N«jv«4ji ilni— ki dnraik v Združenih dritvak
VtOsumUto • . •	1109
Za pol Uta .....	$3 .00
Za New York c«lc leto -	17.00
Za žauaamrtTo oalo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev yAmerikL
Hm largest Slmman Daijr bi the United Štete*.
S Issued everyday except Sundays I and legal Hobdays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered m Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. ander Act of Congress of March 3. 1879.
No. I I 3. — Stev. 1 I 3.
New York, Friday, May 14, 1937
PETEK, 14. MAJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
STAVKA V JEKLARSKI INDUSTRIJI SE JE PRIČELA
Fasisti napredujejo proti Bilbao
LEWIS NE MARA SKLENITI MIRU
Z DELAVSKO FEDERACIJO
Delavski department je skušal stavko odvrniti. — Jeklarji v Youngstownu so se obrnili na senat za preiskavo. — Filmske zvezde podpirajo stavko filmskih delavcev.
PITTSBURGH, Pa., 13. maja. - Na tisoče je
karskih delavcev je stalo v sredo pred veliko tovarno Jones & Laughlin Steel Corporation ko so de lavci ob I I. zvečer zastavkali. Stavka je bila raz -glašena, ker korporacija ni hotela podpisati pismene pogodbe, v katerih je priznana delavcem pravica za kolektivna pogajanja. To je prva stavka v kampanji za organizacijo 200,000 delavcev pri ta Poimenovanih neodvisnih jeklarnah. Ko so stav-karji prišli iz tovarne, so jih njihovi tovariši pozdravili z glasnim odobravanjem.
Voditelj stavke Philip Murray je rekel, da sc delavci odložili delo, ker je korporacija vstrajala pri tem, da more unija pri pogajanjih zastopati samo svoje člane in da so ostali delavci ravno tako o-pravičeni do zastopstva.
Uradnik zveznega delavskega departmenta J. E. Dewey je še zadnjo uro skušal odvrniti stavko, kar pa se mu ni posrečilo.
Tvrdka Jones & Laughlin je pred kratkim pred najvišjim sodiščem izgubila pravdo in ji je bilo naročeno, da zopet nastavi 10 odpuščenih delavcev. Osem jih je bilo zopet nastavljenih, dva pa sta odklonila, ker sta med tem našla drugje delo.
YOUNGSTOWN, O., 13. maja. — Odbor jeklarjev je pozval La Follettejev senatni odbor, ki preiskuje prikrajšave delavskih pravic, da preišče razmere pri Sheet & Tube Co, v Youngstownu. Delavska unija trdi, da je kompanija v svojih tovarnah nakopičila municijo, solzne pline proti stavkarjem in živež ter postelje za stavkokaze in postavila več posebnih stražnikov.
Obenem pa je tudi Republic Steel Co. sporočila svojim 55,000 delavcem, da družba ni hotela podpisati pogodbe z jeklarsko unijo, ker noče ničesar vedeti o kaki "zaprti delavnici".
ATLANTIC CITY N. J., 1 3. maja — Predsednik odbora za industrijsko organizacijo John L. Lewis, ki je govoril na konvenciji Ladies Garment Workers unije, ki ima 240,000 članov in članic je rekel, da se mora delavska federacija podvreči njegovemu odboru za industrijsko organizacijo.
Delegati so Lewisu navdušeno ploskali, ko je predsednika delavske federacije Williama Greena ostro napadel in ga imenoval izdajalca. Lewis je rekel, da je skušal Greer zlomiti stavko avtomobilskih delavcev.
HOLLYWOOD, Cal., I 3.;maja. — Zvezde na filmsgem nebu, čijih unija je s producenti sklenila posebno pogodbo, prispevajo k stavkarskemu skladu delavcev v študijih.
V glavnem stanu stavkarjev je bilo z zadoščenjem sprejeto sporočilo, da so se pred gledališča postavile straže stavkarjev. Voditelj stavke Chas. Leasing je rekel, da so avtomobilski delavci postavili stavkarske straže pred I 1 gledališč v Detroitu. Ravno tako ao v New Yorku slikarji in pleskarji postavili pred gledališča straže.
FLINT, Mich., 13. maja. — Vsled stavke 1200 delavcev je morala v sredo popoldne tovarna Fisher Body No. 2 zapreti svoja vrata. Uradnik unije avtomobilskih delavcev Roy Reuther je rekel, da so delavci zastavkali, ker so livarji dobivali manj-
ROOSEVELT ! NA P0VRATKU V WASHINGTON
Vstavil se je pri svojem sinu v Texasu. — Imel je tri govore. — Rekel je, da so ribe ravno tako prijazne kot Texan-ci.
MARŠAL TUHAČEVSKI PREMEŠČEN
KRALJ Z0G BO OBISKAL ITALIJO
FORT WOHT1I, Tex., l-\ maja. — Predsednik Roosevelt, ki se -vrača v Washing-jton, je imel v Texasu tri govore, v katerih je s svojim poslušalcem zagotovil, da so bile proti njemu j ibe ravno tako prijazne kot so Texanei.
Prenočil je pri svojem sinu, ki '.-talno živi v Fort Worthu, in se je proti jutru odpeljal proti \Vas4iiiitgonu. kamor bo dospel v petek zjutraj.
Ko je predsednik v (i al ves-tonu stopil na suho, so ga pozdravili governor All red, novo izvoljeni kongresnik Johnson in župan Ivevy.
Levy je predsednika imenoval "Prerikleja zapada, čegar vlada ho prešla v zgodovino kol zlata doba demokracije.'" Zupan jo predsedniku podaril ribiško pripravo in Roosevelt je odgovril, da bo pripravo preiskusil, kadar zopet prid« lovit ribe.
V Houston, kjer se je vlak I v.-tavil 10 minut, je rekel pred sodnik, da upa, da '-e bo on krat mogel vrniti s svojo so progo. Xa College postaji je predsednik nadziral parado potili polkov kadetov. V svojem govoru .je rekel predsednik, izdajo Združene države 1<> odstotkov svojih dohodkov v vo jaške nameni', medtem ko izdajo druge države od 40 do 5<) odstotkov. Vežbanje vojakov v Združenih državah ima za svoj cilj samo obrambo deželo, ne pa za napad in predsednik .jej izrazil upanje, da bodo tudi drugi1 sledile zgledu Združenih držav.
Poslan je bil na manj važno mesto ob Volgi. — Omenjen je bil v izdaj-niškem procesu toda oproščen.
MOSKVA, Rusija, 11. maj". — Maršal Mihael Tuhačevski, katerega mnogi smatrajo za najboljšega ruskega vojaka, j< bil odstavljen kot obrambni podkomisar.
Na njegovo mesto kot obrambni podkomisar je bil imenovan dosedanji šef generalnega Štaba, maršal A. 1. Jegrov.
Ta preinemba v rdeči armadi je najvažnejša'odkar je bil odstavljen kot vrhovni poveljnik rdeče armade Leon T ročki.
Tuhačevtrki je bil iincnoivau za poveljnika manj važnega vojaškega ulkrožja v Kuibiševu ob Volgi.
Vzrok njegove premostitve iii bil naznanjen. Tinla njegove ime je bilo imeni van« tekom zadnjega veleizdajniškoga procesa, pa je bil pozneje oproščen vsake krivdo.
Maršal Tuhačevski je bil določen. da zastorpa Rusijo pri kronanju angleškega kralja Julija VI., toda ko je delegacija odpotovala iz Moskve, je bilo naznanjeno, da jo 'bolan' Njegovo mesto v delegaciji je preivze^ maršal Jegorov.
Tuhačevski je star 44 let, jo dolkončal caristično Aleksandro vsko vojaško šolo in jo bil častnik v carski armadi tokom svetovne vojne. lA"ta li)14 je bil vjet in so je /vrnil v Rusijo šolo lota 1917. Naslednje leto je pristopil k boljševikom, je imel važno poveljniško me->to v vojni s Poljsko ter je postal poveljnik vojaško akade mije, ko je bil star let.
l>ve leti pozneje je bil imenovan za šefa generalnega sta ha. nato je bil imenovan za poveljnika zapadnega vojaškega okrožja in slednjič za vojnega i»odkomisarja. Bil je tudi član osrednjega odbora sovjetske vlado.
Kralj Zog bo gost kralja Viktorja Emanuela. — Ob tej priliki bodo obhajali desetletnico al-bansko-italijanske zveze.
RLM, Italija, 11. maja. — .\lbansKi kralj Zog je sprejel povabilo, ('a obišče Italijo kot gost italijanskega kralja Viktorja Kmanuela. V Rim bo še i najbrže proti koncu leta.
T'radno se naznanja, da ima ta obisk namen obhajati dc-et letnico albansko - italijansko 7.veze, ki je bila sklenjena leta 1 i)'J7.
Kralj Zog ni bil v Italiji, od kar so prišli na krmilo vlade fašisti in ni zapustil svoje dežele, odkar je bil prod šestim: leti na Dunaju, kjer je bil nanj izvršen atentat.
Kralj Zog p;i si bo ob tej priliki tudi skušal najti nevi sto med visoko italijansko aristokracijo.
PREBIVALCI BEŽE IZ BILBAO
V NEVTRLAN0 ZONO
Guernica, Španska, 1 3. maja. — Armada generala Mole je potisnila vladne čete bližje Bilbau v veliki bitki na 1 5 milj dolgi fronti. Na nekaterih krajih so dospei fašisti do 5 milj do prestolice.
