D o p i s i Smarje pri Jelšah. Ko sem se pretečeno nedeijo zvečer vračal bo.j pozno proti doma, bilo je po desesi uri, zashšim nnenkr&t grozovit krik na n»Si želozniski postaji. V prvem trenotku sem misiii, da se pretepavajo nočne barabe, aii da se je aesreča prigodila na želearaici, ker je ravno med t«m *lak pridrdral ua postafo. Zs Boga! ksj se je zgcdilc? Nič, nič budega. Neumnost! Celjskž nemčar|i in drugi hajlovci, med njimi tudi nekaj šmarskih privandrancev. so se vlekli s posebcim vlakom aazaj domu iz Rogaško Slstine. Tam so si okrepčali svojo iafine že~ lodce, da so lahko zopet bajlali med potom. Druge aesreče ni bilo. Tako so se grdo drli, kakor žrjavi, ali kakor ds koljejo svinie pri peterih bi&h v vasi nacnkrat. In to naj bi bila prava cmika ? Slovesno protestiranoo, da bi hodili delat hemir v nočnih urah celjski Tevtoni tudi r Šmarje! Celjskim Slovencera pa želimo, naj jim Bos? podčli prav mnogs uspeha prcti nemčurski fakmaži pri isarndfli ia gospod»rski ozgaaizaejji. Slovenci! Prc5 % nemCurji! Prof; z nemškutarsko aeznačajncsuo in prismojenostjo I Geslo naj nam bo: »V«e za Boga in domovino slovensko!* »Sfoji k svojim!« To bo najboljsi odgovor na nemSkutarsko oSabnost. Od Sv. Krištofa pri Laškem. Vrii občani! Občinske vohtve so pred durmi; treba se bo vdeležiti v polnem Stevilu ia tako reSiti Cast slcvenske občine. Znsno vam " je, kako so pri zadnjih volitvah neinčurji delali zn brbtom z mlačaimi ali odpadiimi neznačajneži ter tako v prrem in tretjem razredu vrinili svoje Ijudi v odbor. — Že v komiHiji so biii ljudje, ki Se pisati in brati niso zaali; pri Stetju glasov je 8lo vse navskriž in asrcbe. Zatorej vol-te može, koje vam bodo zaačajai, vrli jmžje Slovenci priporočali, na nemčurje in dobttkarje se §e ne ozirajte ter ym ge na ?prašŁnja ne cdgcvarjajte! Sai vid-te, na kafcetn giasu so sami in njih gcpodarslvo, tudi v obč ni ne mor ?jo taki vzgledno gospodsriti; ne pczabite Da dcgodke oa Laškem pri zadnji b rmi ter se z gniascm obrnite cd takib. Glejte, kako »o hoteli Iov zase imeti, občina pa naj le Skodo trpi, da ie oni zajco po ceni jedo. Vcda v Rečici in na Breznem vam ce^te podira, obeina je mora popravljati, oni se pa gcstijo s okusnirci slovenskimi postrvami in Bog varuj, da bi kdo le srpo pcgledal kakega zajca ali ribo, bo8 bclj kaznovan, kakor če bi človeku nogo zlomil. To, kar je bilo najboljSe iu občini nes!o aajvefi, so vam že davao vzeii: toplice, pivorarno, železniiko postajo, Horjaka — le pokopaliSče so vam Se pustili, da je morala cbčina za razSirjanje plačati 2.000 K. Zdaj bi vam 8e radi iztrgah slovenski jezik iz ust in vaSa posestva iz vaSih rok ter jib tujcu daii. Zato na dan, slov. veleposestniki! ne sedite doma za pečjo, ampak pridite in volite može pravične in vaete za blagor ob5ine ter slov. ljudstva. Ne recite po volitvij da so slabo volili, temveč priditc in vollte sami boljSe! Ne privoSčite vendar tujcem tega satanskega veselja, da bi se bahali, če3, kaki tepci so, da jim vse kar iz voljne roke prepustite! Na dan, vrli kmetje, en dan vas ne bo spravil na beraSko palico, in vi boste imeli zavest, da ste storili svojo krš^ansko dolžnost! Ne recite. »bodo že brez mene«; če bi vsak tako rekel, potem bodo res brez vas naredili, ali kako? — Da vas bo vseb sram in mnogi reče prepozno: »Ko bi hil vedel, bi bil priSel.« Torej pridite, saj veste, da vas }e kakor čebel v panju, in če bi se vam bližal kak sršen, bo jo moral popihati v svoje nemčursko gnjezdo. Da je od vas odvisno, razvidite iz tega, da je občinska hiSa v tuji, tržki občini, kar bi se nikcli ne bilo zgodilo, ko bi bili nekdaj pravi, slovenski, zoačajni raožje v odboru. Ne bojte se okraj. zastopa, da vam odpove podpore — in na to nemčurii aajbolj greSijo — saj ni njih donar, vi plačate, in kar je pravično vam morajo dat:; saj tudi Mar. Gradec, Jurklcžter in druge občine dcbtjo in so vendar slovenske in zavedne. Torej, ne dajte se motiti, pridite in volite, kakor vam bodo vaSi vrli in značajni slovenski možje svetovali. Bog, cerkev in domovina, vselej naSe geslo bodi; materni jezik, slovenska obtina, k Bogu, cerkvi, domovini vodil Bizeljsko. Latosnja jesen nam obeta posebno zadovoijnost; sadja bode obiio, kakor tudi vinska trta prav lepo kaže ter se je nadejati zopet prav dobre kapljice, ako nas Bog obvaruje pred kako posebno nevarnostjo. Ker je skosi rse leto vreme zelo ugodno, imeli bomo trgatev za celi mesec gotovo naprej, kakor navadno. Treba bode pripravljati posodo. Tudi sodarja imamo. Naseiil se je namreč pred nekim časom tukaj, kateri se pa zna v nemStvu posebno odlikovati. Priredil je nad vrata syojega stanovanja veiiko tabio z germacskim napigom: »Ferdioand Wieher Fassbinder«. Čuden je ta priimek, ali ni popačsn? Svetoval bi vam gospod sodarski mojster, da bi vi le odstranili 7 svojo lastno korist važ germanski napis, kateri je edini, ki dela spakarijo v celi obSioi. Napravite si pravi napis in prepričani bodete, da boste dosegli pri Bizeljancih, kateri 30 zavedn«, večji upliv glede na vaSo obrt. — V nedeljo, dne 11. t. mes. po noči je udsrila strela y vinski hram tukajžaega posestnika Matija Mihelin, katerega je popolnoma upepelžla ž vso opravo in vinsko posodo. Žavarovan je bil baje ra 400 kron, v tem ko znaSa Skoda Stirikrat tohko. Posestnika negreža, — zopet pa »kSeft« za kakega sodarja, ne pa za »Fassbinderja«.