalo »o jim ukiniii diaginf&ke doklade. Prebivalstvo v teh hribovitih krajih je povprečno z to revno m seveda tudi duhovniku ne more dati tistega, kar mu lahko da ljudstvo premožnih župnij \ zaiedjti. Maš 110 plačuje, porodov ni, pogrti>o\ pa iudi 110 dosti zaradi redke naseljenosti. Akt, v takih krajih dobi duhovnik »it-stčjio Iu)—150 Din i* lastne župnije z«, cerkvena, opravila, je io že sita dosti. Vrn vsega tega pa so čeeto obmejne župnije brez ekonomije. Sicer pa, če tudi obstoja ekonomija. i.e klije niti ne produkcijskih stroškov, ker jc- obdelovanja zaradi hribovitosii težko in drago, rodovitnost pa minimalna. lak je resničen jioložaj skoro v sen obmejnih župnij, katere po večini tudi v prejšnjih normalnih časih niso imele nad 200 niš. Koleg vsega tega pa je še razmejitev mnoge župnije skrčila, ker je en del pripadel sosednji državi, iii poiem pa sedejo pri vladi naši SD& za mize in kratkoinalo dekretirajo novo uredbo brc, pt-'.nanjo dejanskega položaja, SLS j,a bije v opoziciji boj za — avtonomijo. Naj bi preje župnije ukinili, predno store kaj takega, ne p,t pusiiii inteligentne ni zasluzile može, di tiin.rajo ; svobodni dr/a,:, za ka-»eio »o ravno a., meji največ trpeli ia dopri iiiišali žrtve — iakotc. Zakaj priznajmo odkrilo: Duhovščina je velevažen mktor v življenju vsakega naroda in — države. Brez dvoma ima ravno naša duhovščina, posebno v preteklosti, velike zasluge za obstoj in kulturni razvoj našega naroda že v obče, še prav posebej pa še na meji. Saj je bil često ravno duhovnik edini, ki se je ustavljal tujemu, našemu narodu škodljivemu navalu s severa! Zakaj ravno med duhovniki so bile narodne izdajice zelo zelo redke bele vrane. In če bi ne bilo narodno čuteče duhovščine v naših jezikovno obmejnih krajih, ki se je zavzela zaradi svojega neodvisnega in uglednega položaja za pravice našega naroda, bi bilo danes marsikaj drugače — in bi šla tudi meja precej niže. Ob prevratu so si naši obmejni duhovniki namreč pridobili še posebnih zaslug in so rešili, kar se je pač dalo še rešiti. I11 v zahvalo sedaj hodijo razcapani in sestradani ter žive inteligentnega človeka nedostojno in nevredno življenje.' To je naravnost vnebovpijoča krivica, katero so zagrešili drugi, ne pa država. Še nekaj bi omenil: Za ugled naše države ob meji, kamor gledajo sosedje in imajo z nami stike, je se-danji položil] naše obmejne duhovščine naravnost poniževalen in sramotilen. A v- atrijska obmejna duhovščina, katera živi v istih terenskih težkočah in razmerah, je plačana naravnost sijajno. Star obmejni župnik mi je pravil, da ga je bilo naravnost sram pri nekem sestanku z avstrijsko duhovščino. On je bil v svoji najboljši obleki kot berač uaprnm mladim avstrijskim kapelanom, ki so bili pravi kavalirji že po obleki. V interesu naše narodnosti in naše države je, da se čimpreje popravi ta usodna pogreška, katero se je prizadjalo duhovščini z novo draginjsko uredbo. —ski. rešitev. Radič mu je rekel, da bi Francija, ko bi imela tako parlamentarno večino kot jo imamo mi, vladala ves svet. Boncour je izjavil, da bodo morali tudi Francozi proučiti našo metodo zbližanju s kmeti, kajii tržišče je pri njih. Po čestitanju k sporazumu običajno vsi vprašajo, Če je trajen in Radič je rekel: »To se razume! Kdo lahko Io pokvari V Samo mi! A mi tega ne storimo! Podal je še nekaj izjav, na katere se povrnemo. Tako o delu novinarjev v Ženevi, o bodočem delu Zveze narodov, o pacifizmu, abi-trnži, varnosti miru, razorožitvi in miroljubnosti kmetskega ljudstva. r — Ctičerin o svojem obisku v Varšavi. Nampram novinarjem se je izjavil ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin o svojem obisku v Varšavi prilično takole: »če me .vprašate o cilju in svrhi — varšavskega poseta, vam povem kratko iu jedrnato: obisk naj služi zbližanju med Poljsko in sovjetsko Rusijo« Glede spremembe dosedanjih od-nbšaiev med obema državama je čičerin izjavil, da ne gre za momentano spremembo dosedanjih ednošajev, marveč za obojestransko pripravljen uspeh. Nadalje je čičerin odločno odklonil, da bi bil njegov posel v »vezi z zadržanjem Nemčije v vprašanju pakta. Razumljivo je tudi, da je Nemčija nad obiskom razočarana, ali vendar ni bila nikdar . Nemčija nasprotnica rusko-pcljskega zbližanja. Tudi ni spravljati v zvezo ruske dolgove Franciji ž vprašanjem ruskopoljske-ga zbližanja. = tSestava nemške delegacije. Konference v Locarnu se bodo z nemške strani udeležili: državni kancelar dr. Luther, zunanji minister Stresemann, državni tajnik v zunanjem uradu von Schubert, ministerialni ravnatelj dr. Gauss in šef tiskovnega urada Kiep. ~ Kompromis v razornžitvenem vprašanju. Časopisi poročajo iz dobro informiranih krogov, da je prišlo v razorpŽitvenem vprašanju do sprejemljivega kompromisa. Raz» nim zavezniškim zahtevam je bilo ugodeno. Tako je prišlo do kompromisa v vprašanju admiralnega štaba in prevstroiitve industrije. — Iz Apponjjeve kulturne dežele. Osrednja zveza mednarodne delavske pomoči je poslala grofu Bethlenu brzojavko, v kateri ostro protestira proti zlostavljenju in mučenju političnih aretirancev ter zahteva, da se politični jetniki, tako tudi ljudski komisar Rakosi, takoj izpuste. Enako brzojavko je poslala tudi berlinska »Rdeča jvorapč«. žarski grofi pravijo, da je vsa^ Madžarska silno ogorčena vsled tega vmeša\anj.i Evrope v kulturno idilo Madžarske. — Preiskava o nameravani komunistični vstaji je zaključena in je bilo policijsko poročilo izročeno državnemu pravdništvu. V vsem je bilo zaprtih 00 oseb. Vse so fotografirali in vzeli od njih odtiske prstov. — Dornava se, da je vest o dveh madžarskih talcih, ki da so jih vzeli sovjeti za Rukosija neresnična. Oba omenje-uu Madžaru se že vračata preko Hamburga \ domovino. — Volilna reforma v Rusiji. Volilni red jo bil v Rusiji zopet izpremenjen. Volilna pravica je sedaj nekoliko razširjena. Tako so dobili volilno pravico manjši trgovci in obrtniki, tudi če imajo naslovljence. Ne smejo pa imeti več ko dva in delati morajo tudi saini. Nadalje je določeno, da se imena vseh glasujočih volilcev napiše v poseben seznam. Ge bi se izkazalo, da se ni volitev udeležilo 35 odstotkov vseh vpisanih volilcev, potem so volitve neveljavne. Način glasovanja je ostal isti. Voli se javno z dviganjem roke. Cb Olu Med našim mirodom je 5e -«dnj razširjen »tar pregovor:»Dominus vobisr.um še ni nikoli kruha stradal, et cum Špiritu Tuo pa že večkrat«. Kakor je v6}nh marsikaj postavila 1111 glavo, tako Je tudi s tem častitljivim pregovo-rooi vsaj pri nas. Zakaj danes se godi mež-narjeni mnogo boljše, kakor pa velikemu delu zlasti nižje duhovščine, katere velik del dobesedno strada. Zakaj s 50 (petdesetimi) ali (10 Din stalnih prejemkov mesečno (ne dnevno!) ne more izhajati in Iudi ne izhaja noben berač. Mnogo naših duhovnikov pa hočejo na vsak način prisiliti sedanje razmere, «la bodo postali taki umetniki, ne toliko po JCtfS zaslugi države, kakor |k> zaslugi naših domačih slovenskih strank SLS in SDS. »Jutro- in »Slovenec« se že precej časa o tem pregovarjala in valitu krivdo drug na drugega. Kriva sta pa seveda oba. SL> s svojo abstinenčno in opozicijsko politiko, SDS pa s fnktičnim udejstvovanjem te politike, ki je vzela najbolj bednim duhovnikom še