SKRIVNOSTNI VLAK
DUNAJ, Avstrija. 13. maj-. — Velika skrivnost zagrinja posebni nemški vlak s samimi spalnimi vozovi, o katerem >o bile aivstrijsftc oblasti obveščene, da bo -v sobto vozil čez avstrijsko ozemlje v Italijo in so bo v ]>ondeljek vrnil v Beiclitesgaden na Bavarskem. O tem so razširjene različne govorice.
Ajko se tega vlaka ne bo po-
slnžil kancler Hitler, tedaj so bo ž njim najbrže peljal gen Herman (roering, ki bo iz Rima spremljal Mussolipnja no, Hitlerjev dom v Berelitesga-donu.
Šo plačo, kot pa drugi delavci. Livarji zahtevajo po $1.05 plače na uro.
V Janesville, Wis., je pri Fisher Body Co. in Chevrolet Co. zastavkalo 2700 delavcev. Obrat je bil vstavljen.
Pozneje so stavkarji v Flintu izjavili, da so pripravljeni tekom pogajanj zopet pričeti z delom.
POLICIJA ZAPRLA BOLNIŠNICO
Bolniki niso imeli strokovne postrežbe.—Na-daljne obsodbe duhovnikov. — Ludendorffo-va vera postavna.
BKRLIX, Nemčija, l-*>. maja. — Policijsko oblasti *so v t red o zaprle katoliško bolnišnico sv. ViiKoncija.
Ta svoj korak policija vte-meljuje s tem. da trdi, da v bolnišnici bolniki niso imeli strokovne postrežbo, kar dokazuje smrtni slučaj nekega mehčana iz Duisburga.
VBraunsborgu v Vzhodni Prusiji je bil nek mlad du -liovnik zaradi neuioralnosti obsojen na zaporno kazen, ki bo •v resnici podobna dosmrtni ječi. Obsojenec bo moral ostati v prisilni delavnici 12 let, pozneje pa bo za stalno postavljen 'pod policijsko nadzorstvo.
18 soobtožencev je bilo ob-sojeuih na 18 mesecev zapora.
V Freiburgu je bilo nekemu duhovniku v srednji starosti dokazanih *J4 sličnih dejan} in je bil obsojen na zapor d»veii let in deset mesecev.
Državno ministrstvo je s posebnim odlokom priznalo novo pagansko versko gibanje generala Erieha Ludendorffa kot ena*koprarvno £ katoliško in pa protestantovsko vero.
S severa in vzhoda pritiska jo fašistične čete in skušajo zlomiti obrambo meda, kjer so begunei povečali prebivalstvo na 300,000 duš.
Fašistični letalci so pripravljali pot za napad ter so bombardirali in s strojnieami ob -droljevali baskiške zakopo na hribih.
Višino severno in vzhodno od Munguie so padle v fašistično roko kmalu zatem, ko so je pričela ofenziva.
Arfilerija in aoroplaui so obstreljevali bežeče Baske, ki so hiteli proti Muiiguji.
Južno, v sredini fronti, je baskiška artilerija obstreljevala goro BP«eargi v brezus[>e-šnem poskusu, da se zopet po lasti gore. V tej ofenzivi so Ba^ki izgubili "J.")(M) .vojakov.
MADRID, Španska, Vi. ma ja. — Kašisti so bili pognani iz prodnih postojank južno od Tolkla. Vladne čete vedno napredujejo v ofenzivi, s katero se hočejo zopet polastiti mosta.
Branilei mesta pa so dobili za ojačenje močne oddelke Marokaneev in Nemcev.
LIZBONA, Portugalska, V) •mija. — Fašistična radio po staja v Ponteeedri zatrjuje, da jo španska vlada .v Valeneiji ■xMavila generala .1 oso Mia-jr. kot poveljnika čel, ki bra nijo Madrid.
Toda to poročilo ni potrjeno. Miaja je bil baje odstavljen, ker se ne strinja z vladno politiko.
Francosko - španska meja. Vi. maja. — General Kmiii » Mola, ki napada Bilbao, je odprl svojo bojno črto, da so mogli republikanski Iwguii'i in skozi njegove vrste v \ar-no zono.
Poročilo pravi, da je general Mola določil varno zono za begunec pri Bortilo do la Kci.ua, zapadno od Bilbao.
Z dovoljenjem baskiškiii oblasti «-o begunci z belimi zastavami prišli <lo fašistično bojne vrste in so prosili z i prost prehod.
Ti begunci so iz Santaudra in Leona in so preoddaljeni od hilbao, da bi jih mogle angleško i.n francoske ladje p repe tja t i v Francijo, zato je gene ral Mola za njo dovolil varnostno zono.
Več dni so bile ceste polno beguncev, največ ženo. otroci in stari ljudje, ki so prihaja'i iz baskiške provinco in nosili 5 seboj, kar jo bilo mogoči; svoje laMnine.
Begunci iz Santaudra pripovedujejo o velikem pomanjka-n j u živeža. Pravijo, da niso j'»-dli mesa že nad en mesec, da je mleko le težko dobiti in da so jajea posebno draga.
Vsega tega pomajukanja s» krivi kmetje, ki svojih poljskih pridelkov ne marajo prodajati za papirnati denar in zahtevajo samo kovan dena*.
Naročite se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z. D.
ANGLEŠKI RUŠILEC T0RPEDIRAN
Rušilec je opravljal patrolne službo, ko je nastala razstrelba. — 8 mornarjev ubitih in 24 ranjenih.
ALMERIA, Španska, ! 3. maja — Osem angleških mornarjev je bilo ubitih in 24 ranjenih, ko je na angleškem rušilcu Hunter, ki je opravljal pa-trolno službo 5 milj od Almerije, naenkrat nastala strahovita razstrelba, katero je povzročil torpedo ali pa podmorska mina.
1'etoidi je bilo prvotno »poro čano, da je rušilec zadel ob mino, ki so jo ftohr/ili v morje fašisti, je preiskava v pristanišču, kamor je bil poškodovani rušilee pripeljan, potrdi la domnevanja, da ga je za del torjx^lo.
Preiskava je dognala, da i-ina rušilee luknje na ol>eli stra neh, da je twlaj izstrelek šel na eni strani v ladjo in na drugi strani iz nje, kar mor«
napraviti samo torpedo.
AJio bi Hunter zadel ob mino, bi listala luknja samo na eni strani.
Xa kraj razstrelbe jo takoj odplula' republikanska bojna ladja Jame L, ki se je nahajala »v pristanišču v Almeriji in je privlekla rušilec v pristanišče. Bojna ladja je tudi vzela ua svoj krov mrtve in ranjene mornarje ter eelo posadko.
9Z29 mZHUB9
New York, Friday, May 14, 1937
THE LAROE8T 8L&VENF DAILY 7N UJ33.
Glas Naroda"
(A ^rporm«, ^ Ovied «ad PbUUM Wr HOVKNIC PUBLISHING COMPANY I ftaifc	____I*. II—dik. Tr»g.
Plan of In^nw of tto corporation and ■flflu— of tbort oCflears: — Wart lMh mn*. fwjfc K MiaHilia. Mat M Cttr, N. 1
"6 L A 8 NARODA' (Vaioe •# tk
lamed Nrerj Daj Except Baadaja and HoUdaja
la celo lato valja aa AmeHVo la Kanado..................... 98-00
I« pot letm.................... $8.00
Sa fetft lata ------------------$1.50
Za New York aa etlo leto	*7jOO
Zs pol leta •••••(•••MttiMtiK |8.6(!
Za laosemstro M ©ek> Mo ...... $7.00
Za pol leU....................fSJSO
Subscription Yearly $«.00
Iz Slovenije,
Dopial bra* podplat la oaeOnostl ae oe prloMaJeJo. Denar aa] aa blagovoli »oflUJatl po Money Order. Prl apreiaembl krmja naroCnlkoT, prosimo, da aa WJ todl prcjftoj« blvaliHe unianl. da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on
"Ola« Naroda" Uhaja t ml ki dan laraemB! nedelj in praanlkov
"GLAS NARODA". $1$ W. 18th Street, New Tack. N. W.
Telephone: CHelsea 3—1242
. i
KAKO SE REŠITI REŠITELJA. ..
Po celi deželi bi nastal velik krik. ko bi bilo naznanjeno, da bo velika zavarovalna družba 200,000 državljanom vzela hiše, ker niso odplačevali svoj« ga dolga.
(Masno bi bilo vpitje proti nagrabi jrnemu bogastvu za va rova Irk' družite in prišle bi na vlado zahteve, da se zavzame za lastnike liiš proti kruti zavarovalni družbi.
Tedaj bi bil poklican urad za posojila hišnim posestni kom (Home Owm»rs Loan i W pora t ion), tla hiti na j>omoč liiš nim posestnikov in jim reši njihova ognjišča.
In prišlo jo tako naznanilo, da bo lastnikom vzetih dve stotisoč liiš.
Toda kam se naj ti lastniki hiš obrnejo za pomoč, ako je sama Home Owners Ivoan korporaeija naznanila, da bo zaprla, oziroma prevzela 11K),0<H) hiš?
To je rešilni urad, od katerega pričakujejo hišni posestniki rešitve in pomoči.
