Leto XLIV-št. 17-CENA 12 din Kranj, petek, 1. marca 1991 Živeti in kmetovati nad uranom strani 9, 10, 23, 24 Novinarski večer v Žireh Gore!.iska M"ka Krani Cas zapečkarstva Koje prejšnji mesec Svetovna turistična organizacija sporočala lanske rezultate dosežene v turističnem gospodarstvu, so ugotavljali, da vseveČ ljudi potuje in da se je lani dohodek od torizma v svetovnem merilu povečal kar za deset odstotkov v primerjavi z letom poprej. Tudi "apovedni so bile precej obetavne, tako da sije vecina turističnih držav obetala novo uspešno fto. Zadnji tedni pa so turističnim organizaci-J£nt v mnogih deželah povzročili velike skrbi zaradi zalivske vojne so se vrstile odpovedi tu-^tičnih aranžmajev - pa ne le v Sredozemlju -entveč povsod tam, kamor je treba potovati z ^"lom, saj se mnogi boje tudi terorističnih naPadov na vseh koncih sveta. Kako je čas zalivske vojne vplival na pov-P'aševanje turistov za počitnice pri nas, tudi ^kovnjaki niso enotnega mnenja, saj je Slo-fniJa po eni strani blizu Bližnjega vzhoda, po ^gi strani pa je k nam naprimer iz Nemčije e dobri dve uri vožnje. Avto pa je v teh časih ^Pogostejše prevozno sredstvo tudi na počile. Jasno je tudi, da turisti še niso pozabili *nskih jugoslovanskih zdrah in draginje, in da sami ugotavljamo, da naši ponudbi manj-«o še veliko preveč, da bi se lahko kosala z 0stQlinti turističnimi državami. Če omenimo le propagando, je marsikaj jasno. Denarja za propagando (menda) nekaj je. Zbran je v Beogradu in nič se še ne ve, ali in. koliko ga bo dobila naša republika. Ve pa se, da pod skupno znamko Jugoslavije (razen izjemoma) naša republika ni več pripravljena nastopati in želi uveljaviti turistično deželo Slovenijo. Toda zato nima denarja, rešen tudi ni status ne financiranje naših turističnih predstavništev po Evropi in svetu, ki zadnje čase večina le še životarijo. Kot vemo, pa se pri propagandi vse začne.... Nekatere države, zlasti v Evropi, so nemirni čas zalivske vojne izkoristile v svoj prid in začele z akcijami, ki vabijo: "Ostanite doma v svoji državi, obiščite naše naravne lepote, jezera, planine, mesta. Tu ste najbolj varni, tu je vaš denar največ vreden in tu boste najbolj koristili razvoju našega gospodarstva." Pri nas na domače goste največkrat gledamo kot na nujno zlo, naše potovalne agencije pa še vedno znajo lepše in slikoviteje predstaviti tuje kraje, kot tiste, ki so nam blizu, pa jih ne poznamo. Prevečkrat pozabljamo, da brez domačega gosta ni turizma, sedanji čas zapečkarstva, ko so mnogi najbolje počutijo blizu doma pa bi lahko izkoristili tudi za vabilo samim sebi in spoznali našo deželo. • V. Stanovnik sestanek med vlado in Elanovimi upniki postaja Elanu tuji kapital po^^/kljkovem razgovoru s slovensko vlado je vprašanje, kdo bo z denarjem si p0l|* Elanu, še naprej odprto, s tem pa postaja vse bolj stvarna možnost, da bi $la|a p 8a'> s tujim kapitalom, kar pa je slovenska vlada enkrat (ko je v Elan po-Fetra Lampiča) že zavrnila. *ranJ> 27 f k Poz„j|j • 'ebruarja - Ponedeljkovega razgovora, ki je potekal v Vlaks Dp0po,danskih urah, so se z vladne strani udeležili ministri Igorja T*"!*! Marko Kranjec in Izidor Rjec, del stečajne ekipe ^'Pravli ^a in delegacija Elanovih upnikov. Slovenska vlada je ^"Odstot a v,0"ti 30 milijonov mark, kar pogojuje s večinskim, *ele|j i^JJ!"1 '»stninskim deležem Elana. Zastopniki upnikov so ^botni se' V,ad,n Podlog v pisni obliki, o njem bodo odločali na [|otnj ses*JI uPn'škega odbora. Medresorska komisija pa bo za so-av*ulo * Pripravila še variantni predlog o posojilu z devizno Danes, 1. marca, ob 19. u bo v hotelu Creina v Kranju prva letošnja Glasova Preja Na temn samostojna Slovenija se bosta pogovarjala predsednik slovenske skupščine dr, France BUČAR in voditelj Glasovih prej Viktor ŽAKELJ Pokličite po telefonu 21-860 ali 21-835 in rezervirali Vam bomo sedež v restavraciji! Položaj Elana je torej še naprej nejasen, stečajni upravitelj Tri 11 er izraža bojazen pred ponovnimi težnjami upnikov po takojšnjem poplačilu, kar bi seveda spredstavljalo takojšnjo zahtevo po prenehanju obratovanja Elana, saj bo stečajni upravitelj v tem primeru pri izplačilu osebnih dohodkov moram poseči v stečajno maso. Nejasna ostaja tudi kapitalizacija delovnih mest, ki bi Elanu prinesla 7 milijonov dinarjev. Igor Triller ponovno omenja možnost vključitve tujega kapitala, ki pa jo je slovenska vlada enkrat že zavrnila. Brez vladnih sredstev bi izpeljava revitalizacije Elana pomenila za stečajno ekipo in delavce veliko obremenitev in komaj je verjetna. Po ponedeljkovem sestanku je ponovno omenil, da stečajna ekipa ni všečna slovenski vladi. • M. V. Brez usklajevanja pokojnin Ljubljana, 28. februarja - Na današnji seji republiškega izvršnega sveta so največ pozornosti namenili spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po hitrem postopku. Zaradi nepremostljivih likvidnostnih težav pri izplačilu 403 tisoč pokojnin vsak mesec je namreč nujna sprememba sedanjih določil glede usklajevanja pokojnin; le-te naj bi spet uskladili ob 11-odstotnem povečanju OD od decembra lani. • S. S. Delavski svet predlaga stečaj Stavka v tržiški BPT Tržič, 28. februarja - Delavci tržiške BPT so zaradi neizplačanih osebnih dohodkov danes ob 12. uri začeli stavkati in napovedali 48-urno stavko. Delavski svet pa je na popoldanski seji na predlog vodstva podjetja sklenil predlagati stečaj, s čimer so se odpovedali poskusu prisilne poravnave. Jakob Stabuc v. d. direktorja pravi, da zanjo ni več možnosti, saj ne uspejo zbrati niti denarja za plače, Petrol pa zaradi neporavnanih računov grozi, da bo v ponedeljek odklopil plin. Agonija tržiške Bombažne predilnice in tkalnice traja že nekaj let, sodišče je stečajni postopek zanjo uvedlo 7. januarja letos, vendar je novo vodstvo, ki je v tovarno prišlo po Novem letu, poskušalo BPT rešiti s prisilno poravnavo, zato je bil stečajni postopek v začetku februarja na sodišču prekinjen, vendar pa se sodišče o njej še ni izreklo. Vsi poskusi so bili zaman, v vodo je padla tudi odprodaja zazidljivih parcel na Cimpru in enega stanovanja, s čimer so poskušali zbrati denar za januarske plače, neuspešni so bili razgovori z vlado in bankami, dodatnega tveganja tudi niso več pripravljeni izvozniki, ki so jim šli doslej na roko pri bombažu. Lansko poslovno leto je BPT zaključila s 30,6 milijona dinarjev izgube, ki predstavlja 39,4 odstotka trajnega kapitala, s čimer po zakonu o finančnem poslovanju pogoj za uvedbo stečaja ni izpolnjen. Neprekinjena blokada žiro računa, ki se vleče že iz preteklega leta, zdaj znaša že 120 dni, znesek blokade se povečuje in trenutno, vključno z neto osebnimi dohodki v blokadi znaša 28,1 milijonov dinarjev. • M. Volč-jak Varčevalci Lesa pri županu Radovljica, 27. februarja - Radovljiški župan Vladimir Čeme je sprejel delegacijo varčevalcev banke Les in obljubil, da bo posredoval za sprejem pri podpredsedniku slovenske vlade dr. Jožetu Mencingerju in ministru za finance dr. Marku Kranjcu. Delegacija varčevalcev, ki so jo sestavljali Ivan Škantar iz Vrbe, Franc Pogačar iz Mošenj in Alojz Šušteršič iz Begunj, je zaprosila župana Černeta, naj izposluje sprejem pri podpredsedniku Mencingerju in ministru Kranjcu, želijo si seveda njuno zagotovilo o izplačilu prihrankov v banki Les. Gospod Čeme je posredovanje obljubil, delegacijo pa bodo sestavljali stečajni upravitelj banke Les Marjan Colja, odvetnik varčevalcev dr. Borut Prelovšek in Bojan Kovačič. Žele si, da bi bili navzoči tudi predstavniki Ljubljanske in drugih bank, zaradi morebitnega dogovora o prevzemu varčevalcev Lesa. Popoldne pa se je v Begunjah zbralo 170 kmetov iz vse Gorenjske, ki imajo svoje prihranke v banki Les, varčevali so, da bi popravili ali zgradili stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Zahtevali so, da jim banka Les izplača prihranke in obresti ter pri tem upošteva nedavno devalvacijo, če odziva nanjo ne bo, bodo pripravili javni shod pred slovensko skupščino v Ljubljani. • M. V. V Gorenjski banki brez izgube in brez dobička Brez dobička zaradi odpisa dolgov Kranj, 27. februarja - Za nami je težko leto, polno presenečenj in nasprotij, kar je med letom zahteva/o prilagajanje poslovne politike, je na zboru delničarjev Gorenjske banke dejal direktor Zlato Kavčič in glede likvidnosti zatrdil, da bo v Gorenjski banki kritični trenutek nastopil pozneje kot v drugih bankah. Gorenjska banka je poslovno leto končala brez izgube in brez dobička, bilančna vsota se je realno znižala za 47 odstotkov, dosegli so le 31,489-odstotno revalorizacijsko stopnjo. Po prvem letu poslovanja Gorenjske banke kot delniške družbe torej niso delili dobička, skopnel je predvsem zaradi odpisa neizterljivih dolgov v višini 268 milijonov dinarjev, kar predstavlja dobro četrtino vseh odhodkov. V tej vsoti imajo Elanovi dolgovi kar 54-odstotni delež, dolgovi jeseniške Železarne pa 26— odstotnega. Na tiskovni konferenci po zboru delničarjev je Zlato Kavčič povedal, da Elanovi dolgovi znašajo 260 milijonov dinarjev, odpisali so približno 150 milijonov dinarjev, od tega je sistem Ljubljanske banke prevzel 70 milijonov dinarjev in dodal, da bo problem obvladljiv, če bo proizvodnja v Elanu tekla. Več na 10. strani. • M. V. Ogenj požira premoženje Ljubljana, 27. februarja - Osnovna značilnost statistike o požarih v Sloveniji za obdobje 1985 - 1989 je bila širitev tega škodljivega dogajanja. Zato so strokovnjaki tudi za lani pričakovali ponovno povečanje števila požarov, vendar ne v takšni meri. Razmere so naravnost katastrofalne, je opozoril glavni inšpektor za požarno varstvo Republike Slovenije Bogo Zupančič med včerajšnjo tiskovno konferenco v RSNZ. Lani so našteli 2601 požar, kar je 30 odstotkov več kot leto poprej. V ognju je umrlo 22 oseb, od teh 2 poklicna gasilca. Teh izgub ne more povrniti nihče, težko pa bo nadomestiti tudi izjemno veliko gmotno škodo, ki jo je v približno polovici večjih požarov od vseh naštetih nastalo za 718,5 milijona dinarjev. Žal je pri tem udeležena tudi Gorenjska; med 23 slovenskimi občinami z nadpovprečnim številom požarov so občine Jesenice, Kranj in Radovljica, slednja pa je tudi ena petih občin, kjer je nastala nadpovprečna gmotna škoda. Več o tem v torkovi Kroniki! • S. Saje Nočni skoki v Kranju Kranj, 1. marca - Smučarski skakalni klub Triglav iz Kranja prireja v soboto (jutri), 2. marca, ob 18.30 v skakalnem središču na Gorenji Savi prvo nočno tekmo za Pokal Kranja. Nastopili bodo mlajši in starejši pionirji ter ekipe. V vsaki bosta po dva starejša in dva mlajša pionirja. Pred tekmo pa bo med 16. in 18. uro revija mladih skakalcev na 12- in 22-me-trski skakalnici. • J. K. Pomoč poplavljencem Škofja Loka, 26. februarja - V torek je delegacija zamejskih Slovencev iz Koroške prišla k škofjeloškemu županu Petru Havvlinu. Ob obisku so prinesli tudi sto tisoč šilingov kot pomoč štirim družinam, ki so ob novembrskih poplavah imele precejšnjo škodo. Kot so poudarili v prisrčnem pogovoru z obdarovanci, si na obeh straneh meje želijo še več sodelovanja, ki naj bo čimbolj konkretno. • V. S. ' GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 1. marca 199] NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Se spomnite Starega trga Bežno, komaj opazno, je šel mimo nas spomin na rudarski štrajk v rudniku Stari trg na Kosovu, ko se je, kot smo dejali takrat, globoko pod zemljo reševala usoda Jugoslavije. Dve leti mineva, ko je kosovska kriza v najostrejši obliki opozorila Jugoslavijo in svet, da je država zabredla v globoko mednacionalno, družbeno, gospodarsko in politično krizo. Jugoslavija je stopila v pno vrsto svetovnih kriznih žarišč in tam ostala do danes, upanja, da bi se iz te vrste umaknili, pa je za zdaj še bore malo. Jugoslavije v Starem trgu nismo rešili, prav tako pa se ni uresničilo priseganje, da nobena politika ni toliko vredna, da bi zanjo žrtvovali človeško življenje. Kar nekaj jih je bilo kasneje žrtvovanih za vzvišeni cilj - politiko, v kateri ni dovolj razuma in realnosti. Danes je povsem jasno, da niso bili Albanci in njihove pravice glavni razlog takratnega spora v Jugoslaviji, ampak so Albanci samo po sili razmer nastavili hrbet, preko katerega je potekal spopad med severozahodnim in južnejšim delom Jugoslavije. Danes na primer Kosova in Albancev skoraj nihče več ne postavlja v pni plan, ampak so v ospredju povsem drugi problemi, ki so bili takrat še prikriti, danes pa vedno bolj razgaljeni, od gospodarskih in političnih do socialnih, vojaških, mednacionalnih, verskih. Sprijaznili smo se, da je Kosovo stvar Republike Srbije, da je ona na svojem ozemlju suveren gospodar in da je po tej logiki, tudi izključno njena zadeva, če je Kosovo sedaj samo srbska provinca, za katero je dovolj samo statut, pravice pa se merijo in odmerjajo v Beogradu. Kosova smo se. vsaj za slovensko oblast to velja, spomnili samo v ugovoru, da z ukinitvijo avtonomije organi federacije za nas niso več legalni in da se z njimi nimamo več kaj bistvenega pogovarjati. Slovenci bi se morali spomniti Starega trga in rudarjev, ki so takrat gladovno štrajkali pod zemljo. Ne samo zalo, ker smo bili najglasnejši zagovornik pravic Albancev na Kosovu in drugod v Jugoslaviji, ampak zaradi v večinskem delu Jugoslavije opljuvanega zbora v Cankarjevem domu, kjer se je slovenska politika, takrat še razdeljena na stari režim in nastajajočo opozicijo, opredelila za mir in sožitje na Kosovu ter zoper nasilje. Vsaj zame je bilo takrat doseženo pomembno soglasje starih in novih slovenskih političnih dejavnikov, med katerimi je še vladala tudi mržnja, ki se je kasneje, še posebej v primerih nevarnosti za Slovenijo, ponavljalo. Tega ne gre pozabiti zato, ker je takratni Cankarjev dom pokazal, da smo Slovenci, složni, če nam gre za kožo. Slovenska politična pomlad je pred dvema letoma prestala težko preizkušnjo. Sedaj precej neprizadeto sprejemamo sporočila, da so mednacionalna soglasja na Kosovu še vedno ostra in da gre za poskuse prevlade enega naroda nad drugim. Čeprav je v Jugoslaviji karkoli tvegano napovedovati, pa si upam trditi, da bo problem Kosova še pretresal Balkan in Jugoslavijo, posredno pa tudi nas, čeprav ne bomo več njen del. Kar preveč pozabljamo na povezavo med nemirom albanskega življa na Kosovu in dogodki v matični državi, Albaniji. Sedanja soseda trenutno res še ni vzor in vaba za Albance na Kosovu, saj je demokracija na obeh straneh še na približno enaki nizki ravni Demokratične pomladi v Albaniji pa režim verjetno ne bo več mogel dolgo zadrževati in bo moral popustiti ter stopili na pot sprememb po vzorcu vzhodnoevropskih držav. Potem se zna zgoditi naj' manj dvoje. Albanci na Kosovu in v Jugoslaviji bodo terjali enake pravice, kot jih bodo imeli sonarodnjaki v matični državi. Veliko usodnejša za ta del sveta pa utegne biti zahteva (sedaj je še dokaj tiha) po združitvi in življenju Albancev v skupni državi. To pa ne bo več samo problem lega dela sveta, ampak Evrope, prepričane, da so časi za velike spremembe minile. Kar nekaj delegacij albanske opozicije iz Jugoslavije je zadnje čase že potovalo v Albanijo, k matičnemu narodu. Pozabiti pa ne gre, da odnosi Jugoslavije z Albanijo niso blesteči, da so obremenjeni z mnogimi hipotekami preteklosti in da nekatere od teh prihajajo na dan tudi ob zadnjem demokratičnem vrenju v sosednji državi. Prihodnost nam ne bo prizanesla. Če bomo Stari trg in vse, kar se je dogajalo kasneje, pozabili, se dogodkov, ki jih lahko slutimo, ne bomo uspeli izognili. Proračun kranjske občine Kranj, februarja - Prihodnji teden se bodo na ločenih sejah sestali vsi trije zbori kranjske skupščine. Predsednik Stanislav Istenič je sejo družbenopolitičnega zbora sklical za ponedeljek, 4. marca, ob 14.30. Najprej bodo nadaljevali 20. februarja prekinjeno sejo, na dnevnem redu je še odlok o posojilih za drobno gospodarstvo in nekaj kadrovskih zadev. Nato pa bodo nadaljevali s šesto sejo, izvolili naj bi komisijo za medzbo-rovsko usklajevanje in obravnavali osnutek letošnjega občinskega proračuna. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Darko Jarcje sejo sklical za ponedeljek, 4. marca, ob 15. uri, prav tako predsednik zbora združenega dela Miro Koželj. Seji se bosta odvijali sosednjih dvoranah, dnevna reda sta enaka, poleg izvolitve medzborovske usklajevalne komisije je osrednja stvar osnutek občinskega proračuna. (mmmmmGiLAs Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj. p. o.. Moše Pijadeja I Tisk: DELO TČR - Tisk časopisov in revij Ljubljana, p. o. Predsednik časopisnega sveta Ivan Bizjak Časopis izhaja dvakrat tedensko ob torkih in petkih. Cena izvoda je 12,00 din, naročnina za I. kvartal 1991 znaša 300.00 din. Individualnim naročnikom priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240.00 din). Gorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direktor in glavni urednik). Leopoldina Bogataj (\. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (spori, turizem, poslov ne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, Tržič). Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura. Snovanja). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Skofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Štefan Zargi (notranja politika). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd Sinik (fotografija). Igor Pokoro (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektorira nje). Naslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja I Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31 *W Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda, računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960. spreiem neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. do 13. ure. ob sredah do 16.30. ielcfax. 25-366 (direktor, komerciala), 23-163 (uredništvo) Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Marca se bo republiška skupščina sestala najmanj trikrat Gospodarstvo in standard pod vodo Vodje poslanskih klubov v parlamentu zastopanih strank so se dogovorili za naporen skupščinski marec z najmanj tremi zasedanji: prvo bo prihodnji teden, 5., 6. in 7. marca, drugo, z manj pomembnimi točkami dnevnega reda, 14. marca, tretje pa 19., 20. in 21. marca, konec marca pa je predviden še rezervni termin. Ljubljana, 27. februarja - Vse skupščinsko dogajanje tega tedna je bilo osredotočeno na bližnje tridnevno zasedanje parlamenta, ki bo potekalo v izjemno neugodnih razmerah, ko sta tako gospodarstvo, sociala oziroma življenjski standard ljudi pod vodo, ko denarja na vseh koncih primanjkuje. Čas pa je za Republiko Slovenijo nadvsem pomemben, saj mora storiti bistvene korake svojega osamosvajanja. Sestala so se skoraj vsa skupščinska telesa, tako komisije kot odbori. Komisija za notranjo politiko je obravnavala osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah in predlog zakona o zavodih, komisija za družino pa je obravnavala razvojno politiko Slovenije v začetku devetdesetih let, politiko razvoja družbenih dejavnosti, predlog za spremembo zakona o posebnem prometnem davku in osnutek stanovanjskega zakona. Izredno živahna je bila sredina seja skupščinskega odbora za splošne gospodarske zadeve, kjer je bilo največ govora o osnutku zakona o proračunu Republike Slovenije in predlogu za izdajo zakona o cenah s predlogom zakona. Proračun jc po sodbi odbora še vedno prevelik, gospodarstvo ni razbremenjeno, predlog zakona o cenah pa skriva precej nejasnosti in pasti, med drugim tudi možnost, da vlada zamrzne cene. Predstavniki vlade so odgovorili, da je ta varovalka za primer, če bi se pojavila hiperinflacija. Skupščinski odbor za delo in socialno politiko Prihodnji teden v skupščini Tridnevno zasedanje se bo začelo v torek, S. marca, in bo končano v četrtek, 7. marca. Predsedniki zborov so na dnevni red uvrstili: gospodarska politika Slovenije letos, razvojna politika v začetku devetdesetih let in politika na področju razvoja družbenih dejavnosti ter predlog izjave o pomorski usmeritvi Republike Slovenije; socialni program; osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991; predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku; predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških s predlogom zakona; predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o funkcionarjih v državni upravi; predlog za izdajo zakona o cenah s predlogom zakona; predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih z osnutkom zakona; predlog za izdajo stanovanjskega zakona z osnutkom zakona; osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah; stališča do predlogov nekaterih zveznih zakonov itd. Prav ob slednjem je bilo na sredinem sestanku vodij poslanskih klubov postavljeno vprašanje, ali je sploh še smiselno obravnavati zvezno zakonodajo, če smo sprejeli 99. dopolnilo k ustavi, vendar predstavniki slovenske vlade menijo, da je to še nujno, saj vsem zveznim zakonom preko noči veljavnosti nismo odrekli je obravnaval socialni progra"1-stanovanjski zakon in koncepcij" razvoja invalidskega varstva Pn nas, razen seveda proračuna 'n drugih zadev, ki prihajajo ija dnevni red parlamenta. Odbor Je menil, da bi morala biti socia|a zadnja postavka, na kateri bi ki«-; stili proračun, sploh pa ne *" smeli graditi samostojnosti na revščini. Nekateri člani odbora so tudi menili, da dajemo za obrambo in varnost preveč denarja. Razen že omenjenih odborov in komisij so se ta teden sestali še komisija za strategijo nacionalnega in regionalnega raj voja, odbor za visoko šolstvo, odbor za kulturo in varstvo kult"'' ne dediščine, odbor za proradu" in javne finance, zakonodaji0' pravna komisija, odbor za vzg^ jo, izobraževanje in telesno turo, odbor za lokalno samoupf3' vo, za varstvo okolja, za mlad111' ska vprašanja, za promet in ^ ze itd. Mnenja, posebej glede prOf.a0 čuna za letos, se močno razhajaj in jih bo verjetno v teh nek j dneh do seje parlamenta lcžK uskladiti. • J. Košnjek Regijski odbor Neodvisnosti v Kranju Direktorji imajo neomejeno oblast Kranj, 26. februarja - Konfederacija novih sindikatov Neodvisnost je bila pred slabim letom osnovana kot krovna organizacija, zdaj pa se poleg panožne in poklicne organiziranosti razrašča tudi regijska. V interesu približevanja organizacije ljudem je danes regijski odbor Neodvisnosti nastal tudi v Kranju. Sekretarka konfederacije Neodvisnost Alenka Orel je zbranim predstavnikom z Gorenjskega (navzoča sta bila tudi sindikalista tekstilne dejavnosti iz Kamnika) predstavila programsko politiko organizacije. Regijski odbor naj bi zlasti strokovno pomagal sindikalnim zaupnikom v podjetjih, nudil pomoč pri sklepanju podjetniških kolektivnih pogodb, poskrbel za pravno pomoč, morda tudi pomoč pri organiziranju stavk, nezaposlenim pa pri iskanju nove zaposlitve. Posebnega pomena naj bi bilo navezovanje stikov z drugimi sindikati. Alenka Orel je omenila sodelovanje s Svetom kranjskih sindikatov, kjer menda ne vidijo problema, če se njegovi člani pano-žno povezujejo s sindikatom Ne- odvisnost. Poleg sodelovanja na regijski ravni pa omenjajo tudi stike obeh sindikalnih konfederacij, kranjski sindikati so namreč povezani v Konfederacijo 90. Predstavniki Neodvisnosti iz gorenjskih podjetij so tokrat na sekretarko naslovili precej vprašanj. Franca Goloreja iz Cestnega podjetja Kranj je zanimalo, kakšen delež bo imel njihov sindikat pri delitvi sindikalne imovine. V kranjskem delavskem domu hočejo nekaj prostorov za svoje delovanje, enako tudi delež na prihodku, ki ga dom prinaša. Alenka Orel je povedala, daje pobuda Neodvisnosti glede delitve sindikalnega premoženja obtičala, zato so na sekretariat za pravosodje naslovili novo zahtevo po popisu imovine. Veliko razprav je bilo tudi o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, o katere veljavnosti je Neodvisnost sprožila ustavni spor. Sporen je namreč enostranski podpis pogodbe (podpisala sta jo gospodarska zbornica in svobodni sindikat), pa tudi nekatera določila, ki kršijo pravice delavcev. Ko pogodbi poteče veljavnost, je dejala Alenka Orel, naj je ne bi več obnavljali, pač pa bi gradili naprej na panožnih kolektivnih pogodbah. Bogomir Ličof iz jeseniške Železarne je povedal, da poslovodniki na veliko kršijo določila kolektivne pogodbe, saj so, denimo, pri njih dohodki izplačani 24 odstotkov pod mejo, ki jo določa pogodba. O tem so obvestili gorenjske inšpektorje dela, vendar se tam ne ukvarjajo z delovno pravno zakonodajo, zato so zadevo predali republiškemu inšpektoratu. Miloš Hrovat iz Komunalnega podjetja Tržič je opozoril n brezpravje in neomejeno oD'jffl|: ki jo imajo v rokah P°slov0ie°a\ nosti, ki ga bo vodil Peter Ka"-^ nik, njegov namestnik Pa. Franc Golorej. • D. Z. Zl«1"^ Seja tržiškega izvršnega sveta Sprejeti planski dokumenti Tržič, 28. februarja - Med včerajšnjo sejo izvršnega sveta tržiške občinske skupščine so največ pozornosti namenili sprejemu planskih dokumentov za 1991. leto ter potrditvi inventure in zaključnih računov za lansko leto. Seznanili so se tudi s poročili o lanskem delu sodnih služb in tržiške postaje milice. Z odlokom o proračunu občine Tržič za leto 1991, po katerem se zagotavljajo sredstva za delo občinskih organov, družbene dejavnosti, gospodarsko infrastrukturo in druge naloge v skladu z zakonodajo, so predvideli dobrih 113,8 milijona dinarjev, kar pomeni 95,8 odstotka lani uresniče- nih prihodkov. Kot so začrtali s planom družbenih dejavnosti, naj bi za uresničevanje programa otroškega varstva namenili dobrih 32 milijonov dinarjev, od tega nekaj več kot 11,7 milijona iz občinskega proračuna. Za izobraževanje in raziskovanje planirajo dobrin 33,1 milijona dinarjev, za kulturo nekaj več kot 3,2 milijona dinarjev, za telesno kulturo dobrih 2.5 milijona, za socialno skrbstvo dobrih 3.8 milijona in za zdravstveno varstvo 4,24 milijona. Za vso gospodarsko infrastrukturo predvidevajo 60,59 milijona prihodkov. Za naloge ljudske obrambe pa načrtujejo 762 tisočakov. V nadaljevanju seje so potrdili inventuro in zaključne račune za 1990. leto, z manjšimi dopolnili so sprejeli odredbi o plačilu pri- stojbine za veterinarsko hoj' sko službo v občini in o prc ^ tivnih cepljenjih ter preiskava ^ letu 1991 v občini, potrdili Pa tudi predlog komisije za ^eJ,\i vijanje socialnovarstvenih P^^j za polovično zmanjšanje P° ^ v obliki naročilnic za prer""a ,. Sprejem občinskega odloka^ nem redu in miru, s kater"?\ » bi rešili le najnujnejša vpra*a ^ do sprejema nove zakonodaj^, preložili na sejo 12. marca.? ^ la je še seznanitev s poročil" 0 j. lu javnega pravobranilca Gor .f ske, sodišča združenega tr'buno z naslovom Jesenice danes in jutri. Sejna dvorana Prih j P.remaJhna za vse, ki so želeli prisluhniti pogovoru o sedanjem in nar Jem ,renutku na Jesenicah. Na tribuni so spregovorili: Rina Kli-t0r'J>re<'sednica jeseniškega izvršnega sveta, inž. Boris Bregant, direktna~e'ez»rne, kot gost pa se je tribune udeležil Emil Milan Pintar, P^sednik vlade v senci. , Rina Klinar je uvodoma poučila, da je največji problem na Jesenicah problem zaposlovanja, Sa) se bo v prihodnje pomembno ^anjšalo število zaposlenih. In kaj ho z mladimi, saj jih bo 440 Pr>šlo iz šol? Na Jesenicah beležijo 23-odstotni izpad raznih po-m°či, 80 odstotkov prejemnikov pa sprejema maksimalno število subvencij. Razmere postajajo iz dneva v dan težje, zato si v obči-ni Prizadevajo, da bi spodbudili razvoj drobnega gospodarstva, !udl z ustanovitvijo podjetniško "formacijskega centra. Direktor jeseniške železarne inž. Boris Bregant, je med drugim dejal, da je poslovanje Železarne v tem trenutku bitka za preživetje. Črna metalurgija ni sposobna pozitivno poslovati, saj ne more pokrivati vseh stroškov, obenem pa niso konkurenčni, saj so obremenitve večje kot pri sorodnih podjetjih v tujini. Kljub posodobitvi železarne v zadnjih letih proizvodnja stagnira, stalno pa so problemi z likvidnostjo. V Železarni so mnenja, da je panogo smotrneje sanirati kot povsem opustiti proizvodnjo. Ohraniti pa je treba le tiste dele, ki so tehnološko sprejemljivi, kar pa pomeni korenit poseg. Ob večji produktivnosti je treba radikalno zmanjšati število zaposlenih -1.200 jih je že danes preveč. Postavlja pa se vprašanje, kje najti nova delovna mesta. Problemov ni mogoče rešiti brez kapitalske sanacije in drugačnega odnosa do lastnine. Se pravi: s podržavljanjem dela proizvodnje. Emil Milan Pintar je dejal, da Markovićev program pelje gospodarstvo V stečaje. Markovič je bolj obremenil severne dele države. Po mnenju Emila Milana Pintarja nova slovenska oblast nima programa, kako rešiti najbolj pereče gospodarske probleme. Vladajoča koalicija se za poteze ne more dogovoriti - del ko-alcije meni, da je osnovni problem vračanje lastnine, čeprav po svetu velja, da premoženja ni mogoče vračati prejšnji generaciji- Po besedah Emila Milana Pintarja je v slovenskem prostoru finančna disciplina vedno slabša. Najprej je treba vpeljati sistem obveznega pobotanja, ki ga dr. Jože Mencinger že obdeluje in je dober, vendar se stvari dogajajo prepočasi. V vladi bi morali napraviti tehnološke programe in za zaposlovanje nameniti več sredstev. V Sloveniji smo ujeti v razvojno zanko: najprej je bil sistem, po katerem je raslo število upokojencev, zato smo danes priča nenormalnim razmerjem med upokojenci in zaposlenimi. Upokojenci bodo prej ali slej ogoro-ženi, rešitev pa je v tem, da se upočasni proces upokojitve. Vsi, ki lahko delajo, morajo delati, ne pa obratno! Zaposlitvene probleme se ne sme reševati s socialo. Emil Milan Pintar je tudi dejal, da je bil sistem davkov obupno slabo pripravljen. V Sloveniji moramo imeti jasno razvojno strategijo, podjetjem je treba dati usmeritve za naprej. Če bi ostali v Jugoslaviji, bi bilo mogoče razmišljati o tem, da se znebimo črne metalurgije, če pa smo se odločili za samostojnost, se črni metalurgiji ne moremo odreči. Če bi to storili, se takoj postavi vprašanje, kaj bo z dokaj razvito predelovalno industrijo. Ne potrebujemo treh železarn, potrebujemo pa železarstvo in črno metalurgijo. Lahko je zapirati tovarne, obenem pa je treba tudi investirati! • D. Sedej STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE ^'beralno demokratska stranka opozarja J^njski radio kot vzorec rencb,'ana' 26' feDruarJa " Izvršni odbor LDS je sklical tiskovno konfe-P»da° Z nas'ovom "Primer Radia Kranj - vzorčni primer političnega navdan'"8 me(*'ie"' ki jo je vodil podpredsednik stranke Mile Šetinc - ne-revj.Jl "rednik Mladine, ki se je prav v njegovem času preoblikovala v HaŠe°' ^no poznamo še danes in donedavni urednik Sobotne priloge ker k" "Srt(lnjega časopisa Delo. Te njegove izkušnje navajamo zato, lr>ed"°L^rav ^'žnja prihodnost pokazala, ali se je izkušeni in priznani krae'- ^'ove't' kakršen je Mile Šetinc, zmotil v oceni, da bo "demo-av, ja P° slovensko" pohodila civilizacijsko pridobitev, ki ji pravimo s'iša|0,nn0St "Ovisnost medijev. Na tiskovni konferenci smo veliko 1 0 tem, da so dogodki ob Radiu Kranj samo trening za to. n1at-,^azrnere in dogodke na Radiu Kranj je podrobno in zelo siste-00 °pisal njegov glavni in odgovorni urednik Dušan Rogelj ter Cev Mf' s°delavci radia: Franci Kapler v imenu odbora 70 sodelav-Davj arJela Koželj in Andrej Kokot, razmere v skupščini ob obrav-^•JU f ?• pron'ema Pa Rastko Tepina. Ker so našim bralcem dogodki vni) s smo. tudi, da pri poročanju o njih nismo vedno objekti-razineSe^a P°ve^anega ne bomo povzemali, poudarimo naj le. da se govorrC zaoslruJeJ° 1 odstranjevanjem dosedanjega glavnega in od-tajo jnC^a urednika, s prozornimi kadrovskimi novitetami, ki se obeso 02 y?dn° večjim zapletanjem "oblastniškega nameščenca" - kot vSen aul' novega v. d. direktorja. Najbolj pa boli dejstvo, da se ob terjj afesporazumih. ni mogoče z nikomer - zlasti pa ne s pravimi ak-$etjnc ere> sP'oh pogovarjati, torej, da je vsak dialog že v kali zatrt, lahko t^0^ tem cinično pripomnil, da so pač na občinskih ravneh dob dogodki tudi grobi, nerodni ali celo primitivni, vendar le A "Ta v ' ---O " ■ IUUI UH'1'I. IICIUU1II .111 tClU [M II11111 v II1, limun § £ aja za to, kar nas čaka tudi v medijih na nacionalni ravni. ^°venski kongres zadeva vseh Slovencev de^J0Ukb,ja.nva' 27. februarja - V Ljubljani sta se sestali vodstvi Stran-Prava se at,ci,e prenove in Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Raz-narodnooJe SL^a!a Predvsem okrog proslavitve 50. obletnice začetka L°n8re.sa CxL silnega boja, nove ustave in Svetovnega slovenskega a °bele2V Strani sla menili, da je 50. obletnico začetka NOB tre-V^Jučiti t' V"1 ^OB kot zgodovinsko dejanje slovenskega naroda Lerriu slov V n°VO ustavo< izražena pa je bila tudi podpora Svetov-°gu. čenenS'Cernu kongresu, vendar se ta pripravlja v preveč ozkem Srriel ločevraV Je to dogodek, pomemben za vse Slovence in nas ne bi *'ra,i kot » Ii amPak združevati. Kongres moramo jemati in organi-^ nadstrankarsko dejanje. • J. K. eL^v'telji grajajo stanovanjski zakon ?lar"ovanjskna' 26' feDruarJa - Stranka demokratične prenove je za te° Sogla.ša » ~-^°rmo m ref°rmo stanovanjske zakonodaje, prav ta- e,Tl Področi enakoPravnoslJo lastnikov stanovanj in vlogo trga na ga Problem^ tCr °d8ovornostjo posameznika za rešitev stanovanjske-Vendar ča.s V načeloma pa tudi za denacionalizacijo na tem področju, °Snuiek pop sPreJem takega zakona ni pravšnji. Zakonodajalec sicer ane. ZaioKJ 3 dopolnjuje, vendar možne posledice niso anali-|n°V° kanova ^azal° na skupščini najprej govoriti o izhodiščih za fC na,o pa ža^njS 2akonodajo in dogovoriti nacionalni program, še-erenci prede,1' P'Sali zakon- so povedali na torkovi novinarski kon-*n Potrč in v^'ki.Stranke demokratične prenove Sonja Lokar, Mi-^rernalo varov- ?au,a- Sedanji imetniki stanovanjske pravice so n°^anJski zakani' čeprav Sc vedno velja zaščita v sedanji ustavi, sta- Osamosvojitvi Slovenije prednost Ljubljana, 26. februarja - Izvršilni odbor Slovenske demokratične zveze je obravnaval osnutek letošnjega republiškega proračuna. V izjavi za javnost je rečeno, da Slovenija sprejema prvič v svoji zgodovini celovit državni proračun. Ker ge vzporedno tudi za osamosvajanje Slovenije, se pojavlja vprašanje, katerim strateškim prioritetam dati prednost. Po sodbi izvršilnega odbora je prva prednost osamosvojitev Slovenije. Upoštevane morajo biti realne možnosti gospodarstva in zahteve socialne politike, sicer je zavzemanje za samostojnost nerealno. Zaradi razlik v stališčih posameznih članov vlade naj le-ta osnutek proračuna še enkrat obravnava in nastopi v skupščini z usklajenim stališčem. Žrtve pozivajo novo oblast Ljubljana, februarja - Združenje slovenskih jetnikov in preganjan-cev jugoboljševizma poziva predsedstvo Republike Slovenije, skupščino Republike Slovenije, izvršni svet in njegove organe kot predstavnike demokratično izvoljene nove oblasti in pravne naslednice države, povzročiteljice krivic, k ureditvi zakonske podlage, s katero bo država Slovenija popravila krivice in posledice teh krivic, ki so bile v času med °. majem leta 1945 do aprila leta 1990 storjene iz politično ideoloških razlogov. Gre za primere kazenskega pregona, sodnega in izvensodnega, policijsko-vojaških tortur. pregonov v taborišča in izgnanstvo, odvzem državljanstva in premoženja, onemogočanje poklica, sodno in izvensodno pokončanje nedolžnih državljanov itd., kar je imelo za prizadete in njihove svojce hude posledice za njihov socialni, moralni in državljanski status. Žrtve od oblasti pričakujejo: ukinitev ali revizijo vseh še veljavnih in že neveljavnih javnih in tajnih zakonov, uredb, odredb, pravilnikov in drugih predpisov, ki so tako početje omogočali; abolicijo vseh oblik razsodb, izrečenih na montiranih, zrežiranih političnih procesih (obsojeni morajo dobiti individualne akte o razveljavitvi njihove kazenske sodbe); revizijo vseh vojaških procesov zoper državljane Slovenije naj prevzame Vrhovno sodišče Slovenije; če abolicija ni možna, mora biti tožilstvu in sodišču naložena izvedba varstva zakonitosti, ukrepe pa spoznati za nične; sprejem predpisov, ki bi poleg abolicije in drugih-oblik pravne zaščite odpravili tudi posredno in neposredno materialno škodo, za kar mora Republika Slovenija zagotoviti denar iz proračuna. Žrtve terjajo nadalje priznanje izgubljene delovne dobe, priznanje in vrnitev delovne dobe, odvzete kot element kazni, primerno plačilo za čas, preživet na "družbeno koristnem delu", priznavalnine za pokončane državljane, vrnitev odvzetega premoženja in državljanstva ter potnega lista. Jetniki preganjanci jugoboljševizma terjajo javno moralno oddolžitev žrtvam preganjanja, vključitev delegatov združenja v Svet za varstvo človekovih pravic in Komisijo za raziskavo povojnih pobojev, sodelovanje pri zbiranju gradiva in reševanje ljudi, ki so zaradi tega nasilja invalidi. Država naj tudi pomaga Združenju, da bo lahko delovalo. Združenje tudi predlaga skupščini sprejem Zakona o popravi krivic. Svojo zamisel zakona je združenje že pripravilo in obsega 10 členov. • Zbral J. Košnjek Vabilo krščanskih demokratov Ljubljana, 1. marca - Slovenski krščanski demokrati organizirajo v ponedeljek, 4. marca, ob 17. uri v veliki dvorani občinske skupščine Ljubljana - Vič okroglo mizo o socialni in družinski problematiki: socialnem programu slovenske vlade, socialnopolitičnem in soci-alnovarstvenem konceptu stranke ter strankinem pogledu na druži- zakon Prav tako n Uslc'ajen, n"^*u" Pa nove ustavne rešitve prehiteva, s sedanjo pa ni S KTiSJiS n°»t S^Ž^ Obvestilo Stranke demokratične akcije .y;i ~„i c mo spel nek;ii >;nr*>if>li no hi*rr> nnicm nu cnn^n.-ili Hfl i.,i mir.i - Stranka demokratične akriie Slovf ie k -ga Polomil tSPCI neka-' spreJc|i na hitro, potem pa spoznali, da 1 Predlan-,,'r Se sedaJ dogaja z davčno zakonodajo, pri kateri saieij g|uh za vse prip0mbe # j. Košnjek NoVi> stranka Jesenice, 1. marca - Stranka demokratične akcije Slovenije obvešča muslimane in vse druge zainteresirane, da bo v nedeljo, 3. marca, ob II. uri ustanovna skupščina občinskega odbora stranke za Jesenice. Skupščina bo v restavraciji Turist na Jesenicah. • J. K. pribor, 26. februarja - Gibanje Samo, k. zase pnwr da je id j st'^ojn. Sloveniji vsililo vladajočemu Demosu m opOZJMJSK veranrkam- Je s tem doseglo svo, cilj m razlogov za obstoj gibanja hodn kup'čmi- Je zal° odstopil, vendar je napovedal, d10 V K?' me** zaživela nova slovenska politična stranka. Zatrdi 1 je ^ r^^'čna konzervativna. Zavzemala se bo za S ,U zmanjšanjc davkov, za najmanj 30-odstoino krčenj tp roga W,ruzbenih dejavnosti in za zmanjševanje javne porabe nasplon. anka naj bi imela več članov kol gibanje. Le-to jih Pridite popleda NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Politika in mir Deklaracija za mir, ki so jo pripravili v gibanju za kulturo miru in nenasilja je na vsak način pobuda, ki jo je treba obnavljati vsakič znova, saj nas izkušnje učijo, da vsi skupaj lahko zelo hitro pozabljamo na izkušnje iz preteklosti. Toda mirovne akcije še nikoli doslej niso bile tako spolitizirane, kot se to dogaja v zadnjih časih. Pa ne zaradi samega mirovniškega gibanja, temveč kameleonstva ljudi, ki se nenadoma s svojimi imeni pojavljajo pod tovrstnimi peticijami, čeprav so še nekaj let nazaj peticiona-štvo obsojali. Kdor prebira imena podpisnikov, zlahka odkrije tudi strankarske boje, ki so se ponovno začeli rojevati na Slovenskem in vodijo v normalno in zdravo parlamentarno demokracijo. V tem smislu torej ne bi smelo biti problemov, če ne bi bil posredi ravno mir, ta pa je ena od tistih vrednot, s katerimi se politično ne bi smeli igrati. Če številni člani slovenskega predsedstva danes torej agitirajo za mir, tega ne počnejo zato, ker bi do mirovniške miselnosti prišlo v njihovih glavah, ampak ker vedo, da je to lahko odlično orožje pri ustavljanju obrambnih ambicij slovenskega obrambnega ministra. Toliko bolj, ker javnost pomni vsaj to, da je bil še nekaj let nazaj eden glavnih mirovnikov na Slovenskem. Toda ali se Slovenija res lahko reši s tem, da si v svojih de-pojih nakopiči gore orožja ? Mirovniška logika nas namreč uči ravno nasprotno. Nikoli ni mogoče v kratkem času zbrati toliko orožja, da bi se enakopravno zoperstavil tistemu, ki to načrtno in z ogromno podporo zveznega proračuna počenja že dolga desetletja. Kopičenje orožja je tako prej strošek kot pomemben argument. Zadnje izkušnje na svetu nas učijo tudi tega, da vojne vedno potekajo med vojaki, in da so civilisti stranske žrtve. Ravno tedaj, ko v vojnah padejo prve civilne žrtve, tisti, kije vojno prenesel na civilno področje izgubi ogromno moralnega kapitala. Če se torej posamezna država že vnaprej odloči, da ne bo imela vojske, s tem tudi na minimum zmanjšajo možnosti oboroženega spopada, saj je kaj malo verjetno, da bo na prelomu stoletja še naletela na vojaško silo, ki bi v želji po prelivanju krvi in dominaciji začela obračunavati kar s civilisti. Če pa bi se to res zgodilo, potem bi imela država civilistov v trenutku okoli sebe vojsko zaveznikov, tako kot jo je na primer dobil Kuvajt v boju z Irakom. V primeru resnične narodne ogroženosti je tako mogoče računati z mednarodno vojaško pomočjo, do nje pa najhitreje lahko pride le država, ki nima svoje vojske. Masaker nad civilisti je prehudo tveganje, ki si ga ne more privoščiti niti sicer razborita Jugoslovanska ljudska armada. Če pogledamo malce širše po svetu, lahko hitro ugotovimo, da je brez vojske na primer srednjeameriška Kostarika, ki se je sicer nahajala na enem najbolj dramatičnih kriznih žarišč na svetu, saj so jo z ene strani oblegali salvadorski desničarji (z veliko ameriško pomočjo), z druge pa nikaragovski sandinisti, ki so širili marksistični zanos. Med tema dvema ognjema je Kostariki uspelo preživeti tudi brez vojske, na koncu pa je njenemu tedanjemu predsedniku Oscarju Ariasu celo uspelo, da je obe skrajnosti po-sedel za skupno mizo in začel svoj mirovni načrt. Kolikor je torej besedilo slovenske Deklaracije za mir izredno aktualno in potrebno, je končna resnica vendarle v tem, da si predvsem mirovniško miselnost zgradi vsak posameznik sam, pri tem pa se skuša kar najbolje ograditi od vseh tistih, ki bi ga radi izkoristili v aktualne politične namene. Kajti prav nobene garancije nima, da se ne bodo že jutri vsi ti s puškami obrnili proti njemu, če bodo le ugotovili, da imajo tedaj drugačne politične interese. Mirovništvo pa je preveč občutljiva stvar, da bi jo prepustili politikom. STRANKARSKE NOVICE i Vlada naj vlaga v razvoj Ljubljana, 27. februarja - Vlada v senci je obravnavala razvojno politiko Slovenije in letošnji republiški proračun, ki ga predlaga republiškemu parlamentu v sprejem republiška vlada. Vlada v senci je sprejela naslednja stališča: vlada reducira zavojno politiko na politični intervencionizem; proračun ohranja sedanja strukturna neskladja; očitno je popolno pomanjkanje razvojnega koncepta; odločitev, da se vlada odreče hitrejšemu razvoju cestnega omrežja in cestni dinar porabi za druge proračunske namene, tudi za republiško in občinsko administracijo, je strahopetna. Proračun, ki ga predlaga vlada, je potrditev dveh dejstev: vlada ni uspela organizirati mednarodne finančne pomoči, in drugič, vlada v novih razmerah nima nobenega razvojnega koncepta in mora zato pristajati na nenačelnem, nesistemskem in političnoideološkem interveniranju. Takšna politika ne vodi iz krize v razvoj, zato bo vlada še naprej omejevala, žrtve pa bodo socialno šibki sloji. Vlagati moramo v ceste, tehnologijo, izobraževanje, kulturo itd. Zato ni dileme, ali bomo vlagali v to ali v orožje. V orožje vlagajo tisti, ki jim gre predvsem za oblast, pravi vlada v senci. Kmečke pokojnine prenizke Ljubljana, 27. februarja - V Ljubljani se je sestalo vodstvo Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke. Obravnavali so možnosti, da bi kmetje prejemali višje pokojnine, ki sedaj znašajo le od 300 do 500 dinarjev. V razpravi o subvencijah za kmetijstvo so menili, da odkupne organizacije denar verjetno dobivajo in bi zato lahko sprotneje plačevali rejcem. Posebej pozorno so obravnavali osnutek zakona o denacionalizaciji. Sporen je člen, ki govori o deležih zemljišč v tako imenovanih kompleksih. Sklenili so, da bodo pripravili spreminje-valne predloge. Socialisti proti militarizaciji Ljubljana, 27. februarja - Vodstvo Socialistične stranke SlovenijeE je predstavilo Memorandum ob razpravi o demilitarizaciji Slovenije. Socialisti nasprotujejo razumevanju demilitarizacije kot enostranski razorožitvi, so pa tudi zoper popoln in močan slovenski vojaški kompleks. Zato predlagajo izdelavo študije o demilitarizaciji Slovenije, dokončno pa naj se o tem izrečejo ljudje na referendumu. Prva naloga pa je preprečitev militarizacije. Militarizirana pa je tista država, ki daje za vojsko več kot za šolstvo, zdravstvo oziroma družbene dejavnosti, oziroma ta aparat ni pod nadzorom parlamenta. Socialisti niso podpisniki Deklaracije za mir, ker menijo, naj to najprej uredi ustava. Glede proračuna menijo, da se stroški za obrambo skrivajo tudi drugje. Za obrambo naj bi šla kar petina slovenskega družbenega proizvoda. Proračun je zelo velik in bo republika največji podjetnik. • J. Košnjek emsmm^mmGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 1. marca 1991 Pošta v Žireh - Po uspešnem uresničevanju krajevnega samoprispevka za ureditev regionalne ceste in pločnikov v Žireh, telefonski akciji, ki še traja in obeta, da bo do konca leta v krajevni skupnosti zazvonilo 400 novih telefonov, so minuli teden Žirovci dobili tudi novo sodobno pošto (na sliki). Sicer pa je minuli teden minil v krajevni skupnosti nekako v "prazničnem" razpoloženju. Za dosežene uspehe smo jim tudi mi podelili priznanje na Novinarskem večeru v soboto, o čemer poročamo na štirih straneh v današnjem Gorenjskem glasu. - A. Ž. Slovesnost na Šenturški gori Spominska plošča Simonu Robiču Šenturška gora - V nedeljo, 3. marca, pripravljata krajevna skupnost Šenturška gora in Društvo za raziskovanje podzemnih jam Simon Robič iz Domžal spominsko svečanost v spomin na Simona Robiča - naravoslovca in župnika, ki je 23 služboval in umrl 7. marca 1897 na Šenturški gori. Ob 10. uri bo maševal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, nato pa bodo na župnišču odkrili spominsko ploščo. Pripravljajo bogat kulturni program. Pred gradnjo kanalizacije Poljane - V dvorani kulturnega doma v Poljanah bo v nedeljo, 3. marca, ob 8.30 zbor občanov, ki ga sklicuje predsednik sveta KS Roman Doienec za vasi Poljane, Predmost in Ho-tovlja. Na dnevnem redu bo informacija o pripravah na gradnjo kanalizacije in obravnava prispevka na mestno zemljišče. Imenovali pa bodo tudi vaške odbore. • (až) Prometno ogledalo Kranj - V okviru samozaščitnega usposabljanja prebivalstva bodo tudi ta mesec v krajevnih skupnostih v kranjski občini predavanja o prometni varnosti. Od 4. do 19. marca ob 19. uri bodo predavanja v Gasilskem domu v Bitnjah za krajane KS Bitnje. 