$

4*
ft, /t)
rOtllMiu_____
diru, četrt leta 20 diru, mesecu» «_
hvcn Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse* arii ali oznanila se zaračunajo po dogovora) Hi večkratnem inseriranju primeren popust. H^avništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.

Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ura Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št 113.
•7^. štev.	Maribor, dne 30. junija 1924.	Imetnik XVI.
Radikali in samostojni demokrati.
V radikalni stranki tvori Pašičev krog posebno skupino in sedaj se nahaja radikalna stranka zadnjič na razpotju, kakor pišejo beograjske »Novosti«, da sledi črez drn in strn tej skupini ali pa si najde druga pota. Sedaj je brez vsakega dvoma, da skupini Ljube Jovanoviča in Nastasa Petroviča, ki postajate vedno močnejši, ne odobravata »rešitve« krize in vse, kar se dogaja v državi. V teh radikalnih krogih se smatra, da bi bilo zelo nevarno v tem stanju in razpoloženju iti v volitve. In če bi se volitve tudi svobodno vršile, je situacija že taka, da bi bili krvavi spopadi neizbežni. Radi tega smatra ta del radikalov, da bi se moralo na vsak način poskusiti s široko koncentracijsko vlado ter za njo tudi vse žrtvovati. O tem se med radikali mnogo razmišlja, a nimajo človeka, ki bi s tem začel. To je že gotovo, da Ljuba Jovanovič noče in ne pride v ospredje, dokler se Pašič končno ne izvleče iz politike. Mnogi radikali vedno bolj prigovarjajo Pašiču, naj žrtvuje to na ljubo in korist stranke in države. Nekateri beograjski listi dajo razumeti, da se vršijo v tej smeri baš sedaj zadnjič najodročnejši poskusi ter da bo znan končni rezultat že koncem tega meseca.
Če se ta kombinacija ne posreči, pravijo »Novosti«, ostaneta še dva izhoda: volilni mandat Pašiča ali nevtralna vlada. Glede tega je pa položaj na Bledu za Pašiča veliko premalo ugoden, če tudi se on še vedno nada, da bo drugi ustavni faktor primoran poveriti mu volitve.
Kar se tiče odpora zdravega dela radikalne stranke proti akciji Pašiča in posebej, še Pribičeviča, je treba še posebej povdariti, da so sklepi celjske konference Jugoslovanskega kluba k temu mnogo pripomogli. Večina radikalov je spoznala, da je zelo škodljivo, če se pusti dr. Žerjava za gerenta notranjih zadev v Sloveniji. — Ugledni radikali odkrito naglašaj-o, da hočejo samostalni demokrati kompromitirati radikalno stranko ter da hoče še posebej dr. Žerjav v Sloveniji izkopati najširši jez med radikali in opozicijo, da bi tako podpiral želje in zahteve po volilni vladi. Nakane samostojnih demokratov postajajo radikalom vedno bolj jasne. Pribičevič hoče radikale popolnoma oddvojiti od opozicije, da bi potem oni smatrali njega kot edinega zaveznika in kot edini izhod volitve, pri katerih bi on dobil kar naj-večje prosto območje.
Radikali, ki še trezno zasledujejo razvoj situacije, mislijo, da se še bo dalo zaustaviti akcijo samostojnih demokratov in zlomiti njihovo politiko in da se še položaj lahko preokrene v normalno in potrebno smer. To mnenje zbližuje mnoge radikale vedno bolj z opozicijo in v kolikor oni sami ne upajo ali pa ne morejo nastopiti, se -tembolj1 nadaj o in zanašajo na odločilni nastop opozicij onalnega bloka.
To se pričakuje že v teku tega tedna. Opozicijonal-ni bolk odločno nadaljuje svojo akcijo proti Pašič-Pri-bičevičevi vladi. Danes se vrne v Beograd Ljuba Davi-dovič, ki je imel zelo uspešne shode, in v Beograd prideta tudi dr. Korošec in dr. Spaho.
Politične beležke.
Odnošaji v strankah vladne koalicije. Pogajanja Ljube Jovanoviča z radikali čistih rok se bližajo koncu in so precej povoljni. Vse to je dobro znano iz krogov, ki so skrajno nezadovoljni s Pašičem. Število pristašev Ljube Jovanoviča raste vsaki dan, a ono Pašičevih privržencev pada. Nezadovoljnost samostojnih demokratov, ker jih je Pašič zvabil v vladno koalicijo z obljubo sigurnost volilnega- mandata, pot Davidovičevib pristašev od Zagreba do Splita je bil nekak triumf politike Ljube Davidoviča. V strahu pred akcijo Davidoviča je Pribičevič pospešil korake, da se popolnoma zbliža in konečno v slučaju skrajne potrebe združi z radikali. — Pribičevič se posvetuje glede fuzije samostalnih demokratov s Pašičevo grupo vsak -dan z -dr. Janjičem, ki je glavni svetovalec Pašiča. Nezadovoije s Pribičevičem pa raste med radikali dnevno. Radikali čistih rok po pravici dolžijo Pribičeviča, da je ravno on glavni krivec strogo -napetega razmerja med strankami in vedno naraščajoče plemenske mržnje in razdora. Treba pa tudi pomisliti, da se od Pašič—Pribičevičeve strani vodi ostra zakulisna borba proti Jovanovičevi akciji; a na drugi strani je razdor med radikali omadeževanih in čistih rok vedno večji.
Kako si pišejo in korespondira jo med seboj radikali? »Obzor« objavlja: Ožji krog poslancev, ki se zbira krog Pašiča in ki je trdno overjen, da se bo Pašiču posrečilo dobiti volilni mandat, se je sedaj- razlezel po -agitacijskih potovanjih. Ti strankarski ljudje se na teh agitacijskih rajžah ne zaganjajo tolikanj v opozicijo, ker so uverjeni, da bodo opozicijo lahko zlomili s pomočjo režima, ampak njihova agitacija je naperjena v prvi vrsti proti onim, radikalom, ki se drznejo dvigati glas in roko proti Pašiču. To akcijo proti radikalom či-
stih rok vodi Pašičeva družba ali osebno, ali pa pismenim potom. Pašičev glavni svetovalec dr. Janjič je te dni naslovil pismo na volilni okraj radikala Dodiča in radi tega pisma je prišlo do očitnega spopada med obema. Dodič je odgovoril dr. Janjiču s sledečim pismom, ki ga prinašamo po »Obzoru« dobesedno: «G. Vojislav dr. Janjič, na nesrečo bivši minister! Pred nekoli ko dne-vi -si bil v mojem okraju in rekel si mojim ^prijateljem, naj me nikar več nei volijo za poslanica. Ker si mi to storil, se bom podal tudi jaz v tvoj volilni okraj, da nastopim proti tebi. čudno se mi pa zdi, da ti moji ljude ne stavijo vprašanja: Za-kaj naj ne volimo Dodiča? Na to vprašanje bi ti moral odgovoriti, za to ne, ker Dodič noče, -da caruje korupcija. Dodič hoče, da naj bodo iz radikalnega kluba ministri ljudje, ki uživajo zaupanje kluba. Dodič nikakor ne pusti, da bi ministroval Janjič. Janjič naj dobro pomni, da srbska zemlja ni kolonija, ampak je to srbska država, ustvarjena od najboljših srbskih sinov baš tedaj, ko si baš ti ostavil -državo v času vojne in ko jej v tej dobi nisi služil. Kaj hočeš sedaj nam? Zakaj ne poveš, da si moral podati ostavko, ker si iti moral in ti tudi veš radi česa — radi korupcije, ker si tolikanj tega upropastil, a ti lažeš, da si podal ostavko radi svečeniških vprašanj. Da bi bili po vojni v naši državi veljavni francoski zakoni, ti bi bil obešen na meji. Ne bi bilo zate nobene škode, ker so te pokvarile Francoska in Ženeva v moralnem oziru. Zakaj ne poveš, da te je pognal z ministrskega stolčka Dodič? Zakaj ne poveš, da Dodič ne pusti, da bi upravljal državo dr. Janjič. Zakaj ne rečeš, da Dodič ni Janjičev podrepnik, ampak kontrolor takih ministrov, kot si bil ti! Jaz sem tebe odgnal od ministrstva in ako bi tebe sodil kak seljak, ne bilo bi škode, ako ti odere kožo in ž njo stapecira1 ministrski stol onemu,, ki bo tvoj naslednik, da bo znal, kako si ti-končal. Nesrečnež, sedaj ne -boš več ti lovil! Ako si pošten človek, naj te vzame predsednik vlade, da mu ti pobereš najemnino in dohodke, a nikakor ne, da te vzame za ministra. A ti bi mu pobral in zase shranil kar prvo najemnino, in zato sem prepričan, -da te predsednik ne bi vzel za to službo, žalibog si že upravljal to našo -državo. Ti misliš, Dodič ne bo več poslanec in jaz bom zopet minister. Jaz ti povem,, poprej, si si lahko svest smrti, nego ministrskega stolca. Znaj tudi to, da smo take koritarje razgnali.« A. Dodič, narodni poslanec.