Home Owners Loan Oorpoiation, ki je vladni urad, ,]< tdcorn depresije hišnim posestnikom dala miljone dolarjev posodila, da jim je rešila njihove domove. Toda lastniki navzlic izboljšanim delavskim razmeram niso mogli odplačevati dolga, ali pa so bili prelaNkomi-šIjeni, da l>i se za to zmenili, in kor[>o-racija jo slednjič sklenila, da prevzame one hiše, ikaterih last niki dolga niso odplačevali.
Kongresu i k Ellenbogen je že stavil predlog za ]>ostavo, pc kateri bi mogle biti velikem delu lastnikov rešene hiše.
Kllenbogen v svoji pre<llogi »priporoča, da bi bila obrestna mera dolga od 5 odstotkov znižana na 3.5 odstotkov in da bi se odplačevanje dolga podaljšalo od 10 in 15 let na 25 let.
Posojilna korporacija (HOLC) lw še vedno imela prebitek enega odstotka, ker plačuje za svoj denar samo 2.5 odstotka.
Po Bil eni K>gen o ven i predlogu bi bila odplačila po $8 na mesec za vsakih $lfXX) znižana na $5 za $1000.
Razlika v plačevanju dolga za posojilo $40<X) je $12 na mesec, ikar je za nava<lnega delavca že precejšnja vsota.
HOLC mora v tem oziru nekaj ukreniti. Ako izgubi 25 odstotkov hišnih, posestnikov, ki so dobili rešitev od HOLC', avoje hiše, je jasno, da je nrikaj napačnega"^pri HOLC, ne pa pri hišnih posestnikih.	<
In EUeubogenova predloga bi odpravila to napako.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO	v ITALIJO
la $ tM _ Din. 1M Za
$ B.M--Din. tm
• 1M .........Dtn. saa
fll.Tt--Dtn. BM
$».M___Din. 1$M
HiJI--Din. MN
A
$ «3$ ------------ Ur IM
f 12.85-----Li,
$ sa .aa---------ur Mt
f 57.0$------------Lir 1$$$
SI 12.50--------Ur 2$$$
$191M-------Lir 8$$$
ZA VRATEN UMOR SOKOLA JOŽETA ZELENIKA
V nedeljo 25. aiprila so mar-kovski farani Obhajali god svojega patrona sv. Marka. Mar-kovska nedelja je že od nekaj velik dogodek. Znamenitega evangelista ne čaiste samo domačini, temveč ta dan vidi« pri f>\*. Marku vise polno tujih pobožnih romarjev. Razume se, da pridejo tftrdi kramarji, lee-tarji, cigani in berači. Letos je tukajšnja gasilska četa priredila veli'ko tombolo, kar je bila gotovo zojiet vaba za mnoge 'goste.
Toda tuJi letos se je ua žii-lost uresničil rek: ni žegnanja brez krvi. Tokrat je je bilo dovolj. Več fantov se je ]K>-zdnrvljalo z noži. Ali fantov-
o obdelovanje z noži ni nič | »osebnega. To je na Žid ost tradicija in ljudstvo se zaradi tega niti preveč ne razburja, kajti pri fantovskih pretepih je l>o navadi toliko olajševalnih okoliši-i n, da dostikrat nihče ni kriv. Letos pa se je zgodil zlo. čin, ki je razburil vso faro. Žrtev groznima dejanja je f »ostal komaj 31-letni čevljarski |>o-moči.ik iz Markovcov, Jožef Zeleznik, po domače Lačnov Jože. V ponedeljek zjutraj so ga naimreč našli nedaleč od Ovetikove gostilne v Bukovcih l<*ž«vega v mlaki krvi. Bil je še f»ri življenju, vendar brez zavesti. Zločinec mu je zadal z ostrino sekire strašno rano na glavi. Naravnost presekal mu je lobanjo. Po|K>Wne je Zele-nik izdihnil.
< 'udno skrivnostno je to grozodejstvo. Pokojni je bil namreč izredno blagega mirnega značaja. Vse ga je imelo rado. Njegove prsi je dičil sokolski znak. Od ustanovitve sokolske čete 1. 1923 pa do svoje smrti je bil Jože zvest in vzoren okol. O
njegovih zadnjih poteh so znane naslednje podrobnosti: Pokojni Jože je bil v nedeljo zvečer v družbi domačih fantov v g(»stilni pri Rožmarinu v Markovcih Proslavljali so mar-kowsko nedeljo. V gostilni ni bi lo nobenega prepira in fantje so v veselem razpoloženju okoli 23. ponoči zapustili gostilno. Noč je bila izredno svetla. Sicer je navada, da gredo fantje v tujo vas v skupini, tokrat pa je Jože šel sam. Srečno je prispel v fttajnce, povasoval pod oknom, nato se pa vračal skozi Bukovce proti doinu. Ker je bila v gostilni še luč, se je Jože oglasil, ali ker ni bilo gostov, je kmalu <idšel. Njegova na-' daljna j>ot z vsem dogajanjem pa je zavita v .skrivnostno temo. O tej tragični smrti kraži-jo nnld ljudstvom najrazličnejše domneve. Čudno je, da nikdo ni slišal nobenega vpitja in da so ranjenca šele tako |>ozno našli. Verjetno je namreč, da je zločinec pobil nedolžno žrtev s prvini udarcem in da je ul>j»gi Jože ležal že kaki dve uri, preden so ga slučajno našli.
Ljudje pravijo, da ni izključeno, da je postal Zelenik žrtev kaikoga neznanega tipa, ki se je slučajno priklatil na že-gnanje. To domnevo bi potrjevalo dejstvo, da pri njem niso našli denarnice, čeprav jo je gotovo vzel snboj. So pa še druge domneve. Upati je, da se bo oblastvom kmalu posrečilo razbliniti temo in najti zločinca.
PRVO JEZERO NA DOLENJSKEM
Obsežna občina Leskovec pri Krhkem je dosegla zadnje dni pravo senzacijo, o kateri se je sjmčetka le šušljalo in neverjetno odkima val o, ki pa je na veselje mnogih postala resnična, tako, da je zaipuščen in malo znan kraj |K*l vinskimi goricami Drenovca postal najzanimivejši in, Niia že sedaj od blizu in daleč sleherni dan več obis-kovaleev. Igra narave je že neštetokrat preobličila zemeljsko površje, največkrat v nesrečo človeštva, tu pa obratno tako, da je |>ostaivila v idilično, dolino ljubko jezero, nad katerim imajo veselje ne-le domačini, marveč tudi drugi obiskovalci.
Med Dednim vrhom in I)re-noveem je tekel potoček imenovan 14Smolinšček,'' ki ima; svoj izvir v Ravnem. Po letošnji veliki noči pa so nekateri ljudje opazili {ločasno premikanje Dednega vrha. Izgledalo je, da hrih "drsi" v dolino j km"* as i z vso zgornjo plastjo, z vsem drevjem in grmov, jem vred. To drsenje zemeljskih plasti se je od dnina do dneva večalo in pokazalo tipičen zemeljski usad, ki je bil povzročen predvsem od obilnega deževja v zadnjem mesecu, delno pa tudi zaradi talnih Hkladov laporice, raz katero je hrib drsel.
V višini približno 100 m in v oddaljenosti kakrh 500 m od imenovane dolinice ter v širini 200 do 3<X) m se je zemlja i>o-lagoma usedla in se kakor velikanski zemeljski plaz v obliki jezika zajedla v dolino. Premikale so se zemeljske mase, ki jih še ni mogoče točno ugotoviti, vendar pa jih samo približno lahko ocenimo na 700,-000 kvadr. metrov. Silen pritisk z rušeč<»ga se Dednega vrha je dvignil nižje plasti kakor peno in jo je zasidral po vsej širini doline doslej že, v višini 18 m in debelo 70 m.
Pas led ea je bila, da je zemlja docela zagozdila dolino in preprči'la o*Ltok še nikdar usali lemu jk>toku Smolinščku. Na •mestu, kjer je bila doslej le dolinska košenina in nekaj drevja, pa je pričelo rasti jezero, ki se je dan za dnem večalo. Voda je preplavila parcele jk»-sestnikov Tratnika Alojza z Rake, Sotlerja Jožefa iz Drenovca, Pirca Janeza iz Drenovca in Šviglja Janeza iz Senuš. Ker je dolina postala zaprta od vseli strani, je v idilični o-'kolici voda narasla v pravo jezero, ki meri danes v dolžino svojih 550 do 000 m in v širini do 150 ni. Ljulhko sliko te-£a jezera kvarijo sedaj edino še nekateri nad gladino štrleči vrhovi dreves, katerih presežni del se nahaja že v 9 meterski jczeiteki globini.
Ker se zemlja polagoma
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti zrn svoje sorodnike ali prijatelje, co lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n^ pošiljamo.
Peter Zgaga
PRVO SRKČA.VJK
Na pot <e podajam brez vsakih načrtov. Nisem namreč .•din tistih, ki v.-e naprej na-innčno zasnujejo in določijo, uapo.-led jim pa — kot pravi -ni" — '* rajit-iiira une-e'*.
i lanes .-em v Jolinstownu, kje boni jutri, pa sam Boj; ve.
Moiroee v PittMturglm, v 1 Mevelandu, Clmtairu, Wauke-
_ SMRTNA KOSA
[ V i .ea« Is vi I le, Colo., j<. umrl Marko Rus, star Im let in rojen j v Dragonji ji vasi v okolici Su-liorja pri Metliki v Beli Kra jini. Zapušča ženo. pet sinov in dve hčeri. — Dalje je tam umi I Jwlin Vidri h V/. Dobrega |w»lja lin posledienh o|>crucijc. j Zaporen ženo in več otrok.
OBISK
\ na-em ur« liii^Uu se je odlični odvetnik in ju-
vroi-lovntiski konzul Mr. K«»-lsi I nkovič.
Mr. I nkovič potuje ii;i v \«».|<» d< »ne »v i no. «>d ktxler .-.» namerava po nekaj mesecih v>\H'\ vi uiti na >voje me-io v ! 'i: t -bm irini.
.Mr. I nkoviču želimo sr»*čiio fn J in \ !•-«•!<► zabavo v domovi ni.
OPERA V NEW YORK HIPPODROME
The Hippodrome Opera Co. pnreja v-ak \eč«-r v Hi|»|»o , drome gledališču na < * 111 Av--'in I'ln! St. >veli,. no znane o-(»ere po ljudskih renah, nam re' po 50 eentov, 77 centov in
Opere prihodujik dni so m: r Irdnje:
14. maja La Traviata; 15. maja Cavaleria Rustieana :n Pagliacci; 1(>. maja Carmen;
maja A Ma; 22. maja 11 T rova t ore in 21). maja Lucia d; Laiiunerinor.
<>b delavnikih je pričetek ob •V.15, ol> nedeljah pa ob s. zve-če r.
še vedno z Dednega vrha useda in v strugi usada ni prostora, je pričakovati, da bo pritisk dvignil še ostale plaoti, na že obstoječi naravni nasip in tako dolino tako močno zajezil, da bo jez zdržal tudi najmočnejši vodni pritisk. S tem bi dobila občina zavidanja vredno lej»o stalno jezero, za UM mi «xlst. |mi bi bila povečana tudi vrw I nos t okolice same. To domačini dobro Vedo in bodo tovo znali biti tolikanj pod je»-iii, da bodo po potrebi, katere I>a zaenkrat ši» ne predvidevajo, znali vsak odtok preprečiti, ker je vsem razumljivo, da bi jim jezerska voda, ki je izred no čista, znala «Iona-al i ti-«>č krat večjo korirsti, kakor pa dolinska košenina in leščiua. Povsem gotovo pa je pričakovati! da bo v primeru take potrebe z Modrimi ukrepi in pametnimi nasveti sodelovala tudi obejna, v katere obiiHM-ju je iiovu jezero. Zanimivosti tega usada >e predočijo v vsem obsgu, ako se >(>opuemo na vrh še preostalega Dednega vrha do lomile črte, kjer se je zemeljski ulaz u-trgal in drsel |»o talnem skladu laporja. Vsi znaki kažejo, da je voda dos|M*la med pla-t laporja in na njem nani/ane ilovnate plasti zemlje, razrahljala »vezo in povzročila dr-enje. Ne_ kateri si ta prirodtii pojav razlagajo, kakor da bi bil povzročen morda <h] udom kake podzemske votline. Ce bi bilo res tako, potom bi >e zemlja resnično pogreznila in se zdrsela v dolino. Dobro je vidna sled phrza, ki se pomi'ka navzdol, vidni pa <ta v plazu samem Še dve večji kotanji v obliki ribnikov, polni sinje zel« n«' vode. ki se mora sčasoma preliti v spodnje glavno jezero.
PR1CA O STRAHOVLADI V HARLANU
III 0JT CENE BEDAJ HITEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODYMiENE BPEEMEMBl OOEl AH DOLI
■a li|lBil11 valjih aaktv krni	mtefeaa, MM ▼ Siaarjih aH
■rah SmUaJaaw Aa MJto p^aK
IZPLAČILA V AMKRlgKIH DOLARJIH Sa M^flfe	aiiili "j1-11"...........,.|lS
fl«—« • " _flt^-
' " -.....................
" *--MLS
• " -mum
FliIMal¥ doM ▼ Kana kraja hpl>«l> t dolarji*.
RUNA MAKABU BVlADIBlO PO CABLS URTBB SA PEI-^	ROAHNO 11^
5LOVENIC PUBLISHING COMPANY "GIm N»cpdm"
B19 WMBP 1K& >1tIlT ! -f- f— r« • > MIN IOH, K X.
BLAZNIKOVA
Pratika
za leto 1937 Cena 25c
b poštnino vrecL
Glas Naroda"
216 West 18th Street
RAD BI IZVEDEL —
kje se naliaja IVAN LAVKlO, kovač, doma iz Loškega poio-ka. Lansko leto je delal nekje v državi New Hampshire. — Ako kateri rojakov ve za njegov naslotv, ga prosim, da mi sporoči, ako pa sam čita te vrstice, naj se pa sam oglasi. — FRANK BARTOL, 87 Maple St., Rich wood. W. Va.
(2x)
Richard Taekett (desno) je pred senatnim odborom, ki preiskuje pri k raj šave državi j-msknh prajvic, izpovedal, da ga je sin lastnika rudnika v Harlann, Tefl Creech, na.jel da s 15 kosi <linamita ub i je nekoga unijjskega organi zato rja.
giuiu ali visoko gori na \Vil-iardu, kjer goyj>odinjita in go s po* ia rita Olga in Mirko, in im je bilo naročeno, da ju moram obiskati.
V Johnstown sem dosjiel kakor tujec v Jeruzalem — brez vsakega naslova in brez vsaki smernice — če izvzamen košček papirja, kamor mi je začrtal prijatelj Ilude, ,v katero smer vozijo kare proti Mox-l.amu in Coneinaugh, češ, da tam žive naši ljudje.
Moxham mi je bil do danes španska vas, istotako tudi Co-ricinaugh. V morju mojega spomina se je kar iznenada zdru-zilo dvoje im(?n, ki sta v resnici združeni že na«I trideset let: Tajk—Conema ugh.
Da, Pajk, k Paj-ku bom stopil; on je v tem mestu edini, s katerim sem se bil po svetovni vojni osebno seznanil.
Franklin št rit kara vozi v tisto snuer. Na obeli straneh tovarne in plavži, le na desni ni dobre pol mrl je nobenega poslopja, pač pa črn nasip. Pol milje dolg črn nasip; trideseti če\ljev visok in trideset čev !jt.v širok. Sam premog, premog, premog. Jeklarski baroni .-o -i «ja pozimi preskrbeli in ua nagrmadili, boje«" se eiline-ua onržja, ki jim more tlo ži-vega — štrajka. K sreči je bila pa (»ogodba med majuer-j: in premogovnimi mogotci obnovl jena, in bo nekaj časa mir. Mogoče mir brez zaslužka tndi za ubogega majnerja. ki bo moral |H»trpežlji\o čakati, «la ImhIo ogromni 44furnesi" požrli in prebavili milijone in milijone ton liakopanega rezervnega premogu.
Pri mostu, v ode čem |»roti levi, se kara ustavi. Samo dva pasaži rja i sva «l<»spela «Io zji«1-n je postaje — ljubko štirinajst letno dekletce in jaz.
i\f» mi je «lajal motorman m:vodila, kam naj grem in kam naj se obrnem, se mi dekle ponudi za spremljevalko, «'eš. da je tudi ona namenjena v Conemaugh.
—	Pa |>oznaš tam kakšnega človeka ■ — jo vprašam, ko sva jo korajžno mahala preko mostu.
—	Soveila, — ipravi, — vse poznam.	i
—	Tudi Pajka ■
—	Šur, 'Mr. Pike prodaja ure, <1 email te, zlatnino in ra-dio-aparate. Horn že pokaz<ila.
i>o«l nama je tekla nekoč takt* razdivjana, .sedaj pa tako mirna in pokorna Allegheny reka.
—	Oil ko« ll pa si! — me vpraša.
—	Iz New Vorka.
—	Iz New Voi^ka ! — se za-ču«li. i Iu v njenih iOla<li-li no-dolžnih očeh je zaplamtel o-genj lirej>eneiija po nečem, si-eer slutenem toda neznanem.
—	Oii, .kako rada bi bila v New Yorku. Tukaj je vse tako prašno in umazano. Le poglejte, — je pokazala na očmei« traverze ob mostu in na črne strehe Conemaugh a. In je v zadregi, kakor gospodinja, če stopi tujec v njen ne|>osprav-Ijcn dom. dostavila: — Kar sram me je. Toliko sem že isli šala o New Yorku. Tam mora biti lepo, kaj ne?
—	Oj, dekletce, — sem zaželel, — da bi vsaj nikdar ne spoznala New Yorka! Da bi ga nikdar tako ne »poznala, kot ga poznamo mi, ki smo v ameriškem Babilonu doma. Bodi. srečna in zadovoljna v svojem črnem in prašnem kraljestvu in ne sili (v blesteče velikomest-no močvirje.
Tako sem si mislil in ji želel, reikel pa nisem ničesar, ker sva medtem že dospela preko mostu.
—	Tukaj je Mr. Pike, — pravi in mi pokaže na 'Main 3 tree tu hišo šty. 24.
B L7LB WART) V Z"
NEW YORK, FRIDAY. MAY 14, 1937—
THE LARGEST SLOVENE DAILY TV T7J9J3.
O | KRATKA DNEVNA ZGODBAJ|
Zgodovinski
ČUDOVITI POGREB RUDARJA UPNIKA
S3daj je natančno vedel, d< je mrtev. S šivanko se je moč 110 zbodel v pust, ne da bilo pri tokrlo le kaipljice krvi. Drugi so stali o'krog njega, njegova žena, otroci, zdravnik, svakinja. Pokazal jian je roko, ker. mu menda uieo verjeli; pomolil jim je roko z majceno ranico, ki iz nje ni pritekla kri kakor sicer, kadar se je Lipnik ureeal. Spot in sijx4 je pokazal roko, da bi videli vsi, predvsem pa zdravnik, ta nejeverni Tomaž.
Slednjič so vsi hkrati prikimali. Tudi zdravnik je prikimal Li/pnik je bil zadovoljen. Pogledal je skozi okno, na cesto zakaj v Lipnikovo sobo si mogel priti kar tako, ne da bi stopil na stopnice. Zatorej je videl tudi ljudi, ki so se bližali hiši.
"Je že čas,'' je dejal, "pripravite se; že gredo!'r
Govoril je kar slovni-ško pravilno, kar je storil le, ee je bil z gosposkimi ljudmi sku-paj. Danes mu to ni bilo težko in sploh mu je bilo vse dosti laže.
"Lenart, kaj ne, tisto lepo oihletko naj oblečeni," je dejala žena.^ Prijazno ga je gledala.
"Kajpa. In otrokom obujlnu 7 > ražn je če vel jok e.''
Zfiia je odšla s svakinjo in z otroki ven. Ostal je le zdravnik. Usedel se je v naslonjač Ob oknu in je obrnil obraz k c<-<sti. LLpiiik se je čudil, da se je nenadoma jjokril s cilindrom, ki je bil zraven na predalniku.
"Ali je že tako daleč, gospod doktor?"
"»Seveda, dragi moj. Kar ven poglejte!"
Lipnik se je dvignil v postelji. Težko je šlo.
"<J, koliko jili je, gospod doktor! Kako me pa to veseli! Gosjjud ravnatelj rudnika je tudi prišel in še dva uradnika in tamle zadaj gredo že gospod župnik."
Zvonovi so začeli zvoniti, oglasil se je celo veliki zvon, čigar avonjenje, kakor je Lipnik še iz šolskih čaisov vodel, je srtalo nekaj kfovačev več. Stal je v sobi v pražil ji obleki; imel je trd ovratnik in ker ga ni bil vajen, je težko obračal vrat sem in tja. Bal se je iti ven, a njegova žena je previdno odprta vrata in rekla;
"No, Lenart, kaj to ne bo/ Lej, vsi te že čakajo!''
Pristopila je k njemu in ga potegnila k ogledalu. Z roko mu je šla po temeem snknu obleke:
"Kar čeden si videti- Lenart, to boš ljudem všeč!"
Lenart jo je pogledal. Kako ji je bil hvaležen! Vendar se je brigala zanj; le opazil ni tega tako kot zdaj. Dan na dan sta živela v isti vpregi in naglici; od jutra do noči, komaj da sta utegnila pogledati drug drugemu v obraz.
Prijela ga je za roko in ga odvedla v ozko vežo. Ker so bili na oboli straneh ljudje, je bila videti veža še ožja. Mrmranje se je poleglo, ko je stopil Lipnik slkozi vrata. Ministranti so zunaj na cesti zapeli pesem. Ko je bil še fantič, je tudi on tako pel, a odtlej je minilo že toliko let!
Lipnik je stopal skozi ulico črno oblečenih ljudi. Tain ob ograji stopnišča je stal sosed s svojo ženo, zadaj trgovec, s cilindrom v roki. Potem je videl dolgo vrsto rudarjev an J pred vozom na cesti je bil rav liatelj in oba uradnika, ki si se jim krasno blesteli gumb na uniformi. TuJdi rudarji st bili v uniformi. Saj je vs< poznal. Pozdravili so ga, a kc jim je hotel seči v roko, je pri stopil župnik in ga odvedel p< stopnicah na voz. Cvetje ir venci so bili na vozu; kar grmada rož. Z nekaterih vencev so viseli trakovi z napisi.
"Lipnik, sedite!" je pri jaz no dejal župnik, ko se je Lipnifc ši^botavljal. Bal se je, da n< bi rož poniečkal, a ko ga je brž nato župnik v drugo pozval, se je usedel mod cvetje. Prekrasno so dehtele rože in tako nežne so bile; posebno lepe so bile tinte, voščene vrtnice rudarjev s tretjega oddelka. "Nekoč je bil tovariš ..." je bral na traku, ki mu je ležal pri nogah.
Kako lepo zvonijo zvonovi, si je mislil Lipnik, ko je sprevod krenil iz ulice in zavil na široko cesto. Videl je številne izložbe. kjer je bilo toliko reči kh občudovanje. Ljudje so stali pred njimi in se odkrivali, ko se je iLpni'k peljal mimo. Začudeno jim je odzdravljal. Na križišču je voz obstal in ko se je Lipnik okrenil, je šel trgovec • lelikates čez trg. Podal mu je košaro raznih poslastic, konzerv, klobas in jabolk na voz. Lipnik si ni nikoli v življenju mislil, da bi kdaj dobil take odbre stvari. Zahvalil se je trgovcu, ki se mu je zdel prej veri no tako ošaben in gosposki, rekoč: V To je pa veselje! Pa otročičlki bodo glodali, ljubi gospod! Zares toliko cvetja in vencev in zda] še te dobre reči!"
Obrnil se jo na<zaj in je hotel ženi poika&ati to darilo, a sprevod je bil zaostal, da poedinih
ob nizov niti spoznati ni mogel več. Videti je bilo, kakor da gredo za njim, vendar je bila razdalja vedno večja. Le nekaj ljudi je stopalo še za vozom a tudi ti so polagoma bolj in bolj zaostajali. Poslednji, ki ga je Lipnik spoznal, je bil rudar Jožef iz drugega oddelka. Poklical ga je z imenom, ker se je bil nečesa domislil, ko je zagledal Jožefa. A stari rudar jo le zmajal z glavo in pomahal z roko, češ: "Kar pelji se, Lipnik, le kar naprej, sicer ne prideš ..."
Lipniku je bilo pusto in kar zapuščen je bil sredi sijaja rož in vencev. En sam človOk je Šel še z vozom: to je bil župnik. A tudi ta je oibstal, ko je bilo mesto že daleč zadaj, in je dejal :
"Zbogom, Lipnik! Na pot k Bogu morate pa kar sam!"
"Vem, gospod župnik. Lepo zahvaljeni za lopi pogreb! A se nekaj bi vprašal . . ."
Lipnik jo za jecljal; kar ni se mo^el .spomniti pravih besed, a župnik je uganil vprašanje: ' \Te bi sme! vzeti s seboj vse te lepe reči? Le! A zdaj jih boste morali sami nositi, ker vzamem jaz voz s seboj."
Tn Lenart Lipnik si je izbral najlepši venec, tistega s trakom od rudarjev. V Sep si je dal tudi nekaj jabolk Drugo naj bi dobili otroci in ž4na.
In ko stopa sam po cesti navkreber, zagleda spet Jožefa pred sobo j. Tedaj obstane in! srce miu začne silno utripati. Seže v žep in da Jožefu jabolko; mrto spet seže v žep in mu da drugo jabolko in tretjega in četrtega. Ima samo štiri. Toda Jožef zmaje počasi z .glavo: ,	\
"Ne Lenart, tisto so bili krompirji, pa ne jabolka."
Rudar ga strogo pogleda.
Lipniku plane vročina v gla-vo. Odloži jabolka, odloži venec s trakom in steče nazaj po [>oti, teče po praznih cestah ko preganjana zver, teče na svojo tijivo. Tu je še koš in motika. [n koplje in koplje, težko koplje, zakaj njegova njiva ni dosti dajala. Dokler ni koš poln.
"Za pol centa ga je," za-tnrmra Lipnik predse, "prav toliko, kolikor sem ga takrat Jožefu vrzel iz njegove njive, ko tii bilo na moji drugega ko icrompirjevica. Prav toliko ga je bilo."
Koš si da na pleča in steče nazaj. Teče dalje in dalje, kolikor le more. Ze so hiše zala j. Začenja se široka cesta. Plane naprej,, so opoteče, a ko oride tin. odkoder io bil ore i
V dkviru svetovne pariške raKstave bo poseben oddelek, kjer bo razstavljeno vse, kar se nanaša na tobakarstvo in na njegovo zgodovino v teku 400 let. Lahko si mislite, kakšne strašne množine cigar vseh vrst od začetka do danes bo tamkaj razstavljenih, koliko cigaret in vrst tobalca, starih pip, knjig in slik! Središče razstave bosta dve sliki, ki bosta baje posebno privlačni za vse, ki bodo prišli gledat razstavo. Tukaj bo stal portret vojvode Filipa Vendonskega, ki velja za nekakega pokrovitelja starih tobalkarjev Evrope. Na drugi sliki pa so naslikane tri lepe gospodične v širokih krilih na obroče, ki imajo v ustih dolge pipe, iz katerih puhajo. Včasih so namreč tudi ženske kadile pipe.