4. in 5. marca ob 18. uri bodo predavanja v osnovni šoli v Zalogu za krajane KS Zalog, ob 19. uri 4. in 5. marcag pa v Domu krajevne skupnosti Grade za krajane Dvorij in Gradu. • (až) Zbor radovljiških planincev Radovljica, 27. februarja - Člani Planinskega društva Radovljica se bodo sestali ta petek, 1. marca 1991, ob 18. uri v Osnovni šoli A. T. Linhart, kjer bodo ocenili svoje lansko delo in se dogovorili za program letošnjih nalog. Po zboru bo domačin Janez Pretnar predaval o nedavnem popotovanju po Ekvadorju, njegovo pripoved pa bo popestril duo Titicaca z izvirno južnoameriško glasbo. • S. Saje Zborovanje loških gasilcev Škofja Loka, 27. februarja - V petek, 1. marca 1991, ob 18. uri bo v gasilskem domu na Trati občni zbor Gasilske zveze občine Škofja Loka. Udeleženci bodo razpravljali o poročilih predsedstva in njegovih organov, sprejeli bodo oceno požarne ogroženosti in operativni načrt, potrdili pa bodo tudi delovni in finančni načrt za letos. Srečanje bodo sklenili s podelitvijo gasilskih odlikovanj in priznanj. # S. S. OBČINA KRANJ Sekretariat za občo upravo objavlja RAZPIS POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Sekretariat za občo upravo Skupščine občine Kranj razpisuje najboljšemu ponudniku v najem poslovne prostore v 1. nadstropju v zgradbi na Poštni ulici 3 v Kranju. Razpis se nanaša na dva prostora v izmeri 24,70 m2 in 54,60 m?. Ogled prostorov je možen v ponedeljek, 4. 3. 1991, od 14. do 15. ure. Interesenti naj pošljejo Svojo ponudbo do 6. 3. 1991 na naslov: Občina Kranj, Sekretariat za občo upravo, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. Krajevne skupnosti mesta Škofja Loka KRAJEVNA SKUPNOST BOHINJSKA BISTRICA V Krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica bodo 17. marca 1991 na javnih volitvah krajani volili predsednika in člane sveta te krajevne skupnosti. Zbori volilcev za določanje kandidatov za volitve predsednika in članov sveta krajevne skupnosti bodo: - V ponedeljek, 4. marca, ob 19. uri v Domu Joža Ažmana za volilno enoto Bohinjska Bistrica, - V torek, 5. marca, ob 19. uri v gasilskem domu v Nomenju za volilno enoto Nomenj, - V torek, 5. marca, ob 19. uri v gasilskem domu na Bitnjah za volilno enoto Lepence - Bitnje, - V sredo, 6. marca, ob 19. uri v gasilskem domu na Kam-njah za volilne enote Brod, Savica, Kamnje, Polje - Žlan, - V četrtek, 7. marca, ob 19. uri v sejni sobi hotela Jezero za volilno enoto Ribčev Laz - Ukane. V volilnih enotah Nemški rovt jn Ravne sta bila zbora volilcev opravljena 16. in 27. februarja. Skupni program: Stara cesta z Zdravstvenim domom Vodja koordinacije štirih krajevnih skupnosti mesta Škofja Loka Boris Čajič, ki je hkrati tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Kamnitnik, ni prepričan, da je stališče izvršnega sveta občine o čimprejšnji združitvi štirih krajevnih skupnosti na območju mesta prava poteza. Škofja Loka, 28. februarja - Izvršni svet občine Škofja Loka nekako zavzeto vztraja, da se krajevne skupnosti Kamnitnik, Škofja Loka - mesto, Škofja Loka - Podlubnik in Trata, ki imajo skupaj blizu 16 tisoč prebivalcev, združijo še pred novimi volitvami. V krajevnih skupnostih pa ta trenutek niso prepričani, da je to tista prava rešitev in utemeljena racionalizacija. Ocenjujejo, naj se stvari najprej "zbistrijo"; saj gre ne nazadnje za vprašanje, kaj pa okoliške KS. Kaj (in kako naj) bi bil potem "zunanji krog" krajevnih skupnosti okrog mesta. Ne glede na mnenje občinske vlade, kot nam je pred dnevi povedal vodja koordinacije štirih mestnih krajevnih skupnosti Boris Čajič, so že izoblikovali in dogovorili za letos skupni program. Takšni skupni dogovori so se v zadnjih letih izkazali kot zelo uspešna in učinkovita oblika uresničevanja najbolj perečih problemov. Lani je bil na primer to most Lipica. Letos je takšna skupna akcija na prvem mestu ureditev oziroma obnova Stare ceste in problem parkirišč pri Zdravstvenem domu; kar nenazadnje ni samo problem štirih krajevnih skupnosti, marveč dobršnega dela občine. "Projekt za to cesto je bil prvič delan drugače," ugotavljal Boris Čajič. "In sicer se je projektant Dessa najprej srečal s krajani in se z njimi pogovoril o rešitvah. Tako so krajani na tem območju projekt sprejeli in po tej plati pri uresničevanju in delih v prihodnje ne bi smelo biti več zapletov in težav. Sicer pa smo prav pri tem projektu mimogrede ugotovili, da so krajani Stare ceste že v preteklosti bili med prvimi, ki so dali samoprispevek za asfaltiranje makadamske ceste mimo Zdravstvenega doma. "Druga skupna programska naloga štirih krajevnih skupnosti je obnova grajskega zidu. V skupnem Letošnji skupni projekt štirih krajevnih skupnosti je ureditev Stare ceste... Kinološko društvo Naklo Strokovnost presega amaterstvo Naklo, 27. februarja - V Kinološkem društvu Naklo, ki deluje od 1979. leta, je včlanjenih več kot 300 ljubiteljev psov. Nekateri izmed njih so lani dosegli vidne uspehe v lepotnih ocenah psov, na športnih tekmah in pri usposabljanju za reševanje. Letos številne dejavnosti. Dokaz delavnosti članov Kinološkega društva Naklo je novo va-dišče na robu polja ob železnici, kjer je bila prej smetiščna jama. Tam so navozili več kot 500 kubičnih metrov zemlje, posejali travo ter postavili brunarico in ograjo. Drugo obsežno delo lani je bilo, kot se spominja ustanovitelj društva in sedanji predsednik gospodarskega odbora Janez Bartol, organiziranje 4. mednarodne razstave pasemskih psov. »Dejavnost članstva je potekala na več področjih hkrati,« naglasa sogovornik in našteva najpomembnejše dosežke: »V športni kinologiji nas zastopa mlada 5-članska ekipa z visoko šolanimi psi; naši tekmovalci so v finalu zasedli prva štiri mesta v zveznem programu, Mojca Bajželj pa je postala državna prvakinja v mednarodnem programu in zmagala na mednarodni tekmi v Italiji. Naši vzreditelji imajo veliko lepih psov; psa članov Mencingerja in Ker-na so ocenili za svetovna prvaka. Ekipa 12 vodnikov reševalnih psov, ki jo vodi Julka Korenčan, je napredovala tako po številu kot usposobljenosti. Za celotno delo je moč trditi, da strokovnost presega amatersko znanje, čeprav gre za ljubiteljstvo.« Letos je društvo že pridobilo šest novih inštruktorjev za osnovno šolanje psov. Spomladanski tečaj za šolanje psov se bo začel s predavanjem, ki bo 1. marca 1991 ob 19. uri v Domu kulture v Naklem. Društvo je organizator 5-dnevnega tečaja za reševalne enote iz Slovenije, na katerem bo od 1. marca sodelovalo na Pokljuki 85 vodnikov s psi; tam bodo tudi izpiti za reševanje izpod plazu, na Jezerskem pa načrtujejo junija prikaz dela reševalcev iz Štirih alpskih dežel. Sredi marca bodo skupaj z Zelenimi Kranja pripravili predavanje o negi psov in vzgoji lastnikov v naseljih. Pomembna prireditev bo tudi ocenjevanje mladih psov 25. maja na Gorenjskem sejmu v Kranju, ki jo bodo pripravili skupaj z lovskimi kinologi. S tekmovalci bodo sodelovali tudi na mednarodnih prireditvah; trije naj bi se uvrstili v državno reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu službenih psov v Franciji. Nekaj dela jih čaka še pri dokončni ureditvi vadišča, kjer bo jeseni nadaljevalni tečaj za šolanje psov in meddruštveno tekmovanje slovenskih kinologov. • S. Saje programu pa so potem še: financiranje projektov za ureditev Kapucinskega predmestja (med Kidričevo in Partizansko cesto), cesta Lipice - most, ureditev pešpoti na Grad, osvetlitev Suške cerkve in cesta čez Gorajte." Boris Čajič aaifliUI m ..... pP / Zdravstveni dom je danes tako rekoč brez parkirišča. Skupni program bo veljal 1,5 milijona dinarjev, glavni vir pa so še vedno sredstva stavbnih zemljišč. Ob letošnjem načrtovanju in usklajevanju programov na območju štirih krajevnih skupnosti pa je tudi odločna zahteva, da se odgovorni v občini "potrudijo", da občina pridobi mednarodna sredstva za ekologijo. Tako imenovani makro načrt plinifikacije Škofje Loke je namreč že izdelan. in kako vodja .koordinacije Boris Čajič komentira pobudo sekretariata za družbeni razvoj o pospeševanju turizma v krajevnih skupnostih? "Pobudo kaže pozdraviti. M'" slim pa, da se je je treba hkrati tudi lotiti na pravem koncu. To pa r po mojem izključno in samo kap1" tal. Če samo pomislim, kakšne možnosti ima na primer mesto z gradom in kaj vse je že bilo "na-kazano" v tem delu. SpomnimJ* na primer, da so bile predstave Vi' soške kronike na prostem ved"0, polne. Skratka, mislim, da je zd*J čas, ko se moramo turističnih P°* bud, razmišljanj lotevati z denar* jem, vlaganji... Pa v mestu to ni,e grad. Enako velja na primer z' Kapucinsko predmestje, kjer s° ideje tudi že stare nekaj let..." " A. Zalar Telefoni v KS Radovljica Radovljica - V krajevni skupnosti Radovljica se začenja širok1* akcija za pridobitev novih telefonskih priključkov. Akcija za razš", tev telefonskega omrežja poteka že v delu Langusove ulice, V.V'!C. njah pa je omrežje že zgrajeno. Sicer pa bo najprej treba razširit' lefonsko centralo v Radovljici. To bo po programu junija prihodnj leto, ko naj bi z zamenjavo centrale bilo na voljo okrog tisoč priključkov. Vendar pa bo marsikje v KS treba še zgraditi omrezj: Zato bo za uresničitev celotnega programa potrebno sodelovanje P podjetja Kranj, KS Radovljica, krajanov in drugih organizacij. . * lu Langusove ulice in na območju Žale - Predtrg (z vsemi ulicam1 _ tem območju) so razdelili anketne liste vsem (tudi lastnikom te. nov). V krajevni skupnosti Radovljica pričakujejo, da bodo krajan' t morebitnimi željami oziroma spremembami) anketne liste vrnil' 0 15. marca v pisarno KS. Pomoč (predvsem) ljubiteljskih slikarjev Kokrica pri Kranju - Klub Galerija Dežman na Kokrici pri nju je decembra lani skupaj z Radiom Kranj organiziral Pro |'s|(i razstavo likovnih del (na povabilo so se odzvali predvsem ljubite J ^ slikarji), izkupiček pa so takrat namenili prizadetim v poplavah- ^ ja dela je prispevalo 15 slikarjev, ker pa je bila na Gorenjskem zaj" rlJ poplav najbolj prizadeta škofjeloška občina, so se potem po P°S°V:eiri s predsednikom IS občine Škofja Loka Vincencijem Demšau -z odločili, da bodo denar od prodanih slik namenili Cvetu Ran 1 ^, Spodnje Luše 25, ki mu je povodenj naredila za okrog 350 [lf> narjev škode. Akcija je trajala do 21. februarja, ko je denar za se ^ njih šest slik založil Lojze Dežman. Sicer pa so v tej akciji zbra Ranta iz Spodnje Luše 32.700 dinarjev, denar pa so mu izročilt^^g nedeljek, 25. februarja. Lojze Dežman, ki seje ob tej priliki zan vsem darovalcem. Radiu Kranj in Dušanu Roglju, nam je tudi p dal, da je pri odpravljanju škode pri Rantu že precej narejen£j Most in škarpa sta že gotova, zdaj pa delajo na obnovi hleva. A> Foto: J. Cigler fetefr. 1. marca 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN @@®SK«lE2GLAS Realitetno svetovanje po načelu Pomagaj si sam... Društvo gorenjskih socialnih delavcev je pripravilo seminar o rea-»tetni terapiji, svetovalni metodi, ki bo tudi pri nas postala vse b0'j uporabna. Kr grebu' ^e',ruarJa ' Profesor Leon Loj k, pobudnik realitetnega svetovanja v Jugoslaviji, je v Za-bražu'0Sn0Va' z<*ru^enJe za realitetno terapijo, ki pod patronatom inštituta v Los Angelesu izo-stoo n \Z* tovrstno svetovanje. Te dni je vodil seminar za gorenjske socialne delavce. Vprašali Ka t\ ftere med njimi, kako bodo novo svetovalno metodo, ki zahteva več aktivnosti od same-0veka v stiski, uporabili v svoji praksi. Ivica Matko. socialna služba v tovarni Sava Kranj: »Z nuđenja materialnih pomoči prehaja socialno delo na osebno pomoč. Vedenje o tem nam bo prav zdaj zelo koristilo, kajti realitetna terapija trdi, da je --——— človek odgovoren znaj ,2ase in za rešitev svojih težav. Če se sarn 1 v sliski, ga usmerimo, da si pomaga da čl ^t0Va'ec mora imeti zadosti znanja, *ava° U Porna8a do soočenja z lastnimi te-tve do sprijaznjenja z njimi, do sprostite*! aktlVne rešitve.« Vera Polda, socialna delavka v Psihiatrični bolnišnici Begunje: »Zadovoljna sem, da sem se seminarja udeležila. Svetovalni pristop, ki zahteva od stranke aktiven odnos do problemov, je zame nov. Pri nas je delo spe- irriam mmm c'^cno' opravka rabija° 2 duševnimi bolniki, zanje pa se upo-J° različne metode zdravljenja.« Andreja Pisovec, socialna delavka v šoli France Prešeren v Kranju: »Realitetna terapija nas postavlja na realne temelje. V šoli smo vedno imeli občutek, da moramo spreminjati vse okrog sebe. Tu pa vidimo, da se vsega ne da spremeniti, realitetna terapija nam je dala občutek moči in sistematiko pri našem delu. Koristno znanje s tega seminarka bom uporabila pri svetovanju staršem, učencem in učiteljem. Problemi v šoli namreč niso le učne težave, lotevamo se jih celostno in novi pristopi so pri tem lahko v veliko korist.« Dušanka Repe, socialna delavka v Centru za socialno delo na Jesenicah: »Delam na preživninah, nezakonskih rojstvih, razvezah in podobnem. Dobro je, da potekajo taka izobraževanja, da se spet spomniš nekaterih stvari, ki jih v vsakdanjem rutinskem poslu malce pozabiš, da spet napolniš baterije, saj se pri delu le razdajaš in nič ne pridobivaš. Tu pa smo pridobili na tehniki razgovora. V smislu spoznavanja človekovih potreb skušaš privesti stranko do uvida v lastne probleme in v lastno rešitev. Socialni delavci smo nagnjeni k temu, da hitro ponudimo rešitev, tu pa je prepuščeno človeku samemu.« Bogdan Čufar, socialni delavec v Centru za socialno delo v Škofji Loki: »Ukvarjam se z otroki z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, njihovimi straši, v vseh fazah dela, od komisije za razvrščanje, do usposabljanja, drugo moje področje pa je delo z alkoholiki. Realitetna terapija mi je všeč, ker je namenjena populaciji, ki je premalo pripravljena vložiti v reševanje svojih problemov. To je tehnika, ki s postopnimi, majhnimi koraki pomaga spreminjati stvari. Drugi pristopi so hitrejši, zahtevajo maksimalno angažiranje človeka. Če pa je človek v stiski, navadno ni sposoben veliko storiti za rešitev lastnih problemov.« Boba Kraus, socialna delavka iz Zagreba: »Moje delo je predzakonsko svetovanje, v realite-tni terapiji pa delam pet, šest let, zdaj kot supervi-zor. Začela sem uporabljati ta pristop pri svojem socialnem delu, pri tem pa me navdušuje tehnika pogovora, ki je naši stroki neobhodna. Znati se moramo pogovarjati, to ima lahko velik uspeh pri starših, zakonskih parih in drugih klientih, ki imajo probleme. Ta pristop tudi ljudje radi sprejemajo, pa tudi pri kolegih in drugih profilih ljudi, ki delajo v socialnem delu, je zanj veliko zanimanja za tak pristop. V to verjamem, to je moj način življenja.« Leon Lojk, pobudnik realitetne terapije: »Realitetna terapija je praktična za uporabo v socialnem, kliničnem delu da se uporabiti za metodo dela v šolah, tudi v me-nedžmentu. Svetovalna metoda sloni na kontrolni teoriji, eni od kibernetskih teorij v človeškem življenju. Uči, kako ravnati z ljudmi, da sprejmejo svoje naloge, da so v teh nalogah zadovoljni, uči vodjo, da ohrani svojo avtoriteto in drugim pušča, da očuvajo svojo veljavo in samospoštovanje. Ta terapija ne analizira preteklosti, ne secira osebnosti, pač pa od zdaj naprej skuša za človeka nekaj narediti, da bo človekovo življenje prijetnejše, socialno primernejše, da bi bil osebno zadovoljnej-ši. Varovancu pokaže pot, kako je lahko za-dovoljnejši, svetovalca pa ne obremenjuje s klasifikacijo duševnih težav. Verjamemo v to, da človek, ki je prišel k nam. ne zadovoljuje v redu nekaterih človeških potreb, denimo po ljubezni, spoštovanju, veljavi in samospoštovanju, svobodi, zabavi... Če so te potrebe zadovoljene, človek razvija pozitivno identiteto, je močan, zadovoljen, samozavesten. Če jih ne, se počuti nesamozavestnega in se skuša rešiti bolečine bodisi z zapiranjem vase bodisi z agresivnostjo in antisoci-alnim vedenjem bodisi s kemikalijami.« • D. Z. Žlebir °Va pomoč zamejskih Korošcev za prizadete v poplavah Štirim družinam sto tisoč šilingov ^kem^'?6februari8 ^naria? Naš te«»nikjeta ja - Največji slovenski časopis na avstrijskem j. takoj po novembrski poplavi začel z zbiranjem venskih ?aHpo,noč Poplavljenim. V akcijo se je vključila tudi Zveza slo-u s« je zhKiV Ce,ovcu in samostojni občinski odborniki. V kratkem tU' Vka j d 0 PreceJ denarja, ki so ga nakazali slovenskemu Karita-'- naj! enarja pa se je še nabralo in tega so v torek dopoldne izročili J P^zadetim v novembrskih poplavah v škofjeloški občini. nrn *«8a tedniL°Vedal Pr«>stavnik Na- nJa denari S0 se v akciJ' zbira-£ern naihtr3 pomoč poplavljen-Sloven^jbo.'je izkazali koroški mi'ijona\ !• S° Zbra,i °kr0g 15 druznistVo lng0v' slovensko za-BrispeValn na Koroškem pa je Upa" Pob™ m'lij0na šilingov. pobratene občine Sele je v začetku februarja že prinesel petinšestdeset tisoč šilingov pomoči za kmeta Valentina Bogataja, tokrat pa so na predlog škofjeloškega Centra za socialno delo pomoč dobili: Valentin Bogataj iz Gabr-ške gore, Marija in Anton Okorn iz Sorske ceste v Škofji Loki, Marinka in Vinko Majcen iz Dem- šarjeve ceste v Škofji Loki in Marjan Tušek iz Smoleve. Skupni znesek tokratne pomoči je sto tisoč šilingov, od tega jih je štirideset tisoč dobil Valentin Bogataj, po dvajset tisoč pa ostali trije prizadeti v poplavah. Kot so povedali obdarjenci, večina pomoči ni pričakovala in so prijetno presenečeni, ker so jim v stiski pomagali tudi Slovenci onstran meje. Valentin Bogataj, ki je pred kratkim prejel tudi pomoč iz pobratene občine Sovodenj ob Soči, je dejal, da dolguje veliko zahvale tudi občinskemu vodstvu, ki prizadetih v poplavah ni pustilo samih, ampak jim po najboljših močeh skušajo pomagati. "V naši občini je bilo ob poplavah za nekaj več kot tristo milijonov dinarjev škode. Od republiških solidarnostnih sredstev smo do sedaj dobili nekaj več kot petnajst milijonov dinarjev. Nekaj malega se lahko še pričakuje, veliko pa najbrž ne. Tako je bilo treba večino del financirati iz že tako skromnih občinskih proračunskih sredstev. -Zato nam vsak prispevek veliko pomeni in tako tudi današnji," je ob torkovem obisku iz Koroške poudaril škofjeloški župan Peter Hawlina. • V. Stanovnik ^Družbeniki« za humanitarno dejavnost i?0v»lo ve*?! " Družbo »CC« - Consulting center, ki jo je v Kranju *.! a.l)c!v'te'Jev - družbenikov, smo vam posredno predstavili ka i?reiJnii j"sl?nov"eijev - družbenikov, H|ebša h Rašcga {as«*a, ki je razpisala dražbo za sliko Vin-ar Pa namerava porabiti za humanitarno dejavnost. ■sni prostor ne »O, obsežno X Š'r0k0 Pfedsta-U'Omen"° javnost družbe g"3 lc'daJc registri- aVanK sve ?a V28°Je< izob>-a-hV°Ja (S anja' raziskav i" U^ednamHn ■ računalnt-;°VnJakov trd"e.12menJave stro- >> predi S""6 blaga in ni'^manita^u '"'Aktualnih, £>jo na 7i 'h Pro8ramov. Za-^Je slednji, saj uva- ramov na-i- "« n«w■ " sled"J • clJena vari lQst družbe tako, da je sicer y del k; Se del°ma financ an'tarne J-!-registriran *■ Nti r"^ovalne de- >*ne S"ega in Voglih i^avnostl invalidov, n ,n °«arelih oseb. sta nam povedala dva iz skupine družbenikov v družbi »CC« Vladimir Bitenc in Andrej Mrak. Omenimo le nekaj konkretnih primerov dejavnosti s področja socialnega skrbstva, o katerem sodijo, daje najbolj potrebno novih programov in mu nameravajo dati največjo pozornost. Poskrbeli bi za organizacijo prevozov v oddelke, zavode, vrtce za huje prizadete ljudi, organizirali alternativne oblike varstva (dnevne, popoldanske, nočne) za te osebe, delali bi z narkomani, organizirali različne oblike svetovalnega dela. Veliko pozornosti namenjajo invalidom, precešenji del raziskovalnih programov je naravnan k olajšanju njihovih delovnih in izobraževalnih pogojev. Nekaj invalidov bi radi tudi usposobili za delo na računalnikih. • Po sredstva za humanitarne programe so se družbeniki obrnili na sekretariate za družbeni raz- Andrej Mrak, študent računalništva na Fakulteti za organizacijske vede, tudi sam prizadet zaradi cerebralne paralize, veliko dela na računalniških programih za invalide. voj vseh petih gorenjskih občin, saj menijo, da imajo pravico do dela denarja za družbene dejavnosti. Delež tem programom namenjenih sredstev naj bi se odmeril po načelu »dinar na prebivalca občine v enem mesecu«, kar bi denimo za jeseniško občino pomenilo 32.000 dinarjev na mesec ali 384.000 dinarjev na leto. Drugi vir bi bil del denarja od zbrane članarine, tretji že omenjeni dobiček iz profitnih programov družbe, četrti pa prostovoljni prispevki pokroviteljev, ki jih iščejo ne le po Gorenjskem, temveč po vsej Sloveniji. Kot sta nam povedala sogovornika, humanitarni programi tudi ne bodo omejeni na gorenjski prostor. Pomemben vir za humanitarno dejavnost družbe pa bodo predstavljale akcije, kakršna je tudi napovedana prodaja podarjene Hlebševe slike. Naj ponovimo, da bodo denar od prodane slike porabili za humanitarni program v tisti občini, od koder bo kupec. • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler V parlament prihaja stanovanjski zakon Stanovanjsko vprašanje rešuje vsakdo sam Stanovanjski zakon, ki ga slovenska vlada z osnutkom predlaga skupščini, je doslej sprožil veliko zanimanja med ljudmi. Osredotočilo se je predvsem na rešitve prihodnjega najemnega stanovanjskega razmerja, zaščite najemnika, pogojev privatizacije družbenih stanovanj, socialni program na tem področju... Pred skupščinsko obravnavo so predlog zakona pretresali tudi v odboru za stanovanjska in komunalna vprašanja. Reforma na stanovanjskem področju bo utrla pota tržnim razmerjem, predvsem pa tudi glede stanovanj skuša uveljaviti načelo »pomagaj si sam in država ti bo pomagala«. Za stanovanje naj bi v prihodnosti poskrbel vsakdo sam, država pa bi zagotavljala pomoč pri pridobitvi stanovanj v trajni najem, s sistemom javnih financ bi spodbujali razumno gradnjo (oziroma obnovo) stanovanjskega fonda, ob tem pa poskrbeli tudi za učinkovitejše upravljanje s tem bogastvom. Upravljalci stanovanj naj bi bili njihovi lastniki, lahko bi jih oddajali v najem in sami do neke mere krojili najemnino, najemnike naj bi pred previsokimi (oderuškimi) najemninami varovala država. Najemne pogodbe naj bi bile trajne, najemna razmerja pa zakonsko regulirana, da ne bi prihajalo do zlorab. Država (zakon razmejuje pristojnosti občine in republike) naj bi zagotavljala pogoje za razreševanje stanovanjskih vprašanj, poskrbela naj bi za oddajanje stanovanj na neprofitnih načelih, da bi zavarovala sloj prebivalstva, ki sam ne zmore do stanovanja, stanovanj, po novem ne bo več. Nadomestilo jo bo prej omenjeno najemno razmerje, ki bo trajno, ali pa bodo sedanji lastniki (večidel podjetja) ponudila stanovanja v odkup. Sedanja solidarnostna stanovanja naj bi bila v prihodnje last občin, kjer se bodo tudi naprej reševali socialni primeri, pri čemer je mišlje- Kot pravi osnutek stanovanjskega zakona, naj bi imetniki stanovanjske pravice imeli pri odkupu stanovanja pravico do 30-odstotnega popusta od vrednosti stanovanja (upoštevana naj bi bila tudi morebitna samoudeležba, ki so jo bili nosilci stanovanjske pravice dolžni plačati ob vselitvi), v 60 dneh od sklenitve kupne pogodbe z lastnikom naj bi poravnal najmanj 15 odstotkov cene, odplačilna doba pa bi bila 20 let. na tudi pomoč najemnikom pri plačevanju najemnine. Občina naj bi bila tudi lastnik stanovanj v »splošnem ljudskem premoženju«. Stanovanja upokojencev, namensko zgrajena zanje, prav tako borčevskih stanovanj, naj bi bila last SPIZ. Lastniki naj bi bili dolžni stanovanja prodati najmenikom, če bi slednji to zahtevali. Lahko pa jih, kajpada s soglasjem najemnikov, prodajo tudi drugim, prednostni pravico nakupa pa naj bi imeli dosedanji nosilci stanovanjske pravice. Enake pravice naj bi zakon ponudil tudi stanovalcem v tistih stanovanjih, ki so bila lastnikom v preteklosti odvzeta, zdaj pa jim bodo spet vrnjena. • D. Z. Žlebir VESTI Preddvorski upokojenci zborujejo Preddvor, 1. marca - Jutri bodo zborovali preddvorski upokojenci. Letna konferenca, na kateri se bodo dogovorili o letošnjem delu in ocenili preteklo, se bo začela ob 15. uri v domu krajanov v Preddvoru. PTT PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, Mirka Vadnova 13 PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bomo v ponedeljek, 4. marca 1991, na Visokem zamenjali telefonsko centralo. V času od 4. 3. do 9. 3. 1991 bodo prekinitve in motnje z naročniki na področju: KS Visoko, Mile, Luže, Olševek, Hotemaie. Z vključitvijo nove telefonske centrale bodo tudi zamenjane telefonske številke. Informacije o novih telefonskih številkah lahko dobite na službi informacij 988. Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. ISKRA INSTRUMENTI, OTOČE, d. o. Otoče 5 a 64244 Podnart objavlja prosta dela in naloge 1. DIREKTORJA EKONOMSKO-ANALITSKEGA ODDELKA Pogoji : - visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri - ustrezne delovne izkušnje - kreativno delo in organizacijske sposobnosti 2. EKONOMSKEGA TEHNIKA za delo v računovodstvu Pogoji: - srednja strokovna izobrazba - ustrezne delovne izkušnje - osnovna znanja iz računovodstva Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo traja pod tč. 1 - 3 mesece, pod tč. 2 - 3 meseca. Če izpolnjujete navedene pogoje vas vabimo, da pošljete pisne ponudbe, v 8 dneh na naslov: Iskra Instrumenti Otoče, Kadrovska služba, Otoče 5 a, 64244 Podnart. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SSSSMESGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 1. marca 1991 ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Kmet, gozdar, da o gozdu niti ne govorimo! (Sestavek posvečam večdesetlet-nemu »križevemu potu« kmeta Franca Kavčiča iz Dražgoš in je obenem odgovor njegovemu žol-čnemu izlivu na gozdarske strokovnjake - Gorenjski glas, 5. februarja 1991). Njegov in moj kmet Kavčič je kot slovenski kmet osebno prizadet nad članki v Gorenjskem in Kmečkem glasu, ki očitajo kmetom nestrokovnost, neznanje in nezmožnost, da zaradi pomanjkanja izobrazbe ne morejo biti »gospodar« v lastnem gozdu. Naj mi, prosim, navede vsaj en tak članek in enega samega avtorja! Ne more ga. Trdi, da je kmet ostal prikrajšan za izobrazbo, sam pa kar 34 odstotkov denarja od lastnega prodanega lesa daje za šolanje čisto »političnih gozdarskih strokovnjakov«. Moti se. Samo drobec teh 34 odstotkov je res prispeval za raziskovanje gozda in za šolanje, pretežni del tega »davka« pa se je prelil nazaj v gozd. Delno tudi preko smernic gozdnogospodarskih načrtov, za izdelavo katerih že več kot dvajset let dobivam plačo tudi jaz. Tudi za načrt enote Železniki, v kateri so tudi vsi Kavčičevi gozdovi. Kot »mrtvi dokaz« krivde gozdarjev sta opuščena zaselka Zgornje Danje in Zabrdo pod Ratitovcem. Za to dokaj značilno socialno sliko slovenske gorske krajine, se čutim kot gozdar toliko odgovoren, kot on sam. Govori o boleči usodi kmečkega človeka v hriboviti Selški dolini. ki so mu bile odvzete vse pravice, razen pravice do dela. Moji kmetje, ki sem jih pri svojem terenskem delu srečeval, so bili kaj raznoliki po gozdarskih zamislih in izvedbah. Nikoli pa nisem pričakoval, da jih bo 99 odstotkov mislilo tako, kot jaz. In kot sem že v šoli slišal o znameniti prebiralni šoli pohorskih kmetov, sem tudi jaz v teh 20 letih srečal take, ki sem jih imel za učitelje in jih v načrtu tudi »ovekovečil«. Taki so nekateri kmetje s Koprivnika s svojo šolo sečnje »v okna«, je Plašajtar izpod Porezna, kije v desetih letih iz nenegovanih gozdov naredil vzorec za gojen gozd, pa Pintar v Sorici s svojimi traktorskimi vla-kami ali Dolinšek z Lenarta pod Krvavcem s svojim res super gospodarjenjem v težkih terenih, kjer bi večina od nas odnehala. Spoštujem jih. Nič jim ni bilo podarjenega. Sem pa šel tudi mimo takih kmetij, kjer je po 25 repov v hlevu in so še po štirje zaposleni v industriji. Kar več je takih v Cerkljanski Dobravi. Ali pa tisti iz Voklega, ki se je hvalil, da pred »fruštkom« v enem dnevu toliko zasluži s kopanjem peska v črnem peskokopu sredi gozda, kot delavec cel mesec. Tem pa je padla »sekirica v med« tudi v času, sedaj tako zaničevane socialistične enakopravne družbe. No, pa tem gozd ne pomeni veliko, gozdar pa še manj. Njegov in moj gozdar Kavčiču sem jaz strokovnjak, ki se me boji in obenem sovraži. Imenuje me politični žandar, ki si bom ustvaril najboljše pogoje za dobro pokojnino z dobrimi plačami na račun kmečkega človeka. Nič pa nima proti pravim gozdarskim strokovnjakom. Z veseljem bi takšne ljudi tudi prosil za nasvet ali pomoč, če bi bilo to potrebno. Nekje naj pač čakajo. Za vsak primer. Da bi mu bili pri roki. Kot župnik s poslednjim svetim oljem. Zamenjati želi vse stare kadre (nekam politično mi to zveni), da bi dobili besedo pravi gozdarji. Kje neki so na zalogi in čakajo na ta njegov poziv? Čez noč se otrok naredi, ne pa kakšen gozdar. Ali pa, taki po meri kmečke stranke. Jaz se sebi ne bom smilil, kot se Kavčič. Ko mu je njegova žaga več vredna kot cel Alples z vsemi delavci v njem. Vem samo, da sem do pred kratkim imel pravico do dela, sedaj pa sem že drugi mesec na čakanju. Mini-malec. Zato, ker ni denarja za dokončanje načrtov zasebnih gozdov. Pa vseeno hodim na delo in delam, da bo načrt narejen. Mislim, da je potreben, tudi za gozd in lastnike. Kakšni popolnoma nasprotni mišljenji: Vi se pritožujete, da imat s le pravico do dela, jaz pa bom ves srečen, če jo bom po tem »moratorijskem času« še imel. In toliko smo vseeno strokovno ukrepali (ne glede na moratorij), da smo v vseh obdobjih gospodarili po načrtih tudi v družbenih - državnih gozdovih in da nam tudi na misel ni hodilo, da bi spet počistili (po vaše) parcele, ki so bile nekdaj kmečke. Ali mi lahko poveste, kdaj smo jih prvič? O fakulteti za gozdarstvo vam ne bom govoril. Ne bom se ba-hal. Nisem bil najslabši pa tudi ne najboljši študent. Moj profesor za gojenje gozdov mi je na izpitu dejal, da je več pričakoval. Verjetno zato, ker sem delal pri njegovih terenskih raziskavah. Pa vendar, če želite moj indeks z izpiti, vam je na voljo in če v njem dobite od blizu štirideset izpitov več kot enega političnega, vam odstopim še diplomo. Priznam pa, da sama šola ni vse in da ves čas pridobivam znanje in izkušnje pri delu v gozdu. Od moje 11. gozdarske generacije leta 1959 do danes se je . tudi vsebina gozdarskega študija vsaj nekajkrat dopolnila. Tudi temu sem moral delno slediti. O vašem in vsaj po ljubezni tudi mojem gozdu pa kdaj drugič. Če bom imel srečo. V Dra-žgošah po prvem novembru postavljate orodje v gozdu pokonci (zaradi snega), pa naj to od da-nes'ne velja za najini peresi. Marjan Stempihar dipl. gozd. ing. Nemogoče razmere v skupščini občine Kranj Odkar se zavedam, že po osnovni šoli sem vedno trdil, da je vsaka oblast brez opozicije diktatura, to trdim, zagovarjam še danes. Večstrankarski sistem smo s prvimi svobodnimi volitvami tudi dosegli. Prepričan sem bil, da je komunistični diktatorski režim z volitvami odpravljen. Žal za skupščino občine Kranj to ne drži (sem poslanec v zboru KS). Klub opozicije je sestavljen iz bivših: komunistov, socialistov in mladine. Izvajajo pravo diktaturo na skupščino in njeno vodstvo župana in tajnika. Ta klub opozicije ima sedaj tri lepa nova imena. Nova imena pa jim ne pomenijo prav nič. Saj je njihov način dela star komunističen ali boljševističen. Držijo se starega reka: Kar se Janezek nauči, to Janez tudi zna in dela. .Zato jih jaz imenujem kar skupaj BIVŠI KOMUNISTI, kar seveda tudi so. Ne morejo se sprijazniti z za njih kruto resnico, da niso več na oblasti. Obnašajo se, kot da so na ladji, ki se potaplja. Prijeli so se jih: obup, panika in agonija. Prepričani so, da se bodo rešili sami z brezobzirnim, nesramnim, lažnim in nekulturnim napadom na vse, kar ni po volji bivših komunistov. Z napadi na skupščino ne izbirajo načina in sredstev. Na vse mogoče načine si prizadevajo, da blokirajo delo skupščine in njenih organov. Kar jim v veliki meri tudi uspeva. So tudi zelo enotni - homogeni, za kar jim dajem priznanje. Zares prava boljševistična šola Kumrovec. Stalno postavljajo razna nesmiselna in protislovna vprašanja. Več delegatskih vprašanj je take narave, da se že sama po sebi izključujejo. A bivši komunisti odločno zahtevajo nanje odgovor. Od župana zahtevajo, kaj in kako naj govori v republiški skupščini, kar miselno dokazuje, da so še vedno v delegatskem sistemu. Nočejo ali ne morejo se sprijazniti, da kandidat komunistov ni bil izvoljen, da so bili na volitvah poraženi. Bivši komunisti zahtevajo racionalizacijo občinske uprave, kar je tudi lepo in prav. To da oni že v isti točki zahtevajo večjo biro- kracijo in zaposlovanje novih, njihovih ljudi. Stalno očitajo ne-, sposobnost skupščine pri tem vse vprek žalijo, lažejo o tem, kaj so počeli 40 let pa niti besede. Z° zelo bedasto imam zahtevo bivših komunistov, naj župan pre' prosto prestrukturira kranjsko gospodarstvo. Kako je to možno, pa nič. Pripravljajo menda knjigo, kako naj bi se obnašal poslanec. Jaz bi predlagal, naj satni za sebe pripravijo seminar, da bi se naučili vsaj ABC, kako naj se vedejo v večstrankarski parf0' mentarni demokraciji. Saj bivs' komunisti obvladajo samo eno boljševistično doktrino. Kdor m z nami, je proti nam, tega je treba onemogočiti, odstaviti, odpi' sati. -Poslanec zbora ^ Ivan Mlakar "AVTO ŠOLAT ing. HUMAR organizira tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji PRIČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 4. 3., ob 18. uri PRAKTIČNA VOŽNJA -TAKOJ NA SODOBNIH VOZILIH R-5 CAMPUS ® 11-035 I. RA. INŽENIRING RADOVLJICA Podjetje za inženiring, projektiranje in razvoj p. o., Gorenjska c. 26 64240 Radovljica razpisuje po pooblastilu investitorja: Osnovno zdravstvo Gorenjske NATEČAJ za priznanje sposobnosti izvajalcev za izvedbo adaptacije Zdravstvenega doma v Bohinjski Bistrici. Orientacijska vrednost gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del: 12.000.000,00 din Predvideni rok izgradnje: pričetek april 199j Dokončanje: december 1991 Merila, ki jih bosta investitorja upoštevala pri izbiri za sposobnost: - možnost kreditiranja 50 % vrednosti za enoletno dobo, - reference o solidnosti izgradnje objektov, - druge ugodnosti, ki jih nudi izvajalec. Rok za oddajo ponudb je 11. marec 1991 na naslov: I. R^-Inženiring Radovljica, 64240 Radovljica, Gorenjska 26. Izvajalci bodo obveščeni o priznanju sposobnosti v roku 8 dni po končanem natečaju. PTT PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, Mirka Vadnova 13 PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bodo začele veljati nove šestmestne telefonske številke na območju Kranja 31. marca 1991 z izdajo novega telefonskega imenika republike Slovenije in ne 1. marca 1991 kot je bilo prvotno sporočeno. Sprememba je nastala zaradi težav pri tiskanju telefonskega imenika. Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. Alojzij Žibert 17 Pod Marijinim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Nenadoma zaslišim šklepet varovala. Trepetaje se stisnem k zemlji in pogledam okrog sebe. Bilo je pepelnato sivo nebo, okrog nas pa črni štrclji. Kdo neki je tam? Morda Rusi? Morda je ranjenec... ? Zemlja se začenja tresti. Tanki prihajajo. Čez njive peljeta dva nemška tanka in pehotno oklopno vozilo. Za tanki v razpote-gnjeni vrsti stopajo pešaki. Vidi se le moten lesket čelad in bele maskirne obleke. Opazujem, kako nekdo v grmovju obvezuje tovarišu roko. Rokav mu visi od roke, verjetno sta ga prerezala. Čudno, da nista poiskala bolničarja, če že ne četnega zdravnika. Še pred nekaj dnevi, pred božičnimi prazniki smo bili polni upov, da bomo dalj časa ostali v tem mestu. Sedaj pa je sovražnik že močno zdesetkal naše vrste. Lačni, ušivi in utrujeni bežimo nazaj. Kdaj in kje se bomo ustavili, je vprašanje. Iz goreče vasi v nov pekel V dežju smo se premočeni vzpenjali prek hriba nad vasjo. Za nami je ostajala goreča vas, jokajoči civilisti, stotine naših ranjencev in ogromno padlih nemških vojakov, bolničarjev in drugega spremnega osebja. Zeblo nas je zaradi neprestanega dežja, pustega vremena in valjanja po blatnih in razmočenih tleh. Obleka in čevlji so bili popolnoma premočeni. Zaradi udarca sem bil še zelo slab in sem hodil le s težavo in ob pomoči tovarišev. Ko smo šli že neposredno proti vasi, nam je šla druga vojska tudi iz vasi nasproti. Prvi naši oficirji, ki so šli spredaj, da bi se dogovorili, so bili od sedanje vojske oddaljeni komaj le še okoli 20 metrov. Nenadoma pa počijo streli strelnih in raketnih pištol. Že po nekaj sekundah se je razvil strahotni boj, na katerega pa mi niti zdaleč nismo bili pripravljeni. Rusi so v tem mraku verjetno mislili, da gre k njim v ujetništvo del nemške vojske, zato so nas pustili na tako bližino. Boj se je razvil tako nenadoma in silovito, da naši niti niso mogli spraviti orožja v strelni položaj, mnogi pa so imeli še na puškah obešene zaboje municije in prislonjene na hrbet, ker jih je bilo tako lažje nositi. Več kot 60 ruskih strojnic in brzostrelk je z vso močjo sipalo ogenj na nas. Naši so padali kakor snopje. Povsod je odmevalo strahotno vpitje in kričanje ranjencev ter napadalcev. Oficirji so nas gnali s klici juriš v napad na nož, toda Rusi so bili spretnejši, močnejši, bolj urejeni in predvsem pripravljeni na napad. Začel se je odpirati pekel vsega pekla. Na nas je bila osredotočena vsa uničujoča sila morilskega orožja. Razbesnel se je pravi orkan divje vojske. Čuli so se vsi ubrani in neubrani glasovi morilcev satanske armade. Ječanje, tuljenje, švrkanje, sikanje, drdranje, hučanje, klopotanje in zbijanje, treskanje, rjovenje in žvižganje ter paranje zraka in min. Vmes pa so se trgali presekani kriki ljudi, ki so padali mrtvi na tla, ljudi, ki jim je potrgalo ude ali jim jekri v velikih curkih tekla iz telesa. Ožgana prst skupaj z deli človeških teles je švigala visoko v zrak in padala ter zagrinjala ta krvavi satanski žrtvenik. Tu je postala Golgota vsega trpljenja. KŠi Iz smrdečega dima po smodniku in drugih eksplozivih se zas krik in žvižganje napadalnih trum, ki se zaženejo v naskok. Od kod se je pojavil polkovnik, kije s samokresom v roki priganjal vrt^ pad. Kakor teleta v klavnico nas je podil v gotovo smrt. Vsak, *j j je vsaj malo privzdignil od tal kvišku, je dobil krvav pozdrav. P* obrazi so se nam razletavale ročne granate in zopet sledili klici vn ^ pad. Rusi so se besno in vztrajno upirali. Tedaj so rdečearme)1' ■ resnici in dobesedno branili svojo zemljo in je niso hoteli odsKy niti koraka. Dobili so še nenadno pomoč in morali smo se umakn ^ Ko je noč prekinila boj, ko je prenehalo škrtanje bajonetov, pat in treskanje puškinih kopit, ko so potihnile tudi pištole in str0'x;g ce in ko sem se skrivaj dvignil izza skromnega hribčka, malo ve J krtine, se mije nudila dokaj porazna slika. Po travniku so eden P. leg drugega ležala še gorka in krvaveča trupla Nemcev in tams9 . daj tudi Rusov. Nekaj je bilo celo objetih, ker so nudili pomoč a drugemu in sta padla potem oba skupaj v tesnem objemu. V goreči hiši Vsi enaki, vsi edini zdaj sedimo na latrini. To je slavni novi red, ki se čudi mu ves svet. Po nenadnem napadu, kije zahteval toliko človeških smo bili popolnoma razbiti. V skupini petih sem se umikaj s ^, temni gozd. Nismo vedeli, kje hodimo. Imeli smo že pripravljene sede prositi milosti, če bi zašli k Rusom. Zaradi prevelike izčrp .(, sti mije bilo že čisto vseeno, kaj se bo zgodilo in zaželel sem s\ i$\ tništva. Govorili nismo med seboj. Vsem nam je bilo vse prav ' smo bili pripravljeni na vse. . • V Zaslišali smo ropot motorjev. Približevali so se nam taftnM strahu, da se približuje sovražna kolona, smo se poskrili v grm s\> Nekje v gozdu so izstrelili rakete. Tankisti so tudi odgovarjal* l\. gnalnimi raketami. Vedeli smo, da so to nemški znaki, vendar)'t la taka ugotovitev dokaj nezanesljiva, saj se enakih znakov ve ^ poslužuje tudi sovražnik, da bi zapeljal nasprotnika. Nenadotfl ^ smo zaslišali klice in pozive, naj se vsi zberemo skupaj. Lezlisl?. f$0 zborno mesto od vseh strani gozda. Tudi mi smo odhiteli tja. Kl ^ se posamezniki že pozdravljali in objemali v radosti in veselp, ^ rešeni. Dobili smo novo samozaupanje, ker smo prišli v zaščito ^. oklopne enote, kije pravkar prispela na fronto. Bili pa smo tu.a^tl dovoljni, ker nam ni bilo treba več nositi težkih bremen in Pe Posedli smo po tankovskem oklepu in se odpeljali. 