• Kongres neodvisnih radikalov. Neodvisni radikali frotičevci pripravljajo za 5. julija svoj -kongres v Beogradu. Ta kongres dela mnogo brige radikalom in glavni odbor je izdal naredbo, da bodo vse oni radikali izključeni iz stranke, ki bi se udeležili tega- kongresa.
Po svetu.
Po um(oru poslanca Matteottija. Zaprti fašistični zločinci se zelo -obolo obnašajo 'ter nočejo ničesar priznati. Gotovo se zanašajo, da so tudi sedaj- samo fiktivno zasledovani in da bodo >kot doslej, brez kazni izšli iz te afere. Dumini je pisal iz ječe svojim sorodnikom, naj le vzamejo v najem neko vilo, za katero se je že poprej -pogajal, ker upa, da bo kmalu- zopet prost. Glede kovčega s krvavo obleko in z drugimi sumljivimi stvarmi trdi, da mu je vse t-o gotovo podtaknil kak sovražnik. — Italijanki kabinet bo taj teden malo spremen jen in Mussolini ne misli biti več -zunanji minister, ampak samo predsednik vlade. — V Bologni so fašisti zopet ugrabili nekega socialističnega funkcijonarja, ga par dni mučili, potem pa onesveščenega zopet pripeljali pred njegovo hišo.
V bolgarskem sobranju je prišlo do burnih prepirov in spopadov med vladinovci in opozicijo povodom debate glede umora zemlj-oradniškega poslanca Petkova. Da bi opozicijo pomiril, je notranji minister odstavil šefa javlne varnosti, ki ni kos svoji nalogi. — Op-o-zicijonalci so tudi zelo ogorčeni radi pripravljene amnestije za vse člane Radoslavove medvojne vlade.
Kako je v Rumuniji? Najvažnejši politični dogodek v tem mesecu za Rumunijo je fuzija nacijonalne stranke s stranko seljakov. Nacijonalna stranka je najmočnejša v Banatu in Transsilvaniji, dočim ima seljaška največ privržencev v stari kraljevini in Besarabiji. — Združitev obeh stranic, ki se je dogodila dne 15. t. m. pomeni za rumunski parlament izredno močno opozicij onalno nevarnost za vladno skupino. Če pride do novih volitev, bodo gotovo obe združeni stranki dobile ogromno večino glasov. Vodja nove stranke je postal Julij Maniu, dosedanji predsednik -nacijonalne stranke. Tudi program je oslal nacionalističen: Konstituci-jal-na monarhija, zunanja politika v sodelovanju z zavezniki,- izkoriščevanje narodnega bogastva s pomočjo zunanjega kapitala. Za seljaško stranko, ki so je po svojem programu dosedaj znatno nagibala k levici, znači sprejem novega programa znaten korak na desno. — Cela Rumunija živi sedaj neprestano v strahu pred nadaljnim padanjem leja; dočim je notiral lej v apri-
lu 2.68 cent., je tekom maja padel na 2.14 in še vedno polagoma pada. Po celi državi je zavladala velika draginja, ki neprestano raste. Glavni vzrok propadanja ru-münske valute je nesigurnost pred Rusijo. Inozemstvo je računalo na sigurno vojno med obema državama in naravno, da bi v slučaju vojne bila rum-unska žetev ogrožena. Radi tega je narastlo nezaupanje proti rumunski valuti ter povzročilo njen padec.
Težka rudarska nesreča v Avstriji. Dne 26. t. m. se
je dogodila v Glognitzu na Nižje Avstrijskem strahovita nesreča v 'tamošnjem rudniku. Strupeni plini so prodrli iv rov ter ubili 30 rudarjev. V istem času -se je v rudniku nahajalo 170 oseb, od katerih je večina po čudovitem naključju rešena. Rešilna akcija se je takoj začela in dosedaj se je posrečilo večino ponesrečencev spraviti iz rudnika.
Nemčija in Francija. Nemška vlada je poslala v Pa riz svojo noto, s katero pristaje na zavezniško vojaško kontrolo. Nemški nacijonalisti so napeli, sicer vse sile proti, a ni-so prodrli. Razum- je zopet enkrat zmagal nad šovinizmom.
Konec pregianjalnja v P-orenju. Francoska vlada je odredila obsežno amnestijo za preganjance in obsojence iz Porenja. Najprej se smejo vrniti izgnanci, katerih je okrog 60.000, potem bod-o pa izpuščeni najbrž vsi, ki so bili obsojeni radi pasivne rezistence. Doslej se je vrnilo že okrog 15.000 izgnancev.
Organizacija republikancev v Nemčiji Kot protiutež proti različnim nacionalističnim organizacijam, posebno pa proti Hittlerjevim pristašem, se je zadnji čas pričela širiti po Nemčiji organizacija republikanske mladine, ki ima namen paralizirati delovanje monarhističnih skupin. Organizacija je razširjena že' po celi Nemčiji ter šteje na desettisoče članov. Na dan proslave smrti Rathenaua je prvič nastopila javno, v kratkem času bo pa začela z ofenzivo proti nacionalističnim organizacijam. Člani so večinoma bivši vojaki, dočim je nasprotno v monarhističnih grupah in pri Hittlerju organizirana sama mladina, ki vojne in njenih grozot še nikoli ni okusila.
Francija bo priznala Rusijo? Zadnji obisk Herri-ota v- Angliji spravljajo angleški listi v zvezo z priznanjem Rusije od strani Francije. Trdijo namreč, da se je Herriot poleg Macdonalda sestal tudi*z ruskim poslanikom v Londonu, Rakovskim. Ta vest dosedaj še ni bila službeno demontirana ter bo najbrž resnična. »Petit Journal« navaja, da namerava Herriot v najkrajšem času učiniti v-se potrebno za upostavo normalnih odno-šajev v Rusijo. Tako bo najbrž Francija priznala Rusijo de iure še tekom tega tedna.