zadnjo drobtinico, t. j- draginjske doklade, katerih mnogi ne prejemajo že od 1. avgusta letošnjega leta. Ta dragi 11 jaka uredba je res med mnogimi uredbami prejšnje vlade, kjer je imela — vsaj za Slovenijo — SDS glavno besedo, pravi unieum. Duhovščini so izboljšali prejemke za 2 Din dnevno in sicer na Politične vesti. — »Samouprava« o Pribičeviču. Vsled nekega člankn banjaluške »Otadžbine«, ki »e je silno razpisala za prečansko fronto, piše /Samouprava« sledeče: »Torej g. Pribičevič in njegov tisk deli Srbe v dva tabora. In vendar so tu v Beogradu trdili, da ni res, da bi oni ustvarjali prečanske fronte proti Beogradu, Srbiji in Srbijancem. Usoda pa je hotela, da je drugi odkril g. Pribičeviču karte. Jemljemo to na znanje. Pri vsem pa si naj zapomni Iudi g. Pribičevič tole: Turki so vladali nad temi deželami, pa se vendar v srbstvu nista nikdar pojavili dve fronti, ena proti drugi. Vladali so v teh krajih Nemci, pa čeprav so silno delali na tem, da bi razbili srbstvo, niso v tem uspeli. G. Pribičeviču se bo to najmanj posrečilo, čisto gotovo pa ne potom laži in intrig.« — Stalna polemika /Samouprave« s samostojnimi demokrati dokazuje, da bo najkasnejše jutri (in tako vsak dau) SDS poklicnim zopet v vlado. Blagor tistim, ki verujejo. = Nuniorus clausus in državno-tinančne operacije. Poljska vlada je, kakor znano, meseca julija sklcniia z židovskimi orgnnizaci-. jami pakt,;po katerem jim jamči za gotove pravico, vendar je zahtevala kot proliuslugo, da podpirajo Židje politiko parlamentarne večine. Kljub temu je bil te dni uveden ua univerzah v Varšavi in Lvovu numerus clausus. Židje so vložili pri prosvetnem ministru svoj protest. Sedaj je radodarnost poljsko vlade rthpram Židov st vu pojasnjena: židovska kulturna avtonomija je ihteli n .men, omogočiti poljska pogajanja za ameriško posojilo- Ker Poljska tistega posojila ni dobila, je splavalo tudi zidovska avtonomij« — p<> mnenju desničarskih krogov - po vodi. Mali uaradi v Ženevi Urednik Jutar-njega lista« je ]xisetil g. Ptjepana Radiča, ki mu je podal svoje vt>se z Ženevske Jumfe-reiice. Posnemamo sledeč«: Glede antante je izjavil, da je dobila znslužeho priznanje, da jo ona v resnici organ miru, kajti doslej je bilo bolj ukoreninjeno mnenje, da je bolj organ, ki ogrožava mir. Sedaj pa vsi verujejo v njem pacifizem. Tiojlcu zunanjih ministrov Male antante je res uspešen trium-virat- Glede garanc. pakta, o katerm se je menilo, da bode pomenil konec Zveze narodov, je izjavil, da je. Zvezo le Se bolj utrdil. Predsednik Duudurun mu je reki, da je bil v naši državi in da jo tekom leta zopet po-seti, da si ogleda našo demokracijo. Francoz Paul Boncour je rekel glede politike sporazuma, da je realna in dalekovidna, naravnost vizijska in da je bil sporazum edina i MKTRI.ŠKA ŠOLA BRUSIV A »I ROBI DA« V LJUBLJANI. — V. S0LSKO LETO. Organizacija Solu ostani- tudi v letošnjem šolskem letu isfa, KaBor je bila lani. šola se deli na tri oddelke in to: I A. Oddelek za figuralno risanje (glava in akt) s sledečimi predavanji: anatomija, teh- -niško risanje (geometrijsko risanje, projekcijski nauk in konstruktivna perspektiva), 'oblikoslovje (slogoslovje) in umetnostna zgodovina. »L oddelek za umotno-obrtno strokovno risanje (risanje načrtov za umetno vezenje, Reiainiko, intarzijo, sobno slikarstvo itd.) I s predavanji: tehniško risanje, oblikoslovje, I zgodovina umetnosti in narodna ornamen- ' i n- (J. Pripravljalni oddelek za začetnike. (Risanje po modelih in geometrijsko risanje, v kolikor je potrebno zn razumevanje geometrijskih oblik). . i Tem oddelkom so priklopljeni tudi letos specijnlni tečaji in sicer: D. Tečaj za grafiko, E. tečaj za fotografijo, F. tečaj za' maloplastiko, G- tečaj za | narodno ornamentiko in 11. tečaj za usnjerez \ in umetno knjigoveštvo. | Op. Za redne učence so predavanja dotte- i ne skupine obvezna. ; Učna doba je določena za oddelke A. in p-i na štiri leta, za oddetek C. na dve leti, za tp' čaje od D. do II. na dve leti. Dosedanjim učencem se všteje dosedunja ! mm: doba. ... , Poleg rednih učencev se bodo rtPre)®! ! tudi izredni k vsakemu predmetu P° h ,Upouknbodo vodili sledeči Šfe-’ Figuralno j risanje in anatomijo “ P" ,e> ut:net.- obrtno-strh kovno <>aspari, tehniško risanje Anton Sever, risanje po ino-# 1 . ,(ju j(iro llillM-ri, Zgodovino umetnosti: Davorin Votaušek. oblikoslovje: Ivo Spineič, narodno orhniiiontiko: Maksim Gaspari, gra-tlko: Rajko Šubic, fotografijo: Fran Vesel, maloplastiko: Anton Sever, usnjerez in ^nji-l gnveštvo; Drago Vahtar. Za tečaje-: D., G. in II. se zahteva predznanje v risanju. - Vpisovanje se bo vršilo v nedeljo (4. okto-bra) od 10. do 11. ure in v pondeljek ter torek (5. in (i. oktobra) od 18. do 19. ure v poslopju Tehniške srednje šole, soba št. 5. Tam se bodo javile tudi vse nadaljnje podrobnosti. Ravnateljstvo umetniške šole društva »rr°“ huda«: A. Sever I. r. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Ob 20-letnici pevskega društva »Ljubljanski Zvon“. Trije jubileji. V pondeljek praznuje slovenski glasbeni svet Iroje pomembnih jubilejev. Petindvajsetletnico umetniškega delovanja skladatelja Krnila Adamiča, dvajsetletnico Ljubljanskega Zvona« in petnajstletnico, odkar vodi to društvo Zorko Prelovee. Troje jubilejev, troje znamenitih dni, troje pomembnih daii za slovensko kulturo in troje slavnih dni za slovensko pesem. iSo to obenem jubileji dela. Onega tihega in požrtvovalnega dela, ki ustvarja našo kulturo in ki ne računa na nagrado. Vse, kar imamo priborjenega v kulturi, je plod ljudi, ki so vršili svoje delo s tako ljubeznijo, ko uvodoma omenjeni jubilanti. Vedno na svojem mestu, vedno v boju za napredek in vedno prvi v samozatajevanju. Iz teh velikih moralnih dobrin je nujno moral nastati uspeh in zlasti naši jubilanti ga morejo pokazati v izredni meri. Ni naša naloga, da bi podrobno in strokovno podali zasluge vseh treh jubilantov, ker to je stvar naše glasbene zgodovine, kjer so imena jubilantov neizbrisno zapisana. Naša naloga je le, da smo tolmači one hvaležnosti, ki jo zdrav narod čuti vedno do stvariteljev svoje kulture. Ponosen je naš narod na delo Adamiča, Ljubljanskega Zvona in Zorka Prelovca in globoko hvaležen vsem trem, ker so- mu dali možnost za ta ponos. In zato so vsi trije jubileji nacionalni jubileji, ki jih narod ne pozabi. Emil Adamič, »Ljubljanski Zvon« in Zorko Prelovee, naše čstitke Vam ne zmagah, ki sle si jih priborili z delom in ljubeznijo! Emil Adamič. ob 25-letnici svojega umetniškega dela. Letos je preteklo četrt stoletja, odkar podarja skladatelj Emil se je v zgodnji mladosti pri očetu, ki je bil obenem šent- speve, klavirska in orkestralna dela. Plodovitejšega skladatelja Slovenci in Jugosloveni nimamo. Emil Adamič je bil rojen na božični dan leta 1877. na Dobrovi pri Ljubljani, kjer je bil njegov oče takrat nadučitelj, pa so ga kmalu prestavili na šentpetersko šolo v Ljubljani, mil se je v zgodnji mladosti pri očetu, ki je bil obenem Sent-peterski organist, učil osnovnih glasbenih pojmov in klavirja ter je pel v cerkvi sopran. Kot desetletni deček je vstopil v šolo Glasbene Matice, kjer so ga učili igre na gosli Stiral, teorije in petja pa pokojni Gerbič. Že takrat je pisal skladbice za klavir in zbore. Ko je vstopil na učiteljišče, se je učil pelja pri Foersterju, pel je v zboru Glasbene Matice pod dr. Čerinom in Hubadom, ki ga je poučeval tudi luirmouijoslovja. Kot dijak si je ustanovil tambu-raški zbor »Zvezda« in je zanj napisal mnogo komadov. V četrtem letniku učiieljišča mu je bil učitelj za petje, harmonijo in orgle dr. Čerin, za gosli Gerslner. Po dovršeni pripravnici je služboval v Zagorju ob iSuvi, Kamniku in nato do izbruha vojne na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. 