2!*k. 1- marca 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN ®@IM§SWIESGLAS Okrogla miza ob Tednu slovenske drame KAKŠNE PERSPEKTIVE DRAMATIKE? r Kranj. ]\j dvoma, da je analiza o protislovjih današnje slovenske dramatike in zavesti, ki jo je za okroglo mizo kot izhodiščno 4 niisijanje pripravil dr. Taras Kermauner, sprožila pri literarnih teoretikih zelo različne odzive. Nekateri, ki so se postavili na stališče, v* JV'°.vensko dramatiko povezovati z razvojem zavesti dokaj nepotrebno in neumestno početje, saj gre končno v dramatiki za estetska Pisanja, se razgovora niso udeležili. Drugi spet so se oborožili s koreferati, ki pa so ostali neprebrani oziroma nerazloženi; ob radost *___ debate je vse skupaj pripravila avtorjeva bolezen. Kdo ve, ali bi bili slovenski zbrlatlki' !e Peščica se J'ih Je mi? k3 tradicionalni okrogli me i°k Tednu slovenske dra-Ba?> k° ulotovil» kaJ druge-avtn • ko razpravljali z Prorfm-predloženega referata iislovja današnje slovenske somvlke in zavesti dr Tara_ q^ Kermaunerjem, kot pa so. izol°tnost dr' Kermaunerja je kakš81^ mize naPravila ,e ne" priz 'zmenjavo mnenj, za L. °re z "dvignjenimi" kopji, ki de J' anal na avtorJevo kritično tiki v' pa so bili tako drama" *ani d tudi P°slušalci prikraj-Pačk-i prava' kolikor jo je „a j011«, je bila namreč previd- mau Z3radi odsotnosti Ker" nerJa primerno zadržana. nekaa2PraVa }e seveda navrgla kj J razmišljanj o vprašanjih, d j. J? Jf moderator pogovora anali J Inkret Pote8nil iz naprz.e> ostala pa so seveda še ki hni0dprta m na V°U° vsem, bodo i hoteli razmišljati, kaj Pavlovec-mi m|a , 2 Pipan se predstavlja s črnobelimi portretnimi študija- takoznaaso odločitev za priznanje), da je krajevna skupnost bogata še P° marsičem. Na začetku večera smo še enkrat slišali oceno o zavzetosti krajanov in tudi pomoči obeske skupnosti za uresničevale komunalnega programa, posedanji predsednik sveta KS Franci Mlinar je bil zadovoljen z delom oziroma uresničevanjem programa med njego-Vl,w predsednikovanjem. Upa-n'e in hkrati prepričanje, da Tudi novi predsednik sveta KS Anton Beovič je napovedal, da Žirovce v prihodnje čaka še veliko dela... Ffanc Mlinar b°do tako nadaljevali še na-preJ> je izrazil tudi novi pred-?ednik sveta KS Anton Beovič ln Pri tem "naslovil" željo po s°delovanju tudi na občino. Še Posebej je izpostavil tudi procent Zdravstvenega doma v 'lreh. Kar pa zadeva telefom-& Je predstavnik PTT podjetja anJ Avguštin Novine pouda- pouda- Avguštin Novine Naše priznanje krajevni skupnosti je dosedanjemu predsedniku sveta KS Francu Mlinarju izročil direktor Časopisnega podjetja Glas in glavni urednik Gorenjskega glasa Marko Valjavec. Faksimile priznanja pa smo podelili tudi pošti in banki v Žireh ter Radiu Žiri, Zavarovalnici Triglav in Antonu Beoviču, sedanjenu predsedniku sveta KS. ril, da Zirovcem zaupa in da bo kljub delu in denarju, ki bosta še potrebna, do konca leta zazvonilo 400 telefonov. Nadaljevanje večera se je potem ob petju, glasbi in pogovorih prepletalo o gospodarstvu, kulturi, turizmu, športu, društveni dejavnosti..., dokler nismo po pogovoru s predsednikom IS občine Škofja Loka podelili priznanje KS in več faksimilov priznanj. In veliko nagrad smo izžrebali ter jih potem razdelili v nadaljevanju na veselem srečanju z ansamblom Lipa v Partizanu. Se preden pa smo na Novinarskem večeru obrnili zadnji list časopisa v živo, so nas "izzvali" radijski kolegi; nas predstavili Zirovcem v dvorani in ob tem malce "preizkusili", kako se znamo "obračati" brez novinarskega peresa v "radijskem etru". Bilo je, kot smo po prireditvi v soboto zvečer še nekajkrat slišali: če bi prireditev ponovili, bi bila dvorana, ki je bila tudi zdaj polna, prav gotovo premajhna. Zato še enkrat vsem, Prireditev v Žireh smo pripravili skupaj s kolegi iz Radia Ziri, ki je celotni večer iz Svobode tudi prenašal. Pri napovedovanju je tokrat pomagala sodelavka Radia Žiri Majda Lovrenčič. ki ste sodelovali z nami, hvala za prijetno srečanje, s čestitkami in željo, da se še kdaj srečamo. • A. Zalar Vi *ncencij Demšar, predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Se bo treskalo proti Škofji Loki Zirovci dobili nekaj več, kot je bilo planirano." Kaj pa ostala žirovska problematika? "Pred nekaj dnevi sem dobil pošto iz krajevne skupnosti z obsežnim programom, predvsem na področju telefonije. Vir iz SLO je presahnil, proračun je manjši in okrog 3 milijone smo predvideli za telefonijo v občini. Pri turizmu so prejšnje vlade veliko naredile. Lahko je kritizirati, vendar je treba določene stvari tudi pohvaliti. Glede cest in telefonije je loška občina veliko naredila. Predhodniki so veliko naredili in bojim se, da mi ne bomo toliko, nekaj sredstev pa za telefonijo bo. Za kulturo bo nekaj več denarja." • L. Bogataj *° mini!°22 let>odkar ,„«« da bi se to v doglednem ča- Žiri so bile vedno na nekem a*Potju. V srednjem veku so spadale pod Loko, potem so spadale pod Idrijo, pa pod Postojno. Mislim, da bo najboljša tista rešitev, ko bodo svoja občina. Mislim, da si bodo to prvi priborili, kmalu za Bohinjci. Mi smo prvotno predvidevali nekaj denarja vsaj za odkupe zemljišč in hiš skozi Gorenjo vas, vendar je ob letošnjem proračunu vse obstalo in se zelo bojim, da ne bo denarja. Bil sem že dvakrat na pogovorih na Republiški upravi za ceste, zadnji pogovor je bil ta teden. Pogovori niso bili posebej obetavni. Veste, da je bil slovenski proračun okleščen. Zaenkrat, vsaj za žirovski konec, ne morem nič spodbudnega povedati. Iz Vrhnike je prišla pobuda, da bi postala cesta prek Smrečja regionalna in da bi breme skrbi zanjo preložili na republiko. Sicer Da sem zvedel, da ste Pohvala prireditvi Med gosti prireditve je bil tudi Viktor ŽakeljL predsednik Socialistične stranke Slovenije, sicer domačin iz Zirov. O novinarskem večeru je tole povedal: "To je dvakrat koristna prireditev. To je dobra marketinška poteza za časopis, ki mu vendarle naklada ostaja kljub tej stiski, tudi zato, ker ste zadnja leta odpirali nove strani, nove priloge, pridobivali nove avtorje, angažirali tudi ljudi zunaj novinarskih krogov, ki imajo kaj povedati. Taka aktivnost vam zagotavlja navzočnost na vedno bolj konkurenčnem medijskem prostoru. Druga stvar pa je pomembnost za kraj, kamor prihajate. Prispevate svoj delež k dvigu družabnosti, kultur-nosti, zabavnosti. Tega pa ljudem tudi manjka. Žiri so svojski kraj, so samorastniške, kakorkoli še vedno zaprte tu, in vsaka taka prireditev je dobrodošla. Mislim, da je občinstvo danes to prireditev tako doživelo." • J. Košnjek_ Čeprav je še nekaj minut pred sedmo zvečer kazalo, da boste Žirovci raje doma pri radijskih sprejemnikih spremljali prireditev in podelitev priznanj v dvorani Svobode, je bila ob 19. uri dvorana polna. Začeli pa smo z Zdravljico. Da ni bilo med pogovori preveč "dolgočasno", pa je večkrat poskrbel ansambel Lipa iz Ccrkelj na Gorenjskem, ki je tudi po Novinarskem večeru skrbel za "poskočno" razpoloženje v družbenem domu Partizana. Žirovci - čipkarska šola, turistični podmladek, Galerija - ste nas v soboto zares presenetili, ko ste v preddverju dvorane Svoboda z razstavo in prikazom obrti, po kateri ste danes znani v svetu (Al-pina). Še enkrat ste "potrdili", da je bila naša odločitev o priznanju res pravilna. Da smo lahko pravočasno izžrebali med obiskovalce številne nagrade, je komisija - Tomaž Gruden, Božena Avsec (Gor. glas) in Vinko Kopač (tajnik KS) morala začeti z delom že precej pred razglasitvijo nagrad Gorenjskega glasa in pokrovitelja Zavarovalnice Triglav. Žrebali pa sta dve Špeli - Krvina in Markelj... Veselo srečanje se je po prireditvi v Svobodi "preselilo" v družbeni dom Partizana. Tam pa je za "poskočen začetek" nedelje skrbel ansambel Lipa. mimmmmGhAS 10. stran ŽIRI SE PREDSTAVIJO Petek, 1. marca 1991 Marica Albreht, učiteljica klekljanja in mentorica turističnega krožka Veliko zanimanje za staro umetnost V Žireh in okolici ima klekljanje, izdelovanje špic, kot pravijo domačini, že dolgo tradicijo. Klekljati znajo skoraj vse Zirovke in tudi mnogo Žirovcev. Tako so pred kratkim slovesno proslavili petinosemdeseto obletnico čipkarske šole v Žireh. Da pa tudi mladi ne bi pozabili na to lepo umet- ;st že vrsto let skrbi Marica Albre; , ki jih uči klekljanja. "Zanimanje za čipkarski krožek na naši šoli je tako veliko, da imamo krožek kar v treh izmenah, v katerih se zvrsti sto učencev. Celo več bi se jih rado učilo, vendar pa sem trenutno sama za delo z njimi. Tako prva skupina otrok pride v šolo že ob šestih zjutraj in začnejo klekljati. Starši, ki se bojijo, da svojih otrok kasneje v šoli ne bi mogli vpisati v čipkarski krožek, pa jih vpišejo že, ko so nekateri stari komaj tri leta." V Žireh turizem ni posebej pomembna dejavnost, saj v kraju ni prida turističnih sob. Mlade, ki obiskujejo turistični krožek, pa skušate navdušiti tudi za delo v turizmu in ravno turistični podmladkarji imajo mnogokrat zanimive predloge o pestrejšem turističnem utripu v kraju. "Za vodenje turističnega podmladka sem se odloČila zato, ker vem, da se stare umetnosti in turizem dobro dopolnjujejo. Res bo v Žireh za turizem treba narediti še marsikaj, vendar pa mislim, da to ne bodo veliki hoteli ali kaj podobnega, temveč majhni ranzioni, kmečki turizem, izletniške točke. K razvoju takšnega tunzma pa bi morali pripomoči vsi v kraju," pravi Marica Albrehtova. • V. Stanovnik Ni dogodka, prireditve... Pihalna godba Alpina, brez katere v Žireh tako rekoč ni dogodka, je nastopila tudi na sobotnem večeru. Po vojni je bila godba ustanovljena 1947. leta na pobudo takratnega direktorja Alpine Vinka Govekarja in godbenika XXXI. divizije Jurija Glihe, ki je bil po vojni v Alpini predsednik sindikata. Delavci Alpine še zdaj dajejo za godbo 0,12 odstotka od osebnega dohodka in so ponosni nanjo. "Sicer pa začetki godbe segajo v leto 1906, ko so jo ustanovili gasilci," je povedal Viki Žakelj, ki je že 26 let predsednik godbe. Vaje imajo godbeniki dvakrat na teden, kapelnik pa je Drago Kanduč iz Idrije. • A. Žalar Viki Žakelj Samo obljube "Minister Ingo Paš je pred časom obljubljal, da bodo razbremenili gostinske lokale s hrano in tiste na podeželju. Zdaj je ravno obratno. Izenačeni smo z navadnimi bifeji," kritično ugotavlja Ivo Trček, ki ima Gostišče Sora v Brekovici. "Ob takšni davčni zakonodaji in sedanjem splošnem stanju se tako obrtnikom v krajevni skupnosti Žiri nasploh precej slabo piše. Plačilni nered je vsak dan večji. Edina ugodnost, ki smo jo dobili, je, da nam ni treba več v Škofjo Loki registrirati računov. Še vedno pa imamo v Škofji Loki obrtno združenje. To pa nam je Zirovcem precej od rok." Vinkovo gostišče, ki je znano po dobri kuhinji in kulinaričnih posebnostih oziroma predstavitvah, pa je hkrati tudi prostor za stalno likovno predstavljanje. Decembra je bila na primer dobrodelna razstava žirovskih likovnikov ob sponzorstvu podjetij in obrtnikov. Denar pa so potem namenili poplavljen-cem v Lučah. • A. Žalar Ivo Trček NAGRADE SO PRISPEVALI Na prireditvi v dvorani Svobode smo izžrebali blizu sto nagrad, ki smo jih potem razdelili na veselem nadaljevanju srečanja v družbenem domu Partizana. Nagrade so prispevali: Gorenjski glas Kranj, Zavarovalnica Triglav delniška družba Ljubljana - Območna enota Kranj, Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj, Gorenjski sejem Kranj, Sitotisk Andrej Košir in Nada - Zg. Bitnje - Zabnica, Franc LikoviČ, Petrol Žiri, Alpina Žiri, Radio Žiri, Janez Oblak, Čistilnica Žiri, Vibro Žiri, Slo-vin Žiri, Milan Oblak, Jože Trček, Štefan Kosmač, Ivan Jereb, Poliks Ziri, Frizerski salon Marija, Bojan Žakelj, Jože Oblak, Etiketa Žiri, Polix Žiri, Lenaturist Vojko Jezeršek, Boutique Sandra, Josip Padovac, Trgovina Maruša, M-KGZ Sora Žiri, Milan Frelih, Marinka Čuk, Gostišče Katernik, Gradiš Škofja Loka, Esad Bilijali, Frizerski salon Joži, VISTA - Vinko Podobnik, Pegaz Ljubljana, Helena Bogataj, Papirnica Bojan Šinkovec, Jaka Kavčič, Čistilnica Bojan Šinkovec, Prodajalna Kekec, Gostilna Sora, Irma Kopač, Čipkarska šola Žiri. Milan Kopač, predsednik gasilskega društva Dobračeva Lani večjega požara ni bilo Milan Kopač je že osmo leto predsednik gasilskega društva Dobračeva, dobro pa pozna tudi dejavnost ostalih društev v Žireh in okolici. "Na žirov-skem območju delujejo štiri društva: Žiri, Dobračeva. Ra- čeva in Brekovice. Starejši sta Žiri in Dobračeva, mlajši Rače-va in Brekovice. V vseh društvih je skupaj s podmladkom okrog 550 gasilcev. Za osnovno dejavnost za zdaj še nekako dobimo finančna sredstva, ob vsem tem veliko naredimo tudi brezplačno, skrbi pa nas, kako bo v prihodnje. V Zireh bi radi kupili novo, močnejše gasilsko vozilo, s katerim bi lažje posredovali ob požarih v hribovskih vaseh; v Brekovicah se pripra- Obnavljajo dom - Lani je Gasilsko društvo Brekovice, ki ima 86 članov in v vasi tako rekoč ni hiše, da ne bi bil vsaj en član gasilskega društva, praznovalo 30-le-tnico. 1979. leta so z udarniškim delom zgradili gasilski dom, lani pa so se začeli pripravljati na obnovo. Franc Vončina pravi, da bodo obnovili streho in zgradili prizidek ter tako pridobili prostor v kraju za različna srečanja krajanov. Ob lastnem delu računajo tudi na pomoč občinske gasilske zveze. Sicer pa gasilci lani na svojem območju niso imeli požarov, so pa precej pomagali oziroma sodelovali drugod. Na občinskem tekmovanju pa so njihove štiri desetine osvojile tretje mesto. • A. Žalar Nov avto - Gasilsko društvo Ra-. čeva je bilo ustanovljeno pred 32 leti. "Pred sedmimi leti smo zgradili dom. Lani pa smo zbrali denar za nakup novega gasilskega avtomobila. Ga že imamo, avgusta letos pa bo svečan prevzem" je pred sobotno prireditvijo razlagal predsednik društva Rado Jereb. Lani so imeli gasilci Račeve precej dela tudi s požari. Sicer pa delajo tudi vodovod za boljšo preskrbo s požarno vodo. Od "Strička" do "Debenca" je v glavnem že končan, zdaj pa so se lotili še odseka od "Snopkove grape" do "Noča". Društvo, ki se je lani pobratilo z GD Leskovec (Štajerska), je pred dvema letoma razvilo tudi nov prapor. • Obnova stolpa - V kroniki Gasilskega društva Žiri, kjer je predsednik društva Alojz Strlič, piše, daje občina Žir 1889. leta sprejela sklep, da se osnuje Prostovoljna požarna bramba. Danes ima društvo 138 članov, nekaj manj kot 20 mlajših in prav toliko starejših pionirjev ter devet mladincev. Njihov glavni cilj je nov avto, ker je sedanji za hribe prepočasen in v trenutkih, ko gre za pomoč, bolj v oviro oziroma napoto drugim gasilcem. Urediti pa nameravajo tudi stolp in preurediti prostore garaž. Pri delu so jim že doslej pomagala podjetja in kmetje z lesom. • A. Z. Tone Oblak, predsednik Smučarskega skakalnega kluba Alpina Poljanci dobri skakalci Smučarski skakalni klub Alpina je najuspešnejši žirovski športni kolektiv in tudi med najboljšimi v škofjeloški občini. Kako vam to uspeva? "Klub ima že daljšo tradicijo. Zadnja leta pa dosegamo pomembne republiške in zvezne rezultate. Pred dvema, tremi leti smo vključili v delo kluba vso Poljansko dolino, ne le Žiri. Letos nam je zima spet bolj naklonjena in je na skakalnicah bolj živahno. Skakalnice smo v tem času tudi obnovili, tako da smo na novo zgradili 50-metrsko, obnovili smo 70-metrsko, letos obe skakalnici preizkušeni, tako da trenutno lahko fantje skačejo na vseh petih skakalnicah." Imate poklicne trenerje? "Imeli smo dva poklicna trenerja, sedaj imamo zaradi financ samo enega, imamo pa še nekaj honorarnih trenerjev, ki vodijo posamezne skupine.'"' Imenujete se po največji žirov- Tone Oblak Janez Kosmač, predsednik Planinskega društva Žiri Tudi alpinizem se uveljavlja "Moj hobi je ukvarjanje s planinsko dejavnostjo. Društvo šteje od 800 do 1000 Članov. Lani nas je bilo 811. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1950 iz nekaj Žirovcev, ki so prihajali iz sosednjih planinskih društev (Ljubljana Matica, Škofja Loka). V šestdesetih letih so na Goropekah zgradili planinski dom, ki je danes gostinski objekt in ne služi več samo planinstvu, planincem pa še vedno nudi usluge. Tod mimo gre Loška planinska pot. Drugih postojank nimamo. V osnovni šoli imamo organizirano mla- dinsko sekcijo, ki uspešno deluje s pomočjo mentorja Valentina Lukana, ima pa še pomočnike, na primer Erznožnika, in so številni in uspešni. Imamo markacijsko sekcijo, saj vzdržujemo 42 kilometrov Loške planinske poti in še nekaj lokalnih, potem je vodniška sekcija, ki ima 18 izprašanih vodnikov, ki organizirajo izlete. Zadnja tri leta se je začela razvijati alpinistična sekcija. Hitro narašča. Lani je bilo že 7 alpinistov, organiziramo prosto plezanje, saj smo si lani napravili v šolski telovadnici umetno steno, v okolici pa imamo dva naravna plezalna vrtca. Veliko pozornost dajemo podmladku in lani smo v okviru 40. obletnice društva na poli organizirali natečaj za spise in likovna dela na temo planinstva in ekologije. Odzvalo se je veliko mladih kljub prostovoljnosti in na koncu jih je bilo za dva velika avtobusa, ki sta jih odpeljala na izlet na Okrešelj, na Kamniško sedlo, najboljšim pa dali knjižne nagrade. Imamo organizirano planinsko šolo. Zanimanje je za prosto plezanje, radi pa bi vzgojili tudi klasične Vinko Markelj, predsednik društva upokojencev Milan Kopač vljajo na gradnjo prizidka h g3' silskemu domu. Kar za"e!* podmladek, ga je zaenkrat » dovolj; občutimo pa, da posta. jajo nekatere druge dejavnost za mlade bolj zanimive," je d.' jal Milan Kopač in poudari,1' da so novejša naselja in sred' ^ če Žiri dobro preskrbljena "protipožarno vodo", ne pa Jx di okolica in hribovsko ootn°y je, kamor je ob požarih treP vodo voziti iz doline. In kolik krat je lani zagorelo? Večji požara lani v Žireh in oko H ni bilo, k sreči je bilo le v,,,, manjših. Kateri je bil naJte.,J'n "Vsak je težak," pravi M'|a Kopač in dodaja, da kljub dobremu sodelovanju in po1"0 žirovskih podjetij in krajevna skupnosti brez prostovoljni dela in prirejanje veselic, I" pomemben finančni vir, ne gr_ V gasilskem društvu Dobrav ' va so se že dogovorili, da ves lica tudi letos bo. Na vpras?' nje, ali se z vračanjem stan časov vrača v Žiri tudi znan procesija na dan sv. Florijan > zaščitnika gasilcev, pa je M'13 Kopač dejal, da v gasilsketn društvu Dobračeva za zdaj tem še ne razmišljajo. • C plotnik ski tovarni Pomeni to, da ^ Alpina največ pomaga? "Smo Alpina, ker je pač r[ šlo do sponzorstva. Vendar ni dovolj, moramo še na drug področja in tudi ostale žirovs" delovne organizacije pom jo, pa tudi občinski ZTKO Ste direktor Etikete in sednik športnega kluba. Kako združljivi ti dve funkciji? "Včasih gre skupaj, v^Jj pa tudi ne. Vendar, vsak člo ima hobi in jaz ga imam v s"1^ čariji. Sam sem bil športni*^ tudi danes se še malo ukvaO s športom." © J.Košnjek Janez Kosmač alpiniste in ta šola naj ^JSS osnove. Organiziramo odvisno od interesa, tudi i leto." • J. Košnjek Upokojenci ■ druga največja žirovska tovarna Žiri, 23. februarja - Drugi največji žirovski kolektiv so takoj za Al-pino - upokojenci. Kar 800 jih danes že šteje njihovo društvo. O tem s predsednikom Vinkom Markljem. »S 1. januarjem nas je bilo 767, od tega 501 starostni upokojenec, 105 družinskih, 150 invalidskih in ostalih 11. Zdaj pa nas je že 800. Imamo tudi dva upokojenca, ki sta že 40 let člana društva upokojencev. Eden je star že 89 let, ženska celo 91 let. Resda nista več aktivna, pokretna pa še vedno. Svoje starejše članstvo redno obiskujemo, konec leta obiščemo nepokretne, bolne, kakih 70 jih je. Redno obiskujemo tiste v bolnišnicah in domovih upokojencev, da niso pozablje- ni. Zdravi in aktivni pa dajemo poudarka rekreaciji, izletom. Teh je bilo lani 16, udeležilo pa se jih je 715 članov. « Sicer pa se žirovski upokojenci lahko obrnejo na svoje društvo tudi zato, da jim uredijo probleme iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanovanjske in socialne probleme. Imajo tudi vzajemno samopomoč - 98 odstotkov njiho- vih članov jo vplačuje- $ ureja društvena pisarna, ^ mu upokojencev, ki ga K^f 1981. dala v upravljanje * ^ vna skupnost. Tu vsak Vx p nedeljek v mesecu rner'J^ji) dem krvni pritisk, pedikerko, da upokojene trov daleč. Poskrbijo pa L pogrebne svečanosti. Žlebir Petek, 1. marca 1991 11. STRAN @©imiS»S3GLAS BOJAN ŠTIH Kratke in izmišljene zgodbe izlet 1941 - 1945 LXXII. '1 je »drugi« zadnji dan vojne na Slovenskem. Petnajsti maj 1945. V gorski dolini. Po prašni cesti n k?'43'3 brigada tretje armade. Na travi ob cesti sta sedela partizana - kulturnika. Gledala sta v e°o in na cesto. Poslušala sta vojake, ki so enoglasno, zavijajoče prepevali koračnico. Ko je bila Pet tišina in se je brigada izgubila v ovinkih doline in so bili le še sonce in glasovi ptičev, je rekel •volasec mlajšemu: »Si jih slišal? Zdaj pa bomo čakali Slovenci najmanj tristo let, da se bodo naši I N'. bratje naučili prepevati večglasno. Tako kot pojemo mi že nekaj stoletij.« Potem sta umolkni-a. Bila pa sta čisto tiho na jesen leta 1945, ko je postalo državno politično petje popolnoma eno-8 asno in enolično, a pod vodstvom dirigenta, ki pa ni bil glasbenik. Urednikova beseda Današnje Odprte strani so kmetijske. Cveto Zaplotnik je pripravil uvodno razmišljanje o slovenskem kmetijstvu, osrednjo reportažo o življenju in kmetovanju v Žirovskem vrhu in življenju z uranom je napisal prof. Miha Naglic, s slikami jo je opremil Franc Temelj, poročilo o zakonu o denacionalizaciji je napisal Cveto Zaplotnik, predloge za izboljšanje položaja v kmetijstvu pa Emil Erjavec. Prihodnji teden bomo na Odprtih straneh sredico namenili poročilu z Glasove preje, na kateri si bosta izmenjavala misli dr. France Bučar in Viktor žakelj, prva in zadnja stran pa bosta odprti aktualnim prispevkom, vabimo k sodelovanju! Leopoldina Bogataj £^ETO ZAPLOTNIK Revolucija v kmetijstvu s). kar se dogaja v sloven-nom kmetijstvu, bi lahko ime-nem r?VoluciJa - ne v negativ-me ^mislu, po nasilnosti spre-nj j"b'3mpak po njihovi ostri-des" °bsegu. Sistem, ki je več istih J temeUil na domala p" Politično - ideoloških tem d ta.vkah. predvsem na p0J 3 Je družbena lastnina (druSneJf3 od zasebne ^emS - k™etijstvo pa po-Podri JSe od •""»'»^ «* « Podr7nCJSe- 0d kmetiJ)' se Je grarjij' hjegovih ruševinah že Postavi•no.vega- Prvi temelJi so di že . J5ni' bolj v obrisih se tu- doZi?0 naj bi izgledal, na dr»if 0 naJ b' izgledal, treha *°xnčno Podobo pa bo Prav vEakati še nekaJ let. Če-znava ajoča koalicija ne pri-"Evron pr^noviteljskega reka mistorn nZdaJ'>aJe tudi refor-da bi u "a. °blasti glavni cilj, ropskr> Jstvo spravili na ev-ps£° raven. Union°sw!e Ail 12- maJa 1988 v snovni lani v LJubUani kmečke, zbor Slovenske našn;e\ieze' Predhodnice da-- Ljudsvi°Venske kmečke zveze tisti, ki,^ anke' verjetno tudi $ZDl ; ° £od ok"lJem tedanje i'^merl marele bolj po si-Žgali 2eiP , Pr°stovoljno prileze ni.0 uč za ustanovitev u° kmSi?e°tPSeakovaH' da bo-budili ko silovito spod- 83 monWn^e šivov Politične-p0litiČna a.'n da bodo Post3l» vPliva na u ' kl Pomembno PolitiU tkrnetiJsko in ostalo riintHdeset!^ ka zveza je s šti-Venskem m,,poslanci v slo-,par,arfientu druga Demosova strankin io.-----1 Ve. ,des' i a' v vr.t lxUemosova strankinih In. zrna8ala na ?,ane Ja h?h' "sv°Je" žu" LIvan pl.??venski Bistrici ft0dobnS1^ ,driji (dr- Ja"^ iFranc p i', SAmar->u P" Jelšah Sikih °čmk)' Lena*u v ec)- SteviiJf°*7Cah (Jože Škr-ls°Č) na u?- članov (okrog 33 Venska nax ' tradicionalna slo-^mij0»navezanost na "vero in hodnost u eia' da s* za pri-trankarskega sistema ni treba bati in da te prihodnosti tudi ni mogoče povezovati samo s tem ali onim strankarskim imenom ali voditeljem. Če se bosta stranki, ki "poosebljata" vero in zemljo tudi medsebojno povezali, kar strankarski prvaki za zdaj še zanikajo, za to pa je dosti pobud s terena, bo nova koalicija močan "blok" z dobrimi volilnimi možnostmi, vendar verjetno z manjšimi možnostmi za uveljavljanje povsem kmečkih, stanovskih inte- Kako velik vpliv ima kmečka zveza, se, na primer, kaže tudi v tem, da kritiki kmetijske politike (in novih kmetijsko-gozdarskih zakonov) naslavljajo puščice na kmečko zvezo in ne na republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot bi bilo ob tem, da zakone vendarle piše ministrstvo, tudi logično. Opozicija ob vsem tem ne govori o vplivnosti kmečke stranke, ampak o kmečkem lobiju, ki naj bi močno vplival na delo kmetijsko-gozdarskega ministrstva; popuščala pa naj bi mu tudi vlada, ker si njen predsednik Lojze Peterle tudi zaradi simpatij med krščanskimi demokrati in kmeti ne želi zamere. Naj bo tako ali drugače! Mnenja so različna. Peterle, na primer, pravi, da je "prej kot o kmečkem lobiju mogoče govoriti o pro-tikmečkem" in da ne gre za lobi, ampak le "za avtentično in legitimno izražanje interesov Slovenske kmečke zveze in njenih predstavnikov". Mnenje podpredsednika vlade, dr. Jožeta Mencingerja, je že nekoliko drugačno od predsednikovega: v pogovoru za Delo je med drugim dejal, da se vlada pritiskom kmetom ni zelo močno uklonila, razen pri zakonu o uvozu mesa in mleka, deloma pa tudi pri moratoriju o sečnji gozdov. Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stran- ke, pa izraz kmečki lobi razume kot žaljivko, s katero jih obkladajo "ljudje, ki so zadnja desetletja podcenjevali kmečki stan in tudi zdaj ne morejo razumeti, da so kmetje odigrali pomembno vlogo pri demokratizaciji družbe in da imajo velik vpliv v parlamentu". Če so kmetje še pred dvema, tremi leti tarnali, da so brez političnega vpliva in da v njihovem imenu odločajo ljudje, ki "krave še nikdar niso videli od blizu", potem so zdaj razmere drugačne. Njihov vpliv je zelo velik in vprašanje je, ali bo kdaj še večji. Ko so predsednika Ivana Omana pred nedavnim vprašali, kakšen uspeh pričakuje na naslednjih volitvah, je izjavil, da računa na najmanj osem odstotkov volilcev (pa tudi na "širše možnosti"). Če je politična organiziranost in vplivnost kmetov na kmetijsko politiko prvi in najpomembnejši korak novodobne (kmetijske) revolucije, potem so vsi drugi koraki le logično nadaljevanje prvega. Vladajoča koalicija, v kateri je tudi kmečka stranka, povsem razumljivo meri kmetijstvu obleko, kot mu najbolj pristaja in kot se ji zdi najbolj pametno. V Sloveniji je že doseženo politično soglasje, da k tej "obleki" sodi tudi vračanje nacionaliziranih, zaplenjenih ali kako drugače krivično odvzetih kmetijskih zemljišč in gozdov. Ljudje, ki so po vojni doživeli različne krivice ali oblastne pritiske, zelo veliko pričakujejo od zakona o denacionalizaciji. Zdi se, da je to upanje pretirano in da bodo nekateri, ki so še lani spomladi vneto pritrjevali strankarskim obljubam o moralnem in materialnem popravljanju povojnih krivic, razočarani. Absolutne pravičnosti ne bo mogoče doseči, tudi zato ne, ker je od prvih povojnih revo- lucionarnih ukrepov minilo že več desetletij, precej odvzetega premoženja je močno spremenilo podobo in zamenjalo po več lastnikov, težko pa je tudi odgovoriti na sicer preprosta vprašanja, kolikšna je (bila v določenem obdobju) pravična odškodnina za (prisilno?) odvzeto kmetijsko zemljišče ali gozd... Ce na denacionalizacijo gledamo s kmetijskega, narodnogospodarskega zornega kota, bi bilo sicer najbolj idealno, da bi uresničili socialistično geslo "zemljo tistemu, ki jo obdeluje". Toda tudi politična odločitev, da bi zemljo vrnili Cerkvi, nekdanjim veleposestnikom in vsem tistim, ki jim je zdaj kmetovanje "španska vas", še ne bi bila usodna, če bi država hkrati s tem vzpostavila sistem, ki bi nove lastnike ne-kmete z davčnimi ali drugačnimi ukrepi postavil v položaj, ko bi jim bila zemlja, če je ne bi obdelovali ali bi jo obdelovali slabo, v veliko breme in bi jo bili primorani samo obdelovati, zagotoviti obdelanost, jo dati v zakup ali prodati. Denacionalizacija ni samo popravljanje povojnih krivic, ki so jih oblasti s poseganjem v zasebno lastnine prizadejale kmetom, ampak je tudi privatizacija (lastninjenje) "nikogaršnje" družbene zemlje in način, da bi povečali in gospodarsko okrepili v povprečju precej premajhne slovenske kmetije. Prav majhnost kmetij pa je ob še prenizki strokovnosti kmetovanja eden pomembnih razlogov, da so pri nas pridelovalni stroški še razmeroma visoki, hrana pa draga. Nekateri v denacionalizaciji vidijo tudi vračanje najbolj krutega (beri: izkoriščevalske-ga) kapitalizma in časov vsemogočnih gospodarjev (z belimi rokavicami) in brezpravnih, grdo izkoriščanih hlapcev in dekel. Ob tem, da tudi za predvojni čas ne drži povsem, da so bili hlapci in dekle "razred ponižanih in izkoriščanih" (na nekaterih kmetijah so se kar dobro imeli, skorajda tako kot ostali družinski člani), se tudi za novodobni kapitalizem ni treba bati, da bi vzpostavil stare odnose. Kmetij, ki bi se po vračilu odvzetih gozdov in kmetijskih zemljišč tako povečale in gospodarsko okrepile, da bi potrebovale še stalno pomoč novodobnih hlapcev in dekel (zunaj družinskega kroga), bo zelo malo ali jih skorajda ne bo. Če pa že bodo, se bodo morali ravnati po pravilih, ki veljajo tudi za vse druge delodajalce (obrtnike, podjetnike...). • • • Stari gozdarski sistem z gozdnimi gospodarstvi v strokovni, poslovni in policijski vlogi in s kardeljansko samoupravno organiziranostjo formalno še vedno obstaja (zakon velja), dejansko pa se je že domala povsem razsul. Zdaj je pravzaprav v stanju, ko mu je najtežje - ni ne ptič ne miš, ne mrtev in ne živ, z velikim presežkom delavcem in v nekakšnem prehodnem obdobju, ki ga zaznamujejo predvsem prerekanja med kmeti in kmečko zvezo na eni ter gozdarskimi strokovnjaki na drugi. Ob tem, da ni nasprotovanj o prostem prometu z lesom, o ločitvi strokovnega in poslovnega dela, o tem, da je lastnik tudi gospodar v svojem gozdu z vsemi pravicami in obveznostmi, je najbolj sporno vprašanje, ali naj bo odkazilo gozdnega drevja za posek še naprej obvezno ali ne. Večina kmetov in kmečka zveza ga šteje za poniževalno dejanje in mu nasprotuje, med drugim tudi zato, ker je bil to nekdaj politični ukrep, sprejet v času najhujših pritiskov na kmete. Gozdarski strokovnjaki ga zagovarjajo kot zgolj strokovni ukrep in poudarjajo, da "gozdarstvo ne more biti prepuščeno igri strank, pač pa preverjenim in premišljenim strokovnim odločitvam" (stališče gozdarskega strokovnega sveta). Osnutek sprememb in dopolnitev sedanjega zakona o gozdovih vsebuje -vsaj kar zadeva odkazilo -kompromisno rešitev: označevanje dreves za posek naj bi bilo obvezno le v varovalnih gozdovih, v vseh drugih pa naj bi bilo dovolj obvezno strokovno navodilo. Čeprav nekateri za takšno predlagano rešitev trdijo, da gre še vedno za isto vse- bino (obvezno odkazilo), le za drugo obliko, pa je osnovni problem v zaupanju in nezaupanju. Temu pritrjuje, na primer, tudi namestnica kmetijskega ministra Marija Marke-ševa, ko izjavlja, da bi lahko za Slovenijo izdelali "zemljevid zaupanja". Kjer so si gozdarji pridobili zaupanje kmetov (velja pa tudi obratno), je ostrina nesoglasij in prerekanj precej manjša kot tam, kjer jim ni uspelo zgraditi mostov zaupanja ali so se gozdarji obnašali kot oblast. Kakšen zakon bo sprejela slovenska skupščina, bo odvisno od razmerja politične moči pa tudi od prepričljivosti nasprotujočih si strani. Čeprav gozdov ni mogoče ustvariti v enem letu niti jih ne v enem letu uničiti, kot nekateri pri nabiranju političnih točk nekoliko pretiravajo, pa bi vendarle bilo dobro, da bi zakon čimprej sprejeli in končali z zmedo, ki ponekod meji že na anarhijo. • • • Nove temelje dobiva tudi zadružništvo. Zadruge, ki so bile v nekaterih obdobjih le podaljšek države ali oblika za obvladovanje zasebnega kmetijstva, se spreminjajo v organizacije, ki naj bi skrbele predvsem za gospodarske koristi svojih članov in naj bi se gospodarsko okrepile z odvzetim premoženjem, morda pa tudi z akumulacijo, ki jim je bila sproti odtu-jevana s prisilno obliko poslovnega sodelovanja. Pripravlja se nov zakon o pokojninsko-inva-lidskem zavarovanju, ki prav tako zadeva gospodarski in socialni položaj slovenskega kmetstva, pa nov zakon o kmetijskih zemljiščih in nov zakon o lovstvu; spremeniti pa bo treba tudi nekatere druge zakone, ki že z nekaterimi določbami (npr. - združeni kmet) pa tudi sicer prihajajo v nasprotje z drugimi zakoni in splošnimi družbenimi in gospodarskimi težnjami. Gre za zakone, ki urejajo dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmečkih gospodarstev, posege na kmetijska zemljišča (izsuševanje, zložbe in ponovne razdelitve zemljišč, agromelioracije itd.), davke v kmetijstvu (sedanje spremembe so le začasne)... (Ko:: GLAS 12. STRAN Petek, 1. marca MIHA NAGLIC Žirovski vrh nekoč in danes Živeti in kmetovati nad uranom Med nebom in zemljo, med Uranom in uranom; življenje in delo sredi rovtov in gozdov, na pobočjih, pod katerimi je skrit "uranski vrag" - to je Žirovski vrh. Izpregovoril sem: "Vidite, gospod Andrej, to je krasen večer, in Zala je zavita v vso čarobo svojo. Da bi človek vsaj živel tri sto ali štiri sto let, potem bi vsaj vedel, kako se svet izpreminjal Koliko je dve sto let? Kaplja v morje in še ne! In vendar, koliko izpremembe! Kakšna je bila Zala tedaj, in kje so drevesa, ki so jo senčila tiste dni! In kje šele so smrtna bitja, ki so takrat dihala božji zrak, kakor ga dihamo mi dandanes! Čutila so tiste bolesti, tiste skrbi, in njim je bila ljubezen takisto pogubna kakor nam, kakor meni, ki me v tri sto letih niti toliko ne bode, da bi si otroče z mojim pepelom napolnilo malo svoje perišče!" - "Radovedni ste," odgovori kaplan Andrej, "kako je bilo v Zali pred tristo ali dvesto leti... Kako se je od takrat izpremenila naša Zala! Kjer gledaš sedaj gole bregove, ondije raslo tiste dni visoko hrastov je in črni gozd se je razprostiral tja do Žirov in na drugi strani tja do ponižnih Lučin, ki tiče še dandanes kakor bel cvet sredi zelenih seno-žeti." - Takole sta se pogovarjala dr. Ivan Tavčar in gospod Andrej, kaplan v Lučinah. In kje je bilo to? V Zali, na Žirovskem vrhu. Nekoliko zemljepisa in zgodovine Žirovski vrh je pohleven, a dolg in razvejan hribovski hrbet, čigar 12 km dolgi greben se kot nekakšen kij steguje iz Polhograjskih Dolomitov na Gorenjsko, od jugovzhoda proti severu, od Smrečja do Hota-velj. Obdan je z dolinami Rače-ve, Sore Poljanščice in Brebov-ščice, v katere se z njegovih pobočij stekajo številne grape. Najvišje sega na Gol(n)em vrhu (962 m), drugi vrhovi so še: Brona (Javorč, 901 m), Zala (899 m), Hrastov grič (878 m), Kovšakov grič (784 m), Osoje (755 m), itd. To niso nikakršne zavidljive višine in tudi po obliki ne izstopajo. Žirovski vrh je namreč nekakšno malo Pohorje, neizrazito, a široko in predvsem staro hribovje; značilno rdečo barvo mu dajejo permski peščenjaki, pod katerimi so še druge kamnine, predvsem tista, ki vsebuje uranovo rudo, po kateri je ime Žirov-skega vrha postalo znano tudi po svetu. A o tem pozneje. Za zdaj ostanimo na površju in naštejmo še žirovskarske grape. V Račevo se z zahodnih pobočij stekajo Škrbinatov in Deben-čev graben, Potokarjeva, Snap-kova, Melcova in Plastuhova grapa; v Soro pritečejo Rakulk (Rakulšca), Zabrežnik, Mahar-ca, Muhovc, Kosovka, Poklon-ščica in Peskovnica, v Brebov-ščico pa še Dršak, Koširnica in Zala. Na osojnih bregovih teh grap rastejo lepi iglasti gozdovi, na prisojnih pa le krevljasti borovci in iglavci. Toliko o zemljepisu, ki je seveda pred zgodovino. Ta pa se na Žirovskem vrhu ne godi prav dolgo; njegove kamnine so iz srednjega perma, se pravi, da so stare kakih 270 milijonov let, človeška poselitev pa le dobra tri stoletja. Znameniti urbarji loškega gospostva freisin-ških škofov iz let 1291 in 1501 Žirovskega vrha kot naselja še ne omenjajo. Pač pa so bile že tedaj poseljene Kladje (Chlad, In Inferiori Chlad), kjer je bilo kar devet hub; 1. 1501 so bile na območju obeh le še tri obdelane in tri propadajoče hube. Žirovski vrh je bil zares poseljen šele v času t. i. rovtarske kolonizacije. Do nje je prišlo proti sredi 16. stoletja. "Temu rovtarskemu naseljevanju je bil zemljiški gospod v glavnem naklonjen, saj je s tem reševal obsežna ozemlja, ki se jih je hotel hkrati z gozdnim regalom polastiti deželni knez. Sistematično rovtarsko krčenje je zajelo obsežne predele na zahodni strani Poljanske in Selške doline in je trajalo vse do okrog 1630. Rov-tarji so potekali s sosednjega ozemlja, tako z loške kot tolminske strani. Na poljanski strani je bilo tedaj kolonizirano mimo vsega Žirovskega vrha zlasti celotno ozemlje v območju Hobov-ščice..."(\) Za razliko od prejšnjega, kolektivnega načina ko-loniziranja, je šlo tu za naseljevanje posameznikov, kar se vidi v obliki poselitve - rezultat le-te ni več strnjeno naselje, pač pa dobimo samotne kmetije in dele razloženega naselja. Zemlja je bila novim kolonistom dodeljena v sistemu ne-razkosanih polj, tj. zaprtih in odprtih celkov. Samostalnik rovt je za našo obravnavo ključnega pomena. Pomeni "s travo poraslo, nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu", pridevnik rovtarski pa po istem viru: "nanašajoč se na pokrajino med Škofjo Loko, Logatcem in Tolminom" (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Slovenski pravopis pojasnjuje rovt še z besedami: krčevina, trebež, laz, posekovje, jasa. Rovtarska kolonizacija pomeni nastajanje rovtarske "civilizacije", pridobivanje obdelovalne zemlje v hribovitem svetu na račun gozda. Slednjega so v tistem času krčili rovtarji in fuži-narji. Loški gospodje so bili bolj naklonjeni prvim, ker so ostali na zemlji in plačevali dajatve, fužinarji pa so gozd le iztrebili in šli. Tako je prišlo med navedenimi do hudih sporov. "Verjetno ni bila brez osnove fu-žinarska pritožba iz 1568, češ da Letnica 1639 na stropu Bukovčeve stare hiše. jim oskrbnik prepoveduje žgati oglje, da je pa razglasil, naj pridejo k njemu po dovoljenje tisti, ki hočejo napraviti rovte. Podobne pritožbe so se vrstile tudi v naslednjih letih. V začetku 17. stol. so fužinarji nastopili z ostrejšimi zahtevami. Rovte je treba uničiti, hiše pa požgali. Seveda s takim stališčem pri zemljiškem gospostvu niso mogli uspeti. Če je zemljiški gospod z žalostjo gledal, kako mu propadajo obsežni gozdovi, je vendar lažje prenašal rovtarje, ki so jih polagoma le vpisovali v urbar in so bili uvrščeni med podložnike z utrjenimi dolžnostmi, kot pa fu-žinarje, ki so bili gospostvu v tem času le še v breme. Značilna je npr. pripomba v urbarju iz 1630, po kateri je gospostvo na Žirovskem vrhu med drugim našlo štiri rovtarje; glede na pritožbe Železnikarjev jih trenutno ni obravnavalo, vendar jih je obdržalo v evidenci za ugodnejšo priložnost. " (2) Rovtarska kolonizacija je torej najprej zajela osliško območje nad dolino Hobovščice. "Na ozemlju od tolminske meje vzhodno in jugovzhodno od Cerknega pa vse do območja ži-rovske župe je do 1630 zrasla cela vrsta naselij... Osliška kolonizacija je strnjeno silila tudi na ozemlje severnega dela žirovske župe, pa na dotlej nenaseljeno območje med žirovsko in hlevno-vrško župo, kamor je treba skoraj v celoti postaviti 102 novinca, ki jih naštevajo viri na žirovskem ozemlju do 1588. Iz vpisov 91 novincev v času med 1588 in 1630 se da sklepati, da je šel tedaj žirovski tok proti vzhodu v smeri proti Račevi in Žirovske-mu vrhu, kamor je pa z druge strani silil kolonist iz poljanske župe. Novinci poljanske župe so bili v glavnem usmerjeni proti Žirovskemu vrhu in Brebovnici, in to predvsem konec 16. in začetek 17. stol. Skrajni jugozahodni del na novo koloniziranega poljanskega ozemlja je segal v hlevnovrško župo, in sicer zlasti v območje Lavrovca..." (3) Ker se je kolonizacija Žirovskega vrha vršila v času reformacije in protireformacije, je verjetno, da se je v te odročne kraje zatekel tudi kak preganjan luteranec, tak, ki je zatajil Boga - o čemer priča v teh krajih močno razširjeni priimek Bogataj. V 16. in 17. stol. našte-je Pavle Blaznik v žirovski in osliški županiji kar 66 Bogatajev! (4) Na Žirovskem vrhu... Na območju Žirovskega vrha (kot zemljepisnega pojma in celote) je danes osem naselij: tu je Žirovski vrh (na žirovski strani), na drugi strani sta Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo (nekdaj pri sv. Antonu (5)) in Žirovski vrh nad Zalo (nekdaj pri sv. Urbanu), Kladje, Zabrežnik, Goli vrh, Brebovnica in Lavrovec. "Žirovski vrh je kot Dunaj, toliko becirkov ima", pravi Matevž Galičič (Sok). Zgovorni so podatki o tem, kako je v teh naseljih v toku let naraščalo oziroma upadalo število prebivalcev: /tabela izpuščena/ Iz tabele je razvidno, da je poseljenost Žirovskega vrha dosegla svoj vrh sredi prejšnjega stoletja (1869), po podatkih zadnjega avstrijskega štetja prebivalcev (1910) pa je že očitno upadla, kar gre pripisati ekonomski emigraciji Slovencev na tuje, zlasti v Ameriko. Pri Bukovcu pod Golim vrhom (v ozadju) je ena tistih domačij, pri katerih je napredek očiten. Če * včasih šel od Javorčena k Bukovcu, si moral držati klobuk kar v roki - toliko menihov si namreč sreče* val. "Menihi" so dejali značilnim travnatim kucljem, katere je obrila agromelioracija; če so tako V boljšane površine še dobro zagnojene, potem je razlika v donosu res velika. Domačija pri Selaku (Žirovski vrh nad Zalo 22, Anica in Anton Šubic) je v zadnjih letih zelo naPre. ,j vala. Kmetija obsega 27 ha, od tega je gozda 16 ha, leži na višini 850 m. Dela je še veliko: dokone^ bo treba obnovo poslopij in agromelioracijo novih travnikov. S to so začeli že leta 1978; pred njo ^ imeli do dvanajst glav živine, zdaj jih je deset več, če bi zagnojili še nedavno izboljšane površine, p9 se jih zredilo vsaj še pet; petindvajset bi jih torej bilo, ob konju, kozah in drugih domačih živalih- * j cer pa je, odkar je mlademu gospodarju jasno, da bo ob delo v RUŽV, uspešno kmetovanje edino« bo ohranjalo domačijo. To izseljevanje, ki ga je povzročila avstrijska politika ob prelomu stoletja je bilo še posebej številno v nerazvitih, ruralnih krajih in predelih. Prebivalstvo se nato vse do leta 1948 rahlo krepi (kljub žrtvam obeh vojn!), nakar nastopi velik osip, ki ga povzroči "prvotna socialistična akumulacija kapitala", "horuk v nove čase", "socialistična preobrazba vasi" ali kakor že temu rečemo - kar je imelo za posledico odseljevanje v dolino, na delo v tovarne. Osip prebivalstva pa še ne pomeni, da je Žirovski vrh danes nerazvito, od Boga in cesarja pozabljeno območje. V letih po zadnji vojni se mu je sicer nekaj takega res obetalo. Na okraju v Kranju so takratni "veliki kombinatorji" oblikovali "scenarij", po katerem bi mlajše in vitalne ljudi "potegnili" v dolino, v industrijo, drugi pa bi na svojih domovih preživeli do smrti, nakar bi te kraje vzel tisti, ki jih je dal: gozd! To ni kak antiboljševiški konstrukt, resničnost teh zme-šanih namer je mogoče dokazati z izjavami tistih, ki so se na prehodu iz petdesetih v šestdeseta leta na kranjskem okraju potegovali za sredstva, namenjena elektrifikaciji teh krajev. (6) Ker pa čisto vseh takratnih ljudskih funkcionarjev in politikov pamet ni zapustila, je do elektrifikacije vseeno prišlo (1958). Ta je bila Zirovskarjem spodbuda za vztrajanje na njihovih domačijah. Se bolj spod- buden je bd v tem oziru (kdo drug kot) RUŽV! Domačini so (namesto "Bosancev") v rudniku dobili dobro plačano delo, RUŽV pa je po svoje veliko prispeval k izgradnji krajevne infrastrukture (lokalne ceste, telefonija...). Ljudje so lahko ostali doma in obdelovali svoj svet. Na Žirovskem vrhu lahko zato še danes naštejemo številne kmetije. Žirovski vrh: Škrbina, Šnitavc, Jerebe, Merkant, Šubc, Štrajt, Šala, Stržinar, Kralj, Mravlje, Nack, Loščar, Snapk, Čufar, Mojškrč, Gole, Šnitavc (Ušeničnik Janez), Bukove, Kočar, Krže, Lomičar, Lipnik, Baševec, Troha, Šnitavc (Demšar Milka), Brck, Kosm, Ržen, Plastuh, Špeh, Mrlak, Petelin, Rigelčan, Ja-vornik, Kremžar. Žirovski vrh nad Zalo: Kozina, Podlešan, Kaše, Zgornji Jeran, Spodnji Jeran, Rovtar (Stržinar Franc), Cuker, Rovtar (Stržinar Ven-celj), Omejčk, Grobež, Omejc, Mrak, Podgozdnik, Budi, Sok, Selak, Javorčen, Sivec, Jurka, Brdarček, Strel, Planišk. Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo: Kočar, Borovnak, Zalešen, Na Al-čevš, Prek, Jermančen, Na Lo-mič, Kališar, Bajtar. Kladje: Maher, Zelenak, Pivka, Košir, Kočar, Erjavc, Mahovnač, Kos, Filipe, Lužar, Kovšak. Zabrežnik: Zakroženr Šubc, Šlosar, Gričer, Sivkar. Goli vrh: Kacon, Jesenk, Jesenkov Jože, Matečk, Jurše, Trček, Lomar, Blaževčk. Brebovnica: Hrastje, Širne, Tončk, Mavrčan, Lazar. Lavrovec: Magan, Maselc, y ver, Gavgar (Ciril), MataJ^ Krajer, Sova, Česen, Ka»' Mežnar, Vrbanc, Jokl (TtJJJ Poudarjamo, da naštete d°0(C čije niso vse, kar jih Prern *je Žirovski vrh; zajete so le ve J in zaščitene hribovske kmetu (7) .„ "Velika večina obravnavaj kmetij ima značaj samot j hribovskih kmetij z zemlji^ , v enem kosu (celek), so pa f ke med njimi, ki stoje na t mem, krog in krog obdan ^ gozdom, ločene od kmetij (samotni ali zaprt; lek). Veliko je kmetij, stoj^ na obsežni krčevini, z zem) čem v celku, ki se loči od ze ljišča sosednjih kmetij P°.j,jti točkih, grapah, ožjih goZ^ofti pasovih in podobnem (oClP celek)." (8)- ...in pod njim o Že na začetku tega Disanja ^ omenili, da ima Žirovski , tudi svoj literarni spomen' j, Tavčarjevo povest V " a\ (1894), v kateri ga je pisjV opisal kot lovski raj na zenj.^ Kasneje ga je omenil še v čn Poljanska idila (1900): "V»s° 5, gori pod Golim vrhom ( ?r proti Lučne in natančno ^ hodno od Ljubljane) je 3|e Zala, kjer so se pri povedo znane pikantne povesti." Zdaj pa si oglejmo še en0 ^ mek iz Tavčarja, ki pa n\ V.-d nič pikanten: "In še neka) s^ zgodilo tisto leto jeseni. Ta"1 f/AaIples industrija pohištva Železniki Za prijeten bivalni prostor pohištvo AL GORENJSKI GLAS, PETEK, 1. MARCA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič 3 < H On C/f < o 3 O O < rr cd V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE V današnji prilogi nadaljujemo z našimi nagradnimi igrami -skriti predmet, kaj je na sliki - saj vidimo, da so naletele na ugoden odziv. Tudi na našo novo igro, ki smo ji rekli igra presenečenja, je že kar precej odziva. Vidimo, da ste bili v željah, kako bi presenetili znanca, sorodnika, prijatelja, zelo domiselni in kar je pomembno - domala vse želje so v okviru naših možnosti. Se pravi, da jih bomo postopoma uresničili in presenetili vaše znance in prijatelje. Uganka je namenjena predvsem ljubiteljem avtomobilizma. Sprašujemo vas, kateri avto je na sliki. V pomoč naj vam povemo, da gre za športni avto. Vaše odgovore pošljite na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Mola Pijadeja 1,64000 Kranj, s pripisom avtomobilska uganka. Odgovore pošljite najkasneje do četrtka, 7. marca 1991. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali nagrajenca, ki bo lahko sodeloval na eni od testnih voženj Gorenjskega glasa. Če ste si zaželeli dobro nedeljsko kosilo, se odpravite v Trboje Ponujajo vam: polnjena telečja prsa, koline, puranove zrezke v smetanovi omaki, s sirom, ali z gobami, postrvi, žabje krake, steake in pizze. Gostilna je, razen torka, odprta vsak dan od 11. do 23. ure. Telefonska številka je 49-037. Romana Krajnčan pri Anžetu in Mateju Svoljšaku - V naši nagradni igri Romana pri vas doma sta bila izžrebana Matej in Anže Svoljšak iz Škofje Loke, ki ju je Romana minulo sredo tudi obiskala. Pri gostoljubnih Svoljšakovih je bilo lepo, prisrčno in zabavno. Več o obisku v prihodnji številki naše priloge. - Foto: Jure Cigler LUNINE SPREMEMBE: V petek, 8. marca, je Zadnji lunin krajec in sicer ob 11. uri in 32 minut. Ker se Luna spremeni dopoldne, bo po Herschlovem vremenskem ključu MRZLO in MRZEL veter. Sonce bo prvega marca vzšlo ob 6. uri in 42 minut, zašlo pa ob 17. uri in 48 minut. Dan bo dolg 11 ur in 6 minut. SNEŽNE RAZMERE: Jezersko: 30 cm pomrznjenega snega; Velika planina: do 110 cm snega. Kranjska Gora: 70 do 170 cm snega; Straža na Bledu: 40 cm pomrznjenega snega: Krvavec: 90 cm snega; Soriška planina: 150 cm pomrznjenega snega; Zelenica: 50 do 150 cm snega. KOLEDAR IMEN 1. marca: Albin, Svit, Nina, Antonina 2. marca: Janja, Karel, Hinko, Radoš 3. marca: Marinko. Asto, Milanka, Tička 4. marca: Kazimir, Adrijan, Marika, Zarja 5. marca: Janže, Ada, Pepca, Vanek 6. marca: Danica, Stanka, Fridolin, Nika 7. marca: Tom, Tomaž, Cita, Veselko 8. marca: Janez, Bojan, Nada, Nadja VREME Pratika nam za naslednji teden prikazuje naslednjo vremensko sliko: v petek, 1. marca, naj bi bil DEŽ, v soboto, 2. marca, MRZLO, v nedeljo, 3. marca, MEGLA, v ponedeljek, 4. marca, MEGLA, v torek, 5. marca, VETER, v sredo, 6. marca, JASNO, v četrtek, 7. marca, celo VROČE in v petek, 8. marca, ZADNJI LUNIN krajec. TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV ŠPAR0VEC SPAR MARKET STRUGA-STRAU Tel.: 9943-4227-2349 SLOVENIJA 1 SOVA TWIN PEAKS ameriška nadaljevanka, 1990; igrajo: Kyle MacLachlan, Micha-el Ontkean, Piper Laurie, Joan Chen, Madchen Admick, Dana Ashbrook idr. Laura Palmer je v polivinil zavita umorjena ženska, ki jo najde naključni ribič. Bila je priljubljena in vsaj na videz zgledna gimnazijka. Kdo bi si lahko želel njene smrti? Krajevna policija pod vodstvom šerifa Harrvja Trumana kmalu spozna, da sama ne bo kos umoru in pokliče na pomoč FBI. Kmalu se mimo pozdravne table s sliko dvoglave gore, ki je dala mestu ime, v Twin Peaks pripelje posebni agent FBI Dale Cooper. Ta se s sodobnimi policijskimi metodami in meditacijskimfi tehnikami loti iskanja morilca Laure Palmer. Mestece, vgnezdeno med gozdovi, gorskimi potoki in jezerci, se zdi kot raj. Pod mirno površino kar vre od skritih strasti, starih zamer, prepovedanih romanc in še marsičesa. Vse te prekrite tokove spravi na površje umor. Vedno hladnokrvni Cooper se sooči s pisano zbirko lokalnih posebnežev, temnih skrivnosti uglednih meščanov, ljubezenskih in poslovnih navez med najbolj nenavadnimi partnerji. Prav vsak prebivalec Twin Peaksa je po svoje vpleten v umor Laure Palmer. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Klub Klobuk 10.10 Simenon, TV nanizanka 14.20 Video strani 14.30 Svet na zaslonu, ponovitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec v sosedovem vinogradu, lutkovna igrica 18.25 Pasja pripoved ali kako je bilo... češka nanizanka 18.55 Risanka 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Škandali, angleška dokumentarna serija 21.15 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova Dragi John, ameriška nanizanka Twin peaks, ameriška nadaljevanka 0.30 Video strani Z. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.50 Hafjell: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. teka 10.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 13.25 Hafjell: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. teka 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.00 Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M 17.58 Ljubljana: Končnica DP v hokeju na ledu: Olimpija - Medveš-čak, prenos 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris 21.25 Koncert z Zemona: Komorni orkester RTV Slovenija 22.10 Yutel, eksperimentalni program 22.55 Videonoč 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za otroke 10.00 Šolski program Edukon: Boj proti raku, kontaktna oddaja 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 14.50 Vatroslav Lisinski: Porin, opera 16.10 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Pogovori o znanosti 17.30 Hrvaška danes 18.15 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za otroke 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 120 let zagrebške filharmonije, prenos iz koncertne dvorane Vatroslav Lisinski 21.50 Duoptrija, talk show, zabavno-glasbena oddaja 22.35 TV dnevnik 22.55 Poročila v angleščini 23.00 Slike časa 0.00 Videonoč, vključitev 3.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.00 Video strani 15.05 Dober dan Spregledali ste - poglejte 15.15 Splošna praksa 16.10 Hafjell: Svetovni pokal v alpskem smučanju: veleslalom (m), posnetek 17.10 Kvizkoteka, ponovitev 18.25 Champion, ponovitev zadnjega dela angleške nanizanke 19.20 Dober večer 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Orson in prijatelj 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Živali v vojni, dokumentarec 21.15 Nostalgija 21.55 Alf, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Nova doba, dokumentarna serija 22.35 Glasbena oddaja 23.10 Poročila 23.30 Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja 20.30 Sarin dnevnik, TV nanizanka 21.30 Leteči zdravniki 22.15 TV dnevnik 22.25 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 4. dela 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Slepo hrepenenje, TV film 12.10 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.40 Princ in plesalka, britanski film 1957, Marilvn Monroe, Lauren-ce Olivier 15.30 Otroški program 15.35 Alfred J. Kvvak, risanka 16.00 Am, dam, des 16.20 Kotiček za živali 16.30 Jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Dustv, 1/12 del avstralske serije 17.30 Mini kviz 17.55 Yakari, risanka 18.00 Mi 18.30 Falcon Crest, Bilo je nekoč 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Primer za dva, serija 21.25 Manekenka in vohljač 22.10 Pogledi s strani 22.20 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 22.50 Stingrav, ameriški film 1987; Christopher Mitchum, Sherrv Jackson, VVilliam VVatson in drugi 0.20 Hammer, serija 0.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.35 Naslednica 17.30 Leto dni na Antarktiki, 1. del 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Knoff-Hoff Show, Presenetljive tehnične zvijače in zabavni znanstveni program 21.00 Medij, radijske in televizijske zgodbe 21.15 Bližnji posnetek, oddaja ob TV programu 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport - Finale SP v hokeju 22.55 Razbite moške sanje, britanska predstava, v kateri igrajo štirje moški brez dialoga in samo z govorico telesa 23.50 Sedem samurajev, japonski film; režija: Akiro Kurosavva 1.25 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Potapljanje ladjic -19.00 - Odpoved programa - FILMNET Do zaključka redakcije programa nismo prejeli. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 San Francisco, ameriški film; Clark Gable, Spencer Tracv, Jeanette MacDonald 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M, Samo amater 13.00 Dirty dancing. Pozdravljen tujec 13.20 Kalifornijski klan, 500. del 14.05 Springfi-eldova zgodba 14.50 Divja Roza, tele-novela 15.38 Neto 15.50 Narodnoza-bavni napevi, ponovitev 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sternta-ler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, Preživeti pod vodo 18.45 Poročila 19.20 Vrnitev v preteklost, Sence smrti 20.15 Airvvolf II, serija 21.15 Glad ob Vrbskem jezeru, 1. del nadaljevanke 22.15 Nogomet 23.20 Tutti fruti 0.20 Želja po prvem doživetju, nizozemska erotična komedija; Petnajstletna učenka samostanske šole si želi prvega ljubezenskega doživetja. Odpravi se na pohod po razvpitih ulicah Amsterdama 1.55 Noč štirih mesecev, nemško-jugoslovanski film, 1983; Psihološki triler o srečanju med vlomilcem in hromo žensko, ki si hoče vzeti življenje 3.35 Pogumni Redske Babek, sovjetski film; Mladi bojevnik se v devetem stoletju bori za osvoboditev Azerbajdžana 5.10 Vrnitev nazaj v preteklost, ponovitev 5.35 Aerobika EUROSPORT 6.00 News live 8.30 Evrobika 9.00 Tenis, Virginia Slims, ponovitev 10.00 Tenis, ponovitev 11.30 Evrobika 12.00 Biljard, Snooker VVorld Match Plav 14.00 Golf, The Milion Dollar Chellen-ge 15.00 Lahka atletika, ponovitev 17.00 SP v biatlonu, ponovitev 18.00 VVorld sports Special 18.30 poročila 19.00 Odbojka, pokal narodov (ž), ponovitev 20.00 Motošport, Speedvvav 21.00 Rokoborba 23.00 Alpsko smučanje, svetovni pokal (m) 0.00 Poročila 1.00 Biljard, Snooker VVorld Match Play Nova trgovina Trebež Na cesti talcev 19 na Javorniku so odprli novo zasebno trgovino Trebež, ki bo odprta non - stop od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 16. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure. Obiskovalcem nudijo vse po konkurenčnih cenah, večje količine kupljenega blaga pa vam brezplačno pripeljejo domov.... KINO L marca/ j KAJ JE NA SLIKI? CENTER amer. melodrama COCKTAIL ob 16. uri, amer. krim. film DOBRI FANTJE ob 17.45 in 20. uri STO RŽ IĆ amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. melodrama ŽENSKA - HUDIČ ob 18. uri, amer. jap. drama SANJE ob 20. uri KOMENDA amer. akcij, film VSI ZMAGUJEJO ob 19. uri LAZE hongkon. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 19. uri ČEŠNJICA amer. thrill. MORJE LJUBEZNI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BEETLEJUICE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. melodrama DUH ob 20. uri BLED amer. barv. film GUVERNER IN STRIPTIZETA ob 20. uri NOVO V KINU Tokrat je vaša naloga, da s pomočjo fotografije Jureta Ciglerja razvozlate uganko: KATERI POJEM JE POVEZAN Z MOTIVOM NA SLIKI? Ker je naloga kar precej zapletena in - kljub kvalitetni fotografiji - rešitev težavna, vam pomagamo z opisom skritega pojma: gre za novost na Gorenjskem, ki pomeni nov pristop v skrbi za zdravje, za lepo postavo, za nov način medicinsko preizkušene rekreacije. Pojem, ki ga morate uganiti ter napisanega na kuponu poslati v Uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj, je sestavljen iz dveh angleških besed in je hkrati tudi naziv edinega tovrstnega salona na Gorenjskem. V njem bo bralec, ki bo pojem uganil (če bo pravilnih rešitev več, bomo žrebali!), lahko praktično preizkusil, kaj skriva fotografija. DOBRI FANTJE (Goodfellas) ameriški kriminalni film; režija: Martin Scorsese; igrajo: Robert de Niro, Ray Liotta, Joe Pešci Gangsterji o sebi nikoli ne govore kot o gangsterjih. V mafijskem žargonu so njeni člani znani kot »modreci« ali »dobri fantje«. Martin Scorsese: Večina ljudi ne ve, da se gangstrsko vsakodnevno delo ne sestoji iz tega, da hodi naokrog in pobija ljudi. Gangsterjevo delo je služenje denarja. To je najpomembnejše... Film si lahko ogledate 1., 2. in 3. marca v Kinu CENTER. < U < £ (A < O on i—> Z tu oi O O < CC r— 00 in t Bodite zraven! Slavko Mežekiz Žirovnice je ustanovil podjetje za kulturni management, ki se imenuje Agens in je registriran na Bledu. Slavko Mežek je pripravil vrsto zelo zanimivih projektov za domače in tuje ljubitelje kulture. V okviru kulturnega kluba, ki bo predstavljal kvalitetne prireditve, so za otvoritev že pripravili odmevno Jovanovi-čevo dramo, nastopil je ansambel Slovenicum ter Big band RTV Slovenija s pevcema Otom Pestnerjem in Alenko Godec. Posnetek s prireditve so predvajali tudi na Radiu Slovenija. Gledalci so si lahko ogledali komično opero Cosi fan Tutte, za osmi marec pa naj bi si gledalci ogledali prireditev italijanskih melodij s solistom Jurijem Rejo. Načrtujejo tudi gostovanje celjskega gledališča s Kabaretom, maja pa vabijo na kulturni izlet v Salz-burg. Kulturni klub sezono zaključuje z velikim kulturnim zabavnim dogodkom. Tako se po zaslugi kulturnega kluba na Bledu vedno kaj novega in zanimivega dogaja. Bodite zraven, je simpatično geslo prireditev, ki so v blejski festivalni dvorani. S prireditvami bodo vsekakor nadaljevali, več poudarka pa namenili gledališkim predstavam. V okviru otroškega programa je bil zelo uspešen novoletni Vrtiljak, ob letošnjem pustu pa so otroke zabavali z živalskim karnevalom. Na željo najmlajših bo gostoval pevec Andrej Šifrer, načrtujejo pa vsak mesec po eno predstavo za otroke, tako da bodo spodbujali otroško ustvarjalnost. Tretji ciklus Agensa pa je Bis program, program za mlado občinstvo. Nastopil je že Jani Kovačič, ansambel Trinjasto prase, povabili pa so tudi duo iz Italije. Občinstvo za ta program naj bi postopoma pridobili po šolah, zato bo imel ljubljanski Big band več koncertov na Jesenicah, Bledu in v Kranju. Agens torej namerava ponuditi vse tisto, kar je kvalitetno in najboljše. Na Bledu so se nekateri že odločili, da sodelujejo: Atlas, hotel Park, Casino, gostišče Okarina, Arbor ter Arks iz Radovljice.. Za letno sezono načrtujejo gostovanje angleškega teatra iz Kenta South Anglia Savoy pla-yers z značilno angleško opereto. V okviru treh večjih projektov bo sedmi festival Idriart Bled, ki pritegne vedno več domačih in tujih gostov. Zaključili naj bi ga na Ajdni, sodelovalo pa naj bi več slovenskih izvajalcev. Obetajo se tri glasbene novitete: dve Jakoba Ježa in Lebičeva Ajdna. Nastopil naj bi tudi komorni zbor Alpe Jadnu-., Big band Alpe Jadrana in salonski orkester Alpe Jadran, veliko je tudi interesa za nastop Alpe Jadrana iz Bavarske in koroške - festival Alpe Jadran naj bi postal na Bledu tradicionalen. Uveljaviti se želi tudi etno festival Bled in še vrsta drugih prireditev in kulturnih novosti, ki bodo nedvomno popestrile življenje na Bledu. Aprila bo med drugim tudi promocijska turneja violinista Pogačnika in pianista Allana Newcombe in sicer: 8. aprila na Brdu, 9. aprila v Ljubljani, 11. v muzeju Mi-mara v Zagrebu in 13. v Kranju. Vsekakor izredno zanimiv program, ki ga programsko oblikuje Slavko Mežek. Poudarek je na pestrosti in kvaliteti, saj se zavedajo, da je treba občinstvu dati vse najlepše in najboljše... • D. Sedej na sliki je _naslov_ TOn/PORT TON SPORT TON SPORT TON SPORT TON SPORT trgovina na drobno komisijska prodaja videoteka montaže avto radijev Titov trg 4 b (pri hotelu Transturist) 64220 Škofja Loka Tel.: (064) 621-683 Vam nudi prodajo artiklov znanih tujih proizvajalcev kot so: NESCO, ICS, SIMSONIK, GOLDSTAR, BLAUPUNKT • NESCO dvojni kasetar PRC 61 NESCO dvojni kasetar digiral PRC 62,5 • NESCO dvojni kasetar + CD •NESCO stolp MC50 ■ICS stolp PP7926 • ICS avto radio AR 1318 • ICS avto radio AR 1342 •SIMSONIK avto radio SM 5400 • SIMSONIK avto radio SM 9070 3.600,00 din 4.584,00 din 7.900,00 din 13.293,00 din 4.206 din 2.499,00 din 4.356,00 din 2.163,00 din 3.605,00 din - GOLDSTAR TV 51 ekran daljinski upravljalec - GOLDSTAR videorekorder GHV -1295 PQ - BLAUPUNKT avto radio BOSTON - BLAUPUNKT avto radio VERONA SQR 29 9.262,00 din 8.990,00 din 5.937,00 din 6.380,00 din VSI ARTIKLI IMAJ012 MESECEV GARANCIJE! NUDIMO VAM TUDI IGRAČE ZA STARO IN MLADO! NOVO V PONUDBI ■ FAX NISSEI320 brez davka z davkom 12.980 17.328 Del. čas: od 14. - 20. ure sobota od 9.-12. ure ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! SLOVENIJA 1 SOVA NA ZDRAVJE! Glen Charles, Les Cbarles ter James Burrovvs so avtorji duhovite zamisli, da svoje humoristične skeče »izvedejo« v lokalčku, ki s svojim vabljivim nazivom »NA ZDRAVJE« privablja mimoidoče. Seveda je za humorno dogajanje potrebno še kaj več: osebje mora imeti svoj stil strežbe in kontaktiranja z gosti. Pa tudi gostje morajo biti stalni, ki vedno tiščijo ob svojih kozarčkih in si krajšajo čas z bolj ali manj slanimi pripombami; venomer pa v ta lokal-ček zaide tudi kakšen posebnež, ki povzroči neprijetnosti, ali pa vsaj vzbudi sočustvovanje službujočih in stalnih gostov. In tako se vedno kaj zgodi, osebje pa poskrbi, da tudi gostje s težavami odidejo potolaženi. Sam je lastnik bara. Je nekdanja zvezda baseballa. ki ugaja dekletom. V njegov lokal prispe večna študentka Diane, ki se namerava poročiti. Toda njen zaročenec je fićfirić, ki jo z izgovorom, da se takoj vrne, pusti v lokalu in ne preostane ji drugega, kot da se v njem zaposli kot strežnica. Tu dela še temperamentna in do gostov neprizanesljiva Carle. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.10 Video strani 8.20 TV mozaik 8.20 Muzzv, angleščina za najmlajše 8.35 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček: Rak 9.20 Zbis: Kovaška pravljica 9.40 Čebelica Maja, risana serija 10.06 Novinarske zgodbe: Športno poročilo, češka nanizanka 10.15 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec v sosedovem vinogradu, lutkovna igrica 10.30 Alf, ameriška nanizanka 10.55 Zgodbe iz školjke 11.55 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik, 13.25 Video strani 13.35 Videogodba, ponovitev 1420 Žarišče 14.50 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Lolek in Bolek na divjem zahodu, poljski risani rilm 18.15 Novosti založb: Odprta knjiga 18.25 EP video strani 18.30 Zdaj pa po slovensko: Dobro jutro, dober dan, ponovitev izobraževalne oddaje 18.55 Že veste? 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Retrospektiva Rolling Stone-sov, angleški dokumentarni film 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Na zdravjel, ameriška nanizanka Tvvin peaks, ameriška nadaljevanka Ground Zero, avstralski film 1.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.50 Hafjell: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka 10.40 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.25 Hafjell: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Domači ansambli: Ansambel Rž, ponovitev 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija 19.30 TV dnevnik 21.15 Filmske uspešnice: Ples vampirjev, angleški film 21.40 To je Pariz, francoska zabavna oddaja 22.40 Yutel, eksperimentalni program 23.30 Satelitski programi - poskusni prenosi l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar ' 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Zgodba 10.15 Igranimacija 10.30 Kaj je film 11.00 Nemščina - Alles gute 13.10 Mladinski film 14.40 Mikser M, zabavna oddaja 15.25 Sedmi čut, oddaja o prometu 15.35 Narodna glasba 16.05 Ciklus filmov B. Marjanoviča: Lisica, dokumentarni film 16.20 Odprto... 16.55 Poročila 17.00 TV razstava 17.10 Nafta, angleška dokumentarna serija 18.00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka 18.55 Rakuni, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Brez zlobe, ameriški film 22.15 TV dnevnik 22.35 Poročila v angleščini 22.40 Silnice 2325 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.10 Športna sobota TV Črna Gora 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.45 Video strani 11.50 Dober dan 12.00 Hafjell: Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (m), posnetek 1. teka 12.25 Hafjell: Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (m), prenos 2. teka Spregledali ste - poglejte 13.00 Risanke 13.15 Nostalgija, ponovitev 13.50 Živali v vojni, ponovitev 14.45 Tatovi nebes, angleško-jugo-slovanski barvni film 16.25 Alf 16.50 Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka 18.40 Spomini na XX. stoletje 19.25 Dober večer 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Zakon v Los Angelesu 20.50 San Remo: Festival italijanske popevke, 1. del 23.00 Poročila 23.15 San Remo: Festival italijanske popevke, 2. del 0.30 Reportaža 0.45 San Remo: Festival italijanske popevke, 3. del TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Telerama šport 19.00 TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Ameriški prijatelj, celovečerni film 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.15 TV dnevnik 2225 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Bližnji posnetek, ponovitev 11.45 Medij, ponovitev 12.00 Nočni studio, Islam in razstvet- lienstvo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.40 Ubijamo, kar imamo radi 14.45 Schvvindelhof, veseloigra 15.55 Hiša v Jerulazemu, 39. del 16.00 Otroški vvurlitzer 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Erichova zmešnjava, otroška oddaja 18.00 Pan - Optikum 18.25 Vprašanja kristjanov 18.30 šport 19.00 Milijonsko kolo, nagradna igra 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stavimo, da... vodi Thomas Gottschalk 22.05 Glitz - igra s smrtjo, ameriška kriminalka; Jimmv Smits 23.40 Čas v sliki 23.50 Vrnitev sedem veličastnih, ameriški vestem, 1966 1.15 Čas v sliki 1.20 Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.35 Leksikon umetnikov 15.45 Borzna poročila 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Dvobojevalca, britanski film 1977, igrajo: Hervev Keitel, Ke-ith Carradine, Christine Rai-ners, Edvvard Fox 21.55 Čas v sliki 22.00 Šport 22.30 Srček 22.55 Srce je adut, glasba za nežne duše 23.55 Concert Hali, posnetki pop koncertov 1.25 Čas v sliki 1.30 Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba KINO NOVO V KINU L RADIO M 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP, obvestila in pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 - Odpoved programa - BLED FILMNET Do zaključka redakcije programa nismo prejeli. 2. marca CENTER amer. krim. film DOBRI FANTJE ob 16.30 in 18.45 uri, prem. amer. akcij, filma VSI ZMAGUJEJO ob 21.15 uri STORŽIČ hongkon. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 16. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. karate kung fu film KITAJSKA ZVEZA ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. drame DRUGSTORE KAVBOJ ob 21. uri DUPLICA prem. amer. akcij. kom. AIR AMERIKA ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. SEKSUALNE DILEME ob 21. uri TRŽIČ amer. melodrama COCKTAIL ob 18. uri, amer. trda erot. RAZUZDANE IGRE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. trill. MISSISSIPPI V PLAMENIH ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film ČUVAR ČASA ob 18. uri, amer. vojni film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20. uri BLED amer. barv. film ČLOVEK IZZA REŠETKE ob 18. in 20. uri BOHINJ špan. grozlj. film PONORELA OPICA ob 20. uri VSI ZMAGUJEJO (Evervbodv Wins) akcijska drama; režija: Carel Reish, igrajo: Nick Nolt, Debra VVinger, Jack VVorder Preračunljiva mlada dama pokliče privatnega detektiva v mirno mesto, da razišče primer. Vse mesto ve, da je nedolžen mlad človek obtožen za uboj uglednega meščana, a mlada dama trdi, da ve, kdo je morilec. Ali so njeni napori vztrajanje na pravici, ali so - kot trdi policija - maščevalno izmišljanje mestne prostitutke. Vse to odkrije mladi detektiv v filmu VSI ZMAGUJEJO, ki si ga lahko ogledate 2. marca na premieri v Kinu CENTER. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVAŠKA 2 Os T— U < 7 a 3 I—> z; w o o < r- 00 8.10 8.20 9.10 9.40 10.40 11.10 11.40 12.00 12.05 13.05 13.10 14.45 15.35 16.55 17.00 17.05 18.35 18.45 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 20.55 21.15 22.40 23.00 0.15 Video strani Otroška matineja. Živ žav Pasja pripoved ali kako je bilo... ponovitev češke nanizanke Bette Daviš - Miroljubni ognjenik, ameriški dokumentarni film Mati in sin, avstralska humoristična oddaja Videomeh Obzorja duha EP video strani Zelena ura, ponovitev Video strani ONA + ON, ponovitev Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik Zadnje potovanje, ameriški film Fižolček, ogelček in slamica, glasbena igrica za otroke Risanka TV mernik TVokno TV dnevnik Vreme Donator, nadaljevanka HTV Podarim - dobim Zdravo TV dnevnik, šport, vreme Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 13.00 Športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo: Moj otrok ima vročino 19.30 TV dnevnik 20.00 Okavango - Dragulj Kalaharija: Iskanje dragulja, angleška poljudnoznanstvena oddaja 20.55 Trocki, angleška dokumentarna oddaja 21.55 Smučarski teki FIS, reportaža z Rogle 22.15 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.45 Športni pregled 23.30 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Panorama 15, kronika v italijanščini . 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Živeti skupaj 14.25 Obzorje, nedeljsko popoldne 16.45 Sodnik Rov Bean, ameriški film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Elektra, TV drama 21.35 Nafta, angleška dokumentarna serija 22.25 TV dnevnik 22.45 Športni pregled 23.30 Glasba za lahko noč 0.30 Poročila 11.05 Video strani 11.10 Dober dan Spregledali ste - poglejte 11.20 Brez zlobe, ponovitev ameriškega barvnega filma 13.15 Fluid, ponovitev 14.00 Športno popoldne Košarka: NBA liga Rotterdam: Tenis, finale 16.30 Vaterpolo: Kotor - Bečej, prenos 18.00 DP v nogometu: Vojvodina -Rad, posnetek 19.00 DP v nogometu: Dinamo - Reka, posnetek 20.00 Glasbena oddaja 20.05 3 + 3 + 1 = nedelja 20.40 Murphv Brovvn 21.30 Gost sedme noči 22.35 Skrita kamera 22.45 Srečanje z likovnim umetnikom in začetek nove avkcije 23.10 NLF, nagradna igra ž 22.45 Čudežne ženske 23.45 Glasbena oddaja 0.00 Nočni klici 0.50 Rezultati avkcije TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Alibabejev meč, celovečerni film 21.30 Globus, politična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 Športna oddaja TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Mali zmaji 9.50 Sestre noči: hijene 10.35 Tednik 11.00 Ura za tisk 12.00 Hallo Austria, hallo Vienna 12.30 Orientacija 13.00 Panoptikum 13.25 Pravica do ljubezni 13.50 Vohun v čipkastih hlačkah 15.35 Pustolovščine Bremenskih mestnih muzikantov 16.00 Mini ČVS 16.10 Daktari 17.00 X large 18.30 Falcon Crest 19.15 Žrebanje lota 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Mozartov koledar 20.25 W. A. Mozart: Don Giovanni 22.35 Vizije 23.40 Destinacija Mozart 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Katoliška maša 10.15 Mesto v puščavi 11.15 Ljubljeni glas 12.00 Praga okoli 2000 12.40 Literatura na ladji - nato, Leksikon umetnikov 13.00 Domovina, tuja domovina 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Gornja Avstrija 14.55 Takrat 15.00 Športno popoldne 17.15 Klub za starejše 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.00 Primer za ljudskega tožilca 19.30 čas v sliki 19.48 Primer za ljudskega tožilca 20.15 Kraj dejanja 21.50 Čas v sliki 21.55 Black Erotic 2320 Divji petelin 0.50 Šport 0.55 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna -18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba l. RADIO ZIRI 9.00 - Napoved programa - EPP - Al-petourovo turistično okence - 10.00 -Minute za šport in rekreacijo -10.15 -Glasova preja - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.10 -Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.00 - Odpoved programa - FILMNET Do zaključka redakcije programa nismo prejeli. RTL PLUS 6.00 Risanke: Kapetan N 6.10 Wauzi 6.20 Rimske počitnice 6.45 Jetsonovi 7.10 Medved Jogi 7.35 Scoobv Dob 8.00 Otroška oddaja 9.30 Scooter v Plam Beachu, ameriški film 1987, igra Reggie Christopher; Osemletni Scooter je nenadoma prepuščen sam sebi, ko njegova starša zgineta v Afriki. 11.00 Teden, talkshovv vodi Geert Mueller - Gerbes ČČ12.05 Klasika a la Carte 12.35 Neverjetne zgodbe, Legenda o snežnem človeku 13.00 Moj oče je z drugega planeta, ameriška serija; Družina Minster, serija; Ultra-man, serija 14.20 A-team, Kje je pošast, če jo potrebuješ; Stari prijatelj A - Teama snema filme. Hannibala prosi, da bi igral pošast. 15.10 Formula 1 - vrhunci 1990, napeti prizori s tekmovanja F 1 v lanskem letu 16.15 Kavboj S 300 KS, ameriški film 1978, igrajo: James Brolin, Melanie Grif-fith, Rip Torn 17.45 Umetnost in sporočilo 17.50 Kilometer 330, nemška countrv in kamionarska glasba 18.45 Poročila 19.10 Dan kot nobeden drug, potovalni kviz - danes: Karibi 20.15 Misionarja, italijansko-francoski film 1974, igrajo: Terence Hill, Bud Spen-cer, Mario Pilar. Oče Pedro in oče J. sta zelo samosvoja misijonarja. Domačinom v južnoameriški raje pomagata iz njihove gospodarske bede, SLOVENIJA 1 SOVA KREMPLJI IN PRASKE Tako kot je Sova že del vsakdanjika, je njen nedeljski večer rezerviran za družinske situacijske komedije. Nanizanka Spet ti? se je iztekia, sledila pa ji bo Kremplji in praske. Njen junak je veterinar dr. James Shepherd, ki doživi precej smešnega že v svoji ambulanti. Tako naj bi odvadil preklinjanja papigo, ki bi naj lahko kompromitirala svojo lastnico, nekoč lahkoživko, danes pa srečno poročeno. Še bolj pa je dr. Shepherd smešen v situacijah, ki njemu niso niti malo smešne. Njegova najstniška hči in nekoliko mlajši sin mu krepko pestrita življenje, še zlasti, ker se mora z njim ukvarjati sam. Dr. Shepherd je namreč ločen. Vendar njegova nekdanja soproga Helen, lepotica v zrelih letih zmeraj znova preseneča svojega nekdanjega soproga. Tako se že v prvi epizodi vseli v njegovo hišo, češ da je prekinila z ljubimcem in da nima kam. Užaljeni ljubimec je odločen, da bo našel Helen, pa če bo moral preiskati vse mesto. In gorje tistemu, ki bi Helen sprejel v svoje stanovanje...! Dr.James Shepherd je upravičeno prestrašen... kot da bi jim pridigala. Skof in guverner pokažeta malo razumevanja. 21.50 TV Spiegel, magazin 22.25 Prime Time - pozna izdaja, Reportaža o munchenskem Oktoberfestu 1990 na dan združenja obeh Nemčij 22.45 Pri-merij dr. VVestphal, Barnum - igra Ed Flanders 23.45 Tenis, posnetek finala turnirja za ženske v Plam Springsu na Floridi 0.55 Tvvilight zone - Neznane dimenzije, Pesem za večnost 120 Alfred Hitchcock predstavlja, Ubijalec in otrok 1.45 Aerobika, slevem posestvu Gracelandst 1.55 Video non-stop EUROSPORT 7.00 Hour of Povver, verska oddaja 8.00 Fun Factorv, za otroke 10.00 Trans VVorld Sport, ponovitev 11.00 Košarka, Evropski pokal 12.00 Boks, velike borbe, ponovitev; Nordijske discipline. Finske igre in smučarski skoki, svetovni pokal v Lahtiju; Golf, Mediterranean Open, prenos iz Niče; SP v hitrostnem drsanju (ž), iz Inzel-la; Nordijske discipline, tek 30 km (m); SP v hitrostnem drsanju, vrhunci 19.00 Štirisedežni bob, vrhunci svetovnega pokala v La Plagni 19.30 Kolesarstvo, svetovni pokal v zasledovalni vožnji, ponovitev iz Pariza 20.30 Lahka atletika, vrhunci tekmovanja v Sindelfingenu 21.30 Nogomet 22.30 Nordijske discipline, vrhunci iz Lahtija 23.30 Odbojka, Pokal narodov (ž) v Zagrebu, ponovitev 0.30 Golf, Mediterranean Open, vrhunci CENTER amer. krim. film DOBRI FANTJE ob 16.30 in 18.45 uri, prem. amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 21. 15 uri STORŽIČ hongkon. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 16. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. drama DRUGSTORE AKVBOJ ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. RAZUZDANE IGRE ob 21. uri DUPLICA amer. melodrama COCKTAIL ob 17. uri, prem. amer. akcij, filma VSI ZMAGUJEJO ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. karate kung fu film KITAJSKA ZVEZA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. BEETLEJUICE ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. vojni film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 18. uri, amer. melodrama DUH ob 20. uri BLED špan. grozlj. PONORELA OPICA ob 18. uri, amer. barv. film GUVERNER IN STRIPTIZETA ob 20. uri BOHINJ amer. barv. film ČLOVEK IZZA REŠETKE ob 18. in 20. uri SPOREDI Al. marca. 199 \ \ 1, PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVAŠKA 2 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Alica v deželi risb, oddaja za otroke TV Sarajevo 9.15 Ciciban, dober dan: šviga šva- ga 9.30 Da ne bi bolelo: Moj otrok ima vročino 10.00 Mladinski pevski festival Celje '85: Mešana mladinska zbora s Poljske in iz Celja 10.30 Utrip 10.45 Zrcalo tedna 11.00 TV mernik 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev - Zdravo 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Grad 18.40 Alf, ameriška nanizanka 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ljubezen po kranjsko, TV film 21.10 Osmi dan 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 400 let slovenske glasbe 23.05 Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.10 Podarim - dobim, ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Rezervirano za šanson: Cathe-rine Sauvage, 3. oddaja 20.25 Po sledeh napredka 20.55 Sedma steza, športna oddaja 21.15 Omizje Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.15 10.30 10.46 11.15 11.45 12.00 12.10 12.20 15.40 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 20.50 21.20 21.45 23.35 Poročila TV koledar Čas za pravljico, oddaja za otroke šolski program Poštni nabiralnik Likovna umetnost Bodite z nami TV gledališče - Marin Držič: Zbor Familv album, tečaj ameriške angleščine TV Leksikon Poročila Video strani Satelitski program Slivar proti trem cesarjem, dokumentarna oddaja Video strani Poročila TV koledar Šolski program: Familv album, tečaj ameriške angleščine Hrvaška danes Čas za pravljico, oddaja za otroke Alpe Jadran Risanka TV dnevnik Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd Sedem dni v svetu, zunanja politika TV Dnevnik Kinoteka Hollvvvooda: Ciklus Spencerja Tracvja: Moj sin Ed-ward, ameriški film Poročila 16.05 16.10 16.20 17.10 18.00 18.05 19.00 19.30 20.00 20.10 20.15 21.10 21.45 22.35 22.50 Video strani Dober dan Spregledali ste - poglejte Zakon v Los Angelesu, ponovitev nadaljevanke Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke Dober večer Rumena minuta Glasbeni vsakdan Čudežni svet živali Orson in prijatelji, risana serija Zgodba za lahko noč Svet športa Cosbv show, ameriška humoristična nanizanka , Princesa Daisv, ameriška nadaljevanka Poročila Semenj nečimrnosti, 5. del angleške nadaljevanke TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 Dokumentarna oddaja 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Glasbena oddaja 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Telerama šport 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki nato, Pravica do ljubezni 9.30 Avstrija v sliki 9.55 Natanko poglej! 10.00 TV v šoli 10.30 Manekenka in vohljač, ponovitev 11.15 High Chaparral, serija 12.05 Primer za ljudskega tožilca - nato, Reakcije 12.35 Tednik 13.00 čas v sliki 13.10 Visoka hiša 14.10 1000 mojstrovin 14.20 Očarljiva Jeannie 14.45 Full House 15.30 Babar 15.55 Charlie Brovvn in Snoopv 16.15 Štorklja Aleksander 16.25 Iščemo najbolj skrivnostno žival sveta 16.55 Mini ČVS 17.05 Jaz in ti 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Falcon Crest - nato. Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 šport v ponedeljek 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Magnum 22.00 Pogledi s strani 22.10 Moj oče, moj gospodar 23.55 Hammer 0.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov - nato, Takrat 16.45 Avgust Močni in dresdenski dvor 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Otok sanj 21.00 Novo v kinu 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.25 Teleskop: Mali zmaji, 2. del l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIOM 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 16.45 - Vroča tema: Kaj je to bonton? - 17.10 - Radio na obisku - 17.30 - Zakajčkova mini šola -17.45 - Kotiček za mlade sodelavce 18.00 - Radijska križanka - FILMNET Do zaključka redakcije programa nismo prejeli. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.15 Moj stric, gangster, francosko-italijanski film 1963, igrajo: Lino Ven-tura, Bernard Biler, Sabine Stnjen; Tovarna traktorjev s podeželja nastopi dediščino gangstrskega šefa. Poskrbi za korenite spremembe. 11.00 Ponovitve: Tvegano 12.30 Cena je vroča 12.35 Oddelek M, Alibi za morilca 13.00 Obtožba, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfiel-dova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, mehiška telenovela 15.38 Neto, gospodarstvo danes 15.50 Bojna ladja Galaktika, Nevarnost bega - igrajo: Dirk Benedick, Richard Hatch Naltar 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je prava 17.45 Sterntaler, nagradna igra 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, Nasi Ije 18.45 Poročila 19.15 A-team, Mati v stiski 20.15 Mini Plavback Show, otroci imitirajo pop zvezde 21.15 Na-vihanci iz prve klopi - jutri šola odpade, nemški film 1971, igrajo: Hansi Kraus, Heintje, Theo Lingen 22.50 10 SLOVENIJA 1 23.05 AVTOŠTOPAR Richard Shepherd ne more verjeti, da ga je žena Eleanor po šestih letih zakona vrgla na cesto. Nekaj mora biti narobe z njo, potoži prijatelju Carlu, ki mu za nekaj časa odstopi svoje stanovanje. Že prvo noč, ko se ves poten od skrbi zbudi, ob bazenu zagleda belega psa. Spoprijatelji se z njim. Naslednji dan skuša najti ženo pri frizerju. Šef salona Ran-dy ga vrže skozi vrata in mu pri-soli zaušnico. Pes zarenči... SALON OKVIRJEV KRANJ pred 11, kulturni magazin 23.20 Poročila 23.30 Playbos late nate, erotični magazin 0.25 Mrtvi angeli ne lažejo, ameriška grozljivka 1988, igrajo: Tommv le Jones, Virginia Madsen; Zasebni detektiv Eddie Mailand dobi naročilo finančnega mogotca Randa, da ne pusti v njegovo bližino njegove nekdanje žene Rachel. Toda Rachel je menda že deset let mrtva. Eddie se zaljubi v domnevno mrtvo žensko. EUROSPORT 6.30 Those werw the Days, poročila 7.00 D.J. Kat Show, za otroke 8.30 Evrobika 9.00 Motošport, Formula 3, sezona 1990 v Angliji 9.30 Kolesarstvo: Commonvvelth Classic 10.30 Alpsko smučanje, Svetovni pokal -veleslalom (m), ponovitev 11.30c Evrobika 12.30 Biljard, Snooker VVorld Play Match, polfinale 14.00 Ar-nold Palmer Story, portret igralca golfa 15.00 Sankanje, vrhunci iz Iglsa 15.30 Speedway na ledu, ponovitev 16.30 Nogomet, ponovitev 17.30 Nordijske discipline, Lahti, ponovitev 18.00 Motošport, Big VVheels 18.30 Hokej, ameriška profesionalna liga 19.30 Poročila 20.00 US College Ba-sketball 21.00 Boks, veliki dvoboji 22.00 Motošport, leto 1990 0.00 Rokomet, Islandija - Nemčija 1.00 Poročila 1.30 Biljard, Snooker VVorld Play, ponovitev Cankarjeva 4, Kranj, tel.24-787 PRAVI NASLOV '' ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO DARILO GLAS / KINO 4. marca / OS OS < < H H U C t/T on > w O o < rr r- CD CENTER amer. akcij, film VSI ZMAGUJEJO ob 16., 18. in 20. uri STOR-ŽIČ Danes zaprto! ZELEZAR amer. pust. film vVILLOVV ob 18. uri, amer. trda erot. RAZUZDANE IGRE ob 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film ČUVAR ČASA ob 20. uri BLED amer. vojni film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20. uri Zbor tržiških reševalcev Tržič, 28. februarja - V petek, 1. marca 1991, ob 18. uri se bodo sestali v tržiškem gasilskem domu na rednem letnem občnem zboru člani postaje Gorske reševalne službe iz Tržiča. Ta postaja prav letos praznuje 50-letnico svojega dela, zato bo tokratno srečanje tudi nekoliko bolj svečano. • S. Saje Smu... smu... smučajmo Na Krvavcu je še najboljše Krvavec - Naš vrli fotograf Jurko in še vrlejši spodaj podpisani Igor sva se tokrat za spremembo odpravila matrat smuči nekoliko bližje Kranja, kar pomeni, da sva osvojila 110 hektarov urejenih smučišč na enem boljših (če ne kar najboljšem) smučišč v Sloveniji, Krvavcu. Izredne vremenske razmere so samo še povečale najino zadovoljstvo, ko sva se po celodnevnem "balansiranju" po za naše razmere, odlično urejenih smučarskih terenih vračala domov. Rekreacijsko - turistični center Krvavec se nahaja v neposredni bližini Kranja, saj je spodnja postaja kabinske žičnice, izhodiščna točka za vzpon do prostranih krvavških smučišč, od Gorenjske prestolnice oddaljena le 17 km. Zakaj sva se odločila smučati v petek, je najbrž razumljivo, saj se sicer ne ravno majhno parkirišče ob spodnji postaji žičnice v sobotah in nedeljah kaj hitro napolni, pa je potrebno kar fino zapešačiti do kioska, kjer te "oskubijo" za krepkih 270 dinarjev, če želiš smučati ves dan, če pa hočete smučati le popoldne bo dovolj "samo" 190 dinarjev. Nekaterim so najbrž ostale vozovnice iz prejšnjih dveh sušnih let. Dnevne lahko zamenjate ob doplačilu 130 din, za popoldanske karte pa je potrebno dodati 90 din. Naj že tukaj opozorim na zadnji stavek tega zapisa. Poleg kabinske žičnice, ki vas pripelje iz doline do smuških terenov je v celotnem kompleksu Krvavec še 12 žičnic. Proge so najbolj primerne za malo boljše povprečne smučarje, ne manjke pa tudi težjih odsekov, pri katerih prednjači desna stran Zvoha, saj po prevoženi progi rado odpadajo noge, posebej nam, ki smo brez kondicije. Poskrbljeno je tudi za najmlajše, saj sta vlečnici Luža in Podgradišče kot nalašč za prve korake na smučeh. Smučišče je dobro urejeno, proge so vsako jutro na sveže steptane, nosilni drogovi žičnic so zavarovani s gobo, tako da več kot grdo pasti skoraj ni mogoče. Res pa je, da se sem pa tja pojavljajo tudi Franciji Klammerji, ki so lahko zaradi svojega navdušenja za smuk precej nevarni za okolico. Poleg zelo močne gostinske ponudbe so na Krvavcu navzoče še mnoge druge zadevščine, od izposojevalnic smučarske opreme (novost sta snowboard in big foot - prvi je polovica surfa, drugi pa dobre pol metra dolgi dilci) in ležalnih stolov, do servisiranja smuči. Tu so še smučarski tečaji, veleslalomska proga na žetone in pivo za 30 dinarjev. Vsi, ki prisegate na brezalkoholne pijače, pa si lahko privoščite joto in dva kosa kruha za enako ceno. Pravi užitek je smučati zjutraj, saj so proge popoldne že pošteno "zmatrane". Idealno je, če je snega vsaj meter in več, saj so kr-vavški tereni močno obdarjeni s kamenjem. Služba za odstranjevanje kamenja ni kaj preveč ažurna (z razliko od smučišč pri naših sosedih), saj ponekod prav nemarno ležijo "ta velki" kamni, ki se jim znajo izogniti le pravi mojstri, skratka scena zna biti precej kamnita. Še zadnji obljubljeni stavek. To, da je Krvavec eno dražjih smučišč v Sloveniji, se da kaj hitro pozabiti, če so storitve za tako ceno dovolj solidne in konec koncev tudi primerljive s smučišči v tujini. • igor & jurko Kranj d. o. o. ornega Ručigajeva 31. KRANJ V.*/ računalništvo, trgovina in turizem prodaja osebne avtomobile škoda favorit 135 L. Povprašajte za ceno in dobavni rok. Lepo vas bomo postregli ter vam prodali avto servisiran, z opremo in preizkusnimi tablicami. Izognili se boste čakanju, če boste vozilo kupili in prevzeli pri nas. Pohitite, saj se cene spreminjajo. Pokličite nas po telefonu 064/21-873, fax. 064/22-828 od 7. do 15. ure. VALJAVEC MILAN KOVOR 70 tx»Z90 TRZJC tel. o*4/S7-J7I I VRTNARIJA VETLICARNA ..BLED"! Cenjene stranke obveščamo, da bomo v soboto, 2. marca, ODPRLI PRENOVLJENO CVETLIČARNO "BLED" v Radovljici, nasproti avtobusne postaje. Po ugodnih cenah vam nudimo: • veliko izbiro rezanega cvetja • cvetlične aranžmaje • lončnice • žalne vence in sveče Za obisk se priporoča VRTNARSTVO VALJAVEC -CVETLIČARNA "BLED" IZBERIT M MERCA TOR - IZBIRA Trgovsko podjele, d o. o KRANJ NE PREZRITE! V naših poslovalnicah z gradbenim materialom v Hrastju in v Stražišču vam nudimo naslednje ugodnosti: • 5 % popusta za takojšnje gotovinsko ali negotovinsko plačilo • 5 % popusta za takojšnje plačilo pri nakupu preko Stanovanjske zadruge • kreditna prodaja na tri obroke • kreditna prodaja preko Stanovanjske zadruge • posebna prodaja ostankov gradbenega materiala po izredno nizkih cenah Informacije dobite na telefonskih številkah: 35-504, 33-496, 35-508 NE PREZRITE! Na Tržnici v Kranju smo odprli prenovljeno večjo poslovalnico z živili. Delovni čas je od 7.-15. ure in v soboto od 7. - 13. ure. Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska. IZBERITE IZBIRO! Človek bi se zjokal, ko pogleda naokoli in vidi, v kakšnem razsulu je naše gospodarstvo! Kar pa se še ni sesulo, se bo sesuti prej ali slej moralo: do tal ali do dna, da se bo morda enkrat v naslednjih sto letih kaj morda vendarle pobralo! Tako pač je in baje drugače niti biti ne more, ko pa je gnili socializem ujčkal vse tisto, kar ujčkanja ni zaslužilo in umetno »gor držal« vse glomazne soc - gigante! Zdaj že tudi presneto dobro vemo, kakšne pridobitniške pošasti so bili rdeči direktorji. Mnoge je že doletela pravičniška kazen in so bili zlepa ali zgrda odstreljeni; tistim spreobrnjencem, ki so prestopili v novo vero, pa se permanentno tresejo hlače, kajti nič se ne ve, kdaj bodo potegnili na dan tvojo partijsko knjižico in te obesili na prve »gau-ge«. Nič ni večno: to dokazuje demokracija v naši lepi domovini, demokracija, ki ne pozna nobenih konstant, ampak s stalnim: spremembami in novoumi dnevno teži k boljšemu, lepšemu, plemenitejšemu. Če pa hočeš hitreje, višje in še višje, ne gre brez kvalitetnega kadra. Rekli smo že, da se na rdečkarje, čeprav so bili nekateri izmed njih svetovnoznani strokovnjaki in že v gnilem socializmu pravi managerji, nikakor ne moreš zanesti. A kako kar najbolje zapolniti vrzeli, ki nastanejo z njihovim odhodom? Že nekajkrat se je izkaza'o, da ni vedno dobro, če v stranki članstvo nastavi pesti, ti pa na am, bam, pet podgan, štiri miši, v uh me piši, izbereš tistega, ki izpade in ga porineš na izpraznjeno direktorsko mesto. Ta lahko vzame tisti »v uh me piši« čisto zares in se v firmi pišmeuharsko tudi obnaša. Potem pa se sprašuje pol Slovenije in še nekaj več: kako da postavljajo take trape v vrhove firm?!? Kar potem stranko spravlja v rahlo zadrego, ker pač ni računala, da se pri nas javnost za vsako pasjo figo vzdigne, ker misli, da vse ve in da se na vse spozna. Čeprav bi v zahodnih državah, kjer imajo malo več demokratske tradicije, mediji na pol pregriznili že sleherni poskus take prakse, pri nas pač drži, da javnost ni vse. In amen! Le čemu bi bila pri nas javnost vse? A ji mar ni dosti, da nekaj kljub vsemu je? Saj vse pa res ne more biti! To, da nekaj je, dokazuje ravno demokracija, ki dopušča, da se enkrat na štiri leta javnost lahko pojavi na svobodnih, demokratičnih in ne vem kakšnih še volitvah! Odloča torej točno enkrat na štiri leta! Mar to ni nič, lepo vas vprašam? Saj pomnite, gospodje, kako smo v predvolilnih bitkah obljubljali tudi to, da se bodo v svobodno, demokratično in sploh Slovenijo vrnili naši strokovnjaki, ki jih je socialistični teror prisilil, da so jo pobrisali v tujino. Kaj bi se sprenevedali: nihče še ni kupil »one way ticket«za Slowenien zato, ker nismo več komunistični in ker nas več ne terorizira strašna Partija in njena še strašnejša ideologija! Ti čudaki so zdaj, ko smo svobodni in demokratični in sploh kar pozabili na: oh, domovina, ti si kakor zdravje! Kar čukajo tam nekje v tujini in še na misel jim ne kapne, da bi se izkrcali na Brniku! Domovina, ti si kakor zdravje! Pa veste, zakaj jih ni? Krivico bi jim delali, če bi rekli, da so saboterji, čeprav smo nanje še kako računali! Niso! Presneto dobro so seznanjeni z našimi svetlimi perspektivami, saj tekoče spremljajo vsakdanja prizadevanja v ljubi jim domovini, kjer vse kar poka od zdravja, še bolj pa od zdravih idej! In ker je jasno, da se zdrave ideje lahko porodijo samo in le na kakšnih sejah parlamentarnih komisij, je obenem jasno tudi to, da si moraš vzeti kar nekaj časa, da vesoljne ideje prodrejo in se ukoreninijo v slehernem članu parlamentarne komisije. Evo, zato jih ni in ni! Začutili so namreč, da bi jih pri priči vtaknili v vsaj pet do deset parlamentarnih komisij, saj jih imamo enormno število. In potem bi dnevno sejali kakšnih devet do deset ur, kar bi jih, navajene strokovnega dela in profesionalnosti, v dveh do treh mesecih, fizično in psihično dotolklo. Nazadnje bi se kot ožete cunje vlekli od kljuke do kljuke, od seje do seje in vsi živčni in od kofeina vsi tamasti, vzdihovali: oh, domovina, kje mi je ljubo zdravje? Če bi se želeli kdajpakdaj vendarle naspati, bi bila sklicana skupščina, ki bi prav od Slovencev v diaspori pričakovala, da se v poslanskih klopeh borijo kot levi! Saj gre vun in vun za zgodovinske odločitve! Nazadnje jim pač ne bi ostalo drugega, kot da bi se prišlepali spet do Brnika in kupili »one way ticket« za tja, od koder so prišli. Mi, ki smo sami sebi zadostni, izvirnih in enkratnih idej, med katerimi so nekatere pravi svetovni unikum, pa bomo še naprej in dan za dnem kupovali vstopnico, ki smo je vredni. Karto za Luno: one way ticket to the Moon... • D. Sedej GORENJSKIM GLASOM Zakaj? Vsak teden boste dobili 44 ali še več časopisnih strani dobrega, angažiranega, zanimivega in zabavnega branja iz domačih logov, ob tem pa boste tudi prihranili. Kako? Če postanete naročnik Gorenjskega glasa, boste za 80 dinarjev na mesec dobili povprečno 8 izvodov vsak mesec - torej celo številko zastonj. Ob tem pa vam, kot naročniku, pripada še 30 odstotkov popusta pri malih oglasih, udeležba v Glasovih * akcijah itd. Če varčujete - varčujte z Gorenjskim glasom. NAROČILNICA ČP Glas 64000 KRANJ Podpisani kraj ulica št -naročam časopis GORENJSKI GLAS_ posta __Začnite mi ga posipati dne__ Obvezujem se. da bom redno plačeval naročnino (obračun za trimesečje). _ V_ dne _ podpis naročnika ČLOVEK, NE JEZI SE_ Tiskarska barva na vašem izvodu Gorenjskega glasa se še ni pošteno osušila, odkar smo pisali, da je minil januar in smo stopili v februar - pa je spet mesec dni naokoli in danes je prvi dan prvega letošnjega pomladanskega meseca. Udarec na prvi marec -držim pesti za vse nas, da bi bilo knock out udarcev v tem mesecu čim manj. Če vseh izvodov Gorenjskega glasa iz prejšnjega meseca niste porabili za podkurjenje v vaši peči in jih morda hranite za zavijanje solate, vam predlagam, da jih ponovno prelistate ter naredite inventuro najkrajšega meseca v letu. V minulih 28 dneh seje zgodilo marsikaj: za vse Slovence prelomna odločitev o razdružitvi, za gospodarstvenike in navadne verižnike tiha devalvacija za najmanj 30 odstotkov (če vam je uspelo tržiti z markami po 12 din), v nekaterih še pred letom dni dobro stoječih podjetjih so komajda dobili plače za december, na Zavodu za zaposlovanje se je spisek iskalcev zaposlitve podaljšal. Ogromno dogajanja za tako kratek mesec, kot je februar. Mi v Gorenjskem glasu se lahko pobahamo, da smo naročnikom februarja redno in pravočasno dostavili 8 številk našega časopisa v skupnem obsegu kar 184 strani. Na tolikšnem številu časopisnih strani je dogodkov toliko, da kar mrgoli. In v uredništvu si vselej želimo pisati čimveč o prijetnih, lepih, spodbudnih, razveseljivih, optimističnih in perspektivnih stvareh iz življenja ter dela Gorenjcev. Zato smo bili veseli uspeha Francija Petka ter se o tem razpisali, poslikali razposajene Leščane iz vseh zornih kotov ter položajev. Super prijetno je bilo v Žireh in morda je komu celo žal, da ni z nami preživel Novinarskega večera s podaljškom, ko smo lahko za nekaj ur odložili vsakdanje tegobe ter se spomnili na uspehe Žirovcev pri razvoju njihovega kraja, ko so kljub težavam in preprekam gradili, napeljevali, olepšavah ter se trudili za svoj kraj. Pa še kaj bi se izluščilo s strani Gorenjskega glasa februarja, kar ima predznak luštne-ga - ampak na žalost je bilo več tiskarske barve porabljene za tiskanje novic o problemih, težavah, tarnanju, socialni ogroženosti, neperspektivnosti, o svetu brez bleščic tu okrog nas. Ker smo danes prvega marca in ker polni elana startamo v nov mesec z 31 dnevi, se kaže spomniti iskrice: "Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje." Za današnji dan, ko naj bi bili bolj optimistični kot običajno, vam pesimistične variante TE ISTE iskrice rajši ne povemo. AKlaMatOR \ 25 let blejske igralnice < < O —i Z Iti S o o z < V igralnici ne zajemamo z veliko žlico! Casino Bled letos praznuje 25-letnico svojega delovanja. Odprli so salon s 50 najsodobnejšimi igralnimi avtomati. Nenehna skrb za dobre goste. Profesionalcem je vstop prepovedan. Prejšnji mesec so v Park hotelu na Bledu slovesno odprli salon najsodobnejših igralnih avtomatov. Casino Bled, ki letos praznuje 25- letnico svojega delovanja, je v salonu namestil 50 avtomatov, večinoma enoro-kih jackov, ki so jih kupili pri priznani ameriški firmi Bally. Ljubitelji iger na srečo, ki niso jugoslovanski državljani, lahko igrajo z avstrijskimi šilingi. V Sloveniji se pripravlja nov zakon o igrah na srečo in z novim zakonom naj bi imeli vstop v igralnice tudi jugoslovanski državljani. Blejski Casino je v prvih letih sodeloval pri financiranju smučarskega centra Zatrnik, golf igrišča in objektov na golfu, restavraciji v Zaki in pri začetni investiciji v Stražo. Sodelujejo tudi pri raznih prireditvah, že vsa leta pa dohodek vlagajo v razvoj blejske infrastrukture. »Nov salon igralnih avtomatov je naša lastna investicija; dve tretjini vrednosti avtomatov sta že plačani,« pravi direktor blejske igralnice Casino Miran Lavrič. »V igralnici smo lani zelo dobro delali, zato smo brez bančnih kreditov lahko poskrbeli za novo naložbo. V Sloveniji so štiri večje igralnice: v Novi Gorici, Portorožu, Mariboru in na Bledu, ki imajo tudi svoje »podružnice«. Vsaj pri nas drži, da so v igralnici najboljši gostje Italijani, tisti igralci, ki jih k nam pripeljejo italijanske firme. Pravi igralci, za katere se igralnice zanimajo, namreč pridejo preko firm, igralnica pa jim nudi vso dodatno oskrbo v najboljših hotelih. Na Bledu je to vsekakor hotel Toplice. V igralnici imamo seveda svoja pravila: zavezuje nas molčečnost, kajti nikomur ne dajemo nikakršnih podatkov o tem, koliko so posamezni igralci pri nas dobili ali izgubili. Seveda pa imamo z gosti tako dobre kot slabe izkušnje. Zgodilo se je, da je neki naš stalni gost, ki smo ga vsi poznali, nekoč, ko je veliko izgubil, kar pobegnil - našli smo ga za Park hotelom. »Zaplenili« smo mu luksuzni rolls-rovce, ki je stal pred stavbo blejske milice kar nekaj časa - dokler igralec denarja ni vrnil. V naši igralnici se je mudil tudi neki tovarnar, ki je v enem samem večeru priigral milijon in 200 tisoč avstrijskih šilingov, naslednji dan pa je približno tako vsoto tudi pustil v igralnici. Igral je seveda več iger hkrati, imel pa je s seboj toliko denarja, da je krupjejem, ki so sicer navajeni vsega, jemalo sapo. Pri igrah je neizmerno užival... Lahko se zgodi, da igralnica določenemu gostu prepove vstop. Tako se odločimo pri tistih, ki niso pošteni, tistih, ki so profesionalci in pri tistih, za katere nas sorodstvo prosi, da jim ne bi dovolili vstopa. Igralnice med seboj sodelujemo in si seveda izmenjujemo »črno« listo, na kateri so profesionalci. Kakšni so? Profesionalce je zelo težko prepoznati. V igralnico hodijo vsak večer in igrajo »konstantno«, vedno za določeno vsoto denarja. Tudi če dobivajo, stave nikoli ne bodo povišali - zelo se znajo obladovati, nikdar jim ne popustijo živci. Ob koncu meseca pa »udarijo« in seveda obere-jo igralnico do obisti. Vse igralnice izredno pazijo na svoj ugled, saj se zavedamo, da črnega madeža leta in leta ne izbrišeš. V igralnicah nam niti na misel ne pride, da bi goljufali, kot si nekateri predstavljajo. Pred leti smo imeli neko afero, vendar strokovnjaki nikoli niso dokazali, da je šlo za goljufijo, kakor so nas obtožili. V igralnici imamo francosko in ameriško ruleto, poker, black jack in baceara. Večina gostov se odloča za ameriško ruleto, kjer se hitreje igra, medtem ko je francoska bolj zahtevna. Delo krupjejev niti najmanj ni lahko, saj morajo hitro ukrepati in poznati vse možne kombinacije, obenem pa stalno paziti na goste. Vsi delavci v igralnici morajo najprej opraviti šestmesečni tečaj, da si pridobijo osnovno znanje, njihova pripravniška doba pa traja najmanj dve leti, da so potem lahko samostojni. Delati morajo zelo hitro, saj velja: več kot se dela, več igralnici ostane. Z gosti je treba izredno taktno ravnati, saj so zelo počaščeni, če vidijo, da krupjeji pazijo nanje in si njihove stave zapomnijo, morebitne napake pa takoj odpravijo. Če nastanejo večji spori, odloča inšpektor, ki nadzoruje ves igralni salon. Vso napitnino delavci dajo v poseben predal in se šteje za prihodek igralnice. To pa seveda ne velja za ostale zaposlene, blagajnika, natakarja in druge. Igralci tudi vedo, da se pri dobitku na polno številko - pri 36 žetonih - en žeton da kot napitnina. Taka je navada povsod in tisti igralci, ki tega ne dajejo, so v očeh drugih dokaj čudni. Igralnica dela kot družba z omejeno odgovornostjo, upravljala pa so hotelirji z Bleda, Alpinum Bohinj, nekdanji HTP in Kompas z Bleda. Pred petind- Miran Lavrič, direktor igralnice vajsetimi leti jo je na Bledu ustanovila italijanska firma Sic-ca, s partnerji iz San Rema in zato izhaja iz priznane sanrem-ske šole. Isti partner je ustanovil tudi igralnico v Portorožu. Zato, da je na Bledu sploh igralnica, gre zasluga tedanjima blejskima turističnima delavcema Bogdanu Šanci in Jožetu Kapu-su. Blejska igralnica je bila ustanovljena zato, da finančno pomaga blejskemu turizma. In vedno je po svojih močeh tudi pomagala. Treba pa je vedeti, da igralnica ni to, kar si nekateri predstavljajo: da pač zajema denar z veliko žlico! Veliko je treba delati, veliko vlagati in se nenehno truditi za goste in zanje skrbeti z izjemno pozornostjo... • D. Sedej Jugoslovanski gostje, ki se bodo na Bledu mudili v prihodnjih mesecih, bodo lahko tudi gostje blejske igralnice. Janez pri vas doma Pred tremi tedni smo vam v nagradni igri zastavili vprašanje, kaj sta Janez in Muca nedavno kuhala v seriji televizijskih oddaj Lonček, kuhaj. Prejeli smo same pravilne odgovore, nekateri ste našteli tudi po pet ali več jedi. Srečo pri žrebu sta imeli Silva in Tina Lončar iz Glinj pri Cerkljah. Za nagrado ju bo Janez obiskal, da se bodo tudi osebno spoznali. Če bosta želeli, bodo skupaj tudi kaj skuhali. O dnevu obiska ju bomo seveda obvestili, vse skupaj pa zabeležili na film in papir ter objavili v eni od naslednjih šestnajstic. • T. J. l PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV: Zemljepisne posebnosti 10.50 Angleščina - Follovv me 11.15 Sedma steza, ponovitev 11.35 Osmi dan, ponovitev 14.55 Video strani 15.05 TV mozaik: Angleščina 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Novinarske zgodbe, češka nanizanka 18.20 Periskopov raček 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 21.00 Novosti založb: Nove Žale Marka Mušiča 21.10 Jazz festival v Montreuxu 22.10 TV dnevnik 22.35 Sova Haggard, angleška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 23.50 Video strani TV HRVAŠKA 2 15.55 Video strani 16.00 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.10 Semenj nečimrnosti, angleška nadaljevanka 17.05 Princesa Daisv, ponovitev angleške nadaljevanke 18.00 Dober večer 18.05 Štirje vogali, ena krogla 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Dokumentarec 20.00 Orson in prijatelji 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.50 Petdeset plus 21.50 Princesa Daisv, ameriška nadaljevanka 22.40 Poročila 23.00 Porotniki v senci, zadnji del francoske nadaljevanke 7 / 1. PROGRAM RADIO SL0VENIJA~l 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Folklorna skupina Emona: Štajerski in pustni plesi 19.15 Tamburaški orkester prosvetnega društva Artiče 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer 20.35 David Lvnch, francoski dokumentarni film 21.30 Dune, ameriški film 23.45 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.10 10.25 10.40 11.10 11.40 12.00 12.10 12.20 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 22.00 22.05 22.55 23.15 0.45 Poročila TV koledar Mali svet, oddaja za otroke Šolski program Bodite z nami Goranove zgodbe: Ptice Vprašajte - odgovarjamo: Spolne bolezni B. Kune: Impresionizem Naši likovni umetniki: Ivan Ranger Priče preteklosti: Skrilavec Poročila Video strani Satelitski program Video strani Poročila TV koledar Šolski program: Rdeča knjiga Jugoslavije Hrvaška danes Mali svet, oddaja za otroke Znanost in mi Risanka TV dnevnik Dogovor ali razdružitev, kontaktna oddaja Žrebanje lota Deset zapovedi, poljski TV film TV dnevnik Kinoklub Evropa: Ciklus filmov Jirija Menzla: Strogo nadzorovani vlaki, češki film Poročila TV KOPER 16.00 Športne oddaje 16.30 6. krog - šport iz zamejstva 17.30 Primorski regionalni program - Odprta meja 19.00 TV dnevnik 1925 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Celovečerni film 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.15 Žrebanje lota 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki nato, Pravica do ljubezni 9.30 Angleščina 10.00 TV v šoli 10.30 Dvobojevalca 12.10 Šport ob ponedeljkih 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.40 Takrat 13.45 Izdelovalci vina 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 Full House 15.30 Oddaja z miško 15.55 Charlie Brovvn in Snoopy 16.15 Štorklja Aleksander 16.25 Degrassi Junior High 16.55 Mini ČVS 17.05 Jaz in ti 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Falcon Crest nato. Kdo nudi več 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Vesolje 21.07 Dallas 21.50 Pogledi s strani 22.00 Orlovo leglo 23.30 Kladivo 23.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov, nato, Takrat / 17.00 TVvšoli 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.53 Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Made in Austrija, kviz 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaža iz inozemstva 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 - nato, Čas v sliki 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanow-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ZIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - / SLOVENIJA 1 21.30 DUNE ameriški barvni znanstveno-fan-tastični film, 1984; igrajo: Fran-cesca Annis, Leonardo Cimino, Brad Dourif, Jose Ferrer, Linda Hunt, Freddie Jonse, Ky1e Mac-Lachlan, Virginia Madsen Čas filmske zgodbe je daljnja prihodnost, leto 10991. V celotnem vesolju se zgolj na planetu Ara-kis, imenovanem tudi Dune, nahaja dišava, ki podaljšuje življenje, širi zavest in omogoča potovanje skozi prostor in čas. Kdor razpolaga s peščenim planetom Arakisom, kdor ima dišavo, ta je gospodar vesolja. Da bi se imperator Shaddan IV odkrižal vojvode Leta, zasnuje zvit načrt. Vojvodo Leto in njene Atreide spodbudi k invaziji na Dune. ki ga varujejo Harkoneni. Vojna naj bi izčrpala Atreide; v odločilnem trenutku pa bi zoper njih nastopil imperator s svojo elitno vojsko. Vendar je Shaddam IV v svojem načrtu spregledal Paula, vojvo-dovega sina. Vesoljski odposlanec ga sicer opozori na mladeniča, ki pa v svoji srčnosti, pogumu, pravičnosti kljubuje impera-torjevim nakanam... Večni boj med dobrim in zlim. FILMNET Do zaključka redakcije programa nismo prejeli. RTL PLUS mož je bil v potniškem letalu, ki so ga pomotoma sestrelili nad Perzijskim zalivom. Sherrijin odvetnik je Victor Sifuantes. 0.00 Poročila 0.10 Butterfi-eld 8, ameriški film 1960, igrajo: Eliza-beth Taylor, Laurence Harvey, Eddie Fisher, Dina Merrill; Dekle na klic Gloria VVandrous je za svoje stranke dosegljiva na številkii Butterfield 8. Ljubezen ima za veliko utvaro. Ko se zaljubi v bogataša VVestona Liggetta, upa na boljše življenje... EUROSPORT 6.00 Poslovna poročila 7.00 D.J. Kat Show 8.30 Evrobika 9.00 Motošport, Formula 3 - sezona 1991 v Angliji 9.30 Rokomet, ponovitev 10.30 Motošport 11.30 Evrobika 12.00 Biljard, Snooker VVorld Match Play Skins 15.00 Hokej 16.00 Rodeo Showdown 16.30 Košarka 17.30 Lahka atletika, Skok s palico - tekmovanje 18.00 Nogomet - španska liga 18.30 Poročila 20.00 Motošport, nemško prvenstvo v rallyju 22.30 Povverboat, Formula 3 23.30 Motošport, Big VVheels 0.00 Rokomet, Islandija - Švedska 1.00 Poročila 1.30 Biljard, Snooker VVorld Match Play, ponovitev mm 5IEEGLAS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 Policijsko poročilo, serija 9.35 Petek, 13, nemški film 1944, igrajo: Fritz Kampers, Angelika Hauff, Fita Benkoft; Trije fantje odkrijejo skrivnost gradu, v katerem straši 11.00 Ponovitve: Tvegano/12.00 cena je vroča 12.35 Oddelek M, Dvojnik 13.00 Holmes in Yoyo, serija - igra John Schuck 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, serija 15.38 Neto 15.50 Buck Rogers, Vrnitev v preteklost - igra Gil Gerard; Bargstrom z vrhovnega sodišča Zveze obišče Se-archer. Komaj pride, da zapreti Bučka. 16.40 Tvegano 17.10 Cena je prava 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, Reševanje princa, 1. del - igra Lee Majors 18.45 poročila 19.15 Knight Rider, Ognjeni krog igre; Morilcu se posreči pobegniti iz kaznilnice. Njegova žena se boji za življenje in prosi za pomoč Michaela. 20.15 Me boš jutri še ljubil? Bulvarska komedija, posnetek predstave iz Bonna. Jeremy in Cella se slabe volje vrneta s poročnega potovanja in se veselita prijetnega tedna doma. Toda Jeremy je pozabil, da je med odsotnostjo posodil stanovanje svojemu šefu. 22.10 Eksplozivno, magazin 23.05 Zakon v Los Angelesu, Dobrodošli na sodniškem stolčku; Iranka Sherri toži ameriško vojsko. Njen GAULOISES BLONDES sobota, 2. 3. 1991 JACK DANIELS PARTY WHISKEY A GOGO ALL STAR BAND DEGUSTACIJA - JACK DANIELS Klub je odprt vsak dan od 21. - 03. ure, nedelja in ponedeljek zaprto < U 06 < U6 ft« < —J I—« C/3 <—> Z UJ t* O O < rr i— co co ou program • KREPI CELOTNO MUSKULATURO • POVEČA GIBUIVOST VSEH SKLEPOV • IZBOUŠA PREKRVAVITEV TELESA ESMA PLANINŠEK STARA CESTA 15. KRANJ 064/28-323 SLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO! MAGNET d. o. o. Škofja Loka Pod Plevno 31 Z Vašim zaupanjem - do zaupanja drugih GORENJKE, GORENJCI, PODJETJA, OBRTNIKI, TRGOVCI, GOSTINCI! Bi želeli obvestiti Škofjeločane o svojih dejavnostih? MAGNET d. o. o. šk. Loka z velikim (4 m x 90 cm) ELEKTRONSKIM DISPLAYJEM montiranem na avtobusni postaji v škofji Loki Vam omogoča, da za 240,00 din obvestite najmanj 150 x na dan širok spekter potencialnih strank. ČE IMATE SPOROČILO POKLIČITE 632-019 NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJEJO VSI KUPCI JLU15 CL KRANJ Koroška C. 16 tel.: 064/22-249 JEANS HLAČE ŽAMETNE HLAČE JEANS JAKNE TRENIRKE MAJICE SRAJCE 1. nagrada: videorekorder SHARP - v sodelovanju s HI-FI center "JAGER" 2. nagrada: pijača v vrednosti 3.000,00 din v diskoteki PRIMADONA Trebija 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 • JEANS CLUB PETRIČ 4 nagrada: 10 x pizza in pivo v pizzeriji ORLI v Tenetišah 5. in 6. nagrada: bon v vrednosti 500,00 din-JEANS CLUB PETRIČ 7., 8., 9. in 10. nagrada - letna vstopnica za diskoteko PRIMADONA Trebila IMENA NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V GLASU 349,00 399,00 499,00 399,00 259,00 299,00 PRIDITE, MOGOČE VAS ČAKA TUDI SREČA CENTER amer. akcij film VSI ZMAGUJEJO ob t6„ 18. in 20. uvi STOR ŽIČ amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. jap. film SANJE ob 20. uri RADOVLJICA amer. melodrama DUH ob 20. uri BLED amer. vojni film LOV NA RDEČI OKT08ER ob 20. uri HOROSKOP OVEN Celotna zadeva se vam bo sicer zdela malenkostna, vendar pa ne bo tako. Posledice odločitve, ki jo boste storili, boste občutili tako v poslovnem, kot tudi povsem privatnem življenju. In prav tukaj bodo najbolj neprijetne. BIK Priložnost, ki ste jo zamudili, je prava malenkost v primerjavi s tisto, ki je šele pred vami. Ozrite se naokoli sebe in opazili boste prenekatero gesto, ki vam bo dodobra ogrela srce. Vsekakor je pred vami nadvse prijeten teden. DVOJČEK Ubogajte nasvet, ki vam ga bo dal dober prijatelj, pa čeprav se vam bo zdel od začetka več kot nesmiseln. Šele čas bo pokazal, zakaj bo prav ta odločitev tako pomembna za vaše avanture, ki so včasih že pravo pretiravanje. RAK Nepričakovan uspeh vam bo v veliki meri povzdignil oma-ano samozaupanje. S prijateljem se boste dogovorili za rijeten pomenek, ki vam bo razkril prenekatero skrivnost, e posebno pozornost pa namenite ljubezenski avanturi... LEV Nekdo vas bo občudoval čez vsako razumno mejo, vam pa bo takšno obnašanje nekako celo všeč. Toda pazite, da vas takšen odnos preveč ne zanese, saj bo morebitno ponovno pobiranje na noge več kot zapletena zadeva. DEVICA Nepremišljeno dejanje vam utegne nakopati na glavo več kot neprijetno zamero nekomu, ki vam je doslej venomer stal ob strani. Pazite, da se to stanje ne bo predolgo zavleklo, saj bi bila to za vašo prihodnost prava katastrofa. TEHTNICA Šarmantni neznanec vam bo v veliki meri pokvaril načrte, kako preživeti vikend, vendar pa vam tudi spremenjeni scenarij ne bo povzročal prevelikih skrbi. Na koncu boste imeli od vsega skupaj največjo korist prav vi sami! ŠKORPIJON Če boste poslušali srce in razum hkrati, boste dosegli nekaj, o čemer si niste upali niti sanjati. Vsekakor pa je pred vami izredno ugodno obdobje, ko lahko tudi z malo truda dosežete več kot zavidljive rezultate, predvsem v ljubezni! STRELEC Nikar si ne ustvarjajte prehitre sodbe o stvareh, za katere niste popolnoma prepričani, da jih poznate bolje kot ostali. To velja še posebej za zadeve povezane s čustvi nekoga, ki trenutno ne kaže prevelikega zanimanja za vasi KOZOROG Če boste venomer odlašali in predstavljali odločitev na kasnejše čase, se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste zapravili vse možnosti za uspeh. Pohitite - tudi tisti, ki vas sicer obožuje, ne bo večno čakal na vašo morebitno naklonjenost. VODNAR Z nekdanjim partnerjem se boste več kot prijetno zabavali in kar naenkrat se vam bo porodila zamisel, da bi ne bilo slabo ponovno poizkusiti. Pazite le, da takšna in podobna razmišljanja ne bodo prišla na napačna ušesa! RIBI Še vedno se vam ne bo uspelo otresti starih predsodkov, kar vam bo nakopalo celo kopico težav. Nekdo se bo sicer precej trudil, vendar pa mu boste s svojo nezainteresira-nostjo povsem spodnesli tla pod nogami. Kasneje pa vam bo žal... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živžav 9.50 Ljubezen po kranjsko, TV film 10.50 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije t 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Od Križa do Štiva- na, dokumentarna oddaja 17.50 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Veliki hlad, ameriški film 21.50 TV dnevnik 22.15 Plava trava zaborava, zabavno-glasbena oddaja HTV 23.00 Sova Alf, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija 1.00 Video strani j / TV HRVAŠKA 2 ~j / J. PROGRAM RADIO SLOVENIJA ~j 16.25 Video strani 16.30 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.40 Cheers, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 17.10 Princesa Daisv, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.00 Dober večer 18.05 Urbsfobija, TV igra 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Dokumentarec 20.00 Športna sreda 20.10 Miinchen: Četrtfinale PEP: Ba- vern - Porto, prenos 20.15 Zabavna oddaja 22.00 Nadaljevanje športne srede 22.45 Poročila 23.00 Princesa Daisv, ameriška nadaljevanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Mednarodno delavsko gibanje: Bolest porazov, rane zla, dokumentarna oddaja 21.50 Četrtfinale PEP v nogometu: Bavern - Porto, posnetek iz Muenchna 23.30 DP v nogometu: Crvena zvezda - Dinamo, reportaža TV Beograd 0.00 Svet poroča 0.45 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba -17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - 9.20 Poročila 925 TV Koledar 9.35 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Poštni nabiralnik 1025 Rdeča knjiga Jugoslavije 10.55 Potopis iz Severne Evrope: Od Osla do Nordkappa 1125 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.35 Okno: V spomin Charlieju Par- kerju 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Spopadi in sledi: Vojna krajina 17.30 Hrvaška danes 18.15 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 18.40 Risanka 18.45 Lepa naša, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Salaam Bombav!, indijski film 22.00 TV dnevnik 2220 Intervju: Olga Hebrang 2320 Poročila TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Družina Smith, TV film 21.00 Klic iz globine, dokumentarna oddaja 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.15 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Zadnja igra 12.05 Popaj 12.10 Reportaža iz inozemstva 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.40 Podvig, Noetova barka 14.10 Pogumna divja gos 14.20 Očarljiva Jeannie 14.45 Angel na zemlji 15.30 Pripovedke Donalda Ducka 15.55 Charlie Brovvn in Snoopv 16.15 Štorklja Aleksander 16.25 Kot pes in mačka 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Jaz in ti 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Falcon Crest nato. Kdo nudi več? 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Rimske počitnice, ameriški film 22.10 Pogledi s strani 22 20 Ameriška noč, francoski film 0.10 Hammer 0.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 16.50 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.00 22.25 0.00 Vreme - panorama Leksikon umetnikov - nato. Takrat Dežela in ljudje Pravica do ljubezni VVurlitzer Lokalni program Čas v sliki Kulturni dnevnik Argumenti Čas v sliki Šport Nogomet - evropski pokal, četrtfinale Čas v sliki 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - Glasbeni gost v živo - za-babno-glasbena lestvica -19.00 - Odpoved programa FILMNET Do zaključka redakcije programa nismo prejeli. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 8.35 Shovv, ponovitev 9.40 Poletje v Avstraliji, Angleška vzgojiteljica zaide leta 1946 v skrivnostno hišo v avstrijski divjini. 11.00 Ponovitve: Tvegano/12.00 Cena je vroča 12.35 Oddelek M, Zmešani elektronski možgani 13.00 Hart krat hart. Bombni napad 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija; Hilla-rvjin podnajemnik skrivaj zapusti gorsko kočo. 14.55 Divja Roza, telenove-la; Roza ostane čez noč v bolniški sobi. 1528 Neto 15.50 Chips, Zadnja priložnost ČČ16.40 Tvegano 17.05 Cena je prava 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, rešitev princa 19.15 Narodnozabavni napevi, z Marianne in Michaelom 20.15 Gottschalk, shovv Thomasa Gottsc-halka 21.15 Manekenka in vohljač, pozor, poročni oltar 22.10 TV Stern, magazin 23.15 Ženske Helle von Sin-nen, ženski magazin 23.30 Šola groze, ameriški film 1987, igrajo: VVilliam Eagle, Si Y Jo, Kathy Collier 0.10 Manekenka in vohljač, ponovitev 1.55 Aerobika SLOVENIJA 1 20.05 VELIKI HLAD ameriški barvni film, 1983, igrajo: Tom Berenger, Glen Close, Jeff Goldblum, VVilliam Hurt, Kevin Kline, Marv Kav Place, Meg Tillv, JoBeth VVilliams, Don Gallovvav Nekdanji sošolci in sošolke, vsi uporniki v študentskih letih, se zdaj že v zrelih letih po dolgem času spet snidejo. Vzrok je dokaj neprijeten: pokopljejo enega svojih vrstnikov, potem pa jih sošolka povabi na dom. Zgodi se, da večina izmed njih ostane tu kar čez vikend. Medtem ko se pogovarjajo o sedanjem življenju, se spominjajo preteklosti, zlasti šestdesetih let, ki jih v filmu ves čas spremlja tudi tedaj popularna glasba. Med njimi pa niso zamrle nekdanje simpatije, ki zdaj s toliko večjo silo privrejo na dan. Tudi tisti, ki med seboj niso bili več kot prijatelji, čutijo potrebo po fizični združitvi. Tu je še pokojnikova mlada prijateljica Chloe, ki s svojimi nazori nove generacije zdaj šokira, zdaj privlači zbrano družbo. Sredi teh čustvenih prepletanj in obujanja mladostnih norčij, zbrana družba zadrhti ob misli na tovariševo smrt: je bila to nesreča ali namerna smrt obupanca, ki bi mu prijatelji morali pomagati. EUROSPORT 16.00 Rodeo Shovvdovvn 16.30 US College Basketball 17.30 SP v artistiki 18.00 Štirisedežni bob, svetovni pokal iz La Plagne 18.30 Transvvorld šport 19.30 Poročila 20.00 Ford ski re-port 21.00 Boks, prenos 23.00 Nogomet, Evropski pokal, četrtfinale 0.00 Golf, Milion Dollar Challenge iz Sun Citvja 1.00 Poročila 1.30 Motošport, britansko prvenstvo športnih vozil 13.15 Motošport 14.15 Alpsko smučanje, veleslalom v Snovv Summit 15.00 Golf. Turnir v Las Palmasu 16.00 Hipodrom, Konjske dirke iz Francije 16.30 Boks, borbe profesionalcev iz ZDA 18.00 VVorld of Champions 19.03 Golf, Doral Ryder open 21.00 Biljard, prenos Snooker London Masters 23.00 Hokej 1.00 Motošport VABILO NA PRIREDITEV Podobna prireditev kot Pod mengeško marelo bo že tretjič prireditev Veselo v Kamnik. Vrsta ansamblov se rada pohvali, da so doma iz teh krajev, sodelujejo pa tudi v kamniški godbi, ki jo vodi Franci Lipičnik, znani komponist na-rodnozabavnih viž, ki je prej vodil mengeško godbo. Zato imajo ključ za pravico nastopa tistih ansamblov, ki imajo svoje glasbenike vključene v godbi. Vendar pa je nekako svojstvena kamniška prireditev, saj ima vsako leto tematsko usmeritev. Po planincih in lovcih so letos na vrsti gasilci in gasilske storije. V petek, 1. marca, in soboto, 2. marca, ob 20. uri bo v športni dvorani v Kamniku 3. zabavno-glasbena prireditev Veselo v Kamnik, v organizaciji Pihalne godbe Solidarnost in Zveze kulturnih organizacij Kamnik. V triurnem kocertnem delu bodo nastopili ansambli: Marela, Lipa, Nagelj, Poljanšek, Jasmin, Krt, Stoparji, Borisa Razpotnika in Na sončni strani Alp. Kamniški godbeniki se bodo predstavili z izbranim revijskim programom, nekatere skladbe pa bodo s plesom popestrili plesni pari iz plesne šole Urška. Z izvirnimi gasilskimi rekviziti, ki so muzejske vrednosti, bodo kamniški gasilci opremili sceno, za gasilski humor bosta poskrbela Franc Pestotnik - Podokni-čar in Ivica Oštir, vse skupaj pa bosta povezovala Tone Fti-čar in Mojca Blažej-Cirej. Drago Papler 6. marca CENTER amer. akcij, film VSI ZMAGUJEJO ob 16. in 18. uri amer. thrill. MORJE UUBEZNI ob 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR hongkon. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 18. in 20. uri DUPLICA jap. amer. drama SANJE ob 20. uri TRŽIČ gled. predstava SNUBAČ ob 19. uri ŽELEZNIKI amer. znan. fant. film TENKA LINIJA SMRTI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. trill. ŠKANDAL V HOLLY-VVOODU ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. pust. ČUVAR ČASA ob 20. uri BLED amer. melodrama DUH ob 20 uri GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Lestvico lahko poslušate v sredo, 6. marca, od 16. do 19. ure na valovih RADIA ŽIRI! Lestvico ureja Nataša Bešter DOMAČA LESTVICA 1. Tajci - Dvije zvezdice 2. Zlatko Dobrič - Marička 3. Pop design - Neko noč 4. Miran Rudan - Nekdo te ljubi 5. Čudežna polja - Moja žena je podjetnik 6. Marijan Smode - Spomni se rdečih rož 7. Kalifornia Kid - V meni je California 8. Tuti fruti - Opusti se i uživaj 9. Don mentoni bend - Rekla je ne 10. Jasna Zlokič - Idi sad Novi predlog: Božidar Wolfand - Wolf - Koliko solz TUJA LESTVICA 1. John Bon Yovi - Blaže Of Glory 2. Mari a Mc Kee - Show me Heaven 3. Sam Brovvn - Kissing Gate 4. New Kids on the Block - Toonight 5. Elton John - Yon Gotta Love Someone 6. Rod Steward & Tina Turner - It takes two 7. AC DC - Thunderstruck 8. Robert Palmer & UB 40 - ril Be Your Baby Thonight 9. Whitney Houston - We didn't know 10. LN XS - On My Way Novi predlog: The Righteous Brothers - Unchained Melody domača pesem tuja pesem novi predlog NASLOV Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri! Srečo pri žrebu sta tokrat imela DAMJAN GANTAR, Partizanska 68, Žiri, ki prejme PASIR PETRA GRAŠIĆA in VINKO LAPAJNA, Posavec 9 iz Podnarta, ki dobi nagrado, ki jo poklanja FOTO ŠTURM. Čestitamo! Sodelujte z nami, naslednjič vas čaka za nagrado PRENOSNI TRANZISTORSKI SPREJEMNIK, ki ga poklanja AVT ELECTRONIC iz Podlub-nika 277 v Škofji Loki. Čakamo vaše kupončke! HTP HOTEL CREINA KRANJ Koroška cesta 5 64000 Kranj Hotel Creina vas vabi 8. 3.1991 od 12. ure dalje v restavracijo hotela na PRODAJNO RAZSTAVO GORENJSKIH DOBROT in kosila že po 70.- din Do 6.3.1991 sprejemamo prijave za pripravo vašega izdelka Informacije in rezervacije po tel.: 23-650 EURO ui i m SEŽANA mmmim naroČila in informacije za terapevtske izdelke lanatherm Kranj, tel.: 11-144 VIDA TRGOVINA Reševa 14, Kranj Primskovo Nudimo vam: vse pripomočke za šivanje in pletenje, pripomočke za izdelavo tapiserij in makrameja, gobeline itd. Pomagamo vam prihraniti in vam svetujemo. Odprto vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. lip bled UP Bled, vam v svoji poslovalnici na Bledu nudi izredno ugodne možnosti pri nakupu stavbnega in sobnega pohištva • 10 % popusta za gotovinsko plačilo • pri nakupu nad 20.000 din brezplačen prevoz do 50 km • ugodni 6-mesečni krediti. ^ODLIČNA KVALITETA, VELIKA IZBIRA, UGODNE CENE Obiščite nas v naši poslovalnici # LIP Bled - telefon 77-161 L PROGRAM TV SLOVENIJA 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbena oddaja 23.40 Poročila 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.25 Šolska TV: Izumi za vsakdanje življenje 10.15 Mostovi 10.45 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.20 Video strani 15.30 TV Mozaik: Mostovi, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Žival - človek, ameriška poljudnoznanstvena serija 17.55 Po sledeh napredka 18.30 Spored za otroke in mlade, Zbis: Štirideset zelenih slonov 18.50 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Simenon, TV nanizanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 23.