Glavni vzroki propadanja šolstva:
V celi SHS državi je šolstvo najvišje v Sloveniji. Za to izredno visoko stopnjo, na kateri se še nahaja slovensko šolstvo, se imamo zahvaliti rajnemu in ravno na šolskem polju nepozabnemu dr. Verstovšeku. Odkar je izpustil dr. Verstovšek po vsiljivosti in intrigah napredno koritarskih elementov vajeti slovenskega šolstva in odkar nam je tega ustvaritelja slovenske šole ùgra-bila smrt, nimamo zaznamovati na tem polju nobenega napredka, da ravno nasprotno — nazadovanje in propadanje.
Po odstopu blagopokojnega dr. Verstovšeka so si uzorpirali vodilna mesta glede odgoje naše mladine razni »naprednjaki«. Ti niso tekom let njihovega žalostnega delovanja prav nič novega ustvarili, da celo že staro, dobro in od predvojnih časov podedovano pokvarili. Na šolskem polju se pri nas samo še nekaj brezglavim brodi ter meša in premetava z istimi pogubo-nosnimi cilji ter so že žalibog tudi uspehi kakor v raznih drugih panogah državne uprave. Kratko in malo: po preteku skoro nekaj let delovanja naših naprednih šolskih strokovnjakov moramo ob koncu letošnjega šolskega leta beležiti: odgoja naše slovenske mladine nas -po glavni krivdi odi zgoraj nikakor ne zadovoljuje in če bodo naše napredne pedagogične sile še nekaj časa sukale vodilna kolesa šolske vzgoje, potem bomo na šolskem polju tudi v Sloveniji kmalu tam, kjer je Srbija.
Stroga centralizacija šolstva v naši državi pod vodstvom Beograda je rodila tekom par let znatno propadanje na tem»polju in to v vseh pokrajinah, kjer je v predvojnih časih šolstvo bilo vsaj zadovoljivo, če že ne rečemo, da je v primeri z -danes: cvetelo in bilo na višku. Propadanje šolstva po krivdi brezglave centralizacije te vele važne panoge ne konštatiramo sami mi trezni in res slovensko čuteči Slovenci, ampak to žalostno dejstvo beležijo tudi: Hrvatska, Slavonija, Vojvodina, Bosna ter Dalmacija. Muslimanska »Pravda« n-avaja glavne vzroke, ki so krivi, da roma šolstvo v naši državi rakovo pot in ti so: uvedba strankarstva na šolska polja, militarizacija šolstva in navajanje mladine k prosjačenju.
1.	Strankarstvo v šoli.
Glavna — a žalostna zasluga, katero si je priboril Ta šolo bog napredn ili pedagogičnih elementov je ta, da je uvedel v šolo strankarstvo. Centralna šolska uprava je strogo strankarska in od tod vse zlo, ki grozi našemu šolstvu s propastjo. Ravno demokratje so glavni krivci, da se je tekom let, odkar je šolstva napredna domena, iz tega polja odstranilo vse dobro, ki smo ga še podedovali, ter se je postavilo na čelo šolske politike kot glavno in vodilno pravilo:, samo beograjska porodica in Strankarska klika sta usposobljeni, da vodita državno upravo in šolsko politiko in pri izvajanju tega pravila je imela glavno besedo hegemonistična tendenca. Beograjski strankarji so «silili našim šolam šolske zakone in učne načrte, ki ne odgovarjajo niti krajevnim zahtevam, kaj še načelom, na katerih bi morala bazirati res prava vzgoja in izobrazba naše mladine.
Strogo strankarska šolska uprava protežira in trpi na odgovornih in višjih mestih samo take ljudi, ki so najbolj zagrizeni zagovorniki hegemonije enega plemena. Ako se pa slučajno drzne kaka treznejša šolska moč uporekati hegemonističnim težnjam beograjskih višjih šolnikov, potem jo zadenejo posledice nagobčnika za vedno. Marsikateri priznan pedagog in vzgojitelj bi rad povzdignil svoj glas proti pegubonosnemu -uvajanju strankarstva na šolsko polje, a ne upa postaviti na kocko svoje službe, iz katere so že bili. odslovljeni premnogi najboljši, ki so se le količkaj zamerili naprednim šol-niškim oligarhom.
Strastno, zagrizeno strankarstvo v šolski upravi je ustvarilo v primeroma kratkem času težko premostljiv prepad mod šolo in družino. Današnja šolska vzgoja, gre za tem, da odvzame družini pravo vpliva na odgojo otroka in ta vpliv staršev nadomesti z onim pogubonos-nim, ki konvenira samo strankarsko in hegemonistično razpoloženim učiteljem in profesorjem.
2.	Militarizacija šolstva in šolske zadeve.
Rgfli strogo, strankarske upredelbe naše višje šolske uprave so se začele na šolska polja uvajati novotarije, ki so slepo kopirane od zunaj in ki nam bodo našo mladino, ako se jih ne bo zajezilo, ali odpravilo, popolnoma podivjale. Ako že omenjamo te kopirane novotarije, moramo beležiti na prvem mestu najbolj brezglavo in za mlado srce tolikanj, pogubonosno militarizacijo naših šol na primer uvajanje sokolstva in orjunaštva med šolsko mladež.
Res je, da je še vedno veljavno staro pravilo: zdrav duh v zdravem telesu; a pri tem ne smemo pozabiti glavnega namena šole: na izobrazbo duha in srca!
Naši slovenski starši so od nekdaj že v precej zgodnji mladosti skrbeli, da se je krepilo telo otrokovo in šole so tudi gledale v predvojnih časih, da se je mladina telesno jačila potom gimnastičnih vaj, ki so se tekom časa izkazale kot zadostna podpora za telesno okrepitev, a danes skuša stroga militarizacija šolstva izpodriniti gimnastiko. Koliko otrok zgubi radi tega vednega ekserciranja po cela šolska leta in koliko denarja iztisnejo iz že obubožanih žepov starišev te vedne, že skoro čisto vojaške parade naše šolske mladine.
Militarizaciji sorodne pa so prepogoste šolske zabave, veselice ter prireditve,. za katere se pripravljajo ter vežbajo otroci na škodo pouka po cele mesece. Potem pa poseti tako šolsko prireditev, ki je stala tolikanj dragocenega učnega časa nekaj bogatejših obitelji, a v zadnjem času še te ne, ker je teh šolskih zabav, prireditev in veselic že vse preveč.
3.	Navajanje mladine k prosjačenju.
Slednjič pa moramo omeniti, da so nam postale naše šole nekaj odbijajočega radi tega, ker ,se jih skuša pretvoriti v učne zavode za — prosjačenje. Ne mine niti eden mesec, da ne bi nežna šolska mladina nabirala za vse mogoče koristne in dovoljene, a žalibog tudi škodljive in prepovedane namene. Žrtve vseh teh zbirk od strani šolske mladine so starši, ki danes niti po večini nimajo toliko, da bi svojo deco pošteno prehranili, kaj še le oblekli in obuli. Radi tega vednega prosjačenja je danes zašla šola na pot, da postane za narod nekako strašilo, odvisen luksus radi katerega pride večkrat med očetom in materjo do ostrih prepirov, razdorov in celo pretepov. Ravno radi navajanja šolske mladeži k prosjačenju se dandanes nikakor ne smemo čuditi, da pričakujejo starši šolske počitnice z večjim veseljem nego mladina, katere oddihu so namenjene.