2e prva leta izhajanja »Novih akordov« jim je bil marljiv sotrudnik. Prva njegova objavljena skladba je bila moški zbor »Zapuščena« na Prešernovo besedilo, druga pa mešani zbor Lipa na Mir. Vilharjevo besedilo. Mentor mu je bil dr. Gojnrir Krek, katerega je Adamič sam imenoval svojega krušnega očeta. Omenjenim skladbam so kmalu sledile, pri vseh zborih najpriljubljenejše njegove pesmi: •«« ^?.egu' Petnajst let, Vasovalec. Plod. Adamičevih konservatorijskih študij v "'n,-« v. modernem duhu pisani zbori: Mlad junak, Kregata se baba in devojka, Zaman pod oknom. Bela breza. Pusto je, Vasujejo,, Eeee dolor. Skladateljevo tehnično obzorje se je razširilo, njegovo znanje polifouskega stavka je prijelno osvežilo nove skladbe. Delavnega Adamiča je vojna ujela leta 1914. na pevskem tečaju v Moravski Ostravi. Vrnil se je v Trst in je moral pod orožje v znani 97. pešpolk, ž njim pa takoj v Galicijo, kjer ga je rešil fronte general Kusmanek. V ruskem ujetništvu je bil 6 let. Začetkom je pisal, pozneje pa nismo vedeli zanj. Pod boljševiki je v Taškentu prevzel pouk glasLe na ruskem, tatarskem in kirgiškem učiteljišču, bil je ravnatelj konservatorija in pevovodja državnega pevskega zbora. V Rusiji je nabral mnogo narodnega blaga, katerega zal ni prinesel domu. Rešil je le Tatarsko suito, par solospevov in zborov. Zorko Prelovee, Po vrnitvi v domovino je bil imenovan profesorjem glasbe na državnem učiteljišču v Ljubljani, kjer še sedaj deluje in si je ustanovil tudi dijaški pevski zbor, s katerim je napravil koncertne turneje po Dalmaciji, Rosni in Hercegovini, po Prekmurju in na Gornjem Jadranu. Emil Adamič je vsestransko slovenski skladatelj. Napisal je okoli 300 glasbenih del: zborov, klavirskih skladb, solospevov, več orkestralnih del in glasbo k Rozmanovemu »Testamentu«, Milčinskega »Volkašinu«, Sardenkovim »Kolednikom« ter Peskovi igri »Slepa ljubezen-. Že več lel je glasbeni referent »Slov. Naroda«, piše pa glfisbene razprave tudi v druge liste. Ko mu iskreno čestitamo k '25-letnici njegovega umetniškega delovanja, izražamo le željo, da bi Slovencem napisal prvo narodno opero! ***** Iz spominov »Zvonašev«. Lojpe/ Pip, redni član »Ljubljanskega Zvona« od 1905 in dolgoletni zastavonoša, pripoveduje: Katoliško delavsko pevsko društvo »Zvon« je imelo svoje prve prostore Pred Škofijo poleg Kolovratarjeve gostilne v stanovanju pokojnega dr. Janeza Evangelista Kreka. Sodeloval sem od leta 1897. Pevcev smo imeli malo, denarja še manj. Takrat so bile še veselice defi-citne. Pozneje smo imeli društvene prostore na Krakovskem nasipu pri Špicerju, kateremu niti najemnine nismo mogli plačati in smo morali zastaviti arhiv in omaro. Od leta 1900 do 1904 je društvo skoro spalo. Takrat pa se je razšel pevski klub Ljubljanskega gasilnega društva in razšli člani so prestopili k »Zvonu«, sklicali so občni zbor in ustanovili novo društvo: Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Selili smo se k Bončarju na Poljansko cesto, sami smo tja prepeljali harmonij in inventar. Rešili smo zastavljeno omaro, si nabavili šapirograf in delali note. S predsednikom Magistrom svu trkala na vrata znancev in sva naberačila toliko, da je bilo za najnujnejše potrebe društva. Krog pevcev se je večal in Zidarsko tesarsko društvo nam je dovolilo svoje prostore v sedanjem hotelu »Soča« za pevske vaje. Pevovodja Bajde nas je vežbal trikrat na teden. Naše prireditve so bile vedno lepše obiskane in tudi blagajna si je opomogla. — Ko se je pevsko društvo »Ljubljana« preselilo iz Narodnega doma v Union, smo zasedli njegove prostore, kjer smo še. danes. Zelo delavha sta bila predsednik Zirkelbah in pevovodja Sachs ter njegov namestnik, dragi naš prijatelj, pokojni Gustl štamcar. Odkar je leta 1910 prevzel društveno predsedstvo dr. Švigelj in mesto pevovodje Vašte, smo hitro napredovali. Prišel je nepozabni izlet i »Ljubljanskega Zvona« v Beograd, v jeseni 1910 smo dobili novega pevovodjo. Prelovca, ki nas maltretira in zmerja že 15 let. Mnogo, mnogo lepih spominov me veže na »Ljubljanski Zvon«, najlepši zame je pa bil dan, ko sem po prevratu prišel v društvene prostore in sem našel skrit trak »Karadjordje« izleta v Beograd, ga poljubil in zopet nataknil na zastavo, katero sem toliko let s ponosom nosil:’ V svobodni domovini bom pa pri »Ljubljanskem Zvonu« še dalje rad in z veseljem pre- peval, dokler bom mogel. Dolgoletni član in odbornik, izvoljen iz vrst podpornih elanov Slavoj Gartner nam sporoča sledeče: Pristopil sem k »Ljubljanskemu Zvonu« leta 1906 in sem bil naslednje leto ze voljen v odbor in sem zasledoval razvoj društva do danes. Poguma in resne volje za delo in napredek je bilo med Zvonaši vedno mnogo. Nabava društvene zastave v letu 1908 je stala mnogo potov in truda, izlet društva v Beograd nam je nakopal sovraštvo avstr, vlade in vseh slovenskih neprijateljov gostoljubnega srbskega nurodu. V Beogradu smo se seznanili s srbskimi rodoljubi in častniki ter smo ostali do izbruha vojne v korespondenci. Takrat pa je bilo treba pisma skriti. Tovariš Pip, ki je tudi mnogo kore-spondiral s Srbi, pa jih je zakopal v kleti pod premog. Pozabiti pa Beograda nismo mogli in silili smo toliko časa, da je v svobodni državi »Ljubljanski Zvon« obiskal našo kraljevsko prestolico zopet lansko leto. To pot z vzornim koncertom. Želim le, da bi mlajši člani »Lj. Zvona« tako zvesto delovali za društvo, kot smo stari gardisti. Predpogoji za napredek »Ljubljanskega Zvona« so dani: delovnega pevovodjo ima, priden odbor tudi, zavedne pevce in pevke tudi. Treba le, da' ga podpira javnost v njegovem stremljenju! Pevsko društvo „Lljub!;anski Zvon“ 1905—1925. Dolgo je že od takrat, ko so si trnovski fantje, obrtniki in delavci ustanovili svoj zbor, pozneje društvo, ki je nosilo naslov Katoliško delavsko pevsko društvo »Zvone. Društveno geslo je napisal pokojni dr. Janez Evangelist Krek, uglasbil pa ga je dr. Fran Ferjančič, sedaj kanonik v Novem mestu. Iz nekaterih članov tega društva in odpadnikov pevskih društev »Slavec in »Ljubljana« je leta 1905 nastalo slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki letos praznuje 20 letnico svojega obstoja. Tzmed ustanovnikov »Lj. Zvona« je danes redni član društva le še Lojze Pip, znani ljubljanski basist, dober družabnik in šaljivec. Prvi predsednik je bil Vinko Magister, sedaj gostilničar pri Tičku na gričku, prvi tajnik pokojni pisatelj Premk, petje sta poučevala brata Rudolf in Ludvik Bajde. Prvi je umrl, drugi pa živi v Nemčiji. Mala peščica navdušenih pevcev je pridno vadila v hotelu »Pri avstrijskem cesarju^ (sedanji hotel »Soča ) in pogumno nastopala na narodnih prireditvah, na veselicah. Zelo agilen je bil pevovodja Alojzij Sachs, učitelj v prisilni delavnici, ki je tudi mnogo komponiral ter še danes hrani arhiv Lj. Zvona« mnogo njegovih skladb. Moža, ; ki je bil vnet za »Lj. Zvon so pa prisilile j tedanje politične razmere, da se je moral mestu pevovodje pri društvu odpovedati. Namestnika zlepa ni bilo dobiti. Zvonaši so j pa bili v zadregi tudi za predsednika in bali so se za nadaljnji .razvoj društva. Rešitev je prišla kmalu. Posrečilo se je pregovoriti dr. Šviglja, znanega pevca in društvenega delavca, da je prevzel društveno predsedstvo, v učitelju Vasletu pa je našel »Lj. Zvon izvrstnega pevovodjo. Do takrat je bilo društvu koncertno petje skoro tuje; šele Vašte je l energično roko začel pobijati starokopitne nazore in homersko navduševanje ter je pomlajen zbor peljal — v tistih nevarnih časih, leta 1910 — v prestolico Srbije, Beograd, kjer'se je vršil lep koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Sodelovala sta s solospevi ga. Jeanetta Foedrauspergova in operetni tenor Ljubiša Iličie, sedanji slavni operetni pevec Illing, na klavirju ju je spremljal Niko Štritof. Izmed udeležencev izleta v Beograd, so še danes člani »Lj. Zvona :: Lojze Pip, Joško Jamnik, dr. Antou Švigelj, Lojze Lombar in Slavoj Gartner. Nemško časopisje in tudi del domačega je’»Lj. Zvon« zaradi izleta v Beograd strastno napadalo in bati se je bilo, da bo vlada društvo razpustila. Premoženja »Lj. Zvon« ni imel, izgubil bi bil le klavir in arhiv, člani bi pa ustanovili novo društvo, kajti Beograd jih je navdušil preveč. Pa zopet je »Lj. Zvon« zadel nov udarec. Pevovodja Avgust Vašte je bil iz | Ljubljane prestavljen na Ciril-Metodovo šolo v Trst. Kje dobiti pevovodjo? Takrat je prišel iz Idrije Zorko Prelovec in poučeval petje pri »Merkurju'. Odbor »Lj. Zvona*- se je obrnil do njega in ga povabil na sejo dne 13. septembra 1910 v gostilno k Bončarju na Sv. Petra cesti. Ni ga bilo zlepa mogoče pie-govoriti, naj prevzame mesio pevovodje. Končno se je udal za 1 uro na teden. Kei pa 30 se pevci redno udeleževali vaj in 6o kazali ambicijo, je tudi pevovodja dobil veselje ter je učil po 2 in tudi po 3 ure na teden. Prvič je zbor pod njegovo taktirko — sedaj je že zdavnaj ne rabi več — nastopil na Silvestrovem večeru 1910 v Mestnem domu, prvi njegov koncert je bil Benjamin in Josip Ipavčev večer v Narodnem domu, katerega je ljubljansko občinstvo popolnoma ignoriralo. Takrat je v Ljubljani splošno vladalo mnenje, da druga društva razven Glasbene Matice koncertov ne smejo prirejati. »Lj. Zvon« pa je imel v svoji sredi vedno pogumne fante, ki jih noben vrag ni mogel spraviti v oklevanje. Prelovčeva teza, da morajo pevska društva ilužiti resnemu koncertnemu petju, umetnosti, ne pa veselicam in zabavi je vkljub hudemu odporu zmagovala. »Lj. Zvon je prirejal koncert za koncertom, izvajal je najnovejše slovenske zbo-i rovske skladbe in njegovi koncertj so bili čezdalje lepše obiskani. »Lj. Zvon« je od leta do leta napredoval. Leta 1912 si je ustanovil tudi mešani zbor, čigar število članov in članic je naraslo leta 1920 na 110. Med vojno je društvo nekaj časa moralo pavzirati: večina pevcev je bila pod orožjem, Narodni dom pa zaseden od vojaštva. Leta 1917 je pevovodja zopet zbral malo četo, ki je priredila dva koncerta, enega v operi, enega v Narodnem domu in se je po prevratu nitro ojačila. Zvonaši so se vračali v društvo, začelo se je pomlajeno življenje. Dr. Švigelj I in Prelovec sta mu kazala pot. In zopet kon- ; cert za koncertom: V Ljubljani, Kamniku, Kranju, Litiji, na Viču, v Trbovljah, Rogaški Slatini (5 koncertov), v Laškem. Leta 1923 se je zaradi zaposlenosti odpovedal i predsedništvu zaslužni dr. Švigelj, katerega je društvo imenovalo svojim častnim predsednikom, na njegovo, mesto je prišel član drame Lujo Drenovec, agilen, energičen^ in prevdaren mož, ki je propagiral in uspesno izvedel lanskoletni izlet »Lj. Zvona v Beograd. Pri »Lj. Zvonu- ni počitnic, poje se vse leto, razen v predpustu, ko se v Narodnem doiuu večer za večerom služi Terpsihori in so pevske vaje nemogoče. V zboru »Lj. Zvona- vlada demokratični duh: general in prostak, oba sta enaka, oba imata pravice in dolžnosti, oba morata delati le za procvit društva. — Od leta 1919 je »Lj. Zvon« založnik novih skladb (6 izdaj) in je letos začel izdajati mesečno revijo »Zbori«, ki se je nagloma razširila po vsi naši državi, med ne-odrešenimi brati v Primorju in šteje med svoje naročnike tudi rojake v Ameriki. »Lj. Zvon praznuje svojo 20 letnico s koncertom, na katerem bo izvajal nove, še neizvajane moške, ženske in mešane zbore. S koncertom se spominja obenem 15 letnice tru-dapolnega pevovodskega dela pri • društvu Zorka ^relovca ter 25 letnice umetniškega delovanja našega najpopularnejšega skladatelja Emila Adamiča, čigar skladbe je »Lj. Zvon najraje prepeval. Naj bi naša javnost to skromno kulturno proslavo po zaslugi uva-ževala, kajti »Lj. Zvon« se je vedno moral boriti s finančnimi neprilikami, ni dobival nikake podpore, niti od države, niti od mesta. Kar je dosegel, je vse plod njegove lastne volje, lastnega prizade\anja in truda, zato ^ s tem večjim veseljem in ponosom lahko gleda na »20 plodnih let , v prospeh jugoslovanske pesmi in glasbe! On?s/ne i/est: KMET IN KULTURNI NAPREDEK. Konzervativnost kmeta je problem, ki je mnoge prisilil do razmišljanja. Dejstvo je, da je kmet nezaupljiv ne rad. svoje du-feevne zaostalosti, kakor s. domišljujejo ne-nateri % sega ved ni me&čani, nego največkrat je prisiljen od okoliščin v konservativnost, mnogo pa ga izuči tudi skušnja, da to, kal danes pride, jutri najbrž odide. v Zemlja sili kmeta v previdnost. Sadež na polju zori počasi, počasni .morajo biti tudi kmetovi ukrepi, dejanja so lahko hitra. / Uto dvomljivostjo, kot opazuje nebo, ali bo vreme primerno za setev, za žetev, ah ne, z isto nezaupljivostjo motri km£ t kak no\ političen manifest, nov stroj ali"iovo umetne gnojilo. Nezaupljiv je, toda nriprirvljen sprejeti, kar-mu bo koristilo. D%str je v svojih mislih irt Čustvih prožet s primitivizmom, grobim materijalizmom (zanimivo je, kako si predstavlja Boga ali pa kak abstrakten pejm), vendar ni nenaklonjen kulturnim in civllizatoričnim pridobitvam. Zlasti se je zmanjšala odpornost kmeta, odkar je vpeljana'splošna šolska in vojaška dolžnost, volilna pravica in sploh, odkar mu je dana možnost, da o svoji usodi sam in neodvisno rdloča K napredku kmeta je veliko pripomogla tudi možnost premagati velike potne razdalje v razmeroma kratkem fasu, kar je pospešilo izseljevanje, gmotno samopomoč in razširjenje duševnega obzorja. Da je prt rodna stanovska zavest pri kmetu razvita, priča napeto razmerje med njim na eni in meščanom-škricem na drugi sirarn. K temu mučnemu in zlasti nam Slovencem škodljivemu razmerju je prvič pri pom og o ekonomsko izkoriščanje kmeta s strani mestnega trgovca, drugič pa tudi velik miseim prepad nipd inteligenco in kmetom, kar je predvsem krivda inteligence. Za kulturni napredek in gospodarsko po-vzdigo je kmetu nujno |*otrebna pomoč inteligence. Za to pa je sedanje izobraženstvo prelpno, samopašno in tudi prenaduto. Nujna je v"»oja novih generacij, ki bodo videle v kmetu važnega činftelja za kulturo in civilizacijo. Inteligenca bo morala svoje mnenje o -neumnem kmetu v najkrajšem času revidirati. Jr___ — Odlikovani ministri. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je podelil red sv. Save prvega razreda: ministru za notranje z.ndeve dr Beži Maksimoviču, ministru agrarne politike dl', Pavlu Radiču, ministru za javna delu Nikoli llmoviču, ministru vojne in mor- narice Dušanu Trifunoviču in podpredsedniku Narodne skupščine Nikoli Subotiču; Ka-ragiorgjevc zvezdo prvega razreda: predsed-i niku Narodne skupščine Marku Trifkoviču in ' ministru prosvete Velji Vukičeviču. /- redem i Belega orla drugega razreda je odlikovan j minister pravde in namestnik ministiskega predsednika Marko Gjurišjč.- . — Oprostitev od šolskega pouka. Ministr-stvo prosvete je izdalo nuretlbo, glasom ka-tere morejo biti učenci oproščeni pouka samo na podlagi spričeval državnih zdravnikov Zdravniki bodo izdajah spričevala samo onim učencem, ki jim jih bo poslalo šolsko vodstvo. , . — Strokovni izpit v ministrstvu financ. Dne 1. oktobra so se začeli v ministrstvu financ strokovni izpiti carinikov. Udeležuje se jih 100 kandidatov. — Pobijanje nalezljivih bolezni v šolah. Prosvetno ministrstvo ji izdalo pravilnik o pobijanju nalezljivih bolezni v šoli. V pravilniku je predvideno, da se imajo takoj, kakor hitro se pojavi na kaki šoli nalezljiva bolezen, podvzeti potrebne mere, da se prepredi razširjenje. — Sporazum med »Destilacijo drva« in njenimi delavci. Delavska zbornica v Sarajevu je prejela od tvrdke »Destilacija drva« v Teslicu obvestilo, da je prišlo med štraj-kujočimi delavstvom in podjetjem do sporazuma. Delavci so pristali na 8 odstotno znižanje plač. Delavnik je ostal isti. Kakor znano, so hoteli znižati delavske plače za 20%- — Stalni učitelji in učiteljice, ki jim je ministrstvo priznalo stalfiost jn ki imajo že tozadevne dekrete v rokah, se imajo takoj obrniti na statistični oddelek radi prepisa iz pripravne v višjo skupino in na višjo stopnjo osnovne plače. — Sanatorij za tiiborkolozne. Kakor se nam poroča, gradi Osrednji urad za zavaro- vanje delavcev v Zagrebu sanatorij za tu-berkolozne delavce. — Revizija rudarskih pravic. Glasom sklepa ministrstva za šume in rude se revidirajo vse proste in izključno proste rudarske pravice na teritoriju naše države. Lastniki rudarskih objektov, ki so se pregrešili preti rudarskemu zakonu, izgube vse pravice do nadaljnjega obratovanja. Posebno pozornost bo posvečalo ministrstvo velikim rudarskim kompleksom, ki jih lastniki ne izkori-Sžaic. — Sneg v Hercegovini. Kakor poročajo i» Mostam, je tam že par dni slabo vreme. V Popovem polju je razdrl vihar vec hiS. v vsej Hercegovini je zelo mrzlo. Po hribih sneži. — Dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, je stopil na lastno prošnjo v pokoj. Ž njim zapušča aktivnost eden naših najboljših sodnikov. Zlasti kot sodnik-civilist je užival dober sloves. Njegove sodbe so po navadi »držale«. Njegovim pravniškim zmožnostim so se pridružile objektivnost, energija in delavnost, lastnosti, ki so ob prevratu kazale nanj kot predestiniranega predsednika deželnega sodišča v Ljubljani. Svoje mesto je odlično izpolnil in v nemalo zaslugo je šteti baš njemu, ako je sodstvo ob in po prevratu vzlic vrzelim, ki jili je vsekala vojna in z njo povojna lela v vrste sodnikov v Sloveniji, malodane brezhibno in točno funkcioniralo, kolikor smo pač mogli zahtevati v tistih težkih časih. Ako ni bilo vso tako, kakor bi moralo biti, ni bila njegova krivda. Potem ko je bil že odlikovan z ledom sv. Save, ga je kralj ob Tijegovem odhodu iz aktivne službe odlikoval še z redom Belega orla V. razreda. — Konferenca za izpopolnjevanje mednarodnega pivnicta Iz Stockholma poročajo: Zrakoplov ni kongres, ki je te dni tu zboroval. je sklenil ustanoviti komite, ki naj izdela predloge za konferenco, ki se bo vršila najbrže že mseca januarja. Naloga te konference je, da posreduje zbližanje obeti velikih evropskih prometnih panog, železnice ni letalstva. S tem naj se izpopolni mednarodni promet. — Detravdant v aeroplanu. Kakor poročajo iz Budimpešte, je pobegnil tam blagajnik letalske družbe Franco Romane po tem, ko je poneveril 139 milijonov. Domneva se, da jo je popihal v aeroplanu. — froinctno ministrstvo je izdalo odredbo, glasom katere se imajo napraviti na vseh kolodvorih korita za napajanje živine in pršne kopeli za živino. Dalje se smejo odslej cddaaati železniške restavracije po poteku najemninske dobe samo j>otoin licitacij- . . —Učiteljišča Glasom sklepa ministrstva prosvete, se odslej ne smejo otvarjati paralelni razredi na učiteljiščih, tudi se ne sme -prejemati večjega števila učencev, kakor predvideva zakon. Vzrok: Hiperprodiikeija učiteljev in učiteljic. Nova justična palača v Beogradu. Nasproti novega poslopja parlamenta v Beogradu se bo zidala justična palača. Jusiično' ministrstvo je ža pozvalo vse sodne instance v Beogradu, da naj mu naznanijo število lokalov, ki jih potrebujejo. — Spominsko slavij«. O priliki o-letnice koroškega plebiscita se vrši v nedeljo, dne 11. oktobra cb 3. uri,popoldne v Dramskem gledališču domorodno slavlje. Upiizori se M. Grošljeve »Pravljica bodočnosti«. Nastopajo učenke ženske realne gimnazije 111 osnovne šole na liceju. Pred predstavo in pri predstavi poje pevski zbor učiteljiščnikov in učiteljiščme pod vodstvom piof. E. Adamiča. Iz prijaznosti sodeluje orkester iz kavarne Zvezda:. Cisti dobiček je namenjen skladu »JugC-tlovenske Matice*. Opozarjamo stariSe ia mlrdinc na lepo prireditev. Tudi v Ljubljani odbor Rdeče pomoči« t aioščeu. Dne lo. septembra se je vršila pred ljubljanskim sodiščem zanimiva razprava pro-,i članom »Rdeče pomoči . V vsem je bilo obtoženih 12 oseb. Sodišče je vseh 12 obtožencev oprostilo vsake krivde, ker je bila Rdeča pomoč le karitativna organizacija. Nabito polna dvorana občinstva je sprejela oprostilno razsodbo z velikim zadoščenjem in slišali so se glasni vzkliki pravičnosti našega sodišča. Oproščeni so bili pri razpravne dvorane glasno aklamiraiu od svo iih prijateljev. . — Tciku, ob.loliitev zoper bivšega nemškega prestolonoslednika. V sredo se je obravnavala v pruski deželni zbornici čudna j zadeva bivšega nemškega preslolonasledni- j kit. Neki poslanec je trdil, da ima prestolo- j naslednik na gradu Oels zaprto hčerko ne- i kega strojevodje. Strojevodja misli, da ima njegova hčerka z bivšim nemškim prestolonaslednikom ljubavno razmerje. Meseca avgusta 1924 je hotel strojevodja priti v grad, zato so ga proglasili blaznim ter ga internirali. Neki drugi poslanec je trdil, da je stvar plod fantazije umobolnega. Strojevodja ni dolžil samo ‘.bivšega nemškega prestolonaslednika, temveč s več drugih ljudi v Oelsu, da so sporazumljeni z njegovo hčerjo. Grozil jim je l orožjem. Zato so ga imeli kot splošno nevarnega človeka interniranega leto dni, nakar so ga zopet izpustili, tretji poslanec je zopet trdil, da so zaprli strojevodjo v blaznico samo na podlagi podatkov njegove žene. Ta je namreč razmerje favorizirala, dočiin mu je strojevodja nasprotoval. Blazne ideje so se pojavile pri njem šele po internaciji. Gre za človeka, ki se ne more branili in ki so ga spravili v nesrečo brezvestni zdravniki. Zastopnik ministrstva je obljubil, da bo dal stvar natančno preiskati. n LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O. BERN ATO VIČ. Ne lcupite predno si ne ociledate velike izbire zimskih obl« k in ulstrov pri JOS. ROJINA, Ljubljana Interesente vabimo na ogled. ''iiiuiiiiiiitiiiiutiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiniuiiiuiiitniiuiii1'' — Madjarski pisatelj obsojen radi pornografije Madjarski pisatelj Ferdinand Ujhe-lyi je bil obsojen le dni radi prestopka zoper nravnost, ki ga je zagrešil steni, < a J pisal nemoralne romane na poldru^t ^ zapora. lljhelyi, ki bi imel nastopiti a. že pred par dnevi, je vložil prošnjo za <>< g kazni, ni pa počakal rešitve, temveč je pobegnil mj Dunaj. Pravijo, da gu bodo kuren-ilirnli, — Mencija Karniciu pred poroto. Kakor simo poročali, se je vršila na Dunaju proces zoper Mencio Karninciu. Tekom zadnjega zaslišanja je povedala obtoženka, da se je za atentat dobro pripravila. Vedela je, da 1 jo čaka smrt ali pa zapor. Smrt namreč v tem slučaju, da se ji atentat ponesreči ter jo ustreli Paniča ali pa kdo izmed njegovih prijateljev. Nato je opisala natančno, kako je izvršila umor. Pri tem je izjavila, da je hotela ustreliti Panico v hrbet, zato, da ga sigurno ubije. Od drugih oseb ni hotela nikogar poškodovati. Izjavila je. da se svojega dejanja nikakor ne kesa. Na vprašanje predsednika "lede njenega političnega prepričanja je odgovorila obtoženka: >Najpreje Ma-cedcnija, potem šele.ostali svet. Prva je svoboda, nato pridejo šele socijalna vprašanja i" drugo. Stambolijski je naš narod razžalil. Na vprašanje državnega pravdnika, kako misli o Cankovi vladi, je odgovorila obtoženka, da jo ta zanima samo, kolikor se tiče Mocedoniie. Če bi delal Cankov take bedarije, kot Stambolijski, bi se mu zgodilo prav-tako. Izjavila je dalje, da jo prav nič ne peče vest, ker jo je negovala, ko je bila bolna, soproga Paniče. Dejala je, da je misliila pri tem na stotine in na tisoče vdov in sirot. !:i jih ima Paniča na vesti. Ko jo je pozval državni pravdnik naj imenuje par imen, je dejala, da to ni potrebno, izjavila je dalje,, da si je napravil Panira med vojno 11111070 milijonov. Pristavila je. da si je Panira zaslužil kot član oddelka špijonov s^ kupčijami s tobakom velik denar. Zato je bil obtežen, toda Stambolijski ga je pomilostil. Obtoženka je izpovedala, da je morala, ko ji je bilo 4 leta, bežati i/ domovine ter na begu spati 24 ur pod nekim mostom v vodi, pri čemur je dobila kali bolezni, na katerih boleha še danes. To je tuberkoloza, bolezen na ledicah in revmatizem. Zagovornik je povd irjal, da je obtoženka izvršila svoje dejanje iz patri jot izma. Predlagal je, da- se prečita poročilo Carnegieve komisije o nasilstvih v Makedoniji. Državni pravdmk se je izjavil proti temu,'zakaj opisovanje tamkajšnjih razr mer ne bi imelo drugega pomena, kakor ustvrrjati razpel oženje. Zastopnik privatnega udeleženca je nastopil v daljšem izvajanju Kper trditev obtoženke, da bi bil Paniča v srbski službi. Povdarjal je, da je Paniča ustvaril makedonsko gibanje. Umor, ki ga je izvršila obtoženka, je samo eden od nešte-vilnih in popolnoma izključeno je, da ne bi bil naročen. Tankov režim ima na vesti več kakci' 20 000 umorov. Iz zaslišanja prič sle-ilii, da gre za političen atentat. Porotniki so spoznali obtoženko z 8 glasovi krivo, nakar je bila obsojena na 8 let ječe. — Neurje v ltit!iji. V 'trstu je besnela te dni bera, M je imela brzino HO do 100 km. [ ripelilf' se je več nezged. Pri nekem vozu se j odtrgal 'tram, ki je ubil voznika. Nekega drugega voznika je ubil njegov lastni voz, ki ga je burja prevrnila. Več bark se je potopilo. — Velika železniška nesreča v Berlinu. V sredo se je pripetila v Berlinu vsled malo- J marnosti nekega tranvajskega voznika nesreča, pri kateri je bilo ti oseb težko ranje-1 niti, 24 pa lahko. Prišlo je. namreč do ka-rainLohiže dveh tranvajskih voz, od katerih je bil eden popolnoma razbit. — Smrtna nesreča v Beogradu. Te dni se je pripetila v bližini neke beograjske opekarne nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Delavci so kopali rov. Nenadoma se je < pričela gibali zemlja in približno deset metrov dolg in 00 cm visok plaz je zasul delavca bavro Malbaša. Dasi so pričeli njegovi tovariši takoj z reševalnimi deli so našli ponesrečenca, o katerem niso natančno vedeli, na katerem mestu je bil >iasut, Sele čez pol ure. Seveda je bil Malbas že mrtev. . Policijska komisija je ugotovila, da je povzročilo nevarnost pomanjkanje vsakršnih varnostnih odredb, kakor se je to zgodilo v Beogradu že večkrat. 1— Glavni dobitek jo zadel, ^kor (fo me ŠiSkarji, g. Zeis, in sicer v znesku 200.000 dinarjev. Tako se govori... 1— društvo >S«r.a« priredi v nedeljo 4. oktobra ob 5. uri popoldne na vrtu in v salonu pri Levu vinsko trgatev z godbo, uetiem in plesom. Na to lepo domačo zabavno prireditev vabimo vse člane In prijatelje društva. - Veselični odsek. ' , - Steklena strešna ‘!Pek“^ v i inh S logi pri Združenih opekarnah d. d- v Ljub U ZAUPAJ IN VEDI, da je dobra kakovost pravega gospodinjskega mila »Gazela* (i0' gnana stvar. Stotisočem je neobhodno p®" trebno, zato se ga poslužuj tudi Til . ko GOSPODINJA, ko pripravljaš' za v’ab)š praznuješ ženitovanje, ko slaviš «0 ^ko poje- prijatelje, ali ko Pr!PravjJa*&volJila le, ako di.10, pomni, da bos goste y izbornimi >Pe. ji nimed drugim poatre«5 ka tetami«. v 0AS IZ OBČINSTVA. Ljubljanski peki se drže metode mariborskih. Včeraj sem bil v neki gostilni, kier niso imeli drugega kruha, kakor male ženi-IJice. Sicer so bile pred vojnem fca*u *e zem-Ije tudi majhne, toda bile so iz drugega materijah, kakor danes. Bilo je mleko v njih, surovo maslo ali vsaj kak surogat. Dandanes pa niso nič boljše kakor velike, stanejo pa isti denar. Glavno, za kar pa gre, je dejstvo, da ie ta kruh tako lahak, da ga je treba naj-blie cel nahrbtnik, da tehta 1 kg. Mestno trino nudsoratvo eP/ ZfVLJENflS DUŠE IZVEN TELESA Mpnumoptu*ni film, izdt»Ioi jev. Spiiaarrja, lodonosnega in vsestranskega delovanja. Tekom te dobe steklo si je to društvo in niega neumorno članstvo obilnih zaslug za razvoj naše pevske kulture, saj je z \ so vnemo gojilo slovensko in jugoslovansko pesem. Njegova, izvajanja dosegla so takšno stopnjo dovršenosti, da so Zvonaši v pevskih krogih izredno priljubljeni in kaj pogostokrat vabljeni k raznim prireditvam in koncertom. V pondeljek 5. t. m. proslavi Zvon svoj jubilej z resnim umetniškim koncer-tom, na katerem izvaja celo vrsto novih skladb, ki jih je tudi samo izdalo in založilo. Zvonova založba je druga stran delovanja tega društva in zato mu mora biti naš narod še prav posebno hvaležen. Odlični zborovodja Prelovec in priznana kvalifikacija pevskega zbora nam jamčita, da bode ta koncert brez dvoma najlepši in najbogatejši, kar jih je do sedaj priredil »Ljubljanski Zvon«. Naša dolžnost je, da se vsaj nekoliko oddolžimo tem vestnim i-n vztrajnim kulturnim delavcem ih s tem, da napolnimo do zadnjega kotička Unionsko dvorano in tako pokažemo vse svoje simpatije Zvonašem, ki so jih po vsej pravici tudi vredni. Zato v pon-deljek vsi na koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. IFIGENIJA NA TAVRIDI. Drama v petih dejanjih. Goete — I. Albrecht. Osebe:'Ifigenija — Toas, tavrjški kralj — Orest — Pilad — Arkas. Kraj: Log pred Dianinim svetiščem. Ifigenija služi že par let kot svečenica boginje Diane na tavriški obali. Odtrgana od svojega naroda in družine gineva domotožja. Oresta, od furij preganjenega morilca matere in zvestega druga Pilada primejo, ker sta pristala na obali, in morala bi biti žrtvovana. Ko pa spozna Ifigenija v njem brata, ki ji razodene gorje njihove družine, sklene niega in Pilada rešiti in z njima pobegniti. Vse je pripravljeno. A Orest hoče '3e izpolniti ukaz Apolonov »privesti sestro seboj . Kralj izve za njih namen in zadela ,!{i iiii kruta kazep, £e ne bi Ifigenija stopila odkritosrčno pred kralja in mu povedala svoje in svojega brata usodo. Tudi Orest spozna svojo zmoto, da namreč Apolon ni mislil Diane, ko mu je ukazal privesti sestro s seboj«, temveč sestro Ifigenijo. Veliko-dušni barbar vsem milostno odpusti. To je kratka vsebina. Drama je bila napisana 1. 1779. v ritmični pozi, in je še isto leto — 6. aprila — doživela velepomembno premijero, ko je igral Oresta pisatelj sam, Ifigenijo pa Schroter-jeva. Na potu v Italijo, je 1. 178(1. pisatelj dramo prelil v verze in s tem dvignil delo do umetnine, kakršno svet se danes občuduje. Drama, ki stoji na delih Spfolcla in Evripida, .in je obenem zrcalo lastnih notranjih doživetij, pomeni vrhunec nemške na antiko se naslanjajoče drame. —1— Goethe: »Ifigenija ha Tavridi«. Premijera te klasične drame se vrši v našem dramskem gledališču danes v soboto, dne 3. oktobra. Isti. večer je v operi za abonente reda A prva abonma predstava in sreeT opera Hoiimannove pripovedke«. V nedeljo, dne 4. t. m. sta. v Narodnem gledališču v Ljubljani dve predstavi. Drama ponovi cb 8. uri v.večer Petrovičevo vaško šalo ..Vozel , v operi pa se poje Straussova opereta »Netopir*. Obe predstavi sta izven. Pri današnji operni predstavi .Hoffmannove pripovedke. poje vlogo Nikolaja namesto gne. Sfiligojeve gna. Potučkova, katera nastopa prvič pred ljubljanskim občinstvom. V ostalem sodelujjo: ga. Lovšetov*, ga. P Siličeva, gna. Kocuvanova, gna. Kopasova, g. Banovec, g. Rurnpelj itd. Gledališki list Narodnega gledališča v Ljub- | ljam. Uprava Narodnega gledališča v~Lj«b-liani izdaja .po možnosti tudi v sezoni 1925/26 svoj »Gledališki list«, k .^uktes.ivna .elektrifikacija je po mnenju ing. Ivana Petriča edjng pot,, ki nam> omo-Roca uresničenje predpogojev za nacionalno industrijo. Obenem je želeti, dp se javnost-v kar haj-več-ji meri zaaimS za te probleme, ki so živ--I jenskega poinena za slovenske industrijo in sploh za celokupno slovensko gospodarstvo. ' ' LJUBLJANSKA BORZA, dne- 2. oktobra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 81, bi. 88; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, ol. *2»; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201. bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 220; Merkaulilna banka, Kočevje deu. 100, bi. ,105; Krediini zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 125, bi. i20; Trboveljska premogoko_.ua družba, Ljubljana den. 305, bi. 370; .Zdruze .no papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 130;■ . d. d. za ind. i trg. drvom. Zagreb, den. 30. bi. 38; »Stavbna družba d. d., Ljubljana den., 105, bi. ISO; .šešir , tovarna klobukov d. d„ Škofja Loka den. 115, bi. 150. Blagi,: Bukovi plohi, 35—45—55—70 mnij od 2.25—4.50, fco meja trans. den. 350; hrastovi hlodi od 30 cm, I., II. vrsta, fco nakladalna postaja bi. 480; breza, okrogla, od 10—30 cm, fco meja bi. 380; bukova drva, ; 1 m dolž., fco nakladalna postaja, 4 vag. den. ; 17.50, bi. 17.50; pšenica domača, ,ico Ljub-•i liana den. 355; koruza sremska, fco nakla-i dahih- postaja den. 1S2150; koruza nova, su-■ sena, par-: Iridjija, prompt. bi. 102.50; koruza v steržih, par. slavonska postaja .bi. 75; 1 koruza nova. november, december, januar, i par. slavonsko postaja, kasa 100% pri skle-, pu bi. 122.50; jižol ribničan, fco Ljubljana | de ji. 315; fižol nuutdolon, fco Ljubljana den. 300; jižol prepeličar, fco Ljubljana den. 350; krompir beli, gladki, fco štajerska posiaja den. 65; krompir Obuerjev (vrsta .Kraljica ), fco..štajerska postaja den. 60. BORZE. — Zagreb, 1. oktobra. Devize: Newyork, ček 56.11—56.71, London, izplačilo 272.66 do 274.66, ček 272.625—274.625, Milan, izplačilo 227.30—229.70, Praga 166.50—168.50, Pariz 265.875—269.875, Curih 1086.50—1094.50, Dunaj 791.20—801.20, Berlin 1337.70 do 1347.70. — Curih, 1. oktobra. Beograd 9.1875, Nevv-york 518.30, London 25.09, Pa niz 24.35, Praga 15.355, Milan 20.85, Varšava 87, Bukarešta 2.44, Dunaj 73.15, Berlin 123.40, Budim-. ; pešla 0.007250. X Dobave. Direkcija državnega'rudnika v Ljubiji sprejema do 5. oktobra t- 1. ponudbe glede dobave žifnikov (klincev); direkcija državnih železnic v Ljubljani do 6.. oktobra i. 1. glede dobave raznih torb ter do 9. oktobra t. 1. glede dobave jeklenih krogljic za ležišča; direkcija državnega rudnika v Brezi do 2C. oktobra 11. glede dobave jamskih karbidnih svetiljk. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 500 ton ostravskega plinskega premoga ter glede dobave 5000 kg banka-kosi-tra; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave železnega materijala-: -pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave maTerijala iž medi. — Dne 23 oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave borovih in jelovih desk ter glede dobave telegrafsko-teleTonškega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih cevi in peči. — Dne 24. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave predmetov za signalne in varnostne naprave; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave iirneža in glede dobave primesi za barve. — Dne 25. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave hrastovih pragov. :— Predmetni oglasi a natančnejšimi podatki so .v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. : Poklic in zakon. V Budimpešti je vzbudila obilo smeha in komentarja zanimiva h žba za ločitev zakona. Neki mladenič, ki se je poročil pred nekaj meseci, je zaprosil za ločitev zakona. To ni nič nenavadnega. JJjmimiv .pa. je razlog,, ki ga navaja obupani zakonski mož. Njegova žena ima mlekarno in mož pravi, da ne prenese neprijetni duh lhleka. dasi- je sicer z zaslužkom precej zadovoljen. Ker se je žena obvezala, da se bo odslej pai furnirala, je sodišče moževo prošnjo zavrnilo za šest • mesecev. ZA KRATEK CAS. V starih dobrih časih. Stotnik: »Vinko, prokleti zamazani infan-terist, zakaj obdržite puško na rami, če ko-frendirani -puSko k nogk?č - Vojak Vinko: "Oprostite gosood stotnik, wj vendar takoj zcfei kofnaiidfnuV Puško ne rame 1 Cernu bi torej po nepotrebnem dela! ?- sEniar.t tcrriblc ^ ■ »Stric zaročenec, ziblji me malo na kole-n-iti, kakor včasih našo kuharico! c Surovo. Gospodinja (visokošolcu): Pravkar je vprašal po Vas čevljar. Dejal je, da Vae nabije, ako Vas dobi, tako, da postanete grbasti in šepavi. 6 rii?^ettt: s*e mu °dgoyo- Gospodinja: Dejala sem: »škoda da Vas nt doma!« Gospodinja: Micika, ta klobuk Vam poda-rim, ne bom ga več nosila. Micika: Lepa hvala, milostiva, to me pa res veseli. V tem klobuku me vidi moj prijatelj najrajši. r ... Elza: »Domenila sva se vendar, da ostane najina zaroka tajna!« »I seveda; toda Vinko jo rekel, da ne bo nihče tak ldijot, da bi me vzel. Zato sem mu morala pac povedaji!« To je veselje« taka pena! Kdor uporablja „OAZELA'-miio, ima prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor z - GAZ E LA “ - milom. AZEIA >4110 jl.-M.tv V1 i O KOflCtr ^ • v rri od *) do po! i ure ponoči. \ * » C A ^ \' kidi .? 0 ...n 1 ^ ” i’ i i -:.: v: ?.ciji 7 » - ^ » » O 'v i- p/Elilliali zaju-h-- ••ro :k.;.ii?i ^once i v i acii. ri'oriK-i in solidna po. trežbn. Prvdvr?.fivo \m ■, gorka in i . *. - 5 i i t i j«. i ;.■ i sci. S, Q o • - r> f/ v * ' .Sil .t •» i-v'.>.-..1 i\.t O S H'Ž. resiavr-M r NARODNI DNEVNIK, 3. oktobra 1921 Je kmalu zagledalo sled, ki jo je naredila moška noga. Gre po njej in že po sto korakih pride tja, kjer se je dotični združil z ostalimi in zajahal svojega konja. Potem so šli štirje jezdeci proti severu, dva pa sta se obrnila proti jugu. Georg spozna delovanje usode! Četudi še ne popolnoma sedaj, spozna jo potem, ko mu Adam pove, kako je bil neprostovoljni svetnik na stebru. Če bi Adam ne bil prisiljen ležati tam zgoraj, bi čakal Georg deset dni, trdno prepričan, da spi Leonor v omari in potem bi je seveda ne mogel več izslediti. Seveda, Adamu je tudi moralo priti na misel, da je sploh zlezel na bambusovo stavbo, potem da so bliski razsvetljevali temno noč in še mnogo drugega. Omenimo le še, da je padel Adam s prevrnjenega stebra med vrhove dreves. Obtičal je med vejami, padec mu ni škodoval in po rastlinah ovijalkah se je nato spustil na tla. Šel je potem po avtomobilovi sledi. Svetili so mu bliski. Poti tu sploh ni bilo, videl pa je, da je avto odhitel proti severu. Ko je v svitu bliskov zagledal samostan, je takoj slutil, da je avtomobil tam, sicer pa bi bil tako ali tako tam povprašal. Našel pa ga je tam in Georgu vse povedal. Mladi mož teče nazaj v samostan. Višji duhoven ga že pričakuje. Še vedno si ni opomogel. »Imel si prav! Služeč brat je pristal, da ga je omamilo tujčevo zlato. S pomočjo dveh drugih ...« Georg ga ne posluša, skoči v avtomobil in ga požene. Kaj ga pa briga, na kak način so jo odvedli? Da dohiti lopove, to je poglavitna reč! Vprašal bi bil lahko, kakšne bodo posledice, ker so vzeli deklico morda prezgodaj iz zdravilne omare. Toda tudi na to ni mislil, ko pa se spomni na to, se zelo prestraši. S proti tlom obrnjenim žarometom drevi avto po cesti proti jugu. Adam pove natančneje svoj doživljaj in šele sedaj spozna Georg popolnoma čudežno delovanje usode, ki je od začetka, kar se seveda ne zgodi vedno, pomagala pravični stvari. Čeprav večkrat°tri-umfira slabo nad dobrim, ve vsak globlje misleči človek, da je to le dozdevno, končno zmaga vedno dobro, slabo mu je le služilo. Seveda vsaka stvar rabi svoj čas in zato pogine tudi marsikak pošten človek v nesreči, a tudi to je pravično, čeprav mi zaslepljeni ljudje tega ne moremo pojmovati. Kdor pa je prepričan, da je duša neumrljiva in ne le to: kdor veruje po indijski ali moderno-teozofski vedi v zopetno inkarnacijo, v prerojenje, onemu tudi te dozdevne nepravičnosti niso več uganke. Neoporekljivega človeka obdolže, da je izvršil, hudodelstvo, vsi so zoper njega — obsodijo ga v ječo. Če se izkaže njegova nedolžnost ali ne, je precej vseeno; prav tako, če umre v ječi, ali pa, če si pridobi potem, ko ga izpuste, zopet čast, morda v kaki tuji deželi. Mož je bil v resnici nedolžen, tudi se ne zaveda, da bi bil kaj storil, da bi od Boga ali neba zaslužil tako kazen. Ali ni to strašno? Ne, za onega, komur se je odgrnila tančica, ki zagrinja svetovno delovanje, ni nobene nepravičnosti več. Je le pravičnost in ta je prav tako krasna kakor grozna. »In jaz vam rečem: nobeden ne bo izšel, dokler ni poplačal svojega dolga do zadnjega vinarja!!« (Dalje prah.) Spisal Robert £rait Izmislili so si torej drug načrt. Pravzaprav je bila Leonorina napaka, da je že takrat povedala Dea-conu, kako enostavna sestavina je morrisit, tako enostavna, da jo vsak lahko ponaredi, ki je ima kos v rokah in jo do preizkusiti kakemu kemiku. In prav ta enostavnost varuje p očloveškem sklepanju, da nihče ne odkrije skrivnosti. Če torej ni bilo mogoče, da bi dobili košček mor-risita, so se morali polastiti lastnice te skrivnosti. Imeli so tu lepo priložnost. Možem se je posrečilo, da so podkupili enega ali več samostanskih prebivalcev, ali pa so delali sami — vseeno, spečo Leonor so izmaknili iz omare in so z njo ušli. Ko so vtihotapili deklico v karavanzerijo, kar ni bilo težko v temni noči, potem so jo morali spraviti še iz samostanskega dvorišča. Če bi hoteli preko zidu, bi jih lahko še pravočasno odkrili. Zato se je moral delati Anglež bolnega. On je bil tisti, ki je v ugodni minuti izginil čez zid. Na njegovo mesto so dali Leonor. Spečo deklico so zavili v odejo in eden izmed jezdecev jo je vzel predse na konja. Zunaj se je pridružil oni zopet tovarišem in je zajahal svojega konja. Da je bilo tako, je spoznal Georg po sledovih. Čeprav se mu je mudilo, da zasleduje lopove, je vendar hotel vedeti, na kak način so ugrabili deklico; le kako so jo odnesli iz omare, to ga ni brigalo. Takoj je slutil, da je zlezel eden izmed mož preko zidu, zato je šel najprej zunaj okrog zidu in je z lučjo razsvetljeval mokra travnata tla. Njegovo lovsko oko LJUBLJANSKA KREDITNA BANICA. ____________ Centrala: _____________ (s Slivnica Din 5ll|IO.IIi'- ijubijan^o“™ka cesta, ^ ^ ! m™ Mi Bil 11,000.001- : A M’ Mj -------------------Trsl AGENCIJA: Logatec. -.. Sc priporoča za vse bančne posle. -=r-r—; G Jr*si. nte ril« ler modno binjc, pletenine, nogavice, suka-.ec, vezenine, gumbe modne, biserne in Hrv je, oalice, nahrbtnik-, no/.c jedilno o-odje, škurje »Id. vse to s' dob! « aj-« 'cdr-eje pri GROM wp«o I tjttBHANA r. z. z o. z. v Ljubljani MESTNI TRG ŠT. 6 Telefon Inteft Mer. 494. sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči r^čun ter jih obrestuje najugodneje. tUlltli Hilli llll!H!!ll!lt!)l!HlltIIMHt!llini!lll!!|||||||!|| Ulil !llli|il||||!l|||!!!||l!Ml!llllll8lllllill!llll menika Na ■vclifcr VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU iiiiiiHriimiiitiiiimiimfiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiitiiiHiiimi Posojila daje proii popolni varnosli na vknjižbe, poroštva in proti ustavitvi. C«*« oglasu* do 2*3 besed a 5‘ 5 > \r. je vendar najbolJI! , U Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši Šivalni stroj 19 rodbinsko ul! obrtno rabo. svetovno znanih znamk 1 „GRITZ1ER“ - „ADLER“ - „PHONIX" Isto tam posamezne dele za stroje In Koles«, tale, olje, Jermena, pneumatlk*. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I Večletna garancija 1 Na veliko! Ha mal° 1 Posojilo 1600 Din nujno ižče uradnik proti mesečnim odplačilom. — Dopi» pod »Takoj« na upravo. Gospodična veselega značaja želi znanja z mladim inteligentnim gospodom. -Ponudbe na upravo lista pod »Vera«. 1 večletno prakso veSča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na -Wželi. _ ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva*. Samostojna fcujlgovofikinja tn korespondentinja ■ veiletno prakso išče stalno mesto »a takoj v večjem kraju na GTorenj-*kem. Ponudbe z navedbo plače na •pravo lista pod »Energična moč«. Oglašajte v »Narodnem Dnevniku Isdajatelj in odg&vurui fcELIfiZKI K AH ALEKSANUEK.