Na razstavi bo razvidna vsa zgodovina razvoja tobakarstva v Evropi. Tudi ime nikotin ima svojo zgodovino. Leta 1560 j je flamski trgovec prinesel v Evropo nekaj tobakovih listov ter jih na Portugalskem poklonil francoskemu poslaniku na portugalskem dvoru Jeanu Ni-eotu. V Ljubljani pa se je takrat mudil francoski vojvoda Filip Vendonski, katerega je Nicot poučil, kako se taka stvar kadi. Vojvoda je takoj začel kan liti ter je bil vos navdušen, ko mu je zelišče taJko dišalo. Ko se je vojvoda vrnil \ v Pariz, je tamkaj začel navdušeno razširjati kajenje. Najprej je za kajenje navdušil kraljico Katarino Medieejsko. katera jo začela vneto puhati iz pipe. Kmalu je puhal ves dvor z vsemi dvorskimi gospodičnami vred. Takrat so ljudje mis. j lili, da tobak pomaga zoper I najrazličnejše bolezni. To so naglašali tudi nekateri j)isci, ki bodo njihove knjige tudi razstavljene na razstavi.
Kmalu pa so se začeli na Francoskem in zunaj Francije zbirati lmdi sovražniki kajenja. Francoski kralj Ludvik XIV., ki ga je večkrat bolela glava, ni mogel prenašati tobakovega dima, zato je kajenje na svojem dvoru prepovedal. Nekega dne pa je sam šel na sprehod in je v nekem kotičku nenadno našel kraljevske princezinje in ne-
ko vojvodinjo, ki so vneto kadile pipo. Od tistega časa je rani zamižal na eno oko ter to-baikarjev ni več tako hudo preganjal. Pač pa je njegov osebni zdravnik Fagon napisal veliko delo, kako tobalk krajša človeško življenje.
Hujše kakor na Francoskem so začeli preganjati tobakarje na Angleškem, kjer je zlastr kralj Jakob 1. leta 1604 izdal *iam knjigo zoper toba<k ter je v tej knjigi poživljal vse prebivalce zemlje, mosike in ženske, naj se varujejo tega peklenskega zelišča. Kmalu pa so se oblasti prepričalo, da je boj zoper
strasti ne 1xj mogoče več zafcre-ti. Pa« pa se je njusel francoski minister, kardinal Richelieu ki je tobakarje zagrabil oil bolj praktične strani ter pri tej pri-li'ki močno ponmgal državni blagajni. Ta državnik je namreč tobak močno obdavčil, kar so nato posnemali vsi državniki sveta in je danes tobalk po-
to straist skoro odveč, ker te usod močno obdavčen.
VELIKA POVODENJ V WASHINGTONU
Na sliki vidimo veliko vojaško letališče v Anacosia, blizu Washingtona ob času popla»ve
reke Potomac.
stekel nazaj, ležijo ondi le še jabolka in venec. Jožef pa je izginil.
Tedaj ga začne daviti groza. Zakliče v daljavo, v samoto, ki je okrog njega, izkrci svojo krivdo, edino krivdo svojega življenja.
"Jožef, saj ga imam, neseni ti ga, tu iinaiš krompir! Slišiš, nikar me ne zapusti, tak ne morem iti pred Boga, ali ne sprevidi« tega i Takrat je bilo hudo, veš, i notročički so bili lačni. Moja njiva je bila prazna,! le nekaj krompirčkov je bilo v njej, pa sem ti ga vzel. Saj si ga ti imel zadosti! Ali me slišiš! Reci, no, besedico!"
Nihče ne odgovori Lipniku.
Znoj mu je kapljal s čela. Pustil je lopi venec s trakom, pustil je j a bo loka ob cesti in je klical Jožefa, ki je izginil.
"Zatožil me bo Gospodu, za-tožil me bo ..." je zašepetal in sopihal po široki cesti navkreber. Kamorkoli so mu segle oči; nilhče ni šel za njim, nihče mu ni prihajal nasproti.
Talko je tekel dalje ure in ure in dneve in mesece in leta. Pot je bila vedno bolj strma, ukozi meglo je vodila in breme na plečih je bilo vedno težje.
Dokler se ni čez neskončno dolgo časa umaknila siva megla in se je prikazala svetloba in so se prelivali glasovi okrog njega. Pred njim se je odprlo mnogo vrat in zvonovi so zvonili in tudi tisti veliki zvon je donel, ki je bilo treiba -».a.njegovo zvonenje več plačati v mestu.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IGRE
ANTIGONE, SofokleJ, 60 strani .............. .30
AZAZEL, trdo vez............................1.—
broširana .80
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.....50
Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jili pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino nas najbolj Si pesnik Oton Župančič.
C V RAN I)E BERGERAC. Heroična komedija v
petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 3'J str. Cena.....S3
Globoka ruska drama je podana v *uko lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih .....................00
GOSPA Z MORJA, 5. dejanj .................75
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L. N. ToLstoj, 136 strani. Cena.....60
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovltost za grozo vltost jo do strašnega konca.
LJUDSKI ODER:
5. zv. Po 12 letih, 4. dejanji .............M
MAGDA. Spisal Alozlj Remec. 80 strani. Cena...45 Žalolgra uho^e^a dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgtnlba ženske, ki trpi. pada in odpušča ic umira po krivdi moža.**
MARTA, SEMENJ V RICHMOND!!, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski. Sil strani .... .35
NAMIŠLJENI BOLNIK. Mollere. 80 sir....... .50
OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA
47 straui. Ona .......................... jg
Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrb-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Oolja. 84 strani. Cena ____ 40
Božična igra v Štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Clerbart Hauptmnnn. 12-. su 3-na...50 I>ramatska bajka v petih dejanjili.
PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .1 str. .35 REVIZOR. 5. dejanj, trdo vezana ............ .75
R. U. R. Drama v 3. dejanjih 3 predigro,
(Čapek). Vezano ..........................
ROKA V ROKO ............................ .30
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... .90
OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ...........— .70
SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mebko
vezano. Cena ---------------------------------------------
SKOPUH, Mollere, 5. dejanj, 112 str......... .50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena.......30
To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni strcx\ '*»nWeC zdravilo, kar ti daiera.
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35
Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzorl-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60
ZAPRAVLJIVEC, Mollere. 3. dejanja. 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... iS
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
3.snopi£. Mlin pod zemljo. Sv. N*«*, Sanje .60
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije lxsviee, —
Marjin otrok ........................ .30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov .................. .30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .................................30
SUA snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ............................... .30
PESMI in POEZIJE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25
broSirana 1.—
KRAGULJČKI (Utva) .......................<5
BOB ZA MLADI ZOB. trda ves.............. .40
MOJE OBZORJE. (Gangl) ...................1.55
NARCIS (Gruden), brog. .................... .30
NARODNA PESMARICA. Cena .............. .50
POLETNO KLASJE. Cena .................... .50
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35
SLUTNE (Albrecht), broff. .................. .30
POHORSKE POTI (Glaser), brofirano........ 30
STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ JO
ZVONČKL Zbirka pesni j za slovensko mladino.
Trdo vesano ............................ Ji
ZLATO ROG, pravljice, trda vr- ............ M
ZTVLJKNJB — 8pl«l Jtik» Soncu 10» atnm. Orna....... M
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (Ilolmar) ............1,—
Orlovske himne. (Vodopivec) ................L29
Pomladanski odmevi, 11. zv....................45
SLOVENSKI AKORDI
22 mcšuuih in moških zborov, uglasoii Kari Adamič ............................ Cena L5t
PLAN INKE
. Pesmi za sopran, alt, tenor iu ugiasbil J. Laharnar ........................Cena 1.20
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi, (l^iburnar) 2. zvezek . .......
Trije moški zbori. (1'avCič)
Izdala Glasln.-na Malica ..................
43
DYOGLAS NO
Naši himni ..
MLADINI
Osem mladinskih jK'smi ob 10<» letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Ug-asll Krnil Adamič ................Ona L_
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45
RAZNE PESMI S SPREM ME V AN JEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (I^aliarnar)
Čet vero In i»etero raznih glasov.......... .48
V pcpclnirni noči. (Sattner)
Kantauta za soli, zbor in orkester. Iztlala
Glasbena Mati«-a .........................75
Dve pesmi. (1'relovcc<. Za moški zbor Iu bariton solo ............................M
.15 .15 .15 .15 JSS £0
MALE PESMARICE
St. 1. Srbske narodne himne ................
S t. la. Što čutiš, Srbine tužni ...............
Št. 11. Zvečer ..............................
St. 13. Podoknica ..........................
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ......
IJra. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........
Troglasni mladinski zbor primeren za troglaser
ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregelj.. 1._
MEŠANI IN MOŠKI ZBORL <Aljrs» _
3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; No dan;
Uivna noč .................................
C. zvezek. Oi>omiu k veselju; Sveta noč, Stražniki; Hvalite Gospoda : Občutki; Geslo ....................................Mm
...................................
CERKVENE PESMI
Domači glesovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1._
Tan t um Ergo (Premrl) ......................
Maš ne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........
Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ 46
Nikolaj ..................................
10 EVHARISTJČNIH PESMI
Za mešani zbor .................... Cena 1_
MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie
Cena 1._
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, meSan zbor____Cena 1._
PRILOŽNOSTNE PESMI
za izvan cerkvene in društvene sl*vno8tl, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L_
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk v igranje na citrafa, 4 ^ezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... J80
NOTE ZA TAMBURICE
oicvenske narodne pesmi za tambura&ki zbor ln
pego (Bajuk) ...............................
Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih
pesmi (Bajuk) ..............................
Na Gorenjskem je fletno ....................*.*.l.—
RAZGLEDNICE
Newyorske. Različne, ducat .................. .40 •
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40
Narodna noša, ducat ........................ .49
POSAMEZNI KOMADI po .......... 6 centov.
Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE
PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 16th STREET NEW YQRK, N. Y,

■■B!
New York. Friday. May 14, 1937
IP
oga mala Veša
ROMA* IZ ŽIVLJENJA OpsO ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
2>G
3 6
3d
Gilman, nekaj let vdovec, je bil na glasu kot eleganten lahikoživec, o katerem so ljudje marsikaj nečednega pripovedovali. V svojem poklicu je bil izvanredno vesten; bil je bistroumen jurist, sijajen govornik poln duhovitosti in šale, pri tem zelo privlačne prijaznosti in zanimive zunanjosti, tako da «i je marsiikatera dama želela ž njim deliti življenje.
Toda na drugo ženitev sedaj še ni mislil, ker mu je prvi zakon nalagal mnogo prisilnega in neiprijetnega. Njegova žena je bila dolgo bolehna, dokler ni prišla smrt kot rešiteljica. Tekom žalnega leta si je privoščil daljši dopust, katerega je, ker je bil zelo premožen, preživel v najelegantnejšili kopališčih sveta.
In ko se je vrnil, se je vrgel v družabno življenje, katerega ni mogel pogrešati, v katerem pa je bil junak in njegovo nečimurno srce je bilo zelo dostopno ženski pri'liznjenosti.
Njegova navada, da je življenje vzel z lahke strani, je ;»ospej Otiliji ugajala in pogosto je svojenm, po njenem mnenj«, mnogo preveč skopušnenra možu pripovedovala o dr. <iilmanu, kako se ne zmeni za denar, temveč da ga s polnimi roikami razsipljc.
Otilija pa je prezrla, da je imel dr. Gilman veliko premoženje in je |ki svoji ženi podedoval še mnogo večje, medtem ko je moral njen mož računati samo s svojimi dohodki, ki pa so bili tudi zelo obilni.
Zato je bilo v hiši dr. hudvika Asehenl*acha vedno toliko prepira. Po mnenju gospe Otilije jo je držal preveč tenso; nikdar ui izhajala z denarjem, ki ga ji je dajal.
In — samo v šali — se je o tem pritožila pri dr. Gilmanu ko ga je slučajno srečala v pisarni, kamor je prišla po Ludvika.
"Barbar je. milostIjiva gospa! Pri lepili ženah mož ne -me računati! Kaj jaz ne bi!"
Smeje, da so se ji zahrsketali beli zobje, mu obrne temni Jopi obraz.
"Da, vi, dragi doktor, vi! Toda slednjič je vsak mož proti ženi, seveda proti svoji ženi. gnjus! Slišiš, gnjus —"
Svojega moža potegne za ušesa in ga lahno vdari po plečih. Nato pa mu s koketno kretnjo ponudi roko, v katero — v navzočnosti svojega tovariša ni mogel storiti drugega — položi bankovec za sto mark.
Otilija bankovec zgane in ga spravi v svojo ročno torbico.
"Hvala, Ludvik, in besedo "ignjus" preklicem," se mu smeje ter koketno pogleda dr. Gilmana.
"Ali greš I Jud vik?"
"Ne, Otilija, žal, da ne morem. Rešiti imam Še nekaj 7elo nujnih zadev — me tudi vodi v mesto. Spodaj že čaka avtomobil."
Prijetno razgovor jena ura je skončala to spremstvo in oba *ta med seboj našla veliko naklonjenost.
V	tovarišu svojega moža je spoznala ljubeznivega laliko-žifvca, on pa v njej moderno, nepremišljeno ženo, ki je rada komu ugajala in ki ni bila prav nič jirimema žena za resnega, vernega prijatelja.
Z obljubo, da to nepričakovano srečanje ne bo zadnje, sta se ločila.
V	resnici je temu srečanju sledilo kmalu drugo in je o tem povedala svojemu možu. Ko pa je Vilkotu Gilmanu na njegovo prošnjo privolila v čajanko v njegovem elegantnem stanovanju, so njena usta o tem molčala; in molčala so še posebno o sledečih obiskih.
Gospa Otilija je pri prijatelju iskala razvedrila in odvr-nitve od vsakdanjosti svojega življenja; tako se je opravičevala sama pred selvoj. Ako pa je postalo kaj več, kdo je bil kriv?
Vilko Gilman je vtrgal, kar je ovetelo ob njegovi poti. Kmalu je začutil, da je ta žena hotela zanj cveteti. Pri sebi pravi, ko je spoznal njeno željo po uugajanju in njeno po-žejenje, da bi vsaikemu drugemu zletela v naročje. S tem je potolažil nastajajoče očitke vesiti, da mu hiša tovariša in prijatelja ni bila sveta.
Pogosto mu je povedala, da se v svojem zakonu čuti do smrti ne«rečno, da je njen mož ne razume in da še stanuje 5. možem pod isto streho samo zaradi otrok in da vsakdo hodi svojo pot. Tako svojemu prijatelju ni ničesar vzel.
Kmalu je tudi izprevidel, da resni, zelo vestni mož in hudomušna, vživanja poželjiva ter površna Otiliia, ki je bila kot prijateljica sicer pikantna in prijetna, kot.Žena pa nesposobna, nista bila pravi zakonski par--
Ko bi Otilija vedela, da je njen brat odkril njeno skrivnost svojega prijatelja ne bi pozdravila s tako lahkim srcem In prijatelj ji še očita:
"(Skoro eno uro te že čakam."
Dobrotno mu s svojo skrimo negovano roko boža gube na celu.
...	hoiVl 1uk1! Pri najboljši volji nisem mogla iti od
hise. Najprej se mimela obisk — gospo baronico Borman, ki nu je prinesla nekaj zelo zanimivih motic, toda o tem pozneje. Potem, ko sem jo srečno odpravila, se je na pozo-rj>»cn prikazal še bral, s katerim pa nisem bila posebno obzirna. Pred vsem pa sta me zadrževala otroka, ker sta na vsak način hotela z menoj na postajo. Verjemi mi, da je pri meni pogosto zelo težko."
Ako je gospa Otilija hotela, je mogla biti očarljiva in tirkaj je to hotela. Tako ji je bilo prijetno, da je ta mož, ka-Terega so ženske tako poželele, sedaj njen. Metulja si ie hotela tako dolgo obdržati, dokler bo šlo.
"Zelo mi je žal za izgubljeno uro, moj dragec! Tako «?em se veselila na to popoldne!" Priliznjeno se privije k njemu ter njegove ustnice. S strastjo pritisne življenja polno ženo k sebi.
Toda danes je morala prezgodaj oditi, da pride točno na
postajo. ^^m ■ H H ■ ■ I ■ M j
"Zelo brezobziren je Ludvik da--" •
. . . ti tretjega otrolka naprti na vrat, da," pravi Vilko Gilman in se ji nasmeje, "toda bodi pravična — drugače .v rewiici ni šlo! Tvoj mož mi je o tem govoril," skonča z resnim glasom.
"O cirkiMovem otroku?" Zaničljivo dvigne rame pa bom nekaj dobila, kar bom marala vdajati _"
{Dalje p^doaape.;
POTOPLJENA FAŠISTIČNA BOJNA LADJA
TBS 13B&EBT BWVMKš tfjflLT UP VMS.
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Na sliki jo bojna ladja španskih fašistov "Espana", katero je potopil vladni letalec z lxmi-
bo blizu Bilbao v Biskajskem zalivu.
Zgodovinska kronanja angleških kraljev.
Anglija, kakor znano, se zvesto drži starih šeg in navad tudi pri kronanjih svojih kraljev. Pot, po kateri pojde kraljevski sprevod iz palače Buckingham v westmiiistersko opatijo, je tako natančno zapisana v knjigi vrhovnega dvornega dvorjana, da o tem ni nobenega dvoma, kakor je natančno popisano, kakšno obleko morajo nositi tisti, kateri se bodo tega kronanja udeležili. Poleg L011-dončanov, ki jih je samih za mnogo milijonov, se bo tu iz drugih krajev sveta udeležilo kronanja mnogo stotisočev, ki bodo prišli na slavnost kot ne-]jovabljeni radovedneži. Zato je razumljivo, da ob takem številu ljudi ne bo brez nezgod in jx>sobnili dogodkov. Toda Angleži si s tem ne belijo glav, ker se jim to zdi kar naravno in samo po sebi razumljivo. Bolj pa jih skrbi, ali se bo kronanje izvršilo brez vsake nezgode, kakršnih je v zgodovini angleških kraljev vse polno.
Ko je bil kronan angleški kralj Henrik T., ki je bil znan pod imenom "lepi sliolar", se je leta 1100 tole zgodilo. Kralju l>i bil moral postaviti na glavo krono eanterburški nadškof Anzelm, katerega pa kralj ni maral. Zato je kralj pozval londonskega škofa, naj to stori on. Ta pa je v razburjenju težko kraljevsko krono kralju tako težko posadil na glavo, da
je kralja ranil na čelu, da se mu je pocedila kri.
Ko so leta 1135, kronali kralja Štefana L, je canterburške-mu nadškofu padla iz rok sv. hostija. Nadškof je namreč med sv. opravilom zagledal na hostiji kapljico krvi. Tega se je tako prestrašil, da mu je strepetala roka in izpustila sv. host i jo. Legenda pri|K>veduje, da je tista kapljica pomenila, da bo kralj Štefan imel težko vlado, kar se je tudi res zgodilo, ker Vsi h 1!> let svoje vlade ni imel niti en dan mira.
T Tudi dogodki so se dogajali ob kronanju kralja Riharda Levjesrčnega. Ta je prepovedal vsem Judom, da se ne smejo u-deloižiti njegovega kronanja. Ker pa se je iz radovednosti vendar le nekaj Judov podrz-nilo, da so prišli blizu gledat, kako kronajo angleškega kralja. jih je napadla množica. Vendar pa sicer kraljevanje tega junaškega kralja Angležem ni bilo v škodo, ker je ravno ta junaški kralj, ko se je udeleževal križarskih vojska, odprl Angležem nove trgovske zveze ter je utrl nova pota. po katerih se je začela večati angleška •moč.
Na kronanju kralja Riharda TTT. je bila v cerkvi taka gneča, da so v gneči zmečkali viteza, ki j<> bil oblečen v železni oklep. Tudi po kronanju, ko se je imela začeti pojedina, so bili škan-
Iz pisem, Ui jih dobimo od rojakov, opazimo, da so še precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti tenu ali onemn izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem več zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta ve. la za dve leti. pa .še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebtio, da bi se vrnil z istim puriiiknm. ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop'ača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljanl pa dobe polni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nrdržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imaio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke.
Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v itari kraj, naj 8i takoj /ajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij hi julij so že skoro vsi prostori oddani.
Na parnikih. ki so debe!o tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
15.	maja: Coute ill SbtuIi v Genoa
U*. rim jn ; Normandle v Havre Muiihattau r iiavre
JO. maja :
Beri-ngarla t Cherbourg
1»1. meja:
Kremen v Brcinen
'V. maja:
Roiuu v Genoa
-5. maja:
Lafayette v Havre
J6. in:« ja :
Queen Alary v Cherbourg
ma ja : 1'aris v Havre
maja: Rex v Genoa
1. junija :
Euroj a v Breinen
junija :
NORMANDIE v HAvKE
A<|iiiiaiiia v Cherbourg Washington v Havre
5. junija :
Vulcania v Trst
i*. junija :
Queen Mary v Cherbourg
30. junija:
Bremen v Bremen
1-. junija :
Cbamplaic v Havie Conte d! Savoia v Genoa
16.	junija: Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
'8. junija: Europa v Bremen
19. junija :
Tie de Franee v Ha,rre BERENGARIA v CHERBOURG Saturnia v Trst
J3. junija :
Queen Mary v Cherbourg
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je is^vldDO do Irdaj ln. nt o plačano naročnino. Prva Številka i<omeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranke n^iHitrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino piavočasnc poravnati. Pošljite naročnino .iaravnost nam ali jo pa plavajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojlh Imena Su tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih.
KRETA NJE PAF.MKOV - SHIP NEWS
ilali, ker se je obed prekasno začel. Ko so kronali kraljico Elizabeto, je bil tudi neljub do-g<xlek, ki ga je napravila kraljica sama, ker je imenovala sv. olje, s katerim so mazilili njeno glavo "smrdeč kolomaz." Med kronanjem kralja Jakoba F. je nastal precejšen potres, ki je ljudi v cerkvi tako preplašil. da je bilo v gneči več ljudi pohojenih. Viljem III. je bil mnogo manjši kakor njegova žena Marija. Ko sta torej skupaj šla po cerkvi, je ona vzela v roke dolgi meč ter ga sama nosila. Ko so kronali Jurija lir. se je iz žezla naenkrat izluščil veliki demant ter se strk-Ijal na tla. Dasi so vse preiskali, ga nitso mogli najti. Med tem je seveda obred počival. Nazadnje so ga našli med gubami kraljevega oblačila. Jurij IV. pa se je med kronanjem zelo "nekraljevsko" obnašal. Ker je bil mož hudo debel, se je seveda potil ter se zaradi tega vedno premikal na prestolu in si brisal obraz ter vrat z robci, katere so mu dajali v roke. Slavna kraljica Viktorija je bila precej obilna gospa. Ko so ji hoteli na njen mar/.inec natakniti prstan, ki ga je moral natakniti doslej vsak kralj, ga niso motrli spraviti na mazinec, ki je bil predebel. Nadškof je zato s silo porinil prstan na mazinec. Le s težavo so ga pozneje spravili s prsta.
"JO. junija : Itex v Genoa
-J. junija:
frtr»-iijeu v Bremen Lafayette v Havre
t-t. junija :
NORMANDIE v IIAVRE AQLITAN1A v ( HKKBOIPU
Washington v Havre
'l. julija :
'"onte «11 Savoia v Genoa Berengaria v Cherbourg Champlnln v Iiavre
6. julija:
Kuropa v Bremen T. julija :
Queen Mary v Cherbourg lie de France v Havre 10. julija :
Vulcania v Trst 14. julija:
Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa
Bremen v Bremen 21. julfja :
Berengaria v Cherbourg
julija : EUROPA v BREMEN -L julija:
Saturnia v Trst Champlain v Havre 28. julija :
Washington v navre Queen Mary v Cherbourg iO. Julija:
lie de France v Iiavre 31. julija:
Conte <11 Savoia v Genoa
VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TIDI KOLEDARJE IN PRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE
CALIFORNIA.:
San Francisco. Jacob LADshln
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlti Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA :
Indianapolis, Fr. Zupančič.
"LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cl» rro
In lUlnois) Jollet, Mary Bamblcb La Salle, J. Spelicb Mawoutah, Frank Angustin
North Chicago, Joe Zelene
MARYLAND:
Kitzmiller. Fr. Vodoplrec
MICHIGAN:
Detroit. L. Plankar
MINNESOTA:
Chisholm. Frank Goufe Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hlhbtng, JoL.n Povfe Vlrgina, Frank Hrvatlcb
MONTANA:
Ronndnp, M. M. Paolan Washoe, L Champ«
NEBRASKA:
Omaba. P. Broderlck
NEW YORK: Oowanda, Hart Blndifci little rails, m* m
OHIO:
Barberton, Frank Trooa
Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger. Jacob Resnlk John Slannlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krwfe Youngstown, Anton KlkelJ )REGON : Oregon City. Ore.. J. Koblar
PENNSYLV ANIA:
Bessemer, John Jevnika?
Broughton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezove*
Coverdale In okolica, Sirs. Ivana Rupnik
Export, Louis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kaaaln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Ballocb Midway, John 2ust Pittsburgh in okolica. J. Pogaiar lu Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer • West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. St* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING:
Rock Springs, Louis Tanehar Diamondville, Joe RoUch
Vsak wfapnlk Izda »trill« a it» ts, katere is preJeL gMt^jalks tsple
VTWAWA -QU8 NASODA"
ČLOVEŠKA KOŽA ZDRAVILO.
Profesorju Schwa nana nu, ki je dolga leta delal take posku-; -se, se je nazadnje posrečilo, da je iz žive človeške kože dobil izvrstno zdravilo. Voda, ki se je v njej nekaj ur namakala sveža in živa človeška koža, je namreč, močno zdravilna, kakor so dognali poskusi^ tega nemškega profesorja. Če tako vodo nekatere vrste bolniki dobe vase, se pri njili takoj opazi kemično ugotovljena sprememba1 pri izločanju snovi. Na podlagi teh poskusov je že izdelan! poseben preparat, ki ga znan-| stveno za sedaj imenujejo "B. W." Ta 7>reparat je zlasti dobro zdravilo pri tvorih, ,pri bronhialni naduhi, kronični srbečici itd. Tvori so izginili celo v takih slučajih, ko so jih poprej z drugimi zdravili zaman zdravili. Pri sladkorni bolezni se je slad-kor zdatno zmanjšal. Tako poroča znanstvena revija "TTmschau in W i ssenscl 1 a ft u n d Tech nik", ki izhaja v Frankfortu oh Mai-ni.
Ta objavljena dognanja je potem pre iztočil prof. Spiet-hoff, izdajatelj zdravniške revije "Dermatologische Wo-chejischriftki je potem objavil. da je bil kožni izvleček res učinkovito zdravilo zoper tvore in sladkor v krvi. Na podlagi teh ugotovitev meni tudi on. da je najdeno važno zdravilo v človeški koži.
Za vsa pojasnila glede potnih listov. ren in drugih podrobnosti se obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th St.. New York
Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati mesera junija ali julija, kajti za ta dva mesera so na vseh parnikih skoro že vse kabine oddane.
Važno za potovanje.
Kdor )e namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da Je poučen > vseh stvareh. Vsled na*e dolgoletne skušnje Vam zamoremo da'i najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovnje udobno in hitre, »-do ss *»-upno obrnite na nas za vsa poja -.nlla.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebne v najhitrejšem tasu, in kar je gla\ no, za najmanjše stroška.
Nedržavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker ptedne se dobi iz Washingtona povratno iovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vas, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
2 1 6 West 1 8th Street New York, N. Y.