* * *
Ob koncu teh, resnega pomisleka vrednih opazk pribijemo še enkrat Obžalovanja vredno dejstvo: demokratska višja šolska uprava v Beogradu nam je uvedla na šolsko polje strankarstvo, v šole same pa militarizacijo mladine, šolska poslopja je pretvorila iz učilnic v •zabavišča in zavode za izobrazbo v prosjančenju. Ravnokar navedeno nazadovanje na polju šolstva gotovo ni v prid narodu in državi, ampak služi samo v oporo strankarsko političnim težnjam beograjskih mogočnja-kov. Propadanje šolstva v naši državi je najbolj nevarna rakrana na narodnem in državnem telesu in ni čuda, da slišimo danes od vseh strani: bomo kmalu — hrez šol, ker že imamo žalibog šolske zavode, v katerih se goni naša mladež proč od knjig!
tane mici
Duhovniški sestanek v Mariboru. V torek, 8. julija ima Društvo katehetov in Vzajemnost zborovanje in •občni zbor, Misijonska zveza lavantinske duhovščine pa svoj letni sestanek. Na tem .sestanku bodo govorili gg.:
univ. prof. dr. J. Ujčič, o misijonski zvezi in važnosti misijonskega dela; katehet Anton Čadež o Dejanju sv. Detinstva, in univ. prof. dr. Lamb. Ehrlich o Družbi za širjenje vere in sedanjem stanju misijonov. Gg. duhovniki so vljudno vabljeni, da se podiičnih predavanj, ki bodo v Dijaškem semenišču; v obilnem številu udeležijo. Kdor želi prenočišča ali skupnega obeda, «aj»blagovoli to pravočasno prijaviti ordinariatski pisarni. — Na sestanku Misijonske zveze bo govor tudi o naši bratovščini sv. Cirila in Metoda in o njenem razmerju, do ApostolstVa sv. Cirila in Metoda. — čč. 'župnijski uradi se opozarjajo na določbo, da se naj v nedeljo .po godu sv. slovanskih apostolov (letos 6. julija) po primerni pridigi priredi molitvena ura za združitev vzhodne cerkve s katoliško, in nabiranje doneskov za misijonsko delo na krščanskem viahodu. — Šk. vodstvo Misijonske zveze.
Vzajemnost ima svoj občni zbor dine 8. julija ob pol 14. uri popoldne v Dijaškem semenišču.
Duhovniške vesti. Gospod Pavel Živortnik je začasno prideljen vodstvu Tiskarne sv. Cirila v Mariboru; Pavel Holcman poslane L, Franc Molan II. in Vincenc cene Munda, dozdaj tajnik SLS v Celju III. kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru.
»Narodni dnevnik« se je zopet pojavil v soboto ter zatrjuje, da bo sedaj še posebno »neodvisen«, a ne bo tako gostobeseden, ko drugi listi, ker kaj, pomaga cela gora papirja, če pa ni viijejl niti trohe resnice. »Narodni dnevnik« se hoče sedaj tudi prepričati, če je »Slovenski Narod« snedel svojo besedo. Bilo je domenjeno in obljubljeno, da se bo naročnikom »Narodnega dnevnika« »Narod« pošiljal v nadomestilo in ko je »Narodni dnevnik sedaj zopet izšel, mu je prva skrb, da poizve od naročnikov, kako je »Narod« držal svojo besedo.
Kaj je plemenska mržnja? Pri vzkiicni razpravi radi zaplembe »Slovenca« in »Domoljuba« je izvajal pravni zastopnik zaplenjenih listov: Zaplembo utemeljuje sodišče s tem, da »neti plemensko mržnjo, kdoT pravi, da plačuje Slovenija razmeroma več davka kot Srbija«. Gospodje! Povejte vendar kakemu srbskemu kmetu, da imamo mi zemljiški kataster, da imamo vzor no davčno upravo — ali mislite, da ta ne bo razumel, da mora Slovenija v takih okolnostih več plačevati kot tisti, ki tega aparata nimajo? Noben Srb ne bo ozlo-voljen zaradi takih trditev, pač pa so ozlovoljeni tisti Slovenci, ki hočejo biti bolj papežkikot papež sam. Ali pa želja, naj, naši fantje ne služijo v Macedoniji, temveč doma. Kje je tukaj »plemenska mržnja« Gospodje, ali veste, kaj pomeni za naše fante macedonsko podnebje? Nič več in nič manj kakor za Srbe naše podnebje! V Celju so pokopavali lani dan za dnevom moža za možem — ali je to plemensko hujskanje, če izražamo željo, naj služijo naši fantje doma, srbski vojaki pa tudi doma, da ne bodo brez potrebe odmirali? AH pa beseda o razmerah v naših bolnicah, ki so zidane z našim denarjem in vzdrževane z našim denarjem — kaj še to ne sme povedati? Omeniti se ne sme niti besede »Belgrad«! Kaj pa je Belgrad? Ali je Belgrad že srbsko pleme? — Rekel sem že pri zadnji razpravi, naj državni pravdnik odgovorne urednike, ki kaj zagreše, toži. Tudi poslance naj toži. Skupščina ima pravo, da tudi poslanca izroči sodišču. — Sodišče je pa vendar pritožbe zavrnilo ter potrdilo zaplembe, češ, da je plemenska mržnja zakrivljena, četudi to ni iz besed razvidno.
Veliko grmenja, a ne bo nič dežja! Iz Ruš smo prejeli: Pred dobrim tednom se je mudila pri nas v Rušah mariborska policija, ki je po dolgi preiskavi aretirala nekaj delavcev in jih odvedla v zapore. Napredno Časopisje je takoj po aretaciji razbobnalo v svet, da so zaprti delavci komunisti, dä gre za nevarno komunistično propagando,, državna meja ob severu je v nevarnosti in še drug, temu podobni policajdemokratski. tam lam. Mi.Rušani vemo glede aretiranih toliko, da so čisto preprosti in nenevarni .domačini, katerim se o komuniz mu niti ne sanja. Pravijo, da je kolovodja ruških komunistov v. tovarni za dušik zaposleni in aretirani delavec Medven in to radi tega, ker so uašli pri preiskavi v njegovi posesti ljubljanski list »Glas svobode«. Medven je navaden delavec in QČe, petero nepreskrbljenih .otrok, ki gladujejo po njegovi aretaciji kot cerkvene miši.. Medven je zakrivil samb to, :da je večkrat očitno zmerjal črez slabe plače ter neznosno draginjo in radi tega je obstoju države nevaren komunist, ki spada, pod ključ, njegova družina pa se naj ,z gladom prisili k molku za prihodnjost. Kakor z Medven om j e tudi z ostalimi, katere je odvedla policija v zapore. Zadeva z aretacijo ruških komunistov ima čisto drago ozadje in sicer — sokolsko-orjunsko. Minulo nedeljo so namreč pri redili Sokoli v Rušah svojo veliko prireditev. Ruše sp radi tovarniškega delavstva skoro izključno delavski kraj. Sokolske orjunaše so Trbovlje izučile ter oplašile in radi tega so se tudi glede ruške prireditve bali za svojo kožo. Da bi bili ti junaki pri vsem vpitju, izzivanju in rogovilenju varni pred izbruhom delavske potrpežljivosti, so se že dober leden pred prireditvijo zatekli k staremu policajdemokratskemu sredstvu, k de-
nuncijaciji. Iz Ruš po naprednjaku, 'ki. je baje šolnik-Sokol, kot komunisti denuncirani delavci so romali poti ključ, radi te aretacije bo ostali proletarijat ©plašen in sokolsko-orjunaško naprednjaštvo bo lahko mimo in nemoteno slavilo po Rušah svoje orgije. Javnost bo videla; da bo preiskava proti. aretiranim ruškim komunistom po končani'prir editvi v Rušah hitro dognala, da se ne da tem žrtvam nič protidržavnega dokazati in, bodo izpuščene. Demmcijanlslvo je glavno orožje napredn jaštva in to napredno Judeževo kopijo si bo treba dobro zapomnili za prihodnjost v Sloveniji, ko ne bo več, po Žerjavovo polica jdemokra tska. V ruški komunistični zadevi je že veliko grmelo po »Jutru«, »Taboru« in »Narodu«, a ne bo .prav nič dežja, ker je grom .povzročilo napredno ovaduštvo iz strahu pred izbruhom delavske nevolje nad razuzdanostjo demokratske inteligence.
Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. so se zbrali v nedeljo,
29.	junija najodličnejši možje in fantje cele fare, posebno župani in občinski odborniki k važnemu zborovanju. Trajalo je nad 2 uri. Poročal je poslanec Žebot o nasilju in korupciji, ki se je razpasla. Odobrili smo delovanje naših poslancev in jim svèto obljubili, da jih v tem hudem boju proti krivici ne zapustimo. Cel narod je,na naši strani. To bodo pokazale občinske volitve v Slov. goricah. Po shodu.se je vršila še zaupna, seja županov, občinskih odbomikoV in zaupnikov. Izdelali smo natančen načrt za politično borbo. Povsod smo pripravljeni.
Za vjišjtgja šolskega nadzornika je namesto vpokoje nega' g. Gabrščka imenovan znani Schell iz Konijc.
Tudi VVrtanglovci so se spametovali. Kakor znano in že večkrat omenjeno, gradijo železniško zvezo Ormož—Ljutomer Wranglovci. Ti preostanki \Vranglove armade imajo poleg navadnih vojakov tudi dokaj oficirjev, ki so hoteli po prastari častniški navadi živeti na račun in škodo moštva. Pri zgradbi zgoraj omenjene železniške zveze so se urinili oficirji na delo nadzorovalna mesta in plačilo za to lahko službo so pa odtegnili od dnin, katero si je s krvavimi žulji zaslužilo mošt v o. Prostaki so trpeli nekaj mesecev, da so ti oficirski' troti komodno živeli od njihovega znoja in žuljev, a pred nekaj dnevi so se odločno uprli temu početju oficirjev in jih prisilili, da so odložili nepotrebno častno službo nadzorništva, prijeli za dejo in si morajo kot moštvo v potu svojega obraza služiti dnevno plačo. — Wranglovo moštvo se še bo v marsičem spametovalo!
Gostovanje članov Najrfodnegja gledfrliščjn v LfublJani. Dravograd: v torek, 1. julija ob 8. uri zvečer: »Vrag«, ■v sredo, 2. julija ob 8. uri zvečer: »Tat«. Ruše: v četrtek, 3. julija ob 8. uri zvečer: »Tat«. Gornja Radgona: v petek, 4. julija ob 8. uri zvečer: »Vrag«, v soboto 5. julija: »Tat«. Ljutomer: v nedeljo, 6. julija ob 3. uri popoldne: »V Ljubljano jo dajmo«, ob 8. uri zvečer: »Vrag«. V pondeljek, 7. julija ob 8. uri zvečer: »Tat«. Murska Sobota: v torek, 8. julija ob 8. uri zvečer: »V 'Ljubljano jo dajmo«, v sredo 9. julija ob 8. uri zvečeT: »Vrag«. Dolenja Lendova: v četrtek, 10. julija ob 8. uri zvečer: »V Ljubljano jo dajmo«, v petek, 11. julija ob 8. uri zvečer: »Vrag«. Žalec: v soboto, 12. julija ob 8. uri zvečer: »Vrag«. Stovenjgradec: v nedeljo, 13. julija ob 3. uri popoldne: »V Ljubljano jo dajmo«, i Naša vlada Sn albanski begunci. Beograjski listi povdarjajo, da bo predsednik padle albanske vlade 'Abmed-beg s svojim spremstvom le tedaj lähko užival vse pravice zavetišča na našem ozemlju, če ostane popolnoma nevtralen. To je Abmed-beg tudi sam zagotavljal in kako izgleda, se bo itak kmalu podal v Italijo.
Zaostanki Vojvodine na davkih. Beograjska »Politika« ugotavlja v zadnji številki, da ima Vojvodina zaostanka na davkih cele tri milijarde dinarjev. Treba namreč pomisliti, da ni plačevala Vojvodina od leta 1919 ne osebne dohodnine in ne vojnega davka. Minister financ Stojadipovič tirja>sedaj; ta ognomni davčni zaostanek od Vojvodincev kar naenkrat. V Novem Sadu se je vršil protestni shod proti temu plačilu in so se tozadevne resolucije poslale na finančno ministrstvo. Gospod finančni minister pa odgovarja na te proteste odklonilno in je pripravljen popustiti le onim davkoplačevalcem, ki morajo naenkrat plačati ogromne svote. Vojvodina je bila od' prevrata sem domena radikalov, ki se niso dosti ali pa prav nič zmenili za iztirjatev davčnih svot. Sedaj so pa državne blagajne prazne in radikali se čutijo prisiljene, iztirjati od Vojvodincev te svote. Milijardski zaostanki Vojvodine, najbogatejše pokrajine v naši državi so nam dokaz, kako popustljivo postopajo davčni uradi tamkaj, kjer politično dome-mira j o radikali. Slovenija je doslej vsako leto plačala več davkov, nego jej; je bilo predpisano in je to dejstvo jasen dokaz, kako papežki so glede iztirjatve davkov slovenski davčni uradi. Ako že izkazuje Vojvodina milijardne davčne zaostanke, kaj, še le Srbija in druge pokrajine, kjer predpisuje in iztirjuje davek srbijansko uradnišitvo.
...1
Pravo
■oto milo j znamko
990
U
je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo z imenom „S c h i c h t“ in znamko „J e 1 e n“!
Potkrajirfski zbor JugosIoMainske Matice zia Sloveni-' jo se vrši v nedeljo, dne 13. julija točno ob 10. uri dopoldne v univerzitetni dvorani na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Izpopolnitev železniških prog v Bosni. Dne 28. t. m. je bila na slavnostni način predana prometu novo zgrajena proga Bos. Krupa—Bihač v dolgosti 21 km. Nova proga je velike važnosti za bosansko gospodarsko življenje. želeti bi bilo sedaj, da se podaljša nova proga do Dalmacije, kjer bi se zvezala z železnico, ki prihaja iz Splita, i Na ta način bi se dobila direktna in najcenejša zveza Bosne in Beograda s Splitom ter bi odpadla dela za takozvano Jadransko železnico, o kateri, se je večina strokovnjakov izjavila, da je neizvedljiva.