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni program TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Zdaj pa po slovensko: Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša, izobraževalna oddaja 20.55 Mali koncert: Irena Baar, sopran, Vladimir Mlinaric, klavir 21.10 PEP v košarki (m): POP '84 -Aris (Solun), posnetek iz Splita 22.25 Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd 22.40 Večerni gost: prof. dr. Janez Rotar 23.30 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«, Klopca, predstava Mestnega gledališča Ljubljanskega 0.45 Yutei, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Jelenko, serija za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.05 Pesmi in zgodbe za vas: Muca Copatarica 10.20 21. dan v življenju nekega jajca 10.35 Ogljik 10.55 Rojevanje živih bitij 11.15 Skrivnostni jezik slike: Obraz, pokrajina duše 11.30 Nemščina - Alles gute 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.00 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Pod starim krovom, TV drama 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Imunski sistem, kanadski poljudnoznanstveni film 17.30 Hrvaška danes 18.15 Jelenko, nadaljevanka za otroke 18.45 Kaštelanski zaliv, potopis 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka TV HRVAŠKA 2 15.55 16.00 16.10 17.10 18.00 18.05 19.30 19.55 21.30 21.45 22.05 23.15 0.05 0.20 Video strani Dober dan Spregledali ste - poglejte Stepinac - simbol časa, ponovitev dokumentarca Princesa Daisv, ponovitev ameriške nadaljevanke Dober večer Igre na ledu Glasbeni vsakdan Split: Košarka za pokal evropskih prvakov: Pop 84 - Aris, prenos Evrogol Šaljivi hišni video Tudi to je življenje Princesa Daisv, zadnji del ameriške nadaljevanke Poročila Splošna praksa, 5/26 del avstralske nanizanke TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Leteči zdravniki 22.15 TV dnevnik 22.30 Šport TV AVSTRIJA 1 9.00 9.30 10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.40 14.20 15.30 16.00 16.30 16.55 17.05 17.55 18.00 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.20 22.05 23.45 23.50 1.20 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 3. dela Zemlja in ljudje Šolska TV Argumenti Klub za seniorje, ponovitev Poročila Mi, ponovitev Znanost Očarljiva Jeannie Angel na zemlji Charlie Brovvn in Snoopv, risanka Superbabica, Čudežni avto Mini ČVS Jaz in ti Yakari Mi Falcon Crest, serija Znanje danes Čas v sliki Vreme Šport Zanesljivo je zanesljivo Nekoč Highpoint, ameriški akcijski film; igrajo: Richard Harris, Christopher Plumer, Beverlv D'Angelo Čas v sliki A Ženska in prekletež, francoski film čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 17.05 16.15 17.15 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 Vremenska panorama Leksikon umetnikov Šport Nogomet - evropski pokal, posnetek četrtfinalnih tekem Sto noči za lisico Pravica do ljubezni, telenovela VVurlitzer Lokalni program Čas v sliki Vreme Kultura 20.15 Domače reportaže 21.10 Spektrum 21.50 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 - nato, Čas v sliki PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.20 - Veliki teden v slovenski tradiciji - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 19.00 - Odpoved programa RTL PLUS SLOVENIJA 1 SOVA Hannah ima rojstni dan. Trideset let ni kar tako, zato bo praznovala bučno. V krogu prijateljev. Z Martvjem in z drugimi člani uredništva gre »na lepše«. Seveda pa so rojstni dnevi tudi idealna priložnost za obujanje takšnih in drugačnih spominov. Hannah pove, da ji je njen nekdanji fant za rojstni dan poklonil steklenico deževnice... Kaj pa prihodnost? Kako bi bilo, če bi se poročila z Martvjem? ci se postavijo za ravnatelja, ki ga hočejo spodrezati zavistni kolegi. 21.55 Poročila 22.05 Lov na dirndle ob Vrb-skem jezeru, nemška erotična komedija; igrajo: Bea Fiedler, vVolfgang Flerk; Ljubitelj parne kopeli Preddv se v Adamovem kostumu znajde pod posteljo plesalke Carrv in tam spozna njenega ljubimca. Mlada sobarica s svojimi radodarnimi čari zaneti dramo ljubosumja. Film se pod plaščem erotike neokusno norčuje iz seksa, homoseksualnosti in grdote. 23.40 Maščevalec podzemlja, ameriški film 1985; igrajo: Charles Bron-son, Deborah Raffin, ed Lauter, mar-tin landau; Paul Kersev, samotni maščevalec iz Nevv Yorka, se spet bori za zakon in pravico. Neusmiljeno obračuna z nasilnimi mladostniki, ki ubijajo vsevprek. 1.05 21 jump Street, ponovitev 1.50 Aerobika 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.40 Zakon gora, ameriški film 1936; Mlado dekle pobegne v New York, da bi se rešilo očetove trde roke. Tam spozna odvetnika, ki je njenega strogega očeta že postavil pred sodnika. Malo pozneje se dekle sporeče z očetom, ki potegne kratko. Dekle pride za zapahe. 12.00 Ponovitve: Tvegano/12.00 Cena je prava 12.35 Oddelek M, Usodna prijateljska usluga 13.00 Dirtv Dancing, Moške sanje 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija; Kdo je Hillarvjin skrivnostni neznanec? 14.50 Divja Roza, telenovela; Richardo ugrabi Candido iz psihiatrične klinike. 15.38 Neto 15.50 Buck James; Čakanje med življenjem in smrtjo - igra James Dennis VVeaver 16.40 Tvegano 17.10 Cena je prava 17.45 Sternta-ler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, Med plačanci 18.45 Poročila 19.15 21 Jump Street, serija 20.15 Na-vihanci iz prve klopi - vedenje nezadostno, nemški film, 1972; igrajo: Hansi Kraus, Theo Lingen; Gimnazij- FILMNET Do zakjučka redakcije programa nismo prejeli. EUROSPORT 15.30 Rokomet 1990 16.30 Motošport 17.00 Ford ski report, svetovni pokal v alpskem smučanju 18.00 Motošport 18.30 Konjeništvo 19.30 Poročila 20.00 Odbojka, finale evropskega pokala (m) 21.00 Tenis, Virginia Slims, polfinale 22.30 Nogomet, Evropski pokal, četrtfinale 0.00 Golf 1.00 Poročila 1.30 Motošport 8.00 Lahka atletika 9.30 Boks 11.00 VVorld of Champi-ons 12.00 SP v biljardu 14.00 Motošport, Speedvvav 15.00 Povver šport 16.00 Hokej 18.00 Stp, Catctien 19.03 Avtomobilizem, Tovota Grand Priks 21.00 Nogomet, Španska liga 0.00 Tenis, ATP turnir v Chicagu TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA MESTNI TRG 10, ŠKOFJA LOKA ponuja vsem interesentom možnost, da predstavijo svo- jo lokacijo na ELEKTRONSKEM SVETLOBNEM USMERJEVALNIKU, ki bo lociran ob mostu pri avtobusni postaji v Škofji Loki. Gre za zemljevid, ki bo z enostavnim pritiskom na gumb pokazal tako lokacijo kot pot do zaželenega objekta. Prikazoval bo območje Škofje Loke z mejniki: na vzhodu potok Sušica, na jugu kopališče v Puštalu, na zahodu konec naselja Podlubnik, na severu Kamnitnik. Usmerjevalnik je namenjen Ločanom, občanom in turistom. Vse informacije po telefonu 620-268. DA BO POT K VAM LAŽJA »■H < < w H 0- I—I —> z S o o z < /O ljubljanska banka KINO 7. marca^\ CENTER amer. akcij. kom. AIR AMERIKA ob 16. in 18. uri, amer. jap. drama SANJE ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. OBLEGANO MESTO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. PRSTE K SEBI ... ONA JE ŠE MLADA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. krim. drama DRUSTORE KAVBOJ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. JOE PROTI VULKANU ob 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film CESTNA KAVARNA ob 20. uri BLED amer. pust. film ČUVAR ČASA ob 20. uri BOHINJ amer. vojni film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20. uri ŽUPANOVA MICKA BIORTTEM I 2 3 4 5 E 7 8 1 10 II 12 13 14 15 It 17 II I* 20 21 22 23 24 25 2« 27 28 2? 30 31 1 2 3 3 4 mi INTELIGENČNI CIKEL ČUSTUEM CIKEL FIZIČNI CIKEL DATI* MhBTUA: ČETRTEK 0l.OC.lf3f DAMAMI MTUH: PETEK 0l.03.ltfl ZIUlS: 18901 DNI predsednik izvršnega sveta Tržič Frančišek Meglic Tokrat objavljamo bioritem za predsednika izvršnega sveta Tržič. Predsednik! Na današnji dan živite že 18.901 dan. Biori-temska slika pa kaže naslednje situacije tja do 3. aprila: Kaj posebno tragičnega s počutjem, fizično zmogljivostjo in inteligenčno sposobnostjo ne bo! Največ čustvene labilnosti bo v dneh okoli 20. marca, ko se obetajo dnevi čustvenih izbruhov, nekaj dni kasneje pa se bo zanihala fizična sposobnost. Inteligenčna sposobnost bo na najvišji ravni 17. marca in tedaj bi bilo dobro čimveč sestankovati, saj se bodo zanesljivo rodile najboljše odločitve. Torej: nič se bati - obeta se kar plodovit in dober mesec, saj se nikoli ne bo zgodilo, da bo s počutjem vse narobe. Po bioritemski sliki niso vse tri krivulje nikdar vse naenkrat na ničli, kar bi pomenilo pravo katastrofo... • D. S. KARNEVAL V RIU Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj prireja v Športni dvorani na Planini koncert znanega plesnega ansambla iz Brazilije Brasil Tropical v četrtek, 7. marca, ob 19. 30 uri na prireditvi Karneval v Riu. Cena vstopnic je 150 dinarjev. GORENJCin FORMULAH IHRANKA LIMIT Zgodi se, da so potrebe v določenem trenutku večje od priliva denarnih sredstev. Imetniki tekočega računa ta problem lahko premostijo z uporabo limita (dovoljene prekoračitve stanja na tekočem računu). LB - Gorenjska banka d. d., Kranj, po začasni ustavitvi zopet odobrava limite. Osnova za izračun je povprečni mesečni priliv v zadnjih treh mesecih, vendar največ 5.000,00 din. Obrestna mera za limit je 45 %. 5.000,00 Gorenjska banka d; d., Kranj K0 SESTOPATE NA TRDNA TLA SESTAVKI DEL: : SHIMANO EERETTfi SOVBI TEZ ttrurt THOMPSON GORSKO KOLO B.P. CYCLE 18 PREST* bess PRO MARKET Šmartinska 11, 61000 LJUBLJANA tel.: (061) 310-935. r«x : (061) 302-556 / t 12 13 14 15 /' /"1 1 KRIŽANKA j 1 p J 9 /10 r /12 13 /14 j [ V uredništvu Gorenjskega glasa smo prejeli 1680 rešitev križanke, katere pokrovitelj je bilo MIZARSTVO OVSENIK KRANJ, kar je tudi pravilno geslo. 15 17 h 19 . „ 22 23 24 25 če s pomočjo številk prenesete črke v zgornji manjši lik, boste dobili geslo sponzorja križanke. NAGRADE: 1. nagrada - vreča sladkorja, 10 litrov olja za cvrtje in zaboj po- maranč 2. nagrada - 10 litrov olja za cvrtje in zaboj pomaranč 3. nagrada - zaboj pomaranč 4., 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa. Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo nalepite na dopisnico ter ga pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri nagradnem žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 7. marca 1991, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Želimo vam veliko sreče! 1. nagrada - Božena Markizeti, Titova 4/A, Jesenice 2. nagrada - Majda Balderman, Prešernova 28, Jesenice 3. nagrada - Marjan Šafran, Rudija Papeža 30, Kranj 4. nagrada - Vilma Modic, Vincarje 30/A, Škofja Loka 5. nagrada - Milka Čadež, Prebačevo 69, Kranj 6. nagrada - Bogdan Resnik, Nedeljska vas 6, Kranj Tudi tokrat smo opazili, da nekateri med vami niste napisali svojega naslova. Pazite na to! Prvi trije nagrajenci prejmejo dopis, s katerim dvignejo nagrado pri MIZARSTVU OVSENIK, Jezerska cesta 180/c v Kranju, ostali pa nagrado dvignejo na upravi Gorenjskega glasa. Cesta JLA 16 (H8) v Kranju. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! AVTOR KRIŽANKE R NOĆ AROMATIČNA SNOV V PLODOVIH VANIUEVCA CIRIL NOVAK SADNI ŠKODLJIVEC POLIVI-NILKLORID BRE20-BLAĆN0ST 7 ' TEŽKO OROŽJE. TOP ČEŠKO MESTO OB ISTOIMENSKI REKI ČASOVNO OBDOBJE 365 DNI OSEBNI ZAIMEK iVAtf MIT KRAU GR POKRAJINE ELIOE SREGOfl KOCJAN SORSn 3 V ITALIJI NAČIN DELITVE CELIC SORODNIKI PO OČETOVI PLATI rtftM m« OtfvMlKE StDf.3- it> iti GLEDALIŠKI PLES PEVKA PRODNIK _>■■ - VRELA VODA PORCELAN SKA GLINA STANE SEVER NE DA ARNERIĆ SADEŽ SREDNJE DALMATINSKI OTOK VNETJE SRCA KRAJ V ŠVICI. KJER JE SUVOROV PREMAGAL FRANCOZE RUDI ŠELIGO PRIPRAVA ZAIN-HALIRANJE ZVONE KRZNAR ANG SVETLO PIVO REČICA V IŠKEM V1NTGARJU ORGAN VK)A IMNOŽ! SL KLARINETIST KI DELUJE V BEOGRADU lERNESTi LEPOTNA KRALJICA ZVONE AŽMAN DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI :PRE«0P! ENAKA SO-GLASNIKA NEBESNI POJAV ČEŠ PEDAGOG USTANOVITELJ SOKOLA (MIROSLAV) i.-i MJ^ IT KIPAR IN GRAFIK MARINI HČERKA NAPRAV/ ZA MERJENJE GLOBINE VODE MESTO V JUŽNI ITALUI (ORIG.i JUGOSL LJUDSKA ARMADA *tnT. vvE POOOf- IGRALEC FURUAN SL PEVKA IN ASTRO-L0GINJA I META I GR MESTO V EPIRU Pf P0N V ČOHANJE OREL IZ GERMAN MITOL PASJA HIŠICA REKA NA POUSKEM TUJE ŽEN IME POLETNO OBUVALO KRAJ PRI VIROVITICI RADO MURNIK FR SLIKAR IMAURICEl RIMSKA BOGINJA JEZE MINERAL GUNENEC KI VSEBUJE KALCU GRŠKI BOG VETROV TISOČAK NAVPIČNICA V GEO METRUI GLASBENIK SOSS ARMIN HARRY — < < W H W Oh iti < O 3 00 > W s o o z < r— CO co marca 1991 21. STRAN Fotografije: FRANC TEMELJ ■ CVETO ZAPLOTNIK JJ«evi Galičič, po domače Sok, je rodil L 1904 pri Lovranu in veri t leti ob štre,ovem očetu Žiro t naJstareJši prebivalec %„. e8a vrha. V svojem ži-jeJ "J" je počel vse mogoče, bil silah' "tavžentkinstler" (vse-svM« NaJPrej je doma "delal V8|! » se učil za čevljarja ("ši-Polet' m8'0 naJve^J' del življenja J*ril ,'!:',nPra''% pozimi pa me- doklL«1 Je eden zadniih' ki Je» *,er je še dobro videl, znal na- prti« t.r ' pv"'"1 V* i"*- dok ' b" je eden zadnjih, ki je, redi'?r Je še dobro videl, znal na „ 'V s,a«nnato streho, tudi do ij!Je vseskozi "malo tišlaril", .^e,°val bešterte, škafe in kečko 5 Po »voie"" °rodje- De,al Je "na za politiko se ni zanimal. 'Milja se tudi, kako sta s Ba°vsakovo Poldko" (Leopoldi-Co„K°gataj) "skladala ceglovn-LHP.ri Bajtarju, katero so nato 111 cel teden. katerih so rudo "kuhali", uhajali strupeni radonski "hlapi". Gozdov tudi niso sekali, ker so rudo prekuhavali v žvepleni kislini in letalskem bencinu, brez drv. Res pa so bolj redki in rjavi, čeprav ne od rudniške sekire. Tudi sicer se zdi, da gre rudarjenje v Žirovskem vrhu h koncu. Zdaj je vprašanje, kaj se bo v rudniških objektih počelo poslej. Vsaj dve možnosti sta, ki ju nikakor ne bi smeli dopustiti: da bi v opuščene rove odlagali radioaktivne odpadke ali da bi se v predelovalne obrate vselila kaka druga "umazana" proizvodnja. Tako občina Škofja Loka kot okoliški prebivalci, ki so imeli v RUŽV delo, so zainteresirani, da se le-ta "prestrukturira" v kako drugo, okolju primerno podjetje. Ko se je RUŽV še ustanavljal, smo se spraševali, kakšne bodo morebitne posledice. Takrat je bil na prvem mestu strah pred človeškim "onesnaževanjem" (priseljevanje "tujerodne" delovne sile), šele za njim sta bila ekološki in ekonomski faktor. Zdaj je ravno obratno: rudnik zapirajo ekonomski razlogi (previsoki stroški obratovanja ob padajoči ceni rumene pogače na svetovnem trgu), ekološki so na drugem mestu, prvorazredno vprašanje pa je, kje se bodo zaposlili rudarji in strokovnjaki, ki so v glavnem domačini - in med njimi je tudi Družina Selakovih pred vrati svoje hiše. Otroci Andrej, Marija, Ni-ka in Ivan so prišli na svet eden za drugim v letih 1984 (Marija) do 1987. Za njimi stojita ata Tone in mama Anica. Verjetno so ena najmlajših družin na Žirovskem vrhu. '''je, severozahodni del Žirovskega vrha, slikane s Koprivnika. Začeij b'li so stakmli ™do visol ZemlJ° riti in hiš* zidati % Se . Umnike staviti, iz kate-»q/,7 le Podnevi in ponoči dim haj0 JjJali so, da tam rudo ku-nQ°ho an\ pa so sekali gozde kalo if' a Je človeku srce po-Pol^z° so Pele sekire in hribje 'oko dn 1 tu in tam Sole hrbte, \kjerJe sčasoma bilo vse rja-Hud0 z16 Poprej bilo vse zeleno. *Qr*- (Qule t0 dejalo, povem precej Zirovskarjev. Veliko jih je, ki imajo nad rudnikom svojo domačijo, na kateri živijo in kmetujejo, hkrati pa so delali še v RUZV, ki jim je ves čas rezal lep kos kruha. Tako je jasno, zakaj je bilo ravno v Gorenji vasi in okoliških krajih največ ekološkega oportunizma; o ekološki problematiki rudarjenja so se bolj spraševali v Ljubljani kot na Žirovskem vrhu in pod njim. Ljudi najbolj zanima, če bo delo in kako bo plačano, zdravo življenje je, žal, vprašanje za povrh. Lovske idile na Žirovskem vrhu je vse manj, za domačine je 1876j gorami, Holekova ^eliograf na Lavrovcu, v stekle-JJ "ogli odsev Lavrove domaci- jl!*o leto jeseni" se v resnici ' godilo nič takega, zato pa \ ]t nekaj podobnega primerijo let kasneje - in to prav na ;lrovskem vrhu, ko so rudo v dnožJužSn \Zeml° riti- Ob S» Dori^ VSliega Vrha' v To- na < Pod cerkvico sv " " K 0 Posta, i- sv- Urba- Hk* vffihJ rUdn!Ške °brate ^ bi Se°;lh dimnikov, iz kate-n r°vov ,n iz stavb, v pravzaprav nikoli ni bilo. Bilo je trdo delo na zemlji in v gozdu, življenje, ki jih je sililo v odseljevanje, tudi zadnja vojna jim ni prizanesla - spomnimo se le žirovskarske hajke, avgusta 1943. Pa vendar: ko človek hodi po žirovskarskih slemenih in opazuje očitni napredek številnih domačij, mu je jasno, da se bo na Žirovskem vrhu še živelo in kmetovalo! Opombe 1 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog. I, Lj., 1970, stran 88. 2 Pavle Blaznik. Škofja Loka in loško gospostvo, Sk. Loka, 1973. 198. 3 Prav tam, 188-190. 4 Isti, Kolonizacija Poljanske doline. Lj., 1938, 59. Ponatis v: Žirovski občasnik, št. 14, 125. 5 "V podrti lopi je stala slika sv. Antona, po katerem je dobil kraj in del Žirovskega vrha svoje ljudsko ime (Pri sv. Antonu)." - To navedbo vsebuje Krajevni leksikon Dravske banovine (1937, 585) pod geslom Trata. 6 Glej: Za kmeta in komunizem, pogovor M. Naglica z Antonom Pe-ternelom, ki je izhajal kot podlistek v Gorenjskem glasu, poleti in jeseni 1990. 7 "K hribovskim kmetijam smo po izdelanih smernicah za proučevanje le-teh zajeli vse kmetije, katerih skupna posest meri 10 in več ha in ki leže 600 m n.v. in više, od nižjih pa one, katerih kmetijsko zemljišče je strmejše od 20%. Izjemoma smo vključili v raziskavo tudi kmetije s skupno posestjo, manjšo od 10 ha, če so z zakonom zaščitene. Pripominjamo pa, da so kriteriji uradnih določevalcev zaščitenih kmetij (...) neenotni in v mnogočem odvisni od lokalnih dejavnikov (kmetijski pospeševalci in drugi). V obravnavani pokrajini je nekaj primerov, da so zaščitene tudi zelo majhne kmetije (1-2 ha skupne površine), nekatere večje, ki bi po našem mnenju lahko bile zaščitene, pa niso." - Iz: Drago Meze, Hribovske kmetije v Polho-grajskem hribovju, bližnji okolici in sosednjih Rovtah, Gegrafski zbornik SAZU, 1986. 9-10. 8 Prav tam, 12. 9 Prim. Žirovski občasnik, 17, 124. Gajbice z vzorci nad Fužinami. vrtin, nastalih ob iskanju uranove rude, v gozdu VOLNA & PLETENINE <^> Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel.: 064/35-440 Osnutek zakona o denacionalizaciji Kompromis med željami in možnostmi Dr. Rajko Pirnat, republiški sekretar za pravosodje in upravo: "Zakon je izvedljiv z velikimi stroški in težavami." Ljubljana, 27. februarja - Kdo lahko upravičeno upa, da bo dobil vrnjeno premoženje, ki mu je bilo v prvem povojnem desetletju krivično odvzeto ali je bilo na tak način odvzeto njegovim svojcem? Kateri odvzemi premoženja se bodo šteli za krivične, kako se bo vračala lastnina? Vse to naj bi uredili z zakonom o denacionalizaciji, katerega osnutek je republiški sekretariat z pravosodje in upravo že pripravil, izvršni svet sprejel in ga poslal v skupščinsko obravnavo. Kot je povedal republiški sekretar za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat v sredo na novinarski konferenci v Ljubljani, je glavni razlog za izdajo zakona o denacionalizaciji želja, da bi popravili povojne krivice, ki jih je v nasprotju z mednarodnimi pravnim redom ter načelom pravičnosti storila oblast s poseganjem v zasebno lastnino, predvsem z različnimi oblikami neodplačnega podržavljenja (z agrarno reformo, s prvo in drugo nacionalizacijo, z upravnimi in sodnimi zaplembami...); sicer pa sta za denacionalizacijo vsaj še dva druga razloga. Prvi je ta, da je denacionalizacija najhitrejša oblika privatizacije in način, kako priti do lastnikov, podjetnikov; drugi zadeva mednarodne odnose in kaže na to, da bo tujina z večjim zaupanjem sprejela gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, če bo le-ta tudi z vračanjem krivično odvzetega premoženja dokazala, da (zasebno) lastnino visoko ceni in da jo je pripravljena tudi pravno zavarovati. Osnutek zakona izhaja iz prepričanja, da vseh krivic, ki so bile storjene od konca druge svetovne vojne do danes, ni mogoče popraviti in da je treba popraviti krivice predvsem iz tistega povojnega obdobja, od 1945. do 1958. leta, koje bilo podržavljanje zasebne lastnine najbolj očitno. Da pa bi popravili največje krivice tudi iz časa po 1958. letu, zakon vsebuje (rezervno) določbo, po kateri lahko nekdanji lastniki zahtevajo vrnitev premoženja ali odškodnino v primerih, ko jim je bila lastnina odvzeta brez kakršnegakoli plačila odškodnine, ne pa tedaj, ko so dobili vsaj malenkostno odškodnino. Kdo naj bi bil upravičen do vračila premoženja ali do odškodnine? Osnutek Čeprav sta zakona o denacionalizaciji in privatizaciji vsebinsko medsebojno povezana, pa minister dr. Rajko Pirnat ne bo vztrajal, da bi ju sprejeli "v paketu" na isti seji; želi le to, da med sprejetjem obeh zakonov ne bi bilo prevelike časovne razlike. določa, da so upravičenci vsi, ki so bili v času podržavljenja premoženja jugoslovanski državljani, ter njihovi dediči, ki bi lahko postali jugoslovanski državljani po prvem povojnem zakonu o našem državljanstvu. Predlagatelj zakona, republiški sekretariat za pravosodje in upravo, je na predlog kmetijskega ministrstva uvrstil v zakon tudi določbo, po kateri bi bili do vračila kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi upravičeni le kmetje. Minister dr. Rajko Pirnat je ob tem povedal, da se s takšnim razlikovanjem na kmete in nekmete ne strinja ("razlikovanje je socialistični konstrukt") in da bi morala država z davčnimi in drugimi ukrepi zagotoviti, da bi bila zemlja dobro obdelana. Kar zadeva popravo krivic, ki so jih povzročile arondacije kmetijskih zemljišč, je v soglasju z republiškim kmetijskim ministrom določeno, naj bi te probleme razrešili z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih. Osnutek zakona o denacionalizaciji je kompromis med željami in interesi nekdanjih lastnikov ter objektivnimi možnostmi, a hkrati tudi zakon, ki je izvedljiv, vendar le z velikimi izdatki in težavami. Enostaven zakon in enostavne rešitve za tako zapleteno nalogo, kot je popravljanje povojnih krivic, niso mogoče. Zakon izhaja iz tega, da bi premoženje, kjer je to le mogoče, vrnili v naravi, sicer pa naj bi izplačali odškodnino. Odškodnino naj bi bilo mogoče plačati v različnih oblikah: z neko drugo, nadomestno nepremičnino (če jo zavezanec seveda ima), z lastniškim deležem in deležem v delnicah, z obveznicami Republike Slovenije, s katerimi bi se dalo kupiti (drugo) družbeno lastnino, ter v izjemnih primerih tudi z denarjem. Nekdanji lastniki naj bi imeli za vložitev zahtev eno leto časa. Na vprašanje, koliko časa se bodo zahteve reševale, je dr. Pirnat odgovoril, daje to težko napovedati; kljub temu pa pričakuje, da bo večina rešenih v enem letu, medtem ko bodo postopki precej daljši tedaj, ko se bo zapletlo in bodo potrebna izvedenska mnenja, geodetski postopki, ocene vrednosti premoženja... Ker bo denacionalizacija zanesljivo trajala več let, bi bilo treba po mnenju dr. Pirnata v predlogu zakona določiti tudi prednostne naloge in med drugim odgovoriti na vprašanje, kaj najprej vrniti - kmetijska zemljišča, gozdove ali kaj drugega. Dr. Rajko Pirnat je dejal, da republiški sekretariat za pravosodje in upravo kot predlagatelj zakona pristaja na različne vsebinske spremembe zakona (komu vračati, v kakšni obliki itd.), zavrača pa težnje, da bi denaciopnalizacijo izvedli za vse krivične primere naenkrat, in bo tudi pri skupščinski obravnavali vztrajal pri tem, da je treba vsak primer reševati posebej z upravnim postopkom. Po ocenah republiškega sekretariata za pravosodje in upravo je v Sloveniji okrog 200.000 lastnikov razlaščenega premoženja, ki naj bi skupno vložili okrog 60.000 zahtev za vračilo lastnine ali za plačilo odškodnine. Samo za delo različnih državnih organov in izvedencev bo treba zagotoviti 600 milijonov dinarjev; koliko obveznic pa bo treba razpisati za to, da bi lahko nekdanjim lastnikom plačali odškodnino za premoženje, ki ga iz več razlogov ne bo mogoče vrniti v naravi, pa za zdaj še ni znano. Kot smo slišali na novinarski konferenci, tudi Demosove stranke nimajo povsem enotnih stališč glede denacionalizacije. Največ razlik je pri vprašanju, kaj vračati v naravi in kje z zakonom določiti omejitve. Dr. Rajko Pirnat je nekatera skrajna stališča komentiral tako, da z denacionalizacijo ne smemo povzročiti gospodarstvu dodatnih težav in da. na primer, ne bi bilo smiselno, če bi nepremičnine, ki so nenadomestljivi del proizvodnega procesa izločili in jih vrnili prejšnjim lastnikom. Pri pripravi zakona je sodelovalo tudi Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, vendar po besedah ministra za pravosodje vseh njegovih zahtev in pripomb ni bilo mogoče upoštevati. Preden bo slovenska skupščina zakon o denacionalizaciji sprejela, ga bodo preskusili v treh slovenskih občinah - v Lenartu, Novem mestu in Kranju. ZmiSmm&lGLAS 22. STRAN Petek, 1. marca 1991 EMIL ERJAVEC Trije predlogi za slovensko kmetijsko politiko "Slovenska agrarna politika se rojeva z veliko muke. Pred porodom napisana zdravnikova navodila babicam, ki prvič sodelujejo pri takem dejanju, so že davno pozabljena. Otroka, ki ga še ni na svetu, vsi že vnaprej proglašajo za spačka. Najhuje je to, da mati - slovensko kmetijstvo - pri porodu noče sodelovati; še kaj hujšega, temu otroku se že v naprej odpoveduje." Kmetijska politika povojne Zahodne Nemčije (Mantil, 1978) pozna štiri zaporedna razvojna obdobja, imenovana po najznačilnejših ukrepih: proizvodno obdobje - podpiranje nakupa plemenskih živali, melioracije itd., obdobje tržne politike -uveljavitev tržnih redov in preobrazba kmetijstva v gospodarsko - tržno dejavnost, socialno obdobje - ureditev kmečkega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in preko cen uveljavljena skrb za kmečko strukturo, ter regionalno in v okolje usmerjeno obdobje - streznitev ob posledicah industrializacije kmetijstva na okolje, pozornost območjim z omejenimi dejavniki, poudarjanje prostorske funkcije kmetijstva,trenutno stanje v EGS in EFTA deželah. In kje smo v Sloveniji? Nekateri odgovorni govorijo času primerno o okolju prijaznem kmetovanju; še zmeraj pa se kot posledica preteklega obdobja izvaja politika prvega proizvodnega obdobja. Obstaja velik razkorak med cilji, med besedami in dejansko kmetijsko politiko in njenimi ukrepi. Nacionalni program kmetijstva je v obrisih zapisan, vendar če bi med poslanci kmečke zveze v parlamentu naredili anketo, kaj so cilji slovenske kmetijske politike, bi dobili vsaj toliko mnenj, kot je poslancev. Zmeda onemogoča prepo-trebno široko, v vseh porah sistema delujočo prenovo kmetijstva. Tudi v kmetijstvu se še zmeraj po stari navadi kritizira oblast in čaka na nekakšna navodila, impulze od zgoraj. Teh je premalo, odvisni so od znanja in poguma peščice, sistema, ki bi sprejemal, izvajal in kontroliral odločitve, pa še ni. Prejšnja elita uspeva bolj ali manj ohranjati svoje privilegije. Prvi predlog: Zakon o kmetijstvu Učinkovita kmetijska politika temelji na jasnih ciljih, ki določajo instrumente in ukrepe za dosego teh ciljev in izhajajo iz obstoječe strukture in problemov kmetijstva. Mogoče pa je tu potrebno začeti - pri začrta-nju ciljev kmetijske politike. Večina razvitih dežel ima te cilje zapisane v Zakonu o kmetijstvu, sprejetem na ravni ustavnega zakona. Kmetijski zakon določa vso kmetijsko zakonodajo. Zakon poskuša preprečevati pogosta nasprotja v kmetijski politiki, ko en ukrep podira drugega, pomaga odločati v konfliktnih položajih, kot je npr. razprava o odkazilu, in kar je bistveno, omogoča kontinuiteto v kmetijstvu. S tem vnaša večjo strokovnost in preprečuje, da bi zamenjava oblasti poskušala popolnoma spremeniti usmeritve v kmetijstvu. V ta zakon zapišimo cilje, ki se približujejo kmetijski politiki držav EFTE, kar pomeni v primerjavi z EGS nekoliko večji poudarek ne samo gospodarskim funkcijam kmetijstva, temveč tudi poselitvi, ohranjanju določene kmečke strukture in varovanju okolja ter kulturne krajine. Temeljni cilj naj bo zagotovitev primernega dohodka zaposlenim v kmetijstvu. Prvi predlog je pobuda za sprejem Zakona o kmetijstvu. Drugi predlog: Nacionalni kmetijski program Ciljem sledi v kmetijski politiki analiza stanja in opredelitev ključnih problemov. Omenimo le nekatere pomembnejše za slovensko kmetijstvo: • razdrobljena kmečka agrarna struktura s povprečno nizko produktivnostjo, znatnimi razlikami znotraj strukture in precejšnjim deležem kmetij z nezadostnim dohodkom iz kmetijstva; • nerešeno lastninsko in za nekatere tudi ekološko vprašanje družbenih obratov; • pretežna usmeritev kmetij v prirejo mleka, zato že presežki ob nizki intenzivnosti proizvodnje; proizvodne rezerve v sadjarstvu, prašičereji in bolj ali manj poljedelstvu, nizka samooskrba z žiti; • demografsko praznjenje prostora predvsem na zahodu: več kot 10 odstotkov slovenskih krajev je eksistenčno ogroženih, na 25 odstotkov skupne površine živil le še 2 odstotka ljudi, kulturni in socialni propad slovenskih vasi, 70 odstotkov kmetijskih površin lahko označimo kot območja z omejeno možnostjo pridelovanja, (hribovska in obmejna območja, Kras); • kmetijstvo še zmeraj deluje kot oskrbna in ne tudi kot gospodarska dejavnost; predelovalna industrija predimenzionirana, trgovski monopol, skratka slabo razvit trg in pomanjkanje tržnosti v kmetijstvu od pridelave od predelave, vključno s problemom prenove zadružništva; • zaradi spremembe političnega sistema dosedanja zakonodaja v večini primerov ne ustreza več, nova zakonodaja pa šele nastaja; • odločitve v kmetijski politiki niso rezultat določenega sistema, ampak bolj ali manj temeljijo na individualnih pobudah brez ustreznih povratnih in kontrolnih mehanizmov; • pomanjkanje sposobnih za prevzem odgovornih položajev v politiki in gospodarstvu in tudi splošno pomanjkanje določenih profdov kot, na primer, agrarnih ekonomistov in kmetijskih pravnikov... Lahko bi nadaljevali, a namen je bil prikazati le celovitost kmetijske problematike v Sloveniji. Oglejmo si raje, kako se teh problemov lotevamo v Sloveniji. Dosedanji ukrepi nove slovenske kmetijske politike so usmerjeni v vračanje lastnine, pripravo nove zakonodaje (zadružništvo, gozdarstvo), spremembo organiziranosti v kmetijstvu (pospeševalna služba, zbornice) in tudi okorni poskusi tržne zaščite slovenskega kmetijstva. Ne bom se spuščal v ocenjevanje teh ukrepov, opozoril pa bi, da navkljub veliko uporabljene energije dosedanje delo še ni načelo bistvenih problemov, kar je bilo, če smo realni, tudi za pričakovati. Očitno je, da vseh problemov kmetijstvu z enako intenzivnostjo ne moremo reševati. Preveč jih je na voljo, imamo relativno skromna sredstva, dodatno je še navzoča organizacijska neučinkovitost, da ne omenjamo pomanjkanja ustreznih kadrov. Vse to nas sili, da bi se v začetku morali lotevati samo ključnih stvari, da poskušamo predvideti posledice in da časovno opredelimo cilje in posamezne ukrepe. Slovensko kmetijstvo potrebuje ene vrste nacionalni kmetijski program oz. strategijo razvoja kmetijstva. Pri tem ne mislim na besedičenje o tem, kaj bi morali in kaj si želimo. Predstavljam si program - operativen akt, v katerem bo pisalo npr. v te in tem obdobju se bomo lotili tega in tega ukrepa ipd. Reševanje vseh problemov pomeni v danih razmerah rešitev nobenega. Drug predlog se glasi: priprava strategije razvoja slovenskega kmetijstva. Tretji predlog: Tržni redi Za reševanje problemov v skladu s cilji agrarne politike so na razpolago instrumenti politike tržno-cenovne, agrarno-struk-turne, kreditne, socialne, regionalne, naravovarstvene politike itd. Čeprav je moje strokovno področje agrarno-strukturni ukrepi in bi želel poudariti predvsem načela, kot so vrnitev zemlje le družinskim kmetijam, združitev vsega prometa z zemljo znotraj določenega nacionalnega sklada ali delniške družbe, ki bi prevzela tudi skrb nad sedanjo družbeno lastnino, zavzemanje za pridobitev strokovnjakov sedanjega družbenega sektorja itd., pa je pri nastajanju samostojne slovenske tržne in cenovne politike treba posebej poudariti pomen tržnih ureditev (redov). Razprave o cenah in preko njih o dohodku so temelj vsake kmetijske politike. Dohodke iz kmetijstva pogojuje pripravljenost posameznika za kmetovanje (čeprav to še zdaleč ni edini motiv). V trenutnem slovenskem gospodarskem položaju bi ustrezna raven kmetijskih cen verjetno omilila nadaljnjo prekomerno deagrarizacijo z vsemi njenimi posledicami za prostor in okolje. Iz narodnogospodarskega vidika je do prestrukturiranja gospodarstva razumno zadrževati pritisk delovne sile na delovna mesta, predvsem v industriji. Kmetijstvo bo morda uspelo potegniti določen del ljudi, predvsem mlajših, nazaj na kmetije. Da ne bo pomote; niso potrebne cene, izsiljene na račun preostalega prebivalstva. Govora je namreč o sistemski zakonodaji, ki bi ščitila tako potrošnika kot kmetijske proizvajalce ob relativno širokem funkcioniranju kmetijskega trga znotraj okvirjev, danih s tržnimi redi. Zaščita domačega kmetijstva pred močnejšo tujo konkurenco je v Zahodni in Srednji Ev-* ropi med najpomembnejšimi nalogami tržnocenovne politike in je usklajena s cilji kmetijske politike (partitetni cilj, poselitev, varstvo okolja, strateška raven samooskrbe). V uporabi so različni instrumenti uvozne zaščite kot carine, uvozne dajatve, izvozna nadome- Postavljam tezo, da je nerešitev cenovnega vprašanja blokada za razpravo o prenovi kmetijstva, je torej pogoj za resnične spremembe v kmetijstvu. "Če pa mesarje prosiš za 3 din, pa če ti potem mesarji tega nočejo dati in zato denar vzameš iz državne malhe, pa to še ni dolgoročna cenovna politika." stila in kvote (kontingenti). Notranji trg je urejen z omenjenimi tržnimi ureditvami, ki v večini primerov regulirajo cene in/ali količine na domačem kmetijskem trgu in v zunanji trgovini s kmetijskimi proizvodi. Ti posegi na trg se utemeljujejo s tem, da narava kmetijske proizvodnje vpliva na nestabilnost ponudbe, kar ob nizki ceni in dohodkovni elastičnosti povpraševanja po kmetijskih produktih vodi v nestabilnost kmetijskega trga. Nestabilni trg pomeni, da narava kmetijske proizvodnje vpliva na nestabilnost ponudbe, kar ob nizki cenovni in dohodkovni elastičnosti povpraševanja po kmetijskih produktih vodi v nestabilnost kmetijskega trga. Nestabilni trg pomeni, da sta tako oskrba kot dohodek v kmetijstvu nezaščitena, kar si nobena moderna država ne more privoščiti. Evropski skupni kmetijski tržni red je že leta 1972 z 19 tržnimi ureditvami za posamezne pridelke vključil 90 odstotkov kmetijske proizvodnje takratne Evropske gospodarske skupnosti, v EGS je uveljavljen predvsem sistem ciljnih cen. To je neka fiktivna dogovorjena cena, ki lahko temelji na povprečnih stroških pridelovalcev. Ko cena pade na določeno raven ciljne cene (različno od 40 - 95 odstotkov), država po zagotovljenih intervencijskih cenah odkupi pridelke in uravna trg. Kmetje tako bolj ali manj vnaprej poznajo pogoje, v katerih bodo proizvajali. Odločitev za tržne ureditve v Sloveniji pomeni državotvorno dejanje. Prav to, da še nismo suverena država predstavlja namreč poseben problem pri določitvi ustrezne zakonodaje. Odprtih vprašanj je veliko, od tega, kako kontrolirati uvoz, kako preprečiti črni trg s proizvodi v primeru, da ne bo trdne meje s Hrvaško, kako pospeševati tržnost in je ne omejevati, pa vse do tega, kako doseči prestrukturiranje nekaterih delov predelovalne industrije. Gre tudi za pravno, ekonomsko in organizacijsko strokovno zahteven projekt. Od začetka priprave, sprejema ter pozneje do delovanja prvih tržnih ureditev v Sloveniji bo preteklo najmanj pol leta. Razen tržnih ureditev za ohranitev kmečke strukture, kulturne krajine in poseljenosti v Sloveniji zaenkrat v strokovni literaturi ni alternative. Možna strategija, o kateri je danes v Evropi precej govora, je liberalni trg v kombinaciji s subvencijami, ki niso vezane na proizvodnjo in so izplačane direktno na kmetije, vendar pa to v naših gospodarskih razmerah in razumevanju problemov kmetijstva ne pride v upoštev. Ugovori, da bi z zaščito kmetijstva ohranjali produktivnost in zavirali agrarno-strukturne spremembe, ne vzdržijo resnega premisleka. Evropski tržni redi niso ovirali rasti kmetijske proizvodnje; res pa je, da so zaradi nepremišljene rabe pripeljali do drugih neskladij. Zadnji predlog se torej nanaša na sprejem tržnih redov v Sloveniji in to najprej za goveje prašičje meso, žita in mleko. Potrebujemo moderne* v primerjavi s sedati)1' mi v EGS bolj liberalno tržne rede. Ko si odločamo za tržne uri' ditve, je to tudi polti1' čno vprašanje: ali gre' mo po poti alpskih di' žel in priznamo kmeti)' stvu tudi druge futikci' je ali pa tako kot d& nes Vzhodna Evropa prisežemo le na gosp0' darski liberalizem J" prepustimo propada veliko večino sloveti' skih kmetij in zaradi nekonkurenčnosti Pf' demo v gospodarsko odvisnost od drugih. \ te korak, ki ga ž# ^odlašate. rjcvih prodajalnah smo do 2amarca za 20% znižali cene: -barv, -lakov, -razredčil m kitov. Znižanje vdja pri nakupih nad 5oo,oodin za gotovinske nakupe in člane stanovanjski zadrug. KOLIČINE SO OMEJENE ! K?! Mercator Preskrbi DISKONT PRODAJALNA KRIŽE TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d-d 57-3*1 PRIMERNI SPECIALNI ŠIVALNI STROJ ZA ELASTIČNE BLAGOVE, PLETENINE IN VOLNO PFAFF BEUAK CENTER V/IDMANNGASSE 41 Tel. 9943-4242-26039 H0BBVL0CK 786 neto 8 733 H0BBYL0CK 797, 5 niti neto 10 0VERL0CK že od neto 5.825,- ČAKA VAS MAJHNO DARILO! lCa, IMAMO TUDI VSE ELEKTRIČNE IZDELKE. VESELIMO SE VAŠEGA OBl^ ^ek, 1. marca 1991 ŽIRI SE PREDSTAVIJO 23. STRAN K^dJ©IE2GLAS MARMOR HOTAVLJE M H Gorenja vas tel.: 064/68-210 NAJVIŠJA KVALITETA V OBDELOVANJU NARAVNEGA KAMNA PRINAŠA LEPOTO V VAŠ DOM IN POMAGA URESNIČITI ŽELJE PRI OBLIKOVANJU PROSTORA IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA: J tanke marmorne ploščice • kuhinjske in kopalniške pulte iz naravnega kamna t kamini • stopnice in okenske police • balkonske obloge • notranje in zunanje stenske obloge • fasadne plošče iz naravnega kamna in penobetona • drugi izdelki po naročilu NARAVA V KAMNU - LEPOTA V STANOVANJU m MERCATOR - Meso - Izdelki d. o. o. Škofja Loka 64220 Škofja Loka, Mestni trg 20 f-i YWi>:i:i :«l Mercator - Meso - izdelki Škofja Loka je v dogovoru 2 M-KZ Žiri prevzel v najem poslovalnico - mesnico v blagovnici v Žireh v stalno oskrbo. Poslovalnica se vključuje v dejavnost blagovnice. sparno, da so stranke zadovoljne z izbiro svežega mesa, prav tako pa tudi 2 vljudnostnim in postrežljivim načinom ponudbe našega poslovodje in da bomo v splošno zadovoljstvo naših zvestih kupcev tudi vnaprej nudili čim večjo izbiro in kakovost. zavarovalnica Triglav delniška družba Ljubljana Območna enota Kranj svetuje Zavarovalnica je lahko rešitev, izhod... v svetu so danes različna življenjska zavarovanja na prvem mestu. v|i*n!&k'e gospodarske razmere, slabšanje žl-ln 9* standarda narekujejo zavarovalstvu r8*mi*nrovancem nove Pr,8t°Pe ,n drugačno jeni do i 6 0 zavarovanju, kot smo ga bili va-*agot i ^e 'e zavarovalstvo dejavnost, kl te*kihi fc 9°8P°darsko varnost, si moramo v v,laniu raz,agati to kot potrebo po zagota-d| v tak*ed8tev 28 nadomeščanje škode, kl tu-fazvojT. n,h oaslh ne počiva. Celo obratno. V kriZn|n »zavarovalstva je dokazano, da so v vse pogostejši spremljeva- Vs .—■ »nuue vse pogostejši spremljeva-Ce ie dnevne9a življenja. horj^j g Vedno več ljudi z nizkimi osebnimi do-ona tQVe slišimo vedno pogostje, da je ta ali dem, Doarna morala zapreti vrata zaslužka Iju-Pogorj hTeni' da vsi tj ljudje v primeru, da jim Sami in? ' Se i'm razbije avto, se poškodujejo ^""no $tJ° nesrečo Pri živini, povzročijo nena-^ihnrp ° nekemu tretjemu; v takšnih pridna Takr°S*° '^ud'e ne zmoreJ° več tega bre-tev 'n izh 3t 'e Zavarovalnica lahko edina reši-varti0stj d' da jim zagotovi ustrezno obliko ^ Pravi°2,roma Gospodarsko varnost, kot te- NtlokV 2avarovalstvu. zvarov«':/6 b"° znano, da so starši življenjsko Podajan n ure,a" 28 C88' ko 80 88 iim otrod tua'la »n 8amo8tojno pot, kot doto, za čas *«dnjih |(l»lK8topan'a v Poklic. Pri nas se je v Cet1ievar.i » zaradi neugodne Inflacije In pod-vitem 8wit toVr«tno zavarovanje Izničilo. V raz-*avar0vani pa 80 različne oblike življenjskih nasV2aJl na prvem mestu. Zdaj pa tudi pri VQr,Hh do Jr°Valstvu Pr'haja pri osebnih zavaro- Na Drl«!V8em novlh kategorij. pr°9ramij rePubHška vlada v zdravstvenem l^vanem n** po9°8tela razmišlja o tako Ime-i s|'šim0 if alnem Pr°9ramu. Vse pogoste-•ka» Dri i L, ie 8i bodo zdravstveno zaščito Pri Trlalav.. 7-iVidualnin zavarovalnich oziroma 2ensk0 re torel za tako imenovano bole- OtJi, avar°vanje. nan> - rV-fJ0 Se P°tr8be po dodatku k pokojnl- Skoji ,f "varovanje, ^noati tnLVljenisko zavarovanje se kažejo uar°van|a-h i!menovane9a hlpotekarnega za-ankl 2a \ZL nekd0 na Polmer vzel kredit v re«itev stanovanjskega problema in bo potem zavarovalnica jamčila banki, da bo odplačana glavnica. Zavarovanec bo banki plačeval le obresti, zavarovalnici pa zavarovalno premijo. Tu so potem razne oblike nezgodnega zavarovanja (avto, potovanja, turistična, stroški, težave v hotelu...). Izpopolnjevati bo treba začeti kmetijske programe. Vse pogosteje že omenja tako imenovani kmetijski zavarovalni paket, ki naj bi vključeval vse: od živine, posevkov, strojev do zavarovanja kmetovalca. Pri požarnih in stanovanjskih zavarovanjih bo treba začeti gledati na vsebino. NI namreč dovolj, da na zavarovalni polici piše Požarno zavarovanje (pa nobene prave vrednosti) in ob škodi potem oškodovanec dobi le simboličen znesek, jezi pa se na zavarovalnico, da šteje žeblje In vse, kar ni do pepela zgorelo. Pri stanovanjskem zavarovanju smo blil naučeni, da moramo Imeti zavarovan televizor In pralni stroj. Bistvo tovrstnega zavarovanja postaja zdaj oprema, kl naj bo zavarovana proti požaru... in žal, ne moremo več tudi mimo tega, da postajajo tudi vlomi, ropi vse bolj dandanašnji vsakdan. Vse večji pomen dobiva tako imenovana Odgovornost za škode. Škoda, ki jo povzroči pes, kl uide z verige in poškoduje avtomobil, se lahko krije Iz stanovanjskega zavarovanja In sicer Iz naslova Odgovornosti. Kar pa sicer zadeva avtomobile se bodo poslej obveznemu in že nekaterim delnim kasko zavarovanjem pridružila tudi nova tovrstna (poznana so že: zavarovanje na parkirišču, proti divjadi, za vleko, za najem vozila med popravilom avtomobila...) Sicer pa na Gorenjskem velja nekako zlato pravilo v zavarovalstvu. Najprej živina, posevki in potem vse ostalo. Začeti bo treba vsestransko razmišljati oziroma predvsem o gospodarski in življenjski varnosti. To pa nenazadnje velja kot nasvet v tem trenutku tudi Zirovcem. Podrobnosti pa jim lahko razložita zastopnika Zavarovalnice Triglav delniške družbe Ljubljana -Območne enote Kranj na njihovem območju in sicer Ivan Žakelj, ki skrbi predvsem za premoženjska zavarovanja in Ivan Vidovič, kl skrbi za življenjska zavarovanja na njihovem območju. BODITE GOSPODAR NA SVOJEM JP I H 1 Kakovostni montažni objekti, projektirani po vaših željah, so primerni tudi za poslovne prostore, ki lahko zrastejo čez noč! IS JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka, tel: 064/631-241, telefaks 064/631-835 PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Celje, Novo mesto, Nova Gorica, Izola SALON POHIŠTVA IZ NAŠEGA PROGRAMA POHIŠTVA VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO SPALNICE OTROŠKE SOBE DNEVNE SOBE JEDILNICE IN PREDSOBE Kupljeno pohištvo vam brezplačno dostavimo na dom, ter ga hkrati sestavimo! Salon ARK v Idriji -telefon 065/71-855 Ml VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ! GLAS 24. STRAN ŽIRI SE PREDSTAVIJO Petek, 1. marca 199' Predstavil se je tudi Moški pevski zbor Alpina pod vodstvom Andreja Žaklja Četverica mladih glasbenikov, dva fanta in dve dekleti, si je nadela skrivnostno ime: OTM band. Ko so odigrali nekaj dobrega starega ročka, ki je blizu vsaki generaciji, jih je voditeljica Majda skušala pripraviti še k besedi. Skupinica se očitno bolje znajde z glasbo, saj so bili v pogovoru bolj redkih besed. Izvedeli smo, da fanta in dekleti igrajo večidel zase, javnosti se predstavijo le ob redkih prireditvah. Po zaslugi Glasovega večera v Žireh bodo nemara postali ljudem bolj znani. - D. Žlebir Z dvema pesmima je popestril drugi del večer Dekliški komorni zbor Kresnice pod vodstvom Slobodana Poljanska Stalna galerijska zbirka V šestdeseta leta segajo začetki današnje stalne galerijske dejavnosti v DPD Svoboda v Žireh. Galerija deluje kot sekcija Svobode Žiri in ima značaj stalne zbirke del avtorjev iz Žirov, Železnikov, Škofje Loke, Tržiča, Kranja... Na začetku je Galerijo vodil Jože Podobnik, zdaj pa jo imata "na skrbi" Vinko in njegov stric Nejko Podobnik. Galerija ima v Žireh stalne razstave, pet do deset na leto pa jih priredi tudi po Sloveniji. Ob domačih pripravi Galerija vsake tri mesece tudi razstavo drugih avtorjev in vsake tri mesece je na primer tudi samostojna avtorska razstava Janeza Sedeja. Med številnimi likovniki pa je tudi Vinko Podobnik in sicer s primarno zvrstjo likovnega izražanja - črtno risbo. • A. Ž. Vinko Podobnik Mlade čipkarice "tršice" Marice Albreht niso le klekljale, ampak so tudi zapele. Pa tudi pri žrebanju in pri pripravi razstave so pomagale. Sfotoaparatom je vse, kar se je dogajalo v dvorani Svobode in kasneje v Partizanu, "beležil" Jure Cigler. Bojan Starman, direktor Alpine Žiri Alpina uspešno premaguje težke čase Žiri, 23. februarja - V Alpini dela pretežni del Žirovcev in okoličanov, zato je kraj in njegov razvoj neposredno povezan z gospodarjenjem v Alpini. "Kakšen je lanski poslovni rezultat?" "Težave, s katerimi se je srečevalo naše gospodarstvo, niso šle mimo nas. Alpina izvaža 80 odstotkov izdelkov, zato je bil velik problem tečaj dinarja, zaradi vsem znanih razlogov se je porušil za nas pomemben vzhodni trg, zaradi slabih zim pa je bila slaba naš tradicionalni zimsko športni program. Vendar smo kkljub temu uspeli uresničiti načrte, po vsem svetu smo prodali za 73 milijonov dolarjev obutve in ustvarili minimalni pozitivni rezultat." "Koliko medalj so pobrali vaši smučarji?" "Na nedavnem svetovnem prvenstvu v Val di Fiemme smo dobili dve zlati in dve srebrni ter kar precej vidnih uvrstitev. V alpskem smučanju trenutno nimamo tekmovalcev, ki bi zmagovali, vendar imamo izdelke, s katerimi je možno zmagovati. Precej zmag pa imamo v akrobatskem smučanju in verjetno bo svetovni pokal osvojen z našimi čevlji." "Slišimo, da v Alpini uvajate nov delovni čas?" "Racionaliziramo proizvodnje in pokazalo seje, da se lahko pretežni del proizvodnje odvija v eni, namesto v dveh izmenah, časovno tega še nismo opredelili. V Alpini ne govorimo o presežkih delavcev, govorimo pa, da premalo naredimo. Z izdelki smo na svetovni ra- Franc Lotrič - Zavarovalnica d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj Žirovci so nadpovprečno zavarovani Žiri, 23. februarja - Zavarovalnica Triglav se je preoblikovala v delniško družbo, kar seveda pomeni, da mora na eni strani ustreči svojim klientom, na drugi za svoje delničarje ustvarjati dobiček. "V Sloveniji se pojavljajo nove zavarovalnice, kam sodi kranjska?" "Kranjska je še vedno sestavni del največje in najpomembnejše slovenske zavarovalnice Triglav, ki je lani praznovala 90-letnico delovanja. Nekateri sestavni deli so izstopili in nastale so samostojne zavarovalnice, tako jih je v Sloveniji trenutno šest, navzoča pa je tudi hrvaška Croatia." "Nastaja konkurenca, kaj pa tuja, zlasti avstrijska?" "Tudi to je samo konkurenca, moram povedati, da strah pred Avstrijci sploh ni tako hud. V Sloveniji je navzoča posredniška družba zavarovalne hiše Wienerstadtische, dogovarjamo se o skorajšnjem odprtju skupne posredniške hiše v Ljubljani, zapleta se pri pravnih procedurah, vendar mislim, da bodo kmalu presežena." Alojz Bavdek, direktor gorenjskih pošt Nova pošta v Žireh Žiri, 23. februarja - V četrtek, dva dni pred našo prireditvijo so v Žireh odprli novo pošto, ki za Žiri predstavlja pomembno pridobitev, saj bo prispeval a k razvoju kraja. "Kakšno novost za Žirovce predstavlja nova pošta, verjetno se bo izboljšal vaš servis?" "Večina prebivalcev je doslej dobivala pošto vsak dan, le manjši del trikrat tedensko. Nova pošta sodi k razvoju kraja, pomembna je za vseh 4.700 krajanov. Sodobno je opremljena, z njo smo dejansko že v Evropi. Nova pošta ima avtomatsko napravo za spremljanje knjižnih pošiljk in paketov, terminal, žigosanje ni več klasično. Za krajane pa smo pripravili presenečenje, namestili smo napravo za ugotavljanje ponarejenih bankovcev in lahko bodo preverjali iz nogavic pobrane marke." Glasba in slikarstvo Ni ga kraja, ki bi lahko nenehno ohranjal kulturno dejavnost v enakem obsegu; tudi v Žireh se marsikaj z leti spreminja, nekaj mineva, obenem pa nastaja novo. Kratek prerez kulturne dejavnosti v Žireh je bila tema razgovora z Mihom Nagličem. "Če bi moral izpostaviti določeno kulturno dejavnost v našem kraju, potem je vsekakor treba omeniti široko razvejano glasbeno dejavnost. Takoj zatem sledi likovna dejavnost. Iz preteklosti so znani žirovski ljudski podobarji, iz teh krajev sta znana slovenska slikarja Maksim Sedej in Tomaž Kržiš-nik. Ne samo doma, pač pa tudi v svetu je znana šola žirovskih slikarjev samorastnikov, najbrž so znana imena, kot so Jože Peterneli, Konrad Peter- nelj, Ivan Gluhodedov, Janez Sedej, od mlajših slikarjev se uveljavljata Vinko Podobnik in Pavle Sedej," pravi Miha Naglic, ki večino teh izrazov kulturne ustvarjalnosti vključuje med prispevke za Žirovski občasnik, revijo, ki jo vrsto let sam ureja. V večini gorenjskih krajev delajo dramske skupine, ali v Žireh tudi? "Žal je amaterski oder v Žireh zamrl. Pa je škoda, včasih so bile imenitne predstave, loti- Dobrih pevcev ne manjka Brez dvoma je bil Anton Jobst za glasbeno življenje v Žireh posebnega pomena, priznan pa je tudi njegov skladateljski prispevek slovenski glasbeni kulturi. Slobodan Poljanšek, ravnatelj osnovne šole v Žireh in tudi sam glasbenik, se sicer nima za nadaljevalca glasbene dejavnosti vezane na Jobstovo osebnost, ni pa dvoma, da je bil z Jobstom, naturaliziranim Zirovcem, na poseben način povezan. "Na glasbenika in skladatelja Antona Jobsta me vežejo posebni spomini. Že zato, ker sem bil njegov učenec, pel sem tudi v njegovem mladinskem pevskem zboru. Naključje pa je hotelo, da sva bila nekaj let kasneje tudi poklicna kolega. Jaz sem bil štipendist logaške občine, študiral sem glasbo, Jobst, ki je bil takrat že v pokoju, pa mi je 'čuval' delovno mesto na šoli. Bil je zelo dobrodu- šen človek, še posebej pa sem cenil, da kasneje, ko sem že delal kot glasbenik na šoli, nikoli ni imel pokroviteljskega odnosa do mene kot mlajšega kolega-" Letos se v Zireh spominjate desete obletnice Jobstove smrti Kaj pripravljate? "V njegov spomin bo kar nekaj glasbenih prireditev. V Žireh je kar precej pevskih zbo- "Kakšni zavarovanci so Žirovci?" "V Žireh je zavarovanje nadpovprečno razširjeno, seveda pa je še dovolj prostora, zlasti pri avtomobilskem zavarovanju, ne gre pozabiti, da imamo kvalitetna življenjska zavarovanja, ki so konkurečna avstrijskemu, zelo radi bi ga prevzeli od nas, vendar ga nismo pripravljeni dati, odpira pa se področje zdravstvenega zavarovanja. V Žireh pa so zelo navzoči tudi s preventivo, zlasti pri protipožarni varnosti, sodelovali smo pri telefoniji in se vključili Alojz Bavdek Miha Naglic li so se na primer Celjskih grofov in podobnih obsežnih igralskih projektov. Danes si kar ni Slobodan Poljanšek rov, vsak bo v tem letu naštudi-ral vsaj eno novo pesem, ki jo Bojan Starman tud: vni, prilagoditi moramo vse elemente poslovanja, če" to lahko prodajaš neomenje".' lahko tudi zaposluješ neom«J • M. Volčjak no Franci Lotrič v mnoge kmetijske P1"0^3^^ prometne akcije, jak "Na poštah je spet moč dw< ^ ti denar s čeki in hranilnim1 * J Žicami Gorenjske banke, sejf, lo težko dogovoriti z bankirj1' "Bankirji vedo, kaj je P°s> znajo se dogovarjati, z" jj vztrajati. Gorenjska bank*^ vztrajala, naj se krajani fPfl ■4.,:~:~ -::i_____ i___x„.> mf^ žujejo njihove bančne ki je res zelo široka in ■ poštah plačajo določen <*8j tek ori dvieu eotovine. P°5 1 se s tem nismo strinjali, «e.m mo ljudi deliti, z GorenP banko smo uspeli podpisa1' j, no pogodbo in ljudje na p° m spet lahko dvigajo denar1 kot doslej." • M. Volčja^ mogoče misliti, da bi kaj podobnega ponovili- j Kakšen pa je v Žireh od«0 kulturne dediščine? .i. Jf "O tem je bilo izrečejo veliko besed, objavljenil* jm vrsta prispevkov tako v *\^ skem občasniku, Gorenj } glasu in še kje. Na kratko & mo rekel da odnos do te . „; ščine v Žireh v preteklo-> > bil dober, pa ne samo v Ali kdaj zmanjkuje denM kulturne dejavnosti? »v* "Delež, ki ga dobe dr«» p res ni posebno velik; & delovne organizacije Prl^V le še kak dodatni denar, ko imeli toliko pevskih zp\ p vprašanje, ali bi še izhajy rovski občasnik. Če bodo y jetja živela naprej, bo tud tura." • Lea Mencinger je uglasbil Anton Jobst. w(( ali maja pa bo skupni k $ pevskih zborov, do koflf pa še kakšna prireditev- Vodite kar dva pevska ^ pri enem ste se prav zdaj ^ za spremembe. Pevcev t*e ka? m ■ i^j "Enajsto leto vodirn j pevski zbor, pa tudi k - se1 dekliški zbor Kresnice, iz prejšnjega noneta in ^ zdaj povečal za zborče* ^ stih deklet. Vrata novin]/ oor.A brim pevkam pa so še . *eV; zbor naj bi imel okoh članic. Iz šolskega zbora prihajajo najbolj*> ke. Fantje se žal manj z*» # za petje, morda si bo ^ j/ kasneje še premislili-Mencinger k, Petek -1. marca 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 25. STRAN ^letijski nasveti Izbor semena za setev koruze jg8 J ek koruze je v veliki meri odvisen od pravilne izbire hibridne-til ^ena. Predvsem je pomembno, da pravilno izberemo ranosti h'ike ki Je za posamezno lokacijo najprimernejši, saj ra- so ^ .v r°dnosti posameznih potrjenih hibridov znotraj razredov ni-i Uran"0 \eHkc" ^a Gorenjskem pridelujemo koruzo predvsem za si-teto f za ve''kim pridelkom pogosto pozabljamo na kvali- Većsif^8' ^ P°zn€jšimi hibridi res pridelamo v ugodnih razmerah V raS|p')ne masve pridelka, vendar koruza pogosto ne dozori dovolj. '*tak T' ^storzu) Je še preveč vlage, zato je škrobna vrednost silaže Si( t]e *°ruze nižja. Pridelek skupnih hranilnih snovi je zato manj-D)'ern° "l D'l v primeru, če bi se odločili za ranejši hibrid, ki bi pri-'asfn^ j,ZOrel- Seveda pa s preranim hibridom ne izkoristimo vse e dobe in pridelamo manj, kot bi lahko. va 0rUZa je poljščina, ki uspe-razm lo razncmh podnebnih merah. V rasti jo ovira pređom mraz, tako spomladi kot %eni'zat0 so območja s Poz" nji"1, pomladanskimi in zgod-Pridi Jesenskimi slanami za Hern anJe koruze manj pridna r^a P"delovanje koruze v^jporenjskem vlage dovolj, ditev Je vPrašUiva le razporeja** Padavin po mesecih. Ko- fabi naJvec vla8e JuliJa in 4h13 d° prve Polovice sep" ^ra- Za zemljo ni preveč 5% v"3' Uspeva na zemlji- m1; kJer je kislost od pH 5 do %\ u7 kraJih z vec Padavi- PH7 ">UsL olj u8aJaJ° lažJe' hu" Pri ^.mlJe. de r'lzblri hibrida koruze gle-Up0xtn°str»ega razreda moramo seti at'' da mora koruza do-treiQVtoščer»o ali trdo voščeno Wii V sredini septembra. bt» ,.° koruze konec septem-sL*'1 oktobra je v predalp-mh obn,°čiu lahko tvegano »jih ■ 0Di,nih padavin ali zgod-Potalesenskih slan. Koruza bo ilovn -le dozorela na težkih ^oin-1 ali glinastih tleh in vff !e8i, kot na lažjih tleh in Jm legi. Kako ran hibrid 3V Siem SiftVe' Za setev po pre" \tr krmnem dosevku, na- -1 ?4iz^ali' j m . ^ -r mnogocvetni ljulki, v J (J1 Polovici maja je treba iz-#5 Fifvhlbrid iz začetka razreda W Faq,200 ali celo iz razreda l$WL Pogibajmo se prera-^ liievtVe- saj rabi koruza za ka-V ^liiVeliko toplote. Dobro bo ' • ij* v zemlji s temperaturo 11 la d^°Pinj C, to je konec apri-Qo Očetka maja. Za dober pridelek je odločilnega pomena tudi gostota posevka. Ugotavljamo, da so posevki nemalokrat preredki, bodisi zaradi tako naravnanih se-jalnic ali pa zaradi nekvalitetnih sejalnic, ki ne izmetavajo semena enakomerno ali ga drobijo. Z uporabo kalibriranega semena stanje nekoliko izboljšamo. Za silažno koruzo in intenzivno pridelovanje priporočamo zgornje vrednosti znotraj posameznega ranostnega razreda. Da bomo dosegli ob spravilu predvideno gostoto, moramo upoštevati: - medvrstno razdaljo, - razdaljo v vrsti, - uporabno vrednost semena, ki je odvisna od čistoče in ka-livosti, - razmere ob sajenju. Kako nastaviti sejalnico, da bomo dosegli predvideno gostoto, je opisano v navodilih za uporabo sejalnice. Predlog izbora hibridov koruze za setev v letu 1901 Izbor hibridov koruze za setev v letu 1991 je izdelan na osnovi rezultatov ekoloških poskusov v Sloveniji in na osnovi rezultatov demonstracijskih poskusov na različnih lokacijah Gorenjske v zadnjih letih. Prikaz je izdelan tako, da so bolj rodovitni znotraj posameznega razreda tisti hibridi, ki so napisani prej. Posebej so označeni hibridi, ki so v opuščanju zaradi manjših pridelkov v Sloveniji, na tem območju pa dajo do- ezne zrelostne razrede priporočamo naslednje gosto- Gostota ob spravilu št. rastlin / m2 9,5 - 10 9,0 - 9,5 8,0 - 9,0 7,0 - 8,0 TAR p" 4 9 A S" ^kfcneTf^A \nekateri več, drugi manj, odvisno od deleža Jonsko hi m beljakovin, kakovosti in tega, ali gre za 0yili H"nbovsko ali višinsko kmetijstvo. Na seji so tudi I!aj bi b"|SCj' rePUDliškega odbora za mleko so se dogovorili, «ot febru 00 tem podrobneje pisali v rubriki Davčni nasveti. Na vaša vp^\ sanja odgovarja Aleksander Troha, vodja davčne upr^ Kranju. Vprašanja lahko pošiljate na naslov: Uredništvo 0<> renjskega glasa, Moša Pijade 1, 64 000 Kranj (za davčni & svet), sprejemamo pa jih tudi po telefonski številki 21-860** ko sredo od 10. do 12. ure. Vprašanje: Bralec iz Kranja sprašuje: V občini Ljubljana Šiška smo P[ ^ dali hišo In plačali obvezen davek. Zanima me, ali bomo* ,fi rali plačati tudi davek iz dohodka (lastnik sem bil 18 let). w ^ moram dati davčno napoved - v Kranj ali Ljubljano In kdaj |^ ODGOVOR: J Pri prodaji nepremičnin je v vsakem primeru potrebno Pla^0| davek na promet nepremičnin. Ta davek je uveden z zakonon> davku na promet nepremičnin (Urad. list RS, št. 47/90) davC ' osnova je prodajna cena, stopnja pa 2 %. Davek se napove v ku 15 dni, plača pa v roku 30 dni po odmeri, oboje v občini, n nepremičnina leži. Pri prodaji nepremičnine pa lahko nastopi tudi davek od dot" čka iz kapitala. Ta davek nastopi, če sta izpolnjena pogoja: — nepremičnina je bila prodana pred potekom 10 let od Prlđ bitve a Ji — s prodajo je bil ustvarjen dobiček (prodajna cena večja oo lorizirane vrednosti v času pridobitve). Davčna osnova je dobiček, stopnja davka pa 15-odstotna. 0*. vek se napove v občini, kjer nepremičnina leži, in sicer v.r0 dni od nastanka dobička. Dobiček pa je potrebno prišteti tudi tni napovedi dohodnine, odmerjen davek od dobička pa se izračunu dohodnine odšteje. Napoved za dohodnino se vloži' nes lahko prikažemo prvo tako spremembo in njen vpliv na naše kuverte. V diagramu je ravna črta pri 100 odstotkih naša plača decembra, spodnja krivulja kaže našo plačo januarja in zgornja krivulja plačo februarja. Vse je izračunano ob predpostavki, da so v podjetju spremenili vaš bruto osebni dohodek tako, da so ga 1. januarja zmanjšali za približno 10 odstotkov in da je prejemnik (tako kot zadnjič) uveljavil olajšavo za enega nepreskrbljenega otroka. • Š. Ž. občini stalnega bivališča do 30. junija za preteklo leto. Iz na {l denega je razvidno, da bralec ni zavezanec za plačilo dav* j dobička, ker je bila nepremičnina prodana po poteku 10 ieI pridobitve. VPRAŠANJE (| Imam tri otroke in sem trenutno brez službe. Žena je tm«'a ^ plači 15-odstotno olajšavo zaradi otrok. Zanima me, kako I ^ davčnimi olajšavami pri plačah. Ali je pravilno, da ima 10 odstotkov olajšav za tri otroke. Z ENIM OBISKOM SE REŠITE ZADREG IN RAZVESELITE NAJBLIŽNJE Obiščite prodajalne kranjskega MERKURJA v teh predprazničnih dneh. Za vse Vas, ki želite izkazati pozornost svojim najbližnjim, smo pripravili posebno ponudbo. Znižali smo cene posameznih proizvodov naslednjih proizvajalcev: ELMA Črnuče (likalniki, sušilne avbe, kozmetična ogledala...) EMO Celje (BIO program, 3 in 5-delne garniture...) - 15 % BLACK & DECKER Grosuplje (akum. sesalec) - 15 o/o Izdelki iz kristala - 20 % - 10 Znižanje cen veljajo pri gotovinskih nakupih do konca marca, za izdelke iz kristala pa do 9. marca. Od 6. do 8. marca pa si lahko v MER-KURJEVIH prodajalnah ogledate praktični prikaz uporabnosti posode iz programa BIO (EMO Celje) od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure: 6. marca GLOBUS Kranj 7. marca KLADIVAR Ljubljana 8. marca UNION Jesenice KOLIČINE SO OMEJENE ODGOVOR: Zakon o dohodnini omogoča v 14. členu znižanje davčne os ve pri obdavčitvi osebnih dohodkov med letom. Za enega | ževanega člana znaša ta olajšava 10 odstotkov, za dva ah vzdrževanih članov pa 15-odstotno znižanje davčne osnove, plačevalec osebnega dohodka vaše žene je torej ravnal v skia z zakonom. mt^ttJELOVICA Mercator Preskrba ?°™"1%T°,Z TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. jalna v Križah pri Tržit* (pri bivših vojašnicah) ŠIROKA PONUDBA PREHRAMBENEGA IN DEL/K A TESNEGA BLAGA PIJAČ, ČISTIL, PRALNIH SREDSTEV, GOSPODINJSKIH POTREBŠČIN IN ŠE MARS/KAJ. Prodajni pogoji: diskontne - konkurenčne cene, posebni 2 % popust za večje odjemalce (gostince itd...) pri gotovinskem nakupu nad 1.500,00 din. Delovni čas: od 7. -19. ure, sobota od 7. -12. ure, telefon 57-391 Mercator za boljši in cenejši vsakdan petek. 1 marca 1991 OBVESTILA, OGLASI 27. STRAN wšsmmmxLAs PVC DESIGN d.o.o. Kranj, Likozarjeva 3 Srebro in bron za kvaliteto {■* mednarodnem sejmu kože .n <*tm?nT^ i6 sanjsko podjetje PVC Design s sedežem in prolzV°°JJ carjevi ulici 3 v Kranju dobilo priznanje msrer medaljo iplet Victory, bronasto pa za komplet Tlrolya 2 podjetje za proizvodno in tr-!0vsko dejavnost s področja e%rstva PVC Design v Kra-lS)i6 bil° ustanovljeno konec X leta' Osnovna dejavnost , ^ajetja, v katerem je bilo ko-1 "c minulega leta 20 zaposle-3 ie visokofrekvenčno varje-J umetnih PVC materialov in ubijanje teh izdelkov s sito-n?Kor*. Primarni del proizvodih !e namenjen športni obutvi sicer vsem okrasnim delom atovrstni obutvi. podjetie je edino za tovrstno I 'Udi >l,l° v državi in sodeluje ^^obiit emi Pro'zvajalci šport-j a« (Borov°. Viko Varaž-1 Cni,0roslavie. Astra Pula, Hod w ren- Koštana - Kosi-[ Vrar»je, Juplastika DIO Split, Lenka Belo Polje, Planika Kranj, Peko Tržič, posredno Alpina Žiri, llinden Ohrid in Komuna Prizren). Sicer pa se PVC Design preusmerja tudi v izvoz. Tako so na primer ta teden v ponedeljek začeli s proizvodnjo .P j«* v*' za italijansko firmo Cronos iz Čedada. Cronos na primer v državi vsak dan naredi (Astra Oroslavje in Alpina Žiri) 2.500 parov športne obutve. Zdaj bo PVC Design pokrival prav tovrstni uvoz, saj pri doseganju kvalitete nimajo težav in tudi pri ceni ne. Podjetje je zaradi splošnih likvidnostnih težav lani odprlo tr*-govino z obutvijo in galanterijo v Prijedoru, ta mesec pa bo odprlo trgovino tudi v Kranju. Direktor podjetja Božo Du-kič je po podelitvi priznanja in medalje na sejmu v Zagrebu povedal, da se skušajo zaradi splošnih likvidnostnih težav preusmeriti predvsem v izvoz in povečati hkrati trgovsko dejavnost v maloprodaji. Sicer pa doslej podjetje ni dobilo nobene družbene pomoči pri zaposlovanju novih delavcev. Zato upajo, da bo to urejeno z novo zakonodajo. ,er>0. V TREH RAZLIČNIH VLOGAH 32 CENEJE °/( Do 16, marca lahko v prodajalnah kranjskega MERKURJA kupite VAREX 135 STARTPOL za 32 % ceneje. PRENOSNI VARILNI APARAT OMOGOČA: - ročno elektroobločno varjenje - polnitev 12 V akumulatorjev - startanje avtomobilov in traktorjev. Dosedanja cena 10.211,90 din cena do 16, marca 6.944,10 din ZNIŽANJE VELJA ZA GOTOVINSKE NAKUPE. KOLIČINE SO OMEJENE! Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v MERKURJEVIH prodajalnah. KUGLAŠ 28. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 1. marca 1991 Pete Leščani najboljši na para-skiju Lesce, 1. marca - V Lescah in na Kobli je bilo 10. državno prvenstvo v para-skiju, na katerem je sodelovalo kar 43 padalcev s Ptuja, Osijeka, Niša, Bihača. Skopja in Lesc. Dve vožnji veleslaloma sta bili na Kobli, skoki iz helikopterja z višine 1000 metrov pa na letališču v Lescah in na strmini pri Hrašah. V veleslalomu so bile med padalkami najboljše Irena Avbelj (ALC), Veseljka Pire (Zagreb) in Saša Bunčič (ALC), med padalci pa presenetljivo Nenad Pešut (Zagreb) pred Leščani Brankom Mirtom, Romanom Poga-čarjem in Dušanom Intiharjem. V skokih sta delila z 1 centimetrom prvo mesto Roman Pogačar in Senad Salkič, tretje mesto z dvema centimetroma Dušan Intihar in Darko Svetiana, peti pa je bil Brane Mirt. Med padalkami pa je z 11 centimetri zmagala Veseljka Pire pred Ireno Avbelj (12) in Heleno Janson (Osijek) 51 centimetrov. Ekipno je zmagala prva ekipa Lesc, med posamezniki pa sta državna prvaka v para-skiju Roman Pogačar med moškimi in Irena Avbelj med dekleti. Naša reprezentanca se bo udeležila evropskega pokala v Lienzu in 3. svetovnega prvenstva v Wenge-nu, ki bo med 7. in 14. aprilom. • J. Pfajfar Slovesnost v Lescah Lesce, 1. marca - Predsedstvo Zveze letalskih organizacij Slovenije bo tudi letos proglasilo najboljše športnike v letu 1990. Slovesnost bo jutri, 2. marca, ob 10. uri na letališču v Lescah. • J. K. Veleslalom kranjskih upokojencev Kranj, 1. marca - Društvo upokojencev Kranj prireja v sredo, 6. marca, ob 11. uri na Krvavcu društveno prvenstvo v veleslalomu. Prijave za tekmo bodo sprejemali v društveni pisarni danes, 1. marca, in v ponedeljek, 4. marca, med 8. in 12. uro. Ob prijavi bo prejel vsak bon za prevoz z žičnico in za prehrano. Vabljeni! • J. K. Najmlajši na skakalnici Tržič, februarja - Odbor za skoke pri Smučarskem klubu Tržič je izvedel na 12-metrski skakalnici v Sebenjah gorenjsko prvenstvo za najmlajše pionirje, pionirje C, staFe do 9 let. Prvo mesto sta delila domačin Urban Zupan in član Alpine iz Žirov Miha Albreht. Čestitke k prvemu uspehu dveh mladih skakalcev.© J. Ki-kel Prvenstvo v deskanju na snegu Kranjska Gora, 1. marca - Na smučišču Podles v Kranjski Gori bo 2. in 3. marca letos prvo odprto prvenstvo Kranjske Gore 91 v snow-boardu ali deskanju na snegu. Organizator prvenstva je novoustanovljeno društvo "Alternative Kranjska Gora" - sekcija snovvboard. V soboto, 20. marca, bo veleslalom, v nedeljo, 3. marca, pa slalom, obe tekmi s pričetkom ob 11. uri. Prijave bo organizator sprejemal do 10. ure, to je eno uro pred začetkom tekmovanja, štartnina pa je 150 din. Organizator v Kranjsko Goro vabi vse snovvboardije ali deskarje na snegu, saj pripravljajo vabljive nagrade. Vabljeni so tudi gledalci in navijači, ki jih ta novi zimski šport zanima in privlači. L. Kerštan Zahvala Leščanov Predsednik sveta krajevne skupnosti Lesce Bernard Tonejc se v imenu sveta najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri organizaciji sprejema za svetovnega prvaka v smučarskih skokih Francija Petka. Se posebna zahvala velja Smučarskemu klubu Žirovnica, delavcem radovljiške občine, gasilcem Verige, radovljiškim miličnikom, ansamblu Arrow, osnovni šoli Lesce, godbi na pihala Lesce, jadralnim padalcem iz Lesc, Murki, Žitu - Go-renjka Lesce, Verigi in sredstvom javnega obveščanja, med drugim tudi Gorenjskemu glasu, ter povezovalcu programa Dušanu Dragojeviču. Mi smo pa dolžni opravičilo ansamblu Arrovv, ki smo ga pomotoma izpustili v poročilu s sprejema. Se opravičujemo. # J. K. Streljanje Juretu Frelihu "gorenjska puščica" Kranj, 22. februarja - Tekmovanja za Zlato puščico se zaključujejo. Sedaj se vrstijo regijska tekmovanja, s katerih se bo 100 najboljših plasiralo na republiški finale, razen njih pa bo nastopilo še 24 dosedanjih zmagovalcev. Gorenjski strelci so imeli regijsko tekmovanje na strelišču v Kranju. Jure Frelih se ni dal presenetili. Zmagal je s 566 krogi od 600 možnih, kar ga uvršča med favorite na republiškem tekmovanju, kjer je zmagal že leta 1982 in 1985. Posebej je treba omeniti uspešen nastop deklet, saj je bila Darinka Smrtnik tretja, Alenka Kavar četrta in Blanka Kežmah sedma. Vinko Frelih, Juretov oče, ki je doslej že štirikrat dobil republiško Zlato puščico, je bil tokrat deseti. Med moškimi je zmagal Jure Frelih (Kranj) pred Janezom Dolencem (Škofja Loka), Darinko Smrtnik (Kranj). Alenko Kavar (Radovljica), Antonom Urbančem (Radovljica), Andrejem Knetom (Kranj) itd. • B. Malovrh Dornigov memorial Podljubelj, 22. februarja - Dragan Njegovan iz gostilne Ankele v Podljubelju je bil organizator in pokrovitelj družinskega sanka-škega tekmovanja v spomin na Mirka Dorniga, znanega tržiškega športnika in športnega delavca. Na prekrasni progi pod Košuto, od Matizovca do Blejca, je tekmovalo 120 sankačev, od tega 11 družin. Zmagala je družina Marije in Slavka Polajnarja iz Podljube-lja. Drugi sankači so bili razdeljeni v dve skupini: do in nad 20 let. V prvi je zmagal Igor Veršnik in v drugi Jože Neme. Organizatorji že letos kličejo: nasvidenje prihodnje leto! • J. Kikel S^MSEGLAS 12. mednarodni šahovski festival na Bledu Po petih kolih vodi Sermek Bled, 27. februarja - Konec prejšnjega tedna se je na Bledu začel mednarodni šahovski festival. Na dvanajstem festivalu nastopa 129 šahistov, med njimi je 88 članov, 23 šahistk ter 18 veteranov in veterank. Ob otvoritvi festivala na Bledu sta direktorja Lesnine - Modernih interierov Peter Zaje in predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Letošnja kvalitetna raven blejskega mednarodnega šahovskega festivala je precej visoka, saj na njem nastopa osem velemojstrov, pa tudi vzdušje v hotelu Golf je po besedah udeležencev resnično prijetno. Po petih kolih vodi Osiječan Dražen Sermek, ki je petkrat zmagal in ima edini pet točk. V petem kolu je premagal sovjetskega mednarodnega mojstra Vav-lina. Po štiri točke in pol imata sovjetski velemojster Svašni-kov, ki je v petem kolu premagal Bistrica in beograjski med- narodni mojster Čabrilo. Po štiri točke imajo naš mojster FIDE Podlesnik sovjetski velemojster Pančenko, bolgarski velemojster Ermenkov ter dva sovjetska igralca Landa in Na-vedinckv, ki so razvrščeni od četrtega do osmega mesta. Uspeh je dosegel zlasti Podlesnik, ki je v petem kolu premagal velemojstra Savona. Pri ženskah vodita s štirimi točkami Bolgarka Voiska in Hilingirova. Najboljša slovenska šahistka je trenutno Kitty Na Bledu je zbranih več kot sto dvajset šahistov, šahistk in veteranov. Foto: J. Cigler Veteransko prvenstvo smučarjev tekačev v Bohinju Najhitrejša veteranka je Milena Kordež Bohinj, 24. februarja - Minulo soboto in nedeljo so se v čudovitem sončnem vremenu na progi ob Bohinjskem jezeru zbrali smučarji tekači veterani. V soboto jih je tekmovalo oseminpetdeset, v nedeljo pa več kot sedemdeset. Tekmovanje sta organizirala SZS, odbor za množičnost in SK Bohinj. Na odprtem slovenskem prvenstvu so se pomerile ženske v treh starostnih kategorijah na petkilometrski progi, oba dneva pa je imela najboljši izid nekdanja reprezentantka Milena Kordež, pred Ivanko Cerkovnik in Nevenko Omerzu . V soboto so na petkilometrski progi tekmovali tudi veterani stari nad šestdeset let, zmagal pa je Janez Pavčič pred Milanom Pivkom in Francem Črvom. Najboljši čas je na desetkilometrski progi oba dneva dosegel Tine Zupan v kategoriji moških do 40 let. Na sobotni tekmi sta mu bila za petami Tomaž Kalan in Bojan Cvajnar, na nedeljski pa Izidor Kofler in Milan Sedušak. V ostalih kategorijah so v soboto zmagali Helena Žigon, Milka Sedušak, Franc Hrovat in Niko Svojšak na nedeljski tekmi pa Alenka Mencinger, Meta Habjan, Jure Kokalj in Konrad Merlak. • V. Stanovnik Na startu proge v Ribčevem lazu Izidor Kofler pred Tinetom Zupanom, Milanom Senkom, Janezom Jerasom, Izidorjem Krničarjem in ostalimi tekmovalci. Foto: J. Cigler Predstavitev demonstratorske vrste Cerkno, 27. februarja - Jugoslovanska demonstratorska vrsta bo ta konec tedna gostovala v hotelu Eta v Cerknu, kjer v petek zvečer pripravljajo tiskovno konferenco, v soboto, 2. marca, ob 10. uri pa bodo svoj program predstavili na Smučarskem centru Cerkno. Jugoslovansko demonstra-torsko vrsto sestavljajo najboljši učitelji smučanja Slovenije in člani naše alpske reprezentance na čelu z Matejo Svet in Rokom Petrovičem. Naša vrsta bo v soboto predstavila celoten program naše šole smučanja in celoten program nastopa po uspešni predstavitvi na kongresu Interski v St. Antonu v Avstriji. Člani naše demonstratorske vrste bodo v soboto na smučišču Cerkno tudi odgovarjali na vprašanja in posredovali izkušnje pri demonstraciji in poučevanju alpskega smučanja. # V. Stanovnik Podpis sporazuma o dolgoročnem sodelovanju med direktorj^L01* Lesnine, Modernih interierov in predsednikom Šahovske zveze Š'H ---------7------------—— — — - — g-,m— — r'^nj venije obeta boljše čase kraljevske igre pri nas. Foto: A. S. Veng" ^ hm. Grosar. Pri veteranih pa ima edini štiri točke Krničar, ki je v petem kolu premagal prej vodilnega Schilda. 12. mednarodni šahovski feS!'S val se bo končal v soboto* t* marca, v nedeljo pa bo na še odprti hitropotezni turnir- Vabila, prireditve Na Španovem vrhu Pokal Ejga - ejjo - Podjetje Rekreacij^ ZTKO Jesenice prirejata v nedeljo ob 11. uri na Španovem vrnUm $ slalom za Pokal ejga - ejjo. Prijave bodo zbirali uro pred startom spodnji postaji žičnice. • J. Rabič (0 j V nedeljo Kurirski smuk - Kurirski smuk je bil prestavljen. . ga organizirajo v nedeljo, 3. marca, ob 9.30 v Javorniškem ^°Vjr£. Prijavljenih je nad 300 smučark in smučarjev. Novost letošnje P j ditve bo smučarski tek na kilometer. Start teka bo ob 11. uri. • Namiznoteniško prvenstvo veteranov Gorenjske - V športni uv ni Poden v Škofji Loki bo v nedeljo, 3. marca, ob 8.30 veterans*0 M venstvo Gorenjske v namiznem tenisu. Organizator, ŠD Kondor- v ■ čakuje številno udeležbo. Igralci bodo razdeljeni v tri starostne s ne. • J. Starman J Veleslalom tržiških upokojencev - Tržiško Društvo upokojen j 5. marca, na Zelenici ob 11. uri tekmovanje v ve'_„;ii prireja v torek lomu. Prijave bodo sprejemali Kompasa na Ljubelju ob 10. uri na dan tekmovanja kjer bo tudi žrebanje. "restavra^ Danes tržiško sankaško sindikalno tekmovanje - Športna zveza žič in ŠD Lom prirejata danes, 1. marca, ob 15.30 tržiško san£:2| sindikalno tekmovanje (z navadnimi sanmi). Prijave sprejema j? f, Brzin na športni-zvezi (telefon 50-776), prijavnina pa znaša 30 jev. • J. Kikel ... Cicibanov pokal na Zelenici - Smučarski klub Tržič prirejanj deljo, 3. marca, ob 10. uri na Zelenici veleslalomsko tekmovanje banov za Cicibanov pokal. Pravico tekmovati imajo cicibani iz u4, ške občine, rojeni leta 1980 in mlajši. Cicibani, ki so že člani K'Kb bodo tekmovali zunaj konkurence. Prijaviti se je treba v trgovilj^ | šnja v nekdanji Ošabnikovi hiši ali v restavraciji Kompasa na L) lju na dan tekmovanja. • J. Kikel ^, j Tečaj za vaditelje alpskega smučanja - ZVUTS Tržič ponovn0 pisuje tečaj za vaditelje smučanja. Tečaj bo pod vodstvom Ma J p Sarabona marca na Zelenici. Prijave bodo sprejemali do 2. mar a naslov PZVUTS Tržič, Tone Primožič, telefon 51-358, kjer bodo tudi vsa pojasnila. • J. Kikel V nedeljo v Ribčevem lazu j Bohinjski tek Bohinj, 27. februarja - Turistično društvo Bohinj in Odbor za m" J čne prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije to nedeljo, 3. rnarC '^jj ganizirata Bohinjski tek, ki velja tudi za tekmovanje kaveljcev l ,jj renin. Start tekmovanja bo ob 9. uri pri Bohinjskem jezeru na j^f.J gostilne Rožič, kjer od 7. ure zjutraj naprej sprejemajo prijave^ tnina je 150 dinarjev, tekmovanje pa bo v treh starostnih kateg^ . ^ za ženske in štirih za moške. Tekmovaci in tekmovalke bodo te ({, desetkilometrski in dvajsetkilometrski progi. Vsem, ki spra s J jj kdaj bo letos tradicionalni 13. Pokljuški maraton (prej Yassa).. r $ SK Snežinka sporočajo, da bo naslednjo nedeljo, 10. marca, ve prireditvi boste lahko prebrali naslednji teden. • V. StanovniK ELMONT BLED 64260 Bled razP1' Delavski svet družbenega podjetja Elmont Bled, p. o., suje dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA za dobo 4 let. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati Se. ft - imeti mora visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehni ekonomske ali splošne smeri .. - tri do pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovni«1 logah - predložiti razvojni program podjetja ^ Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnj«v* v; pogojev v 15 dneh od dneva objave tega razpisa na na j, Elmont Bled, Sp. Gorje 3/a, 64260 Bled z oznako: za radišno komisijo. ^0fi-O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh p° čanem razpisu. ^/ RadsportFABJAN, VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) f>MERKUR YU NORDIC SKI POOL J/% % i I i K Si S v, marca 1991 MALI OGLASI, OGLASI 29. STRAN GLAS WALI OGLASI GRADBENI - MATERIAL © 27-960 Cesta JLA 16 j^ATl STROJI fOBILISTI! Agroizbira Čirče itia MaeuVrste akumulatorjev Ve-%*u\ ♦0r odsleJ na dva obroka. Htn Ji 80 brez vzdrževanja z "in da ° 9arancijo in že od 652,00 irJB 2f,Se priporoča Agroizbira -i*i4-802 2167 Prodam 10 kub. m. HRASTOVIH HLODOV, _» 10- 852_2658 Prodam macesnove PLOHE 8 cm. 68.'g92Cena P° do9°voru. 2718 VELIKA IZBIRA BLAGAJN SHARP TRIMMEL BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC Prodam suh žagan LES za ostrešje. Jerič Antonija, Dvorje 26, Cer-klje_2862 Prodam več kub. m. MIVKE ter 100 m 4-žilnega samonosnega elektri-čnega KABLA, g 74-859 2965 IZOBRAŽEVANJE INŠTRUKTORICO za angleški jezik iščem za otroka, dobro plačam. Ši-fra: BLED RADOVUICA 2651 POUČUJEM srednješolsko angle-ščino, nemščino, francoščino, 4» 26-149_ 2881 IZGUBLJENO V Kranjski gori sem v soboto 23februarja 1991, IZGUBILA FOTO APARAT, znamke Cannon. Prosim najditelja, da pokliče "S? 23-336 2664 nama Izbira in pol. Najbolj pisana in najbolj kvalitetna ponudba pozamenterije priznanega nemškega proizvajalca Gutermann pri nas. • 3500 različnih vrst gumbov, • plastične in kovinske zadrge vseh barv in dolžin, • svileni, bombažni in sintetični sukanci za okrasne šive • ter vse drugo za šivanje in ljubitelje šivanja. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA e, froi P,rodam večji ' "S Vi' ELEKTRO ft6Jn 2500 KUPIM kom 64-086 MOTOR 18.5 STREŠNIKOV 2744 127, novejšo, do T Nni; _njeno- ugodno prodam J'k^lrnik 40.® 42-751 2/4* ir«* rniMO, g> 42-751 2/48 " Zelo poceni prodam •opoid""* stružne nože. 9 35-264 ' fe^-—_ 2756 g K!S^ALNIKPajekV0 2, uP ^HLADILNO NAPRAVO za Ns|(0 pPPvo kombinirano itali-ic^J5-02q EC za kopalnico, >sla; —___________2782 3C?tSaSKVlDE0REKORDER Sam-k rc^oK8rvni ™ Gorenje, ekran h Tvl -D°)e še v garanciji ter bar-elčran 38 cm. flp 2789 Kupim avto CHRYSLEB Avenger, letnik 1978.2fa-466 2678 Kupim 200 kg tehtnico. « 82-650 _2734 V okolici Cerkelj ali Kranja KUPIM zazidljivo PARCELO ali STAREJŠO HIŠO ali GOSPODARSKO POSLOPJE. Plačam dobro. Spodnji Brnik 40, _» 42-751_2749 težke 2779 Prodam MOTOR MZ ETZ 6000 in TS. Cena 2.000,00 din. _• 39-220 _2994 Prodam APN 7, letnik 1986, odlično ohranjen. Cena 850 DEM. HM 0-229_2717 Prodam MOTOR ATX 50 C, star 1 leto in pol. _» 802-726 3002 Kupim BIKCE simentalce, približno 100 kg. 48-525 Kupim GUMI VOZ, _• 43-108 12 do 13 col. 2823 Vopovlje 12, 2808 JAVORJEVE DESKE, suhe, kupim. <_» 061/558-388_2835 Kupim suh hrastov LES, deb. od 25 do 50 mm in smrekov LES, deb. od 25 do 80 mm. Obrtno podjetje Kranj, Mirka Vadnova 1, Kranj, _» 26-061 2882 Keča, 2917 Kupim 2-osni GUMI VOZ. Sp. trg 4, Škofja Loka 1# SS ^ETILNI STROJ, PRALNI M V- ŽENSKI PLAŠ in MOŠKE [V %\ ■ volčič, Župančičeva 12, Župančičeva 12, _2809 y,n°v PRALNI STROJ Gore-r»^^?-__L___ 2814 J^t-nJlJ Nordmende. ekran 72 a % r.sterJ* Darvni TV Gorenje Orbi- PEUGE0T TALB0T BRODNIK • PRODAJA. DELI IN SERVIS Beljak/ Vlliach Klngcniurlunl) 37 Tel SB43-4242 24388 flf 57-883 2817 faktorski NAKLADALEC Srak°vlje 13;kranjriiT 22-813 ^darr^—_______2___ —alno PRIKOLI-šenk. Nova vas 3, 2831 LOKALI ^el^allal LWn9er 20 Na Bledu ODDAM opremljeno trgovino. Najemnina ugodna. ® 39-532 ali 73-449_2656 NAJAMEM prostor približlno 100 kvad. m. - hlev ali klet, vodo in elektriko, na relaciji Ljubljana -Kranj in bljižna okolica. 061/451-293 P1' ne-10- P'' 2700 V najem oddam opremljeno DELAVNICO, primerna za kovinsko galanterijo, na- prometnem kraju. _» 70-142 2897 P0RT UD0VČ, Lesce d. n-!7. 64248 Lesce ^64/74-207 0. 0. ^AJA VSEH VRST NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO J s*an, 11986,1,5 J'jsan karavan, 11986,1,5 G«1 Navada gto, 11987 , Senator 2,5 E, 11985 , J JI skala 11989 ;J°1.M989 _ Ju9o, 11989 ^«0,11979,1,6 uaaa riva, 11990 12.500 DM 14.800 DM 32.000 DM 19.500 DM 9.000 DM 7.500 DM 7.500 DM 8.000 DM 11.500 DM OBVESTILA * IZDELAVA in POPRAVILO kamionskih ponjav, ponjav za tovorne prikolice, izdelava pokrival za osebne avtomobile, prevleke za sedeže, servis šotorov in baldahinov, obnova oblazinjenega pohištva. "Av-totapetništvo - Tapetništvo" Rau-tar. Rožna dolina 12, Lesce, 74- 972_1769 POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket. POLAGAM topli pod, tapi-son, itison in pluto. Hitr, kvalitetno in pocenil Igor Maček, Kopališka 26, Škofja Loka, «■ 622-065 1802 IZDELUJEM nove in OBNAVLJAM obstoječe in elektro in strelovodne INSTALACIJE. Jože Benedičič, Prezrenje 22, Hf 70-482 2226 AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, _» 75- 807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno!_2404 Renta Car JANSON, vam nudi različna vozila, od srednjega do najvišjega razreda, po ekskluzivnih cenah. Z vozilom Jaguar XJ 6, vozimo poroke, poslovne pratnerje, slavnostne večerje, itd. Sposojamo tudi različne vrste kombijev, za prevoz ljudi in stvari. Dostava do 50 km brezplačna. _> 061/721-741 ali 061/341-378_ 2508 USNJARSTVO VAVPETIČ - stroji-mi in prodajamo telečje, goveje in ovčje krzno. _• 061/728-768, Tri-glavska 24, RAdomlje_2628 Lončene peči vseh vrst, ter polaganje keramičnih ploščic na klasike* in lepilo. Pečarstvo Gašperlin, JLA 35, Tržič_2723 SELITVE IN PREVOZI do 3 t. 50-908_2732 IZDELUJEM betonske stebre za kozolec. Dežman, Strahinj 15, Na-klo, # 48-542_2758 Za hitro in solidno POPRAVILO pralnih strojev, štedilnikov (plinskih in električnih), hladilnikov in drugih gospodinjskih strojev, se priporoča: SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, Andrej Žepič, g 57-695 ali 57-727_2818 POPRAVILO vseh vrst pralnih strojev in ostalih gospodinjskih aparatov, vam nudi Servis Kralj, Sp. Otok 25/a, Radovljica, _» 79-932_2896 IZDELUJEM balkonske ograje v gorenjskem stilu. « 66-033 2907 OSTALO <44 Lena 3.000 DEM. ^r^ooT^r---- 2890 ia gnojevko. _» 43-075 2910 MOTORJI KOLESA PEČ~3Stft1v|n termoakumu ■ kW. -5> 633-621 2911 i. lnform,„:R0' stara 19 mese 9 58-418 2999 "*••» 42-739 Ugodno prodam otroško KOLO Kekec in PRTLJAŽNIK za Z 101. ® 11-278_ 2687 Ugodno prodam dirkalno KOLO Pinarello in 20 m. cestne kovinske OGRAJE, ■g 47-510__2699 Prodam MOTOR KTM 250 kub. kros, star štiri leta, 64-248 2727 Prodam MOTOR BT50. ® 43-070 _'_2853 Prodam Tomos AVTOMATIK, star pol leta. 28-351_2888 PONY EXPRESS, nov, prodam 15 odstotkov ceneje. 1_f 11-337 2970 Prodam barvni TV BLAUPUNKT z daljinskim upravljanjem. <& 631 -784_ Nov, tovarniško zapakiran POMIVALNI STROJ Bosch jubilee -SMS 304, ugodno prodam. "S? 21 -797, Dušan, od 10. do 18. ure Stroj za VEZENJE, znamke MAR-CUS - 8 glav, prodam. Cena 20.000 din, g 36-092 _ Prodam suha mešana DRVA in TE- LIČKO. S 64-207_2583 Prodam dve MEDICINSKI POSTELJI in KRZNEN PLAŠČ, g 620-968 NA ČEŠKO Z TAG GLOBUSTUR. <_? 061/737-682 Zelo ugodno, samo za 360,00 din - BRNO, PRAGA 460,00 DIN + 50 DEM, ugodno nakupi. Odhodi iz Kranja, Radovljice, Jesenic, Žiri, Železniki, Škofje Loke, Ljubljane. 2648 Prodam 802-757 BALIRANO SENO. « 2660 Prodam HLADILNO stoječo VITRINO in hladilni ŠANK. 36-472 od 6. do 12. ure_2666 Ugodno prodam skoraj nove GUME "GOOD YEAR" 145/13/70. Na-dižar Jani, Reginčeva 12, Kranj _2667 Prodam 4 tone SENA. Mlaška c. 72, Mlaka pri Kranju_ 2671 Ugodno prodam GUMI ČOLN Sport 2,z tomosovim motorjem, 4,5 konjske moči, z dodatno opremo. 50-051 dopoldan, 50-056 po 15. uri 2677 Prodam SENO. 42-639 2682 NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL išče rotimiranega trobentača. ^ 67-013_2733 Z kapitalom 250.000,00 din se vam Priključim v kakršnem koli poslu. ifra: 250.000 DIN_2735 HARMONIKO Hohnar MORINO -VN, prodam, g 75-494 2738 Prodam SAMOKOLNICO in BE-TONSKI MEŠALEC. Sajovic, Trno-vlje 45, Cerklje 2740 VLEČNO KUUKO za Golfa, prodam, g 10-624_2762 Poceni prodam nov 80-litrski KOTEL za žganjekuho. flt* 061/739-740 2764 Trgovina z otroško konfekcijo in kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4,-1. nadstropje, tel. in fax. 39-714 Vabimo vas k nakupu po konkurenčnih cenah. Pri nakupu nad 500,00 din možno plačilo na 2 čeka! KOZMETIKA CLAUDE D'ENRY in PARFUMI CHRISTIAN ROS'S Odprto od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure Ugodno! Glasbeni stolpi, TV, re^ korderji, avtoradio..., vse na 8 obrokov. Informacije po 134-645 po 19. uri_ Prodajam GRABUE, različnih velikosti. Za obratom Iskra, Lipnica 1550 Prodam otroški športni VOZIČEK. ■g 47-532__2801 Prodam lovsko PUŠKO, kaliber 7 x 64. Informacije na *g 620-379 2804 Prodam otroško POSTELJO z jogi- jem.g 36-166_2812 Ugodno prodam GOVEJO KOŽO, 5 kvad. m. g 28-523_2834 Prodam nova STILNA VRATA, s podboji in razna fiksna POLKNA -Jelovica, vse za polovično ceno. qt 632-212 2838 Prodam rabljeno JEKLENO ŽIČNO VRU. (transportno zajlo) 1_r 12-309 _2841 "ZGODBE SVETEGA PISMA" - 18 knjig in TAPISERIJO "Zadnja ve-čerja", prodam, g 10-588 2867 Prodam dobro ohranjen vezan KOZOLEC - dvojnik, s štirimi okni. Frančiška Habjan, Breznica 11, Škofja Loka_2892 Za Golf - originalna in Alu PLATI Š-ČA, ZVOČNIKE, vse novo, ugodno prodam. 42-827_2674 Prodam droben KROMPIR za krmo. Voklo 51, Šenčur 2810 Prodam KROMPIR za krmo. Sp. Duplje 71_2856 RAZNO PRODAM Prodam MESO mlade krave in KROMPIR. Rupa 11, Kranj, 21-071______ Prodam drobni KROMPIR in VGRADNI DEL štedilnika (2 + 2), brez pečice, "g 631 -309 2873 Prodam CEPILEC za drva, jari JEČ-MEN in PŠENICO za krmo. Franc Demšar, Zg. Bitnje 76, Žabnica, _> 12-407_2920 Prodam smrekove stenske OBLOGE, OKNO z roleto, dim. 100 x 120 cm, jedilni KOT, otroško POSTELJICO in hidravlični VENTIL za ki-parico Štore, nerabljen, g 40-088 _2928 Prodam SENO in KOMBI Mercedes 307 Furgon, nosilnosti 1.5 tone. _• 46-055 2946 BLED tečaji tujih jezikov Vpisujemo v tečaje angleškega in nemškega jezika vseh stopenj. Prijave po tel. 064/78-313. Prodam PRIKOLICO za osebni avto, kuhinjsko levo KORITO in Tomos AVTOMATIK, skoraj nevozen. Jože Kožar, Zbilje 16, Medvode _30CM Prodam KULTIVATOR z ježem, šir. 2 m in smrekove DESKE, deb. od 20 do 50 mm. 42-370 3003 Z AKUPUNKTURO DO ZDRAVJA IN VITKOSTI! Tel.: 25-050 Za 7.000 din, prodam dobro ohranjeno DNEVNO GARNITURO (omare, kavč, 2 fotelja, mizica). Podjavoršek, S. Žagarja 10, Igf 22-552_2743 Prodam okroglo kuhinjsko MIZO s štirimi STOLI. Stare, Trata 27, Cerklje_2761 Prodam OMARI za dnevno sobo in predsobo ter francosko POSTE-UO.gt 25-135_2919 Volneno ŽIMNICO in BLAZINO, iz programa Medical Sistem, novo, prodam, za 9.000,00 din. Informa-cije na 74-718_2996 STANOVANJA V Bistrici pri Tržiču prodam dvosobno STANOVANJE, 62 kvad.m., po 1600 DEM. 9 52-259, od 10 do 23 ure_2441 VZAMEM samsko žensko na sta-novanje. g 36-711_2682 V najem oddam OPREMLJENO GARSONJERO. Predplačilo v markah za eno leto. Šifra: GARSONJERA^_2694 ODDAM manjšo garsonjero v Radovljici. Šifra: ENOLETNO PREDPLAČILO_2698 Prodam SPALNICO iz masivnega lesa, g 65-343_2729 Prodam 1-sobno STANOVANJE, 45 kvad. m., na Planini, Kranj, 1.700 DEM kvad. m. & 38-588 2736 2-sobno mansardno STANOVANJE, velikosti 55 kvad. m., v novih blokih v Šenčurju, s telefonom in garažo, zamenjam za enako ali večje stanovanje, v Kranju. Informacije na * 41-513 2769 Zamenjam 1-sobno družbeno STANOVANJE, na Planini III., za večje. Informacije na 36-166, od 19. do 21. ure_2811 Iščem 1-sobno STANOVANJE v Kranju, po možnosti s telefonom. Čimprej! Informacije na ^gf 061/272-784 2885 KMETOVALCI POZOR! NAJCENEJŠO kmetijsko mehanizacijo lahko kupite v trgovini »KMEČKI STROJ« iz Škofje Loke, Sv. Barbara 23, ki vam ponuja: nakladalne SIP 17,20 In 26 m3, trosll-ke KRPAN - 25 in ORJAK 40, kiperce TEHNOSTROJ, rotacijske kosilnice, tračne obračalnike in pajke, kosilnice BCS 622, 602 in 603 ter SOKOL 145, traktorje TV 818, 821, 822, DE-UTZ 55 in 75 KM, ZETOR 5211 in 5245, vitle 4 t, sadile« koruze In krompirja SK-2 itd. Nudimo tudi vse vrste rabljene mehanizacije in jo sprejemamo v komisijsko prodajo POKLIČITE IN SE PREPRIČAJTE -tel. 622-575 Ogrevano SOBO, s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam mladi, pošteni Slovenki. ^ 26-759 2934 V najem oddam STANOVANJE, s telefonom in garažo, flp 24-936, v soboto dopoldan 2935 Prodam 1-sobno STANOVANJE, 40 kvad. m., opremljeno, v Podlub-niku - Škofja Loka. « 24-466 2952 VARSTVO Iščem VARSTVO za dve in štiri leta stara fanta na Primskovem. ® 11-587 od 13.30 ure dalje 2754 VOZILA Z 101, letnik 1984, odlično ohranjeno in MOTORNO KOLO Tomos APN 6 S, nevozen, popolnoma nov, prodam. ® 692-869 2587 Z 750, letnik august 1984, ugodno prodam. Planinšek, Britof 51, ® 39-548 2612 Prodam CITROEN GS 1.3, 1980.