92. številka Ljubljana, v soboto 23. aprila. XXV. leto, 1892. Uhaja vsak dan Bvefter« icimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prej rman za avstro-ogerBke dežele ca vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vie leto 13 gld., ca četrt leta d gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca o^tr^ssc«^- Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina anasa. Zat-oznan ila plačuje m od četiristopne petit-vrste po H kr.^Te se oznVmlo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Gospodskih nlicah 6t. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pogled na zadnji deželni zbor štajerski. (Od deželnega poslanca štajerskega.) (Konec.) A tako dober kup ni se izmuznila nemška večina pri letošnji šolski debati. „Slov. Narod" in ,SU Isteirieche Post" sta že prinesla nekoliko izbornih govorov poslancev: dr. Sernca, dr. Dečka, šolskega strokovnjaka Kr. Kobiča in dr. Lipolda. Vrgli so ti svoje bombe iz cisto varnega zavetja — ker so se upirali na obstoječe zakone, kateri prepovedujejo nasilstvo s poučevanjem nemščine; posebno prvi trije so z vso tisto sveto jezo, katera obhaja človeka, kadar brani svoj narod, dokazali deželnemu odboru in deželuemu šolskemu svetu, da so zakonom protivni njih nazori in ukazi ter razlage obstoječih zakonov zastran nemškega pouka v slovenskih ljudskih šolah. Pri teb govorih sta se poslanca dr. Sernec in dr. Dečko posebno lotila gosp. dr. viteza Schrei-nerja in razmlinčila njegove šolske recepte in interpretacije šolskih zakonov tako, da je bil popolnem pobit — in zgodilo se je temu najspretnej-šemu govorniku nemškemu, da je odgovarjajo slovenskim poslancem, sredi govora in uredi perijode obtičal in dejal: „— — — kaj sem hotel reči? — — — oprostite, jaz sem se zmotil---" in čez delj čaBa še le je nadaljeval svoj jako krotki in prazni odgovor. Tako je dovolj kazal, kako so ga vsi govori slovenskih poslancev razburili in ranili. Posl. dr. Sernec ni pozabil pri tej priliki v imenu Slovencev zahvaliti se deželnemu glavarju grofu VVurmbrandu za očitano rusotilstvo in je razkladal cvuizem, kateri tiči v predlogu grofa StUrgkha zastran nagrad tiBtim učiteljem, kateri bi proti zakonom germanizovali slovensko mladino. Tudi ta grof menda še ni vajen bil, da se vanj nazaj strelja, kajti jta je sicer v začetku svojega govora dejal, da bode mirno govoril, ali trepetal je po celem životu, — tako so ga bodle besede slovenskega poslanca. Prorokovalo se je nemški večini, da se bo 400.000 Slovencev protivilo nezakonitim naredbam ali ukazom, kar se tiče poučevanja nemščine v ljudskih šolah z vsemi zakonitimi sredstvi, in poudarjalo se je, da so predlogi in ukrepi deželnega zboru o uaučnem šolskem jeziku le udarec v vodo in nič drugega, nego nepotrebno žaljenje slovenskega naroda, prav tako, kakor je bil tist sklep, v katerem je deželni zbor štajerski prote-Btoval proti uvedeoju slovenščine v zemljiške knjige, čisto brezuspešen. Opozorila se je tudi vlada, na) čuva, da deželni šolski svet in šolski nadzorniki ne delajo v protivju s Členom XIX, in De v zmislu ofi-cijelnega poročila. Pomeuljiv je tudi bil odgovor gospoda c. kr. namestnica barona Kilbecka. Ta je, opiraje se na očitanje poslauca Kobica rekel, da se mu nemogoče zdi še misliti na to, da bi čisto nemški učitelj mogel biti v slovenski ljudski šoli, — to se mu vidi celo abotno, ker se potem učitelj in učenec niti z jedno besedo ne bi mogla razumeti. — Slovenski poslanci so mu ploskajoč skazaii hvaležnost za te popolnoma naravne in resnične besede, ven-der g. baron Kiibeck še marsičesa ae ve, kar se godi v slovenskem Spodnjem Štajerji, drugače bi moral pripoznati, da se žalibog nahaja v slovenskih šolah več ko jeden takšen učitelj, kateri prav nič slovenskega ne umeje. Najbolj pa se je gospod namestnik obračal proti poslancu dr. Sernuu, ker je izrekel, da nikogar drugega nego šolskega nadzornika Celjskega okraja ni za odgovornega storiti za to, da je 357 šolskih otrok lani ostalo v tem okraji brez šolskega pouka. Gospod namestnik odgovoril je na to samo, da po-slančevo očitanje menda izvira iz osebne nenaklonjenosti njegove do dotičnega okrajnega šolskega nadzornika. Zadovoljen tudi ni bil gospod namestnik, da je dr. Sernec v svojem govoru, oziraje se na nezakonite ukrepe zastran nemščine ne ljudskih šolah, tudi izustil besede, „du nam s takimi ukrepi deželni šolski svet ne imponuje((, — in tudi da je navedel dogodek, ko je c. kr. okrajni zdravnik zapodil šolarje iz Truovelj zaradi osepnic le iz slovenske šole občine Celjske okolice, ne pa ob jednem iz nemške Oljske šole in ne iz slovenske dekliške šole. No, Ti moj Bog, ali bi menda dr. Seroec moral reči, da njemu vse to imponuje? Saj dr. Sernec ni zato deželni poslanec, da molči, če je oficijelno poročilo o ljudskih šolah na dnevnem redu, v katerem nahaja 357 šolskih otrok brez pouka izkazanih v tistem Celjskem okraji, od katerega je poslancem voljen. Poslanec dr. Sernec je navedel gola fakta in vlada mu odgovori z naglasom, kakor da bi botel on denuncirati osebe. - - To nam mora roditi čudne misli, ki silijo za vladne kulise. Videti je, kakor bi bilo vladi najbolj po volji, če so slovenski poslanci pohlevni kimovci. Kajti, če se vender kdo pritoži, kakor tu dr. Sernec, pa se pritožba hoče takoj razlagati iz kakega osebnega sovraštva, to bo nam mora videti nepravilno in opravičen je od naše strani sum, da te tako tolmačijo slovenske pritožbe tudi pri drugih prilikah in da se jim jemlje resnoba s takim podlaganjem nizkih uzrokov. Će bi bil to zistem. tedaj vlada ne bo nikoli pogodila pravega, ker ne bo mogla spoznati naših razmer. Pač pa bi morala vlada iz tega, da neoma-deževan slovensk poslanec graja nedostatke, izvajati to, da dotičui šolski nadzornik ne ugaja — ne menda poslancu, nego da ne ugaja celemu slovenskemu ljudstvu in da mora dosti napačnega biti v uradovanji dotičnikovem, če o nezadostnem delovanju že deželni poslanec kot reprezentant svojih volilcev se pritožuje v deželni zbornici. Poslanec dr. Sernec se bo tedaj labko tolažil in znano nam je, da je tudi dosti pohvalnih pisem dobil od svojih volilcev in tudi od slovenskih nevolilcev, zlasti od najodlič-nejših učiteljev, — katerih imen pa razun dr. Ser-neca nikdo ne bo izvedel — iz lahko doumnih razlogov. Zadnji govori slovenskih poslancev vejejo kakor zdrava sveža sapa po vsej slovensko-štajerski deželi. Jedno je geslo : boj za materi jezik v ljudskih šolah je utemeljen v zakonih. Če se protivimo, da bi se nam usilil nemški jezik, stojimo na zakoniti podlagi in sklepamo z besedami, katere je dr. Srnec z gromečim glasom izgovoril v deželni zbornici: .Mi čuvamo naše pravice in ne bomo se udali nikoli uobenemu nasilstvu, dokler veljajo državni osnovni zakoni za jednakopravnost vseh avstrijskih narodov in hočemo si pribojevati tudi dejansko to jednakopravnost I- LISTEK. Iz Abdere. Milostiva! Jedva je zima odrinila in že hotela se je v nas naseliti — druga. Po krasnih dnovih, ki smo jih imeli še pred tednom dnij, zaćelo je prav s curkoma liti in na gosto snežiti. Vidi se, da nebo nam ni privoščilo veselja, katerega smo veselih lic pričakovali, naj bi vstajenje v cerkvi in vstajenje v prirodi prijateljski segala si v roke. Zares, pravega veselja na svetu več ni. Če se nam že tu ali tam pokaže, gotovo je kaj skali, ali kaka nepremišljenost ali kaj druzega, da Čestokrat kaka zavidljivost. O tej bridki resnici uveriti se imeli so dovolj prilike učitelji neke Šole v deželi, katera je mali del „države neverjetnosti*1. Le-tem učiteljem je deželna zbornica podarila deputat „od molzne krave". Gotovo jako hvalevreden čin to, da naša čestita deželna zbornica tako „prav po materino" skrbi „za svoje ljubljence*1. Pa dozdevati se mi boče, da niso naši „ljubljenci" nič kaj veseli tega tekočega daru. Sladko vino, ki se jim je po darilo v obliki „latviee mleku", ogrenile so takoj nekoje prav grenke kapljice. Hudomušni ljudje govore, da se je mleko sesirilo, drugi pa celo trde, d»* ga ne bo nič, češ, da se je gospodarstvo prav slabo obneslo. Živinoreja imela je jako neljubo izgubo, saj šla je — baje — najbolj „mlečnata" krava iz svoje kože in, ako hočemo verjeti še drugim, obdržala sta se, gotovo nekako v pokritje te neljube izgube, „le jedna telica ia mladi vol". O kaka ironija za tako srečne obilarjenre! — A v tolažilo bodi njim in tudi Vara, blaga milostiva, saj dobro znam, da i Vi čutite ž njimi — lepa sprava, ki so jo zbok svoje nezgode doživeli pri svojih najhujših nasprotnikih „ant i-depu ta tu i-kib"; v tolažilo bodi jim i to, da se tudi drugim ni godilo mnogo bolj-o. Če bi jim pa to mleko vender-le še kaj preglavice delalo, uverjen sem, da jih je debata „o b i k i h- p 1 e m en j a c i h" že popolnem spravila z nemilo jim usodo. Da, trditi bi si skoro upal, da jim je bila prava slast, nekako zadoščenje, videti, kako ognjevito so se potegovali od vseh