Carugovi tovariši po obsspdbi. Najmlajši od Raru-govih tovarišev Mihajlovič, ki je obsojen na smrt, je začel radi preostre obsodbe štrajkati z gladom. Že od predzadnje sobote odklanja jedi in vodo. Predzadnjo nedeljo je povžil en majhèn komadić pogače, katero mu je poslala mati. Neprestano se valja po ležišču, stražar ga vedno nagovarja, naj vendar je, a obsojenec odgovarja, da ne m ore,.ker so ga obsodili po krivem. Zadnji torek je zaslišal preiskovalni sodnik neko gospico iz boljših meščanskih krogov, po zaslišanju so jej predstavili celo Čarugovo družbo. To gospodično sta zagrabila leta 1922 dva nepoznana človeka v gozdu, ko se je vračala iz obiska od1 prijateljice-učiteljice. Po^dolgo-trajnam prerekanju sta razbojnika žrtev posilila. Posiljena je med razpravo prepoznala enega od. zločincev in tasje na 20 let ječe obsojeni carugov pajdaš Šu-lentič. Badi zločina posilstva ne bo dvjgjijena obtožba proti Šulentiču, ki itak ne bi mogel dobiti več kakor že je, namreč. 20 let. Drugega zločinca pa pi med obsojenci in radi tega se je pojavil opravičen sum, da se še mora skrivati nekje eden čarugov tovariš, ki pa še ni prijet. Obsojeni Carugovi pajdaši: Luka Sulentič, Mato Kmmpotič in Jure Jurkovič, ki niso obsojeni na smrt, so nastopili zadnjo sredo kazen in bodo odpremljeni s prvimi transporti v razne kaznilnice. Marko, Bojančič je prvotno vlažil priziv proti obsodbi, a ga je sedaj umaknil in nastopil kazen. Vs;i obsojenci se pritožujejo, da jih je doletela pretrda kazen.
Čaruga po obsodbi. V Osjeku so se raznesle vesti, da je Jovo Čaruga po smrtni obsodbi nqvamo obolel. No Javo Je kljub tem glasovom čil in zdrav,, vsak dan gre malo na izprehod ter ima zelo dober apetit. Njegovi v ječo obsojeni ‘tovariši so prosili ispdišče, da jih da s prvih transportom odpremiti v jetnišnuvo. Čarugo -je obiskala neka njegova teta, s katero se je razgovarjal celo popoldne. Po njenem odhodu je pripovedoval, da je mia prinesla 5 »adutov«, katere je izročila branitelju in ki bodo povzročili, da bodo morali njega izpustiti. Seidaj Čaruga cele dneve leži na svoji postelji na trebuhu in študira. Prpič Veliki, ki 'je kot Čaruga obsojen na smrt brez pomiloščenja, je še vedno dobre volje ter prepeva v svoji celici. Najjbolj potrta1 sta Mihajlovič in 'Seltholer. Rupčič in Lončar, pri katerih se je Čaruga skrival, sta izpuščena, dokler njuna obsodba ne postane pravomoćna. Ko sta odhajala iz Osjeka, so ju na kolodvora neki Ličani tako napojili in nahranili, da so •Rupčiča napadli krči V trebuhu 'ter te moral biti prepeljan v bolnico .
Razstava otrok. Minulo Soboto se je vršila v Novem Sadu. originalna razstava, menda prva take vrste v naši državi. Razstavljena je bila deca v starosti pd pol do dveh let. Mestna občina je razpisala za 10 najlepših in najbolj negovanih otrok nagrade po 1000 D. Razstavo i si jenogledala velika množica obiskovalcev.
1'inor rudi pesmi. Blizu rudnika »Lauš« v Banji Luki. so nekega jutra našli rudarji ubitega delavca Stojana Ceniča. Preiskava je dognala, da ga je ubil muslimanski rudar Suljo Zemanie radi neznatnega vzroka. Več rudarjev, med njimi ubijalec in, umorjeni Cenič ,se je nahajalo v gostih pri svojem drugu Cošiču. Tu je hotel Suljo zapgti neko mus(iman.sko pesem, kar mu je pa Genie zabrani], ceš, da se ne nahaja v Turčiji. To je slednjega tako razkačilo, da je pri povratku pričakoval Ceniča na samotnem kraju ter ga udaril s kolom po glavi. Razbil mu je s silnim, udarcem lobanjo, na to pa pobegnil.
Žrtev nogometa. Ob priliki zadnje mednarodne nogometne tekme v Beogradu med reprezentanco Nižje Avstrije in Beograda je bil težko poškodovan vratar Tuško od beograjskega športnega kluba. Neki avstrijski igralec ga je po nesreči z nogo sunil v trebuh. Tuška so takoj, prepeljali v bolnico in operirali, toda navzlic hitri pomoči je črez nekaj dni po tekmi umrl.
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Radi pičle Udeležbe otvori župan sejo šele z enourno zamudo. Obč. svet najprej reši nekatere prošnje za podpore. Požarni hrambi se odobri 10 tisoč dinarjev podpore za nabavo naročenega rešilnega avtomobila. Za še ostalih 10 tisoč dinarjev, katere društvo tvrdki ostane na dolgu, pa prevzame jamstvo mestna občina.
Obrtna razstava. Kljub raznim oviram so se letos zopet mariborski obrtniki odločili prirediti industrij-sko-obrtno razstavo, ki je za gospodarski napredek Maribora izredne važnosti. Odbor se je obrnil na mestno občino da mu za letošnjo razstavo zopet prepusti prostore, kakor lansko leto. Obč. svet sklene, razstavnemu prostoru prepustiti dekliško ljudsko in meščansko šolo v Cankarjevi ulici. Z vrtom Dijaškega doma pa mestna občina ne. more razpolagati, ker ga ima v najemu Dijaški dom.
Podpora maturantom. Maturanti mariborske drž. gixrniazije. jaaniexay.ajo prirediti letošnje počitnice po-
učno potovanje po naši državi. Občinski svet dovoli v ta namen 1QÖ0 dinarjev podpore.
Plinarna. Bilanca mestne plinarne izkazuje za leto 1923 163 tisoč dinarjev izgube. Kljub trupi očftp.gJRU primanjkljaju podjetje’dobro uspeva ter letos ne bo izkazovalo toliko primanjkljaja, ker se je popolnoma reorganiziralo.
Vojaški erar ne plača. Dasi ima občina naravnost ogromne stroške z vzdrževanjem vojašnic, vendar ji %p~ jaški etar še dpssdaj ni plačal računov za minulo leto. Dr. Leskovar predlaga, da se naj nastopi z energičnimi merami. Će erar občini tekom drugega meseca ne plača račune, naj občina ustavi dobavo električnega toka in plina, zaostali dolg pa naj, iztirja sodnim potom. — Predlog je bil enoglasno sprejet.
Nove ceste v Marijini in Magdalenski ulici bodo stale 80.000 dinarjev.
Državna realka 'prosi mestno občino za izplačilo raznih računov in nabav. Ob tej priliki poroča župan, da je JDSarsko časopisje te dni1 poročalo: občina je v zadnji ipitapci .izgubila pravdo radi prostorov državnega.ženskega učiteljišča. Ker se je v tem časopisju na-migavalo: Češ, župan in dr. Leskovar sta zakrivila pravdne stroške, pravi župan: Naša dplžnost je, da branimo interese občine. Ako je res, da je občina zgubila pravdo v zadnji instane i (Medklic iz kluba SLS: Kdo izdaja tajnosti sednih aktov? Saj razsodba še ni objavljena!) in bo mor;ala poslopje v Cankarjevi ulici pustiti. učiteljišču,, bo občina mošrala žrtvovati zopet novih 10 milijonov dinarjev za novo šolsko stavbo. Župan je mnenja, da se je sodišče, v vseh instancah prenaglilo in da je dejanski stan drugačen, nego ga presoja sodišče. ;Dr: ,Mwley (gotovo po naročilu Voglarj'evem) skoči kvišku, vrže akte in hoče oditi. Ostane, a predlaga konec debate o tem. Žebot mu1 zakliče: »V »Taboru« pa ste pisali, da se mora, o tem govoriti v obč. isVetu. Zakaj se bojite razprave?« Dr. Leskovar pravi: Če hoče imeti država proizvajalnico za učitelje, naj si sama gradi. Saj nas davkoplačevalce v Sloveniji dovolj’ skubi. Kako bride mestna občina do tega, da mora dati državi poslopja uči)ib zavodov na razpolago. — Prošnja realke se odstopi pravnemu odseku.