« 622-525, popoldan letnik 2614 • USOTE! GLAS 30. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 1. marca Prodam 126 P, letnik 1979, registriran do septembra 1C91, cena 1.000 DEM. Jug, Za žago 12, Bled 2647 SUBARU SDX 700, junij 1989, prevoženih 23000km, ugodno prodm. « 632-697_2654 GOLF Diesel JX, letnik 1988, pro dam. « 74-509_2657 Prodam JUGO Koral 55, rdeče barve, « 51-128_2659 Prodam R 5 GL, rdeče barve, letnik 1986, garažiran, dobro ohranjen. Cena 11.000 DEM. « 691 -503 2661 OPEL ASCONO 2.0, letnik 1978, ohranjen dodatno opremljen, prodam« 621-216_2662 Prodam JUGO Skala 55, letnik julij 1988. Oražem, Ručigajeva 44, Kranj, « 26-146 _2663 TRAKTOR goseničar, gozdarsko opremljen, prodam.« 40-618 _2669 Z 101, stara 3 leta, registrirana do 1992, prevoženih 26.000 km, gara-žirana, ugodno prodam, « 11-721 ______2670 Prodam JUGO Koral 45, star 14 mesecev, garažiran, cena po dogovoru. « 50-405 2672 Prodam LADO Samaro 1300, julij 1990, troje vrat alf zamenjam za štiri leta star JUGO 45. « 37-250 2673 LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujem kvalitetno po konkurenčnih cenah. ROLETARSTVO NOGRAŠEK Milje 13, 64208 Šenčur tel. 061/50-720. OPEL MANTO 19 S, letnik 1973, prodam, g 12-366_2676 JUGO 55 AX, letnik oktober 1987, z dodatno opremo (sončna streha, vlečna kljuka), ugodno prodam. « 83-839_2689 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, cena 4.800 DEM. « 77-046 • 2690 Z 101, letnik 1986, prodam. « 45-357_2691 Prodam JUGO 45, star dve leti. « 41 -586_2693 Prodam Z 101, letnik 1988, registrirana. Viktor Grilc, Trata 6, Cerklje _2697 JUGO Koral 55, letnik april 1989, pet prestav, prodam za 8.900 DEM, g 21-102_2701 Ugodno prodam Z 128, letnik 1981. « 28-062_2702 Prodam R 18, letnik 1982, po ugodni ceni in GOLF, letnik 1981, z dodatno opremo. ^ 51-579 2704 Prodam GOLF, letnik 1982. Ogled vsak dan od 11. ure dalje 2705 Prodam JETTO, staro pet let. Šim-nic, Sp. Gorje 70 2706 Prodam FIAT 126 P, letnik 1985. « 723-348_2709 Prodam JUGO KORAL 55, rdeč, le-tnik junij 1990, pet prestav, radio, prevoženih 10.000 km, za 8000 DEM. «(3) 10-644_2TV0 Prodam Z 750, letnik 1982 in litože-lezno kopalno kad. « 633-737 _2714 Prodam JUGO 1,1 GX, letnik 1988. «12-288_2715 Prodam avto OPEL KADET, letnik 1990, prevoženih 8000 km, bele barve, cena po dogovoru. « 68-692_2716 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1980, registrirana do februarja 1992, cena po dogovoru. Markelj Joža, Kropa 123 2719 Ugodno prodam VISO 11 RE, letnik 1985. « 12-527_2720 VISO CLUB, letnik 1982 avgust, prevoženih 60.000 km, z dodatno opremo, izredno ohranjena, gara-žirana, prodam, g* 81-702 2721 Prodam R 4, letnik 1985, prevoženih 66.000 km. Cesta Toneta Faj-farja 12, Cerklje_2722 GOLF JLD letnik 1979, 115.000 km, prodam za 5.000 DEM. Podlubnik 224, Škofja Loka, « 622-416 2724 Z 101 Skala, bordo, rdeče barve, letnik 1989, prodam za 7.700 DEM. Mirko Dabič, Groharjevo nas. 12, Škofja Loka_2725 AUDI 80 L, zamenjam za manjšega ali prodam. « 21 345 2726 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. « 622-136_2728 Prodam R 12 TL, letnik 1975, odlično ohranjen, prevoženih 95.000 km, prvi lastnik « 51-261 2730 Prodam R 21, letnik 1989. Šercer-jeva 1,« 75-814_2731 Prodam Z 101, letnik 1986 in PEU-GEOT505, letnik 1982.« 311-112 _2737 FIAT 126, letnik 1987, prodam za 4.000 DEM« 10-739 2739. V ČETRTEK, 14. MARCA, KONCERT SKUPINE POP DESIGN SAMARO 1300, bele barve junij 1988, tri vrata, z dodatno oprmo, garažirana, prodam.« 37-319 2741 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, prevoženih 31.000 km, sivo modre barve. Cena 5.500 DEM. Dacar, Gorenja vas Rateče 64, popoldan _2742 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, cena 6.500 DEM. « 622-083 po 14. uri_2746 Prodam FORD FIESTO, letnik 1980, prevoženih 74.000 km, garažiran. Cena 65.000. « 631-112 _2753 Prodam JUGO 45, letnik marec 1985, garažiran, dobro ohranjen, prevoženih 43.000 km. « 620-472 popoldan 2757 Prodam Z 101 JUGO 1.1 GX, letnik 1988. Omerz, Hrastje 197, Kranj _2760 Prodam Z 101, letnik 1979. Berton-celj. Zgornja Besnica 116 2763 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, registrirana do februarja 1992. « 64-245_2766 Prodam R 18 GTL, letnik 1984, 5 prestav, prevoženih 60.000 km, garažiran. Cena po dogovoru. « 74-305_2767 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1986, garažiran. g 83-920 2768 Z 128, letnik 1987, 37.000 km, regi-strirana do 16. 3. 1992, rdeča, dobro ohranjena, prodam za 6.800 DEM.« 065/81-725_2770 Prodam Z 101, letnik 1986. Cena 4.000 DEM. Ogled v petek popoldan in v soboto ves dan. Bubulj, Župančičeva 33, Kranj 2772 Ugodno prodam GOLF diesel, le-tnik 1986/87. Ilovka 11, Kranj 2773 Prodam CITROEN 1.3 GS, karam-boliran, v voznem stanju. Cena 20.000,00 din. Ogled v soboto do-poldan. « 57-204_2776 Prodam GOLF JX diesel, letnik marec 1986.« 38-952 2777 Prodam Z 101, letnik 1978, neregistrirana, v voznem stanju in nekaj REZERVNIH DELOV. Preska 5, Tržič_2778 Z 128 11 GX, letnik 1987, prevoženih 44.000 km, prodam. « 633-696 _2780 Prodam Z 101 GTL, trojna vrata, letnik avgust 1986. Cena 5.700 DEM. « 631-574_2_ Prodam R 4, letnik 1986 in Z 850, letnik 1982. Vehovec, Valjavčeva 14, Kranj,« 23-859_2784 Prodam JUGO 55 Skala, letnik ju-nij 1988. Ogled v soboto in nedeljo. Golnik - pri hiši št. 70, « 061/214-212, int. 383, med tednom dopoldan 2785 FORD Escort 1.3, letnik 1984, pro-dam ali zamenjam za manjše vozilo.« 74-359 „_2786 126 PGL, letnik januar 1988 in nov MOTOR Tomos Kolibri, prodam. « 23-885 2787 Jezikovna šola PROGRESS, Kranj I. Razpisuje 60-urni VIDEO tečaj angleške konverzacije za uslužbence in študente. II. Srednješolci pozor! Razpisujemo pripravljalne tečaje iz angleščine za: 1. maturo 2. mednarodni izpit FCE 3. sprejemne izpite na Filozofski fakulteti za študij angleščine Informacije po tel.: 064/10-644 Ugodno prodam FORD Escort 1.3 GHIA, letnik 1982 in JUGO 45 A, letnik 1987. Kovic, PrebaČevo 50/a, Kranj,« 37-251_2790 Z 750, letnik 1975, zamenjam za Vi-deorekorder ali Hi-fi stolp. « 36-741 2791 Ugodno prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989.« 26-645_2792 126 P, letnik 1982, prodam. Pot v Bitnje 55, Kranj_2793 ALFA ROMEO guileta 1.6, letnik 1979, registrirana do oktobra 1991, poceni prodam. Ogled v petek in soboto, dopoldan. Bokalova 18, Jesenice (III nadstropje, Suzana) 2795 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1982. « 12-511_2799 Prodam FIAT Uno 45 S fire, letnik 1988. « 33-290_ 2803 Prodam FIAT 126 P, letnik 1984. « 631-250_2807 Prodam JUGO 55 Skala, letnik november 1989. Informacije na « 36-166, po 16. uri_2813 Prodam z 101, letnik 1987. Preba-čevo 36, Kranj 2815 Prodam z 101, letnik 1980. Jovčič, Tomažičeva 7, Kranj 2822 AUDI 50, letnik 1976, prodam za 3.300 DEM. « 36-175, popoldan _2824 Prodam Z 750, letnik 1983. « 631-203_2825 VISO 11 RE, letnik avgust 1987, prodam za 11.000 DEM v dinarski protivrednosti.« 41-213 2826 JUGO 60 Koral, letnik julij 1989, prevoženih 17.200 km, prodam za 8.500 DEM. Dani Mohorič, Vrbnje 26, Radovljica_2828 Prodam LADO 1200, letnik 1987. « 33-235 2829 OPEL ASCONA 1,6 LS, letnik 1988, prodam. « 50-241 Prodam JUGO 45, star 15 mesecev, prevoženih 12.000 km, dodatno opremljen. Cena 8.000 DEM. « 28 148_2842 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1987. Gaberc Rajko, Mevkuž 17 a, Zg. gorje_2846 Prodam Z 850, letnik 1982 in Z 750 letnik 1978. « 79-719 po 14. uri _2849 Prodam JUGO Koral 55, letnik 1989. Možnost zamenjave za starejši letnik.« 51-057 2851 Prodam GOLF Diesel, letnik 1988. Gasilska 2, Stražišče - Kranj 2854 Ugodno prodam Z 101, letnik 1986. Pekolj, Gradnikova 1 2855 SEX SHOP VIDEOTEKA TEL 064/81-296 JESENICE, Titova'18 a NOVO PRVI NA GORENJSKEM GOLF Disel, letnik 1990, z veliko dodatne opreme, prodam za 21.000 DEM in PASAT CL Turbo Disel, letnik 1991, prodam za 43.000 DEM, neregistriran. « 42-042_2857 Prodam JUGO Koral 45, letnik 1990, zelo poceni. « 621-812 popoldan 2858 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 24.600 km, dobro ohra-njen. « 36-225_2859 Ugodno prodam AUDI 80, letnik 1979.« 802-535 _2865 Prodam LADO Riva 1300, letnik februar 1989. « 622-254 po 15. uri _2866 Ugodno prodam LADO Niva, lepo ohranjena, letnik konec 1986, registrirana celo leto. « 42-597 2868 Prodam Z 101, letnik december 1986, garažirana. « 40-032 2869 Prodam Z 101, dodatno opremljena, stara 3 leta. Cena po dogovoru. « 65-875 2871 Prodam 126 P, 58-206 Ugodno prodam VVARTBURG 1.3, z golf ovim motorjem, letnik 1989, registriran do septembra 1991. « 28-758__ 2894 Prodam JUGO 55, letnik 1989, registriran do februarja 1992. Ivan Zorman, Zg. Brnik 90, Cerklje 2895 Prodam APN 4 in novo PRIKOLI-CO za avto. Sp. Brnik 31, Cerklje _2898 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do decembra 1991, 85.000 km, rdeče barve. « 631-241, int. 209 (Krt)_2899 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1986, registrirana do januarja 1992. Cena po ogledu vozila. Informacije na « 33-435, v soboto in nedeljo ali « 691-620, od ponedeljka do petka_2900 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1985 in JUGO 60 Koral, letnik 1989, ugodno prodam. Bodešče 17, Bled 2901 letnik 1980. « 2872 Ugodno prodam OPEL KADETT C. Tenetiše 15, Golnik_2874 Prodam MERCEDES 407 Furgon, dolg - visok, letnik 1974, z novim motorjem.« 44-593 2875 Prodam Z 101, letnik 1979, za 1.200 DEM ter STREHO za Z 101, za 140 DEM. Ogled popoldan. Črnivec 7, Brezje_2876 Prodam Z 128, letnik april 1989, rdeče barve, prevoženih 19.300 km.« 35-963 2877 Ugodno prodam Z 750 LE, letnik 1984, 46.000 km. Repe, Sp. Rado-vna 1, Zg. Gorje 2878 Prodam PEUGEOT 205. « 58-174 _2879 Prodam Z 101 1.1 GX, letnik 1988. Cena po dogovoru. « 632-145 2883 Z 128, letnik 1987, z dodatno opre-mo, prodam za 6.000 DEM. « 46-733_2884 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1988, prevoženih 21.000 km, dini-trol zaščita, garažiran, registriran celo leto. Krmelj, Frankovo nas. 6, Škofja Loka, « 633-032 2886 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, S paket, bele barve. « 45-510 _2889 Ugodno prodajamo IZPUŠNE LONCE za vozila Renault in VW Golf. « 801 -328 2893 SERVIS AVTOGUM Klemene Vinko Cerklje Menjava, popravila, centriranje in prodaja vseh vrst gum. Se priporočamo! Prodam Z 101 Skala 55 letnik 1989. Cena po dogovoru. Šmit, Za žago 4, Bled, « 78-870 2902 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1986, registrirana do novembra 1991. « 41- 639_2904 JUGO 45 Koral, star 2 leti, bele barve, 18.000 km, garažiran, prodam. « 78-385, popoldan (Blan-ka)_2905 ŠKODO 120 L, letnik 1980, obno-vljena, prodam. « 695-189, popoldan 2906 Prodam dve DIANI Citroen, po de lih. Stojan Šafer, Obrne 14, Boh. Bela_2908 Prodam Z 850, letnik 1984. « 42- 333_2909 Prodam GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen. « 67-009_2912 Ugodno prodam LADO Riva, letnik 1985, zelo dobro ohranjena. Rav-nik, Žirovnica 50,« 802-225 2913 Prodam Z 128 Skala 55, letnik 1989. Cena 10.000 DEM. « 74-928 _2914 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do februarja 1992, v dobrem stanju in MENJALNIK za Z 101. Sr. Bela 25, Preddvor _2915 GOLF, letnik 1982, ohranjen, prodam. « 74-393, po 17. uri 2916 Prodam JUGO 45 Koral, letnik junij 1988 ali zamenjam za Lado Riva, z doplačilom. Keča, Sp. trg 4, Škofja Loka_2918 Prodam R 4 GTL, letnik 1984. « 33-851 2921 Cankarjeva 4, Kranj, tel. 24-767 PRAVI NASLOV ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO DARILO Prodam 126 P, star 2 leti. Cena 45.000,00 din. « 620-535 2922 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1980, registrirana. Ogled v petek dopoldan, v soboto in nedeljo, ves dan. Nedeljko Golič, Lancovo 7, Rado-vljica_2923 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, zelo dobro ohranjen. « 75-735 _2924 Prodam Z 101, letnik 1986. Cena 5.100 DEM.« 11-405_2925 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981, obnovljen. Cena 1.600 DEM. « 37-108_2926 R 4 GTL, letnik 1988, prodam za 6.800 DEM. « 25-916, v petek in soboto_2929 Prodam PEUGEOT 205 GL, letnik 1985.« 27-911_2930 JUGO Skala, letnik 1989, temno rdeč, 19.500 km, prodam za 8.500 DEM« 51-962 2936 Prodam Z 128, letnik 1988, MOTOR za Z 101, GUME za Z 101 in Jugo, vlečno KLJUKO za Jugo in PRAL-Nl STROJ Candy. « 631-854 2937 Prodam R 4 GTL, letnik 1982, registriran do oktobra 1991. « 691-274, popoldan 2938 R 4, letnik 1979, 90.000 km, ugodno prodam« 34-694 2939 Prodam Z 101, letnik 1987. Fajdiga, Zg. Duplje 72 2940 Prodam RENAULT 18, letnik 1982. « 633-841 R 12 TS po generalnem popravilu, prodam za 3000 DEM. «21-201 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 89, prevoženih 17.500 km, registracija feoruar 92 za 7500 DM. « 45-282_ Prodam GOLF diesel, letnik 1983. « 70-149_2941 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1988 ali zamenjam za starejšo Z 101. Voklo 1, Šenčur_2942 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. Cena po dogovoru. Brigita Pogačar, Krnica 18, Zg. Gorje 2947 GOLF diesel, letnik 1988, s 5 vrati, prevoženih 36.000 km, dobro ohranjen, prodam. Kunšič, Zg. Gorje 26/b_2948 Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirana celo leto, prodam. Poklukar, Grabče 5, Zg. Gorje 2949 Prodam LADO Samaro, letnik 1988, tri vrata, pet prestav, « 42-326, popoldan_2951 Prodam 126 P, letnik 1982. Cena po dogovoru. « 79-744 2955 Z 750, letnik maj 1982 in APN 4, le-tnik 1982, prodam. « 45-152 2957 OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1985, prodam.« 801-525 2960 Prodam R 4, star 2 leti, registriran do januarja 1992. « 691-464 2961 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, gara-žiran. Cena 80.000,00 din. « 49-353_2962 Prodam Z 101 luxe, letnik 1977, v dobrem stanju, registrirana do 20. 9. 1991. Bizjak, Predoslje 129/a, Kranj 2963 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1982. « 77-203_2967 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, prevoženih 26.000 km. « 25-798 Ugodno prodam R 4, letnik 1980. Cena 2.300 DEM. « 22-432, Mat- jaž _2969 R 14, rdeč, izredno ohranjen, registriran celo leto, poceni prodam. Zariška 13, Kranj - Drulovka 2971 Zelo ugodno prodam LADO Samaro 1500 S, 5 vrat, letnik julij 1990.« 75-697_2972 GOLF diesel, letnik 1985, S paket, nujno in ugodno prodam. « 23-307 2973 Ugodno prodam R 4 GTL, garažiran, 69.000 km. Cena po dogovoru. « 621-512_2975 Prodam SUZUKI Vitana, nov, rdeče barve. Cena 32.000 DEM. « 35-534_2977 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. « 70-081_2978 Prodam Z 128, letnik 1987. Cena po dogovoru. Stane Padežnik, Pod plevno 5, Škofja Loka 2980 Prodam JUGO 55 Koral, rdeč, le-tnik 1988. Čotar, R. Papeža 32, Kranj - Planina_2981 JUGO 1.1 GX, letnik 1988, 22.000 km, beige barve, prodam. « 26-879__82 Prodam CITROEN BX 16 TRS, letnik 1987, 60.000 km. Cena 17.000 DEM« 39-170 _2984 NISSAN SUNY, letnik julij 1988, ugodno prodam« 24-009 2987 Prodam JUGO 55, letnik junij 1989. « 66-943_2988 Prodam JUGO 45, letnik september 1982.« 46-087 2989 Ugodno prodam R 4 TL, kompletno obnovljen. Kovor 74, Tržič, « 57-921_2990 Prodam karambolirano Z 750, letnik 1984.« 81-369_2993 Prodam R 4, star 4 leta. Zrim, Je-zerska 116, Kranj_2998 Prodam JUGO 45 Koral, letnik ok-tober 1989. Milan Soklič, Jelovška 36, Boh. Bistrica 3009 NEMŠČINA ANGLEŠČINA drugače Naučite se tujega jezika s pogovorom ob uporabi video kamere in video programov v Kranju in v Škofji Loki. Prijave: telefon 622-764 ZAPOSLIM kvalificiranega KARJA, za delo v restavracij centru Bleda. « 75-953 __j*. Iščem redno ZAPOSLITEV v adrjj nistraciji ali HONORARNO P°F£ dansko delo. « 12-488 __™ Kvalificirano NATAKARICO zaposlim v caffe baru. BAROK, V- v!j hoviča2, « 34-103___J> Zaposlim KV ZIDARJA, KV $ SARJA in PK DELAVCA! 41-208 ali 39-580 11 ZAPOSLITVE Iščemo interesente za priložnostno prodajo časopisa v vseh večjih krajih Gorenjske. Plačilo stimulativno, možnost širitve obsega pogodbenega dela. Časopisno podjetje Glas Kranj - informacije : uprava podjetja. Cesta JLA 16 ali tel.: 28-463_2559 Akviziterji! Prodaja akustike na terenu. Informacije po « 34-645 od 19. - 21. ure. m petej AVTOKLEPAR BLATNIK d o. o. Kranj, Kurirska pot 6 A (Primsko' telefon: 26-434 Vam nudi: kleparska popravil« poškodovanih vozil, nadomestne dele, obnovo v°{l in ličanje. Delovni čas: od 7. -17. ^e rroda Za čiščenje stolpnice NAJAf vestno snažilko. Pismene P°nU . na naslov HS C. 1. maja 63, Kr»y Nudimo DELO takim, ki so Prl^,i vljeni delati na terenu. Sif"-3 .u DENSKA PLAČILA _J> Iščem mlajšega upokojenca, ^JJ z družico, za DELNO ?0^Ql j kmetiji blizu Bleda. Nudim Opflj Ijeno stanovanje. Šifra: ALKOjj LIKI IZKLJUČENI___J>| Ponujamo vam DELO na do"1"' kušnje niso potrebne, poš'J'^gm-; nudbo, naslov, s kuverto '"^ou;-ko. Navodila slede. Šifra: HA m KIN____->>Jj Založba kaset vabi k sodelo^Jji.! ambicioznega POTNIKA, zaPr°, jo glasbenega in pravljične" grama.« 620-000 SLOVENSKA KNJIGA D. BUANA! Nudimo pogodben^ poslitev osebam s srednjo 1,1 0pjj izobrazbo, za vodenje in zaS£0 nje na terenu. Prijave pod 9 SLOVENSKA KNJIGA Plus, podjetje za informacijski1 žentring, Kranj, d. o. o. Planina 3 64000 Kranj tel.: 064/35-993 vabi k sodelovanju dva PROGRAMERJA z znanjem programiranja v C jeziku in vsaj minimalnimi izkušnjami pri delu s podatkovnimi bazami. .. Možnost stalne zaposlitve a11 pogodbenega dela. Zainteresirane prosimo, da. pošljejo pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjin izkušenj. Petim osebam nudimo dot>r ^ čano DELO, za 20 ur mesečn ■m rošec, Župančičeva 12_Kr3^ii3 Za vodenje zasebne trgo^fpj^j norarno zaposlim POSLOV Šifra: POSLOVODJA__^<^Ž Iščemo ČISTILKO, po^J*^ honorarno, od 2 do 3 ur 0 ^f$f "Trenča" d.o.o., Gasilksa i>, 4 Iščem SKLADIŠČNEGA V f CA. Prednost ima kandidat ^ tom C kategorije. "Trenča $ Gasilska 5, Kranj, « IjJlZIUj^j Dekleta, če ste stara od ^ $J let in bi želela delati v Veli"1 A niji kot VARUŠKA, javite se f. 73-559, od 15. do ^■^^M DELO na vašem domu, izk^ ft so potrebne, oddaljenost ^ membna. Potrebujem veli"* ^ 10 SODELAVCEV Pošlj»te$jrT1 rj! življenjepis in kuverto z va f\ slovom ter znamko, nato *..0>iv Ijem navodila za delo. P|ac ert I vizah. Tomaž Platiša, P"™ I 64220 Škofja Loka j_^r^y Za delo v STREŽBI zapošl'^. J patična dekleta - P'zzer" ffl 46-198, po 17. uri_ Za pomoč v kuhinji Z_" več deklet - Pizzerija. V f/. PO 17. uri ____ Honorarno ali redno zaP°? >$a HARJA za peko pizz. « 40 j? ______naJJ^a Gostilna v Kranju zaposli 6W JA ali KUHARICO. g3^y' Nekaj mlajših dela voljn'Jj^K jencev ali brezposelnih, P^jO-J mo za TERENSKO PR0J„ % 11 -144, v soboto, POPJ?lg>^M Bi se radi finančno op*J VŠ ne veste kako! Naučili K Jfo PRODAJE programa % 51 se s kratkim življenjepis" m Z DELOM DO USPEHA ŠOFER išče honorarno o rf0 y.t jim kamionom, n°sllnfub. ne, prostornine 16 39-652 !25<. 1. marca 1991 MALI OGLASI, OGLASI 31. STRAN @@S®KkJJ©IEIIGLAS BURGER \ K^V!N* S STANOVANJSKO OPREMO ŽIVALI Rjave ^ARKICE ter manjše in nik u«AŠIČKE. Prodam. Stano-' L09 9. Škofja LOka « 65-546 2645 VO J-Trmlado visoko breJ° KRA" te|et' rEL|CO in KRAVO z drugim ^^Lahovče 19. Cerklje 2649 BIKCA 39-596 Simentalca, 2665 49 °arr> KOBILO, staro 7 let. « ^3*' Popoldan 2668 k8ko|, prodam eno leto stare 36-394, Prebačevo 31 2759 dva BIKCA simentalca, meseca. Lahovče jaui,5 in 7 tednov^GabrkT/škof p^L___ 2774 toS^^-beio TELIČKO, iz A "ntr°le, stara 2 stare do 1 ^i!|fL___ 2788 torS^d"' staro TELIČKO. Lo-^Žabnica6 2794 ^Jj^dni staro TELIČKO si- ho 2a T ori9inalni L0K s stre" lica •> L.rakto'" deutz. Praprotna po-^Ceddje^ 2800 io^?'0 TELICO, tik pred telitvi- Prodam KRAVO s teletom, tretjič telila. # 65-808_2840 Prodam TELETA za zakol. Sp. Bes- nica 145_2844 Prodam KOBILO, z žrebetom, staro 12 let. Grubar Jože, Smokovče 31, Žirovnica_2848 Prodam deset dni starega TELIČKA in POMIVALNI STROJ Iskra. Suha 18, Kranj_ 2850 Prodam 6 tednov staro TELIČKO za nadaljno rejo. « 42-345 2864 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO. « 631-547 2891 Enoletne KOKOŠI nesnice, za nadaljno rejo ali zakol, prodam ter semenski KROMPIR desire. Kidričeva 29, Škofja Loka 2903 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Okroglo 13, Naklo_2927 Prodam dva TELETA. Sp. Brnik 60, Cerklje_2931 Prodam 14 dni starega TELETA simentalca. Zg. Besnica 6 2950 Prodam težko KRAVO za zakol. « 061/841-059_2976 PUJSKE, težke od 25 do 90 kg in semenski KROMPIR igor, prodam. Letališka 7, Voglje - Šenčur 2985 Prodam dve OVCI, ena tom. Visoče 7, Tržič i jagnje-2986 79-818 2816 '-0 li jj* 160 kg težkega PRAŠIČA Luže 1? 'Jcrrnljen z domačo krmo. ^-^Senčur 2832 ^CJamT---- nada,-" ' teden starega BIKCA, za Sarto 6,reJ° ali zakol. Eržen, Pun-skofja Loka 2833 Prodam dva črno-bela TELETA, težka 100 kg. Porovne, Poženik 6, Cerklje 2992 Prodam JARKICE, rjave, nesnice, cepljene proti kugi, z debikiranimi (šipanimi) kljuni ali celimi, za dvoriščno rejo, stare 9 tedno. Cena 50,00 din. V aprilu prodajamo tudi bele, za nadaljno rejo. Perutninska farma, Moste 99, Komenda, « 061/841-471_3000 Prodam 7 dni starega BIKCA. Breg ob Kokri 16, Preddvor_3005 Prodam več TELET, starih 3 in 4 tedne ter 4 in 6 mesecev. « 65-698 3007 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANE BOHINC roj. Tomše sorn reno zanvaUuJemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sm Vcem za P'sne 'n ustne izraze sožalja. Posebno zahvalo dr °p^°^2n| sosedom za nesebično pomoč v najtežjih dneh, ter niQ ol°čnikovi za dolgoletno zdravniško oskrbo. Zahvaljuje-Uj ^e tudi g. župnikoma in cerkvenemu zboru za lep pogreb-odn lrobentaču in domačim pevcem za ganljivo slovo ob SVg/tern grobu. Hvala vsem, ki ste mami darovali cvetje in e ter jo v tako velikem številu spremili k poslednjemu počitku. Žalujoči: VSI NJENI Ovsiše, 21. februarja 1991 se ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, stare mame, prababice in tašče ALOJZIJE ŠTULAR roj. Hlebčar in lskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, rj0|jC.eni in prijateljem. Posebno zahvalo smo pev m §• Vinku Vodniku, g. župniku in cerkvenim vjrp, ern- Zahvaljujemo se kolektivu KOP in Jožeto-Če So^e?avcem ter vsem za podarjeno cvetje, sve-' l^se in za izrečena ustna in pisna sožalja. Vsem n vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Srakovlje, 12. februarja 1991 Prodam en mesec staro TELIČKO Simentalko. « 75-704_2680 Prodam OVCO za zakol in batne OBROČKE za Hrošča 1300. Dušan Štremfelj, Mestni trg 1, Škofja Loka____2686 Prodam KRAVO (Ciko), z TELE-TOM ali brez. Marija Milost, Krni- ca 74, Zg. Gorje _2695 Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. Antolin Marija^Na Do- le 1, Vodice_ 2712 Prodam PSE, čistokrvne rotvveiler-je, samice, stare 7 tedhov. «40-364_2713 Prodam KRAVO Simentalko, šest mesecev brejo, četrtič teletila. Šp. Brnik 40.« 42-751 2747 Prodam PUJSKE težke 30 kg in manjše. Spodnji Brnik 60, Cerklje _2750 Prodam TELICO Simentalko, staro eno leto. Zupin, Strahinj 80, Naklo 2751 ZAHVALA Pomlad na vrt bo Tvoj prišla in čakala, da prideš Ti ter sedla bo na rožna tla in jokala, ker Tebe ni! (S. Gregorčič) Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, sestre in tete MARIJE MARKOVIČ roj. Poli iz Tenetiš 'se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za vsestransko pomoč. Vidičevi Anici in Lojzetu, Markovičevemu Petru in Marici, Križajevi Milici, Ribnikarjevi Marinki, Drakslerjevi Marici iz Labor, vsem Markovičevim sorodnikom, Lojzetu, Stanetu, Jožetu, Rajku in Francki ter še vsem ostalim vaščanom, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku in pevcem iz Trstenika za zapete žalostinke, DO Živila Kranj-Naklo, za podarjeno cvetje in darove, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, Servisnemu podjetju Kranj, Gorenjskemu tisku Kranj in Gasilskemu društvu Kranj. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje! ŽALUJOČI: mož Marjan, sin Marjan, hčerka Renata, sestri Ida, Anica in brata Janez in Franc ter ostali sorodniki Trstenik V SPOMIN Mineva peto leto od prezgodnje smrti našega KARLA JELENCA - mi. Hvala vsem, ki se ga spominjate! VSI NJEGOVI 28. februarja 1991 Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi; nam pa nekdanjo rano vsak dan zopet ponovi. V SPOMIN dragemu možu, očetu in krušnemu očetu FILIPU HOŽIČU 3. marca mineva leto dni od tvoje prezgodnje smrti. Spomini na preživeta leta s teboj so vsak dan bolj živi, bolečina in žalost pa vse večji. Sorodniki in prijatelji, spomnite se ga kdaj pa kdaj s kratkim postankom ob njegovem grobu in počastite spomin nanj. Žena Slavica, sin Mario in Boban Kranj, marca 1991 ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče in stric FILIP CVETKO Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala pevcem za zapete pesmi in tov. Bercetu za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Radovljica, 11. februarja 1991 ZAHVALA Ob izgubi drage mame MARIJE RENKO se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem — vzdrževalcem iz Elana, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, materialno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom ZD iz Radovljice za zdravljenje, g. župniku iz Radovljice za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in komunalnemu podjetju za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat najlepša hvala! ŽALUJOČI: VSI NJENI Radovljica, 19. februarja 1991 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete KRISTINE MOHORIČ-TINKE Gabrijelove mame iz Ojsrrega vrha se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in sosedom — posebej ZagJobovim, prijateljem, znancem in sodelavcem Iskre ter Cevljarne Ratitovec za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi zdravnikom ZD Železniki in bolnišnice na Golniku, g. župniku za lep pogrebni obred, praporščakom ter predstavniku ZB Železniki J. Bajžlju za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Ojstri vrh, 17. februarja 1991 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, daje 16. februarja 1991 umrla naša ljubljena ANA MARIJA JARC roj. Rozman roj. 1929 Pokopali smo jo v družinskem krogu 19. februarja 1991. Vsem se za izražena sožalja in darovano cvetje iskreno zahvaljujemo. VSI NJENI ZAHVALA V 77 i • 'etu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast PETER ŠPAROVEC cvetj^UJemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, za darovano Zahval12rečeno sožaUe m spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se dlJUjelno sosedom, GD Duplje, pevcem, g. župniku, kolektivu Planike, Oblačila Novost in Servisa za protokolarne storitve. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Duplje, 19. februarja 1991 Pomlad bo na naš vrt prišla, sedla bo na rosna tla. čakala bo, da prideš ti in zajokala, ker te ni. ZAHVALA Po dolgi bolezni je preminil mož, tati, dedi, stric in tast MILAN VOGLAR Knjigovodja v pokoju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim sodelavcem tovarne Sukna, delavcem ZD Radovljica in Živila Kranj, za cvetje, sveče in prispevke namenjene Bolnišnici Jesenice, ter izrečeno sožalje. G. župniku, pevcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Srčna zahvala zdravnikom in dobrim sestram Internega oddelka Bolnišnice Jesenice, za večletno zdravljenje, kakor tudi zdravnikom ZD Radovljica za obiske na domu. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Zgornji Otok, Breg ob Savi Slovenija in svet NOVICE IN DOGODKI Povabilo iz Grčije Ljubljana, 27. februarja - Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje sporoča, da je republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel odpotoval na dvodnevni obisk v Grčijo. Tja ga je povabil ugledni grški institut za obrambo in zunanjepolitične zadeve iz Aten (Helenic Foundation for Defence and Foreign Policv). Naš zunanji minister, ki ga spremlja svetovalec izvršnega sveta Janez Krevs, se je sešel tudi s predsednikom grške gospodarske zbornice in generalnim sekretarjem v grškem zunanjem ministrstvu, na uglednem grškem institutu pa je predaval o Sloveniji med Jugoslavijo in Evropo. Dopolnjen Videmski sporazum Trst, 26. februarja - V Trstu se je sestala mešana jugoslo-vansko-italijanska komisija za uresničevanje Videmskega sporazuma, ki ureja potniški maloobmejni promet med državama. Komisija je izenačila pravice imetnikov maloobmejnih prepustnic na obeh straneh meje. Doslej so namreč Jugoslovani lahko mesečno uvozili brez carine za 10 dinarjev blaga, po 15. marcu pa bo lahko vrednost uvoza 840 dinarjev, pri nas pa bodo veljale enake olajšave kot v Italiji. Mejni prehod Neblo v Brdih bo še naprej namenjen maloobmejnemu prometu, glede povezave smučišč na Kaninu in Nevejskem sedlu pa bodo odločale krajevne uprave in se odločajo za povezave. • J. Košnjek Slovenci v zamejstvu Slovenske liste na občinskih volitvah Na Koroškem bodo 10. marca volitve v občinske svete. Slovenci bodo tokrat v 25 južnokoroških občinah kandidirali s samostojnimi oziroma Enotnimi listami. Leta 1985, pred šestimi leti, so se te liste pojavile v 22 občinah, sedaj pa v treh več, med drugim prvič tudi v Celovcu. V igri so tudi slovenska imena za župane. Kranj, februarja - V sedanjem mandatu, ki se izteka, so imele Enotne liste 44 odbornikov v 22 občinskih svetih. Tokrat je optimizem večji, saj so liste atraktivneje izbrane iz ljudi, ki imajo ugled tako med Slovenci kot med nemškogovorečimi sodeželani. V 25 občinah kandidira kar 458 Slovencev. Prvič se lista pojavlja v deželnem središču v Celovcu. Vodi jo mag. Marjan Pipp, na njej pa so še znana imena kot dr. Marija Spieler, dr. Janko Zerzer, dr. Matevž Grilc itd. Za mandat v celovškem občinskem svetu bi bilo potrebnih okrog 900 glasov, kar ni nedosegljivo. Pa tudi v drugih občinah so pod prvimi zaporednimi številkami znani koroški Slovenci. V Globasnici sta pod zaporednima številkama 1 in 2 Janez Hudi in Bernard Sadovnik, v Železni Kapli tudi nam dobro znani Slovenci Franc Jožef Smrtnik iz Korl, Maria Dovjak, Stanko Podbregar, Lado Hajnžič itd., v Žitari Delegacija Škofje Loke in Tržiča se je poklonila tudi spominu na trinajst selskih žrtev, obglavljenih na Dunaju. Prvi z desne slovenski kandidat za selškega župana Nanti Olip. Foto Naš tednik (Celovec) vasi je nosilec Enotne liste koroških Slovencev Tomej Petek, mizar in mali kmet, v Galiciji so prvi na listi Jože Urank, Jože Luschnig in Franc Wuttej, na Djekšah je nosilec liste magister Filip NVarasch, veliko možnosti za zmago pa ima lista Slovencev v Selah nad Borovlja-mi, slovenski vasi, kjer je na listi 26 imen z Nantijem Olipom, Krist-lom Dovjakom in Hanzijem Ogrisom na čelu. Nanti Olip ima precejšnje možnosti,da postane novi selski župan, v Globasnici, Pliber-ku in Šmihelu pa lahko slovenski županski kandidati pridejo v drugi krog. Predsednik Kluba slovenskih odbornikov mag. Peter VValdhauser (klub združuje in usklajuje delo slovenskih občinskih odbornikov) je pred volilnim 10. marcem optimist. Pozitivno ocenjuje priprave na volitve. Liste so odprte, nestrankarske, ampak samo slovenske. Zanimivo je, pravi, da na slovenskih listah tokrat kandidira precej Slovencev, ki so se pred tem pojavljali na strankarskih listah. Znano je, da so stranke dokaj hitro pozabile na obljube, ki so jih pred prejšnjimi volitvami dajale Slovencem. Gorenjci v Selah Da bi zaznali predvolilni utrip v slovenski občini Sele nad Boro-vljami, so pred dnevi to občino, pod geslom "Gradimo mostove prijateljstva" obiskali zastopniki tržiške in škofjeloške občine ter republiške skupščine. V delegaciji so bili predsednik zbora občin republiške skupščine Ivo Bizjak, tržiško občino so zastopali župan inž. Peter Smuk, predsednik izvršnega sveta Franc Meglic in načelnica oddelka za gospodarstvo Jana Primožič, Škofjo Loko pa župan Peter Hawlina. Obisk sam po sebi ne bi smel biti nič posebnega, saj je Škofja Loka pobratena s Selami, tržiška občina pa je soseda selski, pa tudi sicer ima selska občina kar 12 kilometrov meje s Slovenijo. Na snidenju je bil s strani Narodnega sveta koroških Slovencev mag. Marjan Pipp, prišel pa je tudi Karel Smolle, predstavnik Republike Slovenije na Dunaju. Gorenjce sta nagovorila selski župan Engelbert VVassner in podžupan Nanti Olip. Govora je bilo o letošnjem in prihodnjem sodelovanju med občinami, obisk pa je bil zanimiv tudi zato, ker se Slovenija loteva reorganizacije občin, koroška oziroma avstrijska ureditev pa je eden od zgledov. Sicer pa so Selani pohvalili, da jim je v zadnjih šestih letih marsikaj uspelo, tudi po zaslugi slovenskih odbornikov. Sele imajo novo ljudsko šolo, ostala pa je tudi šola v Kotu. Sele so preskrbljene s pitno vodo, kar je posebej terjala Enotna lista Slovencev. Postavljena je polovica obljubljenih avtobusnih čakalnic, vojaško vežbališče pod Košuto se umika, postavljene bodo dvojezične table in uvedeni dvojezični uradni formularji. Sodelovanje bomo gradili na gospodarskem, kulturnem, športnem in šolskem področju, so ugotovili med obiskom, veliko problemov pa je skupnih kot na primer zajetja vode v Karavankah, gojenje divjadi, urejevanje gozdov in lovstva itd. Skratka, sosedje si imamo marsikaj povedati. • J. Košnjek Spoštovani naročniki Gorenjskega glasa! V današnji, letos že 17., številki Gorenjskega glasa, kije pred vami ponovno v povečanem obsegu 32 strani za staro ceno 12,00 din, izkoriščam priložnost za to, da nekaj naših naročnikov spomnim na rok plačila naročnine za prvo letošnje trimesečje. V začetku prejšnjega meseca ste prejeli položnico, na kateri je naveden rok plačila naročnine 20. februar. Veika večina naročnikov je naročnino v znesku 240,00 din, v katerem je upoštevan 20-odstotni popust, že poravnala in se jim za doslednost ter pravočasnost v imenu kolektiva Gorenjskega glasa, pa tudi vseh njegovih občasnih sodelavcev, iskreno zahvaljujem. Nekaterim naročnikom, ki pa so na plačilo položnice pozabili ali pa spregledali skrajni datum plačila, pa naslavljam skromno prošnjo: prosim Vas, da čimprej, vsekakor pa do 5. marca plačate naročnino za Gorenjski glas. Položnico za plačilo preko pošte ali banke smo Vam poslali, lahko pa se oglasite tudi v naši malooglasni službi (Cesta JLA 16, Kranj) in vplačate naročnino. V primeru, da se odločate za ta način plačila, prinesite položnico s seboj. In če se boste oglasili v naši službi za male oglase, lahko spotoma oddate Vaš mali oglas ter uveljavite 25-odstotni naročniški popust za tovrstne oglasne storitve. Naročnikom, ki do podaljšanega roka za plačilo naročnine le-te ne bodo poravnali, bomo pri obračunu obveznosti za Gorenjski glas morali odšteti 20-odstotno ugodnost ter zaračunali za prvo trimesečje polno naročnino v znesku 300,00 din. Dovolite, spoštovani naročniki in naročnice Gorenjskega glasa, še troje podatkov o tem, kako smo našo obveznost izdajanja časopisa uresničili do Vas: februarja je izšlo 8 številk Gorenjskega glasa, po štiri torkove in petkove. Skupni obseg za minuli mesec je bil 184 časopisnih strani, saj smo Vam pripravili dve številki z obsegom 32 strani. Povprečno je imel Gorenjski glas februarja tako kar 2i strani na en izvod in dejstvo je, da smo zdaleč najcenejši časopis - poltednik. saj je prodajna cena izvoda le 12,00 din. Za naročnike stane en izvod Gorenjskega glasa samo 9,60 dinarja in tako ste naročniki v letošnjih prvih mesecih prihranili kar 38,40 din v primerjavi z našimi bralci, ki časopis kupujejo v kolportaži. Znesek resda ni velik, pomeni pa tri časopise zastonj v dveh mesecih, oziroma en teden in pol. Pravemu Gorenjcu se res splača biti naročnik Gorenjskega glasa! Z lepim pozdravom. Direktor ČP Glas Kranj in glavni urednik Gorenjskega glasa: Marko Valjavec potovalna *'*m agencija ALPETOUR Ui str; vas vabita, da se nam pridružite na »DVODNEVNEM« IZLETU v Lože pri Vipavi Odhod 8. marca ob 15. uri izpred hotela CREINA v Kranju. Prihod v Lože ob 17. uri, kjer nas bo v gostilni JEZ čakalo obilno kosilo, poskusili bomo pristno vipavsko vino, pršut in ostale dobrote. Pripravili smo vam zanimivo popoldne in večer ob nagradnih igrah, plesu, presenečenjih... Sponzor izleta Marjan Sajovic - DISKONT pod klancem v Kranju. Vračali se bomo v zgodnjih jutranjih urah. .Prijave za izlet sprejemamo do zasedbe mest v avtobusu v malooglasni službi Gorenjskega glasa na cesti JLA 16 v Kranju. Cena izleta je 400,00 din na osebo. Naročniki GORENJSKEGA GLASA plačajo sati*0 300,00 din na osebo s potrdilom o plačani naročnini za to trimesečje. Vse dodatne informacije po tel.: 064/28-463. str; Ponovno predlagana uvedba prispevka za zdravstvo Imenovali le dva davčna inšpektorja Kranj, 27. februarja - Člani kranjske vlade so kritično pretresli poročilo o delu inšpekcijskih služb za Gorenjsko, zadovoljni so bili s poročilom Centra za obveščanje, imenovali pa so le dva od predlaganih inšpektorjev družbenih prihodkov. Poročilo o delu Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, ki ga bo obravnavala tudi skupščina, je bilo deležno kopice kritičnih pripomb, načelnik Zdenko Renko je nanje v glavnem odgovoril in obljubil, da bodo iz poročila izčrtali splošne formulacije in ga dopolnili s podrobnostmi, ki so jih zahtevali na seji. Opozoril pa je na smešno nizke kazni, ki jemljejo učinkovitost inšpektorskemu delu, prenos pooblastil na republiko, kar na Gorenjskem ne bo problematično, saj so na to pripravljeni, podobno, kot so se že v Škofji Loki, pa naj bi se dogovorili o sodelovanju pri izdajanju obrtniških dovoljenj. Predsednik Vladimir Mohorič je dejal, da je inšpektorska neučinkovita, ker so neučinkoviti naši predpisi, saj ne dopuščajo uspešnih intervencij, zato so kršitve razumljive. Kranjska vlada je delo urbanistične inšpekcije pred časom že obravnaval in v republiko poslala pobudo o spremembi zakonodaje, vendar niti odgovora niso dobili. Odločili so se, da jo bodo razširili in ponovno poslali. Pri poročilu o delu izvršnega sveta v lanskem letu se niso dlje ustavljali, vsekakor bo bolj zanimivo, kako ga bo ocenila občinska skupščina. Kot zanimivost velja omeniti vprašanje sekretarja skupščine Branka Grimsa, naj poročilo o delu sekretariata doda ali pripravi samostojnega, izvršni svet je sprejel stališče, naj ga deloma doda sicer pa naj na delegatsko pobudo odgovori samostojno. Na poročilu o delu Centra za obveščanje v lanskem letu posebnih pripomb ni bilo, strinjali so se, naj postanejo hitro dostopni tudi odgovorni v podjetjih, kakor so dežurni občinski možje, saj je pri ukrepih ob nesrečah to še bolj pomembno. Center deluje štiri leta, s februarjem pa je v njem zaposlenih pet ljudi. Pokriva vso Gorenjsko, hkrati pa je občinski center za Kranj (druge občine imajo svoje), zato polovico denarja prispeva kranjska občina. Orodjarni Iskre Kibernetiice so odložili plačilo prispevkov od decembrskih plač v višini 392 tisoč dinarjev, kar ima le značaj reševanja socialne stiske 250 delavcev, saj je podjetje pred likvidacijo. Sklenili so odkupiti eno od hiš v Drulovki, kjer do novega naselja nameravajo zgraditi cesto. Zaradi načelnega stališča, da naj se davčni inšpektorji menjajo, sta bila imenovana le Iztok Mohorič in Janez Komel, nista pa bili Breda Kavčič in Bern«' Kalan, ki sta že dlje opravlja1 delo. . „0. Izvršni svet bo skupščini p vno predlagal uvedbo zdravim nega prispevka, ki je na zapJil "padel", ker so ga uvedli ... odločitve skupščine. Predlaga' I 0,58-odstotni prispevek °a aprila naprej, možni pa D0^°Jv-računi doslej vplačanega prlS™ Dali pa so garancijo na,-j% jona dinarjev posojila, ki g ;P za nakup posebnega vozila sevanje ob nesrečah z nevary d snovmi najela pri Zavarena A Triglav. Vozilo bo stalo 3,1 jona dinarjev, iz občinskega;F|I računa so se odobrili 1,1 m'1'} dinarjev. • M. Volčjak P aifi Uto \ "ju vLj s ton na % ftte, veli losi h ni i vije Marsikaj novega na tržiški »Deteljici« Tržič, 1. marca — Zunanji izgled tržiške »Deteljice« se je v zadnjih letih močno spremenil. Lani so Tržičani odprli nov del nakupovalnega središča Deteljica, trenutno pa SGP Tržič gradi novo bencinsko črpalko na desni strani v smeri Ljubelj - Podtabor. Investitor Petrol Ljubljana bo do začetka poletne sezone usposobil sodobni bencinski servis, ki bo dopolnil Petrolovo ponudbo ob magistralki. Pa še ena novost se obeta: potem ko je sprememba zvezne zakonodaje dobesedno zadušila brezcarinske prodajalne, ki niso v obmejnem pasu, je Petrol moral zapreti svojo pro-stocarinsko prodajalno na Deteljici. Za oddajo tega lokala je v javnem razpisu najboljše pogoje ponudilo tržiško podjetje DO-IMPEX, ki bo sredi marca na Deteljici odprlo novo sodobno prodajalno tehničnega blaga. V to prodajalno, ki ima več primernega parkirnega prostora ter več poslovne površine, namerava DO-IMPEX Tržič preseliti svojo znano trgovinico »Minimarket«, ki posluje v atriju tržiške občinske stav- be. M. Va. Festival turističnih podmladkarjev bo Kranj, 26. februarja - Gotovo je najmlajšim turističnim delavcem, ki se zbirajo v turističnih krožkih na osnovnih šolah, ostal v lepem spominu zadnji Festival turističnih podmladkarjev na Bledu, ko so pokazali zamisli o oživljanju tradicij v svojih domačih krajih. Letos so se pri Turistični zvezi Slovenije odločili, da bodo Festival spet organizirali. Ob zdaj že tradicionalnem geslu "Turizmu pomaga lastna glava" bo moto letošnjega srečanja "Kamen spotike". Tako bo naloga turističnih podmladkarjev pokazati na ekološke probleme v njihovem kraju in hkrati povedati rešitev, kako bi se "kamen spotike" lahko tudi premaknil. Kot je povedala Danica Zorko, bo Festival turističnih podmladkarjev v mesecu maju, ni pa še odločeno kje. • V. Stanovnik Pravzaprav je nenavadno, da si je kranjski radio šele osem.""^pod* začetku oddajanja omislil »zaresno« anteno, vendar pa je bil ' ki ga je bilo minulo sredo vredno opazovati in doživeti Postavitve 10 -metrskega in 500 kilogramov težkega antenske^p m se je lotila letalska enota Milice s helikopterjem AGUSTAJ^j idja pilotov Marjan Žerjal, in ga kovnjakov oddajniške enote podjetja Oddajniki in zveze, v"w,J)irii0 ga je vodil vodja pilotov Marjan Žerjal, in ga ob pozorni p«"^ ^ kovnjakov oddajniške enote podjetja Oddajniki in zveze, vodj 0 \ Radia Kranj Danijela Pangeršiča in vodstva hotela Bellevue, sadila v pripravljeni nosilec na hotelski strehi. jfL>h "j, V. d. direktorja Radia Kranj Peter Tomazin, ki si je v minul'^fe^V secih še posebej prizadeval, da bi postavil že lani naročeno 3 M j, no anteno, obljublja, da bodo odslej poslušalci na frekvenci " 'j yt» spremljali od 15 do 20 odstotkov bolj kakovosten stereo sign skega radia. Foto: Jure Cigler Slov s % S\ ob t, Hi