stranij „za prvega ljubljenca" vsakogar, za „glavarja-živinurejca". Kaj da so je pri tem biko- vanji iz-„pak i<*~ilo, to Vam je itak že odveč znano, saj se je bvoj čas prav vestno poročalo. Ne bodem Vas torej dolgočasil ponavljajoč to, kar se je trikrat že iz-„k I j u n"-jevalo, niti govoriti nečem več o taktu, o katerem se je tako na široko aka-demiški razpravljalo, da je skoro že postala vsa ta debata „breztaktnau. Sploh o taktu govoriti ali celo lekcije komu dajati, ni kaj prijeten, da čestokrat je jako nehvaležen posel. „Pritlično rojeni" gospod barou bi znal Vam marsikaj zanimivega o tem povedati, da g* je „radikalna kura", katero je moral storiti vsled svojega odgojittdjevanja, Že popolnoma ozdravila »bolestne manije". Nesrečen res mora biti odgojitelj, ki naj od-gojuje razposajene paglavce, katerim rasejo jako neposlušna ušesa, a gotovo nesrečuiši še Be mi dozdeva prosilec, kateremu se je nujna prošnja odbila. Tako nekaj zavidanja vredno godi se onim, ki so, brezkončno zaupljivi vložili prav ponižno prošnjo za oprostitev od mostarine. Ne da se sicer tajiti, da so tudi oni našli prav zgovorne zaščitnike, a ostalo je vender-le pri starem. Naši vrli KršČani iu tudi vsi drugi, ki preko dotičnega mostu zahajajo v zeleni štajer, morali bodo še nadalje .dvojne Sedaj pa pridemo do tretjega člana divne „klerikalne" troperesne detelje, do člana, kateremu naj so pravo za pravo v prvi vrsti posvečene te vrstice. Priznati moramo, da smo dr- Grego rič-a dosihdob smatrali za poštenega političnega nasprotnika, borečega se za svojo osebo z dostojnimi sredstvi. Zabolelo nas je zategadelj, ko smo se iz njegovega govora na prvem omenjenih volilnih shodov morali osvedočiti, da smo se motili tudi v njem in da tudi njemu ni tuja nizka osveta nad političnimi nasprotniki, in sicer osveta na stroške naroda. Da bo čitateljem stvar jaana, moramo pripomniti najprej, da se je na volilnem shoda narodno-napredne stranke sprožilo vprašanje, bi Ii ne bilo umestno, prepustiti dr. Gregoriču tudi vnaprej sedež v občinskem svetu. Ta predlog je pal v prvi vrsti zaradi tega, ker kompromisa ni predlagala, kar bi bilo jedino pravilno, lani propala konservativna stranka. Dr. Gregorič temu sklepa odgovora ni dolžan ostal. Dotične besede njegovega govora slove doslovno: „Glede mestne Ljubljanske hranilnice mi je omeniti, da je treba pri takih mladih denarnih zavodih velike pazljivosti na vse strani; pred vsem treba, da je denarni zavod popolno nevtralen, da ni kako strankarsko podjetje. Žal, da o mestni Ljubljanski hranilnici ne moremo tega reči. Dejanski voditelj mestne hranilnice je g. notar Gogola; ta mož pa je ob jednem tudi načelnik „Slovenskega društva" in urednik „Rodoljuba". Znano pa je, da je skoro ni nobene številke „Rodoljuba", v kateri bi urednik Gogola ne napadal slovenskih duhovnikov. Isti gospod Gogola pa, kar je morebito manj znano, v istem času pošilja pisma na „prečastito duhovščino", naj krepko podpira Ljubljansko mestno hranilnico. Taka taktika zasluži obsodbo in bojim se za mestno hranilnico Ljubljansko zelo slabili nasledkov, ako se bode tudi nadalje tako postopalo. Vsaka akcija rodi reakcijo, to naj si zapomni vodstvo mestne hranilnice, katera se pri svojem početku, kakor umevno, še trdo bori za svoj obstanek. Dpam, da so te besede dovolj jasne vodstva hranilnice in da nam konservativno - narodnim Ljubljanskim davkoplačevalcem ne treba se jasnejše govoriti v hranitev pravic Ljubljanskega mesta." Odkrito povemo, da so nam te besede kri v glavo prisilile. Tako daleč smo torej prišli, da se za osveto proti osebam sme zlorabiti celo narodni zavod, zavod, katerega smo si skupno ustanovili in kateri naj emancipuje narod slovenski tudi od tujega kapitala! Toda kaj briga dra. Gregoriča in njegove inspiratorje narodni interes, ako treba udariti predsednika „Slovenskega društva" in narodno-napredno stranko. „Fiat applicatio, pereat mundus !" Zadostuje že, da je poleg petero ali šestero drugih gospodov slučajno tudi predsednik »Slovenskega društva" član ravnateljstva mestne hranilnice — proč torej s to hranilnico in nazaj zopet v nemčursko! In to je očividno le introdukcija novega klerikalnega orožja. Včeraj bila je v klerikalni mesnici mestna hranilnica, jutri pa pride na vrsto „Družba sv. Cirila in Metoda", „Dramatično društvo" ali pa „Narodni dom", kjer bode pač dr. Gregorič zasledil v odboru „narodno-napredno" večino. V zrak tedaj ž njimi! Narodni ho- čejo biti naši „brezdomovinci" le tam, kjer so neomejeni gospodarji, gorje pa narodni stvari, ki nima prilike in povoda, da bi se slepo uklanjala palici vrhovnega vodstva klerikalne stranke! Toda dovolj, s osebami je naš račun sklenjen. Komor ravnokar označeni slavni čini naših narodnih dinamitardov ne bodo oči odprli, ta je slep ali pa ne teče v njegovih žilah slovanska kri. Narodno-napredna stanka štela si bo v dolžnost, da bo do konca in' kraja nadaljevala boj z nazori, kateri bi morali v sramotno duševno hlapčestvo dovesti narod slovenski. S takimi elementi bila bi vsaka sprava, vsako premirje greh in jedini naš odgovor na slična pogajanja prihajajoča od katere-kol i strani naj bodo besede Ciceronove: „Cur pacem nolimus ? Quia periculosa, quia perniciosa est, quia essere non potest!" • In sedaj še kratko besedo do č e s t i t i h Ljubljanskih volilcev! Naša bela Ljubljana je zadnja leta veselo napredovala v vsakem pogledu. Od leta do leta dobiva lepše lice in postaja prijaznejše bivališče za domačina in tujca. Zato je mej drugim tudi v prvi vrsti zahvaliti tiste rodoljubne može v našem občinskem svetu, kateri že deset let in več žrtvujejo svoj čas in trud v to, da se z novimi uredbami in napravami povzdiguje stolno mesto naše dežele. Njim so se pridružili še drugi možje v občinskem svetu, tako da je sedanja večina v občinskem svetu zjedinjena v skrbi za polagano napredovanje Ljubljane, katero se ima vršiti, kakor doslej, z golimi prebitki iz rednega gospodarstva, brez novih bremen za davkoplačevalce. To je tisto, kar zasluži vse priznanje, kar jasno spri-čuje, da je mestno krmilo v pravih rokah. To pri-poznavaja celo Nemci, ki bi lahko iz političnih razlogov tajili zasluge sedanje večine občinskega ■veta. Izlegla pa se je pred dvema leti v občinskem svetu tudi manjšina, katera je pa po svojih organih klevetala za časa volitev proti večini, katera pa v dveh letih ni sprožila ni jedne reforme, da bi tako le količkaj opravičila svojo širokoustno eksistenco. In ravno te dni smo se uverili, da ti organi manjšine niso drnzega, kakor drzni ljudje, ki hočejo imeti prepir zaradi prepira, ki hujskajo proti sedanji večini, samo da hujskajo in Ljubljano v slab glas pripravljajo. Volilci! Za našo kranjsko deželo se pripravljajo novi časi po prometnih napravah, katerim se približujemo čedalje bolj. Okolo naše bele Ljubljane dvigajo se razmere kvišku v duhu napredovanja Ako hoče naše stolno mesto ostati središče dežele, središče naroda, potem ne sme niti trenutka zaostati, da bi ne napredovalo z deželo vred. In zaradi tega je potreba, da na čelu naši mestni občini ostane nemotena v svojem delovanji ona stranka, katera je že dosedaj sijajno pokazala,^ da jej je čast, ponos in blaginja Ljubljane vedno skrb! Sedanje hujskanje sicer ni nevarno, a Čast naše bele Ljubljane zahteva, da se koj začetkom udari po rokah, ki se drzovito stegajo proti njenemu obrazu, da bi ga pred svetom pocrnile. Zato pa, Ljubljanski volilci, oklenite se tesno narodno-napredno stranke in prihodnje dni pridite vsi volit ti st e kand id ate v občinski svet, katere Vara po najboljši vesti priporoča „S I o v e ns ko d ru št v o" ! f/ffjFJV Dalje v prilogi. ~^MI Narodni dinamitardi. V Ljubljani, 23. aprila. Da bo tako daleč prišlo, tega nismo nikdar mislili in nekako tesno nam je pri srci danes, ko nam je konstutovati novo fazo našega domačega političnega prepira. Dali so slovo naši „brezdomo-vinci" (še nikdar tega imena neso zaslužili v tako polni meri, kaker danes!) zadnjemu čutu dostojnosti in politične poštenosti in sprejeli so oficijelno za bojno kopje in o v ad u š t v o i n z až ig an j e naše narodne zgradbe! Kdor se hoče osvedočiti, da te besede niso preprosta psovka in tudi ne prazna fraza, ta vzemi v roko zadnje številke „Slovenca" ter prečitaj poročila o zadnjih dveh volilskih shodih „Katoliškega političnega društva- v Ljubljani, ki sta bila dne 18. in 21. t. m. Povod tema shodoma bile so dopolnilne volitve v občinski svet Ljubljanski, Uvidevši, da jim v Ljubljani še ni šla v klasje pšenica, sklenili so .naši konservativci", da bodo pri označenih volitvah štrajkali. To še ni nič hudega in mi se celo usojamo trditi, da je bil to najmodrejši sklep „Katoliškega političnega društva" od njegovega rojstva sem. Drugače pa je z novimi načeli, ki so se pro-klamovala na teh shodih. Foskušavalo se je na njih novo orožje, katero smo zgoraj označili in komisija za ta „Probeschiessen" obstojala je iz treh gospodov, katerih imena naj pribijemo tu „in perpetuam rei memorian". Bili so to: svetega pisma doktor J a-n e ž i č , roedicinae doktor Gregorič in juriš doktor Suš ter šil' Za zadnjeimenovanega moža, pravega slovenskega Knigge-ja, kateremu s6 prične slovenski slovar še-le pri besedi „baraba", nimamo sicer nad črto prostora in imenovati smo morali to slovensko epecijaliteto le zategadelj, ker nam je registrovati princip, kateri je proklamoval v imenu odbora „Katoliškega političnega društva", princip — ova-dtištva. Ta mož je najprej predbaci val vladi, da ona koketuje z „Mladosiovenci". Tega mu ne moremo v zlo šteti, ker ima vsakdor pravico, da se blamira kjer koli in kakor koli mu drago. Bolj zanimivo pa je to, da je govornik hkrati ovadil tiste državne uradnike, ki so baje lansko leto glasovali za kandidate „Slovenskoga društva" ter jim precej jasno zažugal ovadbo tudi za letos. Da bo jasen pomen tega žaganja, treba slišati tudi kam je streljal drugi član komisije, svetega pisma doktor Janežič. Njegov govor priobčuje „Slovenec" včeraj v celoti in vsebina tega govora je v kratkih potezah nastopna: „Komenskyje bil slab Avstrijec in nič manj slab katolik: kdor ga slavi, glorifiknje torej veleizdajstvo zoper cesarstvo in vero. Naši učitelji pa so ga slavili in potuho ]im je dajal liberalni mestni z as to p Ljubljanski, dovolivši za Komenskega slavnost 100 gld. Ergo . . ." V zvezi s to emanacijo se pa že v drugačni luči kaže dr. Šušteršiča princip, češ: take zastopnike volili so in volijo avstrijski državni uradniki in celo (hovribile dictu !) vladni svetniki. Opozorivši narod slovenski na to novo metodo Šušteršič-Janežič, storili smo svojo časnikarsko in rodoljubno dolžnost — nadaljšnjo besedo o tem pa prepuščamo za sedaj gg. državnim uradnikom in učiteljem. Osvedočeni smo, da jim primeren odgovor ne more biti težak. fronke" odrajtovati od svojih .pedalov". Zato so pa tudi Že dovolj odškodovanj z golo akademiško sini patijo protektorja vse Dolenjske in pa z jako pla-tonično ljubeznijo naše častite zbornice. Te vrste ljubezen pojavila se je kaj lepo tedaj, ko je bilo našim izvoljencem posvetovati se o kipih, ki naj bi se postavili v novem deželnem gledališči v zato prirejenih školjkah nad proscenij ukiniti ložama. Kakor ne povsod in ne v vsakem vprašanji, bili so v tem vprašanji naši poslanci vsi le jednega mnenja: bili so takoj vsi za Shakes-pearja in za Jurčiča. Pa po noči uide večkrat dobra misel sosebno če se v sanjah prikaže huda prikazen. Tudi našim složnim poslancem se je jedna taka „skrenila", ko se je z Dunaja nazaj prikazal Balohov Jože, alias baron Schvvegel. Ovrgli so torej svoj prvi sklep in zopet sklenili: „da nič več ne sklepajo o tem". Kaj m to prelepo, milostiva! Take lepe sloge ne najdete kmalu kje v kakem zboru. Zares človek bi je moral biti vesel, da se mu ne vsiljuje otužna misel: „kaj pa neki naš Jurčič poreče k temu V" — „De mortuis nil nisi bene". Prav tako bo mislili i naši poslanci, ko so se dali po Ualohovem Joži uveriti o tem, da na odru de želnega gledališča ni pravega prostora za našega „Tugomera". Zabeležiti mi je tudi prežalostno vest, da je naš dragi „Domoljub", sloveč sicer po svojih, jako trdih kosteh in ne mani tudi koži, prav resno in nevurno obolel. V svoji domišljiji izumil je nov pogubonoBui „baccillus", kateri mu je — saj tako on sam trdi in mi drugi mu moramo verjeti — sedel v možgane. Pa na svojo srečo pozoa nad pomilovanja vredni bolnik tudi nekoliko zdravila. Bolnik-zdravnik izumil je tudi že lek in če je v lečenji vsaj na pol toliko spreten, kakor v bole* banji, potem se lahko pomirimo. Ni se nam bati, da tako kmalu izdihne svojo blago dušico, in naj se še tako slabo obnese projektovani „consilium veščakov". Saj ga bi pa tudi jako škoda bilo; bila bi nam to uenadomestna izguba. Naša učeča se mladina oplakovati bi morala svojega „directeur de con8cience" in najskrbnejšega varuha, poleg njega pa tudi še vso tisto duševno pašo, s katero je je tako uesebičuo oskrboval ta uzorni pedagog. Našim učiteljem pa bi splavala po vodi vsa nada, da se še kedaj rešijo tolikanj osovraženega jarma moderne šole. Kakor do sedaj, bi morali tudi še nadalje tlako delati brezsrčnemu držanemu nadzorstvu, katero zlovoljno ne dopušča, da bi si učitelj poleg svoje bore plače zaslužil še kak novčič s postranskimi opravili, in naj bi bila še tako nedolžna, kakor 80 bila nekdaj. Ta pedagog in Slovan izumil je pa tudi še uekaj drugega. Bistroumen, kakeršen je, našel je jako veliko dlako v nežnem jajčici, katero se je izleglo v naši Abderi. Našel je, da bi bili jako nespametni, da celo nelojalni, ako bi proslavljali moža, slovanskega veleuma in odličnega pedagoga na tako nedostojen način, da bi njemu na čast imenovali kako ulico. Boječ se torej, da bi naša do sedaj še vedno dobroglasna Abdera namab ne zaslula po svoji nelojalnosti , vložil je proti takemu neznosnemu početju slovesen, svoji duhovitosti in izomiki primerno utemeljen protest, kateremu želimo od vsega srca vsaj toliko uspeha, kolikor ga je imel „hiperlojalni" Primož njegovega „0 va du h a". Poslavljam se za danes ud Vas, milostiva, nadeje se, da se mi kmalu spet nabere toliko gradiva, kolikor mi ga je treba, da Vam napišem obširnejši listič. Povse udani Vaš SimplicisBimus. Priloga „Slovenskemn Naroda*4 Politični razgled. Volraiij«- dežele. V L i ub I j h d «, 23. aprila. Važne personalne spremembe. Vsi listi brez izjeme poročajo, da bode od stopil soloograški namestnik grof Thun in da pride na njegovo mesto grof Pace. Koroški deželni predsednik baron S e h mi d t-Z a bi er o w pride v Opavo, šleški dež. predsednik Jager pa v Celovec. Govori se tudi, da bode odstopil deželni predsednik kranjski baron AVinkler. in sicer zaradi visoke svoje starosti. — Te vesti se z verodostojne strani še niso potrdile, torej ni moči reči, v koliko so resnične, v koliko pa le „brumne želje". Nemška levica in regulacija valute. Kakor se kaže, nastala bode glede regulacije valute oziroma glede nameravane zlate vrednote zelo ostra nasprotstva tudi v posamnih parlamentarnih združitvah in celo v kapitalistički stranki, namreč v klubu nemške levice. V vseh klubih je nekoliko prav resntb nasprotnikov zlate vrednote; od nemških liberalcev sta zlasti Neuwirth in Suess prav odločna protivnika, a tudi dr. Heilsberg ni za zlato vrednoto nič kaj unet. V nekem pismu se je namreč izrekel, „da bi mu regulacija valute bila všeč, ako se zvršila na zdravi podlogi; ker pa se je določil ažijo samo nna vzdola, to je meja, do katere se more znižati, a relacija pa je visoko, ako-pram se ne bodo ko) začela gotova plačila, bojim se, da bodo vse žrtve brez koristi". — Inozemski listi javljajo, da se bode v prihodnjem zasedanji drž. zbora vsprejela samo predloga o penezni konvenciji, to je, sklenilo se bode v principu, da je uvesti zlato valuto, praktična izvršitev pa se bode odložila na nedoločen Čas. V nanje dr/ave, Ruske razmere. Napovedano potovanje ruskega cara preko Berolina in nameravani obisk nemškega cesarja se je izjalovil. Car se bode peljal sicer v Kodanj, a Berolinu se bode ognil. — V političnih krogih ruskih govori se že delj časa o nameravaui delitvi vojaške in civilne uprave v ruski Poljski, kar je svoječasno prouzročilo govorico, da bode odstopil general Gurko. „Graždanin" navaja kot uzrok tej lzprememhi, da izdatno pomnoženo vojaštvo pro-uzroča toliko opravil, da jih vojaški guverner jedva zmaguje, 'kamo-li da bi mogel obračati na civilno upravo tisto pozornost, katera jej gre. — Glede finančnega ministra Vvšnjegradskega se sodi, da bode kmalu odstopil, kajti zdravje njegovo je tako pohabljeno, da mu ne bode več mogoče opravljati svoj posel. Italijanska ministerska kriza. „Opinione", vedno dobro poučen list, poroča, da ostane marki Rudini na svojem mestu. Stopil bode z vsemi dosedanjimi svoji kolegami, razun finančnega ministra Colomba pred zbornico ter predložil velevažen načrt o organični reformi državne uprave. Rudini je sedaj baje popolnem tistih nazorov, glede vojnega budgeta, kakor vojui minister; zagovarjal bode namreč sedanjo vojaško Bilo ter predlagal, da je za vojaštvo potrebne troške prištediti pri upravi. V to svrho žrtvoval bode Rudini vse, v prvi vrsti nepotrebna vseučilišča, celo vrsto višjih Bodišč in prefektur, a če bode treba celo afriško kolonijo. Neumevno je samo, zakaj bode navzlic temu stopil iz kabineta finančni minister Colombo, ki je baš zahteval, naj se vse to zgodi, kar namerava sedaj storiti marki Rudini. Nekateri listi javljajo, da je ta novi položaj zakrivil general Ri-cotti, ki se je takisto, kakor vojni minister Pelloux odločno izrekel, da pri vojnem budgetu ni moči ničesar prištediti. Dopisi. Is Slovenj ega Kradea 21. aprila. (Mestni ž n p n i k.) Odkar je slovenjegraška zagrizena nemško-liberalna petorica skusila, kaj sloga duhovnikov in Slovencev v našem okraji premore, napenja vse kriplje, da bi izpodkopala slogo med duhovniki in med Slovenci. V to bi jim naj služil naš mestni župnik. Februvarija letošnjega leta umrli župnik, gospod Cernoša, bil je celo po njih volji, ker je bil star in ee v politično delovanje ni bil nikakor kos mešati. Rečene petorice največja skrb je torej po smrti g. černoše bila, da bi zopet dobila takega mestnega župnika, ki bi jim zoper slogo duhovnikov in Slovencev voljno kot zagvozda služil. Znani nemško-liberalao napeti nadžupan Tomschegg potoval je torej z deputacijo na Muto, da bi ondotnjega župnika g. Propeta, rodom Nemca, pregovorili, naj za našo faro prosi, pa g. Propst predobro pozna 8lovenjegraške liberalne nemčurje in je prepošten, da bi takim ljudem hotel služiti za orodje, s kojim bi oni potem slogo med duhovniki in Slovenci izpodbijali, in za našo faro ni hotel prositi. To izvedeti in postati čisto prestvarjenim, bilo je za naše zagrizene Nemce celo navadno. Komu naj st. 92, dne 23. aprila 1892. sedaj faro ponudijo? Mislili so na g. župnika Va-lenčaka, pa so to misel zopet popustili. Kar jim v glavo šine, da bi utegnil Starotrški kaplan g. Franc Vidmajer, ki je že itak jako zdatno zoper našega tedanjega voditelja g. dr. Šnc-a pri volitvah agi-toval, nemškim liberalcem najbolj ugajati. Zopet gre Tomschegg z deputacijo k milostljivemu knezu-vladiki v Maribor; a neki cela deputacija ni vedela, kaj bi prav za prav rekla. Našo faro je dobil g. A. Jazbec, Marenberški župnik in dekan, nam dobro znan gospod, ki je kot kaplan v Staremtrgu za probujenje Slovencev tukajšnjega okraja veliko storil in gotovo s slovenjegraškimi nemčurji nikdar ne bo vlekel za jedne in tiste vajeti. Kaj takega storiti je bil kos le g. Anton Šlandar kot mestni župnik. On se je dal od nemških liberalcev voliti v okrajni zastop in je tri leta na njih strani svoj mandat izvrševal, akoravno se ran je pravilo, naj ne vsprejme te volitve, in naj bo tako pošten, da ne bo služil nemčurjem kot orodje zoper našo slogo. Pa vse je bilo zastonj! Pri drugi volitvi so ga velikoposestniki slovenski v okrajni zastop volili, misleči da se bo kot Starotrški župnik katoliških Slovencev oklenil. Pa varali so se. On vleče kakor poprej z nemškimi liberalci. Kakor po drugod, tako neki tudi pri nas Nemci k seji ne pridejo, da bi sklepčnost okrajnega zastopa zabranili, takrat tudi g. Šlander-ja vedno pri sejali primanjkuje i. t. d. Ta mož je verni učenec ranjkega Celjskega opata Wretschko-ta. Mestne volitve Ljubljanske. Kandidatje „Slovenskega društva" za bližnje dopolnilne volitve v občinski svet Ljubljanski so in sicer: Za III. volilni razred, ki voli dne 25. t. m., gospodje: Anton Klelll starejši, solastnik tiskarne ; Štrukelj Fr&nc, gostilničar in posestnik ; Žitnik Jernej« črevljaraki mojster in posestnik. Za II. volilni razred, ki voli dne 27. t. in., gospodje: dr. Majaron Danilo« odvet. kandidat; SenekovlČ Andrej« C, kr. gimnazijski ravnatelj ; Svetek Anton, c. kr. računski revident; SublC Ivan« C. kr. obrtne strokovne šolo ravnatelj. Za I. volilni razred, ki voli due 29. t. na., gospodje: Knez Ivail« posestnik in trgovec; Murnik Ivan« cesarski svetnik, dež. odbornik i. t. d.; Ravnikar Fran, deželni blagajnik ; Ter ček Fran. posestnik. Odbor kranjskega obrtnega društva izdal in razposlal j« ta-le oklic: Čast. gosp. volići III. volilnega razreda! Prišel je zopet čas, da po svojem prepričanji oddaste glasove pr volitvah v občinski svet stolnega mesta Ljubljene. Volilni razret Vaš, obstoječ večinoma iz obr-tujočih vrst mestnega prebivalstva, sme se po pravici boriti za take može, ki izhajajo iz istih krogov, za dobre gosjodarje, ki iz skušenj laBtnega življenja vedo črniti pošteno delo in pošten napredek. Naloga zastopnikov III. volilnega razreda pa ne obstaja v tem, da bi se surovo zabavljajo prepirali z drugimi zastopniki naših someščanov; da bi morebiti s svojim delovanjem pospeševali in razširjevali že tak) obžalovanja vredno neslogo mej meščani, ki kaka mora tlači prsi našega mesta! Pri lanskih volitvah zmagali ste prvikrat s to idejo v jako trden boju in pridobili s tem svojemu stanu ono Čislaije in veljavo v javnem življenji, ki mu je potrebia v nadaljni prospeh. Opirajoč s< na želje obrtnikov postavil je volilni shod „Slovtnskega društva", ki je bil od volilcev III. razredi mnogoštevilno obiskan, tudi letos za ta razred tate može kot kandidate za občinski svet, ki so izhajali iz Vaših vrst, ki Vaše težnje poznajo in od katerih smete pričakovati, da bodo vredni in dostojni zastopniki obrtnega stanu. Ta volilni shod proglasil je kandidatom za III. volilni razred jednoglasno gospode: Antona Itleiiut. tiskarja in deželnega poslanca; Jerneja Žitnika, načelnika čevljarske zadruge in člana kupčijske in obrtne zbornice; Frana Šlrii-keljiui, posestnika in obče čislanega člana mesarske zadruge. Nepotrebno bi bilo iskati za obrtovalce bolje znanih in umeslnejših kandidatov. V zvezi z malim številom onih mož, katerim ste lani svoje zaupanje skazali, storili bodo ti možje gotovo vse, kar je v mestnem zboru sploh mogoče, za obrambo Vaših koristi in za napredek mesta, v katerem živimo. Obstanek obrtnikov in rokodelcev, ki živijo ob vsakdanjem jako negotovem prislužku, odvisen največ od vsestranskega mestnega razvoja. Kjer ni podjetja, tam ni dela, ni prislužka; in ne-ovrgljiva resnica je, da je stranka, na katero se naslanjamo, dosedanja večina mestnega zbora, za razvoj mesta, torej za prospeh dela v obce storila toliko, da bi ji v tej zadevi obrtništvo krivico delalo, če tega ne pripozna. Mnogo je sicer še storiti, obrtniki imamo težnje, za katere je doslej še premalo zanimanja; naloga Vaših zostopnikov bode pa tem lažja, tem večje bode njih število v mestnem zastopa. Nadejati se nam je, da polagoma dospemo do svojega cilja, da bodo vsi zastopniki III. volilnega razreda someščani iz naših vrst in tedaj ukrenili bodo marsikaj vspešneje v smislu naših teženj, kakor doslej! Mi ne vemo, ali se bode tudi letos nasprot-stvo proti našim kandidatom pojavljalo javno ali tajno, nimamo pa dvoma, da se zmaga pribori našim možem, če spolnimo vsi, kakor lansko leto. tudi sedaj svojo stanovsko dolžnost! Obrtniki, ki ste lansko leto navzlic krivičnim in zlobnim napadom sijajno rešili svojo čast, poziv-Ijemo Vas, da nadaljujete tudi letos pričeto delo. Od naše strani letos ne bode nikake osobne agitacije, ki bi dajala nasprotnikom po stari navadi smešiti in blatiti nas stan. Mirno in možato spol-nite torej svojo dolžnost vsi in bodočnost Vam je gotova I Po obilem številu oddanih glasov pokazali bodete, da se zavedate svojih pravic in da se ne daste zapeljati po zlobnih zabavljicah in da ste jedini faktor, ki naj odločuje pri tej volitvi. Obrtniki, rokodelci! Na noge torej, bodite sami in vsi agitatorji in volilci ob jednem, udeležite se volitev tudi brez prigovarjanja do zadnjega moža ter oddajte, držeč se stroge discipline, v pone-ctelfeft*. «tne *-5.">. aprila svoje glasove jedno« glasno za gospode: Antona lileiua, Jerneja Žitnika in Frana strukel jna. Nadejajo se častne zmage zavednega in miroljubnega obrtnega stanu, beleži s tovariškim pozdravom Odbor kranjskega obrtnega društva. Domače stvari. — (Mestna hranilnica Ljubljanska) je po svojem ravnateljstvu predvčerajšnjim v seji sklenila, da se g. dr. Gregorič, ki je napadel jo na shodu „Katol. polit društva", pozove, naj do-k a že, kdaj in v katerih slučajih je hranilnica ravnala strankarsko in neobjektivno, sicer ga bode smatrati kot obrekovalca. — (Osobne vesti.) Imenovani so: postni kontrolor v Beljaku gosp. Lepold Huber višjim poštnim kontrolorjem; poštna oiicijala gg. Franjo Pavlic in Peter Grašič poštnima kontrolorjema za Bruck na M. — Premeščena sta: davčni nadzornik g. J. Kalan iz Kočevja na Krško, davčni nadzornik g. F. Geiger s Krškega v Kočevje. — Polkovnikom imejiteljem 97. pešpolka primorskega (poproj kralj Milan) imenovan je poveljnik trdnjave v K rakovu fml. Jurij baron \Valdstiitten. — (Umrl) je včeraj popoludne g. Friderik M al a ver h obce znani in priljubljeni računovodja južne železnice. Pokojnik bil je vedno dober narodnjak. Pogreb bode v nedeljo ob 5, uri popoludne iz mrtvašnice bv. Krištofa. Naj v miru počiva! — (Umrl je) v Krškem dne 21. t. m. zjutraj po daljši močni bolezni stud. med. Josip Žeoer v 24. letu svoje dobe. Lahka mu zemljica! — (Gospod Gustav Pire,) tajnik c kr. kmetijske družbe kranjske in popotni učitelj, predaval bode o kmetijstvu na občnem zboru „Katol.-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" dne 27. t. m. v Celovci. Dobil je v to izrecno dovoljenje od gospoda poljedelskega ministra. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo Še jedenkrat na jutrajdmo benefico naših izbornih dveh igralk gospe Danilove in feospdč. Nigri-nove. Gledališki list prijavljamo na drugem mestu. To bode bržkone zadnja predstava v starih Čital-niških prostorih, kajti na jesen preseli se Rlovenska Talija v novo deželno gledališče. — (Slovensko peffnko društvo „Ljubljana") |>rired> v dan 12 junija t I. na Kozler-jevem \rtu u slano»un sla v n ost, združeno z ljudsko veselico Vsporcd veselice priobčimo v jedni prihodnjih številk. — (Vojaški mirozov) bode v Ljubljani danes zvečer v proslavo julraišojega odkritja spo menika Redecke:nu na Dunaji. Jutri zjutraj ob 8. uri pa bode slovesna maša pri sv. Jakobu, katere se udeleže veteranci, kar jih ni odšlo na Dunaj. Ob 11. uri bode položil brigadir Fux lavorjev venec pri spomeniku Radeckega v Zvezdi v navzočnosti zastopnikov vojaštva. — (Promenadni koncert.) Jutri svirala bode vojaška godba ob polu 12. uri zjutraj v „Zvezdi". Na programu je mej drugim velik pot-pourri iz opere „Dino rab" iu uvod k Zajčevi operi ,,Z r i n j s k i" — (K umoru Stedry-ja.) Včeraj našel je hlapec g. trgovca Klauerja v Grumnikovi hiši, v kateri ima g Klauer spravljene svoje voze in konje, dve hrauilničui knjižici, ki sta zginili po umoru agenta Stediy-a. Ko je hlapec odpeljal voz, ki je stal nad smetiščem, pokritim z dilami, zapazil je pod njimi hraiiilnično knjižico na ime Knaus, na katero je uloženo 12.84G gld. in Še drugo knjižico, na katero pa je uloženo samo G gld. Od meseca julija lanskega leta se na nobeno teh dveb knjižic ni vzdignila nobena vsota. Stedry pa je bil umorjen 5. jauuvarja letos. Hlapec izročil je knjižici gosp. dr. Moschetu, ta pa policiji. Kujižici sta bili precej zaprašeni, in sta torej že dalj časa morali tam ležati. Kako in kdaj sta prišli tja, ni znano. Ob času umora preiskali so se ti prostori natanko, ker se je iskalo moriluo orodje. Gotovo sta bili še le pozneje tja položeni, ker se je vedelo, da denarja ne more nikdo potegniti po izjavi preiskovalnega sodnika. Te dni pa se je uložila pri sodišči prošnja za amortizacijo. Komisija deželnega sodišča bila je danes na lici mesta. Morda se bode še tudi našlo merilno orodje, o katerem do zdaj še ni nobenega Bledu. — (Grozen vihar na Gorenjskem.) Iz Kranjskega okraja poroča se nam, da je nastal minulo sredo ob sedmi uri zvečer grozen vihar, ki je prouzročil velikansko škodo na raznih poslopjih in gozdih. Posebno trpele so vasi: Prevole, Visoko, Voklje, Šenčur, Brdo. Najhujše prizadete so pa : Tu palice, kjer bo vse strehe razdejaue, posebno seveda slamuate, in Sevče, kjer ne stoji niti jeden kozolec več. Smreke debele, da jih jeden mož ne obseŽe, prelomljene so črez sredo in marsikateremu kmetu podrlo jih je 100—200. Tudi par podov (strehe s spodnjim delom vred) je vihar odnesel, oziroma prekucnil. Najstureji ljudje ne pomnijo taktna viharja. — (Narodna čitalnica v iškofjiloki) priredi v nedeljo, dne 24. aprila 1802. leta veselico v svojih prostorih. Vspored: 1.) Pozdrav gosp. predsednika. 2.) Petje. Oskrbi iz prijaznosti oddelek pevskega zbora „Glasb. Matice* v Ljubljani: a) liisen-hut : „Ti me pitaš" ; b) Forster: „Milica"; c) Skraub : „Tema je nastopila". 3.) Sviranje godbenega kluba. 4.) Ples. Ustopnina : udom 20 kr., rodbina 50 kr., neudom 40 kr., rodbina 1 gld. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Samomor.) V Mengišu ustrelil se je orožnik J. Steyskal, rodom Ceh. Uzrok samomoru ni znan. — (Nesreča. ) Minoli teden vrnil se je kajžar Fran Gril s hčerjo Marijo in sinom Janezom iz Klokočovnika, kjer so vsi trije delali, domov v Konjice. Že mej potom začela sta se brat in sestra prepirati zaradi nekih denarjev, a doma vrgel je Janez sestro svojo ob tla in začel strahovito razgrajati. Ko je prišel oče v hišo, napadel ga je sin najprej s kolom, potem pa z motiko, a ker se ga je oče vedno ubranil, zgrabil je nabito puško. Oče je pa prijel za puško in se začel s sinom ruvati, vsled česar se je puška sprožila a šibre zadele so sina Janeza tako nesrečno, da je takoj umrl. — („Goriški Sokol",) telovadno društvo v Gorici, priredi dne 8. maja t. 1. v svojih prostorih pri „Zlati zvezdi" veselico s petjem, dramatično predstavo in plesom. Polovica čistega dohodka odloči se za prihodnjo božićnico „Slogioih" zavodov. — (Sneg na Goriškem.) Tudi v solnčnati Goriški pobelil je aprilov sneg daleč na okrog. Ker je v tem času že vse drevje pognalo in je nekaj ga v cvetu, bati se je, da bi ponoćni mraz ne napravil velike škode. — (Pušenje tobaka na pokopališči.) Mestna delegacija Tržaška naroČila je eksekutivnim organom, naj ukrenejo potrebno, da se odpravi grda navada, pušiti tobak na katoliškem pokopališču v TrBtu. — (Ponesrečila) 8e je hišna oskrbnica Ana Babic v Trstu, ker je neprevidno ravnala s svetilko, katero je prevrnila. Petrolej se je razlil po njeni obleki, ki se je unela. Ko so prihiteli ljudje na pomoč in ji strgali gorečo obleko z života, bila je tako hudo opečena, da so jo morali prenesti v bolnico in bode težko okrevala. — (Samomor v Opatiji.) Natakar v „Villa Angiolina" v Opatiji, 31 letni Jakob Hrepev-uik iz Slatine na Štajerskem, prerezal si je vrat in bil takoj mrtev. Bal se je kazenske preiskave, kateri se je umaknil na tako grozen način. Književnost. — Levstikovih zbrauih s p i s o v, katere je uredil g. Fr. Leveč in založila J. Kleinmaver in Bambergova knjigarna v Ljubljani — izšel je ravnokar III. zvezek. Obseza: I. Povesti, pravljice in pripovede, in sicer: Martin Krpan z Vrha, Doktor Bežanec v Tožbanji vasi, Deseti brat (nedovršeno), Svinjar (po Andersenu), Francoz na kurjih jajcih, Tajnosti iz policijskega življenja, Zasluženi novec, Kdor ume njemu dve, Pravda in krivda (vse srbske narodne pripovedke), Kako je Libereun der-vanl (pripovedka), Kovač skopuh, Kozje oko (stara šaljiva pripovedka), Zlato jabolko, Samoslepnik, Lisica, zajec m petelin, Ribničan in Gorenjec, O mo-žičku in levu (basen), Učen kmet, Blaznik v cerkvi. II. Potopisi: Potovanje iz Litije do Čateža. IU. Zgodoviski spisi: lViuu, Cesar Mavricij in Slovenci, Atila, Smrt kralja Volkašina, Iz ruske zgodovine (po staroruskem letopisu Nestorjevem, XII poglavij) IV. Književno zgodovinski spisi: Zgodovina Slovenske Matice, Vodnikovo življenje, Tolmač. Iz te bogate in raznovrstne vsebine je razvidno, koliko zanimivega berila obsega ta zvezek, o katerem bodemo imeli še priliko govoriti obširneje. — („Slovenski Pravnik") ima v 4. štev. nastopno vsebino: 1.1. Kavčnik: O pozivnih pravdah. 2. Iz pravosodne prakse. Civilni pravo: a) K pojmu „ara" v § 908. obč. drž. zak — Škodo nastalo po prekršeni pogodbi všteti je v aro. (§ 908. obč. drž. zak.) — Le neodvračno, p> tuji krivdi nastalo škodo je moči vtožiti. b) Pose»t zastavne pravice najemodavčeve po §-u 1101. olč. drž. zak. — Na-jemodavec ne moti postesti, alo brani obnesti „in-veeta et illata", predno je vlotil tožbo za plačilo najemščine. (§ 344 obč. drž. zat.) c) Prepoved oddati v podnajem Kazensko prav«: Zanimivejše razsodbe v obrano zakona. 3. Književna poročila. 4. Razne vesti. b. Knjižnica društvi nPravnika". — K a k o j e j > o h t a 1 a hi'atsko-ugarska nagodba. Tako se zove brošuri, katero je napisal J. Ž. (baron J. Živ kovic). U uvodu tega dela, ki je izšlo v Dionički tiskarni v Zagrebu, pravi pisatelj, ki zavzema odlično mesto v hrvatskem svetu, da je od več strani naprušen, idločil se prijaviti zgodovinske podatke o tem važmm dogodku iz no-veje zgodovine hrvatske, da se isve, kako je vsa ta stvar od početka do kraja tekla. — „Glasnik zemaljskoga muzeja v Bosni i Hercegovini". Ravtokar izšel je prvi četrtletni zvezek četrtega letnika. Urednik je temu glasilu dež. muzeja za okupovaue pokrajine vladni svetnik Konstantin Horman. V raznih .razpravah do-naša mnogo jako zanimivega gradiva za znanstveno spoznevanje teh dveh pokrajin v topograiiSkum in etnograhškem oziru. Telegrami »Slovanskemu Narodu": Praga 22. aprila. Na mladočeškem shodu v Starem mesta govorilo je več poslancev proti Dunajskim prometnim napravam ter so vsi zahtevali, da se stori tudi za Prago kaj, a ne samo za Dunaj. Sofija 22. aprila. Zaradi afere Kušelevlje imel je Stambulov resen pogovor z Rešid-beyem ter mu grozil, da bode Bolgarija pretrgala di-plomatično zvezo s Turčijo. Rim 22. aprila. Kralj vsprejel demisijo Colombovo in imenoval začasno L u z z a ti j a vodjo finančnega oddelka. Ostali ministri ostanejo. Pariz 22. aprila. Ministerstvo za kolonije ni dobilo nikakega poročila, da bi bili zasedli Dahomiti Portonovo. Stutgart 22. aprila. Tukajšnji ruski poslanec Fredericks umrl danes za srčno kapjo. Berolin 22. aprila. Vlada bode baje predložila v prihodnjem zasedanji državnega zbora predloge o svetovni razstavi v Berolinu. Dunaj 23. aprila. Uradna „Wiener Ztg." prijavlja ukaz glede ustanovitve okrajnega sodišča v Weckelsdorfu. Iz tega je razvidno, da se vlada drži spravnih punktacij. Dunaj 23. aprila. Spo mlad na parada sijajna. Mnogobrojno ljudstvo burno pozdravljalo cesarja. Navzočih mnogo generalov, zbranih za Radeckega slavnost in raznovrstnih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Budimpešta 23. aprila. Poslanec Paz-mandi naznanil interpelacijo zarad oficijelne udeležbe vlade in parlamenta pri slavnosti za odkritje spomenika Eadeckemu. Razne vesti. * (črnogorski naučni minister Pavlov i č,) ki je umrl te dni na Cetinj, bil je še le nekaj nad 40 let star. Rojen je bil v Karlovcih v Sremu, kjer je dovršil gimoazijalne študije. Pozneje postal je časnikar iu uredu val list „Pančevac". Vsled ostre pisave začeli so ga preganjati in pobegnil je v Beligrad. A tudf tam ni mogel ostati dolgo zaradi svojih radikalnih nazorov in šel je 1. 1875 na Cetinj, kjer je prevzel uredništvo uradnega lista „Glas Crnogorca*. Vodja črnogorskega naučnega ministerstva bil je kakih 10 let. Uredil je šolstvo v Čruigori in bil poslednja leta svojega življenja miren in trezno misleč politik. Ostavil je udovo, ogersko Srbkinjo in šest otrok. * (Dunajska gledališka razstava in Francozi.) Paul de Cassagnac, znani francoski publicist in politik, se je odločno izrekel proti temu, da pojdejo nekateri igralci „Como lie frati<;aiseu na Dunaj igrat. Sramotno se mu vidi, da pojdejo svobodni umetniki obiskat zaveznike nemškega cesarja. Plača 7000 frankov za vsako predstavo je sicer jako lepa, ali častno to za Francoze m, tem manj, ker je tudi Avstrija odklonim udeležiti se Pariške razstave. * (Novo vseučilišče) se bode ustanovilo v Debreczinu. To bode tretje vseučilišče na Oger-skem, ki ima sedaj vseučilišči v Budimpešti in v Kološu. Za novo vseučilišče potezajo se posebno člani ogerske protestantske cerkve. * (Istina ali laž?) V Semendriji na Srbskem izginil je bil še minoli teden topničarski kor-poral Ilija Konstanti novic, a nekaj dnij pozneje našli so njega truplo, strahovito razmesarjeno, v Savi. Vojaško oblaatvo je izpraševalo tovariše umorjenčeve, jedi kaj vedo, a topničar Vaso Radu lov ič izpovedal je sam kaj ravnodušno — da je Konstantinoviča na njega lastno željo usmrtil. Konstantinović povedal je bil Raduloviču, da se mu je v snu trikrat zapored prikazal postaren mož in mu naznanil, da je za trdnjavo ob bregu. Dunava zakopan velik — zaklad. Ta zaklad je le moči vzdigniti, ako se dotično mesto, kjer je zakopan, prej poškropi s srčno krvjo človeško. Poleg zaklada zakopana je tudi posoda, napolnjena s tekočino, • katero je politi truplo, iz katerega je bilo izrezano srcu, da se zopet oživi. Radulovič šel je po noči s Kostantinovicem na označeno mesto in na za-htevanje korporalovo le-tega usmrtil in potem vse tako storil, kakor mu je bil Konstantinović naročil. Radulovič je sicer celo noč kopal, a zaklada ni našel in tudi čudotvorne tekočine ne, tako da je ostal KonBtantinovič mrtev. — Razne okoliščine svedočijo, da je Radulovič izpovedal resnico. Ministerstvo je odredilo strogo preiskavo. * (Raztopi ji v les.) Skoro neverojetna vest se javlja, da je namreč slavni elektrik in kemik Bizouard po dolgoletnih poskusih izumil način, po katerem se da topiti les jednako kakor kovine. Tak raztopljen les bi se dal liti kakor druge kovine in bi bil jako trpežen proti vročini, mrazu in moči. V Parizu bodo poskusili iz tacega lesa1 izdelavati črke in druge tiskarske potrebščine. Ako se obistini ta iznajdba, utegne nastati velik prevrat v mnogih obrtih. Kot preaknfteno, bolem t i ute«ajoce domaće ■dravllo zoper proti□ in revnu priporočamo K w i z d e protinovo tekočino iz okrožne lekarne v Komeuburgu pri Dunaj t. V. 1 Ve* desetletij porabljali ao naravne izpare slavno-znanih Marijinih kopelnih vrelcev tolsti ljudje proti celi vrsti bolezni prebavnih organov, ali ie le sedanji dobi se je posrečilo dobiti produkt, odgovarjajoč modernim tiriat-vam, namreč „naravno Harijinokopelno slatinsko sol v praških", katera je zbok svoje sestave, ki je točno ista. kakor v vrelcu, povsem primerna nadomestiti vrelec v Marijinih kopelih. Naravno Marijinokopelsko slatinsko sol priporočajo vsi zdravniki a dobiva se v vseh lekarnah. I* iiiiiinti •■••■•»•ili** t H* „LJUBLJANSKI ZVON" ■ toji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zadnja predstava! št. 37. Slovensko gledališče v Ljubljani, or. pr. 477. V nedeljo, dne 24. aprila 1892. V dvorani I>)iil»l|)i iim1<<- čitulnicu. Na korist igralki Avgusti Danilovi in igralki in pevki Gizeli Nigrinovi. Čevljarska učenca. Burka h petjem v tveh dejanjih. Spisal A. Borla. Uglasbil Fr. Stenzel. Prosto poslovenil Fran Končan. Režiser gospod Ignacij Borštnik. — Dirigent gospod prof. Fran Gerbič. o s o n £ : Leontinn pl. Milonska — — — — Avgusta Danilova. Gad, nje knrator — —--— gospod Srfien. Alojzij pl. Goric, uradnik — — — gospod Danilo. Anton Smola, ženski čevljar — — gospod 1'erdan. Reza, njegova žena — — — — — g. Borštnik Zvonarjeva. Tone] ) uCenca Pvi Smoli ~~~ gOSPlta Po,akova-11/.ma j — — — — — — — — Ivanka, Gadova kuharica — — Piščalnik, učitelj klavirja — — Jerica, hišinja pri Leoni 1 ni — Zaika, cun jarica — — — — — Lenčika, njena sorodnica — — — gospica Malnerjeva. Učenec — — — — — — — — gospod Picmo. Čiprijan Črn, sodni sluga — — — gospod Urbančič. Jurij, ključarski učenec — — — gospod Hrastnik. Rokodelski učenci, krsčenice, čevljarji. — Mej prvim in drugim dejanjem preteče štirinajst dnij. TlIjCl: 22. aprila. Pri Mallei: Fridrich, Schwarzer, Vajda, Kirseh-baumer, Pluhncek, Muchnlup, Hanak, Kosenthal, Mlekus, Mebus i Dunaja. — Schvvainel, Rebenburg, Miiller, Theyer, Uranitsch, Kisel, Dr. Gerlich. Hoflfbauer iz Grailca. — Elip, Ktetnser z Reke. — Maicellc, Schvvarz, Pfichter, Spitz iz Brna. — Lager, \Vollan, Dr. Volčič iz Žužemberka. — lliibner. Piirglitz, Baruch iz 1'rage. Pri .Hlomi: Steiner, Pollak, Giegl, Reituiaver z Dunaja. — \Voisz, Wass*nik, Tonello iz Trstu. — Kas, Dallvvitz, Jentl iz Maribora. Pri Juiueui kolodvora: Zeiringer, z Dunaja. — Blttner iz Prage. - Moro iz Celovca. — Klusatzek iz Gradca. Meteorologično poročilo. gospod Borštnik, gospod Vorovšek. Glzela Nlgrinova. gospod Bregar. gospica Pavškova. gospica Kozjakova. Čas opazovanja §■ 2. popoi. ! Stanje i barometra j v mm. Temperatura Ve- ' trovi 1 ' 7400 mm. 6*4° C si. scv. I .'lil li NI lil. 15-2° C si. vzh.' 741-i) mm. T6° C si. vzh. I Mo- Nebo krina v mm. Srednja temperatura 9*5°, za 0*81 pod normalom. ID-a.naJsiceL borza dno 23. aprila t. 1. včeraj Papirna renta.....gld. 95*85 firebrna renta.....„ 9585 £lata renta......„ 11 o -1 f> 6°/0 marčna renta ... „ 10075 Akcije narodne banke . . n 998-— Kreditne akcije .... „ 319*— London.......„ 119*85 - Srebro.......„ —*— Napol........„ 951 C. kr. cekini.....„ 5-6G Nemške marke..... 58*65 4l/„ državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 183 Ogcrska zlata renta 4°/o.......109 Ogerska papirna renta 5°/0......100 Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4«/i70 zlati za8t- listi . . 116 Kreditne srečke......100 glđ. 194 Ru do I love srečke...... 10 „ 22 Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ 149 Tramvvay-drust. velj. 170 gld. a. v.....241 danes gld. 95-75 9520 „ 11060 „ 100*70 „ 1000*— , 31H-75 119*85 " 951 „ 5-65 58*62«/. 140 gld. — kr. 75 . 80 60 50 50 25 75 Na najnovojfii iu najboljši način % umetue (228—14) ♦ i sofe® 1» zobovja t 5 ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja i»louii»o- *J + vhuJh in vbo aobue operacije, — odstranuje X J aobue bolečine z usmrtenjem živca ♦ X zobozdravnik A. Paichel, t T poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jovi hiši, I. nadstr. £ Tngepolni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljuhljeni soprog, oziroma oče in tast, gospod Friderik Malaverh 'raČuhovodja južne železnice danes ob 4. uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 62. letu dobe svoje mirno v Gospodu zaspal Truplo predragega pokojnika bode v nedeljo dne 24. aprila popoludne ob 5. uri v mrtvašnici pri sv. Krištofa blagoslovljeno ter pokopano v rodbinski gomili. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. (468) V Ljubljani, dne 23. aprila 1892, Angela Malaverh roj. IHrker, soproga. — Miroslav, F.nirrih, Hedvrlg, Alfom*, otroci. — I'ntla Mala ver h roj. ivisrhc. sinaba. P. n. Svoje bogato i lu h trovane novine o damskih modah in klobukih /a spomlad in poletje pošiljam na zahtevan je zastonj in iraukovano. Opozarjam zlasti na svoj oddelek cenenih damskih in dekliških slanini km, krasno okintanih po crmih jrjfll. I * '•»TO, »-50. -1-50, *»V5«, 8*SO, ^nlo-^u originalnih l*m*ishih in llumi.jskili modelov |io raznih cenah. Naročila na nove klobuk«- in moderni-zovanje starih klobukov obskrbujem hitro, točno solidno in ceneno. (459) Salon klobukov in modnega blaga ta dane Henrik Kenda v Ljubljani. Ker k zadnjemu občnemu zboru delniškega društva „Prvi narodni doni" v ni prišlo dovolj delničarjev, vabimo vnovič vse delničarje k (461) občnemu zboru ki hode 30. aprila t. I., ob 6. uri zvečer v narodnem domu s .sledečim sporedom : 1. Račun za leto 18IU in bilanca. '2. Odločitev dividende. Rudolfovo, 18. aprila 1802. IDr. Pcznik, načelnik. Tujcem in potovalcem priporočajo se sledeče (43$ restavracije in kavarne v Ljubljani. (43$—S) (V^iunuopni I Aiiar-ia (Gledališke nlice. Izvrstno pivovarna j. muw ja, pivo lutmfš izdeika. - W Velik zračen vrt s steklenim Siilonom in kegljiščem. J. A hit, pivo var. Točna in cena postrežba. Restavracija „Pri Zvezdi", CT^SK WW /rajnim vrtom, steklenim salonom in kegljiščem. Priznano izvrstne jedi in pijačo in skupno ohedovanje. F. Ferlhic, restavratOr. antfll Pri Slnnil" 1 vrsto; v »redi mesta in mci „rri oiuiiu , v h,iiini c kr pw8tnega iQ brzojavnega urada; sobo od 70 kr. naprej; restavracija in kavarna v hist; Železna in parna kopelj. urejena po Francovih kopelih po c. kr. vladnem svetniku g. profesorju dr. pl. Valenti. A. <>uea«la, hotelir. G nc-filna Pri 1 ini" Židovska iilics, priporoča usinna „rn Lipi , B0 fll8titenHI p. n. oboln sfvu za mnogobrojni obisk. Za pristno pijačo in ukusno jed so jamči. Tiari, ja Clrer, ^ostilničarka. Savarna „National" ^^^SITSt struZba m izvrstna pijača. Na ratpolii-^o so vsi slovenski listi in trije biljardi. Fr. Kr»p«*%« kavarnar. Sniiarna Purana" 1 vrste; Dunajska cesta, avarna „tvropa , v ltli>.iIli\iržavnJef,rt in jui; Aelt'7-nice kolodvora. 1'rije biljardi, lepa veranda in ritzgk'd na najbolj živahen prostor. Slovenski in slovanski časopisi. Točna iu cena postrežba. A. Hrapri, kavarnar. Savarna „Valvazor", ^^^^^ Ijardi iu .r>0 raziiib časopisov, rosireiba točua in cena. A. stiipau. kavarnar. Hišni oskrbnik sp najame v hlil štev. 16 v Gradišči; povpraša se v odvetniški pisarni. (382—7) Trgovsk pomočnik slovenskega in nemškega jezika zmožen, v dvajsetem letu svoje starosti, želi Nlufcbo preiueiiitl bodisi v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod F. S. vsprejeiua iz prijaznosti upravnidtvo „Slovenskima Naroda". <,4r>."l — 1) Fotografija. Anton Jerki«*, fotograf v Gorici, inteligentnega učenca za svoj zavod. Starost 16—90 let. Ki Hektanti naj so direktno na njega obračajo. 066 — 1) izprehodnih palic po najnižji ceni (od 15 kr. naprej) priporoča k ])ri(i'l i bi zoni Kočevska domača obrtnija v Ljubljani, Nelenbiiruova ullea hH-%. t. (3151—10) Prokupniki dobo primeren popust. "^Hl Za oskrbovanje otrok. Pri kopanji in umivanji dojencev in otrok je veliko važnosti tudi dobrina umivalnik sredstev. Matere, p»#.lte ■ia|t4lroa|e pri l/liirimju mila! Mnoga navadno rabljena toilctna ali tako zvana otroška mila imajo slabo lastnost, tla so preveč luga v njili nahaja, kar akotluje ko/i. Taka mila so otrokom le škodljiva, ter ovirajo njega zdravi razvoj. Rahlo otročjo kožo je umivati z izredno nekrbkim in nevzdiaiuim milom in to je nedoseženo O g sovo* Kakor svedoči kemična preiskava, je milo izvodno čisto, povsem nevtralno, ubsolulno o^iSčiuo nepotrebnega luga in ostrih primes, Čistilno a koli povsem neškodljivo tov daje koži gladkont iu inehkost. Nobeno drogo milo na svetu kakor DoeringOVO milo m sov« ne zasluži, da se viii. (."Ibl —1) poret"fc>i za nini-vstiij© in kopanje ©trolc in dojencev, nobeno se glede upliva ne moro ž njim primerjati. Koža jo nežna, bela in zdrava, otrok se počuti dobro; nI napetoHti. goreHee In arbefrire, oilnj-iijenoHtli uiti iiilekeUožiu* uiiellee Ue/.e. atere poskusite! ■ »oerlnuovo milo h movo je upeljano skoro v vse otroško bolnice iu to zdravniško priznanje mora vsakogar prepričati, da je za nafto deco Doerlngovo milo m aovo naju«l4»bneJAe, najiiorKim j-.«- in najboljše milo na svetu. Bf~ Kot gnainenje utisnjena jo vsakemu komadu iiristnega Docringove^a mila naša varnostna znamka, sova. odtod tudi imenovanje Doeringovo milo h «ovo. 4 ina '.M kr. koiuiul. Dobiva se : Avg. Auer, lekar Griitschl, Ant. Krisper, Kd. Hahr, Mavi-ji-va lekarna ,.|iri zlatem jelenu", Pircoli-jeva lekarna pri „pri ail^eljil". Generalno zaatopHtvo ca avitlro-oKemko: A. lioi.s« II »V <«., Iftuauj, I., Lngeok ». ^59179 od c. in kr. sekund, zdravnika dr. Sipek* Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha Se več let autoritete, ker odpravi vsako neprirojeno glnhoat, nklanja takoj slab poslan, uietral tok in vsako uftenno bolezen; dobiva se proti doposiljatvi gld. 1'70 v vsej Avstro-Ogerski franko-vano po pošti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhn" g. Ede pl. Tomava, v lekarni g. A nt. K ogla in v mestni lekarni g. Mittlerja v Zagrebu; nadalje pri Za-netti-ju v Trstu, Jožefu Cristofoletti-ju v (Jorici; Antonu Mizzano na i teki. — na Dunaji pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu št. 8 in pri lekarju t w c nI y - j u, Mariahilforstrasse 196. —Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z uti snenim napisom c. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Ounaji. <962) Zobozdravnik stanuje (ft—16) „pri Malicu'1, II. nadstropje, št. 25-26. Orđinnje vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in od 2-—r». ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne. .\aJii«»ve|Ne In najboljše vrste umetnih zobovij Iu zob. — NajbolJAe In trpežne plombe v zlatu in platinu za sprednje /.obe. poNteklenJeu«* plombe povitem In nerazločno take, kakor no aobje. /»* v»a dela Iu operacije se garantira. 1 I x / 5 y mini Q vari 'ovi tovarn? na sladom taro ouiminiiiiiiii—žr -^ininmmni: Neolur.n*, poni« * ptivodmcK bil.ck.ich • hartjii OcdriM« /nlmkoii a K dostani ve všech obebodech kolontAInich a drogaroi pisarnica za posredovanje zasebnih opravil v rjisbljanl, Prešernov trg at. 3 prodaja (444-*) veliko hišo, sredi mesta, z mnogimi prodajalnicami in 5°'0 obrestovanjem; novo hišo z gostilno, tik postaje Dolenjske železnice; lepo hišo na sv. Petra cesta, za vsak obrt pripravno; hiše bolj majhne, tudi z vrtovi; veliko posestvo na Gorenjskem, ne daleč od Bleda, z 40 orali sveta; malo graščino na Spodnjem Štajerskem z vinogradi, 20 or. sveta; hišo s senožetmi in sadnim drevjem v Kranj i; žaga na močni vodi s hišo in zemljiščem blizo Ljubljane; zemljišče za stavbe na lepem kraju, na Tržaški cesti v L j ubijani; garnituro za spalno sobo, v Btaronemškem Blogu, novo; voziček za otroke, še nov; decimalne tehtnice, kompletno predtiskarno in lepe oleandre. Kupi se dobro ohranjeni Stofani-voziček za otroke. Stanovanja so na razpolaganje za prihodnji selilni čas lice pa se jih še mnogo lepih z večimi sobami. za nesrečne žrtve samooskrumbe (onanije) in tajnih razpašnostij je izborno delo ^ Dra Rotau-a hebeohrana Češko izdanje po 80, nemSki izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Veri ags-Mag azin R. F. Bierey v Lip-s k e m (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsakej knjigami. (1089—lb) Št. 724!). (484—3) Volitveni raspis. V zmislu §. 17 občinakHga volilnega reda za deželno -tolno mesto L ubijam* Be daje na znanje, da se bodo letošnje dopolnitvene volitve občinskega sveta vršile kakor običajno v saieNtiil dvorani in da bode volil: dne 25. aprila III. volilni razred, dne 27. aprila II. volilni razred, dne 29. aprila I. volilni razred, vsak oil S. do 12. ure dopoludne. Če bo treba ožje volitve, vršila ne bode v dan po pivi volitvi, t. j. dne 2b" , oziroma 28. in 30. aprila, tudi topoludne od 8 do 12. ure v mestni dvorani. IzMtopijo letos sledeči gospodje občintdri svetovni«*.!, in sicer izmej izvoljenih : a) od 111. volilnega razreda: Ur. tiiregorlj1 Vinko. Klein Anion ; h) od 11. volilnega razreda: c) od 1. volilnega razreda: lir. Majaron Danilo. Knez Ivan, l*ov*e Fran. TI urnik I vasi. Kožnimi Ivan, Kavulkar Fran, Xii|»an Tomo; TereVk Fran. Mej letom je umrl Kuj zel Peregrln, odbornik III. razreda. Voliti bo torej III volilnemu razredu 3 člane, II. iu I. volilnemu razredu pa po 4 člane občinskega sveta V L|nl»l|anl. dne 9. aprila 1892. Župan: G-rasselli s. r. \t2JIcJj §] 9 cifrom Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED Stari trg št. 4 Ljubljana I. nadstropje ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9 11. ure dopoludne; za siromake ob petkih {Si od 9. do 10. ure dopoludne. (120—18) mmm RJ Zaloga piva bratov Reinioghaus v Ljubljani priporoča (421—2) mar pno 1» ulezano pivo v posodab po ' t in hektolitra in izborno pivo v steklenicah. (29 komadov govedi, konj in prašičev), katera spada v zapuščinsko maso pokojnega AillOIIU KlieZ-a. Izklicne cene so one, kakor jih je dognala sodiška inventura. Kupnino je «> dra j tati na lici mesta in kupljeno živino odvesti takoj. V Ljubljani, dne* 22. aprila 1892. (454) Lepa, suha koruza drobno in debelozniata, je zopet zadobiti na debelo in drobno v Treo-tovem magacinu za žito -v Xjju."blja.nlT Crra,d.i6če, ieim.els:eL cesta &t. © pri kateri priporoča tudi svojo (232—6) zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode. Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano. Knjiga uzom? v za krojače nefrankovano. Peruvijti in dosking za cć. duhovščino, predpisano blago za o. kr. uradnikov uniforme, tudi za veterane, ognjegasoe, telovadoe in ca livreje, sukno za blllarde in igralne mise, nevaljano sukno, tudi nepruiuooljivo, za lovske ■nknje, pralno blago, potna ogrlnjade od gld. 4 do gld. 14 itd. — Kdor hode Imeti hvalevredno, polteno, trdno, dleto volneno sukno, ne pa cenene onnje, kakor jib prodajajo kramarji od htio do bile in katere niso vredne, da se plada sanja krojaču za dalo, obrne naj se do Ivana Stikarofskega v Brno. Permanentna zaloga sukna za vo6 kakor ua milijona gld. Največja razpo&iljalnloa na kontinentu. VciiorilAt Svarlsu p. a. publiko pred fcvrdkaml, katere prlpo-oVdl IHJ ! ro«ajo „ostanke«', „eoupone" po »-IO m dolge In takozvane „odroike" sa salonske obleke. Sleparsivo se vidi le Is tekh, da so ti odreskl |ednako dolgi, kajti taki oureskl se sestavljajo Is nemodernih, pohabljenih ln nernsprodavnlk komadov. Ta sanlkarua roba, katero kupijo te tvrdke ls drage iu tretje roke, je vredna komaj tretiluo svoje eeue. Raspolll|am samo po povsetjl, sa ve« kakor lO gld. frankovano. — »opluovnnje v nemškem, ogerakem, ce-Ikem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku. (285—13) W^QP 10 Za vsakogar (445-2) psem sigurna eksistenca. 40 |rol-njsk In sicer Ishko, prevzemal zastopništvo znane tovarniške veletržnice. Samo pismene po* nudbe je pošiljati Fr. Npaeek-u v Pragi 12-11. Koroški Steklenice se polne naravnost z vrele«. WV Najizbornejša slatina izvrstno zdravil«« ako se uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti za kapljajoče otroke, — zdrav i 5 če sa bolnike na aeiodei in uuehurjl trpeče, za katnrnlleiie in liinlokrvne ljudi. Glavna zaloga -v XjJ-0.1015 s.ra.1 pri JI. K. sIIFAN-u. (849-29) V AMERIKO, i vožnji listki * (7—1F) pri nizozemsko - američki pa« rol»r«Mlni družbi. |^ Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—31) k. ranzinger špediter e. kr. priv. Juaue ieleanlce, v Ljubljani, na Dunajski eesti Št. 15. I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7* DUNAJ. Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najceneje in najhitreje potovanje. j. andel-a novoiznajdeni prekomorski prah umori ■tenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preiloke, ptidne črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno bitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sladu. Pravi prašek se dobiva v prodajaluici pri •i. a\mi:i,-ii, ..]> t* ernem psu" 13, Husov|a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu SllČarJi, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (888—13) UBERALl VORRATHIG 17 MEDAIUEN SUCHARD NEUCHAIEl(SOIWBZ|. P L E I C H T L O S LICH E R CACAO I K° 2 00 TA > if N Nnl raznovrstnih ikarlj. Jedal, nožev za »etasae in sla* nluo rezati in kaalnjsklli noževi najfinejših britev, vrtnarskih, lovskih in aepnlh note v imam podpisani. Prodajam na debelo ln drobno. Izdelujem po naročilu vsa v mojo stroko spadajoča dela in prevzamem tudi popravljanje in brušenje. V blagovoljnost naročnikov priporočam se najuljudneje (.'196—8) H. Hoffmann izdelovntelj kirurgičnih instrumentov, nožiir in orožar : odlikovan z diplomami in svetinjami i. t. d. v LJubljani, Mestni trg it. 13. l'odpisanec se priporoča č astitenm občinstvu in n. naročnikom v mestn in na deželi, za izdelovanje oblek (887—3) za gospodo in dečke, po najnovejšem kroju in prosi, da bi se mu tudi za naprej skazovalo ravno tisto zaupanje, katero je do-sedaj imel, ter zagotavlja, da bodo vedno skrbel za točno in dobro postrežbo. 'A odličnim spoštovanjem -A.. Preslser, krojač v Ljubljani, Francovo nabrežje it. I. Vincenc Čamernik kamnosek v Ljubljani, Parne ulice h. št. 9 so najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela kakor ul tiirjev, ot>ba j iluili ml/, itd., slav. občinstvu pa svojo bogat«> /.slogo naj razno-vrstuejšib, po najnovejših obrisih prav lično iu iz različnih vist marmorjev izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njeni zgotovljene spomenike, kateri su vsled nedovoljenega /.idanega temelja nagihajo, popravlja bresplaeno dvakrat na leto iu sicer spomladi iu pred Vnemi Svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom su priporoča /11 vsakovrstna stavbinska dela katera lino* trpežno in veno izvrši. (306-5) je dobiti (424—2) v zalogi pohištva J. J. NAGLAS Turjaški trg it. 7. Nedoseženo! lr*IMtšJtlitl Eneipp-ova slab kava čista ali z Oelz-ovo kavo pomešana, je zdrava, cenena kava, fino duhteča, kateri je dajati prednost pred drago, trovi Ino bobovo kavo. — JKnelpp-ova Mladim kava je pristna, ako se prodaia v rudečib, čveterooglatih zavojih z vaniosluo znamko, kakor je tu oatianena. (1006—17) BaTjr* Oelsr.-ova kav« le m našo firmo. "^Ml Bratje ®el« v Bregi^nflu od veleč. gosp. župnika Seb. Kneipp-a za Avstro-Ogersko Jedina privi). tovarna sladne kave. Dobiva se v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom. Zastopstvo za Kranjsko ima M. VVagner-jeva udova v Ljubljani. Restavracija nasproti kolodvorske postaje južne železnice na oddaja se od I. maja t. i. v najem ali pa na račun. Pojasnila daje lastnik hiše Aii«lrt»| /akoiiiik. restavratOr na železniški postaji v Poatojliil. (42a— t Seaoua osi 1. aprila Antonu Obrezi, tapecirarji v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. Elegantno, Ano in modno blago. S»f Knjioo?eški potnik =s Ne fako| vaprejine v Krafeevo kiipKarno v Novem uieittu. Le kdor je res dobi o izvežhan v vseli strokah te obrti, nuj stavi Bvoje ponudbe in pogoje. (4150—1) Senzacijonelna ponudba. Prodajam za cele obleke ali na metre: Svilnati Foulard po gld. .65. —MiK 1.10. l.SSO svilnati Pongis po glraitek r.il.i no »koro tO let * IlltJboIjMlin UMpellOUl v v-idi večjih liIt>Tih, ku«» pre* iiu*u, v ■l>»IJ**ii|e mleka ln ila Ua.|o krav« več ■•il«>kn; prušnk muuii .osebno izdatno naravno »d|iornu silo proti kužnim ttoloMulnt Cena >/, škatljica 70 kr., '/, škatljice 35 kr. I'.i/iti jo na u'uri'iii.t varnoutiiu ■imniku in zalitovatl je izrecno ■4wlztlln Komuuburitki žlvlnn-roclllnl praiiek. Pristno hlaKo se dulii v vmU lekarnah in trgovinah a Hpece-rijikiin blagom. GLAVNA ZALOGA: (242—4) Kran Ivan XiT vvi^lii, c. kr. avstrijski In kr. rumuntkl dvorni itioinlk, okrolnl lek.r v Kornauburgu pri Dunaju. Dečko čvrst, pošten, slovenskega in nemškega jezika vešč v govoru in pisavi, vsprejme se takoj kot vajenec v mojo trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov. Dečki iz Idrijskega okraja imajo prednost. Jernej Lunaček, (452—1) trgovec v Travalku pri Rakeku. L. M. Ecker 7 Dunajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7 priporoča se za narocbo vodovodnih instalacij vsake vrste, oprav za kopeli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loščila in fajančine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in garij i ce ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna kleparska dela, stavbinska in galanterijska ter je izvršujem solidno, takisto prevzemam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrbneje. (432—2J Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin in' loscene kuhinjske posode. Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa in stresnega kleja, z mnogoletnim jamstvom. Zaloga lesnega cementa, stresnega laka, strešnega kleja in stresnega papirja najboljše vrste po najnižjih cenah. Proračuni troSkov. kdor je zahteva, zastonj in f ran kovano. 91 >4a1^M^^IV v.LJUBLJANI Mestttl t\'is IU f Bdfeattni 1IS priporoča skrbno 1 izdelane solnčnike jL dežnike jednostavno in elegantno narejeue, iz solidnega blaga, v največji izberi in po čudovito niskih oenah. Kostumski solnčniki, prevlake in poprave ae dobro in po ceni izvrlč. Naročila po poŠti He hitro izvrši; proti povzetju. Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago. (V27—§) NajboljSe vrste piva sodili. In. stefelerxlcsil^ iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (195—9) Zaloga piva j prve (iraške clelnišl-ce pivovarne v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. |V Ha pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma In frankovano. Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicah s patentovanim zanmskom dobiva se vsak dan sveže. '/t litra 11 kr., 1 liter 21 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah št. 2 1. Razprodaja modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode pri Andr. Druskovič-u trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. IO. Dobiva bo tudi vsakovrstno litino ln kiiliinjMko orodje po ntajiilžjl ceni. — S trm ponuja se vsem p. n. aoMpofliarJeui, KOntlluHsarJera, predttt,o)nl*tvoui hol-nl<* Itd. na j bol prllikn, uvoje hlano tu kuhinjsko orodje po treni dopolnili tali pil Mi UOVO OUlaMltll. NfiVA^tiHTl priporočam svojo uhIhnc ih novo KOMpodnrutvo sestav- ljeno hisuo potrebftelno ia ielesta o«! gid. 1»*— do Kld. 2«K>*—. ■ 'mamjn naročila sv takoj in vestno UnnrMm (54—30) s <*>. «t S f Alojzij Korsika v Ljubljani.' w 0 N w 0 <8 M 0 o (P 6 o o 5 Vrolika, ^alo^a semen. (67—16) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Laitnina in tlak .Narodne Tiakarne". 425 WQ