Frančiškanski samostan pposi, da bi se mu pristoj:-bina za vodovodno prikiopitev iznižala od 2125 D na 700 dinarjev., Bahun začne strašno hudo gledati in vpiti, da to ne .gre. »Farjem nič«, je njegova deviza, žebot predlaga, da se zniža svota vsaj pa 1000 D. Frančiškani so revni, a še oskrbujejo vsak dan večje število revežev brezplačno s toplo hrano. Kljub Bahunoverim protesttu je bil Žebotov predlog sprejet.
Zgodovinsko društvo prosi za znatno podporo. In zopet se oglasi hud'ogledi in brbljavi Bahun in ugovarja, da bi se za take stvari dajalo denar. Pravi, tega ni treba, to je f .. .. Odsek predlaga 1000 dinarjev. Dekleva (NSS) je za višjo podporo. Muley (JDS) predlaga 2500 dinarjev. Žebot povdarja, dà je Zgodovinsko društvo velike nacijonalne in kulturne važnosti. Sedaj zbira zgodovinski materijal o prevratu in važnih dogodkih po zlomu, če katero društvo, potem gtatov«^ Zgodovinsko društvo, katerega vodijo požrtvovalni in idealni ljudje, zasluži 'izdatno subvencijo. Predlaga 5000 din. Bahun začne smešiti Zgodovinsko društvo. Po njegovem mnenju je to »farško« društvo. Žebot ga energično zavrne per prayi, da Bpbpn —,ako tako. gay ori — sploh ne spada na sedež obč. svetnika. Naš predlog je bil potem. proti Rakunovemu glasu sprejet.
Rešenih je bilo še več manjših zadev, nakar je župan ob pol. 12. uri ponoči radi nesklepčnosti zaključil sejo. Nadaljevala se bo ta teden.
Kaj so Sokoli? S oktal i so čisto navadna garda samostojnih.gli Ppibičgvičevih demokratov, kakor orju-na. To je čista istina proti vsem frazam, zavijanjem in lažem iz sokolskih vrst. Ta resnica se je že često razodela in sedaj se najde tudi v sobotnem »Taboru«, ki sg hud u j e .nad, prganizi ra nj eni: Davidovičevih demokratov ter pravi končno mariborskemu zdravniku g. dr. T.: »Tudi v sokolstvu bi tak človek d »igral!« — »Tabor« ima g. dr. T, na sumu, da snuje organizacijo poštenih Davidovičevih demokratov v Mariboru.Ta sum in strah .ge bere iz »Taborovili« vrst že ponovno. G. dr. T. se je po našem mnenju čisto nepotrebno povspel na odlično mesto mariborskega Sokola in ko mu sedaj, »Tabor« tako grozi, bo menda tudi vedel, kar mi že davno vejmo, da je Sokol v Sloveniji čisto navadna garda Pribi-čevičevih strankarjev in da v njem za poštene ljudi ni mesta. Lahka rečemo, da,ni v.te j, organizaciji.mesta niti za razsodne ljudi, ker mora vendar vsak primerjati srbskega odličnega politika in poštenjaka Ljubo Davi-doviča s Pribičevičem in njegovimi trabanti. Sokolom v Sloveniji, ki o tem še niso razmišljali, bi priporočali, da je vprašanje, vsled česar so se hrvatski Sokoli osamosvojili. — Od g.,dr. T, se da pričakovati, da se loči od Pribičevičeve garde ravno tako kot se je ločil od njegove stranice.
Orjunaške grožnje. Ljubljanska »Strokovna borba« od sobote piše iz Maribora: »Na binkoštni pondeljek je imelo pevsko društvo »Drava«, pri katèrem so orjunaši, demokrati in narodni socijalisti, svoj sestanek v Radov ljici. Na tem sestanku se je ključavničar v delavnici juž. žel. š. zavezal in prisegel na zastavo orjune, da bo ubil s. Lemeža in dr. Korošca. S Šušteršičem sta istočasno prisegla še dva odjunaša, za katerih imena pa še nismo mogli izvedeti. Sicer poskušajo orjunaši pjecej rogoviliti, pa ne morejo, ker je razpoloženje velike večine ne samo delavstva, ampak tudi drugega poštenega prebivalstva proti orjunašem, ki so v Trbovljah pokazali, da so požigalska in razbojniška organizacija.« — Smo radovedni,"kdaj se bo napram orjuncem pokazalo
nekaj od ‘te velike oblastne vneme, ki ise je takoj po podli denuncijaciji znesla nad par delavci v Rušah.
Sadnik Niko Vrabl nadomestujc slamorezca dr. Reismana kot poročevalec^* Jutra« in »Tabora«. Zadnji petek, kakor poprej; že večkrat, je bil v občinski dvorani navzoč kot » Jutrov« korespondent. Podel napad' na sodnega svetnika dr. Schaubacha j,e njegov plod. Sedaj je javnosti tudi znano, kdo izdaja »Jutru« in »Taboru« tajnosti raznih aktov na sodišču.,
»Sprechen Site deuftsch!« Nekje v deveti deželi je veliki žiipan, ki je med1 vojsko v svojem uradu nahrulil slovenskega železničarja, ki je bil pri njem radi prevoza vagona kostanja, naj ž njim ne govori slovensko, ampak: »Sprechen Sie deutsch.« Kje je bilo to in kdo je 'bil ta junak, ni težko uganiti.
Kajj jakega je mogoče samo pri podržavljeni železnici in delavnici. Iz bivših južnih — sedaj: podržavljenih delavnic v Mariboru nam poročajo: naše delavnice imajo bolniško blagajno, katero oskrbuje poseben uradnik. Iz te blagajne dobijo delavci, ki so oženjeni, v slučaju, če se jim rodi otrok, posebno podporo za poravnavo porodniških stroškov. Očetje v delavnicah so kristjani in pustijo seve svoje novorojenčke krstiti.— Krst se izvrši po mestih navadno 10—20 dni po rojstvu. Duhovnik-’krstitelj izstavi delavcu tudi posebno potrdilo, da je otroka res krstil in kedaj. Vsakdo bi pač pričakovati, da bo to duhovnikovo potrdilo glede krsta zadostovalo tudi za bolniško blagajno in da se bodo pro ti temu potrdilu izplačali porodniški stroški. Kaj še! Gradnik pri bolniški, blagajni zahteva še posebno zdrav niško potrdilo, da je otrok četrti dan po rojstvu res bil živ. In le proti temu potrdilu se izplača podpora za porodniške stroške. Pri nas se krščujejo le živi otroci in ako je otrok živel 15 ali 20 dni po rojstvu in bil živ krščein, je živel gotovo tudi četrti dan. Delavci-očetje se upravičeno smejejo in jezijo radi tako brezglave šikane, ki je čisto balkanska. Delavstvo jfc samo še radovedno: kdo neki je pogruntal to lemberško naredbo, ali uradnik pri bolniški blagajni, ali pai ravnateljstvo v Ljubljani? Odkar so delavnice podržavljene pa se ni zgodil samo en tak slučaj, ampak že 48. Pri nas v Ju-. goslaviji so torej dvomi, da bi bil otrok, 'ki je živ 20 dni po rojstvu, tudi živ četrti dan potem, ko je zagledal luč tega neverjetnega sveta! Taka abderitska vprašanja se rešujejo pri nas sedaj, ko krmarijo železnice nad vse brihtni samostojni demokrati.
Nepotrebno in lahfcomišljeno poškodovanje cegte. Minuli pet.dk zjutraj je mariborska lahka in težka artilerija imela vozne vaje in to po novozgrajeni cesti niže Maribora v takozvani »Freigrabi« in od tod sta se peljali na veliko cesto proti Št. Lenartu. Cesta po Freigrabi je nova in artileristi so vozili, mesto po sredini s težkimi topovi ob strani in iso res na ta način porušili 8 m ceste in jo stiščali v obcestni jarek s plotom vred. Škoda je precejšnja in pri pogledu na to nepotrebno poškodovanje nastane kritično vprašanje: kedo neki bo trpel stroške za zopetno popravo ceste, ki je bila zgrajena za težke vozne tovore, a seve za težke topove tudi po sredi, a ob straneh ne? Kakor že znano, iz bogzna kolikih izkušenj, je naš vojaški erar najslabši plačnik in bodo tudi v ravnokar omenjem slučaju stroški za zopetno po pravo ceste romali na račun okraja in davkoplačevalcev.	.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy.
Prevedel Paulus.
23
»Čujte čujte!« se je režal Lenoir. »Kaj bi naj bil sloril? — Prijatelji, patrijotje, bratje, vprašam vas, kaj bi naj bil storil —?«
Merlin je prebledel.
čutil je, .da izgublja tla. Orjaški premogar se mu je ! zdel da je njegova usoda, njegov lastni otrok, »Postava \ o osumljenih«, je dvigal glavo zoper svojega duševnega ; očeta.
Koliko tovarišev je že Ural pred sodbo in v smrt in jih osumil izdajstva, zgolj le samo, ker se jim je ponesrečilo, ker so se brez uspeha vrnili iz tega ali onega pohoda zoper sovražnike domovine!
Jn sedaj je prišla vrsta na njega —!
Orjaški premogar je vstal, prevrgel sodček in se vzravnal v vsej svoji višini.
»Vprašam vas«, je pravil na ves glas, »vprašam vas, kaj bi bili vi ali kaj bi bil storil jaz, če bi imel , opravka s človekom, ki je o njem znano, da je izdajalec —? Biti osumljen izdajstva, pravi postava, ki jo je naredil tale naš državljan Merlin, je že zločin zoper domovino —.. Bratje, prijatelji, državljan Merlin je našel kup sežganega papirja v peči, je našel razparano torbico, v kateri so bile gotovo važne listine — pa nas po-prašuje, kaj bi naj bil storil —!«
»Déroulède je vse preveč znana oseba, da bi se ga dalo obsoditi brez dokazov«, se je branil Merlin. »Vsa pariška drhal bi planila na nas, če bi se ga le samo dotaknili!«	*
»Brez dokazov —? Kdo pravi, da ni bilo dokazov«?
»Sežgane papirje in raztrgano torbico sem našel v sobi Juliette Marxiy. Dejala je, da so ljubavna pisma in da je ovadila Déroulèda, ker se ga je hotela iznebiti.«
»Povem vam, državljan Merlin, da bi bil pravi
Zadružna gospodarska bauka
Podružnica v Mariboru,
livrhje n bančne pesta ailkalanlneje. — lajvlšje ibreslovanji »log ii knjižita Ir « fnkičia nini.
Isplela vsako vtoao na zahteve lakol v gotovini.
PiOlBiiml prodajata srečk držama rasradna lotarlla.
Damar naložita
« Maribora, Stolna ulica SL 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
Odgovorni tire cinik: Vlado Pušenjak.
izdaja konzorcij «Strale.«
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
patriot našel papirje in torbico v Déroulèdovi sobi, ne pa v sobi tiste ženske, da bi papirji v rokah pravega patriota ne bili čisto sežgani, da bi'bil med njimi »našel« pisma na vdovo Capet, ki bi dovolj jasno pričala o njegovem izdajalskem početju. To bi bil našel pravi patriot, — to bi bil našel jaz na primer.
Da govorim jasneje! Državljan Merlin, ali se čutite preveč aristokrata, da vas je strah ponarediti, potvoriti listino, ki bi prinesla izdajalcu zasluženo kazen —? Prijatelji, rečem vam, republika ne potrebuje strahopet-nežev, republika potrebuje mož —! In izdajalca imenuje vsakogar, ki dopusti, da mu uide skoz prste le samo eden njenih sovražnikov, ker ga je strah, ker se boji slabotne sence — poulične drhali!«
, Zahrumelo je po dvorani, besneče ploskanje in kričanje je pozdravljalo govornika. Vse je hvalilo njegove drzne, pa jasne in pametne besede: »Tako se dela za domovino!«
Le Tinville je molčal. Nevoščljiv je bil.
Mrzko je slonel na komolcih in si trebil zobe.
»Lahko je govoriti, državljan — eh, Lenoir, ali kako vam je ime! Tujec ste pri nas in niste še dokazali, da znate za republiko še tudi kaj več nego samo govoriti.«
»Če bi nihče ne govori, državljan — eh, Tinville, ali kako vam je ime, če bi nihče ne govoril, pravim, bi se nič ne opravilo —! Tule sedite in obsojate Merlina, da je naredil neumnost. Res je, moram reči, tudi jaz sem tu med vami, ampak —.«
»Ampak —? Povejte nam tisti svoj ampak!« je vpil Tinville, ko je Lenoir utihnil, kakor bi zbiral misli.
Lenoir si je med tem poiskal drug sodec in sedel tako, da je gledal Tinvillu in njegovi družbi v obraz. Sveča je brlela za njegovim hrbtom in jasno osvetljevala obrise njegovih širokih pleč ter še povečala njegovo orjaško postavo.
Dolge, nekoliko suhe roke je imel, vse zamazane in prašne od premoga, in neprestano je mahal z njimi, kot bi hotel koga zgrabiti za vrat.
»Vsi vemo, da je Déroulède izdajalec, kaj —?« je nagovoril družbo.
»Seveda, seveda!« je donelo vse vprek.
»Torej ni treba druga ko da se pomenimo, kako ga spravimo pod guillotino!«
(Dalje prihodnjič).
Krojači in krojačke! Izdelujem po poljubnih modelih, po meri vsakovrstne kroje (muštre) za dame in gospode. Knafelj ndojzij, strokovni učitelj za kro-jaštvo, Ljubljana, Križevniška ulica 2-1.	375 2—1
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—L	107
Gotove moške obleke, perilo za mošse in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	319
**********
agitirajte
za
naš tiski
mHXXKXXKXX
f	fffff
„it O’
priznano najboljša
z o Ib n» teffema!
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževir.o, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter.
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Trgovina
Martin Šumer
s Konjice s
priporoča veliko izbiro raznega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1
Star o renom ir ano, najfinejše, zajamčeno pristno, sedovine
prosto
a®r bučno olj©'*®
znamke „Krona“ post. za v.
dobavlja vsaki čas in v vsaki količini samo na veleod-
jemalce, oziroma trgovce
oljarna Albert S tiger, Sl. Bistrica.
Zastopstvo: FRANC GULDA» Maribor.
*
*
1
*
*
*
*
*
4
4
Strojno mizarstvo
HOCHNEGER&WIHER
Koroška c. 53 MARIBOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!
*
t
t
F
*
*
F
*

Tiskajte sami !
Gestetner-Rotary tiskarski stroj za vsakega! Brez zlaganja. Brez voščenega papirja.
Zahtevajte, da se Vam brezplačno pokaže!
D. Gestetner Ltd.
I Zagreb. Trg na Sajmištu brej 1.
Beograd, Zgradba Akademije Nauka. 3«
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Somišljeniki\ širite naše liste!
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX