PRILOGA St. 8(1750) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 24. februarja 1983 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Spet teden dolenjskega cvička ! ' —..... Prireditev bo na tradicionalni čas od 17. do 20. marca v športni dvorani Od 17. do 20. marca bo v športni dvorani v Novem mestu tradicionalna prireditev „Teden dolenjskega cvička", katere organizator je Društvo vinogradnikov Dolenjske, pokrovitelj pa Agrokombinat Krško. Prireditev, katere cilj je poživitev pridelave vina, predvsem cvička, in dvig kvalitete pridelave in predelave, se bo začela 17. marca s povorko po mestu. Ob gostinskem delu v športni dvorani bo v okviru tedna dolenjskega cvička še vrsta drugih prireditev. 16. marca bo v Domu JLA večer pesmi napitnic in podoknic, pripravljena bo razstava starejših vinogradniških in vinarskih pripomočkov, seveda pa bodo organizirali tudi vrsto strokovnih predavanj ter ocenjevanje kvalitete lanskega cvička. Uspehi so lahko kratke sape Na seji medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko so poudarili, da ni razloga za navdušenje nad gospodarskimi dosežki, a tudi preveč črnogled ne kaže biti OB OTVORITVI OGLED ZA OBISKOVALCE - Častna gosta v Starem trgu Martin Košir in Ivan MačeK—Matija sta ob otvoritvi Unioijevega obrata želela izvedeti čim več o proizvodnji. Za strokovno vodstvo je poskrbel generalni direktor zreške kovaške industrije Marjan Osole. (Foto: M. Bezek) Na moč zgrešeno in neodgovorno bi bilo, ako bi se v delovnih okoljih zadovoljili z morebitnimi uspehi in hkrati pozabili, da jih letos čakajo velike naloge za ustalitev gospodarstva. Nesporno namreč je, da bo še težje ustvaijati dohodek ob novih obrestnih merah, večjih zadregah pri zaposlovanju, ne nazadnje pa je še dokaj nejasno, kako bo učinkoval spremenjeni devizni zakon, od izvozno-uvoznih razmerij pa je zelo odvisno dolenjsko gospodarstvo, čigar proizvodnja brez potrebnega uvoza lahko kaj hitro pride na tanek led. nem bo treba pomagati pri sanaciji 1MV, za to pomoč je eden od virov republiški sklad skupnih rezerv, in medobčinski svet podpira predlog za spremembo samoupravnega sporazuma, po katerem bi do konca tega srednjeročnega obdobja za omenjeni sklad združevali 5 odstv sredstev čistega dohodka tozdov. * Beseda je tekla tudi o trenutnem nedoseganju izvoznih ciljev dolenjskega združenega dela, morebitni le navidezni preskrbljenosti s surovinami in . repromaterialom, o preskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, o uvajanju novega začetka delovnega časa, o podražitvah in dodatnih prispevkih iz bruto Z gornjimi ugotovitvami so se strinjali na ponedeljkovi seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko; preden so sprejeli delovni program tega organa za letos pa dvoje finančnih zadev, so podrobno pregledali, kako po štirih dolenjskih občinah teče dejavnost, kakršno nalagajo sindikatom ukrepi gospodarske politike, obravnavali pa so tudi poročili družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Kar zadeva izvedbo letnih sindikalnih konferenc, zaenkrat ni odstopanja od dogovorjenega, kako pa so potekale obravnave zaključnih računov, temu bo medobčinski svet namenil eno naslednjih sej. Zdaj je že jasno, da bo izgubarjev manj, žal pa bo celotna izguba večja; v glav- V MOKRONOGU JE RAZ8TA I -AL MITJA BERCE Ta teden so v Mokronogu zaprli . razstavo slikarskih del akademskega slikarja Mitje Berceta, mokronoške-ga rojaka, in starih predmetov. Razstavo so pripravili mladinci mokro-noške osnovne organizacije ZSMS. VEČER PESMI IN PLESOV Vse tri folklorne skupine (pionirska, mladinska in odrasla) kulturno-umetniškega društva Anton Umek-Okiški iz Boštanja pripravljajo pestre kulturne večere. Z enim takih bodo gostovali v soboto ob 18. uri v sevniškem gasilskem domu. Sodeloval bo tudi dekliški kvartet, zaigrali pa bodo še glasbeniki skupine. OBVEŠČANJE V PRORAČUNSKIH MLINIH OK SZDL Brežice je ena od ustanoviteljic Dolenjskega lista in financira tudi obveščanje. Zaradi proračunskih zagat ne morejo izpolniti lanske pogodbe in tudi sporazuma 2a letos še ne morejo podpisati. Kaj zdaj? Ali naj SZDL prosjači, ko se pri delu vse zgrinja nanjo, je vprašala razpravljalka na Sgji predsedstva. PESNIK LOJZE ŽABKAR KAJUHOV NAGRAJENEC Eno od Kajuhovih nagrad, ki sta jih založbi Borec in Partizanska knjiga v ponedeljek podelili na slovesnosti v Ljubljani, je dobil tudi pesnik Lojze Žabkar, dolenjski rojak, za pesniško zbirko „Brevir moj v travi". V obrazložitvi je žirija podčrtala sodelovanje župnika Žabkarja v osvobodilnem boju na belokranjskih tleh. Zajezeno izseljevanje Otvoritev Uniorjevega obrata v nerazvitem Starem trgu — osrednji dogodek ob črnomaljskem občinskem prazniku Čeprav v težkih gospodarskih razmerah, je črnomaljska občina ob občinskem prazniku slavila številne delovne uspehe, med katerimi je bil najpomembnejši zaključek gradnje in začetek obratovanja Unioijevega obrata za proizvodnjo vodno-instalaterskega orodja v Starem trgu ob Kolpi. Na slavnosti ob otvoritvi v soboto, 19. februarja, ki se je je udeležil tudi član Na Bizeljskem z raketami Ze letos prva raketna strelna mesta proti toči? — Kasneje bo obramba razširjena še na Dolenjsko Lanska katastrofa je v osrednji Sloveniji pospešila dograjevanje obrambnega sistema zoper točo. V petek je bil v Sevnici spet sestanek iniciativnega odbora za izgradnjo tega sistema, v ponedeljek pa še razgovor s predstavniki kmetijskih organizacij v Celju. Žc letos naj bi namreč začeli s poskusnim delom raketnega sistema zoper točo na celjskem območju. Na sevniškem sestanku so obravnavali priprave na ustanovitev posebne samoupravne interesne skupnosti, kamor bosta vključeni .tudi osrednja Dolenjska in Bela krajina. Ožji branjeni celjski okoliš naj bi za začetek razširili še s štirimi strelnimi rpesti na Bizeljskem. Na širšem območju pa naj bi raketna obramba zaživela v prihodnjem letu. A. Ž. sveta federacije Ivan Maček— Matija, je govoril republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Košir je opozoril na svetovno gospodarsko in energetsko krizo, katere pretrese občutimo tudi pri nas. „Težave bomo lahko premagali, če jim bomo razumno pogledali v oči. Pri uresničevanju vseh nalog moramo biti neomajni, kajti le tako bomo lahko dosegali uspehe, kakršen je Unioijev obrat, za katerega smo temeljni kamen položili ob občinskem prazniku pred letom dni in ki je bil zgrajen brez podražitev", je dejal slavnostni govornik. Hkrati je orisal tudi razvoj občine, kije bila še v preteklem srednjeročnem obdobju nerazvita, danes pa ima status prehodnega obdobja, saj je z izjemo področja ob Kolpi, ki zajema 6 krajevnih skupnosti, razvita. Generalni direktor kovaške industrije Unior iz Zreč je predstavil delovno organizacijo, ki zaposluje v petih tozdih 2150 delavcev in ki se ji je pretekli teden pridružil še obrat v Beli krajini, katerega letna zmogljivost proizvodnje je 250.000 kosov orodja. Trak je prerezal predsednik centralnega delavskega sveta Mirko . Malič. M. BEZEK Tokrat vam v Prilogi predstavljamo ljudsko pisateljico Anico Zidar iz Mokronoga, ki je pri ČZP Kmečki glas izdala že pet romanov. Čeprav živi daleč Od velikih kulturnih središč, tega ne čuti kot pomanjkljivost. Zidarjeva celo meni, da so kraji, kjer se je rodila, in ljudje, s katerimi živi, trajen vir navdiha za nova pričevanja o kmečkem življenju. Na obrobju vandalsko uničene halštatske gomile v Sajevcih je arheolog Mitja Guštin izkopal grob ilirske kneginje, v katerem je bilo kar 6 posod, 15 glinastih vreten, deli bronaste sponke in hudo poškodovan zlat diadem, ki je po restavratorskih delih v Maizu spet zasijal v polni bleščavi. Do 31. marca je čas za vpis v šolo kadetov-miličnikov v Tacnu pri Ljubljani. Tamkajšnja šola je med najbolj sodobno opremljenimi v Jugoslaviji, šolanje zahteva celega človeka, saj poklic miličnika ni samo zanimiv, ampak tudi zahteven. Težko pričakovana pogodba Z novinarske konference v IMV: končno podpisana okvirna pogodba z Renaultom — 30. junija končna odločitev — Izguba mnogo manjša — V marcu nove cene avtomobilov V novomeški IMV se je zadnje dni veliko razjasnilo. Minulo sredo podpisana okvirna, tako težko pričakovana pogodba o dolgoročnem sodelovanju med IMV in Renaultom, kar za 700 milijonov (novih) dinarjev manjša izguba v letu 1982 od planirane in seveda nestrpno čakanje na nove cene avtomobilov so novice, ki razganjajo črne oblake, zbrane nad usodo novomeškega avtomobilskega velikana. Razumljivo, da so bili vedrejši tudi obrazi članov začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ko so v petek na tiskovni konferenci s temi novicami postregli zbranim novinaijem. Najprej k pogodbi! Ob sodelo- pomeni, da bo IMV. postala sčasoma popolnoma enakovreden poslovni • Po nekaj ugankah, kje bo stala nova tovarna homokineti-čnih zglobov (omenjen je bil tudi belokranjski Suhor), je sedaj znan odgovor tudi na to vprašanje. Dokončna lokacija je Kropa, poleg IMV pa bo v tovarno sovlagala še Crvena za-s.tava, nova delovna organizacija pa bo poslovala v sklopu dveh sozdov: IMV in slovenskih železarn. Predvidoma naj bi proizvodnja v njej stekla že 1985. vanju predstavnikov IMV in Renaulta, republiškega izvršnega sveta, gospodarske zbornice in Ljubljanske banke je bila 16. februarja podpisana okvirna pogodba, ki prinaša skrbno izdelan program sodelovanja med IMV in Renaultom do leta 1990. Ne samo da pogodba prinaša povečanje vrednosti izmenjave od sedanjih 300 kar na 700 milijonov frankov letne realizacije, pač pa ima že tudi določen terminski plan. V njem stoji, da bo že prihodnje leto prišla z novomeških trakov prva devetica, leto kasneje že tudi prvo vozilo R-x, isto leto pa naj bi tudi pričeli velikoserijske dele izdelovati za francoskega partnerja. Vse to partner, kar konec koncev potrjuje tudi v pogodbi zapisano razmerje izmenjave: kolikor bo v Francijo izvoženo, toliko bo iz nje uvoženo. Resnici na ljubo moramo zadnje stavke pisati v pogojniku. Kajti ie če bo IMV dokazala rentabilnost predloženih programov (o tem po doslej narejenih izračunih 'ne gre dvomiti) in ko bo sanacijski program IMV dobil podporo vseh, vključno s stališčem skupščine SRS, bomo o okvirni pogodbi lahko govorili brez „če-jev". Končni datum odločitve je 30. junij. V nasprotnem lahko Francozi brez kakršnihkoli posledic ob tem roku pogodbo izničijo. Drugo, nič dosti manj razveseljivo novico iz IMV prinaša lanski zaključni račun. IMV je lansko leto zaključila s 1,47 milijarde dinarjev izgube, kar je seveda veliko manj od planirane številke 2,20 milijarde in manj celo od izgube, izkazane ob polletju. Omembe vredno med lanskimi številkami pa je še nekaj. IMV je morala lani izplačati za kar 1,37 (Nadaljevanje na 2. strani) osebnih dohodkov - o vsem tem pa so prišli do podobnih ugotovitev kot teden dni prej na razgovoru, ki ga je medobčinski svet pripravil s predsedniki konferenc sindikata večjih delovnih organizacij. Po kratki razlagi družbenih pravobranilcev samoupravljanja, ki sta iz svojih poročil izluščila bistvene ugotovitve, so člani medobčinskega sveta poročili sprejeli kot dobri, pri čemer so poudarili, da je zlasti pomemben premik k preventivnemu delovanju in približevanju delavcem. Sidnikalni delavci bodo morali storiti marsikaj, da bi odpravili nepravilnosti, ki jih navajata poročili, ugotovitve kaže zajeti tudi v oceno varnostnih in političnih razmer. D.RUSTJA VEČER TRŽAŠKIH UMETNIKOV - V Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu je bil minuli četrtek literarno-glasbeni večer, ki so ga pripravili: tržaška pesnika Irena Žeijal in Aleksij Pregare, glasbeniki Dina Slama ter Irena in Miloš Pahor (na sliki). Več o dogodku na kulturni strani. Edinstvena galerija v Kostanjevici Otvoritev stalne zbirke v osnovni šoli Jožeta Gorjupa — Razstavljenih 210 del 147 avtorjev Ob prisotnosti mnogih ljubiteljev likovne umetnosti je podpredsednik SAZU, akademik dr. Bratko Kreft, v soboto uopoldan slovesno odprl stalno zbirko umetnin v osnovni šoli Jožeta Gorjupa v Kostanjevici. Edinstvena galerija v šoli, ki ji v svetu ni primere, je plod dolgoletnega prizadevanja ravnatelja Lada Smrekarja, njegove žene Marije ter znancev in prijateljev Kostanjevice. Stene hodnikov, šolske avle in stopnišč krasi 210 likovnih del, ki so le desetina vseh del, kolikor so jih Kostanjevici poklonili likovni mojstri iz iz vsega sveta. V postavljeni zbirki prevladujejo dela Jožeta Gorjupa, bratov Franca in Toneta Kralja, Jakoba Savinška in Vena Pitana. Med slovenskimi in jugoslovanskimi umetniki so zastopani glasniki domala vseh generacij. „Ker je v novih prostorih še vedno premalo razstavnih površin, smo se odtočili za postavitev 210 del 147 avtorjev, ki prav dobro prikazujejo celovit razpon fonda in kvalitete podarjenih del. Računamo, da bi vsaki dve leti spremenili postavitev, in če bo mogoče, bi umetnine razstavili tudi v kostanjeviškem gradu," je povedal Andrej Smrekar, magister umetnostne zgodovine in kustos v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici. J. P. UMETNINE V ŠOLI — Po stopniščih in hodnikih stare in nove kostanjeviške šole ni čutiti običajnega otroškega živžava. Mladi ob razstavljenih umetninah podoživljajo umiijenost in zbranost, ki pri mlademu človeku veliko prispeva k estetski vzgoji, k likovni vzgoji in k smotrom kulturno-umetniške vzgoje. Na sliki z otvoritve: (z leve proti desni) akademik dr. Bratko Kreft v razgovoru z Ladom Smrckaijem. (Foto: Janez Pavlin) • V drugi polovici tedna bo suho in hladno vreme, dopoldne bo po kotlinah megla. Ljubljansko pismo Zemlja je neskončen vir dobrin Težko pričakovana pogodba Stotisoči hektarjev neobdelane zemlje je raz-sipništvo brez primere Teoretične poti za pridelovanje več hrane so strateško dolgoročno in srednjeročno več ali manj plansko začrtane. Tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji vemo, da moramo pridelovati več hrane kot doslej. To ni mogoče, zlasti ko vemo, da imamo v Jugoslaviji blizu, milijon hektarov neobdelane zemlje. Zdi se, da so najbolj odgovorni pozabili, da največjo akumulacijo daje dobro obdelana zemlja. Da posiljena graditev industrije zaradi ustvarjanja proletariata ni akumulativna, če prinaša izgube. Se sreča, da smo se tega, čeprav pozno, zavedeli. Pravkar imamo na voljo najnovejše republiške podatke o neobdelanih površinah oziroma obdelovalni zemlji v „zaraščanju“ po občinah. Tem podatkom lahko verjamemo samo delno , saj vemo, da jih - zaradi sramote ali nepreverjenih podatkov - prikrivajo tako občine kot družbena kmetijska gospodarstva. Neobdelana zemlja je gotovo zelo velik problem sedanjosti. Zdi pa se mi, da je od tega še večji problem, da imamo premalo ljudi (doma), ki bi to zemljo hoteli z veseljem obdelovati. Za to jim še vedno marsikaj jemlje tudi siceršnjo dobro voljo. Ob tem se ne bom skliceval na zgrešene ideološke predsodke do kmeta kot zasebnika, o čemer sem že pisal, niti na pozitivna stališča v naših resolucijah ali smernicah za dolgoročni program razvoja agroindustrijske proizvodnje. Važnejše od tega so razne izjave, tolmačenja, razlage in konkretna politika v nekaterih okoljih, ki same po sebi terjajo boljši politični posluh do našega kmečkega vprašanja. Za takšne negativne politične učinke politično in teoretično pozitivno usmerjenih stališč ni treba mnogo dokazov. Denimo: preživelo poudarjanje „ekonom-ske prisile", s kakršno smo obračunali po ponesrečeni naši varianti kothozništva in ob čemer si naš kmet ne more predstavljati drugega kot žalostno rojstvo in nič manj žalosten propad kmečkih delovnih zadrug. Ali za našo demokratično samoupravno socialitistično družbo ni bolj primeren izraz „eko-nomska spodbuda"? Kakšen je lahko končni rezultat ob vzpo-rejanju obeh izrazov? Politično nesprejemljivo je tudi mnenje nekaterih odgovornih ljudi, da naj sprememba delovnega časa delavca prisili, da ne bo ob zaposlitvi obdeloval zemlje, kot da učinek na delovnem mestu ni predvsem stvar organizacije dela v delovni organizaciji. Škodljivo pa je takšno mnenje še posebej v času, ki bo terjal vedno več hrane in ko bi morali biti veseli slehernega človeka, ki hoče obdelovati še tako majhen košček zemlje. Skratka, če hočemo imeti več hrane, moramo v resnici spremeniti odnos do kmeta, do človeka, ki zemljo obdeluje. STEFAN KUHAR (Nadaljevanje s 1. strani) milijarde dinarjev obresti, kar je seveda posledica brezglavih zadolževanj v preteklosti, saj ima IMV danes kar 10 milijard dinarjev kreditov. Pa še to: brez plačanih obresti bi bil lanskoletni poslovni uspeh IMV celo brez izgub. Lanski obračun pa ne bi bil popoln, ko ne bi omenili še izpolnjenih obveznosti do kupcev, zmanjšane neplačane realizacije in seveda ob koncu leta speljane nove organiziranosti v sozd. In kako bo v letu 1983? Ugank za letos je ogromno. Prva so seveda nove cene vozil. Omenimo le, da se je od leta 1978 do lani dvignila BRE2ICF BOMO ZAMENJALI ŽELEZNO SRAJCO? Po zadnji razpravi v predsedstvu OK SZDL v Brežicah lahko sklepamo, da se večina le ogreva za premik začetka delavnika za eno uro in ne več. To so utemeljevali s prevozi in otroškim varstvom. Bolj ko se je razprava razpletala, bolj je prihajalo na dan, da gre za politično in ne za strokovno tehnično vprašanje, kot je to označila sekretarka občinskega komiteja ZK Jana Videnič. Gre predvsem za spremembo v miselnosti in ne toliko za tehnično izpeljavo, zato se stvari zatikajo. Čtani predsedstva ko kritizirali tudi nerazumno kratek rok za javno razpravo o družbenem dogovoru. Menili so, da je nujno takojšnje poenotenje v Posavju, saj je kar tisoč delavcev vezanih na prevoze v sosednji občini. nabavna cena avtomobila v IMV kar za preko 20 odst., prodajna pa za vsega 10,2 odst. Danes stane R 4 TL v Jugoslaviji 16.860 din, v I ran ciji 227.810, taisto katrco pa v izvozu prodajo za 243.786 din (vključno z izvozno premijo). Podobno je s štirico GTL, ki stane pri nas 184.300 din, v Franciji 252.603 din, v izvozu pa iztržijo zanjo kar 270.362 din. V IMV so že izračunali, da bi ob takih prodajnih cenah v Jugoslaviji samo na ta račun prislužili letos kar milijardo dinarjev izgube. Prav zategadelj so jugoslovanski proizvajalci avtomobilov za- htevali, naj se problematika cen njihovih izdelkov obravnava kot izjema, že ta teden pa so njihovi zahtevki za nove cene pred odborom za cene zvezne skupščine. Dokončna obravnava o tem naj bi bila 2. marca pred svetom zvezne skupščine za cene, potem bo o tem spregovoril ZIS, zatem še medrepubliška komisija za cene, in če bo seveda šlo vse po sreči, se lahko novih cen večine jugoslovanskih avtomobilov nadejamo šele koncem marca. Do takrat pa bo, trdijo v IMV, izguba ponovno naraščala. BOJAN BUDJA VOJVODINCI V NUKLEARKI — Ob koncu dvodnevnega delovnega obiska v Sloveniji si je delegacija Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine, ki jo je /vodil predsednik predsedstva SAP Vojvodirfe Danilo Kekič, prejšnji petek ogledala še jedrsko elektrarno v Krškem. Gostje, ki sta jih med drugimi spremljala tudi predsednika slovenske skupščine in republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner in Janez Zemljarič, so se zanimali za način financiranja — sovlaganja dveh republik in za vplive nuklearke na okolje. (Foto: Pavel Perc) Sosed ne raziskuje brez soseda Plodno sodelovanje posavskih raziskovalnih skupnosti - O Sloveniji leta 2000 Medobčinski svet SZDL za Posavje je pripravil minuli petek v Krškem posvetovanje o delu raziskovalnih skupnosti v regiji in gradivu „Slovenija leta 2000" skih potrebah, organskih surovinah in predelavi odpadkov. Tudi v sev-niški občini, podobno kot v krški, so nekatere naloge usmerjene v prestrukturiranje gospodarstva. Podobna posvetovanja potekajo ta čas v vsej republiki. Posavčanom, čeprav nimajo poklicnih raziskovalnih inštitutov, ni bilo treba zardevati. Že večkrat smo pisali o nekaterih skupnih nalogah občinskih raziskovalnih skupnosti vseh treh občin: raziskavi o novih sortah ajde, breskev in marelic v kmetijstvu, novih zalog peskov, kjer so iskanja iz Impoljskega potoka v sevniški občini preselili v brežiške Globočice, nabavi računalnika za brežiško nekdanjo gimnazijo in podobnem. V vseh treh posavskih občinah nagrajujejo inovatorje, kjer so prišli najdlje z lepimi priznanji v Krškem. Tod opozarjajo tudi na pomembno sodelovanje z mladimi. Krška raziskovalna skupnost ima zato poseben odbor za delo s šolsko mladino. V vseh treh občinah potekajo tudi raziskave virov pitne vode, Krčani imajo v načrtu raziskavo o kuiirov- Magister Ivan Binički iz krške Celuloze je poudaril dobro sodelovanje z osrednjimi inštituti, premajhna pa je aktivnost posebnih raziskovalnih skupnosti. Podpredsednik krškega izvršnega sveta Niko Žibrct je navedel pohvalni primer tamkajšnje občinske skupščine, kjer je ob razpravi o ,teh vprašanjih kot četrti zbor sodelovala skupščina raziskovalne skupnosti. Pri raziskovalnih nalogah je očiten tudi prispevek regijske gospodarske zbornice, ki kljub temu še opozarja na razdrobljenost denarja, namenjenega raziskavam. Grajali so, ker Zavod za patente tudi po desetletje dolgo obravnava posamezne predloge. Zanimiva je bila ugotovitev predstavnika čateških Term, kjer njihovih ugodnih izkušenj s toplotnimi črpalkami nihče ne posnema, čeprav je zato njihovo ogrevanje kar osemkrat cenejše od klasičnega. Na posvetu v Krškem niso izrekli posebnih pripomb k projektu .Slovenija 2000". Za slednje je še vedno čas. Vseeno je bik) gradivo ocenjeno za koristno in je vsekakor dokaj dorečeno. A. ŽELEZNIK Prve priprave na obletnico Kočevskega zbora V Kočevju svečana seja republiške skupščine — Srečanje znanstvenikov — Posebna brošura Pred 40 leti od 1. do 3. oktobra 1943, je v takratnem Sokolskem, zdaj Šeškovem domu v Kočevju zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. V Kočevju so že lani izvolili posebni odbor, ki bo pripravil proslave ob tem jubileju. Po predlogu odbora, ki pa še ni dokončen, naj bi bila v spomin na ta dogodek v Šeško ve ra domu v Kočevju razširjena svečana seja republiške skupščine, ki bi se je med drugimi udeležili tudi preživeli odposlanci Kočevskega zbora in predstavniki občine Kočevje. Svečano sejo bo imela tudi občinska skupščina Kočevje. Na njej bodo podelili občinska priznanja in nagrade. Množičnega zborovanja predvidoma ne bo. Proslavili bodo še 40-letnico ustanovnega kongresa zveze mladine Slovenije, ki je bil tudi oktobra 1943 v Kočevski Reki, ter 404etnico ustanovitve 9. (Kočevske) brigade. Nadalje predlaga odbor, da bi organizirali v Kočevju srečanje znanstvenikov in drugih javnih delavcev, na katerem bi osvetlili okoliščine, ki so pogojevale sklic Zbora odposlancev slovenskega naroda, pa tudi uresničevanje Cankarjevega gesla, pod katerim je potekal zbor „Narod si bo pisal sodbo sam", in to vse od Kočevskega zbora do danes. Referate in ugotovitve zbora bi nato natisnili v posebni brošuri. V okviru praznovanja 404et-nice Kočevskega zbora je predvidenih še več kulturnih, športnih in političnih prireditev, ki bodo potekale vse leto. J. P. SPOSOJENO TRNJE — Tudi on je udeleženec revolucije. Pokal je in še poka — od zdravja. (|z „Omladinske") S priznanji skoparimo Na regijskem posvetu za Dolenjsko so razpravljali o slabostih kadrovske politike — Sodeloval Lojze Briški Živahno o izhodiščih Kaže, da so nekatere — sicer še redke — delegacije temeljiteje proučile gradivo za občinsko sejo Čeprav je na zadnji seji zbora združenega dela skupščine občine Kočevje, ki je bila minuli petek, sodelovalo v razpravi malo delegatov, je bila kar živahna. Med drugim so z večino glasov sprejeli izhodišča o razvoju občine in osnutek proračuna občine za letos. Med razpravo o izhodiščih sta posebno pozornost pritegnile besede delegatov lnkopa in DSSS Itas. Prvi je na široko razpravljal o odgovornosti, o kateri le govorimo, v resnici pa je skoraj ni. Pri tem je bil še posebno kritičen do občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, saj je menil, da so napravile velike napake pri kadrovski politiki in tudi drugod, celo pri izplačevanju svojih osebnih dohodkov. Delegat Itasa pa je poudaril, da pri njih in verjetno tudi v občini ni realno pričakovati 1,4 odstotne letne rasti stvarnega družbenega proizvoda, ampak bo treba veliko naporov, da bodo dosegli „ničelno rast". Cene repromateriala hitro naraščajo, cene izdelkov pa ne. V takem položaju dohodek ni pravično merilo za rast osebnih dohodkov in uspeha gospodarjenja, saj nanj v delovnih organizacijah praktično ne morejo kaj posebno vplivati. J. P. Iz zadnjega Pavlihe VAZNO JE ZAČETI NA PRAVEM KONCU - KM vIKHo. mo tudi IMsi v ZIS itobillioclitko >kro|loll proračunsko porabo Ni mogoče reči, da je bila kadrovska politika doslej v našem političnem sistemu zapostavljena, toda v času, ko se otepamo z neskladji v razvoju družbe in s težavami v gospodarstvu, se njen pomen še veča. To kaže tudi primer IMV, kjer svoje razvojne programe povezujejo s kadri. Zato je zdaj najpomembnejše, da se čimprej začne uresničevati družbeni dogovor o kadrovski politiki. „Že zdaj pa je mogoče ugotoviti, da se v kadrovski politiki pojavljajo slabosti, ki se vlečejo iz leta v leto," je med drugim dejal Slavko Osredkar, predstavnik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri republiški konferenci SZDL, na regijskem posvetu o kadrovski politiki, kije bil pretekli teden v Novem mestu. Zato so se tem posvetu, ki ga je pripravil medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, poleg povsem načelnih vprašanj o kadrovski politiki dotaknili tudi konkretnih razmer po občinah. Čeprav se vsi strinjamo s tem, da mora biti kadrovska politika po-družbljena, ponekod prihaja tudi do grobih monopolov. Pripombe je slišati tudi o delu kadrovskih koordinacij pri občinskih konferencah SZDL. Slabo je tudi, da ponekod nimajo dobro zasedenih kadrovskih služb, da šepa dodatno izobraževanje poslovodnih delavcev, sploh pa ni vse urejeno tudi v štipendijski politiki. Predstavnik črnomaljske občine je v svojem poročilu med drugim navedel, da v občini še vedno „obe-šajo“ več funkcij na enega samega človeka, pograjal pa je tudi, da mnogi funkcionarji za dobro delo ne dobe potrebnega priznanja. Predstavnik metliške občine je dejal, da na ravni občine še nimajo enotne kadrovske evidence, da predlogi o kandidatih nastajajo predolgo. Tudi metliški predstavnik je omenil, da pri nas dobivajo priznanja samo starejši ljudje, po možnosti še ob življenjskih jubilejih, medtem ko mladi za 'voje delovne dosežke največ ostajajo praznili rok. Predstavnik trebanjske občine je dejal, da kadrovska komisija pri OK SZDL pogosto nima mnenj temeljne sredine, iz katere izhaja kandidat, zaradi tega pa nastajajo zamude. Clan predsedstva SRS Lojze Briški, ki se je tudi udeležil posveta, je ob koncu poudaril, da se še premalo zavedamo, da mora biti kadrovska politika sestavni del našega sistema in pa seveda stalna naloga. Že sedanje razmere nam narekujejo razmišljanje o dolgoročnih kadrovskih potrebah, pripravo dolgoročnih razvojnih programov. Z več volje in prizadevnosti bi lahko naredili še več, kar se je že pokazalo, ko smo začeli preusmerjanje v tehnične poklice. Podobne naioge nas čakajo tudi jpri dodatnem izobraževanju tehnične inteligence, da bi le ne zaostajali za razvitejšimi državami, več pa bo treba narediti, da bo Slovenija bolje zastopana tudi v oboroženih silah in drugih zveznih službah oziroma sekretariatih. J. SIMČIČ Druga skrajnost Skoraj nič več štipendij za nekatere usmeritve Delo je 15. in 16. februarja objavilo skupen razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1983/84. Na območju naših devetih občin, kijih „pokriva“ Dolenjski list, je bito razpisanih skupno 1.876 štipendij, in sicer za stopnje zahtevnosti od II. do V. (nekdanje srednje šole) 1.584 štipendij in 292 štipendij za vi§e in visoke šole. Iz pregleda razpisanih štipendij za „srednje šole" je razvidno, da bo razpoložljivih štipendij precej manj, kot je učencev v osmih razredih, zato odločitev o izbiri poklica ne bo lahka. Ob tem lahko tudi ugotovimo, da je pretežni del štipendij namenjen proizvodnemu delu, kar je v skladu z našimi družbenimi prizadevanji. Zanimivo pa je, da je na vsem našem območju razpisanih le nekaj štipendij za družboslovno in naravoslovno-matematično usmeritev ter za upravno in ekonomsko usmeritev. Težko bi namreč verjeli, da v našem gospodarstvu in družbenih dejavnostih ne potrebujemo teh kadrov. Ta pojav nas pravzaprav spremlja že vse od uvajanja usmerjenega izobraževanja. Spomnimo se, da je bil eden od ciljev usmerjenega izobraževanja tudi odpraviti take šole, ki bi bile samo pripravljalnica za nadaljnji študij. Kaže, da nam vsaj za zdaj to ni v celoti uspelo. Šole pa imamo, in niti nc tako.malo učencev, in še vedno se žolčno prepiramo, v katerem kraju bo kakšna šola. Lahko bi tudi rekli, da po vsej verjetnosti veliki večini še vedno ni jasno, kakšne kadre bosta dali družboslovna in naravoslovno-matemati-čna usmeritev in se zato oklepamo znanih in preizkušenih usmeritev ali pa v teh usmeritvah še vedno vidimo stare gimnazije in s tem zgolj osnovo za nadaljnji študij. Vprašljivo je, če se 1» slednji račun izšel, saj je npr. za prihodnje šolsko leto razpisana za 'študij na višjih in visokih šolah komaj ena štipendija na pet štipendij za srednje šole. Nedvomno zahtevajo take razmere še dosti dela vseh odgovornih za uspešno delovanje usmerjenega izobraževanja. Učenci in študenti imajo do 15. julija čas, da pošljejo prošnje izbranemu štipenditorju. Morda ne bi bilo odveč pripomniti, da bi lahko tudi štipenditorji še pregledali svoje kadrovske načrte in se odtočili za kakšno štipendijo več. K.KHALIL PROSLAVILI BODO 40-LETNICO IX. SNOUB Odbor skupnosti borcev Za-padnodolenjskega odreda in IX. SNOUB je sprejel sklep, da bodo 40-letnico delovanja in ustanovitve te partizanske enote proslavili v dneh občinskega praznika občine Kočevje. Borbeno pot je nadaljevala proti Ljubljani in v drugi polovici oktobra 1943 nazaj na Kočevsko, kjer je več dni z drugimi enotami vodila boje na črti Podstene-Banja Loka-Stružnica in pozneje na črti Briga-Jesenov vrt. V okviru premeščanj borbenih enot je bila brigada v sestavu XVIII. divizije od začetka novembra 1943 do februarja 1944 na območju Gorskega Kotara. Po vrnitvi iz teh krajev je nadaljevala svojo bojno pot po Dolenjski in ostalih bližnjih krajih. Člani odbora so na seji sprejeli več sklepov, ki jih bodo uresničevali skozi vse leto z namenom, da bi čimbolj svečano proslavili ta pomemben jubilej. V. D. SPREJEM ZA PREDSTAVNIKE VERSKIH SKUPNOSTI - Pretekli teden je bil v Trebnjem sprejem za predstavnike verskih skupnosti. Tradicionalni novoletni sprejem, ki je bil šele ta mesec, je minil v izmenjavi mnenj o določenih problemih, na katere nalete duhovniki pri vsakdanjih opravilih. Tudi to pot seje pokazalo, da gre več ali manj za drobne nesporazume, ki jih bo moč z obojestranskim sodelovanjem in sporazumevanjem sproti odpravljati. Sicer pa v trebanjski občini minulo leto ni bilo omembe vrednih težav, če pa bi se pokazale v prihodnosti, jih bodo odpravljali sproti. (Foto: J. Simčič) OKTET IN ORGLAR NAVDUŠILA - Slovenski oktet in prof. Hubert Bergant, ki je igral na orglah, sta s sobotnim koncertom v prepolni sevniški župnijski cerkvi navdušila. Pevci so se aplavzu brez konca oddolžili kar s tremi dodatnimi pesmimi: Večernim ave, Večernim zvonom in Pa se sliš. (Foto: A. Železnik) PLAKETE OB OBČINSKEM PRAZNIKU - Najvišja priznanja črnomaljske občine so ob prazniku prejeli Jože Smrekar, Marjan Osole, Jože Butala, radiokljub „Iskra“ Semič in rudnik Kanižarica. Na fotografiji: predsednik občinske skupščine (desno) je izročil plaketo predstavniku rudnika. (Foto: M. Bezek) USPEŠEN POSKUS - Posebna komisija, ki je v petek v metliški Vinski kleti ocenila okoli 30 vzorcev vin, je ugodno ocenila poskuse Kmetijskega inštituta iz Ljubljane za izboljšanje tehnologije pri predelavi vin. Gre za poskuse s pektolitičnimi encimi, ki jih poleg Tovarne organskih kislin iz Ilirske Bistrice v Jugoslaviji proizvaja le še novomeška Krka. Ti encimi pripomorejo k boljši obarvanosti rdečih vin, boljšemu prešanju in čiščenju vina. Seveda pa preparati ne smejo dati vinu nikakršnega tujega vonja ali okusa. Izkazalo seje, da so domači preparati vsaj tako dobri kot uvoženi. (Foto: A. Bartelj) PRAZNIK POSAVSKIH VIN V KOSTANJEVICI Kostanjeviško turistično diu-štvo je letos organizator praznika posavskih vin, ki bo od 11. do 13. marca v Kostanjevici. Spremljale ga bodo številne prireditve. V restavraciji pod Gorjanci bodo 11. marca otvorili razstavo in najboljšim vinogradnikom podelili priznanja in diplome, 12. marca bo v Lamutovem salonu razstava ročnih del kmečkih žena in čebelarskih pripomočkov. Pozneje bodo v osnovni šoli Jožeta Gorjupa odprli kulinarično razstavo; najboljše primerke tudi tu čakajo diplome. Zadnji dan, 13. marca, bodo pripravili predavanje o vinarstvu in kletarstvu, med praznikom pa bodo vsi gostinci v Kostanjevici točili odprta domača vina in pripravili domače kulinarične poslastice. Sklad opravičuje svoj namen Slovensko kmetijstvo čakajo letos zahtevne naloge — Pomoč, predvsem denarna, naj bi prihajala tudi iz republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu Sejmišča NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil spet izdatneje založen. Na njem so rejci ponujali 204 pujskov, starih do 10 tednov, in 130 starej-' ših. Bilo pa je zelo malo kupcev, saj so lastnika menjale le 103 živali. Mlajši pujski so stali od 5.000 do 6.000 din, starejši pa od 6.000 do 6.300 din. BREŽICE: Na sobotni sejem so pripelajli 340 pujskov, starih do tri mesece, in 10 starejših. Prodali so jih 210 po okoli 200 dinarjev kilo-• gram žive teže. Malo več kot pol leta imamo v Sloveniji samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in pridelavi hrane (republiški sklad za intervencije v kmetijstvu se temu reče preprosteje). Določeni učinki so se že pokazali, še bolj pa naj bi se sklad uveljavil v naslednjih letih, ko smo si zastavili zahtevno nalogo, da bomo vsako leto povečali pridelek hrane za 3,5 odst. in skoraj v celoti pokrivali naše potrebe po hrani. Ko so delegati republiškega sklada na skupščini ocenjevali njegovo učinkovitost, niso mogli mimo ugotovitve, da je sklad upravičil svoj namen. Z denarjem, ki je bil na voljo v skladu, smo povečali pridelavo! Najbolj so se učinki pokazali v poljedelstvu, slabši pa so bili rezultati v prireji mesa in mleka. Na tem področju je na slabši uspeh vplivalo več vzrokov: nesorazmerje med cenami, slaba organiziranost v reprodukcijski verigi in prepočasno uvajanje sodobnejše tehnologije. V takih razmerah, žal,tudi premije, niso vedno opravljale svoje naloge, saj so namesto pospeševanja proizvodnje bile le ventil za povečane stroške pridelave. Lanskemu programu za pospeševanje pridelave hrane je bik) namenjenih 472 milijonov dinarjev intervencijskih sredstev. Namesto da bi premirali 12 tisoč krav, so jih le okoli tri tisoč; podobno pa je bik) tudi pri premiranju plemenskih telic za obnovo črede in telet. Seveda je na to vplivalo, da so bili skladi na voljo šele sredi lanskega leta, prav tako pa so kasnili z ustanavljanjem skladov po občinah. V skladu z dogovorom o temeljih srednjeročnega načrta bomo letos najbolj pospeševali živinorejo, pridelek krme na travnikih in pašnikih ter koruze in drugih krmil. Zato je republiški komite skupaj z drugimi dejavniki pripravil program živinorejske proizvodnje v tem letu. Z lanskimi rezultati namreč nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj se je precej zmanjšal zakol goveje živine, manj je bilo tudi odkupljenega mleka, vse to pa se je seveda poznalo tudi na trgu. Čeprav sipo v Sloveniji že leta 1979 vpeljali premiranje za privez telet, so njih učinke spodjedle slabosti, najbolj pa seveda pomanjkanje dolgoročnih gospodarskih rešitev. Zato pomeni omenjeni program in združevanje denarja v republiškem skladu pomemben korak naprej. J. S. ha površin. V načrtu je tudi obnova obstoječih hlevov ter gradnja dveh novih, v katerih bi redili mlado pitano živino. V ta namen naj bi iz posebnih republiških sredstev sprejeli nekaj nad 20.000 din na 1 ha površine z zelo ugodnimi pogoji. Lastna udeležba naj bi znašala le okoli 10 odst. Iz vsega tega se kaže, da se 'kmetijstvu tudi na tem območju posvečala večja skrb. Na Kočev-ksem je še dosti zaraščenih ali slabo obdelanih kmetijskih površin, ki bi jih ob vsesplošnih prizadevanjih za povečanje pridelka hrane bilo treba mnogo bolj izkoristiti. 'V. D. Kmetijski Januar prenakaljil krompir Pretopel januar je marsikaj postavil na glavo. O zagatah pri dognojevanju pšenice z dušikom je bil na tem mestu že govor, tokrat pa bo tekla beseda o težavah, ki jih je mila zima prinesla semenskemu krompirju. Namreč letos se nekaterim obetajo težave zaradi premočne nakaljenosti gomoljev, ki so v preveč gorkih kleteh odgnali bolj, kot je za ta čas primemo. Nakaljevanje je zelo priporočan agrotehnični ukrep, zlasti za semenski, rani jedilni in krompir za lastno saditev. Gomolji s primerno debelimi, na svetlobi razvitimi kalčki potrebujejo manj časa za rast in razvoj, prav to pa utegne biti odločilno za spravilo oz. izkop, ki je tako lahko opravljen pred glavnim naletom listnih uši, zloglasnih prenašalk virusnih bolezni krompirja. V pretopli kleti, posebno še če ni v njej dosti svetlobe, se razvijejo dolge, blede kali, ki pa niso zaželene, saj med drugim tudi ovirajo saditev krompirja s strojem. Če se je pojavilo tako nezaželeno nakaljevanje, ne pomaga nič drugega kot krompir previdno prebrati, polomiti predore kalčke ter ga začeti proti koncu februarja vnovič nakaljevati, da bo do sajenja vnovič ravno prav nakaljen. Temperatura v času nakaljevanja naj bi znašala nekako 10 do 12° Celzija. Samo po sebi se razume, da je treba ob tej priložnosti izločiti vse nagnite ali strohnele, pa tudi vse nitavo kaleče gomolje. Naj vnovič poudarimo, da rezanje gomoljev za sajenje ni priporočljivo, a vendar mnogi to še delajo. Ob rezanju se prenašajo bolezni z bolnega na zdravo seme, manjše število kalčkov pa daje tudi manj goste grme v krompirjevem nasadu, . 81 zn™njšuje pridelek. Rezati se sme le v izjemnih primerih, če je kvaliteten semenski krompir predebel in bi ga bilo škoda porabiti za prehrano. Nož je nujno potrebno sproti razkuževati, narezani koščki pa ne smejo biti lažji od 3 dekagramov. Le izjemoma, če je zemlja že zelo topla, se sme rezati tik pred saditvijo. Inž. M. L. I 4 I 4 \ 4 4 *4 4 4 4 *4 4 *4 4 4 4 4 4 *4 4 *4 4 ,4 4 *4 *4 4 % Zemlja spet vleče Primer s Kočevskega, kjer bodo reševali enkrat že zapravljena zemljišča V okolici Koprivnika pri Kočevju je precej kmetijskih zemljišč, s katerimi gospodari ZKGP - TOZD Govedoreja Kočevje pa tudi nekateri zasebniki. Del zemlje je slabo obdelane ali pa se celo zarašča. V prizadevanju, da bi ta kmetijska zemljišča spet dajala večji pridelek krme, so v teku priprave za agromelioracijska dela na približno 200 Pomoč kmetom Sicer se bodo vasi še praznile in hrane bo manj Krajevna skupnost kočevski občini obsega 10 gorskih vasic, ki so posejane na nadmorski viSni od 450 do 850 m. Število krajanov se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo iz 726 na 646 ali za 11 odstotkov. Nekateri mladi razmišljajo, da bi ostali doma. Spet drugi, ki so zaposleni drugod, bi se radi vrnili domov in kmetovali. Glavna ovira pa je nezaupanje do tistih, ki imajo odločilen vpliv na življenje na vasi. To so predvsem občinska skupščina s svojo davčno politiko in gozdarji, ki postavljajo svojim kooperantom pogoje za blagovno Sodelovanje. V javni razpravi je odlok o obdavčevanju občanov, tudi kmetov. Tudi gozdarji pripravljajo pogoje za blagovno sodelovanje s kooperanti. Prav zdaj ne bi smeli pozabiti, da je življenje v odmaknjenih in vianskih območjih trdo, da ne rečemo grenko. Tudi od teh predpisov in pogojev kmetovanja je odvisno, ali se bo življenje v takih krajih obdržalo ali pa se bodo vasi še naprej praznile. Življenje postaja vedno težje in dražje tudi v mestih. Za delo je vedno težje. Ne bomo se veliko zmotili, če ugotovimo, da bo v mestih vedno manj delovnih mest, da bodo ponekod tudi že zaposleni izgubili delo. Zaradi tega je treba še bolj misliti na obdelovanje kmetijskih površin. L. P. Jugoslovansko dogovarjanje R. Dmitrovič EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Uneja: Tit Doberšek Zakaj terase 'V Sloveniji so vinogradi v strminah, ki otežujejo in dražijo pridelovanje vina. V iskanju rešitve smo po drugi svetovni vojni tudi v jugovzhodni Sloveniji po zgledu primorskih vinogradnikov našli rešitev v terasiranju vino-graških površin. Terase spreminjajo strme vinograške površine v ravne, širše ali ožje police, ki olajšujejo vsa obširna dela pri oskrbi trte v času rasti. Prednosti teras pred starim, klasičnim načinom gojenja vinske trte, ko smo imeli vrste trt speljane v smeri strmine, so tolikšne, da si danes obnove strmih vinograških površin s ponovnim sajenjem trt brez teras ne moremo več privoščiti. Te prednosti so zlasti v: lažji oskrbi trt Na pravilno napravljenih terasah je obdelava vinograda s stroji edino mogoča. Tudi če vinograd zatravimo, je košnja s kosilnicami na terasah lažja, uspešnejša, opravljena z manj truda in stroškov. Poleg tega je pri obrezovanju trte, vezi, plet vi mladik, številnih Skopljenjih in ob trgatvi vsakemu vinogradniku, zlasti starejšemu, lažje hoditi in opravljati vsa številna dela pri oskrbi trte po ravni površini terase. Glede tega imajo terase prednost pred klasičnim načinom vinogradništva tudi za malega vinogradnika ter ljubitelja in ne le za večje družbene vinograde, kot zmotno še vedno trdijo nekateri znani starejši vinogradniški strokovnjaki. Terase preprečujejo izpiranje zemlje Izpiranje in odnašanje zemlje, kar imenujemo s tujko tudi erozija, je iz klasičnih vinogradov veliko večje in dela tudi škodo, da je ni mogoče poplačati ali nadomestiti. Le terase zadržijo na mestu hranilne snovi, zemljo, pa tudi vlago. Poleg tega s terasami preprečujemo plazove, ki v klasičnih, strmih vinogradih ob nalivih povzročijo nepopravljivo škodo. Terase omogočajo uporabljati intenzivne vzgojne oblike Tako izravnavamo manjše število trt, ki jih imamo na enoto površine danes pri večjih medvrstnih razdaljah v primerjavi s klasičnimi vinogradi. To pomeni, da pri manjšem številu trt na enoto površine dobimo iste, pa tudi večje pridelke-kot v klasičnih vinogradih. Slaba stran teras je v glavnem v tem, ker s terasi- ranjem zgubimo večje ali manjše površine (odvisno od , strmine zemljišča), ki odpadejo na neizkoriščene površine teras. Pri dveh vrstah trt na terasi je ta izguba manjša ali je pa sploh ni. V večjih strminah, kjer zaradi strmine,,lahko imajno na terasi le eno vrsto trsja, je pa zguba večja in se približno ujema z odstotki nagiba zemljišča. Tako bomo na - primer pri 30-odstotni strmini namesto celotne površine, 1 ha vinograške zemlje po terasiranju imeli le 70 arov uporabnega vinograda, ker je 30 arov zemlje odpadlo na neizkoriščene brežine. Z večjo obremenitvijo trt in z novimi vzgojnimi oblikami tudi pri manjšem številu posajenih trt na enoto površine včasih v celoti, včasih pa le delno nadoknadimo večje število trt v klasičnem vinogradu. To paje možno le do neke mere, ker trta le ne prenese prevelike obremenitve. Zato je delni izpad pridelka pri zelo nizkem številu trt na enoto površine v večjih strminah in s tem v večjih površinah brežin teras neizogiben. TRTE NA TERASAH Lansko jesen sem si na povabilo prof. dr. Lojzeta Hrčka ogledal ampelografski vrt (vinograd z mnogimi sortami trt) biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Kromberk, Nova Go- \ rica, Kekčeva pot 22). Tu sem ■ na večjih brežinah teras videl' posajene trte, ki so bile celo v , lepši rasti kot trte na sami teras- • ni ploskvi. To je razumljivo, saj ’ buldožer pri sedanji praksi tera- • siranja zrine v resnici najljubšo ' zemljo ravno v brežino terase,. tako da je dostikrat v brežini ■ terase boljša zemlja kot na sami | terasni ploskvi. < Na vprašanje glede obdelave ' trt, sajenih v brežino terase, po- ] vem, da obdelave v klasičnem < pomenu besede sploh ni. Trte j rastejo v travni ruši terase, ostalo < oskrbo pa opravljajo v glavnem J iz ravne terasne ploskve, kar 1 velja zlasti za škropljenje. Le po ' sajenju je 2 do 3 leta treba okrog ’ trt držati čisto zemljo. V Krom- < berku je vzgoja trt, posajenih v ] brežino teras, v glavnem poševni , latnik. Drugače pa trte, posajene ' v brežino teras, vzgajamo in jim ' damo isto oporo kot v ostalem < vinogradu. J S sajenjem trt v brežino teras « izkoristimo tudi večje brežine ’ teras in s tem odstranimo še J zadnji pomislek glede primemo- < sti naprave teras. Ker zatravljene J brežine teras kosimo le 2- do < 3-krat na leto, to delo ne po- J vzroča omembe vrednih stro- , škov in skrbi. < TITDOBERSEK ' prosta dela in naloge C> KOMPAS S® JUGOSLAVIJA rrmm obvešča Cenjenim občanom sporočamo, da smo v Krškem, Cesta Krških žrtev, v prostorih Mercatorjevega nakupovalnega centra odprli novo turistično poslovalnico. Poleg vseh turističnih uslug in prodaje letalskih vozovnic nudimo tudi usluge HERTZ Rent—A—Car, to je izposojanje osebnih in tovornih vozil ter počitniških prikolic. Delovni čas: ob delavnikih odff.do15.ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Za vse informacije nas lahko pokličete po telefonu 72-609. SE PRIPOROČAMO! prosta dela in naloge „NOVOTEHNA" p. o. NOVO MESTO Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNI PRODAJALEC v PE 2 v Novem mestu 2. BLAGAJNIK II. v PE 2 v Novem mestu 3. AVTOMEHANIK v Avtomobilskem servisu Metlika 4. BLAGAJNIK - ADMINISTRATOR v Avtomobilskem servisu Metlika POGOJI: Pod 1: KV izobrazba trgovske smeri, 2 leti delovnih izkušenj Pod 2: poklicna administrativna šola ali KV izobrazba trgovske smeri, znanje strojepisja, 1 leto delovnih izkušenj Pod 3: KV izobrazba avtomehanske stroke, 1 leto delovnih izkušenj Pod 4: poklicna administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo se določi po samoupravnih aktih delovne organizacije. Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor Novotehne, Glavni trg 11, Novo mesto, 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijave. „NOVOLES" lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. Delovna skupnost strokovnih služb Delavski svet razpisuje pros+a dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodja računovodske službe z naslednjimi pogoji: — visoka šola ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralno-politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s pripisom: ZA RAZPISNO KOMISIJO. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 60 dneh po poteku razpisnega postopka. y SOZD REK Edvarda Kardelja Trbovlje DO RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO razpisuje po sklepu DS z dne 7. 2. 1983 in v skladu s 7. točko 43. člena Statuta Rudnika licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: 1. TOVORNI AVTO TAM 110T 10, nosilnost 5.500 kg nabavljen leta 1974 prevoženih 362.519 km registriran do 10. 7. 1983 izklicna cena 250.000,00 din 2. OSEBNI AVTO LADA 2103 SL nabavljen leta 1976 prevoženih 93.000 km registriran do 10. 12. 1983 izklicna cena 80.000,00 din 3. KOMBI ZASTAVA FURGON 435 F, nosilnost 530 kg nabavljen leta 1978 prevoženih 93.500 km registriran do 4. 2. 1984 izklicna cena 100.000,00 din Licitacija bo dne 10.3. 1983 ob 8. uri v avtoparku Rudnika. Udeleženci licitacije morajo plačati pred začetkom 10% pologa. V izklicnih cenah ni upoštevan prometni davek. Ogled je možen eno uro pred licitacijo. UGODNO-AKTUALNO lesna slovenj gradeč hfci/t OBRTNA ZADRUGA 68000 NOVO MESTO Po konkurenčnih cenah dobavljamo in montiramo iz proizvodnega programa —intro okna —izolir okna —sumo vrata -vhodna in garažna vrata -stenske in stropne obloge -omarice s PVC roletami SLOVENIJA ŠPORT Novo mesto C. herojev 8 razpisuje prosta dela in naloge prodajalke za določen čas — za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. Nastop službe 10. marca 1983. 108/8-83 OSNOVNA SOLA 29. OKTOBER SMARJETA 68220 Šmarješke Toplice razpisuje prosta dela in naloge računovodje-tajnika za nedoločen čas Pogoji: končana ekonomska srednja šola in vsaj 2 leti prakse. Nastop službe: po dogovoru. Rok prijave: 15 dni po dnevu objave. 106/8-83 Informacije dobite pri OBRTNI ZADRUGI ^HRAST' NOVO MESTO, Trdinova 4 telefon 22 -802, 21-927 ali pri članu zadruge IVANU KRANJCU, montaža stavbnega pohištva, stropnih in stenskih oblog, Adamičeva 38, Novo mesto telefon 25-691. SROMLJANI SMO OBISKALI SLO VIN Sromeljski vinogradniki smo februarja obiskali Sfovinov predelovalni in proizvodni obrat v Brežicah. Povabilu smo se kooperanti radi odzvali. Z zanimanjem smo si ogledali prostore in naprave za predelavo grozdja, vinsko klet, polnilnico alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Gostitelji so nas seznanili s poslovanjem delovne organizacije in utrdili v nas prepričanje, da so taka srečanja potrebna in koristna za utrjevanje medsebojnih vezi. Povabili so nas tudi na pokušnjo Slo vino vi h vin in tako obogatili našo predstavo o delovni organizaciji,'s katero sodelujemo že vrsto let. PROIZVODNA SKUPNOST SROMLJE „SOP" Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo TOZD OPREMA, CK2 141 Komisija za delovna razmerja TOZD OPREMA objavlja sledeča prosta dela oz. naloge: 1. DELOVNA OPRAVILA NA PESKALNEM STROJU — eno delovno mesto Razpisni pogoji: — končana osemletka — odslužen vojaški rok — psihično in fizično zdrava osebnost — poskusna doba 3 mesece Opomba: Delovna opravila so zelo samostojna. 2. DELOVNA OPRAVILA NA EMBALIRANJU IN TRANSPORTU OPREME — eno delovno mesto Razpisni pogoji: — končana poklicna šola za tesarje ali pridobljen PK status — odslužen vojaški rok — psihično in fizično zdrava osebnost — poskusna doba 3 mesece Opomba: Delovna opravila so samostojna. 3. DELOVNA OPRAVILA STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — dve delovni mesti Razpisni pogoji: - končana poklicna šola - zaželjene delovne izkušnje minimalno 5 let - odslužen vojaški rok - psihično in fizično zdrava osebnost - poskusna doba 3 mesece STANOVANJ NI, OSEBNI DOHODEK PO PRAVILNIKU. Pismene prijave s potrebnimi dokazili o šolski izobrazbi sprejema kadrovska služba „SOP" Krško, CKŽ 141 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. DO „GOK ČRNOMELJ DELAVSKI SVET TOZD BEGRAD A razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili za štiriletni mandat VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE BEGRAD Pogoji: — da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo gradbene ali temu sorodne smeri — da ima pet let delovnih izkušenj — da izpolnjuje kriterije iz 47. člena Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Črnomelj — da ob imenovanju poda program razvoja TOZD Za vodjo TOZD kot individualnega poslovodnega organa ne more biti izbrana oseba, za katero veljajo zadržki, navedeni v 511. členu Zakona o združenem delu. Pismene prijave z dokazili* o izpolnjenih pogojih sprejema razpisna komisija TOZD Begrad v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 7 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh od dneva poteka 8-dnevnega roka prijave kandidatov. ( I s c ji i: : 1 m KRKA „KRKA", tovarna zdravil, n. sol. o NOVO MESTO OBJAVLJA za PE DOLENJSKE TOPLICE-TOZD ZDRAVILIŠČA prosta dela in naloge a) VODJE TEHNIČNIH SLU2B b)VODJE ELEKTROVZDR2EVANJA Pogoji: pod a: — končana srednja tehniška šola elektro ali strojne smeri in 3 leta delovnih , 'kušenj pod b: - končana srednja tehniška šola elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj Vse, ki se zanimajo za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo in izpolnjujejo zahtevane pogoje, vabi-, mo, da svoje ponudbe z opisom dosedanjih del pošljejo kadrovski službi v Novem mestu, Cesta herojev 45, v 8 dneh’ po objavi. Zaželeno je, da imajo kandidati lasten telefon.______J NOVOTEKS tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavlja dela in naloge - KUHANJE JEDI PO JEDILNEM LISTU (3 kandidatke) Pogoji: — pokiicna gostinska šola - kuharska smer — najmanj 1 leto prakse — poskusni čas 1 mesec Zaposlitev je za nedoločen čas. Zahteva se izpolnjevanje pogojev za delo v treh izmenah. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o., Novo mesto, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pismeno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 112/8-83 4 EFJ-iiaSS pisma in odmevi SUt j| li/rtcUuAfctfo' l&obvr^Jek£a' tufa/ ŠPORTNI VESTI IZ MOKRONOGA Renata ČOŽ in Vesna MIKEC, članici novinarskega krožka celodnevne osnovne šole iz Mokronoga, sta nam poslali dve športni vesti.' Prva govori o nedavnem športnem dnevu mokronošldh šolarjev, ki so se sankali, smučali in izvedli tekmovanje v veleslalomu. Vesna piše, da se je pred kratkim v Velikem Gabru udeležila tekmovanja v veleslalomu. Proga je bila dolga, vendar lahka, nastopilo je blizu dvesto smučarjev. Vesna je imela drugi vmesni čas, na koncu pa je osvojila šesto mesto. ŠE,O KULTURNEM ' PRAZNIKU Četudi je kulturni praznik že jnlace odmaknjen, povzemamo vsebino še treh prispevkov o tem, kako s° ga počastili po dolenjskih šolah, ■lana GOGIČ iz novomeške šole na Grmu piše, da so ob prazniku učen-obiskali vojaki. Pevski zbor, solisti in orkester so peli in igrali vojaške pesmi v vseh jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti. So-jarji iz Vavte vasi so se odločili, da lotos kulturni dan ne bodo počastili s proslavo, ampak s kvizom o poznavanju življenja in dela F. Prešerna. Marija GROŠELJ in Brigita ZUPANČIČ poročata, da so se učenci od 6. do 8. razreda temeljito pripravili, veliko znali, prvi štirje dobili nagrado, po tekmovanju pa so si vsi skupaj ogledali še gledališko predstavo. Aleksandra Matjašič iz Metlike Piše, da so se tamkajšnji višješolci odpeljali v Ljubljano, kjer so si ogledali Cankarjev dom in poslušali recital slovenskih pesmi, preostali učenci pa so se udeležili šolske Proslave, si ogledali film „Ne joči, “eter" in obiskali Belokranjski utuzej in knjižnico. ZIMSKO VESELJE Četrtošolcev Učenci obeh četrtih razredov COS Semič smo se razveselili obilice I ■'ncga, saj smo lahko imeli športni dun. Odpeljali smo se na Brezovico jn se vse dopoldne sankali in smuča- ALENKA MAVSAR SEVNIŠKI ŠOLARJI SO PUSTO VALI V okviru rubrike Mladi dopisnik ne objavljamo pesmic, zato ne morejo zagledati belega dne pustne pri-godnice, ki so jih sestavili Mariel KOPECKY, Alenka KUNŠEK in Mojca KUZMlCKI, člani novinarskega krožka iz sevniške osnovne šole. Objavljamo pa povzetek prispevka njihove vrstnice Melite ZEM-LJAK, ki piše, da so se številni šolarji našemili in v nedeljo pred E ustom plesali in zabavali v sevniški isd. Igral je ansambel Seplan, maškare so pogostili s krofi in čajem. Melita je bila preoblečena v Indijanko, všeč pa so ji bile maske, ki so predstavljale različne poklice. IGRALI BOMO NA TAMBURICE Razveselili smo se novice, da bo na naši šoli delovala tamburaška skupina. Na začetku februarja je vsem, ki nas zanima to glasbilo, Drago Križanič razložil osnovne značilnosti tamburice, kmalu pa se bomo začeli učiti igrati na to glasbilo. MATEJA GOBOVIC in SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče NAJMLAJŠI TABORNIKI SO SE SMUČALI IN SANKALI Sredi prejšnjega tedna smo taborniki odreda Samotni hrast iz Šentjerneja izkoristili snežno odejo in najmlajše tabornike, medvedke in čebelice, popeljali na smučanje in sankanje. Veščino smučarja je opravilo 22, sankača pa 31 članov taborniškega podmladka. Med smučarji se je najbolj izkazal Boštjan Cvelbar. MA IEJA CEKUTA PESTER FEBRUAR Vse od kulturnega praznika, ki smo ga počastili z igrico Medvedek na obisku (igrali so jo člani dramat-skega krožka), je bilo na šoli živahno. Naši plesni pari so se udeležili tekmovanja na grmski šoli. Najboljši naš par je zasedel 1. mesto, drugi pa 4. mesto. Dobro so se uvrstili tudi ostali. V torek, 14. februarja, smo imeli pustno rajanje. Izbirali, smo najboljše skupinske in posamezne maske. Ta teden je za ljubitelje smučanja smučarski tečaj na hribčku pri šoli. Učitelj telovadbe uči osnove smučarja. OS XII. SNOUB Novo mesto ■ moj otrok je drugačen Usposobitev manj razvitih Kar najbolj zgodnje odkrivanje prizadetih otrok nam omogoča delo s temi otroki že zelo zgodaj. V ta namen so pri zdravstvenih ustanovah v večjih centrih organizirane službe, ki poleg medicinskih Strokovnih delavcev vključujejo tudi psihologe, logopede, defektologe za telesno in duševno prizadete, socialne delavec in delovne terapevte. Večina teh Otrok se ne prične igrati spontano, otroka moramo učiti igranja, ker se z dobršnem kosu poti sem vprašal, kam gremo, pa sem dobil odgovor, da k neki ženski, ki bo rodila. Nisem jim mogel dopovedati, da od mene ne bo koristi, saj nisem pravi doktor; tako so mi pravili le zato, ker sem včasih kaj zvaril iz zelišč. Ko smo prišli do hiše, je aktivistka povedala, da smo prepozni, otrok se je že rodil. Zeto sem si oddahnil. Gospodar me je vseeno pogostil, tedaj je prišel naokoli tudi pravi zdravnik, dr. Lunaček. Povedal sem mu, kaj se je zgodilo. Ko sva odhajala, ie meni gospodar krepko stisnil roko, zdravniku pa ne." . Tovariš Igor nama je povedal še veliko zanimivega, posebno o velikem tovarištvu med partizani, ki so bili kot velika družina, zato jim je bito neznansko hudo za vsakim padlim. A težke.ure so si lajšali tudi s smehom. INGRID MOŽINA IN DRAGANA STOJIČ COŠBaza 20 Dolenjske Toplice Poštar s kolom v roki Vinica: želimo vzdrževanje telefonskih linij Vmicani po teletonu v Črnomlju naročamo zdravnika, živinozdravnika, kruh, meso, komunalne storitve itd. Toda te zveze so večkrat pretrgane in ni možna zveza. V decembru je samo ena prekinitev s Črnomljem trajala 48 ur, Pretoka pa je bila v februarju prekinjena 7 dni. Tako je bito 8. februarja zjutraj ob 7,30, ko sem s pošte Vinica klical v Črnomelj brez uspeha. Krenil sem s kolegom na pot. V grmovju v vasi Stara Lipa zagledam poštarja s kotom v roki: „Hej, poštar Peter, ali ti je stekla lisica odnesla torbo? Kaj iščeš tu? “ „Otepam grmovje, ki je potisnilo telefonske žice." Pogledam in res: kakor tunel! In kako močne so, da ne popokajo. „Ja, kaj pa delaš poleti? Zakaj ne obsekaš vej v poletnem času? “ „To ni moje' delo," mi odgovori. »Jaz ne vem, kaj delajo ljudje iz tehnične službe celo leto. Mene bi bilo sram, če bi bila to moja linija. Vidite, zato Viničani nimajo zveze. V zimskem času škodi žicam sneg, v jeseni vlaga, poleti pa veter. In nobene inšpekcije nimajo. Mojo torbo večkrat prezračita upravnica pošte' in inšpektor, iščeta napake. Tu jih ne vidijo. Če bi bito po mojem, bi vse lenuhe pognali iz službe in dali delo mladim, ki službo iščejo. Sicer pa nimam časa za pogovarjanje, moram še vsaj pol terena dostaviti do večera." Odšli smo in se zamislili. Res malomarnost! Kolika škoda! Že zjutraj je bil poštar ves moker od znoja, kaj bo še do večera, saj mu je sneg segal do pasu. JOŽE STEGNE Vinica Medalje v Kosovi dolini Zgleden športni oddih v KS Mestne njive (N. mesto) Zadnji dve nedelji sta bili za prenekaterega prebivalca Mestnih njiv v Novem mestu prijetno presenečenje: plakati so vabili na »družinski veleslalom" - odbor za re-kracijo v krajevni skupnosti je začel uresničevati svoj letošnji načrt. In res se je 13. februarja zbralo 36, 20. februarja pa že 45 starih in mladih smučarjev v Kosovi dolini (prireditvi si je ogledalo nad 200 ljudi). Njena severna lega nudi ustrezno, čeprav malo kratko smučišče, vendar je brez pologa in le nekaj minut hoje od najbližjih hiš in blokov. Zadrege prve »tekmovalne nedelje" so bile na drugem srečanju že premagane: tokrat so nosili tekmovalci »ta prave" startne številke. Veleslalom na pribl. 200 m dolgi, nezahtevni progi je ogrel cicibane, pionirje, mladince in člane, seveda pa tudi družine. Najboljši so dobili zlate, srebrne in bronaste medalje, zmagovalne družine priznanja KS, bonboni pa so bili tolažilna nagrada za tiste z največ smole. In uspehi? 13. februarja: cicibanke - 1. Mateja Wachter, 2. Mateja Kos, 3. Kristina Motela; cicibani - 1. Gregor Blatnik, 2. Gregor Morela, 3. Robi Hrovat; pionirji - 1. Leon Košir, 2. Robert Salmič, 3. Igor Cesar; mladinci - 1. Tomaž Zupančič, 2. Matjaž Bajc, 3. Slavko Pavi-šič. Med družinami so zmagali More-lovi v postavi: Lavo, Vesna, Kristina in Gregor. 20. februaija: cicibanke - 1. Kristina Morela, 2. Marina Skedelj, 3. Tanja Blatnik; cicibani - 1. Dražen Hanžič, 2. Gašper Ljubej, 3. Boštjan Kovačič; pionirji - 1. Leon Košir, 2. Robert Salmič, 3. Gregor Lamut; mladinci — 1. Franci Sladič, 2. Bojan Kirar, 3. Dani Krivec; mladinke - 1. Mirjam Blatnik, 2. Anita Thorzevskij Pakar, 3. Gabrijela Pavlenč. Med člani je zmagal Ivar. Lubej, med članicami pa Angela Blatnik. Med družinami so bili tokrat najhitrejši Blatnikovi z Angelo, Mirjam, Gregorjem in Tanjo. Tekmovanje je požrtvovalno vodil Jože Pečnik s sodelavci. Vsi so si pri tem pridobili dragocene izkušnje. -In česa si zlasti gledalci in starši ne želimo več na taldh lepih srečanjih? Samo tega, da nekateri mladinci z Mestnih njiv in iz okoliških ulic v krajevni skupnosti ne bi več tako odurno preklinjali! To velja za tiste »napete, vsevedne mlade občane", ki na takih tekmah ne nastopajo, znajo pa žaliti udeležence in si pri tem dajejo pogum z žganjem in vinom ter z umazanim govorjenjem. Med njimi so bili tudi srednješolci in nekateri mladi ljudje iz proizvodnje; so tudi doma, med bližnjimi, tako »kulturni" v svojem vedenju? T.G. Podatki resnični Odgovor „neki Majdi" Opozarjamo »neko Majdo", naj ne trdi, da širimo neresnične in lažnive podatke. Še enkrat omenjamo, da so podatki, ki smo jih navedli v našem zapisu, objavljenem v Dolenjskem listu, popolnoma resnični. »Neka Majda" je škarpo postavila čisto do roba ceste, zato jo naj odstrani. Cesta je na tem mestu široka le pičla dva metra, ne pa tri, kot navaja v svojem odgovoru. Vaška skupnost namerava prav ta del ceste razširiti s pomočjo krajevne skupnosti, ker je ovinek zelo kritičen in nevaren. Pred mesecem dni je že bil prizorišče nesreče. Ni res, kar v svojem odgovoru navaja, da gre za sklep samo peščice ljudi, ki širijo lažnive podatke o gradnji. Vaška skupnost in zbor volilcev nista peščica ljudi. (Dva nečitljiva podpisa) Rodine KS Talčji vrh V 24 DEJAVNOSTIH DELUJE 480 UČENČEV V prejšnji številki Dolenjskega lista smo objavili povzetek prispevka, ki govori o koristnem pogovoru za okroglo mizo o interesnih dejavnostih v novomeškem Domu Majde Šilc. Člani domskega novinarskega krožka so nam nato poslali pojasnilo, češ da smo prispevek po svoje spremenili in zapisali napačen podatek. Stvar je takale. V izvirnem prispevku Tončke Pangrčič je stavek o »aktivnem delovanju interesnih dejavnosti" tako dvoumno povezan s številko 24, da se je dalo razbrati, kakor da se toliko učencev ukvarja s takimi dejavnostmi, ne pa da je 24 interesnih dejavnosti. Prav je torej tako, da ima 480 učencev v domu na voljo udejstvovanje v 24 različnih interesnih dejavnostih in vsak deluje vsaj v eni.. Miloradu Dfmitricu v slovo % K- r', V njegovem 80-letnem življenju je bilo več pomembnih mejnikov, ki so vplivali na njegovo osebnost in pot, po kateri je hodil od leta 1917, ko ga je val revolucije kot nebogljenega mladeniča odtrgal od najdražjih in ga . iz rodne Rusije pripeljal V Jugoslavijo. Z odhodom od doma je izgubil vse stike z domovino, z materjo in sestrama, tako da ni nikoli zvedel, kako so preživele vojni vihar. Pot ga je najprej pripeljala v Sarajevo, Iger je dokončal šolanje v finančni stroki. Tej je ostal zvest vse do upokojitve. Od leta 1923 ” je služboval po raznih krajih Slovenije, od Prek-muija do Notranjske, Logatca. Tu si je ustvaril družino. Poročil je Slovenko iz napredne družine Bratina. Sergej Thorževskij se je že zgodaj opredelil za marksistične ideje in v napredni miselnosti vzgajal tudi oba sina, Vladimirja in Sergeja. Že od začetka vojne je v Ljubljani deloval za NOB, leta 1942 je postal član terenskega odbora OF, se udeleževal tajnih sestankov, razpečeval propagandni material in zbiral denar za partizanske družine. Okupacijskim oblastem je bil sumljiv, zato je bik pod stalnim nadzorom. Po osvoboditvi se je z družino za stalno naselil v Novem mestu. Tu je vse do upokojitve opravljal finančno delo na okrajnem ljudskem odboru. V vsem tem času je svoje bogato znanje prenašal na mlajše sodelavce in za svoje dolgoletno delo prejel več pohval in odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Ob razmišljanju o njegovi življenjski poti se mu vsi, ki smo ga poznali kot človeka - sodelavca in ga imeli radi, zahvaljujemo za modrost, toplino in pomoč. DARJA PODBEVŠEK 10. februaija je v Novem mestu umrl Milorad Dimitrič, borec NOV, rezervni podpolkovnik, družbenopolitični delavec in zavzet gasilec. Rodil se je leta 192? v vasici blizu Bijeline v SR BiH. Kot reven kmečki fant se je leta 1941 v najtežjih trenutkih naše zgodovine opredelil za narodnoosvobodilni boj. Dimitrič je sodeloval v številnih odločilnih bitkah NOB, tudi v bitki na Sutjeski. Sodeloval je tudi pri osvoboditvi Novega mesta, kamor ga je 1948 pot privedla za stalno. Ustvaril si je dnižino, po demobilizaciji se je zaposlil v novomeškem Komunalnem podjetju, od leta 1963 do upokojitve pa je Opravljal dolžnost direktorja Zavoda za požarno varnost, ki je pod njegovim vodstvom napredoval v dobro opremljeno in izvežbano poklicno gasilsko enoto. Ves čas je deloval tudi v številnih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Bil je član OK ZK in predsednik njegovega častnega razsodišča, predsednik novomeške organizacije rezervnih vojaških starešin, delegat v občinskem zboru krajevnih skupnosti, sodnik porotnik, deloval je v SZDL, v filatelističnem in kinološkem društvu itd. Izjemen je njegov delež pri razvoju novomeškega gasilstva, vedno si je prizadeval za pravilno vrednotenje požarnega varstva, kot poklicni gasilec je poudarjal delo prostovoljnih gasilskih društev, varnost pred požari je lahko po njegovem zagotovljena le s skupnimi močmi in napori vseh gasilskih organizacij. Številnim vojaškim odlikovanjem so se zaradi nesebičnega dela pridružila tudi praktično vsa gasilska odličja od občinskih do zveznih, ustreznega priznanja ni dobil samo v svoji delovni organizaciji. Na srečo zgodovina postavi stvari na svoje mesto. Kdor bo pisai zgodovino novomeškega gasilstva, nikakor ue bo mogel mimo pomembnega prispevka Milorada Dimitriča, gasilca, tovariša in človeka. PET DESETLETIJ SKUPAJ — V soboto, 19. februaija, sta Jože in Marija Pungerčar iz Žalovič praznovala 504etnico skupnega zakonskega življenja. Visoki jubilej sta proslavila z zlato poroko na matičnem uradu v Novem mestu. Letos bosta oba štela že 77 let. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, zdaj pa »družina" šteje še 15 vnukov in pravnuka. Jože je upokojen kot borec NOB. Med vojno je bil v italijanski internaciji in nemškem taborišču Salzbuigu, veliko pa je delal tudi na terenu kot aktivist. (Foto; J. Pungrčar) (TELEVIZIJSKI SPORED1 25. II. petek 1 8. 55 TV V ŠOLI: Koledar, Ruščina, Odmor, Poštni nabiralnik, Hrvat-ski potopisci, V. Nazor: S partizani, Pt> roči la E0.35 TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Tara, Matematiki, Risanka, Kaj veš o prometu, Vedeži, neved-neži 17.20 POROČILA 17.25 FESTIVAL PLESNIH ORKESTROV J RT V RADENCIH: PLESNI ORKESTER RTV NOVI SAD 17.55 ARABLLA, češkoslovaška oddaja za otroke 18.25 OBZORNIK 18.40 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: CIVILNA ZAŠČITA V BIVALNEM OKO LJU 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NAŠI OLIMPIJCI: VMESNI ČAS, portret Bojana Križaja 20.40 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.00 BRIGADOON, ameriški film 24. maja 1754 pastor v Briga- doonu, mali škotski vasici, moli, da bi bog uslišal njegovo prošnjo in odvrnil zle duhove. Prošnja je uslišana. 24. maja 194 pa se dva mlada Američana klatita po Škotskem in odkrijeta omenjeno vasico, ki sc na vsakih sto let pojavi le za en dan. In v tem dnevu sc zgodi marsikaj, kar je za mladeniča usodno . . . Eilm je Vincent Minelli 1954 posnel po uspešnem broad\vayskem muzikalu, erajo pa Gene Kelly, Cyd Charissc, Van Johnson, Elaine Steart, Barry Jones, Hoiigh Laing in še kdo. 22.45 POROČILA 17.10 Test 17.25 Dnevnik - 17.45 Plavica - 18.15 Alkoholizem, bolezen št. 3 18.45 Narodna glasba: ansambel Vita Muženiča - 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert akademskega zbora Ivan Goran Kovačič - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Tok življenja (dokumentarna oddaja) 21.50 Nočni kino: Barva granatnega jabolka (sovjetski film) 26. II. sobota 8.15 POROČILA 8.20 ZVERINICE IZ REZIJE: MRAVLJI IN MUREN 8.40 CICIBAN, DOBER DAN: BUDNICA ZA MIŠKE 8.50 MALI ODRED 9.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Gaellivareja 10.55 ARABELA, češkoslovaška oddaja za otroke 11.25 VESOLJE: POTOVANJE SKOZI ČAS IN PROSTOR 12.25 NAŠI OLIMPIJCI: ALPSKI SMUČARJI 13.10 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Gaellivareja 15.55 POROČILA 16.00 E ER EN, RDEČI JELEN, angleški film 16.55 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME 18-.30 PR VIC NIC, DRUGIČ NIC, TRETJIČ ŽIVŽAV, otroška veselica v Stražišču pri Kranju 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 90-LETNICA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, prenos prireditve iz ljubljanskega Cankarjevega doma 21.10 BILLY JACK, ameriški film Naslovni junak, napol Indijanec, se razočaran vrne iz vietnamske vojne in skuša živeti kar se da svobodno, saj v družbo in njene predsodke ne verjame več. Sredi prerije hoče preprečiti pobijanje mustangov, sreča pobeglo dekle in ji pomaga, da se otrese starokopitnega očeta, s tem pa za oba še ni konec težav. Eilm je 1971 posnel T. C. Erank, glavne vloge pa igrajo Tom Laughlin, Dolores Taylor, Clark Horvat, Bert Ereed, Julie Webb in še kdo. 23.00 POROČILA 16.50 Test - 17.05 Otroška predstava - 18.05 Človek Sam - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 TV kaseta: Ljupčo Bosilkov — 20.30 Poezija: Slobodan Rakitič - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Mogočno morje: Obpluti svet (dokumentarna oddaja) 27. II. nedelja 1 8.30 POROČILA 8.35 ŽIVŽAV, otroška matineja 9.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Gaellivareja 10.45 M. Božič: ČLOVEK IN POL 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 625, oddaja za stik z gledalci 13.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Gaellivareja 14.45 POROČILA 14.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete gledalce 15.35 DAMA S KAMELIJAMI, ameriški film 17.05 NAŠ KRAJ: PODKUM 17.20 ŠPORTNA POROČILA 17.35 SS 1923-1945 Ogledali si bomo angleško dokumentarno oddajo o zloglasni zločinski organizaciji Hitlerjeve nacistične Nemčije; poznamo jo pod kratico SS (Schutz-Staffel). 18.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 R. Marinkovič: KIKLOP 21.00 ŠPORTNI PREGLED 21.30 POTOPLJENA OGNJIŠČA, skopska reportaža 22.00 POROČILA 14.45 Olimpijska kronika - 15.40 Delfin Elipper (ameriški film) — 17.00 V nedeljo ... - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zagrebški sejem jazza 82 - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Agatha Christie (oddaja iz nadaljevanke) 28. II. ponedeljek 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Pogovarjamo se s književnikom, Sodobna afriška književnost, Odmor, Tri basni, Strossmayerjeva galerija v Zagrebu, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Djura JakSč, Risanka, Ledeniki spreminjajo obliko Zemlje, Šola, Risanka, Cvičkov album, Na konicah prstov 17.25 POROČILA 17.30 MALI ODRED, skopska oddaja za otroke 18.00 Človekovo telo-, bio- loški NAClN MIŠLJENJA, izobraževalna oddaja 18.25 OBZORNIK 18.45 PODIUM: ŽEUSKO VUK-MIRICA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 G. Mihič: SMETNJAKI ALI VREČE Scenarij za dramo, ki jo je za beograjske televizijce zrežiral Drago-slav Lazič, je spisal Gordan Mihič. Dogajanje je postavljeno v klet nekega do skrajnosti zanemarjenega stanovanjskega poslopja, čigar stanovalci sc ženejo le za osebne koristi, skupne zadevščine pa jih ne zanimajo. Tako se stastanek, na katerem ne pridejo do nobene odločitve, zavleče pozno v noč . . . Igrajo Olivera Markovič, Tatjana Lukjanova, Maja Čučkovič, Milutin Butkovič in drugi. 20.55 SPOZNAMO NEZNANO, oddaja o znanosti 21.50 POROČILA 17.25 Dnevnik - 17.45 Baš Čelik (lutkovna oddaja) - 18.00 Igračkanja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja -19.000 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška kronika - 21.05 Bolnišnica na kon-, cu mesta - 22.00 Rock v Kuluaču 1. III. torek 1 9.05 TV V ŠOU: Koledar, Živinoreja v Liki, Odmor, Dnevnik 10, Pianina Tara, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Prirodopis, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute 16.30 ŠOLSKA TV: Tehniški oficir JLA, Računalnik 17.30 POROČILA 17.35 ZVERINICE IZ REZIJE: GRDINA POD GRMOM 17.55 SLOVENSKI UUDSKI PLESI Današnja oddaja bo predstavila značilnosti ljudskih plesov z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije. Goriške bodo izvedli plesalci folklorne skupine Travnik, beneško-slovenske pa folkloristi iz Čedada in plesalci tržaške skupine Stu ledi. Pri rezijanskih plesih bo zanimiva tudi glasbena spremljava na violino in violončelo, plesali pa bodo člani skupine Val Resia. 18.25 KA MNIŠKO -DOMŽ ASLK1 OBZORNIK 18.40 PISANI SVET: CIRKUS 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MLADOST KARLA MARXA 21.00 AKTUALNA ODDAJA 21.45 V ZNAMENJU 150 Dnevnik - 16.10 Mali svet - 16.40 Cibona: Rabotnički (prenost košarkarske tekme) - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Telestart 82 - 19.30 Dnevnik — 20.00 Hit parada - 20.45 22 milijonov (dokumentarna oddaja ) 21.35 Zagrebška pano- 2. III. sreda 9.25 TV V ŠOLI: Koledar, Odmor, Povej mi, povej, Cvet, Socialistična revolucjja v Jugoslaviji, Risanka, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Ekologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program. Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute 17.35 POROČILA 17.40 CICIBAN, DOBER DAN: NAREDIMO OBLAK 17.55 KO SE JUNAK NA BOJ ODPRAVLJA, glasbena oddaja 18.25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK 18.40 MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: ŠAHISTA Zgodba indijskega filma zgornjim naslov je tako razvejena, daje nima smisla povzemati. Dodajmo le, da se dogajanje odvija sredi prejšnjega stoletja, glavna junaka pa sta strastna igralca šaha. Film je posnel Satyajit 3. III. četrtek 9.05 TV V ŠOLI: Koledar, Mesec zakriva drugo plat. Odmor, Naredimo terarij, K vadratura kroga. Risanka, Poročila 10.35 TV V ŠOLE Kemija, Risanka, OZN, Poročila. Risanka, Poklici, Zadnje minute 16.20 ŠOLSKA TV: Tehniški oficir JLA, Računalnik 17.20 POROČILA 17.25 VESOLJE: ŽIVLJENJE ZVEZD, poljudnoznanstvena oddaja 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.40 ČAS, KI ŽIVI: RDEČI PLAMEN, dokumentarna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TEDNIK ZAHVALA V 82. letu nas je nenadoma zapustila naša mama in stara mama NEŽA PRAZNIK rojena Rebzelj iz Gornje Gomile pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in ostalim prijateljem, ki so nam izrekli sožalje in priskočili na pomoč, duhovniku pa za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Stane, hčerki Fanika, Marija z družinama in ostalo sorodstvo Gomila, dne 12. februatja 1983 Ray, glavne vloge pa igrajo Sanjeev Kumar, Saeed jaffrey in Shabana Azmi. 21.55 ALI SE MED SEBOJ DOVOLJ POZNAMO? , sarajevska oddaja o kulturi 22.40 POROČILA 17.25 Dnevnik - 17.45 Gusaiji kapitana Kuka (lutkovna oddaja) - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda - 20.25 Aston Villa: Juventus (prenos nogometne tekme) - 22.15 Dnevnik . O, ne mudite me nikar, noči in truda mi ni mar, počiti, spati ne puste, mi ne puste skrbi grenke. ZAHVALA V tragični nesreči nas je v 19. letu starosti za vedno zapustil naš predragi sin in brat IVAN IM PERL pismonoša z Ledine 91 pri Sevnici Ob boleči izgubi našega predragega sina in brata se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Iskrena hvala sosedom za nesebično pomoč in sočustvovanje. Zahvaljujemo se Podjetju PTT Novo mesto, Krško in Sevnica, osnovni organizaciji ZSM Orehovo, OOS Mercator - Kopitarna Sevnica, govorniku PTT Novo mesto tov. Jožetu Kukcu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred ter osnovni šoli „Savo Kladnik" iz Sevnice. Hvala vsem, ki ste pokojnega Ivana v tako velikem številu spremili na pokopališče v Sevnici. Žalujoči: oče, mama, brata Anton in Viktor ZAHVALA 8- februarja nas je v 75. letu starosti za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric MIHA ZUPANČIČ iz Podgozda 25, Dvor Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Gradbenik Žužemberk, Mercator Dvor, Bor Dolenjske Toplice, ZRMK Ljubljana, GG Straža in ZB Dvor za podarjene vence ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci sinova Miha in Jože z družinama, hčerke Anica, Cvetka in Štefka z družinami ter ostalo sorodstvo 21.00 ZVOKI GODAL Predzadnja iz nanizanke izobraževalnih oddaj o godalnih inštrumentih bo govorila o godalnem kvartetu, oz. o razvoju slednjega do Schuberta. Tako bomo slišali več odlomkov iz del Haydna, Beethovna in kajpak Schuberta. 21.35 S POTI PO INDIJI: POD STREHO KANGOH NJUNGE. dokumentarna oddaja 22.05 POROČI LA ZAHVALA V 8. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga hčerka in sestrica BRIGITKA TETI N iz Smolenje vasi 11 a, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so nas tolažili, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Novo mesto, osebju Pediatrične bolnišnice Ljubljana za lajšanje bolečin. Zahvalo smo dolini tudi delovnim organizacijam Pionir - TOZD MKI in sodelavcem, Ljubljanskim mlekarnam TOZD Marketing in sodelavcem, pionirjem in pionirkam osnovne šole Mali Slatnik, pevskemu zboru Mali Slatnik za zapete žalostinke. pionirki Tini Seničar in pionirju Borutu Brulcu za poslovilne besede ter kaplanu za zelo lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem prav lepa hvala! Žalujoči: ati, mami, bratec Boštjan ter ostali sorodniki kultura in izobra- ževanje Željne dobile še en „Rog” Nova folklorna skupina že nastopa — Poslej v nošah? V Kočevju in okolici je delovalo v zadnjih letih že ve ^folklornih skupin, vendar so vse razpadle. Glavni vzrok je bil, da je bilo vedno premalo plesalcev, medtem ko je bilo plesalk običajno dovolj. Tako tudi ni uspel poizkus, da bi v tem šolskem letu ustanovili folklorno skupino na Centru poklicnih šol, saj seje prijavilo le 10 deklet in noben fant. Prizadevni kulturni delavki Kristini Trkovnik iz Željn, ki je tudi članica noneta „Rog“, pa je uspelo zbrati kar devet parov mladih plesalcev. Večina jih obiskuje 2. ali 3. razred osnovne šo,le jr Željnah. .Cveto Križ iz Kočevja, ki je vodil že prejšnje folklorne skupine, je začel z njimi vaditi v začetku decembra. Vaje so bile v Trkovnikovi hiši. V dveh mesecih so se naučili 7 plesov in z njimi nastopili na proslavi slovenskega kulturnega praznika 5. februarja v Željnah. Obleke za nastop je naredila Trkovnikova po nasvetu predsednika ZKO Kočevje Julija Pluta in tajnice kulturne skupnosti Ande Remžgar. Več nastopov načrtuje nova folklorna skupina, ki ima tudi ime „Rog“, za bližnji dan žena. Nastopiti nameravajo 22. julija na izseljenskem pikniku v Dolgi vasi pri Kočevju, za občinski praznik in tudi ob drugih priložnostih. Veliko veselja za vaje in nastopanje so dobili ob prvem nastopu, ko jih je polna dvoranica v željnski šoli navdušeno pozdravila. Mladi plesalci bi radi še več. Po enem od predlogov naj bi jim Trkovnikova napravila (gorenjske) narodne noše. Na popravilo pa še čaka kulturni dom v Željnah, da bodo lahko v njem vadili in nastopali. Na prireditvah bodo nastopali skupaj z nonetom „Rog“. To bo olajšalo prevozne stroške, razen tega bodo mladi plesalci pod nadzorom starejših članic noneta „Rog“. Za tako sodelovanje so namreč zainteresirani tudi starši mladih plesalcev. Eno takih skupnih gostovanj načrtujejo že za april, ko bodo gostovali v upokojenskem domu v Izoli. J. P. ir, Nr K*«*« PRVI NASTOP — Nova folklorna skupina je prvič nastopila skupaj z nonetom „Rog“ že za Prešernov dan v Željnah (na fotografiji). Žal je takrat tako vrste folklore, kot tudi noneta razredčila gripa. (Foto: Jože Primc) Za vso pestro dejavnost premalo Bogat program novomeške kulturne skupnosti ob manj bogati dinarski podpori — Skupne službe sisov naj bi ne bile nedotakljivi deli finančnih načrtov Bil je vtis, kot bi se nekdo hotel pokriti s prekratko odejo, ko so delegati zbora izvajalcev skupščine kulturne skupnosti Novo mesto na 4. seji, kije bila v torek, 15. februarja, pregledali program za tekoče leto. Delegacija konference delegacij ZKO je opozorila na nekaj nalog, ki naj bi jih kulturna skupnost vzela v program, in čeprav ne gre za finančno „težke“ (nekaj denarnih spodbud za aktivna šolska kulturno-umetniška društva, plačilo kotizacije za udeležence tečaja za kinooperaterje ter predlog, da se glasbeni ljubiteljski dejavnosti da nekaj več denarja), seje pokazalo, da skoraj ni kje vzeti. Kulturni dinar je že tako tenko odmerjen ustanovam, posebnim programom, številnim dejavnostim in manifestacijam, da se tudi te le s težavo zvlečejo skozi leto, zato so delegati sprejeli predlog, da • Denar za izvedbo sprejetega programa bo kulturna skupnost zbrala po prispevni stopnji 0,89 do 1. aprila, nato pa po prispevni stopnji 0,97 do konca leta. V primeru, da bo sprejet zakon o obveznem združevanju presežkov, bo prispevna stopnja 0,98. Delegati so sprejeli temu ustrezen sklep. zaenkrat predlagajo uporabnikom, naj zmanjšajo rezervni sklad, kar je še zmeraj boljše, kot da bi, denimo, vzeli DITC -že tako zelo skromno denarno pomoč pri izdaji dveh knjig. Delegati so torej sprejeli predlog programa, ki je ovrednoten na 56.215.775 din, pri čemer bo največ denarja šlo za knjižničarstvo, varstvo naravne in kulturne didišči-ne in pa seveda za investicijsko vzdrževanje, ki bo daleč najtežji zalogaj z 25.300.000 dinarji. Gre Krški literarni klub se razrašča Nedavno izšel že drugi snopič Literarnih listov — V klub hočejo tudi mladi Literarni klub Krško, ki si bo bržčas še letos nadel ime pred leti Umrlega slovenskega pisatelja Bena Zupančiča, je uspešno začel novo kulturno sezono. Člani so se od jeseni redno sestajali, rezultat tega pa je več uspešnih nastopov v raznih krajih in izid drugega snopiča Literarnih listov. | V tokratnih Literarnih Ustih, izdanih v počastitev slovenskega kulturnega praznika, sodeluje trinajst avtorjev. Urednika Silvo Mavsar in Niko Keše, slednji je publikacijo tudi oblikoval, pri izboru nista imela lahkega dela. Med avtorji je nekaj novincev, kar je še zlasti razveseljivo. Kaže, da se je ustvarjalna vnema povečala, odkar so literati dobili možnost objavljati svoja dela. Temu vprašanju posvečajo sicer veliko pozornost, kar potrjuje dejstvo, da so za natis Literarnih listov porabili vso dotacijo, ki jo je klubu dodelila ZKO. Krški literarni klub je eden najštevilnejših v Sloveniji. Pridobiva pa še nove člane. Ker so ti iz raznih posavskih in od Krškega dokaj oddaljenih krajev, čedalje težje prihajajo na sestanke, vendar pa prihajajo. Vključiti se želi še več mladih, zato razmišljajo o tem, da bi ustanovili mladinski odsek kluba, ki bi imel tudi poseben delovni program. S tem bo prišla potreba po izdaji ciklostiranega glasila, k:er bi mladi lahko objavljaU. V skladu s svojim delovnim programom je Uterarni klub ponudil svoje sodelovanje kulturnim društvom v krški občini. Prvi so se odzvali v Kulturnem društvu Rudi Rožanc na Zdolah in literati so v tem kraju že 'nastopili. Pripravljajo" pa tudi vrsto novih nastopov v raznih krajih. Med drugim naj bi Knjiga dvakrat s police Število obiskovalcev v brežiški knjižnici seje lani znatno povečalo — Med bralci največ mladih — Dotok novosti pod planom Na policah občinske matične knjižnice v Brežicah ter njenih izposoje, ališč v brežiškem domu upokojencev in v Pišecah je bilo ob koncu minulega leta 27.194 knjig. Knjižna zaloga se je v primerjavi z letom poprej povečala za 1.632 enot, od tega je knjižnica z lastnimi sredstvi predvsem za Dom kulture in Jakčev dom. Brez dosti besed so delegati sprejeli še predlog sprememb lanskega finančnega programa, pregledali poslovanje v lanskem letu in sprejeli zaključni račun, ki je pokazal 476.728 din presežkov, le-ti pa so poračunani v letošnji prispevni stopnji. Nekaj več kritičnih besed je bilo slišati ob poročilu o delu skupnih slujb sisov družbenih dejavnosti v lanskem letu in delovnem programu za letošnje leto. Delegati so prvič načeli ..nedotakljivost" stroškov, ki jih prikazujejo te službe, in so se vprašali, ali ne gre morda za preveč zaposlenih, za neučinkovito in slabo oiganizirano delo. Zato so sprejeli predlog, naj bi skupne službe sprejele v svoje programe tudi dolgoročno nalogo racionalizacije svojega dela, hkrati pa naj bi se učinkovitost in delo služb redno spremljalo. Slišati je bilo tudi misel, da bi skupne službe morale ,.sodelovati" tudi v izgubah interesnih skupnosti, ne pa da si svoj kos kruha odrežejo, potem pa jih nič ne briga, kako je s sisi, za nastopili tudi v domovih za upokojence in dijaških domovih. Da bi klubsko življenje naredili še bolj zanimivo, bodo v Krško povabili nekatere znane slovenske besedne ustvarjalce. Krški literarni klub se razrašča in naj bi kot tak kmalu postal regijska organizacija. Še nadalje bo odprt in, pripravljen sodelovati z drugimi literarnimi klubi v sosednjih regijah in drugod po Sloveniji. I. Z. VODJE TAMBURAŠKIH ORKESTROV V ,,ŠOLI“ V Celju je ob koncu minulega tedna potekal drugi seminar za vodje tamburaških skupin. Vodil ga je prof. Željko Bradič, vodja ene najboljših tamburaških skupin na Hrvaškem in profesor na zagrebški Glasbeni akademiji. Udeleženci so dobili teoretična in praktična znanja iz tehnike instrumentalne igre, poučili pa so se tudi o metodiki vodenja' tamburaškega orkestra. V soboto, 12. februarja, so opravili tudi letno konferenco Združenja tamburaških skupin Slovenije. VSE O ŠTUDIJU V jutrišnjem Delu in Večeru bo objavljen razpis v začetni letnik slovenskih višjih in visokih šol v študijskem letu 1983/84. Vsi, ki se nameravajo jeseni vpisati (redno, ob delu, iz dela), se morajo prijaviti od 26. februarja do 28. marca. Poseben obrazec lahko dobijo na srednjih šolah, v visokošolskih organizacijah, skupnostih za zaposlovanje in pri delavskih univerzah. V razpisu bodo po leg navodil za prijavo in informacij za kandidate objavljene študijske smeri, navedeni bodo vpisni pogoji, koliko študentov se bo lahko vpisalo, itd. H krat i. bo sta objavljena tudi razpisa za sprejem v študentske domove v Ljubljani in Mariboru ter natečaj za sprejem gojencev v vojaške akademije. Informativni dan v visokošolskih organizacijah bo 4. marca dopoldne in popoldne ter 5. marca dopoldne. SEMINAR O OSNOVAH PLESNE DEJAVNOSTI Republiška Zveza kulturnih organizacij je pripravila seminar za učitelje plesnega dela umetnostne vzgoje v srednjih šolah usmerjenega izobraževanja. Slušatelji bodo dobili znanje iz osnov družabnega, ljudskega in scenskega plesa ter iz gibalnega ustvarjanja. Seminar bo potekal štiri sobote, vsakokrat po šest do sedem ur. O družabnem plesu je bil govor že minulo soboto. Ljudski ples bodo obravnavali 5. marca, ustvarjanje z gibanjem 19. marca, medtem ko bo umetniška scenska plesna dejavnost na dnevnem redu 9. aprila. V NOVEM MESTU BO SEMINAR ZA KNJIŽNIČARJE 1. marca se bo v prostorih novomeškega Zavoda za izobraževanje kadrov začel 40-umi seminar za knjižničarje ljudskih, šolskih, strokovnih in drugih knjižnic, ProgTam za seminar, ki bo potekal ob torkih in četrtkih in bo končan 31. marca, so pripravili strokovni delavci Študijske knjižnice Mirana Jarca. Predavala bosta prof. Ivica Milič in prof. Nataša Petrov. FEBRUARSKI „BOREC“ februarska, druga letošnja številka revije „Borcc“ prinaša več prispevkov, ki jih je vredno prebrati. Zgodovinsko gradivo predstavljata uvodna prispevka dr. Dušana Bibra (Pojdem na Štajersko gledat, kaj 'n (*r' Toneta Ferenca (Poročilo Franklina A. Lindsaya o misiji na Štajerskem leta 1944). Za razdelek ..Spomini in gradivo" je zanimiv tekst prispeval Janez Tomšič (Louis Adamič in dražgoški Janezek), dodan pa mu je ponatis Adamičevega „spomina“ na tega Janezka (Fantek in njegova vas). Zanimiv je tu3i literarni del, v katerem je objavljena daljša pesnitev Katje Špurove z naslovom .Jasenovac ‘ in Milana Apiha črtica „Škrjan-ček". kupila 1.089 del, 439 knjig je prispevala republiška kulturna skupnost iz sklada za manj razvite, nakup 104 knjig pa so omogočili bralci. Novih del je prišlo na police za 20 odstotkov manj, kot so načrtovali. Podatki kažejo, da je bila vsaka knjiga prebrana povprečno dvakrat. Lani je imela namreč knjižnica 17.985 obiskovalcev, ki so si izposodili 50.808 knjig. Med obiskovalci je bilo največ - kar 13.360 - mladih bralcev. To so bili predvsem osnovnošolci, srednješolci in študentje. Mnogi bralci so odšli nepostreženi. Nekaterim je knjižnica pomagala, da so prišli do željenih naslovov prek tako imenovane medknjižnične izposoje. V novih sodobnih prostorih je brežiški knjižnici omogočeno, da prireja najrazličnejše razstave in prireditve. Lani so se zvrstile štiri tematske razstave. Poleg tega je knjižnica pripravila srečanje z literarnimi ustvarjalci. V Pišecah so imeli v gosteh pesnico Sašo Vegri, v samih Brežicah pa predstavitev pesniškega prvenca Silva Mavsarja z recitalom in sploh širšo predstavitvijo njegovih del. katere opravljajo določene naloge in dela. M. MARKELJ O SVOJEM DELU Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine črnomaljske kultrunc skupnosti se bosta v ponedeljek sestala na svoji 4. seji. Največ pozornosti bodo posvetili poročilu o delu v preteklem letu zaključnemu računu ter razpravi o delovnemu programu skupščine in finančnem planu v letošnjem letu. Na seji naj bi sprejeli tudi predlog pravilnika o podeljevanju plakete Otona Zupančiča. VEČ OBISKOVALCEV V POSAVSKEM MUZEJU Lani si je zbirke in galerijo v Posavskem muzeju v Brežicah ogledalo 30.215 obiskovalcev ali 3.625 več kot leto poprej. V posameznih oddelkih so prikazali nekaj novih reči, sicer pa je tekla strokovna obdelava gradiva. Med drugim so obogatili fotodokumentacijo iz NOB in obdobja izgnanstva s 50 na novo pridobljenimi fotografijami, na področju etnologije pa na novo dokumentirali 532 muzealij. V galeriji se je zvrstilo šest razstav, od tega tri likovne. S petimi razstavami je Posavski muzej gostoval v drugih krajih. SEST NASTOPAJOČIH, OSEM POSLUŠALCEV V sodelovanju s sekcijo literatov drugih narodov in narodnosti pri ZKO Slovenije je ZKO kočevske občine 18. februarja priredila v Kočevju literarni večer, na katerem so nastopili: Milanka Dragar, Jure Drljepan, Jadranka Zupančič (Iz Novega mesta), Cazim Husanovič, Slavica Matijevič in Nebojša Ignjatovič (Iz Kočevja). Podoba v stari gimnazijski dvorani, kjer je bila prireditev, je bila dokaj klavrna. Večer je spremljalo vsega osem (preštetih!) obiskovalcev in še med temi nekaj takih, ki se sami ukvarjajo s pesniško besedo. Kdo od Dolenjcev v enciklopediji? Pri Mladinski knjigi bo e šlo šest zajetnih knjig Enciklopedije Slovenije, sedma knjiga pa bo nekakšen kažipot po njih. V priprave, ki gredo h koncu, je vključenih veliko strokovnjakov za najrazličnejša področja. Delo poteka pod okriljem sveta enciklopedije, medtem ko so za regije imenovani sosveti. Naloga slednjih je zlasti preveriti nastajajoče geslovnike in na podlagi skupnih kriterijev poskrbeti, da bodo našle pot v enciklopedijo tudi dejavnosti in osebnosti, ki jih zdaj še ni v ustreznem gradivu. Za dolenjsko regijo je bil tak sosvet imenovan pri medobčinskem svetu SZDL v Novem mestu. Ta se je pod predsedstvom prof. Jožeta Škufce sešel 17. februarja in ob navzočnosti Alenke Dermastja iz Mladinske knjige v Ljubljani razpravljal o nalogah. Glede na to, da je osnutek geslovnika biografskih gesel že izšel, je prva naloga članov sosveta pregledati zasnovo tega osnutka in na podlagi priloženih kriterijev predlagati spremembe tako, da bo tudi izbor za dolenjsko regijo ustrezal zasnovi te, kakor pravijo, nacionalne enciklopedije. Spet parada kulture mladih Na letošnjih dnevih kulture mladih, ki bodo maja, bodo sodelovala le šolska kulturna društva — Nastopi kot oblika preverjanja kulturne vzgoja v šolah Novomeška Zveza kulturnih organizacij bo, kot do zdaj že večkrat, tudi letos organizirala dneve kulture mladih. Maja naj bi se pod tem naslovom v raznih krajih novomeške občine zvrstile številne prireditve z nastopi ustvarjalcev in poustvarjalcev, ki. delujejo v šolskih kulturnih društvih. Na predlog odbora za načrtno kulturno vzgojo v šolah' bodo dnevi kulture mladih tokrat namenjeni samo za prikaz kulturnega življenja v osnovnih šolah in srednjih šolah usmerjenega izobraževanja, ne pa tudi za pregled dejavnosti, ki jo gojijo mladi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Vrh manifestacije naj bi bila zaključna prireditev v počastitev dneva mladosti, na ka- teri bi nastopile najboljše skupine ali posamezniki. Iz razpisa, ki ga je Zveza kulturnih organizacij že ob koncu januarja poslala vsem šolskim kulturnim društvom v novomeški občini in določila 21. februar kot zadnji dan za prijavo nastopajočih, je razvidno, da pričakujejo organizatorji pravo parado ustvarjalnih in poustvarjalnih dosežkov v šolskem letu 1982/83. V okviru dnevov kulture bo revija otroških in mladinskih pevskih zborov, zvrstili se bodo nastopi instrumentalnih sestavov in solistov, ogledati si bo moč gledališke in lutkovne predstave, prisluhniti recitatorjem in literarnim začetnikom ter si ogle- dati nastope folklornih in plesnih skupin. Program bo popestren s predvajanjem filmov mladih avtorjev. Pripravljajo pa tudi ekstempo-re mladih likovnih ustvarjalcev z razstavo nastalih del. Zveza kulturnih organizacij, še posebej pa njen odbor za načrtno kulturno vzgojo v šolah, pričakuje, da se bodo kulturna društva zadovoljivo odzvala na razpis in prijavila udeležbo vsaj ene skupine oziroma vsaj v eni zvrsti dejavnosti. V prireditve bodo vključene le najboljše stvaritve otrok in mladine, zato bodo strokovni sodelavci opravili izbor. Namen prireditve je namreč prikazati kakovost v kulturni dejavnosti mladih. Tržaški večer Umetniško doživetje ob nastopu zamejskih Slovencev v Novem mestu Po vrsti recitalov in literarnih nastopov, ki so se letos, še zlasti v počastitev slovenskega kulturnega. praznika, zvrstili v raznih krajih na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, smo lahko 17. februarja v Novem mestu prisluhnili literarni besedi in glasbi Slovencev s Tržaškega. V čitalnici Studijske knjižnice Mirana Jarca sta svoja dela brala pesnika Aleksij Pregare in Irena Žerjal, avtorja več pesniških zbirk, Žerjalova tudi dveh proznih knjig, družinski „trio“ Pahorjevih pa je izvajal renesančne in baročne skladbe raznih avtorjev. Kot je pojasnil Miloš Pahor, gojijo v družini tako glasbo načrtno, tudi zato, da bi preneka-terega preveč vnetega zagovornika sodobnih glasbenih tokov in slogov opozorili, da obstaja poleg bučno prenapetih mederni-stičnih akordov tudi glasba, kije ohranila svojo lepoto in je prijetna za poslušanje. Oba z ženo poučujeta na italijanskem glasbenem konservatoriju, kjer učni načrti ne dovoljujejo slušateljem, da bi se učili glasbe, marveč je pozornost usmerjena k instrumentom, načinu izvajanja. Tudi literatura, kakršno pišeta Pregare in Žerjalova, je nekaj posebnega, akoravno kot dejavnost sestavina sodobnega pesniškega snovanja na Slovenskem. Kar zadeva vsebino in izraz, sta ta dva pri obeh pesnikih sodobna, pri Pregarcu nekoliko bolj, in tudi sam literarni postopek se ne razlikuje od postopkov drugih ustvarjalcev. Iz podtona, kot se temu reče, pa tu in tam vendarle zazveni nekaj, kar je lastno malone vsem zamejskim literatom: neka stiska, ki jo povzroča nenehen pritisk na slovensko samobitnost in ki je pri tem avtorju bolj izrazita, pri onem manj. Nastopajoče je predstavila Lučka Čehovin, ki vodi Kosovelovo knjižnico v Sežani. Kot je poudarila prof. Nataša Petrov, upravnica novomeške Študijske knjižnice, so Tržačani prišli v Novo mesto na njeno priporočilo, saj so pred tem nastopili že v Sežani in bili prisrčno sprejeti. Zdaj, ko je večer za nami, lahko podobno ugotovimo tudi za njihov novomeški nastop. I. Z. V Gradišču že enajstič Na letošnjem republiškem srečanju literarnih začetnikov 19 ustvarjalcev Za nami je še eno republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Udeleženci tokratnega enajstega srečanja so se ob koncu minulega tedna zbrali v Gradišču, manjšem kraju v Slovenskih goricah. Program je bil podoben tistim s prejšnjih srečanj. Obsegal je literarni nastop in pogovor s krajani Benedikta ter pogovor s pisateljem Rudolfom Frančkom in člani uredništva revije Mentor. Za to zaključno prireditev je bilo na devetih območnih srečanjih izbranih devetnajst začetnikov. Med njimi je bil tudi mladi metliški pesnik Jani Bevk, ki so ga izbrali na območnem srečanju v Trebnjem. Na vseh območnih srečanjih je sodelovalo 98 ustvarjalcev, največ do zdaj, kar odločno dokazuje, da se je to literarno gibanje izredno razmahnila V nekaterih krajih sp zabeležili celo rekordno število sodelavcev. Največ pesnikov in pisateljev začetnikov se je prijavilo za območno srečanje v Radovljici - 24. samo štiri manj so imeli v gosteh na Ptuju. Najmanj ustvarjalcev, samo sedem, je sodelovalo v Hrastniku. POTA m s tu? •sA dežurni poročajo ! / /f- r * .* PONY KOLO OB MOTOR -Črnomaljčan Mirsad Marušič je 16. februaija pogledal v klet, kjer je imel spravljeno kolo z motorjem „Pony ekspres". Presenečen je ugotovil, da mu je nekdo z motorja odvil in ukradel motor, vreden kakih 8 tisočakov. Za storilcem poizvedujejo. TAT V TELOVADNICI - 16. februaija popoldne je telovadnico poklicne šole v Trebnjem obiskal tat. Darku Z. je zmaknil 3.300 din. Za storilcem še poizvedujejo. PRETEPAL IN IZGNAL DRUŽINO - Mokionoški miličniki so 18. februaija zvečer pridržali do iztreznitve 48-letnega Antona Zajca iz Dolnjih Laknic. Možakarje doma razgrajal in pretepal družino, nazadnje pa jo celo izgnal iz hiše. O vsem tem je sodnik za prekrške že obveščen. OB SMUČI - Ljubljančanka Meka S. je 19. februarja pustila smuči, vredne kakih 8.000 din, ob steni garaže v Trebnjem. Tat je bil za „darežljivost“ seveda zelo hvaležen. PO NESREČI ODPELJAL NAPREJ Po regionalni cesti med Trebnjim in Sevnico se je 14. februaija ob 10.45 peljala z osebnim avtom Jožica Možic iz Bo stanja. Pri Zapu-žah je opazila, da ji nasproti pelje tovornjak, in je avtomobil ustavila na desni strani ceste. To pa vozniku tovornjaka še ni bilo dovolj in je ob srečevanju . osebni avto oplazil, potem pa nemotemo odpeljal naprej. Voznica je nezgodo prijavila in šele sevniški miličniki so izsledili voznika. Slo je za Mavricija Plesničarja iz Gorice. KAR TRIJE ZAPOREDNI VLOMI V noči na 17. februarje neznanec vlomil kar trikrat. Najprej je obiskal trgovino Posavja v Dobovi, nato bližnjo cvetličarno, last Draga Sta-rovška, in za konec še .v osebni avto Franca Terziča iz Dobove. Iz trgovine in cvetličarne ni nič odnesel, pač pa je s samim vlomom naredil za 6.000 din škode, iz avtomobila pa je vzel za 140 litrov bencinskih bonov, 50 značk in nekaj kemičnih svinčnikov. PROMETNE NESREČE PRI VRHU — Medtem ko se dolenjski sodniki pri svojem dehi največkrat srečujejo s tatovi in vlomilci, njihovim posavskim kolegom največ dela povzročajo številne prometne nezgode. Sicer pa tudi struktura storilcev kaznivih dejanj kaže, da so za delavci največkrat na zatožni klopi šoferji. Zatožne klopi postajajo tesne Ob nespremenjenih kadrovskih in delovnih pogojih za sodnike novomeškega temeljnega sodišča vse več dela — Največji skok v Brežicah, v Trebnjem pa celo upad Štiri leta so minila od preobrazbe pravosodnega sistema, ki je s seboj nosil kot enega najmočnejših argumentov obljubo, da bodo temeljna sodišča zaradi učinkovitejšega dela samoupravnih sodišč močno razbremenjena. Toda lanski podatki, zbrani za vseh šest enot novomeškega temeljnega sodišča, govorijo povsem nesprotno. V primerjavi z lanskim letom se je število vseh zadev, ki so jih sodišča dobila v obravnavo, dvignilo za 8,8 odst. (lani 47.834 vseh zadev), v primeijavi z letom 1979 pa je ta odstotek celo blizu številu 25. Resnici na ljubo je treba omeniti, da večina vseh zadev odpade na zemljiškoknjižne zadeve, medtem ko se je število kazenskih zadev povečalo od 1.756 na lanskih 1.938, gospodarskih prestopkov pa do 120 predlani na 161. Največ dela » dobili sodniki v Brežicah, kar 42 odst. več kot predlani, zato pa so si oddahnili njihovi kolegi v Trebnjem, saj so dobili v obravnavo skoraj 12 odst. mai\j spisov kot predlani. Ob vsem tem moramo povedati, da ostaja število sodnikov vsa leta več ali manj nespremenjeno in le pove- f ' Po dveh mesecih ujei pobeglega zapornika Krški miličniki prijeli Zdenka Brajdiča, ki je - pobegnil iz KPD Dob Po daljšem iskanju je krškim miličnikom prejšnji teden vendarle uspelo prijeti 23-letnega Zdenka Brajdiča iz romskega naselja Rimš. Kot je nano, je Brajdič ob koncu lanskega leta ušel iz kaze nsko-pob olj sevalnega doma Dob, med begom pa je storil tudi več kaznivih dejanj. Brajdiča so po prijetju seveda odpeljali nazaj v zapore na Dobu. Poravnalni sveti odrekli V Sevnici poravnalni svet ni rešil niti ene zadeve — Izvedencev še zmeraj manjka — Dolžniki še Bre-žičani O poravnalnih svetih, ki jim je bila ob ustanavljanju naložena velika odgovornost, predvsem pa naloga pomagati sodiščem pri njihovem delu, je zadnje čase vse redkeje slišati. Nič čudnega, ko pa tudi lansko poročilo o delu novomeškega temeljnega sodišča kaže na zaspanost teh institucij. Sodišče je namreč v lanskem letu odstopilo poravnalnim svetom v obravnavo natanko 250 zadev, od katerih pa so jih sveti rešili vsega 15 odst. Se največ rešenih spisov je bilo v Novem mestu (30 odst.), v Brežicah vsega 9 odst., medtem ko sevniški poravnalni svet ni rešil prav nobene zadeve. Kot zanimivost povejmo, da je sodišče od spisov, ki so jih poravnalni sveti vrnili kot ..nerešljive", poravnalo še polovico zadev. Dovolj podatkov za temeljit premislek. Poleg teh svetov pa učinkovitost dela sodišč v dobršni meri ..odrejajo" tudi sodni izvedenci. Samo zanje je novomeško so-dišče lani izplačalo 2.262.673,80 din, poleg tega pa iz naslova strank še dodatnih 901.126,00 din. Najsi se zdijo te številke še tako visoke, je treba povedati, da kvalitetnih izveden- oev pri delu sodišča še zmeraj primanjkuje. Svoje je k temu zagotovo prispevalo tudi to, da sodišče v lanskem letu več mesecev ni imelo dovolj denarja za plačilo izvedenskega dela, kar je povzročalo precejšnje zastoje. Dodatna težava pri delu izvedencev se je pojavila še v preskrbi z bencinom, saj se nemalokrat dogaja, da strokovnjaki potrebnih ogledov ne morejo opraviti že na kraju dogodka. Zaključimo spisek sodniških težav še z neodgovornim odnosom nekaterih sodnikov posameznikov, ki zaradi neredne udeležbe na obravnavah povzročajo zastoje, izgubo časa in dodatne stroške. Vse našteto je seveda vplivalo tudi na lanske denarne težave, ki so jih dolenjski sodniki lansko jesen predstavili vsem izvršnim svetom regije, ki jo pokrivajo. V prvem polletju je nastalo namreč kar za 695.500 din nepokritih obveznosti (za plačila izvedencem, povračila osebnih dohodkov itd.), ki pa so jih občinski proračuni z izjemo Brežic (ta dolguje še 547.000 din) do konca leta vendarle „po krili". B.B. čani storilnosti gre zahvala, da je bilo lani rešenih 53.279 zadev ali kar za 25 odst. več kot predlani. Nerešenih je ob koncu minulega leta ostalo 19.780 spisov, od tega domala 11 tisoč zemljiškoknjižnih. Ustavimo se najprej nekolikanj podrobneje ob civilnem sodstvu. Na tem področju je bilo lani celo nekaj upada obravnavanih spisov, kar je v primeijavi s predlanskim letom, ko so še množično vlagali tožbe proti IMV, tudi razumljivo. Teh zadev je bilo v minulih letih kar 950, vendar so v veliki večini vse rešene. Poglejmo pod drobnogledom še ostale. 339 je bito sporov iz zakonskih in drružinskih razmerij, od tega razve-znih postopkov (beri ločitev) 251. O tem, da je bilo lani po Dolenjskem in Posavju veliko vročih besed zaradi motenja posesti, priča število tovrstnih sporov, kar 105. Tudi lastninskih prepirov je bilo nekaj (191), še največ pa je bik) sporov zaradi kupoprodajnih pogodb, menjave, kooperacijskih in drugih papirjev, skupaj 319. Nekaj novih zadev je lani prišlo pred sodnike tudi zaradi stanovanjskih (36) in odškodninskih sporov (273). To naštevanje pa ne bi bilo popolno, ko ne bi med nepravdnimi spisi omenili še področja, kije po zastopanosti povsem pri vrhu: postopkov za sodno določitev meje. Teh je bilo lani 113, 104 postopki so bili za razdružitev skupnega premoženja. S tem pa spisek „pestrih" sodniških opravil še zdaleč ni končan. Omenimo naj le postopke za odvzem opravilne sposobnosti, odvzem roditeljskih pravic, določitev odškodnine za razlaščena zemljišča, nadalje služnostne spore itd. • Čeprav sodniki v minulem letu opažajo malenkosten upad kazenskih prijav zoper mladoletnike, je njihovo skupno število (150) še zmeraj zaskrbljujoče. Največkrat so na zatožni klopi sedeli zaradi premoženjskih deliktov, teh zadev je bilo 124. Sledijo pa kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, zoper življenje in telo itd. Daleč največ mladoletnih prestopnikov odpade na Novo mesto in Krško, najmanj pa na Sevnico. In še pogled na kazensko sodstvo! Lani je prišlo pred sodnike 1.752 spisov. Največji porast teh je v krški enoti, za domala četrtino manjši od MED PLESOM UMRL V petek, nekaj čez osmo uro zvečer, se je med plesom v hotelu Terme Caež zgrudil mrtev 73-letni Francoz Charles Caeyzeele. Možakar je bil trgovski potnik in je v Čatež s skupino avstrijskih prijateljev prišel 15. februarja. Vse kaže, daje vzrok nenadne smrti srčna kap’. RAZBIL AVTO IN AVTOBUS Prejšnji četrtek zvečer sc je neznanec polotil na parkirišču v Žužemberku osebnega avtomobila Jožeta Blatnika iz Budganje vasi. Najprej je razbil zadnjo šipo avtomobila, nato pa sc je polotil še Viatorjevega avtobusa in se prav tako spravil nad šipe. Brez stekel so ostala prednja dvodelna vrata. Skupaj škode je za kakih 10.000 din. predlani pa v Trebnjem. Zanimivo je pogledati strukturo kaznivih dejanj. Medtem ko so v Črnomlju, Krškem, Novem mestu in v Sevnici na prvem mestu kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, imajo v Brežicah na čelu kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, Tre-banjčani pa dejanja zoper življenje in tek). Nič manj zanimivo ni pogledati strukturo storilcev: največ je delavcev, sledijo šoferji, kmetje, gospodinje in upokojenci. B.B. STRANSKA VAS: ZGORELA BARAKA V petek, nekaj pred polnočjo, je zgorela baraka Zvonimira Hudorov-ca pri -Stranski vasi. V lesenjači so tistega večera kurili, iz peči pa je bila speljana dimna cev skozi lesen strop. Očitno so med kurjenjem uhajale iskre in zanetile požar na ostrešju, ogenj pa je zatem zajel še preostali del barake z opremo vred. POPLAČAN SPREHOD PO PISARNAH Zaenkrat še neznan zmikavt je 16. februaija dopoldne med delovnim časom obiskal dva novomeška urada. V obeh je imel obisk dobro poplačan. Iz ene pisarne je namreč zmaknil iz skunjiča na obešalniku denarnico z dokumenti in 3.000 din gotovine, v drugi pa je bila denarnica z vsemi dokumenti, „težja“ še za tisočaka. V kakšni proizvodni dvorani bi se to veliko teže zgodilo, kajti tam so delavci plačani po tem, koliko naredijo, in nimajo časa za razne ,',izlete". PO DOLENJSKI DEŽEU • V noči na soboto je črnomaljski disco klub obiskal neznan zmikavt. Mirku J., ki seje povsem posvetil plesu, je zmaknil plašč, vreden kar kakih 17.000 din. Bo poslej potrebno plesati v plaščih? • Res škoda, da je pustovanje za nami. Celo tatovi so istega mnenja. Našemljeni so mirno in brez strahu nekaj dni uradovali. Semi sta na pustni torek obiskali Trebanjčanko J. Š. Prijazna domačinka je, kot veleva običaj, hotela maškarama postreči in je stopila v sobo po denar, tačas pa je bila ob prstan, vreden več tisočakov. Na njuno nesrečo pa trebanjski miličniki niso bili preveč pustno razpoloženi in so tatici kmalu odkrili. Pod maskama sta se skrivala dva mlada obrazka, v košari, med pustnimi dobrotami, pa je bil tudi prstan. • Novomeščan Milan K. je' 14. februarja ugotovil, da je nekdo obiskal njegov vikend pri Veliki Bučni vasi. Neznanec je skoz okno vlomil v kuhinjo, od tam pa je šel na sprehod po sobah. Odnesel je nekaj zavitkov cigaret in reklamne stekleničke alkoholnih pijač. Domača kapljica s to krajo vsekakor ni pridobila na veljavi. TRČIL V ZADEK TOVORNJAKA - Ljubljančan Mesud Vuč-kič se je 16. februarja zvečer peljal z osebnim avtom od - Zagreba proti domu. Pri Poljanah je dohitel tovornjak s polpriklopnikom, last krškega Transporta, in trčil v njegov zadnji del. Osebni avto znamke golf, sicer last zagrebškega „rent a cara", je končal pri novomeških gasilcih, na njem pa je materialne škode kar za 20 starih milijonov. Zavestno v negotovost Odmevi v IMV na obisk in ukrep zveznega tržnega inšpektorja — „Za sprejemanje akontacij smo se odločili samoupravno in zavestno" le v prejšnji številki smo na kratko omenili, da je novomeško IMV pred dnevi obiskal zvezni tržni inšpektor. Podrobnejši odgovor, zakaj, so ponudili kar v IMV sami. Vili Pavlič, član začasnega kolektivnega poslovodnega organa, je najprej ponovil tisto, kar je javnosti že bolj ali manj znano. ,J)a smo letos začeli za naša vozila od kupcev pobirati akontacije, je več vzrokov. Materialni stroški izdelave avtomobila, na katere nimamo prav nikakršnega vpliva, predstavljajo kar 88 odst. cene vozila, ki je v primerjavi z vsemi stroški že smešno nizka. Prav zaradi . tega smo tudi tpo slo vali, da naš zahtevek za nove cene obravnavajo kot izjemo. Zaprosili smo za povprečni 34-odstotni dvig cen našim vozilom, vse dokler pa naša vloga ne bo ugodno rešena in šla skozi predpisane institucije, bomo - tako smo se dogovorili v samoupravnih organih - na podlagi vloženih zahtevkov od kupcev pobirali akontacijski znesek. Ta je seveda enak predvideni novi ceni “ V IMV. so torej zavestno zakoračili v negotovost in riziko. Kajti, Če v legalnem in v pogodbi s kupcem predvidenem roku ne bo dovoljenja za nove cene avtomobilov, se je IMV zavezala, da bo kupcem vrnila vplačani denar s 7,5-odstotnimi obrestmi. Toda to je le ena plat zgodbe. Za drugo je poskrbel zvezni tržni inšpektor, ki je takoj in brez odloga prepovedal sprejemanja tovrstnih vplačil. Zanimivo ob tem je morda, da republiški tržni inšpektorat na početje IMV sploh ni reagiral. In kako so najnovejšo prepoved sprejeli v IMV? .JPritožili smo se, “ je povedal Pavlič. ,Smatramo namreč, da zvezni tržni inšpektor za tak ukrep ni pristojen. Konec koncev pa se ob vsem tem sprašujemo nekaj: Koga ščitijo takšni ukrepi in borba za povišanje cen? Zaenkrat tistega s polno denarnico, ki je pripravljen za osemnajstico ali devetico odšteti tudi po 60 starih milijonov. Le da tega denarja ne dobimo mi, pač pa (pre)prodajalci na sejmih." B. BUDJA J CEZ OGRAJO PADEL V POTOK V petek ob 7. uri zvečer je prišlo do smrtne nezgode na Velikem Kamnu. 66-letni Janez Simončič je namreč tisti večer odšel od doma do bližnjega Topoliškega potoka, da bi vanj z mostu stresel smeti. Pri tem se je očitno preveč nagnil čez 1 meter visoko ograjo in padel 2 metra globoko v potok. Ko ga je šla čez 20 minut iskat hčerka, je očeta našla v potoku mrtvega. S KOLOM NAPADLA GOSTA Kar precej dela so imeli žužeffl' berški miličniki v soboto zvečer, k3 so morali pridržati 30-Jetnega Zarit* Kumlja iz Dolnjega Kota in 6 let starejšega Alojza Bučaija iz Dolenj' skih Toplic. Možakarja sta v soboto zvečet razgrajala v gostilni Ponikvar n* Dvoru, kjer sta nekega gosta cele pretepla. To pa jima očitno še ni bilo dovolj. Odšla sta namreč še v bližnji bife in se s kolom polotil« Braneta S. ter mu prizadejala hujšo poškodbo, zaradi katere je moral: Brane po zdravniško pomoč v novo' meško bolnišnico. Kumelj in Bučal sta morala na hlajenje, z njunim sobotnim početjem pa je seznanjen tudi že temeljni javni tožilec. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO DSSS — Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela oz. naloge treh varnostnikov v carinskem skladišču Za opravljanje razpisanih nalog se zahteva delavec, ki ima končano osnovno šolo, dopolnjeno starost 18 let, primerne psihofizične lastnosti in ki ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ, zoper uradno dolžnost ali kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, in tudi ni v postopku za navedena kazniva dejanja. Poleg omenjenega mora kandidat opraviti poseben preizkus znanja po predpisanem programu. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: IMV Novo mesto, kadrovska služba, Zagrebška 18 — 20, Novo mesto. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju objavlja prosta deta in naloge: 1. VODJE IZMENE VARNOSTNIKOV 2. DVEH PRIPRAVNIKOV z opravljeno štiriletno tehniško šolo strojne smeri 3. DVEH PRIPRAVNIKOV z opravljeno štiriletno tehniško šolo — elektrotehnik, jaki tok 4. PRIPRAVNIKA z opravljeno štiriletno tehniško šolo — elektrotehnik, šibki tok 5. PRIPRAVNIKA z opravljeno višjo tehniško šolo strojne ali elektro smeri 6. TREH PRIPRAVNIKOV z opravljeno tehniško fakulteto in znanjem angleškega jezika 7. PRIPRAVNIKA — dipl. inž. fizike 8. PRIPRAVNIKA — dipl. inž. elektrotehnike, šibki tok Pogoji: Pod 1: — opravljena štiriletna šola varnostne ali obrambne smeri — 15 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece — delo v izmeni Pod 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8: vsi pripravniki bodo sprejeti za določen čas. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. K 9 Iz Poreča s štirimi medaljami Naziv državnega prvaka osvojil med mlajšimi mladinci Udovič, srebrn je bil Glavar, bronasf pa Božič — Papež med starejšimi mladinci tretji NOVOMEŠČAN1 Na ZMAGOVALNIH STOPNICAH - Udovič, Glavar in Božič so si v nedeljo na državnem prvenstvu v ciklokrosu, ki je bilo v Poreču, razdelili najvišja mesta v konkurenci mlajših mladincev. Slavje Novomeščanov je dopolnil še Lavrič s 4. mestom. Veleslalom na Opatovi gori Med 230 tekmovalci treh klubov najuspešnejši Krčani Čeprav se Novomeščani z državnega prvenstva v ciklokrosu, kije bilo v nedeljo v Poreču, vračajo z zlatim, srebrnim in dvema bronastima odličjema, so mnogi potihem pričakovali še večjo bero medalj. Takšno pričakovanje je temeljilo na dobri formi Papeža, ki bi Novomeščanom moral prinesti tudi naslov prvaka med starejšimi mladinci. dobno kot Smole in Novak, vendar kaj več od tretjega mesta resnično ni mogel narediti. Smole si je s 6. mestom priboril dres z državnim grbom, medtem ko je Novak, ki se je prebil že do 10. mesta, posta! ž tev lastnega tempa. Črnič je bil v konkurenci 48 starejših mladincev 171 Grah 26. in Darko Papež 26. Zato pa je bilo veselje tolikanj večje med mlajšimi mladinci. Med kar 70 tekmovalci so prepričljivo slavili UdOvič, Glavar, Božič in Lavrič, ki so si v enakem vrstnem redu razdelili prva štiri mesta, Kru-ljac je bil 15., Štangelj pa zaradi okvare kolesa šele 24. Uspeh novomeške vrste v Poreču je navzlic „šelc“ 3. mestu Sandija Papeža siljen. Novomeščani so od skupaj devetih osvojili kar 4 medalje Zveni morda neskromno, toda Sandi Papež si je tudi v Poreču zaslužil zmago. Oba konkurenta, . Laha in Šebenika, sta bila tokrat pred njim, je na nedavnem republiškem prvenstvu v Novem mestu z lahkoto ugnal, tokrat pa so se s tačas najobetavnejšim jugoslovanskim kolesarjem poigrali tudi prireditelji. Novomeško vrsto starejših mladincev so namreč postavili povsem na začelje startne skupine, kar je seveda že pred samo tekmo pomenilo domala minuto zamude za tistimi v prvi vrsti. Papež se je sicer neutrudno prebijal proti vrhu po- V lepem, sončnem vremenu* je krški smučarski klub 19. februarja pripravil zelo uspešno množično meddruštveno tekmovanje posavskih smučarskih klubov v veleslalomu na Opatovi gori na Gorjancih. Rezultati najboljših med 230 tekmovalci pa so tile: cicibani - 1. Petan (Krško), 2. Molan (Krško), 3. Pinterič (Brežice); cicibanke - 1. Koren, 2. Vidic, 3. Valentič (vse Sevnica); mlajši pionirji - 1. Preskar (K), 2. Pinterič (B), 3. Vodišek (K); ml. pionirke - 1. Gašperin (K), 2. Stojs (S), 3. Ogorevc (B); starejši pionirji - 1. Jalovec (B), 2. Dobro v- MACURJU PRVENSTVO SENOVEGA Na kegljišču TVD Partizan v Senovem se je pred dnevi končalo 5. odprto prvenstvo kluba. Na tekmovanju je nastopilo 45 kegljačev iz Dolenjske in Posavja, zmagal pa je domačin Bojan Macur z 853 keglji. Sledijo: Vižintin (Senovo) 843, Prelec (Partizan Brežice) 835, N. Goleš (Merkator Trebnje) 828 itd. N. G. SEVNICA: ZLATA PUSCICA OGNJENOVIČU Sevniške strelske družine so pred dnevi tekmovale v strelianju z zračno puško za Zlato puščice. Med j^temaj^imi strelci, ki so izpolnili ‘ riotirio ža nastop, je zmagal Mirkd 1 Ognjenovič iz SD Marok. Nastrelja! je 539 krogov, za njim pa sta se uvrstila Boštanjčana Kovačič s 534 i in Mirtelj s 528 krogi. Za regijsko . 'tekmovanje. je normo izpolnilo 6 strelcev. J. BLAS SABADOS, PRVAK POSAVJA Na prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško je med 18. strelci iz Krškega, Brežic in Sevnice zmagal Brežičan Sabadoš s 367 krogi, sledijo: Kovačič (Sevnica) 364, Molan (Brežice) 362 itd. J. B. BOST ANJ IN KOVAČIČ V tekmovanju sevniške strelske Uge je zmagala ekipa SD iz Boštanja, med posamezniki pa Boštanjčan Stane Kovačič. J. B. nik (K), 3. Voglar (K); st. pionirke. - 1. Rožič (K), 2. Močivnik (K), 3. Ernesti (S); mlajši mladinci - 1. Flisek (S), 2. Unetič (K), 3. Božič (K); ml. mladinke - 1. Kužnik (K), 2. Radenšek (K), 3._ Šeško (S); starejši mladinci - 1. Štrasner (K), 2. Flisek (S), 3. Jeršič (B); st. mladinke - 1. Gačnik (S), 2. Tiho le (S), 3. Šantej (S); člani - 1. Ošter-benk (B), 2. Petan (K), 3. Kranjc (S); članice — 1. Mlakar, 2. Kranjc, 3. Grahek (vse S); starejše članice -1. Kužnik, 2. Karabaš (obe K); veterani — 1. Kranjčevič (K), 2. Novak (K), 3. To m še (B); veteranke - 1. Kranjc (S), 2. Čargo (K). Prvouvrščeni so prejeli lične lesene medalje, najboljši ekipi - smučarskemu klubu Krško, ld je zbral 312 točk, pa je podpredsednik občinskega izvršnega sveta Krško Niko Žibret izročil prehodni pokal. Drugo mesto v skupni razvrstitvi so si priborili člani SK Lisca Sevnica z 242 točkami, Brežičani (na tretjem mestu) pa so zbrali 90 točk. P.P. V NEDELJO TRNOVSKI MARATON S startom ob 9.30 izpred hotela Bor v Črnem vrhu nad Idrijo se bo v nedeljo pričel 8. trnovski maraton, eno najbolj množičnih tekmovanj v smučarskih tekih pri nas. Doslej se je za tekmo prijavilo že preko 2.500 udeležencev, kar priča, da bodo bele poljane nad Idrijo v nedeljo podobne pravemu mravljišču. V SOBOTO ČETRTFINALE ZA KOŠARKARSKI PODMLADEK V soboto, 26. februarja, se bo v telovadnici novomeške osnovne šole v Bršljinu ob 9. uri začelo četrtfinalno tekmovanje republiškega festivala v košarki za starejše pionirje in pionirke. Pri fantih bodo nastopile ekipe Kočevja, Kopra in Novega mesta, pri dekletih pa Grosupljega, Notranjske in Dolenjske. Medtem ko mlade dolenjske košarkarice nimajo večjih možnosti za napredovanje, pa se novomeški košarkarji kaj lahko uvrstijo v polfinale. Med borci in smučarji Miadi novinarji OŠ Baza 20 na roški pripreditvi Vsi, tudi učenci COŠ Baza 20 iz Dolenjskih Toplic, smo že dalj časa vedeli; da bodo februarja roški teki, skrbelo nas je le, ker ni bilo snega. No, tudi tokrat nas bela odeja ni izdala. Prejšnjo soboto nas je v Dolenjskih Toplicah poleg debele snežne odeje pozdravilo tudi sonce. Člani šolskega novinarskega krožka smo se dogovorili, da bomo roške teke spremljali trjjc novinarji in fotograf. Pridružili smo se pohodni enoti iz Straže, smo se ustavili pri Ko-mamici, ki so ji borci podarili šopek, zatem pa smo obiskali še partizana Alojza. Vseskozi je našo pot spremljala harmonika. V Občicah je bila krajša prireditev, kjer so pri hiši, postojanki TV-15, pripravili krajšo prireditev, zatem pa smo se odpravili na tekmovališče. Po tekmi sp pohodne enote nadaljevale pot do Črmošnjic. Za mlade novinarje je bilo vseskozi dovolj dela. Najprej Najprej len če vi smo se pogovarjali z najmlajšim udeležencem, Borisom Meteli-čem iz Sodražice, zatem pa tudi z najstarejšim, Gregorjem Klančnikom, ki bo letos dopolnil 70 let. Iz Logatca je na tekme prišla tudi 11-letna Brigita Nagode. Že lani je na tekmi dosegla drugo mesto, letos pa je bila celo prva. Njena sestra Jožica je nekoliko mlajša in je bila letos prvič pod Rogom, zasedla pa je drugo mesto. Najboljša domačina, predstavnika naše šole, sta bila Franci Pavlin in Boris Pakar. Boris je tekmoval prvič in dosegel med domačini najboljšo uvrstitev, kar je seveda veliko presenečenje. Kosilo in podelitev priznanj sta bila v OŠ Baza 20, zatem pa tudi kulturni program. Razšli smo se šele pozno popoldne vsi veseli in razigrani, polni lepih vtisov. RENATA ŠIŠKO in REBEKA LUKŠ1Č Lesarji tekmovali na smučeh Zimske igre Slovenijales ob 35-letnici LIK Kočevje — Med 14 ekipami tri dolenjske — Od mladine do veteranov Ekipe 14 delovnih organizacij, ki so včlanjene v SOZD Slovenijales, so sodelovale na osmih zimskih igrah tega sozda, ki so bile 12. februarja v Dolgi vasi pri Kočevju. V skupni uvrstitvi je zmagal Brest iz Cerknice in tako osvojil pokal. Na igrah so z našega območja sodelovali tudi LIK Kočevje, Stilles Sevnica in Štolama Dobrepolje. Rezultati: veleslalom posamezno: ženske: 1. Šmid (TM Sl. Gradec) .. .8. Arko (LIK Koč.) - sodelovalo je 18 tekmovalk; ženske II. kat.: SMUČARSKO PRVENSTVO MOZLJA Prizadevni člani K ŠD Ciril Dckval iz Mozlja so izkoristili ugodne snežne razmere in pred dnevi pripravili krajevno smučarsko prvenstvo. V skokih je zmagal Vili Veselič 2. je bil Zdravko Sočak, 3. Franci Šalamon. V slalomu je bil najboljši Šalamon, 2. Veselič, v smuku 1. Žagar, 2. Šalamon, najboljši tekač pa je bil Sočak. V skupnem seštevku vseh štirih disciplin je zmagal Franci Salamon. I. STANIČ 1. Korene (Logatec) - sodelovalo je 15 tekmovalk. Moški III. kat. (veterani): 1. Lunežnik (Trgovina)... 5. Peterlin (Dobrepolje)... 9. Miheli (Koč.) - sodelovalo 20 tekmovalcev; moški II. kat. (30 do 40 let): 1. Žakelj (Trgovina)... 6. Košir (Koč.) - sodelovalo 27 tekmovalcev; moški I. kat. (do 30 let):_ 1. Korenčan (Radomlje)... 15. Kep (Koč.) - sodelovalo 41 tekmovalcev. Teki: V obeh kategorijah je teklo le 15 žensk, med njimi ni bik) nobene Dolenjke, ekipno pa je zma- fala Trgovina. Pri moških je v obeh ategorijah sodelovalo 22 tekmovalcev, zmagala je ekipa Bresta, ekipa LIK (Cilenšek, Scvcnšck, Košir) pa je bila tretja. V veleslalomu je zmagala ekipa Trgovina, ekipa kočevskega Lika (Kep, Ule, Košir, Mihelič) pa je zasedla 7. mesto. Organizator tekmovanja Lik Kočevje in Smučarski klub Kočevje sta vložila veliko naporov, da je bito tekmovanje sploh izvedeno. Vse dni pred tekmovanjem je močno snežilo, da bo mera polna, pa se jim je pokvaril še teptalni stroj. Vendar so kljub temu lepo pripravili tekmovalne proge, za nameček pa je bilo tudi na sam dan tekmovanja lepo vreme. Na istih smučiščih bo že to nedeljo prvenstvo občine Kočevje v smučarskih disciplinah. J. P. ROKOMETNI FINALE V RIBNICI Finalno srečanje rokometnega tekmovanja za pokal Mladosti za območje Slovenije bo 22. marca v dvorani športnega centra v Ribnici. Kot je znano, se bosta v finalu pomerili danes zagotovo najboljši slovenski ekipi, moštvi ljubljanske Kolinske Slovana in ribniškega Inlesa. Za Ribničane je to vsekakor enkratna priložnost, da se z morebitno zmago uvrstijo med najboljša jugoslovanska moštva in si tako priborijo mesto v zaključnih bojih za jugoslovanski pokal. TREBNJE: OBČNI ZBOR KEGLJAČEV Kegljači trebanjskega Merkatorja so se pred dnevi zbrali na rednem letnem občnem zboru. Navzlic težkim razmeram, v katerih klub dela, je bila pretekla tekmovalna sezona ena najuspešnejših doslej, saj so Trebnajcem pripadli domala vsi naslovi območnih prvenstev: bili 90 najboljši v moških in ženskih dvojicah, med moškimi posamezno, tretji pa pri ženskah, seveda pa je temu potrebno prišteti še uspehe na društvenih tekmovanjih. n. DVE ŠAHOVSKI IZ KOČEVSKE V kočevskem hotelu Pugled se je v torek pričelo občinsko šahovsko prvenstvo, na katerem sodeluje med drugim tudi pet mojstrskih kandidatov (Ivic, Žilevski, čimer, Ofak in Mestek), štirje prvokategorniki in 3 drugo kategorniki. Že predtem pa 90 bile odigrane kvalifikacije, v katerih so se šahisti borili za mesto med dvanajsterico, ki sc od torka meri za najvišji naslov. Med enajstimi šahisti je zmagal Dulmin, 2. Gabrič, 3. Mihelič. V Delnicah pa je tamkajšnji šahovski klub pripravil tradicionalno hitropotezno prvenstvo („26 zmrznjenih partizanov"), na katerem so nastopili šahisti Reke, Zagreba, Delnic, Kočevja itd. Vrstni red: Ina Reka 38 točk, Ravna gora 31,5, Partizan Reka 28, Kočevje .27, itd. Za kočevce so nastopili: Cuk.Ofak, in tako dokazali, da so tačas v Jugoslaviji zanesljivo najobetavnejša kolesarska vrsta. Manjka jim le še članskih rezultatov, vendar se ob takšnem delu tudi za te ni bati, kajti med najboljše jugoslovanske kolesarje bo že ob koncu letošnjega leta lahko stopila vrsta najobetavnejših novomeških starejših mladincev s Papežem na čelu. Omenimo še ob koncu, da so Novak, Smole in Papež po končanem prvenstvu ostali v Poreču na pripravah, saj jih že te dni čaka otvoritvena kolesarska dirka, sodelovali pa bodo tudi na dirki v Italiji. F. BERGER '4. 4. 'S. 4 /s 4. Jz MOČAN ROKOMETNI TURNIR NA SENOVEM Sevniški rokometaši prirejajo jutri ob 16. uri zanimiv rokometni turnir v domu XIV. divizije na Senovem. V gosteh bodo imeli močna moštva: Aero iz Celja in ribniški Inles. Vsekakor bo na Senovem mogoče videti zanimiv rokomet. Albatrosu kar osem zadetkov Zimsko prvenstvo Novega mesta v malem nogometu se bliža h koncu Mihelič, Kovač in Dulmin. M. G-č. ČRMOŠNJICE ŽIVELE Z MLADIMI SMUČARJI Po dolgem času je bilo v Crmoš-njicah območno tekmovanje v veleslalomu za vse starostne razrede, na katerem je tekmovalo 80 smučarjev. Zmagovalci so bili: I. Mihelič (Metlika), M. ;Hiibar (Trebnje), U, Novak (Novo mesto), Š, in U. Kusič (Tr.), M. Kotar (Tr.), S. Žitnik (Tr.), Al Grandovec (SCŠ NM), M. Popovič, (gim.), B. Lazar (gim.) in J. Zupančič (gim.j. Skupni zmagovalec je bilo zastopstvo občine Trebnje. JOŽE PEČNIK SKOKI V BIRCNI VASI Na tekmovanju v smučarskih skokih, ki jih je 13. februarja na prenovljeni 25-metrski skakalnici v Bir-čni vasi priredila športna sekcija birčnske mladinske organizacije, so bile dosežene naslednje uvrstitve: pionirji - J. Andrej Konček, Uršna sela (83,5 točk), 2. Slavko Vidmar, Birčna vas (72,5), 3. Jože Žabkar, Krško (70) in 4. Marko Medic, Birčna vas (68); mladinci — 1. Pompe, Krško (100 točk), 2. Levičar, Krško (99,5), 3. Kulovec, Uršna sela (99) in 4. Cuj-nik, Regerčavas 96,5). Po petih disciplinah vodi Kopitarna Nadaljevanja delavskih športnih iger v Sevnici Četrta disciplina delavskih športnih iger v sevniški občini je bila streljanje. V ekipni konkurenci je zmagala prva ekipa Kopitarne s 684 krogi, drugo pic sto je zasedla ekipa GIP Beton (622 krogov), tretje pa postaja milice (620), sodelovalo pa je 7 ekip. Med posamezniki je imel najbolj ostro oko in mirno roko Tone Polutnik, član Kopitarne (177 krogov), 2. je bil Slavko Zakošek ml. (174 krogov), 3. pa Anion Divjak (173 krogov). Pri ženskah je nastopila samo ekipa Lisce (258 krogov). V kegljanju je v ekipni konkurenci zmagala ekipa Kopitarne s 306 podrtimi keglji, pred Stillesom (278) in Jutranjko (278), sodelovalo pa je 10 ekip. Med ženskami so kegljale le članice ekipe Jutranjke, ki so podrle 227 kegljev. Po petih disciplinah: odbojki, namiznem tenisu, šahu, streljanju in kegljanju je v vodstvu Kopitarna s 63 točkami, druga je Lisca (37 točk), tretja pa Jutranjka (24 točk). Športne igre se bodo končale maja, do takrat pa se bodo pomerili še v smučanju, rokometu, nogometu, košarki, atletiki in vlečenju vrvi. J. BLAS V nedeljo je bilo v novomeški športni dvorani odigrano 3. in 4. kolo tradicionalnega turnirja v malem nogometu, ki ga organizira. NK Elan. Nedeljski boji so med množico prijavljenih ekip izbrali le najboljše, ki se bodo to soboto pomerili v zaključnih odločilnih bojih za pokal oiganizatorja. Rezultati: Elan I -- Udarnik 4:3, Marof - Brežice 3:4, Partizan Leskovec - Samorastniki 4:3, Željez-ničar II - Šmihel 4:1, Nočni klub -VI. GTŠ 7:1, Želježničar I - IMV 3:5, Butoraj - Albatros 8:1, Mokrice - Trik 7:0, Elan I - Brežice 6:4, Partizan Leskovec - Želježničar II 6:2, Partizan Straža - Sipy 4:5, REGERCA VAS: USPELA SMUKA V Regerči vasi so pred dnevi pripravili tekmo v slalomu in veleslalomu. V slalomu je pri moških slavil Židanik, pri mladincih Gorišek, pri starejših pionirjih Golob in pri mlajših Gorišek. Med ženskami je v veleslalomu zmagala Zupančičeva, pri moških Fabjan, mladincih Gorišek in pionirjih Golob. GORJANSKI VELESLALOM Športno društvo Gabrje bo pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista v nedeljo, 6. marca, ob 10, uri na smučišču „Dece“ nad Gabrjem priredilo veleslalom za pokal Gorjancev. Prijave sprejema Lojze Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673 (do četrtka, 3. marca, pismeno do 16. ure). Vabljena so smučarska društva in smučarji vseh starostnih razredov. V_______________________J URŠNA SELA: V NEDELJO SKOKI Mladinci iz Uršnih se! pripravljajo v nedeljo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na 40-m e trski Bajer - Podbočje 0:6,Brlja - Elan, veterani 1:6, Njofra Šport bife 4:3, Sipy Podbočje 7:2, Elan, Veterani - Njofra 0:3. M. GORENC skakalnici. 14. uri. Pričetek tekme bo ob Skoke na Rorah dobili Krčani M. Mihev skočil 37 m — 600 gledalcev zadovoljnih Kar okrog 600 gledalcev.se je 20. februarja zbralo ob 40-mctr-ski skakalnici na Rorah, kjer je lahko po daljšem času spet uživalo v skokih 48 tekmovalcev iz sedmih klubov. Obenem ž lepim vremenom je k dobrim vtisom prireditve prispevala tudi zelo dobra organizacija tekme, ki so jo izpeljali krški smučarski delavci. Pionirji: J. Konček (Uršna sela - 145,5 točke in skoki 25, 25 ter 22 metrov), 2. Svetec (Krško - 134,5; 24, 24, 25), 3. Žabkar (Krško • 130; 23. 24, in 22 m), Mladinci: 1. Kordiš (Loški potok - 182; 30, 32, 33) Kulovec (Uršna sela -172,5; 30, 30. 31). 3. Lebas (Krško - 168,5; 29, 29, 30). Člani: 1. Mihev (SK Lisca Sevnica - 189; 34. 33 ter 34), 2. Bajc (Sodražica - 186,5:33,33,33), 3. Jože Levičar (Krško - 185; 33,32,33).' Najdaljši skok dneva je dosegel Matjaž Mihev v četrti seriji, ko je š 37 metri le za 2 metra zaostal za rekordom skakalnice. Ekipno: 1. SK Krško (Levičar, Zupanc in Pompe) — 536 točk, 2. Loški potok - 527. 3. Sodražica - 518, 4. Dolga vas 510, 5. Uršna sela - 486,5 in 6. Birčna vas - 404 točke. P. P. DRSALCI NA RINŽI Mraz v drugi polovici minulega tedna je naredil na Rinži in rudniškem jezeru pri Kočevju dovolj debel led, da zdrži drsalce. Najpogumnejši so se drsali in igrali hokej že v petek, nato pa je postajalo na ledu vsak dan živahnejše. KANIŽARICA: V SOBOTO KEGLJANJE V počastitev črnomaljskega občinskega praznika bo v soboto kegljaški turnir. Tekma bo štela za prvenstvo Dolenjske, pomerile pa se bodo ekipe Metlike in črnomaljskega Rudaija (ob 16. uri) pa Novega mesta in trebanjskega Mercatorja (ob 17.30). N. G. Na Radovico prinesel prvo nogometno žogo Naj novejša športna pridobitev je igrišče — Med najboljšimi v občini Da so na Radoviči doma dobri športniki, pove tudi podatek, da so Radovčani tri leta zapored zmagali v skupnem seštevku na športnih igrah metliške občine; petkrat zapored so zmagali v namiznem tenisu, štirikrat v malem nogometu, dvakrat v šahu, enkrat v kegljanju. V vitrini njihovega športnega društva je okoli 20 pokalov. »Danes šteje naše športno društvo 45 članov, gojimo pa pet športnih panog," je povedal Martin Gosenca, ki je predsednik športnega društva Radoviča od njegove ustanovitve leta 1978-. „Bolj resno pa smo se na Radoviči začeli ukvarjati s športom v okviru delovanja mladinske organizacije pred dobrimi desetimi leti. Jaz sem iz Ljubljane, kjer sem se učil za zidarja, prinesel na Radovico prvo pravo nogometno žogo. Igrali smo po travnikih, ljudje pa so nas podili, ker smo delali škodo," se spominja Gosenca. »Potem smo si kupili iverico in si sami naredili mizo za ping-pong; prvi zaslužek od plesa smo dali za nakup prave mize in namizni tenis je se danes na Radoviči zelo priljubljen."' Ko so spoznali, da brez igrišča ne bo šlo, so se lotili dela. Šest lastnikov je športnemu društvu zastonj odstopilo prostor v dolini med Radovico in Krašnjim vrhom. »Opravili smo kar 1.400 prostovoljnih delovnih ur, med drugim smo sami zvrtali 470 lukenj za miniranje. Precej so nam pomagali tudi naši avtoprevozniki, ki so zastonj navozili pesek za nasip," je pripovedoval Gosenca, ki je sam pri gradnji igrišča opravil več kot 200 prostovoljnih delovnih ur. Lani jeseni so igrišče asfaltirali, za to pa je dala denar metliška telesno-kulturna skupnost. »Igrišče meri 42 x 22 metrov, na njem pa bo moč igrati košarko, rokomet, odbojko, mali nogomet in badminton. Goli so ze na igrišču, postaviti pa moramo še koše in zarisati črte," pravi pred-sodnik društva. Igrišče bo gotovo pripomoglo, da bo športno življenje v tej gorjanski krajevni skupnosti še bogatejše in da bodo Radovčani dosegli v občinskem merilu še več uspehov. AD foto slišaf: Milan Markelj m ODLIČNO, TOKRAT JE DELEGATSKA SCENA, KOT JE TREBA! m« dolenjski list pred 20 leti Bojazen o odvzemu zemlje Vedno več je neobdelane zemlje — V Novem mestu 102 milijonarja — Glavno besedo imajo le direktorji V RAZPRAVI je inž. Dvoršak pojasnil, da je bojazen o splošnem odvzemu zemlje odveč, res pa je, da se bo treba slej ko prej odločiti, ali bomo dobri kmetovalci ali industrijski proizvajalci. Lastniki zemlje ne bodo mogli biti tisti, ki dajejo zemljo v najem in dobivajo najemnino, medtem ko so zaposleni drugje. To velja •lasti za ravninska področja. Nihče nima pravice, da bi zanemarjal obdelovalno zemljo, zemlja pa ne sme biti nikomur samo stranski vir dohodkov! V razpravi so nadalje ugotavljali, da je vedno več neobdelane zemlje v ravninskih predelih, kjer polproletarci pustijo rasti travo ali deteljo. To vsekakor ni v skladu z druž,benimi interesi. NOVOMEŠKA OBČINSKA uprava je prejela v januarju 400 prijav za odmero davka od osebnega dohodka. Med prijavljenci sta 102 Novomeščana, ki štejeta med tiste, ki so lani zaslužili več kot milijon, 7 je „multimilijonarjev“ (takšnih, ki so zaslužili več kot dva milijona), približno 20 prijavljencem pa je manjkalo le nekaj dinarjev da bi se uvrstili med „milijonarje“. V KOMISIJAH gospodarskih organizacij za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij imajo marsikje glavno besedo direktorji, ki članom komisije vsilijo svoje mnenje. Osebam, ki jih želijo odpustiti, očitajo najmanjše napake in jih celo obdolže za stvari, ki jih niso zakrivile. VISOK SNEG, ki je v zadnjem času povzročil ogromno gospodarsko škodo, je resno ogrozil tudi divjad. Snežni zameti, ki v hribovitih predelih presežejo tudi višino enega metra, so onemogočili predvsem srnam redno prehrano in s tem ogrozili njihov obstoj. Kritičnega stanja v naših gozdovih so se zavedli dragatuški lovci in so po zgledu številnih lovskih družin organizirali oskrbovanje divjadi. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 21. februarja 1963) smmono ! s s s 5 * S SVETU OKOLI LESTVICA SOVRAŠTVA - Sloviti londonski muzej voščenih lutk vsako leto napravi lestvico najbolj osovraženih figur. Za lansko leto so številni obiskovalci na prvo mesto postavili Adolfa Hitlerja, kar je vsekakor razumljivo, hudo presenečenje pa je, da se je za tem nespornim zločincem uvrstila britanska predsednica Thatcherjeva, takoj za njo ameriški predsednik Reagen in potem znani grozo vitezi, kot sta Dracula in Jack Razparač. ONESNAŽENA STREHA SVETA — Nekako smo navajeni, da se po idiličnih koščkih gozdov, ob jezerih in rekah nabira nesnaga turistov, preseneča pa nedvomno ugotovitev nepalske vlade, da se-med onesnažene lahko uvrsti tudi najvišji vrh na svetu Everest. Številne alpinistične odprave puščajo kramo vseh vrst na pobočjih Očaka vseh vrhov, zato je razumljiva odločitev Nepalcev, da bo poslej vsako odpravo spremljalo tudi nekaj Šerp, katerih naloga bo počistiti prostor za naskakovalci najvišjih vrhov. ■Smetarstva na tako visoki ravni najbrž ne poznamo. PRIPRAVE NA TURIZEM Medtem ko se pri nas ukvarjamo s tem, kako pri privabili turiste z najrazličnejšimi administrativnimi ukrepi, pa so Maročani, vse tako kaže, posegli po svoji naravni „rez.ervi“. V nekem nemškem turističnem vodiču so namreč navedene tudi možnosti, ki jih imajo turistke za intimnejše zahteve. Turistični vodič namreč razklada, da je v Maroku dovolj odvečne moške energije, odkar so v tej deželi ukinili mnogoženstvo. USODNE „DEVICE“ - Na Filipinih so oblasti sklenile, da je poslej dovoljeno predvajanje pornografskih filmov v posebnih dvoranah. Ukrep že pozna prve žrtve. Tako je enega od Filipincev zadela srčna kap, drugega pa trije naboji iz pištole, ki jo je držala v roki njegova žena. Navedimo še naslov filma, ki ima na vesti obe žrtvi -„Dcvice“. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Na Balkanu kmalu krvavi ples Za vzdrževanje turških uradnikov mora prebivalstvo plačati velike davke — Dijaška serenada g. profesorju Fajdigi — Načrti za žensko bolnišnico (Vse tako) kaže, da se bo na Balkanu pričel krvavi ples. Mera je prepolna. Turški uradniki, za katerih vzdrževanje mora prebivalstvo plačati velike davke, ne narede miru, marveč kruto stiskajo ubogo ljudstvo v Macedo-niji. Mirne ljudi more, izsiljujejo denar iz njih in onečaščujejo na najgrše načine žene in dekleta. Sploh se ne da opisati to zverinsko divjanje. Ljudstvo se vseprek oborožuje in marca meseca bukne vstaja. Turčija je že pripravila 24.000 mož, oborožuje se Rusija, Avstrija tudi na tihem in sosedne države. Pač ne bo prej miru, dokler do dobra ne ukrote še vedno krvoločnega Turčina. Turški sultan pa je v hudih stiskah, ker nima za vojsko — denarja! (Serenado) napravili so dijaki c. kr. višje gimnazije v Novem mestu ob 7. uri zvečer na čast poslavljajočemu se prof. g. Ing. Fajdigi. Od gimnazije šli so čez veliki trg s prižganimi baloni pred hišo, koder so izborno zapeli „Bodi zdrava, domovina”, ,.Svračanje“ in „Moije Adrijansko". G. Profesor se je zelo ginjen dijakom zahvalil za prisrčno ovacijo rekoč, da mu ostane ta večer nepozaben. (Z a s t o p) zdravstvenega okrožja v Novem mestu dobil je zdaj načrte za žensko bolnišnico, katero hoče s pomočjo dežele in drugih prijateljev zgraditi. V bolnišnici bo prostora za 60 bolnic, stanovanje za Usmiljene sestre, za zdravnike ter prostori za gospodarstvo. Bolnišnica bode stala na severni strani mesta nad tako zvanim Stennim bregom s krasnim razgledom proti jugu na Gorjance. Stroški stavbe so proračunjeni na okroglih 210.000 K. Želeti je. da sc ta namera v kratkem uresniči. (Oglas) Pozor! Kupujem ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane. Plačam po najvišji ceni. Izposojujem tudi čez pustni čas vlasulje (baroke) po nizki ceni. Ivan Svetcc, brivec (Glavni trg, nasproti mestne hiše.) (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1903) Superkolo z imenom New wave je zaman naskakovalo svetovni rekord, ki ga ima trikolesni dvosed Vector(na desni fotografiji). Le z močjomišic je dovoljeno poganjati superkolesa. Sanjska, a ne tako hitra kolesa Načrtovalci merijo svoje sposobnosti tudi vgradnji vozil, kijih poganja moč človekovih mišic — Svetovni rekord je preko 100 km/h — Odpovedo ljudje Že dve leti se bije ostra bitka za svetovni hitrostni rekord, v katerega pa niso vpleteni rohneči avtomobili ali strahoviti stroji za pospeševanje — dragsterji, marveč tihi, skoraj brezšumni stroji, ki jih poganja zgolj sila človeških mišic. V običajnem jeziku bi jim rekli kar kolesa, vendar pa imajo te čudne naprave kaj male! podobnosti s kolesi, kakršne vidimo na cestah ali na običajnih kolesarskih dirkah. Nekatere so dolge do deset metrov, poganja jih tudi pet mož, prenosni mehanizmi s padalov na kolesa pa so sila zapleteni. Skoraj odveč je še zapisati, da pri načrtovanju najhitrejših koles na svetu uporabljajo tudi računalnike in najsodobnejše snovi. Svetovni rekord je bil dosežen leta 1980 s trikolesom Vec-toijem, v katerem sta gonila pedala dva voznika. Dosegla sta hitrost 100,672 kilometra na uro. In še do danes ni nihče presegel te hitrosti, čeprav so udeleženci zadnjih dirk menili, da bo rekord zelo visoko presežen. Govorili so o 150 kilometrih na uro kot o povsem zanesljivi stvari. Izkazalo se je seveda drugače. Kot prvi favorit je nastopalo vozilo New Wave (Novi val). Načrtali so ga študentje massac-husettskega inštituta za tehno- Vodo za nafto Japonci ponujajo Arabcem zanimivo vodno kupčijo » Japonci so domiselni ljudje, in kljub temu da jim gre v današnjih slabih svetovnih razmerah v primerjavi z drugimi kar dobro, iščejo, kje bi še lahko kaj koristnega prihranili. Tako so se v družbi Nippon Kokan domislili, da bi lahko Arabcem, od katerih kupujejo drago surovo nafto, prodajali vodo. In že se je začela velika vodna kupčija — mizu shobai, kot pravijo Japonci. Velikanski tankarji, ki vozijo surovo nafto za japonske rafinerije, morajo ob vrnitvi prazne tanke zapolniti z balastom, to je običajno morska voda. Odveč je skoraj povedati, da obtežitveno vodo spustijo v Sredozemsko morje, preden hranilnike na tankerjih napolnijo z novo nafto, pa tudi odveč je pripomniti, da je to zelo onesnažena voda. Po zamisli strokovnjakov Nippona Kokana bi ubili dve muhi na en mah, če bi namesto morske vode v prazne hranilnike stočili čisto pitno vodo, katere je na Japonskem dovolj, Pitno vodo bi tankali na otoku Yaku Shi-ma, ki leži na tankerski poti in ima neobičajno veliko padavin. To vodo bi potem prečrpali v arabskih deželah, jo očistili in uporabili za namakanje puščave. Seveda ne zastonj. Japonci računajo, da bodo vodo prodajali Arabcem po 2 dolarja tono, kar bi v skupni naftni kupčiji pomenilo 40 milijonov dolarjev prihranka. Za vodno kupčijo so se začele zanimati že tudi i druge dežele, katerih tankerji prav tako zdaj vozijo obtežitveno morsko vodo, doma pa imajo dovolj pitne vode, ki je arabskim deželam manjka. V „ logijo. Gre za desetmetrsko cigaro iz plastike, v kateri je prostora za pet voznikov. Sedijo tako, da jih trojica gleda nazaj, dvojica pa naprej. Da bi lahko dali od sebe kar največ, sedijo tako, da so nagnjeni nazaj. Nos vozila je iz neprozorne plastike, zato so morali vgraditi posebno optično pripravo, s pomočjo katere voznik drži vozilo v pravi smeri. Vozilo so gradili celi dve leti, za gradnjo pa so potrošili 20.000 dolarjev. Drugi favorit je bilo vozilo Tensor, ki so ga gradili bodoči inženirji s Severovzhodne univerze v Bostonu. Stalo je prav tako 20.000 dolarjev. O obliki, mehanizmu in ostalih zadevah so graditelji povprašali računalnik in seveda upoštevali nasvete elektronskih možganov. Vozilo je zgrajeno v obliki banane, v njem pa je prostora za štiri voznike. Niso se pomišljali, ko so izbirali najprimernejše snovi, saj so uporabili tudi plastiko, ki služi svojemu namenu na tehnološkem vesoljskem čudu — vesoljskem taksiju, uporabili pa so tudi ogljikova vlakna, ki so desetkrat močnejša od jekla. „Naprava bo šla preko 150 kilometrov na uro. Nima prave: ga tekmeca," so govorili konstruktorji. Že prvi dan je porušil vsa upanja. Na dirkalni stezi za dragsterje, kjer so po 600 metrih dovoljenega zaleta merili največjo hitrost na odseku, dolgem 200 metrov, sta oba favorita slabo vozila. New vvave je v treh poskusih dosegel največjo hitrost 64 kilometrov na uro, torej toliko, kot doseže dober športni kolesar na hitrostnih dirkah z mnogo manj zapletenim vozilom. Še slabše se je odrezal drugi favorit Tensor, ki je zmogel le slabih 50 kilometrov na uro. Vsa velika pričakovanja in zaupanja v moderno tehnologijo so šla po zlu. Niti super plastika niti posebna folija, s katero so prevlekli vozilo, ne posebna oblika, ki naj bi zagotovila najboljše lastnosti in optimalno trenje, nista opravili svojega poslanstva. Fantje, sicer izurjeni atleti, so se zaman napenjali, rekord je ostal zanje nedosegljiv. Največjo hitrost, vendar ne rekordno, je dosegel nosilec sve- tovnega rekorda, vozilo Vector. Gre za trikolesni dvosed, ki so ga zgradili v raziskovalni družbi Vevsatron iz Anahejma. Na dirkah je dosegel hitrost 91,20 kilometra na uro. Konstruktorji pravijo, da je trenutno najboljše vozilo na pogon človeških mišic na svetu, za kar je zaslužna predvsem izredna aerodinamična oblika. Edini predstavnik evropskih konstruktorjev je bil Britanec Timothy Gartside. Njegovo vozilo Blvebell za enega samega voznika ni obetalo nič posebnega. Zgrajeno v obliki plavuti morskega psa in napihnjeno kot mehurček res ni dajalo videza favorita ob dognanih večsedež-nih vozilih, pa vendar je doseglo drugo tjajvečjo hitrost 83,2 kilometra na uro. Vozil ga je konstruktor sam. Po njegovem mnenju je njegovo voziio Blue-bell najhitrejši bicikel na svetu. Nekaj resnice je v teh njegovih trditvah, saj ima njegovo vozilo edino med vsemi, ki se potegujejo za častni naziv najhitrejšega, le dve kolesi. Po končanih dirkah so se med strokovnjaki vnele živahne razprave, zakaj superkolesom, ki so jih zgradili ob pomoči računalnikov in sodobne tehnologije, še zdaleč ni uspelo dohiteti, bolj preprostih in manj zapleteno zgrajenih vozil. Ali naj to pomeni, da elegantno načrtovanje v razvojnih računalniških inštitutih ne more doseči klasičnega načrtovanja? Strokovnjaki menijo, da vprašanje ni v tem. Računalnik daje dobre odgovore, odpove pa sam praktični poskus. Plastična cigara New vvave bi lahko dosegla svetovni rekord in prav tako Vector, če bi ne bilo največ odvisno od ljudi. Pet voznikov predstavlja petkrat večjo možnost, da delujejo neusklajeno, to pa je kmalu dovolj za slab dosežek. Kljub vsemu se načrtovalci superkoles niso vdali. Obljubljajo, da bodo porušili svetovni rekord na kateri od naslednji dirk. MiM (Vir: Discover) Navada je najbolj neusmiljen od vseh strupov, ker pronica počasi, tiho. O. FALLACI Koščeni ribji dnevniki Na koščice slušno-ravnotežnega organa pri ribah se zapisuje njihovo življenje — Zapisana onesnaženost Strokovnjaki znajo iz drevesnih letnic potegniti prenekateri koristni podatek, saj je v njih zapisan pravi živi dnevnik dreves. Zdaj pa so odkrili, da imajo podoben ,.dnevnik" v sebi tudi ribe. Ihtiologi cor-nellske univerze so razvili metodo študija življenja in življenjskih razmer nekaterih vrst rib, kot so tune in lososi, iz krogov (letnic), ki so jih odkrili v ušesih teh rib. S pomočjo optičnega in elektronskega mikroskopa lahko strokovnjaki iz ušesnih prstanov odkrivajo spremembe ne samo letnih, marveč tudi dnevnih rasti in metaboličnih procesov. Te za znanost koristne prstane ali kroge so odkrili na treh parih oolitov (ušesnih koščic), ki služijo ribam kostnicam kot čutilo sluha in ravnotežja. Znanstveniki sicer že pol stoletja vedo, da se na ribjih ootolitih nahajajo prstani, vendar je šele z najsodobnejšo tehniko bilo mogoče te prstane pogledati v podrobnosti. Tako so strokovnjaki opazili, da se prstani, ki se menjujejo že na strahotno majhnem razmiku okoli treh tisočink milimetra, tvorijo v oolitih vse od zarodka naprej. V drobnih koščicah je torej zapisan kompletni življenjski dnevnik vsake ribe. Prstani so sestavljeni iz bcljakovii in kalcijevega karbonata. Širši so obdobju hitre rasti; bolj ko se rib stara, ožji so tudi prstani. Širin, prstanov je poleg tega odvisna oi sprememb v temperaturi vode in oi količine hrane, ki jo je riba použila Natančnejša kemična analiz; lahko odkrije v prstanih tudi stop njo onesnaženosti vode, v kateri ji riba prebivala, pa tudi rast te one snaženosti. Nasploh je mogoče primerjalnimi metodami iz ribjil oolitov izvedeti presenetljivo velike ne samo o življenju same ribe, mar več tudi o spremembah njeneg; Sršega življenjskega okolja. Strokov njaki med drugim lahko uganejo i; prstanov tudi čas, ko žival spolne dozori, kar je bilo doslej z opazova njem skoraj nemogoče. Takšni po datki so še posebno dragoceni z: tiste strokovnjake, ki odkrivajo na čine, kako bi ogrožene ribje vrste rešili in, če so koristne neposredne za človeštvo, tudi umetno vzgojil: na morskih pašnikih. Nova tehnika je tako natančna ii tako zanesljiva, da je mogoče, ko pravi eden od ihtiologov, ugotoviti „kdaj je riba dobro jedla in kdaj ji imela slabo kosilo." rnrrrrrrrrr prgišče ik misli meščan) meščan) rR.SM.Ar! DATEU DUŠEVNI MiR v BUDIZMU SMRTN lANGEL GR. OTOK GERM. BOG KRANJ LUKA ITURKU SUHO RECN toRIT' GL.M-ICARMEN O SSR OVČJE MESO PASTIR CVNOV IT. KLAS- KIPAR ZOLAjEf iranskT ETIOR SLAVAH IHT371 GR. ČRKA NAJVEČJI PTIČ Veliki Leonardo tudi glasbenik Znano je, da je bil veliki genij človeštva Leonardo da Vinci slikar, kipar, arhitekt, inženir, matematik in fizik, nepoznano pa je bilo, da se je ta veliki človek močno zanimal tudi za glasbo. Umetnostni in glasbeni zgodovinar Emanuel Winternitz je odkril, da se je Leonardo z enako zavzetostjo kot z drugimi dejavnostmi ukvarjal tudi z glasbo in z vprašanji zvoka. V času svojega življenja je Leonardo stavci kot odličen pevec in igralec na liro da braccio, nekakšno prednico današnjih violin. Vendar je bil ob tem svojem izrazitem glasbenem talentu tudi navdušen raziskovalec glasbe. Tako je \Vinternitz v obsežnih Leonardovih rokopisih našel številne beležke in skice, ki se tičejo glasbe. Svoja dognanja je raziskovalec.strnil v knjigi, ki je nedolgo tega izšla in po svoje presenetila mnoge izvedence za Leonarda da Vincija, saj so njegovo zanimanje za glasbo skoraj povsem spregledali. Leonardo se je lotil mnogih študij zvoka, ohranjene skice pa pričajo tudi o njegovih inovator-skih posegih v svet instrumentov. Načrtal je veliko novih glasbenih instrumentov, ki so izboljšali takratne instrumente in na-črtali možnosti za razvoj novih. Seveda pa se največ njegovih predvidevanj tudi na tem področju ni uresničilo. V ___________________________/ Rešitev prejšne križanke DL TVORBA RASTLIN SEME- NOVK |1ZBRAN Cl ZELIŠČE STRUP\ MANDLJIH BULA OLJNICA PRASKAČ: VRSTA POVRT- NINE 3MALNA 5KLEDA AATIDC scjrov UVOD ST.GR. PEVEC Preureditev pospeševalnika je trajala pet let, požrla pa je okrog 100 milijonov dolaijev. Vojna polžev Nad slinasto nadlogo z drugimi slinarji V Kaliforniji, vrtu Amerike, so končno morali priznati, da niso kos nadlogi, ki se stopnjuje že nekaj let. Vrtni polži, ki so v to ameriško zvezno državo prišli iz Afrike, so se namreč tako namnožili, da resno ogrožajo pridelek, farmarji pa jim niso kos z nobenimi poznanimi uničevalci, ker najmočnejah zaradi kvalitete povrtnin in sadja ne morejo uporabiti. Rešitev so našli biologi, kot poroča Tanjugov Durbin. Ugotovili so namreč, da imajo vrtni polži hudega sovražnika v progastem afriškem polžu, čigar priljubljena hrana je prav navadni afriški rojak. Predlagali so, da bi iz Afrike uvozili 2.500 polžjih ..legionarjev", ki naj bi Kalifornijo rešili sluzaste nadloge. Seveda bitka ne bo dobljena v enem dnevu. Strokovnjaki menijo, da bo' progasti afriški polž opravil svoje delo v nekaj letih in zatrl vrtnega polža do neškodljivega števila. Kaj pa potem? Ali ne bo progasti .Jegionar" zamenjal svojega rojaka pri škodljivi pojedini? Biologi odgovarjajo, da te nevarnosti ni. Kadar progasti polž nima na jedilniku svojega sorojaka, se zadovolji z gnilim listjem in odpadlim sadjem. Šele s takšno napravo so fiziki lahko sprožili procese, katerih namen je med drugim tudi odkrivanje bozonov. Preprosto povedano, je zadeva potekala takole. V pospeševalniku so pospeševali v nasprotni smeri snop protonov in snop antiprotonov. Na dveh točkah sta se poti snopov sekali in tu so nastajala strahovita trčenja, pri katerih so nastali bozoni. Teoretično naj bi ti izjemno kratkotrajni delci (njihov obstoj merijo v milijardinkah milijardinke sekunde) bili ugotovljivi le poprečno pri milijardi trkov, izkazalo pa se je, da so pozitivne in negativne bozone zabeležili pet-. krat v 450 milijardah trkov. Ni jun pa uspelo odkriti nevtralnega bozona, ki ga označujejo z Dosežek evropskih znanstvenikov je presenetil Američane, ki so bili dolgo vodilna znanstvena sila v raziskavah elementarnih delcev, a k uspehu so svojim kolegom onkraj velike luže le čestitali. Navsezadnje temeljna odkritja v znanosti pomenijo korak naprej za vse človeštvo, četudi zaenkrat ni videti, kako bi se dala praktično uporabiti. Znanstvenikom je uspelo dokazati obstoj elementarnih delcev, ki potrjujejo sodobno fizikalno teorijo Pred nekaj tedni se je znan-' stvenikom posrečilo nekaj, kar bi lahko primerjali samo še z odkritjem igle v veliki kopici sena — odkrili in zabeležili so obstoj subatomskih delavcev bozonov. Odkritje pomeni enega od dokaznih elementov več za potrditev predvidevanj sodobne fizike, da je mogoče združiti vse fizikalne pojave v enotni matematični vzorec. Einstein je skoraj polovico svojega življenja posvetil temu, da bi odkril enotnost osnovnih naravnih sil: gravitacije, ki drži vesolje skupaj, in elektromagnetnih sil, ki so vpletene v številne procese od kemičnih reakcij do človekovega metabo-: . lizma. Poleg teh dveh sil delujejo še šibke in močne sile v atomskem jedru. Fizikom po Einsteinu je uspelo teoretično poenotiti elektromagnetizem s šibkimi silami in prav v tej teoriji so teoretični fiziki predvidevali družino elementarnih delavcev, ki so jih poimenovali bozoni po indijskem fiziku Boseu. Bozoni so nosilci šibkih sil, podobno, kot so fotoni nosilci elektromagnetnih, vendar jih je bilo praktično nemogoče dokazati, ker fiziki doslej niso imeli zgrajenih primernih naprav. Šele s postavitvijo gigantskega pospeševalnika, ki so ga evropski znanstveniki priredili posebej v ta namen, je znanost dobila dokaze o resničnem obstoju bozonov. kamrico zase, da bi nikogar ne motili ali da ne bi motil kdo drugih njih. Ne oziraje se na to, prilomastijo k njim nemški lovci. Začne se prepir. Lovci, bržkone natrkani, se glasno pobahajo, da so jemali v Slavoniji fantom ljubice in da bodo tudi njim to storili. Vname se boj, fantje vržejo vojake iz hiše. Premagani gredo po tovariše in več ko dvajset lovcev obleže krčmo. Fantov ni bilo več kakor sedem, toda se ne ustrašijo. Šest jih zgrabi stole, eden smetilnico, zdaj hajd zoper večino, oboroženo z bajoneti. Po kratki neslavni bitvi Nemci pobegnejo, postopači se uspo za njimi, izdirajo spotoma kole in udrihajo po sovražnikih. Nasledek nepostavne vojske je bila seveda težka preiskava in zapor. Ali kazen ni pekla postopačev. Bahato so se ponašali s sijajno zmago in vsi tovariši, ki se niso udeležili, so jim zavidali toliko slavo in srečo. V hrabrosti so postopačem kos komaj kmečki fantje, na noben način pa ne dijaki. Dijaka odlikuje plemenita navdušenost in idealnost; niti v omiki se ne more prosti meščan z njim meriti, ali reveža uklepa toliko težkih šolskih in društvenih spon, da še ne da dosti junačiti. Postopač se ne boji nebene nevarnosti, ne v slabih, pa tudi ne v dobrih rečeh. Če pade v vodo kaka ženska, kak otrok, bo planil brez zamude ponj; če se naznani kak požar, prihiti prvi na pomoč, ravna gasilnicp, skoči vsred ognja, da reši človeka ali blago. Sploh ga označuje prekrasna velikodušnost in blagomiselnost. Če izve kako hudo krivico, kako nečloveško dejanje, mu zakipi vroče srce na povračilo in maščevanje; ne boječ se oblasthij in kazni, bi podrl krivca in ga zadušil. Za domovino in narod je malo vnet; domoljubja mu ni vcepila ne odreja ne šola; slovenskih novin in bukev ne bere, še nemških malo; domače pesmi sicer prepeva, ali ga ne zamikajo besede, ampak napevi; z narodnjaki pa’ tudi nima prilike dosti občiti. Ni tedaj čudo, da ga slovenstvo ne zanima. Če pa prešine njegovo bitje po kakem posebnem naključju domoljubni ogenj, se ne zadovolji s pustim občutkom, s praznimi zdravicami. On postane nevzdržen in neutrudljiv agitator, steber svoji, groza nasprotni stranki. Slovenski postopači v tem oziru še dremljejo, češki in hrvaški pa so si pridobili že mnoge in slavne zasluge za narodno idejo, dasi ni in ne bo nobena zgodovina tega zabeležila. V Novem mestu se zavedajo slovenstva samo za demonstracije. Po V "hevarnem poskušanju in prizadevanju, da bi živeli s pomočjo uničevanja in izkoriščanja drugih, izpridimo sami sebe. Š. AUROBINDO Do ljudi pa bodi tak, da ne boš nikomur tiran, pa tudi nikomur hlapec. M. AVRELIJ Odkrili so skrivnostneže Odločanje in srce Tri leta so švedski in ameriški raziskovalci proučevali povezavo med odgovornostjo pri delu in zdravstvenim stanjem. Študija je zajela preko 4.000 ljudi v obeh dfžavah. Ugotovitve so bile malce presenetljive, saj so pokazale, da ni najbolj ogrožen tisti delavec, ki mora v svojem poslu sprejemati veliko odločitev. Doslej je bil namreč pripadnik „belih ovratnikov*1, kot popularno pravijo delavcem zunaj proizvodnje in poslovnežem, po mnenju mnogih bolj podvržen predvsem srčnim boleznim, delavci „modrih ovratnikov** pa naj bi zaradi skoraj nikakršne udeležbe v odločanju ne bili tako ogroženi. Analiza triletne študije je pokazala, da so delavci zdravstveno toliko bolj ogroženi, kolikor manjši je njihov delež pri poslovnem odločanju, seveda če so pri tem izpostavljeni pritiskom, da delo opravijo. Preobremenjenost z delom, na katero delavec nima nobenega vpliva, sproža hormonalne motnje, ki na koncu pripeljejo do srčnih obolenj. Če bi ugotovitve grobo povzeli, potem bi lahko rekli, da samoupravljanje zagotavlja boljše zdravstveno počutje delavcev. Kjer ga ne, tam delavci najbrž ne odločajo dovolj o svojem delu in delovnih pogojih. DUŠICA Mesto desetih bokalov jih napiše špekulativna kreda dvanajst, včasi nemara še petnajst in tako zapravljanje veselih bratcev ne dela krčmi nobene izgube, ampak celo dobiček. Krčmar se lahko zanaša, da pivci niso šteli bokalov in mu tedaj ne bodo ovrgli rejenih računov. Presneta nedelja je naredila vsem grozno težko glavo; treba je iskati zdravila, in kje bi se dobilo izdatneje nego — v krčmi? Použije se košček mesa s hrenom, pladenj kislih jeter, porcija hudega golaža; če se doda še nekoliko meric vina ali vrčkov piva, ni dvombe, da se bo želodec popravil. Zdaj, hvala bogu, je odleglo; bratci sede tako prijetno skupaj, se pogovarjajo in šalijo tako duhovito, da bi bilo prežalostno, ko bi se ločili in odrinili po filistrski šegi domov. Ali tega se ni bati, kaj takega ne pade nikomur v glavo; brez posebnega dogovora se strinjajo vse misli v ta namen, da se ostane in pije. Srečno jim mine tudi ponedeljek. Postopači so v tem podobni rokodelskim pomočnikom, ki dodajejo veselim nedeljam kaj radi še modri ponedeljek; ali dalje ta sorodnost ne sega. Postopači se ne drže natančno tega redaj napravljajo si dobro voljo tudi sredi tedna, ne zaničujejo, če je družba in denar, niti petka. Razen tega jih razlikuje neka aristokratična misel; rokodelske tovarišije se marsikateri sramuje in ogiblje; postopač ne more pozabiti, da je samostalen človek in zaničljivo pogleduje zlasti na popotnega rokodelca, ki je do mojstra priberačil in bo od njega na isti način zopet dalje odberačil. Postopač ni bogve kako omikan človek, ali mora se mu vendar priznati, da ga ne skruni gnusna surovost nemških in po nemškem kopitu izučenih in živečih „kselačev". Sploh se vede prav priljudno, mirnih ljudi ne-napada niti v pijanosti, zobe pokaže šele, kadar ga kdo razžali. Kadar se ujezi, je pa res, da ne pozna ne milosti ne strahu. Čul sem veliko zgledov postopaškega besa in junaštva. Eden naj zadostuje. V predmestju Kandiji so sedeli mestni in predmestni fantje s svojimi ljubicami. Že prej so najeli omenjenem boju z nemškimi vojaki so se radi hvalili: „Zdaj se je pokazalo, da se nam Nemcev ni bati. Prišlo jih je na nas trikrat več, pa smo jih užugali mi Slovenci in pometali kakor snope. Zdaj vedo, da se Slovencem ne sme zabavljati." Da se ne bi dogodil kak nov pretep in nered, je prepovedalo tisto leto okrajno glavarstvo neke narodne zabave, fantje niso smeli o pustu nositi Kurenta in o rešnjem telesu ne postaviti maja. To jih je razdražilo. Vsadili so sredi mesta drevo in razobesili po njem vse polno narodnih trakov in zastavic, da nagajajo predstojniku. Te in take zabavljice pač ne morejo veljati za znamenje narodnega čuta in ponosa. Če postopači resno niti ne delajo niti se ne morejo zmerom med sabo veseliti in pijančevati, kako si tedaj kratijo in tratijo svoje dni in ure? Dober del odgovora je že njihovo ime. Oni postopajo in postavajo; poizvedujejo in raznašajo mestne novice; kujejo spletke zoper sovražnike in prijatelje; snujejo in razdirajo ljubavne zveze. Pred petindvajsetimi leti so naredili skrivno družbo, ki se ni pečala z nobeno drugo rečjo kakor s preiskovanjem sramotnih činov. Vsak ud je opazoval nekoliko hiš, jih nadziral podnevi in oblezoval ponoči, dokler ni zavohal kake kosmatine. Vsako jutro so hodili k predsedniku s poročili. Na ta način se je izvedela v kratkem vsaka prepovedana ljubezen, vsako tajno prešuštvovanje; gospe, sloveče doslej za najpoštenejše in najzvestejše žene, so stale pred svetom naenkrat grdo omadeževane, do smrti osramočene. Bolj nedolžne so bile razne burke, s katerimi so si sladili , < ponoči čas. Novomeščani goje radi cvetlice; ni ga skoraj , nobenega okna, da ne bi stal v njem kak lonček fuksij, vijol in 5 drugih rož. Postopači so zamenjali posode; Petrove lonce so odnesli na okna Pavlu, Pavlove Andreju, Andrejeve Petru itd. 1 1 Lahko si je misliti, kako debelo so zjutraj gledale gospe in . I gospodične te tuje cvetlice v svojih oknih; kako so se jezile in vpile in tekale sem ter tja, dokler niso našle svojih lončkov. Ta gluma je dala pogovora za več dni, gospodarji so se nanjo ’ togotili, postopači pa si meli roke in se smejali. , l Včasi so šli iz mesta in zasolili kaj kmetom. Dolenjec je ( i tako brezskrbna duša, da pušča še ponoči rad orodje na polju. Mestni ponočnjaki se priplazijo na njivo, vzamejo plug in 1 brano in zavlečejo oboje na vrh visoke smreke. < 1 Z60DBA1 VASA POTEGAVŠČINA S S * V vasi Zabreg je živel Vencelj, kije rad mešetaril. Če je le § mogel, je kaj kupil in nato prodal naprej, če se je dalo, > seveda z dobičkom. Pri tem je bil kar uspešen. Med ljudmi se ^ je hitro znašel, bil je družabne narave in rad se je priključil J tej ali oni družbici. Še posebno veselje pa je imel, kadar je ^ lahko koga potegnil za nos. Kdor ga ni dobro poznal, je hitro ^ nasedel njegovim potegavščinam. Vencelj se je namreč sila J resno držal in ni ga izdal ne nasmešek ne kakšen drug gib. Še { potem, ko je potegavščina, če se je obnesla, spravila v krohot ^ vse, se je Vencelj smejal s stisnjenimi ustnicami in s ^ pridušenimi glasovi, ki so prihajali globoko iz njegove ^ notranjosti. * Nekega dne je na Venclja naletel mali kmet iz sosednje £ vasi, ki se je zanimal za poceni železni plug. Vencelj mu je £ obljubil pomoč, saj se mu je takoj utrnila zamisel za novo ^ potegavščino. Kmetu je dejal, naj pride k njemu v nedeljo ^ dopoldne, da ga bo odpeljal na mesto, kjer je še uporaben H plug. $ V nedeljo je Vencelj odpeljal kmeta v bližino sosednje * vasi, kjer je pod nekim kozolcem ležal plug. „Tu je plug; oglej si ga in se potem pomeni z gospodarjem J v tistile hiši za kakšno majhno odškodnino,“ je dejal kmetu ^ in hitro izginil. Kmetič gre res do bližnje hiše in se pozanima po J gospodarju, nato pa začne nakladati, da bi plug kupil, če bi J ga dali po pravi ceni, ipd. Seveda seje gospodar hudo čudil, ^ poslušal in poslušal, potem pa le povedal, da mu na kraj J pameti ne pade, da bi plug prodal. Nesojeni kupec je ves jezen odšel. Poiskal je Venclja in ga ^ nasršen vprašal: „£akaj si me potegnil za nos? Tisti plug * sploh ni naprodaj!“ „Eh, kaj,“ je zavil Vencelj, „ti si me vprašal samo, kako bi J prišel do kakšnega pluga, jaz pa sem te pripeljal do njega. Kaj ^ še hočeš od mene? “ ^ GREGOR < Novo mesto ^ od delegatovi za delegate Do plina z izkaznico Vsak uporabnik plina bo ob prvem nakupu plina po 1. marcu dobil izkaznico - Poskrbeti za kontroio trošil Marsikomu so vetjetno ostali v spominu dogodki pred Novo-tehnino prodajalno plina na Ci-kavi iz lanskega oktobra, ko je pomanjkanje tega gospodinjskega kuriva razpihalo pravo potrošniško mrzlico in botrovalo uvedbi plinskih kartončkov. Plina je sedaj že dlje časa v prodaji več kot dovolj. Kljub temu v Novotehni, ki preskrbuje z gospodinjskim plinom velik del novomeške občine, niso prekinili v republiki začete akcije za enotno evidenco porabnikov plina in so trenutno najdlje s pripravami. Č eprav repub liški odlok o enotni evidenci, ki naj bi bil VESELJt NA BAJAKJU -Kljub temu da v dolenjskih trgovinah ni mogoče kupiti drsalk, je v teh mrzlih dneh zanimivo tudi drsanje na zaledenelih bajaijih. Pri Prekopi imajo fantje že pravo hokejsko ekipo, dekleta pa dokaj uspešno posnemajo umetnostne drsalke (na sliki). (Foto: J. Pavlin) takrat sprejet po hitrem postopku, še ni v veljavi; v Novotehni ne spijo, predvsem zato ne, da bi prišli do natančnih podatkov o potrebah po plinp ter da bi preprečili zmedo ob morebitnih ponovnih težavah v preskrbi s plinom. Tako bo vsak porabnik plina ob prvem nakupu polne jeklenke pO 1. marcu v trgovini ha Cikavi izpolnil evidenčni karton, koliko trošil in jeklenk ima doma, ter ob tem takoj dobil tudi plinsko izkaznico, ki bo v bodoča podlaga za nakup plina. V izkaznici bo poseben kartonček, na katerega bodo zabeležili datum vsakega nakupa polne jeklenke (ob normalni dobavi plina, kakršna je sedaj, to seveda ne pomeni nikakršnih omejitev nakupa!), poleg tega pa bodo v izkaznico vpisovali tudi kontrolo plinskih trošil na domin Kaže poudariti, da porabnik, ki bo dobil plinsko .izkaznico, plina ne bo mogel kupiti, če v zadnjih dveh letih (novi odlok predvideva 4 leta) ni poskrbel za kontrolo trošil. Za kontrolo morajo poskrbeti uporabniki sami, naročijo pa jo lahko na tel. 22—310, saj jo mora opraviti pooblaščeni delavec Novo-tehne. Prav tako bo vpisan v izkaznico prvi priklop plinskega trošila, ki ga mora opraviti delavec Novotehne, saj brez tega ne bo moč kupiti plina. V Novotehni računajo, da bi večino uporabnikov plina lahko zajeli v tovrstno evidenco, ki jo bodo potem vodili po krajevnih skupnostih, v dveh mesecih. Po-pisovaaje in izdajanje izkaznic pa bo vendarle trajalo vse do konca leta, da tistim, ki plina ne porabijo veliko, ne bi bilo treba posebej za to hoditi v prodajalno na Cikava,. i VRAŽJI FANT IZ PREČNE — Amaterska gledališka skupina KUD Prečna je med prvimi skupinami v novomeški občini, ki ima letos za seboj že preimero in prvo gostovanje. Prečenčani so letos uprizorili Vražjega fanta iz. zahodnega sveta in tako uspešno stopili že v dvanajsto gledališko sezono. (Foto: J. Pavlin) Bo sporazum napolnil mesnice? Sporazum o pravicah in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka in mesa naj bi zagotovil boljšo preskrbo novomeškega trga — V dogovarjanje bolj pritegniti TZO Da bi bilo na novomeškem tržišču več reda, predvsem pa boljša preskrba z mesom in različnimi mlečnimi izdelki, naj bi vsi, ki sodelujejo v proizvodnji, predelavi in oskrbi trga s tovrstnimi izdelki, že v kratkem podpisali samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka in mesa v letošnjem letu. Sporazum bo regijski, za novomeško, črnomaljsko in metliško občino in v skladu s prehrambno bilanco, ki je v novomeški občini že skoraj v celoti nared. Prahrambna bilanca bo vsebovala potrebe očine po mleku, mlečnih izdelkih, kruhu, svežem mesu, mesnih izdelkih, ribah, domačem sadju, vrtninah, olju in sladkorju* sporazum pa bo zavezoval podpisnike od proizvodnje do trgovine, da poskrbijo za nemoten in zadosten odkup ter oskrbo prebivalstva. Pri tem naj bi odvečne količine Komu je sploh še mar bolnik? V novomeški bolnišnici se srečujejo z vrsto težav ob uvajanju turnusnega dela za strokovne kadre - Največ škode za bolnike — Trenutno manjka 20 zdravnikov Čeprav problematika uvajanja turnusnega dela namesto dosedanjih dežurstev v Splošni bolnišnici Novo mesto ni bila posebej na dnevnem redu seje koordinacijskega odbora za razvojne naloge pri medobčinski zdravstveni skupnosti za Dolenjsko, ki je bila pretekli petek, je vzpodbudila največ razprave. Očitno ne kar tako. Uvajanje turnusnega dela prav za vse delavce v bolnišnici od začetka februarja dalje namreč spremlja toliko težav - in niti ne gre za običajne začetne daje očitno povsem upravičen dvom v pozitivne rezultate, še posebno, če gledamo s stališča skrbi za bolnika. Te pa le ne kaže povsem razvrednotiti, vsem gospodarskim težavam in pomanjkanju denarja za zdravstvo navkljub. Dejstvo je, da je bil že lani v novomeški bolnišnici narejen praktično najostrejši stabilizacijski rez v vsej republiki. Bolnišnica je zmanjšala število postelj za več kot 100 in precej tudi število oskrbnih dni, medtem ko je bilo pacientov precej več. Povprečna ležalna doba je v novomeški bolnišnici le še 8,6 dni (republiško povprečje je 12 dni), kar pomeni, po besedah zdravstvenega osebja, dejanško MANJ DODATKOV Za preživljanje otrok so prejemale družine v letu 1982 naslendje denarne pomoči: denarno pomoč za otroke delavcev in kmetov, posebni dodatek za telesno ali duševno težje prizadete otroke ter posebni dodatek za otroke edinega branilca. Ob koncu leta je prejemalo denarno pomoč 2.761 upravičencev za 6.208 otrok delavcev in kmetov in 122 Romov za 301 otroka. Število upravičencev se je v lanskem letu znižalo za 42 odstotkov, saj je bilo pri dodelitvi upoštevano stališče, da se denarna pomoč dodeli le tistim, ki jo zares potrebujejo. metanje bolnikov iz bolnišnice, da ne bi prekoračili planov. Kdo in koliko je tu kaj pridobil ali prihranil, jc vprašanje. Vsekakor bolniki prav nič! Ne gre brez vseh pomislekov pritrjevati nasprotovanju zdravstvenih delavcev, a kot na dlani je, da je bila uvedba turnusov spet sprejem novosti na hitro (v drugih slovenskih bolnišnicah so se ji v celoti ali v večjem delu odrekli), brez potrebnih priprav in pravih pogojev za to. Negativne posledice že čutijo bolniki. V novomeški bolnišnici trenutno manjka 20 zdravnikov specialistov. V takih pogojih nikakor ni mogoče organizirati normalnega dela brez velike strokovne škode predvsem za bolnike v dopoldanskem času, če vsi, ki so dežurali, zjutraj odidejo domov, kar naj bi bilo po novem delavniku seveda pravilno. Ravno dopoldne pa je največ dela, potekajo operacije, kjer je potrebno ekipno delo, največji naval je v ambulantah itd. Največ težav je na oddelkih, kjer delajo manjše zdravniške ekipe, saj delo ne more teči nemoteno. V vsakem primeru USPEŠNI ,,DOMAČI" VRTCI V letu 1982 je postalo družinsko varstvo v Novem mestu pomembna oblika družbeno organiziranega, usmerjenega in nadzorovanega varstva predšolskih otrok. Organiziranih je bilo 9 družinskih varstev, v katerih je za 63, predvsem mlajših otrok, skrbelo 11 varuhinj. pa turnusni delavnik pomeni, da se bo pri zdravljenju enega bolnika izmenjalo več zdravnikov, kar s strokovne in Človeške plati ni ravno najboljše. Težav s spremembo delavnika v bolnišnici je skratka toliko, da se bo očitno treba nekoliko „umakniti“. Tudi odbor je potrdil, da bolnišnica z obstoječim kadrom, predvsem visoko strokovnim, ni sposobna izpeljati spremembe. Od tega pa naj ne bi povsem odstopili. Predvsem bi morali dobiti zeleno luč družbene skupnosti za najbolj nujne zaposlitve, pri čemer zdravnikov naj ne bi na vrat na nos iskali drugod, temveč prazna mesta postopoma zapolnili z lastnimi štipendisti, do takrat pa tudi odložili krajšanje nadurnega dela.' Z. LINDIČ-DRAGAŠ tržnih presežkov seveda prodali drugam, manjkajoče pa si priskrbeli v drugih občinah in republikah, kar bo zahtevalo od celotne trgovske mreže še precej več prizadevanj. - Da je takšen sporazum zelo potreben, je več kot jasno. Preskrba z marsikaterim blagom v občini namreč ni najboljša, čeprav za to vsaj v nekaterih primerih ne bi mogli kriviti premajhne lastne tržne proizvodnje. V občini namolzemo npr. 17,5 milijona litrov mleka, od tega 11,5 milijona litrov za trg, sami pa ga porabimo okrog 2,4 milijona litrov. Ob takšni oddaji bi pričakovali tudi boljšo preskrbo z mlečnimi izdelki, predvsem s siri in jogurtom, medtem ko masla nasploh primanjkuje. A lani smo dobili vsega 22 ton sirov, čeprav bj za normalno preskrbo po izkušnjah iz preteklih let potrebovali 400 ton. Boljšo preskrbo s tovrstnimi artikli naj bi zagotovili Z LASTNIMI MOČMI Vaščani Sel pri Ratcžu (KS Brusnice) ne čakajo na druge, kadar je treba počistiti pred domačim pragom. Poldrugi kilometer dolgo cesto sami pluži-jo. Sami so jo tudi razširili in tudi na asfaltno prevleko mislijo. Nasploh se zanašajo predvsem nase, gotovo pa je družbena pomoč v takih rokah veliko več vredna kot v nedelavnih in zgolj čakajočih. s trdnejšo pogodbo med kmetijsko zadrugo in Ljubljanskimi mlekarnami, saj te sedaj celo zmanjšujejo količine za naš trg. Za normalno preskrbo bi v novomeški občini potrebovali preko 2 tisoč ton svežega mesa in 750 ton sušenega mesa ter različnih mesnih.izdelkov. Od tega bi morali dati na trg 550 ton svinine, 100 ton teletine, po 750 ton govedine in perutnine ter 3 tone rib. Čeprav je v občini praktično dovolj prirasta, da bi bilo vsaj govedine lahko dovolj na trgu, ni tako. Zadruga prodaja živino drugam, ne da bi predtem zagotovila preskrbo domačega trga, čeprav cena ne more biti stalni razlog za to. Mesečno'bi v občini potrebovali za normalno preskrbo 62 ton sveže govedine ali 240 živali. Januarja letos pa je šlo na trg npr. le 146 živali ali 31,5 tone govedine, medtem ko je je ravno toliko zadruga prodala kupcem izven občine. Sedaj so torej znane vsaj občinske' potrebe po mleku, mesu in tovrstnih izdelkih, čeprav zaradi slabe evidence niti do teh podatkov ni bilo lahko priti. Kakšna pa. bo preskrba v prihodnje, je kljub predvidenemu sporazumu zelo težko reči. Vsekakor bi morali v načrtovanje in dogovarjanje bolj pritegniti temeljne zadružne organizacije, ki so nosilec proizvodnje. Z. LINDIČ -DRAGAŠ Prečenski amaterji že gostujejo KUD Prečna nastopa letos z dramskim delom „Vražji fant iz zahodnega sveta" V nedavno prenovljenem kulturnem domu, ki so ga poimenovali po predvojnem kulturniku in učitelju Alojzu Colji v Prečni, tamkajšnje kulturno društvo uspešno nadaljuje bogato kulturno preteklost tega kraja. Med tistimi, ki so kulturnemu izročilu v kraju zvesti že vrsto let, je amaterska gledališka skupina gotovo na prvem mestu. Po treh mesecih vaj ji je sredi februarja uspelo na domači oder postaviti dramsko, delo Y. M. Synge „Vražji fant iz zahodnega sveta". Navdušili so prepolno dvorano, enako uspešno pa so se preteklo nedeljo predstavili tudi na svojem prvem gostovanju v Gabrju. Ljubiteljsko skupino, ki jo sestavljajo predvsem delavci iz proizvodnje, že šesto leto vodi učiteljica Ana Kozlevčar, ki ima kot režiserka nemalo zaslug za uspešno nastopanje in trmasto vztrajanje prečenskih amaterjev. „Težav, s katerimi se • V nedeljo, 27. februarja, bosta dve premieri. Ob 15. uri se bo na odru v Mimi peči predstavilo domače Kulturno društvo s komedijo Toneta Partljiča „Tolmun in kamen". Isti dan ob 16. uri bo premiera tudi na odnt v Straži, kjer bo s komedijo Branislava Nušiča »Navaden človek" igrala dramska skupina DPD Svoboda iz Straže. srečuje taka gledališka skupina, ne manjka. Učenje vlog in vaje na odru vzamejo slehernemu igralcu prene-kateri jesenski in zimski večer. Le redko se zgodi, da se na vajah dobimo prav vsi, saj igralci delajo v izmenah. Vse samoodpovedovanje in prizadevanje je na koncu poplačano z lepo besedo, drobno pozornostjo in seveda z aplavzom na koncu predstave," je v razgovoru povedala režiserka in dodala, da so igralci ves izkupiček igre Igorja Torkarja ,fPozabljeni ljudje", ki so jo igrali v lanski sezoni, namenili za obnovo doma, večino del pa so tudi sami opravili. *■ V delu »Vražji fant iz zahodnega sveta", kije ljudska igra, žačinjena z bodicami na račun junačenja in bahaštva, so si posamezne vloge razdelili: Irena Dragan, Franc Plut, Roman Kapš, Ema Dragan, Jože šulc, Franc Kozlevčar, Stane Terlep, Martin Novak, Ivanka Bolte, Marjana Sulc, Darja Krapež, Drago Šulc. V naslednjih dneh bodo Prečenčani gostovali še v Straži, Mirni peči, Škocjanu in Novem mestu, če pa jih bodo povabili še kam, se bodo radi odzvali. Na koncu zapišimo, da je KUD Prečna ena prvih gledaliških skupin v novomeški občini, ki je letos že imela premiero. V nedeljo bodo prvič zaigrali amaterji DPD Svoboda iz Straže in Mirne peči, prve uprizoritve pa v najkrajšem času pričakujemo tudi na Otočcu, v Žužemberku in v Škocjanu. J. PAVLIN Obračun šmihelskih gasilcev Se naprej sodelovanje z Donjo Lomnico — Zelo zahteven letni delovni program — Lani ni nikjer gorelo TOPLIŠKI UPOKOJENCI RAZVILI PRAPOR - 6. februarja je bila dobro obiskana letna konferenca društva upokojencev v Dolenjskih toplicah, na kateri so sprejeli delovni načrt, razvili pa tudi društveni prapor. Zanj str prispevale denar delovne organizacije iz topliške in sosednje krajevne skupnosti, za kar se jim društvo zahvaljuje, zlasti pa pokrovitelju TOZD Zdravilišče Dolenjske Toplice. (H. I.) 12. februarja so se zbrali na rednem letnem občnem zboru člani Gasilskega društva Šmihel, sodelovali pa so tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva iz Donje Lomnice, s katerim se je šmihelsko društvo v preteklem letu pobratilo in z njim plodno sodeluje. Za otvoritev zbora je poskrbel moški pevski zbor društva, nato pa so člani poslušali obširno poročilo o delu društva. Zbor sta pozdravila predstavnik Občinske gasilske zveze, ki je podelil značke za dolgoletno sodelovanje v društvu, ter predsednik pobratenega društva iz Donje Lomnice. Udeleženci so sprejeli letošnji delovni program. Ta je dokaj obsežen, in če ga bodo uresničili, bo to lep uspeh. Med glavnimi nalogami so si zastavili bitko za stabilizacijo, vključevanje novih Članov in razširitev organizacije, vključitev v tekmovanja. pomoč pionirskemu gasilskemu društvu Mladi gasilec na osnovni šoli Milke Šobar, ustanovitev ženske, mladinske in pionirske desetine pri društvu itd. Društvo je podelilo zahvale za sode to vanje in materialno pomoč GG TOZD Gozdarstvo Novo mesto, Domu starejših občanov in pobratenemu društvu iz Donje Lomnice. Predvsem so udeleženci zbora pohvalili delo operative, kije sodclova- 16 DOLENJSKI LIST la pri vrsti vaj in akcij v okviru NNNP. S požari pa lani na srečo niso imeli opravka. F. ŠEG EDIN ZBOR GASILCEV V LAKOVNICAH IN STRANSKI VASI 13. februarja so ocenjevali svoje delo člani gasilskega društva Lakov-nice. V društvu je predvsem treba pohvaliti delo operative, zlasti pa uspeh na tekmovanju v Ribnici, kjer so dosegli prvo mesto. V društvo želijo vključiti še več članov, radi pa bi zgradili tudi nov gasilski dom, saj je sedanji premajhen. V ta namen imajo zbranega že veliko gradbenega materiala in določen prostor, bolj malo pa je denarja, ki je potreben za tako zahtevno gradijo. Na isto nedeljo so se zbrali tudi člani društva iz Stranske vasi, ki imajo podobne težave kot v Lakov-nicah. Na zboru so izrazili pripravljenost, da bi tesneje sodelovali s sosednjimi društvi, kar bi pripomoglo k večji varnosti pred rdečim petelinom. F. S. ČETRTKOV INTERVJU Najeti avto stane manj V poslovalnici Kompasa dobro leto izkušenj z izposojanjem vozil — Bencinska kriza znižala promet Turistična in gostinska delovna organizacija Kompas s svojo sicer razvejeno in dobro vpeljano dejavnostjo „rent-a -car“ v Novem mestu in v vsej Dolenjski ter Posavju ni prisotna posebno dolgo. V novomeški po-sbvalnici Kompasa so začeli izposojati osebne avtomobile in druga vozila v začetku lanskega ■leta, ker pa se je' nabralo precej dela, je pred mesecem začel delati še rent-a-car v Krškem. ^ „To dejavnost smo začeli v poslovalnici Kompasa v Novem mestu januarja lani z nekaj vozili za poskus in -kar dobro je steklo," pravi Krsto Bogdanov, ki Krsto Bogdanov: „Rent-a —car v Novem mestu uporabljajo največ delovne organizacije. To ni nikakršno zapravljanje denarja .. vodi rent-a-car dejavnost v tej poslovalnici. „Naša ponudba je široka. Izposojamo osebne avtomobile in tovornjake z voznikom ali brez njega, prikolice itd. Prednost pri Kompasu pa je v tem, da avto prevzameš in pustiš kjerkoli, v katerikoli poslovalnici v Jugoslaviji ali na letališču. Vsaka stranka dobi ob prevzemu vozilo s polnim rezervoarjem goriva, če pa namerava prevoziti več kilometrov, dobi sedaj pri nas tudi bone. Kot že rečeno, nudimo tudi usluge z voznikom, prevoze tovorov itd., za kar pa v Novem mestu zaenkrat ni zanimanja, medtem ko vse kaže, da bodo letos postale veliko bolj zanimive za izposojo naše prikolice. Največji problem je nakup novih vozil. Tako se je povprečna starost vozil v zadnjem času povzpela od sedmih na 17 mesecev, kar se pri množici voznikov seveda še kako pozna." - So usluge rent-a-car drage? Kdo se jih največ poslužuje? • ..Prepričan sem, da rent-a-car ni nikakršno zapravljanje denarja. V naši poslovalnici se 80 odst. teh storitev poslužujejo delovne organizacije, ostalo pa zasebni naročniki, in to predvsem osebne avtomobile. Prav gotovo je rent-a-car veliko cenejši, kot da si delovne organizacije same kupujejo in vzdržujejo službene avtomobile. Izračun kaže, da stane vsak prevoženi kilometer s stoenko delovno organizacijo več kot 13 din, če najame avtomobil pri nas, pa nekaj več kot 8 din. Še ceneje bi to bilo, če bi pri nas lahko nekatere vožnje racionalizirali. Sedaj se pogosto dogaja, da se peljejo na letališče skoraj ob isti uri ljudje iz različnih delovnih organizacij, vsak s svojim vozilom, najetim pri nas. Če bi mi zbrali rezervacije in bi se štirje odpeljali z enim avtomobilom, bi bilo to precej ceneje. Tu pa je seveda vprašanje plačila, saj za en prevoz z enim avtomobilom ne moremo izdati štirih računov. Poudariti velja še nekaj. Rent-a-car je za delovne organizacije cenejši od njihovih službenih vozil. A dokler si ne bo utrla pot miselnost, da se z golfom ali stoenko pelje prav tako dobro kot z mercedesom, ne gre računati na večja prizadevanja po racionalizaciji." - Kako in koliko se pri vas poznajo težave v preskrbi z gorivom in uvedba bonov? , Ji ene inska kriza nam je zmanjšala promet za okrog 30 odst. Delovne organizacije očitno ne razumejo, da Kompas poleg polnega rezervoarja ob prevzemu avtomobila nudi tudi bone, če namerava uporabnik narediti daljšo pot." Z. L.-D. KUHINJE „KUHAJO‘ IZGUBE - V najbolj priljubljeni novomeški restavraciji ,,Pri vodnjaku" (na sliki) imajo na skrbi okoli 250 ljudi, za katere v dopoldanskem času pripravijo šest vrst malic. V zadnjem času pa je, po zaslugi novega delovnega časa, tudi vse več povpraševanj po kosilih. Cene toplih obrokov so nizke, saj je moč želodec potešiti že za 35 din (enolončnica), bolj zahtevni pa za „malo kosilo" dodajo še 20 ali največ 30 din. Ob teh cenah so ljudske kuhinje črna točka gostinstva, saj je samo v zadnjem času cena mesa poskočila za več kot trideset odstotkov. Cen (na veselje potrošnikov) ne dovolijo povišati, kuhinje pa še naprej „kuhajo“ izgube. (Foto: Janez Pavlin) Gre, če vsi složno poprimejo V Stopičah so lani izvedli akcijo „telefon", ki je segla v vsako podgorsko vas, letos pa sile usmerjajo v gradnjo gasilskega doma — Bo res do 25. maja pod streho? Še nedavno zaostale Stopiče so sredi pravega razcveta: lani 100 telefonskih številk in telefon v vsako podgorsko vas pa začetek gradnje gasilskega doma. Na kulturnem področju pa se lahko pohvalijo z novoustanovljenim pevskim zborom. Lani je krajevna skupnost v Stopi- večnamenski, saj bo v poslopju po-čah končala eno največjih akcij v leg sodobnih gasilskih prostorov še sodelovanju s sosednjo dolško skup- - poštni urad, krajevni urad in klubska nostjo: telefonsko napeljavo je dobite celotno Podgorje. Odločili so se za enake prispevke krajanov, ne glede na oddaljenost, kar je bil eden glavnih vzrokov, da je akcija med prebivalstvom doživela tako podporo. Gradbeni odbor pod vodstvom Slavka Mikca se je po mnenju krajanov res izkazal, pa tudi krajani sami so se dobro odrezali. Vsak, kdor je dobil telefon, je prispeval 20.000 dinarjev in še 70 delovnih ur, na območju krajevne skupnosti Dolž pa so zraven tega dali še drogove. Stopiče imajo zdaj centralo s 100 telefonskimi številkami, 40 pa jih nameravajo odpreti še letos. Ves kraj je močno razgibala tudi gradnja novega gasilskega doma. Staro.stavbo so odprli, ker ni bila več uporabna, dokupili zemljišče in začeli zidati na novo. Gasilski dom bo Čez leto 9.400 priključkov Čez dva meseca se bodo začela dela na poslopju PTT v Novem mestu, kjer bodo z dozidavo pridobili prostor za namestitev 4.000 novih telefonskih priključkov Leta 1980 je bilo v novomeški občini 6,6 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev, ob koncu srednjeročnega obdobja pa jih bo 11,4. Spomladi bo začetek adaptacije in dozidave poslopja PTT v Novem mestu in ureditev poštnega urada v Kandiji. Končno! Čeravno je v dosedanjih letih montirana nova centrala s 400 uresničevanja srednjeročnega programa pošta, telegraf in telefonija uspela domala v celoti, je vendarle potrebno srednjeročni razvojni načrt PTT Novo mesto okrniti glede na stabilizacijske razmere.'Največji rez je seveda pri investicijah in največja, gradnja nove poštne stavbe na Novem trgu, je odložena. Namesto te investicije pa je vse nared za nadzidavo in dograditev sedanjega poslopja, in sicer za toliko, da bodo lahko v nove prostore namestili dodatnih 4.000 telefonskih številk, več medkrajevnih povezav ih 400 številk z montažo opreme v tako imenovanih dvojnih dvojčkih. Marca ali aprila letos, odvisno predvsem od vremena, se bodo dela začela, konec leta 1983 računajo že na začetek montaže opreme in v drugi polovici leta 1983 na vključitev nove centrale v promet. Razen tega bodo v tem srednjeročnem obdobju opravljene razširitve vseh končnih central na območju občine, razen v Straži, kjer je bila leta 1980 priključki. Medkrajevne zveze, čez katere je zlasti v šentjernej-skem predelu največ pripomb, bodo v kratkem tudi bistveno boljše. Začeta dela bi že veliko hitreje napredovala, če ne bi bilo zastojev zaradi pomanjkanja kablov. Pomemben napredek ptt službe pa se Novomeščanom obeta še z novim poštnim uradom na desnem bregu Krke, za kar si prizadevajo več let, a * nikdar ni bilo primernega lokala. Zdaj so prostore vendarle dobili na Partizanski cesti, kjer je nekdaj deloval Radioservis. V kratkem bodo začeli lokal preurejati, dela pa bodo morali naglo končati, ker računajo, da bo nova kandijska pošta prevzela del bremena glavne pošte, kjer bo poslovanje zaradi gradnje delno moteno. R.B. soba za družbenopolitične organizacije in društva pa mala kulturna dvorana. Ta ne bo samo prva v Stopičah, ampak tudi v celotnem Podgorju. Lani je pri kopanju temeljev za novi gasilski dom sodelovalo vsakič poprečno 40 krajanov, ki so samo za temelje vgradili čez 300 vreč cementa. ROCK - OTOČEC 83 2. in 3. julija letos bo na Otočcu ponovno velika glasbena prireditev. Organizatorji načrtujejo, da bo prvi večer obarvan bolj folklorno, drugi dan pa bo prava predstava rocka. Pri občinski* konferenci ZSMS že od januarja deluje pripravljalni odbor, ki ureja denarne in programske zadeve. Za nastop se dogovarjajo z glasbeniki iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Kopra in drugih jugoslovanskih mest, nastopili pa naj bi tudi gostje iz Velike Britanije. OBČNI ZBOR GD NOVO MESTO Gasilsko društvo Novo mesto bo imelo to soboto redni letni občni zbor v prostorih gasilskega doma v Ločni. Člani bodo razpravljali o lanskem delu ter sprejeli finančni načrt, program dela gasilskega društva in operative za letos. Veteranom bodo podelili priznanja, diplome in plakete. Ker imajo Stopičam svoj praznik 25. maja, letos pa domači gasilci praznujejo tudi 70-letnico delovanja, je Lado Brulc, predsednik gradbenega odbora za gasilski dom, že zastavil delo, da bi do praznika dom spravili pod streho. Seveda računajo, da bodo takoj spomladi krajani spet tako pridno sodelovali pri gradnji, kot so pri temeljih. Da bo kulturno življenje v novem domu in dvorani upravičilo nekdanji sloves, sc že kaže. Komaj lani ustanovljeni pevski zbor, ki ga vodi Anka Turk, je že sodeloval na reviji pevskih zborov, doma nastopa na vseh proslavah in ob nedavnem Dnevu kulture je gostoval na Slatniku. R.B. OBRAČUNI V INTERESNIH SKUPNOSTIH V večini interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v novomeški občini bodo še februarja naredili obračun lanskega dela in poslovanja ter sprejeli programe in finančne načrte za letos. Za jutri in ponedeljek so namreč sklicane skupščine skoraj vseh skupnosti, glavna točka dnevnih redov za vse pa so lansko poslovanje in letošnji program. SPOSOJENO TRNJE — Mladi ne bodo imeli prave priložnosti vse do takrat, dokler bodo pri nas petdeset let „mla-di" politični in gospodarski kadri čakali na svoje priložnosti. (Iz Svijeta) MRAK PA POSKRBI ZA „GRETJE“ - v teh dneh je oživel marsikateri v zimsko puščobo zaviti dolenjski griček. Najbolj veselo je bilo tam, kjer so imeli mini vlečnice. Z njimi se lahko pohvalijo že v marsikateri krajevni skupnosti v novomeški občini, imajo pa jih tudi posamezniki. Pri gostilni Mrak na Ratežu so z vlečnico opremili kar najbližjo vzpetino, tako daje bila za prezeble in žejne „prva pomoč“ pri roki. (Foto: J. Pavlin) Slab delovni program Z letne konference KO ZRVS Straža - Občinski delovni program premalo pester Krajevna organizacija ZRVS Straža je imela 12. februarja svojo letno konferenco in prvi sklic seminarskega strokovnega usposabljanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Člani so razpravljali o delovnem programu za letošnje leto, ki ga je • pripravila občinska konferenca ZRVS Novo mesto. Ugotovili so, daje program premalo kvaliteten in pester. V bodoče naj bi zato le posvetili več pozornosti pripravi kvalitetnejših, bolj poglobljenih in pestrih letnih delovnih programov ter usposabljanju članov ZRVS. V razpravi je predsedstvo kritično ocenilo tudi neredno plačevanje članarine ter slabo delo nekaterih komisij, predvsem informativno-propagandne. Ugotovili pa so, da je bil delovni program v letu 1982 v celoti uresničen hkrati z delom obrambnih krožkov in obrambnim dnevom na osnovni šoli Vavta vas, kjer so člani KO ZRVS Straža že četrto leto mentorji obrambnega krožka. VINKO MERVAR DISCO 068 RES RAZGREJE MLADO KRI - Da je glasba v novem novomeškem disco klubu, ki je začel delovati v nekdanjem nič manj znamenitem baru in sedaj malo manj slavni picerjji, res vroča, kažejo nekateri ekskibicjjski nastopi mladih vročekrvnežev. Tu ne gre samo za velike količine razbitih kozarcev, ampak tudi za nastope po tem, ko se program v discu že konča. Tako je neki novomeški mladenič pred kratkim skočil v Krko in se potem do pasu gol še malo sprehodil, ne da bi mu strupeno mrzli februarski zrak kakorkoli škodoval. KOMUNALNA SLUŽBA NE SEŽE DO JEREBOVE - Tudi ob zadnjih snežnih padavinah se je pokazalo, da so tipalke novomeške komunalne službe kaj kratke. Na Jerebovi v Novem mestu so se sicer komunalci pojavili, toda prav nič niso obdelali njenih stranskih krakov. In seveda so se tamkajšnji prebivalci pritoževali nad tem, saj so prepričani, da bi jih že zaradi vrste različnih prispevkov lahko tudi obiskal snežni plug. Vsa ta .pozabljivost" komunale pa je po svoje prispevala k temu, da so lopate postale zelo iskano blago in jih je menda nekaj tudi izginilo z neznanci. „ČUDEŽI" SE DOGAJAJO -Medtem ko je preteklo leto minite v znamenju lova na pralni prašek in na plin, je zdaj podoba precej drugačna. Plina je vedno dovolj in ga lahko posamezni odjemalec vzame tudi po več jeklenk skupaj, za pralni prašek, ki je bil pretekli teden na voljo v Mercatorjevi blagovnici na Cesti herojev, pa se kupci še zmenili niso. Morda je trgovcem in tistim, ki so sc radi gnetli v vrstah, kar malo Še en „da” za pralnico Nesporna prednost za gradnjo pralnice pri novomeški bolnišnici — Denar bo Gradnja pralnice pri Splošni bolnišnici Novo mesto je prišla v vse sedanje srednjeročne načrte kot ena zares potrebnih investicij. A kljub temu, da ima vso podporo,, se priprave na gradnjo le počasi premikajo z mrtve točke. Večji del potrebne opreme za pralnico, kjer bo tudi nujni nadomestni energetski vir za bolnišnico, je sicer že uvožene, sama gradnja pa se nikakor ne more premakniti z ledišča, čeprav so ji dale prednost vse občinske zdravstvene skupnosti v okviru medobčinske zdravstvene skupnosti za Dolenjsko, takšno mesto pa ima tudi v planu novomeške občine: Vse, kar se je dalo pripraviti za gradnjo pralnice, je sedaj storjeno. Cena investicije z odlaganjem seveda stalno narašča, sedanja okvirna cena je 85 milijonov din. Vsota za povsod izpraznjene zdravstvene blagajne ni majhna, zato je Zdravstveni center Dolenjske pripravil tudi skrčeni načrt pralnice, po katerem bi bila le-ta okrnjena za nekaj naprav. Ker bi bil prihranek v tem primeru največ 10 milijonov, je koordinacijski odbor za razvojne naloge pri medobčinski zdravstveni skupnosti za Dolenjsko na zadnji seji sklenil, naj bi pralnico gradili, kadar jo pač bodo, po prvotnem neokrnjenem načrtu. Takoj pa naj bi zanjo pripravili finančno konstrukcijo, da bi lahko začeli z gradnjo, ko bodo tpvrstne investicije spet dobile zeleno luč. In sredstva? Vseh pet občinskih zdravstvenih skupnosti v okviru medobčinske za Dolenjsko je predvidelo v svojih načrtih financiranje gradnje pralnice kot prednostno naložbeno nalogo, zato tudi s sredstvi naj ne bi bilo večjih problemov, čeprav jih še ne zbirajo. Verjetno bo treba iskati premostitve. SPOSOJENO TRNJE — Možen je tudi tak oglas: menjam enoletni mandat v politiki za štiriletnega na periferiji. V kakšnem sisu na primer. (iz Svijeta) dolgčas po starih časih. Pa opravljati nimajo kaj! DVE DEKLICI IN DEČEK -Pretekli teden je v novomeški porodnišnici privekalo na dan le troje novorojenčkov. Rodile so: Andreja Markovič-Ivanetič iz Ulice Marjana Kozine 6 - Roka, Lidija Dežman iz Ulice Danila Bučarja 4 - Mojco in Marija Obradovič iz Kotarjeve 4 - Jeleno. korenje in koleraba - Ta teden na novomeški tržnici ni bilo nič posebnega. Poleg fižola, nekaj jajc in podobnih živil, so kmetice ponujale le kolerabo in korenje. Ni kaj reči, borna ponudba Zelenjave. Zato pa je bilo dosti bižuterije, volnenih nogavic in drugega podobnega blaga, da ne govorimo o suhi robi, ki je že zdaj draga kot žafran, pa Ribničanje že spet tarnajo, da bo treba dvigniti cene. Ena gospa je rekla, da se novomeški komunalci glede na snežne zamete bojda razpisali dodatna delovna mesta. Upajo, da se bo na razpis prijavilo Sonce. DENAR ZA VLECNICO NA MAH SKUPAJ Na Bojsnem imajo lepe smučarske terene, zato so prišli na misel, da bi lahko kupili svojo vlečnico in mladim omogočili smuko doma. Ustanovili so športno društvo (predseduje mu Stane Hervol) in začeli zbirati po tisoč dinarjev prispevka za vlečnico. Na nobena vrata niso potrkali zaman in namesto treh starih milijonov so jih dobili šest. Kupili so dve vlečnici in ju takoj postavili na smučišče. V soboto so slavili otvoritev. Zbralo se je staro in mlado. Igrala je pihalna godba iz Kapel. Ob progi so namestili tudi reflektorje, da se lahko smučajo tudi ponoči. DELO IN DOM — V brežiški Jutranjki dela 400 žensk. Za večino od njih so prireditve, ki jih same naštudirajo ali organizirajo, edini kulturni dogodki v letu. Največ pomena pripisujejo dnevu žena vendar tudi za ta praznik same pripravijo kulturni program. Delavske kontrole, na plan! V občini si delijo odgovornost za tehtnejšo obravnavo gospodarjenja v tozdih sindikat, ZK in izvršni svet — Pred delavskimi sveti tudi zaključni računi SIS Po zagotovilih predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Milana Lokaija in sekretarja Matjana Marečiča so v delovnih kolektivih na razprave ob zaključnih računih tokrat bolje priprav- pr Ijeni kot prejšnja leta. Za predsednike osnovnih organizacij, za člane sveta in konference ZS so letos organizirali seminar, na katerem so kot predavatelji sodelovali predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine in banke. Občinski komite ZKS je opravil posvet s sekretarji OOZK, izvršni svet pa z direktorji tozdov in delovnih ^skupnosti. Odgovornosti za čim boljšo vsebinsko obravnavo gospodarjenja v minulem letu torej ne nosi več izključno sindikat, ampak prevzemata svoj delež tudi ZK in izvršni svet. Po vsem tem je vendarle pričakovati drugačen odziv na zahteve po razumljivosti poslovnih poročil, za katera se je iztekel rok 15. februarja: Pri tem statistični in drugi številčni prikazi niso pomembni, zato se nikjer ne bi smeli izgovarjati, da čakajo na številke. Namen opisnih poročil je pokazati na probleme in na to, če proizvodnja narašča ali upada. Sindikat je naložil odgovorno nalogo tudi delavskim kontrolam. Do zaključne razprave o poslovnih uspehih v minulem letu so dolžne pregledati izvajanje vseh podpisanih samoupravnih sporazumov in stabilizacijskih programov, ker bo to med drugim izhodišče za oceno vodilnih delavcev, direktorjev. Hkrati z zaključnimi računi naj bi se v DO pripravili na sprejemanje planskih dokumentov za tekoče leto. Letos delavski sveti prvič pričakujejo, da bodo imeli priložnost izreči svoje pripombe na zaključne račune SIS in jih posredovati delegacijam. Delavci v tozdih morajo ob tej priložnosti sprejeti tudi programe za poslovanje v skrčenih okvirili. Ti morajo postati sestavni del planov in ne njihov popravek, kot so bili lani. Tedaj so jih sprejemali šele sredi leta. Veseljačenja bo manj Središče praznovanja poslej v krajevnih skupnostih V brežiški občini bodo letos, kot kaže, vendarle zmagali glasovi tistih, ki želijo prenesti težišče osmomarčevskih proslav iz delovnih kolektivov v krajevne skupnosti. Ženske v tozdih se za način praznovanja svobodno odločajo, čeprav se ponekod še vedno ne morejo posloviti od daril. Vsesplošno varčevanje bo gotovo pomagalo izkoreniniti nekatere razvade, kot je na primer veseljačenje za sindikalni denar ali brezglavo kupovanje cvetja. Vse to zamegljuje resničen pomen praznika. Zaradi takih navad so se nezaposlene gospodinje, kmetice, obrtnicc, delavke pri zasebnikih počutile vsako leto bolj odrinjene. Tokrat vključuje večina krajevnih skupnosti v prireditve na svojih območjih vse krajanke brez izjeme, ostarele in bolne ženske pa bodo obiskali na domu in jih simbolično obdarili. Kulturne programe so jim ponudili šolarji, društva m varstvene ustanove. Učence osnovnih šol in varovance iz otroških vrtcev bodo nekateri delovni kolektivi povabili medse. V konfekciji Beti v Dobovi je to že ustaljena oblika za praznik, v Brežicah pa na taka povabila čakajo zaman. Vrtec ima dvajset oddelkov, zato so na svetu za« družbenoekonomski položaj žensk opozorili, naj z obiski najmlajših razveselijo delavke in popestrijo praznični dan. To je možno samo tam, kjer si za kulturni program utrgajo dopoldanski čas, a če se zberejo zvečer, srečanje z otroki ne pride v poštev. V krajevnih skupnostih za kulturne nastope niso v zadregi, četudi nimajo denarja. Zanje je pomembno, da se odzove čimveč krajanov, saj proslave niso namenjene samo 'ženskam. Na njih bodo letos počastili 40. obletnico bitk na Sutjeski in Neretvi, I. kongresa AFŽ in Zveze slovenske mladine, Kočevskega zbora ter nekaterih drugih dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti. J.T. NOVO V BREŽICAH SLUŽBENO NA CESTI - Pri Posavju so pred kratkim raziskali razloge za izostanke delavcev med delovnim časom. Ugotovili so, da se jih je 20 odst. odpravilo po zasebnih opravkih, kar 80 odst. pa se jih je službeno »sprehajalo" po mestu. Udeleževali so sc najrazličnejših sej, ta v dijaškem domu, ta v domu JLA; oni v stavbi DPO, SIS ali skupščine, do koder, žal, ne morejo s helikopterjem. Zatorej mimoidoči ali skozi okna trgovin in pisarn opazujoči občani le prepogosto dolžijo someščane pohajkovanja med delovnim časom. Morda pa je tudi sestankov preveč. NA SNEGU PODNEVI IN ZVEČER - Smučarski zanesenjaki s Čateža ob Savi so nadvse zadovoljni z letošnjim obiskom smučišča nad motelom. Denar za vlečnico ni bil vržen stran. Pokazalo se je, da bo potrebna še kakšna, da bo manj čakanja. Najboljša domislica je vsekakor osvetlitev smučišča za nočno smuko in krst smučanja v maskah, za kar so se obiskovalci zelo hitro ogreli. NEKATERI SO OSTALI GLUHI - Zaposleni iz enajstih tozdov, delovnih enot ali delovnih skupnosti niso prispevali niti dinarja za novoletno obdaritev otrok. Med njimi so Zavarovalna skupnost Triglav, Obrtna zadruga Grič, trgovine Elektrotehne, Borova, Državne založbe in Kera-Comerca, Šolski računovodski servis, Remontni zavod, Opekarna, Rudnik Globoko in De-korlcs Dobova. Zadnjim trem gre res slabo, za vse pa to ne velja. Kot kaže, se matične organizacijo zunaj občine ne ozirajo dosti na brežiške želje. T a čas potekajo po osnovnih organizacijah še redni članski sestanki. Na njih obravnavajo uspešnost sindikalnega dela v kolektivih. Ta je neločljivo povezana z ekonomskimi pro blemi, s socialno varnostjo zaposlenih ter uveljavljanjem samouprave. J.T. Kmetice so še vedno zapostavljene Aktivi niso povsod zaživeli — Kaj pravi Anica Šetinc Sedem let je minita, odkar so pri TOK Agraria ustanovili odbor kmečkih žena, ki ima svoje aktive po proizvodnih okoliših. Odboru vsa leta predseduje Anica Šetinc iz Brežic. V tem času so aktivi na območju Agrarie povsod zaživeli. Setinčeva se spominja, da so začeli s sedmimi ženskami in jih v kratkem času vključili v razne izobraževalne in druge oblike dela več kot 500. Lani je deta spet zamrlo, zato ga bo svet za vprašanja družbenoekonomskega položaja žensk pri OKSZDL poskušal znova oživiti. Po* bese da h Setinčeve je razlog za usihanje dela med kmečkimi ženskami pomanjkanje razumevanja. Pri TOK namreč ni nikogar, ki bi se s tem načrtno ukvarjal. Za Posavje bi zadostoval en mentor, strokovnjak. Kandidata so imeli, vendar se je zataknilo pri denarju. Financirati bi ga morale vse tri občine, oziroma kooperantske organizacije. »Nobena ni pristala na to," je izjavila Setinčeva. Predsednica odbora tudi ni zadovoljna z odnosom Slovina Anica Šetinc do uveljavljanja aktivov kmečkih žensk. Kmetice s Pišečkega in Bizeljskega so bile vseh sedem let izločene iz dejavnosti, ki jih je vodil odbor pri Agrarii. Niso se niti izobraževale niti sestajale in udeleževale strokovnih ekskurzij. Vsa vabila Slovinu oz. TOK so obležala v predalu. Anica Šetinc pa je z zadovoljstvom povedala, da so si ženske v aktivih Agrarie ogledalc več preusmerjenih kmetij in da so obiskale tudi slovenske kmete na Koroškem. »Obžalujem, da v Posavju nismo sposobni bolje poskrbeti za vključevanje kmečkih žensk v družbenopolitično življenje in izobraževanje, ko vendar vidimo, da so na večini kmetij ravno ženske tiste, na katerih slonijo najtežja bremena. Dokler se bomo brez njih pogovarjali o setvi, o intenzivnejšem pridelovanju vrtnin, o živinoreji ali sadjarstvu," je menila Setinčeva, tako dolgo bomo razočarani nad neodzivnostjo vasi za potrebe družbe." j j. Manj ton papirja z več površine Krški papirničarji so lani začeli izdelovati nižjegramske papirje — Prihranki V svetu je že nekaj časa moč opaziti, da si papirničarji ~ ton> Prv°tni letni plan pa so prizadevajo izdelati vse lažje rotacijske papirje. Tako poznajo v znižali od 136.000 ton na zahodnoevropskih deželah standard 48,8 g/m, nemalo tiskam tetja celo 45-gramski papir/ponekod pa že tiskajo časopise na 42-gram-skem roto papirju. Tudi krška tovarna Djuro Salaj skuša v korak s časom. Naj večji jugoslovanski izdelovalec časopisnega papirja je že sredi lanskega leta opustil proizvodnjo srednje finih papirjev. Zatem so pričeli izdelovati med drugim rotopapir z gramaturo (kot pravijo teži kvadratnega metra papirja) 52 g/m in tudi časopisni ofset papir s prav tako ploščinsko težo. „V dru- ZASTAREL IN SKROMEN KNJIŽNI FOND Na prvi seji odbora za knjižnično, literarno in založniško dejavnost pri krški kulturni skupnosti - vodi ga Ljudmila Sribar - so se člani predvsem seznanili z dejavnostjo. Stanje je zelo slabo, kar velja zlasti za knjižničarstvo, saj niti matična Valvasorjeva knjižnica v Krškem ne premore ustreznih prostorov, lani pa zavoljo prepičlo odmerjenega denarja ni mogla nabaviti niti ene nove knjige. V Valvasorjevi knjižnici so v prvi polovici lani še imeli 19-odstotno rast izposoje, v drugi polovici leta pa je padla za 6 odst., ker ni bilo novih knjig. Občinska kulturna skupnost bo vsekakor morala najti denar za več knjig, saj imajo tudi štiri društvene knjižnice zelo skromen in zastarel knjižni fond. Precej žalosten je namreč podatek, daje leta 1980 v krški občini prišlo le 0,60 knjige na prebivalca, medtem ko je slovensko povprečje znašata dve knjigi na prebivalca. P. P. V BRIGADE NAJSLABŠI? V krškem Agrokombinatu imajo lepo navado, da pošljejo na razne mladinske delovne akcije najboljše mladince, tiste, ki so se izkazali pri svojem delu in v mladinski organizaciji Žal pa je takih kolektivov bolj malo. Marsikje namreč bolj gle dajo na to, kako bi se znebili najmanj prizadevnega, ali če hočemo, najmanj sposobnega delavca. Če je zraven še primes „lenitisa“, si s takim brigadirjem ne morejo pomagati niti v brigadi, zato bi bilo dobro, če bi se v takih kolektivih vprašali, kaj sploh še počne tak delavec pri njih ... Bo zgled Agrokombinata „potegnil“? KNJIŽNICA NA ZDOLAH Kulturno društvo Rudi Rožanc na Zdolah v tamkajšnji stari šoli že nekaj časa ureja svojo društveno knjižnico. V prostoru, kjer se je ob nedavnem literarnem srečanju ob predstavitvi drugega snopiča Literarnih listov krškega Literarnega kluba zbralo preko 70 krajanov, je našlo prostor že okoli 900 knjig. Največ so jih darovali krajani sami, v knjižnici, ki je odprta vsako nedeljo dve uri, pa si krajani lahko sposodijo tudi nekaj prav starih knjig, ki so zapuščina predvojnega Bralnega društva Zdole pri Brežicah. PRIZNANJE NESTORJU TELESNE KULTURE - Alfredu Isteniču (levi) je predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc izročil grb oz. znak občine za njegovo dolgoletno prizadevno delo v telesni kulturi in mu ob 75-letnici zaželel trdnega zdravja. (Foto: P. P.) gem polletju lani nismo spremenili samo pločevinsko težo, ampak tudi izbor. Vse to pa je bilo povezano z izvajanjem našega stabilizacijskega programa in spremembami cen, ki smo jih dosegli in so spodbujale proizvodnjo nižjegramskih papirjev," V tovarni Djuro Salaj menijo, da bodo morali tudi papirni stroj 3 kmalu posodobiti, če bodo hoteli slediti zahtevam po znižanju teže papirja. Zdaj na tem stroju izdelujejo 48,8-gram-ski ofset rotopapir izvozne kakovosti. pravi direktor tozda Papir Zoran Dular. Spodbudno pri tej preusmeritvi proizvodnje v tovarni Djuro Salaj pa je, da niso zmanjšali površine papirja in tako tudi niso prizadeli jugoslovanskih porabnikov. Na drugi strani pa so znižali dnevno proizvodnjo od 378,7 ton papirja na 361,8 IZGUBILI SPORAZUM? Vse samoupravne interesne skupnosti v krški občini niso, izpolnile svoje obveznosti za sofinanciranje programa brežiškega radia. Nimamo namena razglabljati, kako pomemben je ta ali oni medij informiranja in koliko prispeva brežiški radio k boljši obveščenosti občanov, torej tudi delegatov sisov. Pravijo, da precej! Bolj preseneča neresno izgovarjanje sisov, češ da so izgubili sporazum. Ne bi bilo bolje, da bi odkrito priznali, da obveznosti ne nameravajo poravnati, ker tudi sami tenko piskajo!? 132.400 ton in ga presegli za odstotek. Izdelali so namreč 133.357 ton papirja. Ob tem velja posebej poudariti, da so z znižanjem teže papirja; izdelanega v drugi polovici leta, prihranili precej dragocenih deviz, saj so porabili manj -uvoženih surovin. „Te naloge ni bilo lahko doseči, ker so naši stroji predvsem pa papirni stroj 1 in papirni stroj 2, že zelo zastareli. Obe proizvodni liniji zahtevata zelo visoko kakovost surovin, predvsem veliko dolgih vlaken pravilne oblike in sestave. To se odraža v večjem ali manjšem številu pretrgov na papirnem stroju, ki povzročajo prekinitev papirnega traku na papirnem stroju in s tem zmanjšanje proizvodnje. Izdelava nizkogram-skih papirjev terja torej mnogo večjo strokovnost od nabave, priprave lesa, izdelave lesovine in predelave odpadnega papirja, izdelave celuloze do sam^ izdelave papirja," poudarja Zoran Dular. P. PERC DELITEV DELA PO PRISTOJNOSTI Občinska skupščina v Krškem ima že lep čas zgledno vpeljano ločeno zasedanje posameznih zborov. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor se redno sestajajo popoldne (marsikje še vedno zasedajo med delovnim časom, tudi v Posavju!) in najprej vsi delegati poslušajo nekatere skupne obrazložitve točk dnevnega reda. Zatem razpravljajo in sklepajo, pač glede na pristojnost posameznega zbora na točenih sejah. Po programu dela občinske skupščine bo letos denimo družbenopolitični zbor obravnaval samo 53 odst. vseh točk dnevnih redov. Torej je selekcija dovolj vidna. Energiji in hrani prednost Občinska raziskovalna skupnost pričakuje še plodnejše sodelovanje z združenim delom kot doslej Marca bodp znani rezultati študije občinske raziskovalne skupnosti, kako z zasnovo daljinskega ogrevanja z lokalnimi kotlovnicami na območju Krškega, Leskovca, Brestanice in Senovega dolgoročno rešiti vprašanje pridobivanja toplote in električne energije. Pri krški raziskovalni skupnosti se zavedajo, daje moč doseči zadovoljive rezultate le, če bodo kratkoročne, to pa so ponavadi tudi le delne rešitve, čim bo^ usklajene z inačico kombiniranega pridobivanja toplote in električne energije na »dolge proge". V sodelovanju z republiško raziskovalno skupnostjo in posebnimi raziskovalnimi skupnostmi nadaljujejo že pričeto raziskovalno nalogo o-možnosti gojitve novih sort ajde, marelic in breskev v Posavju. Skupaj z uporabniki raziskav pa veliko pri-. čakujejo tudi od izsledkov raziskave o uporabi jalovine senovskega rudnika. Jalovino naj bi namreč uporabljali kot dodatek umetnim gnojilom na večjih površinah Agrokombi-natovih zemljišč. Izdelali bodoi tudi idejnotehnotoške rešitve za masovno izkoriščanje jalovine rudnika. Naposled bodo pri krški raziskovalni skupnosti storili vse, da bi še letos dokončno opredelili program pridobivanja proteinske hrane pri Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj. To pa je gotovo tudi ena od zahtevnejših nalog, ki ji sami ne bodo kos, zato se nadejajo plodnih stikov z vsemi, ki vidjjo bodočnost zase v večjih nabžbah v znanost, zlasti še domačo pamet. P.P. KRŠKE NOVICE LITERARNI KLUB PONUJA GOSTOVANJA - Krški Literarni klub, ki je ravno ob letošnjem sto renskem kulturnem prazniku Zdola-nom predstavil drugi snopič Literarnih listov, bi rad gostoval še v drugih krajevnih skupnostih, društvih in delovnih kolektivih. Ker gre za domače pisce poezije, proze in dramskih del, ki jih avtorji zvečine tudi sami predstavijo, povrhu vsega pa ponujajo vsem brezplačna gostovanja, povabil gotovo ne bo mata. TARZANOVO RJOVENJE NE ZALEŽE VEDNO - Direktor krškega hotela Sremič Peter Markovič se je tudi ob zapoznelem silve-strovanju posavskih gostincev na Mokricah izkazal kot dober poznavalec raznih pijač in kot sila družaben možakar. Pustne novice poročajo, da je ob razpoznavanju kokte, \\ hiskyja, slivovke, belega vina in coca-cole »dal v koš" tudi vse zasebne gostince. Markovič je bil prvi tudi pri upodobitvi Tarzana in Jane, pred gostinci, ki so predstavljali pare, kot Adam in Eva, Popaj in Oliva ter Frankenstein in Sneguljčica. Baje je Peter rjovel kot pravi Tarzan, nekateri pa menijo, da mu v teh, tudi za gostinec nehvaležnih časih celo rjovenje ne bi kaj prida pomagata, da bi še bolj napolnil hotel... POHVALA SMUČARSKIM DELAVCEM - Članom krškega smučarskega kluba so domala vsi udeleženci, pa tudi številni gledalci prejšnjo soboto in nedeljo peli hvalo za dobro organizacijo medruštvenega veleslaloma na Gorjancih in smučarskih skokov na Rorah. Posebno obiskovalci ne bi imeli nič proti, če bi bita tekem reč, saj so tedaj sami deležni užitkov, kot sta vijuganje po urejenih smučinah in skakanje, če si seveda upajo. Vsekakor zanimivo in vznemirljivo doživetje’ BREŽIŠKE VESTI DOLENJSKI LIST V SEVNICI KARATE KLUB Pred dnevi so se z željo, da predstavimo njihov klub, oglasili člani sevniškega karate kluba. Takole so zapisali: Naš klub je nastal leta 1977, vse od takrat pa ga uspešno vodi in trenira Jani Krivec iz Zidanega mosta. Skupaj smo se udeležili več tekmovanj širom po Sloveniji pod strokovnim vodstvom tehničnega mentorja za „sandukay“ karate Vlada Paradižnika iz Ljubljane. V klubu je danes 34 privržencev, dobra polovica teh je osnovnošolcev. Prostore za delo in vadbo imamo v TVD Partizan Sevnica, kjer treniramo vsak ponedeljek in sredo. Vsi, ki se nam žele pridružiti, lahko to store sedaj, ko vpisujemo, nove člane. Vpis bo do 10. marca. PEr STOTNIJ GASILCEV — Sevniški gasilci so minulo soboto svojevrstno pripravili občni zbor. V avli dvorane je razstava fotografij o dejavnosti v minulem letu, kulturne skupine od godbe do pevcev in Odra mladih pa so nastopile na odru. Imajo tudi številen podmladek. Predsednik Tone Koren (na levi) je pioniijem pred 230 udeleženci zbora izročil diplome. (Foto: A. Železnik) f - Mizarska šola samoupravljanja Četrtina članov samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij Stillesa na usposabljanju - Zunanji predavatelji - Usposabljanje še za druge Konec minulega leta so v Stillesu izvedli volitve v samoupravne organe. Proizvodnja je predtem stekla v novi tovarni pri Kladju. Razumljivo, da se je kolektiv povečal z novimi delavci. Pred seboj so imeli kajpak še nove načrte, periodične obračune, skratka zajetna gradiva, ki terjajo tudi družbenoekonomska znanja. upravlialec. Tega se v Stillesu zavedajo, zato bodo takšno usposabljanje še ponavljali. A Ž. Zato so se dogovorili za posebno usposabljanje. V sindikalni dvorani se je nekajkrat zapored sestala četrtina od 105 članov samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij te samorasle sevni-ške tovarne. Direktor inž. Jože Peternelj navaja, da so tokrat dali poudarek na osnove načrtovanja in na spremljanje rezultatov, ki jih je obrazložil dipl. ekonomist Branko Ogorevc iz Lisce. Sekretar občinskega sindikalnega sveta Sašo Jejčič je delavcem razložil najpomembnejše občinske dokumente: resolucijo o gospodarjenju za letošnje leto in družbeni dogovor o spremembi planskih dokumentov (oboje so sprejeli vsi zbori občinske skupščine na seji minuli četrtek). Obravnavah so torej izredno aktualna vprašanja, in je škoda, da niso tega slišali tudi drugi delegati. V Stillesu so se odločili za to usposabljanje uporabiti redni delovni čas. Kdo bi utegnil ugo-‘ vaijati, češ da to ni stabilizacijsko, vendar tudi samoupravlja- nje je delo. Čas bo pokazal, da lahko odgovorno samoupravlja in odloča le usposobljen samo- BORCI PROTI SPOROM V soboto je bila v jedilnici Lisce redna letna konferenca sevniških borcev. Kot ponavadi je bil tudi ta zbor izredno dobro obiskan. Borci se živo zanimajo za vsa aktualna vprašanja. Tako so sami načeli razpravo o programu predvidenega četrtega občinskega samoprispevka. Želijo vzpostaviti tesnejši stik. s šolo in mladino pri obujanju in ohranjanju tradicjj NOB. Dajejo tudi pobudo, da bi slednjič prišli vsaj do brošure o zgodovini NOB Sevnice in okolice. Dolgoletni blagajnik te organizacije Vili Jeraj je načel pisanje Franca šalija v Dolenjskem listu o Jutranjki. Menil je, daje Šalije-va kritika enostranska in kot taka ljudi odbga. Šali naj bi prišel v Sevnico in se prepričal o dejanskem stanju. Borci menijo, da bi se morah prizadeti o odprtih vprašanjih pogovoriti iz oči v oči, ne pa da se polemike vlečejo po časopisih. KILAVA ELEKTRIKA Vaški odbor Apnenik ugotavlja, da’je v zahtevnem lanskem programu Elektra ostala kot neizpolnjena naloga edinole izgradnja transformatorja. Vodovodni odbor Mrtovec ima tudi zategadelj težave z vodo. Seveda tudi po gospodinjstvih nimajo nič manjših težav. DOBRA DELEGATKA Pri volitvah in imenovanjih na zadnji seji občinske skupščine ni bilo zapletov, čeprav gradivo ni bilo pripravljeno vnaprej. Otroški vrtec Ciciban iz Sevnice namreč meni, da je delegatka Ana Prus iz Jutranjke svoje poslanstvo dobro opravljala, zato so jo kot zunanjo članico potrdili tudi za vnaprej. OBNOVLJENA SKAKALNICA Prizadevni taborniki sevniškega odreda Treh smrek so obnovili smučarsko skakalnico ob Sevnični. Na nedeljskem tekmovanju je zmagal Miran Racman iz Sevnice, ki je osvojil lep p kal (prispeval ga je Silvo Osovntkar). Najdalji Racmanov skok v konkurenci je meril 20,5 metra, čeprav so zatem fantje izven konkurence skakali tudi prek 23 metrov. Drugi.je bil Matej Novšak z Loga (20 m), tretji pa Darko Pavlič (19 m) z Blance. Razpravo o urbanizmu podaljšali Sprejeti resolucija in plan ter sklep o razpisu referenduma za 4. samoprispevek Delegati vseh treh zborov sevniške občinske skupščine so 17. februatja na skupnem zasedanju obravnavali zajeten dnevni red. Na osrednja občinska dokumenta o gospodarjenju, na resolucijo in plan ni bilo bistvenih pripomb. Predsednik zbora stanovalcev po-slovno-stanovanjskega objekta na Kvedrovi 31 Ratomir Kljakovič je na seji obrazložil tegobe te hiše in nasprotovanje stanovalcev lokaciji nove avtobusne postaje. Sprememba urbanističnega načrta centra Sevnice ni dokončna, zadeva je še nadalje v razpravi in usklajevanju. Blačani so dosegli, da je urbanistično ureja- nje za Dolnje Brezovo ostalo odprto. Delegacije kmetov na seji ni bilo mogoče prepričati, da načrt letošnje kmetijske pridelave ni preveč optimističen. Menih so namreč, da kmetje celo do leta 1985 ne bodo namolzli 5 milijonov htrov mleka, če bo tako slaba spodbuda za rejo. Ko so razpravljali o razpisu če- trtega občinskega samoprispevka, je doživel nedeljeno odobravanje amandma šentjanške krajevne skupnosti, po katerem naj bi s samoprispevkom zbrani denar vsako leto odvajah na žiro račune vseh enajstih krajevnih skupnosti, in ne samo na naslov komunalne skupnosti. Delegati so na splošno menih, da edino upoštevanje vseh krajevnih skupnosti zagotavlja ugoden izid glasovanja, ki bo v nedeljo, 20. marca. SEVNBKI PABERKI POMAGATI ZBORU - Sevniški gasilski moški pevski zbor je jeseni nehal z rednimi vajami. Gasilci vztrajajo, naj zbor nadaljuje svoje dolgoletno poslanstvo. Žal mu manjkajo nekateri glasovi. Bolj ali manj skriti talenti, na plan! Predsednik zbora, poslovodja Friderik Pečnik, je vesel sleherne prijave. SPET POVZETKI - Nekatere de-;acije se pritožujejo, da dobijo v zo premalo gradiv. Zaradi težav s pitjem jih namreč ne pošiljajo več :hernemu delegatu. Na predava-ih za delegate so le-ti menili, da bi ie kot zajetne kuverte teh gradiv ivzetke, za kaj gre pri tej in tej čki, čeprav naj bi vsaj predsednik legacije in še kdo dobil celotno adivo. NOVE CENE - Občinska skupnost za ceneje pozorno obravnavala-predlog frizerjev in gostincev. Ugotovljeno je bilo, da v odprtem pismu frizerke in frizerji niso navedli točnih cen za Ljubljano. Te so namreč nižje. Tako je doslej v Sevnici veljalo striženje 70 dinarjev, v Ljubljani 92, po novem v Sevnici 100 dinarjev. Zenska hladna trajna je doslej veljala v Sevnici 320 dinarjev, poslej bo za 110 dinarjev dražja. Vodna trajna je po starem v Ljubljani veljala 192 dinarjev, v Sevnici bo še vedno malce cenejša - 180 dinarjev, saj z dosedanjimi 150 dinarji res ne morejo priti skozi. Skupnost za cene je po temeljitem pretresu določila tudi nove cene gostinskih storitev. V hotelu se po novem bolj splača vzeti cel penzijon, torej tam tudi spati, kot pa sproti naročati vse tri obroke! SliVNI&CI VliSTMI • Kar več krajevnih skupnosti se ni moglo o dločiti. kaj naj bi dali v program samoprispevka. Tako je ostalo odprto vprašanje pri KS Bučka, Loki in Krmelju. Ker Služba družbenega knjigovodstva po zakonu zahteva, da je vnaprej natančno naveden program, je treba to vnesti že v sklep o razpisu referenduma. V vsaki krajevni skupnosti seveda vedo, kaj hočejo, zato so se morali o tem pred objavo sklepa v uradnem listu jasno dogovoriti. Povsem nepotrebno pa se je tokrat zapletlo glasovanje v družbenopolitičnem zboru. Zbor je bil namreč spet na meji sklepčnosti, in ko sc je en delegat na glasovanju glede samoprispevka vzdržal, je bilo glasovanje označeno za neveljavno. Navzoči delegati tega zbora so potem morali iz dvorane, da so nato laže prepričali delegata, da je drugič glasoval ,,za“. Zanimivo je, da se ni oglasil nihče zoper regularnost glasovanja o amandmaju k istemu sklepu, ko sta se pri glasovanju vzdržala kar dva delegata. A.ŽELEZNIK Težave jih bodo še okrepile Čeprav so Labodov tozd Temenica pestile težave, so vendarle dosegli vse plane „Če je hotela tekstilna industrija preživeti vse stiske, ki jih je ta panoga gospodarstva doživljala prej, se je morala dobro organizirati in tako pripraviti proizvodnja, da je bila tem težavam kos. Zato menim, da bomo iz sedanje krize, ki prizadeva vse naše gospodarstvo, izšli še močnejši. Kljub velikim težavam tako v našem tozdu kot v delovni organizaciji nam je uspelo, da smo v celoti uresničili proiztodne plane, dobro pa smo začeli tudi v tem letu, ko spet presegamo mesečne plane,“ pravi Alojz Kopina, direktor Labodovega tozda Temenica v Trebnjem. V tozdu Temenica so lani v prostorov, za kar že imajo pri-eeloti uresničili proizvodne na- pravljeno tudi vso dokumenta- črte, kar pa zanje nikakor ni bila lahka naloga. Poleg siceršnjih težav, o katerih čivkajo že vrabci na strehi, jim je največ preglavic povzročala prevelika bolniška odsotnost, kjer so plan „presegli“ za štiri odstotke, kar znese enajst delovnih dni. Zaradi tega so morale delavke delati tudi ob sobotah in praznikih, če so hotele v tozdu izpolniti vse proizvodne, zlasti pa izvozne načrte. Dosedanji pretežni del proizvodnega programa, to je izdelavo moških vršnjih oblačil, so morali spremeniti in se preusmeriti na izdelavo ženske konfekcije. S tem se jim je podrla standarizacija proizvodnje, pa tudi število kosov oblačil se je povečalo. Kljub temu in podobnim težavam pa so izdelali vse, kar so si zastavili, bržkone pa bodo ugodni tudi finančni rezultati, o katerih bodo razpravljali 24, februarja, ko bodo imeli letni sestanek osnovne organizacije sindikata. V Temenici se lahko pohvalijo tudi, da so lani povečali izvoz. Letos pa bodo kar 40 odst. svojih zmogljivosti zaposlili za izvozne posle, precej teh pa tudi za tako imenovni klasični izvoz; torej ne bodo opravljali samo Ion poslov. Sicer pa si za letos niso zastavili bistveno večjih proizvodnih načrtov, saj bodo še naprej delali z enakim številom zaposlenih, prav tako pa bo :za nekaj časa dobra še stara tehnologija. Zal je za nekaj časa padla v vodo tudi že sprejeta razširitev SESTALI SE BODO DELEGATI TREH SKUPNOSTI Jutri bodo v Trebnjem seje treh skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Najprej se bo sestala skupščina skupnosti otroškega varstva, kjer bodo med drugim razpravljali o zaključnem računu za preteklo leto in sprejeli predlog finančnega načrta za tekoče leto. Potem se bo sestala občinska izobraževalna skupnost, kjer bodo obravnavali tudi zaključni račun in program varčevalnih ukrepov. Nazadnje sc bo sestala občinska zdravstvena skupnost, na kateri bodo obravnavali plan za letos in program ukrepov za uskladitev porabe z dejanskimi materialnimi možnostmi. PRIHODNJI MESEC VOLITVE N A MIRNI Pred dnevi je bila na Mirni seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri so obravnavali zaključni račun za .preteklo leto. Delegati so zaključni račun potrdili, slišali pa so lahko tudi, da krajevni skupnosti primanjkuje denarja in bo treba poleg denarja, ki priteka iz samoprispevka, zbrati še nekaj dodatnega denarja. Na seji so sprejeli sklep o razpisu volitev v telesa krajevne samouprave; te pa naj bi bile sredi prihodnjega meseca. REKORDER PO ODSOTNOSTI Na zadnji seji trebanjske občinske konference ZK so člani dobili med materialom tudi spisek prisotnosti oziroma odsotnosti. Lahko rečemo, da lani udeležba na sejah ni bila posebno velika. Samo šest članov se je udeležilo vseh sej. Med tistimi, ki sc sej niso udeleževali, pa so tudi nekateri rekorderji. Na prvo mesto se je ..uvrstil" Aleksander Bevc, ki se je izmed šestih sej udeležil le ene. Največ je takih, ki so se sej udeležili le trikrat, nikogar pa ni bilo, ki bi manjkal rta vseh sejah. cijo in tudi določeno lokacijo. Ko je direktor Kopina govoril o velikih bolniških izostankih, je med drugim dejal, da za zmanjšanje le-teh niti nimajo dosti možnosti. Dejstvo je namreč, da je pri njih zaposlenih veliko starejših žensk, ki po bolniškem izostanku prednjačijo, prav tako pa so prve tudi po trajanju teh izostankov. Nekaj teh delavk, ki imajo sicer sorazmerno kratko delovno dobo., bodo še v tem letu invalidsko upokojili, tako da bodo spet poskušali doseči ,Je“ 12-od-stotno odsotnost, kakršna je planirana v vsem Labodih J. SIMČIČ Dobrega kruha je dovolj V trebanjski pekarni pečejo kruh za vso občino — Kupci so zadovoljni — Manjka nekaterih dodatkov Poldrugo leto delovanja trebanjskega obrata novomeške pekarne je bilo dovolj, da se je v občini precej izboljšala preskrba s kruhom, pa tudi zadovoljstvo kupcev z njihovo kvaliteto. Vse to seveda govori v prid tej pekarni, kjer pozimi spečejo precej Stane Šilei manj kruha kot v drugih letnih časih, ko se povpraševanje poveča. Kot je dejal Stane Šiler, ki v trebanjski pekami dela kot razpečevalec, je največje povpraševanje po polčmem in oljnem kruhu, medtem ko posebne vrste kruha ne gredo tako dobro v prodajo, ker je kvaliteta običajnih vrst tako dobra. V pekarni pečejo tudi nekatere vrste peciva, okoli pusta pa so spekli na dan tudi po 4.000 krofov. Vendar so imeli ravno pri tem pustnem pecivu smolo z oljem, tako da so bili krofi slabše kvalitete in so jih trgovci precej vrnili. Seveda bodo morali peki sami kriti vso škodo, raziskali pa bodo tudi, kdo jim je tako olje dobavil. »Nekaj čez trideset delavcev, kolikor nas skupaj s šefom dela v tej pekami, je kos vsem nalogam. Žal pa tudi mi občutimo pomanjkanje nekaterih stvari. Včasih manjka črne moke pa dodatkov za kruh in tudi za pecivo, ki bi bilo še volj še kvalitete, če bi dobili jelenovo sol. Težave so tudi z moko, ker kakovost ne ustreza zmeraj našim zahtevam," je potožil Siler. Čeprav imajo trebanjski peki zdaj pozimi nekoliko manj dela, je vendar treba vložiti precej truda, da kruh pravočasno dospe do kupcev. Vozijo ga namreč vse tja do Biča, Dobrniča, Mokronoga, Trebelnega, enkrat na teden pa se odpravijo celo v Sevnico. Na srečo jim vsaj nafte ni manjkalo, pa tudi letošnja zima ni bila tako radodarna s padavinami, da bi se zaradi tega otepali s kakšnimi dodatnimi težavami. PUSTNI KROFI POSEBNE SORTE — Trebanjska pekama je spekla krofe na olju, ki ni bilo ustrezne kvalitete. Zaradi tega so kupci vračali to pecivo, kolikšna bo škoda zaradi slabega olja, pa peki še ne vedo. (Foto: J. S.) TREBANJSKE IVERI GOLUdl BODO PRIVARČEVALI TOPLOTO - Že dofeoje znano, da stanovanjski bloki v Trebnjem nimajo izoliranih podstrešij, zato so izgube toplote kar precejšnje. V zadnjem času pa so sc dela temeljito lotili golobi, ki jih je v Trebnjem skoraj toliko kot v Benetkah. In prav te prijazne pernate živali, ki so se zaradi hude zime zatekle na podstrešja stanovanjskih blokov, v zadnjem času pospešeno izolirajo podstrešja. Čeprav sc stanovalci nekoliko pritožujejo zaradi neprijetnih vonjav, je vendarle res, da bodo radi potrpeli z vonji, če bodo le golobi temeljito opravili delo. DIREKTORJI SO SE KREPKO OZNOJILI - Pa ne zaradi stabilizacije, ampak zaradi nogometne tekme. Ko je v Trebnjem gostovala „zlata selekcija", so se vodilni možje trebanjske občine pomerili z žensko ekipo ljubljanskega Železničarja. Ker se jim ženske ni» kar tako vdale v malem nogometu, so morali direktorji in drugi vodilni preliti kar znoja, da so lahko Ljubljan-premagali s skromnim rezultatom 4:3. Seveda so gledalci uživali ob nogometnih umetnijah, ki so jih prikazali vodilni možje. Videlo seje namreč, da se kar dobro znajdejo v gneči. POTREBOVALI BI MOŠKO POMOČ - Zal so v trebanjskem vrtcu zaposlene samo vzgojiteljice. To se to zimo, ki je končno le nasula nekaj snega, še kako pozna. Poti, ki vodijo k vrtcu, so namreč še vedno zasute s snegom. Če pa bi bili v vrtcih - taki razmišljajo nekateri Trebanjci, ki pa so verjetno že dvignili roke od domače komunalne službe - zaposleni tudi moški, bi bila podoba bistveno drugačna. Torej čaka trebanjsko skupnost otroškega Varstva težka naloga: zaposliti bodo morali nekaj vzgojiteljev, da bodo v sneženih zimah lahko kidali sneg, druge letne čase pa delali kaj drugega TREBANJSKE NOVICE PUST VZELA STABILIZACIJSKA MRZLICA - V občinski prestolnici je že leta bolj kot sam pustni karneval priljubljen in obiskan pokop pusta na pepelnično sredo. Tudi letos so mu črnomaljske Preste pripravile dostojen pogreb iz , Janezove mrliške vežice" v gostilni Rojc, kjer se je v pozno popoldne vil žalni mimohod. Žalujoči sorodniki" (na fotografiji) so ugibali, ali so pust pobrale stabilizacijske težave ali morda pljučnica, ki jo je staknil, ko je gazil sneg v krajevni skupnosti, da ga ni bilo treba odmetati krajanom ali komunali. Izvid zdravniškega konzilija je delno potrdil njihove domneve: za črnomaljskega pusta so bili usodni stabilizacijska mrzlica, alkoholizem in razni šoki. (Foto: M. Bezek) V NEDELJO KOŠARKARSKI TURNIR V okviru praznovanja občinskega praznika bo v športni dvorani Loka v nedeljo ob 9. uri košarkarski turnir, v katerem se bodo poleg domače ekipe pomerili veterani Olimpije ter moštvi Novoteksa in Novega mesta. Košarkarji, ki dobivajo v Črnomlju vedno večjo veljavo, gotovo tudi tokrat ne bodo ostali brez navijačev. VSAK OTROK V VRTEC V črnomaljski občini je v vzgoj-novarstvene zavode vključenih 425 otrok, po neuradnih podatkih pa jih več kot tisoč odrašča v družbi odraslih ter se pri igri ne srečujejo z ostalimi otroki. To so predvsem otroci v manjših vaseh in zaselkih, ki so oddaljeni od večjih središč. Težave s takšnimi otroki nastanejo pri vključevanju v družbo in kolektivno delo, ko začnejo hoditi v šob. To najbolje vedo učitelji, zato vztrajajo, naj se vzgoja predšolskih otrok organizira tako, da bo vsak otrok od 3. leta dalje vključen v 80-umi vrtec. Namesto elektronike konfekcija Neopremljeno Iskrino proizvodno halo v Adlešičih prevzela Tonosa iz Ljubljane -Obratovanje čez mesec dni — Program dela: otroška konfekcija V Adlešičih smejo končno z večjo gotovostjo upati, da bo v proizvodni hali, ki jo je v preteklem letu zgradila v vasi semiška Iskra, delo le steklo. Iskra in Tekstilov tozd Tonosa iz Ljubljane se namreč dogovarjata o prenosu objekta, v katerem bi že čez mesec dni pognali šivalne stroje. Proizvodni program predvideva šivanje otroške konfekcije za domači in tuji trg. Težave Adlešičanov, ki se sedaj vozijo na delo v Iskro v Semič, so se začele pred leti, ko so bili zaposleni še v domačem kraju, v delovni enoti, kije bila sestavni del IMV-jevega tozda Tovarna opreme Mirna. V stavbi osnovne šole so šivali zavese in avtomobilske prevleke za prikolice. Ker pa je enota z 39 delavci obratovala v zelo slabih razmerah, zaradi česar so dosegali čedalje slabše rezultate, tako da je bila že ogrožena socialna varnost delavcev, je bila nujno potrebna sanacija enote. Zato se je v začetku leta 1980 obrat priključil k Iskri, ki je začela prihodnje leto graditi v Adlešičih halo za proizvodnjo kondenzatorjev za odpravo motenj. Še preden je bila hala dograjena, se je predvsem na tujem trgu že pojavljala kriza, zato ZVESTI OBIČAJU - Folkloristi iz Starega trga po starem ljudskem običaju podarijo častnemu gostu šarkelj. Ob otvoritvi Unioijevega obrata v vasi ga je Jhišna mati" poklonila Ivanu Mačku—Matiji. Iskra ni mogla zagotoviti proizvodnega programa za nov obrat. Stavba, dograjena, a neopremljena, je ostala prazna, zaradi prenehanja dela obrata v Adlešičih pa so se delavci začeli voziti v Semič. Iskra bi po dogovoru iz 1981 v letu dni morala usposobiti halo za proizvodnjo kondenzatorjev, ker pa v celotnem sozdu niso našli rešitve, so se začeli konec preteklega leta dogovarjati z DO Tekstil oz. njenim tozdom Tonosa o prevzemu obrata. Strokovne službe Tonose in Iskre sedaj pripravljajo predlog prenosa objekta za samoupravne organe, ki naj bi o tem odločali do konca februarja. Če bo do prenosa prišlo, bo Tonosa opremila obrat, Iskri pa v osmih letih povrnila vložena investicijska sredstva. Tonosa predvideva, da bi začetek priučevanja delavcev stekel ob krajevnem prazniku 22. marcu, ko bi zaposlili prvih 30 delavcev, pri čemer bi imeli prednost tisti, ki se vsak dan vozijo na delo iz Adlešičev v Iskro v Semič. Septembra bi V SOBOTO ODPRT NOV KULTURNI DOM V okviru praznovanja občinskega praznika bo v soboto, 26. februarja, na Pretoki otvoritev kulturnega doma, ki so ga v glavnem s prostovoljnim delom zgradili krajani sami. Dom bo odprl predsednik skupščine OKS Vlado Vardjan, v kulturnem programu pa bodo sodelovali moški pevski zbor Belt, recitatorji srednje šole iz Črnomlja ter domača folklorna skupina. ČRNOMALJSKI DROBIR DOMAČI FILMI NAVDUŠILI -6. teden domačega filma, ki poteka v Črnomlju te dni, je privabil v kino dvorano mnogo obiskovalcev, predvsem takih, ki sicer kino predstav v mestu ne obiskujejo. To so zlasti starejši ljudje, pri katerih sc je ta ‘ulturna manifestatva še posebej udomačila. Le še podatek, ki potrjuje, kako je moč z dobro organiziranimi oblikami kulturnega življenja privabiti v kino dvorane veliko obiskovalcev: v nedeljo zvečer so prodajali celo stojišča, gledalcev pa je bik) okrog 600. GOSTITELJI NAJBOLJŠIH MLADIH ŠPORTNIKOV - Črnomlju se v začetku aprila obeta prireditev na republiški ravni. Gre za za- ključno prireditev, na kateri bodo podelili priznanja najboljši mladi športnici in športniku ter športniku za fair play v Sloveniji, kijih izbirajo bralci Mladine. Organizatorica, občinska konferenca ZSMS že pripravlja program. PO VZOREC K DOMU JLA -Pomanjkanja oglasnih omaric Črnomelj res ne čuti, zato pa so mnoge zelo neokusno urejene, njihov razstavni material je vse leto isti ali pa so celo prazne. Tisti, ki želijo, da bi se podoba mesta tudi v tem pogledu izboljšala, predlagajo, naj si urejevalci teh omaric vzamejo za zgled omarico pri domu JLA, ki s predsta-' vitvijo aktualnih tem in okusno urejenostjo priteguje mnogo mimo idočih. našlo zaposlitev v obratu dodatnih 30 ljudi, dolgoročno načrtovanje pa predvideva 120 zaposlenih. Obratovanje tovarne bo pomenilo pomemben korak v razvoju kraja ter za prebivalce Adlešičev zaposlitev doma. M. BEZEK Po rezervne dele nič več drugam V Črnomlju odprli specializirano prodajalno avtomobilske in športne opreme Tigoavto iz Kopra je pretekli teden v Črnomlju odprl svojo 35. prodajalno, v kateri so kupcem na voljo avtomobilski rezervni deli ter športna oprema. Prodajalna, ki je prva specializirana te vrste v vsej Beli krajini, pa bo sprejemala tudi naročila za nakup motornih vozil. „Morda res nekoliko preseneča, da smo se odločili odpreti tigovino podjetja, ki ima sedež na drugem koncu Slovenije. Vendar pa med nosilci te terciarne dejavnosti v občini nismo našli delovne organizacije, ki bi bila pripravljena adaptirati prostore, namenjene prodajalni, ki so bili zares v slabem stanju,“je povedal poslovodja Julij Novak. Vrednost obnovitvenih del in opreme 180 kv. metrov prodajalne in skladiščne površine je ve- Julij Novak: ..Trgovino z avtomobilskimi deli smo v Beli krajini zelo potrebovali." ljala 4 milijone 320 tisoč dinarjev in pomeni prvi korak v akciji za pridobivanje novih prodajnih površin v občini. Danes pride namreč na prebivalda le 21 kv. metrov trgovinskega prostora ali z drugimi besedami: 300 ljudi na trgovino. „Naša prodajalna bo pomenila glede na artikle,'ki jih prodajamo, manjši odliv kupne moči ih večja mesta, predvsem Ljubljano, Kartovac in Zagreb. Zlasti pa bo pomembna za Integral, saj ga bo lahko pravočasno oskrbela z rezervnimi deli, kajti Tigoavto nabavlja dele za vozila neposredno pri proizvajalcu," je dejal Novak. Hkrati želi nova prodajalna oskrbovati s športno opremp vsa športna društva v občini. Svoj športni program bodo prilagajali letnim časom, na voljo pa je oprema za smučanje in po smučanju, lov, ribolov, kolesarjenje in kampiranje. B. M. Za spodbudno nagrajeno delo liEna glavnih nalog metliškega sindikata je uveljavljanje delitve po delu — Najboljša spodbuda za delavca je-pravičen sistem nagrajevanja — Proti uravnilovki Da je delitev po delu in rezultatih dela izredno pomembno in zelo občutljivo področje, je pokazala tudi razprava na zadnji seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Metliki, ko je tem vprašanjem veljala osrednja pozornost. Uveljavljanje in nadaljnje dopolnjevanje sistema delitve po rezultatih dela je tudi ena glavnih nalog sindikata v metliški občini v letošnjem letu. Kot je poudaril predstavnik Beti, je za ustvarjanje dohodka v proizvodnji izredno pomembna motivacija delavca, to pa je pravičen sistem nagrajevanja po delu. Delavec, ki vidi, da je v enem mesecu proizvodnja nadpovprečno velika in seveda ve, da je k temu z dobrim in vestnim delom pripomogel tudi sam, bi moral to ob mesecu neposredno „čutiti“ tudi pri osebnem dohodku. Merila za vrednotenje pa bi morala upoštevati tako količino, kot kakovost in gospodarnost. Tudi dejstvo, da ima v Beti še kar 1.100 delavcev osnovo pod zajamčenim osebnim dohodkom, gotovo ne deluje stimulativno, saj tako tisti, ki norme ne doseže, kot oni, ki jo preseže, STANOVANJA V PODZEMLJU Po preselitvi podzemeljske osnovne šole v novo poslopje sta dve bivši šolski stavbi ostali prazni. Dogovorili so se, da bo v novejši metliška stanovanjska skupnost uredila stanovanja za učitelje. Iz republiških sredstev so za ta namen dobili 500 tisočakov, 200.000 dinarjev je prispevala šola in tako je stanovanjska skupnost podpisala pogodbo za ureditev enega stanovanja, kar bo veljalo 860 tisočakov. Dela so že stekla, to stanovanje bo letos vseljivo. V stavbi pa je moč urediti še dvoje stanovanj in računajo, da bodo denar za eno zbrali prihodnje leto. NEDELAVNA DRUŠTVA UKINITI V metliški občini je registriranih okoli 70 družbenih organizacij in dtuštev. Na nedavni seji koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri predsedstvu OK SZDL je beseda tekla o uresničevanju sklepov in stališč problemske konference o teh vprašanjih. Med drugim so ugotovili, da nekatera društva obstajajo samo na papirju, zato bodo ugotovili, kakšno je stanje na tem področju; pri tistih društvih in družbenih organizacijah, ki ne delujejo, bodo sprožili postopek za ukinitev in ugotavljanje pre-možsnja. Na seji so sprejeli sklep, da bodo pripravili seminar zu blagajnike društev in družbenih organizacij o finančno-materialnem poslovanju. Vsa društva morajo koordinacijskemu odboru predložiti delovni program za letošnje leto. dobita enak, se pravi zajamčeni osebni dohodek. Zlasti delovne organizacije s področjadružbenih dejavnosti niso osnov in meril za ugotavljanje delovnega prispevka vnesle v samoupravne akte. Prav tako ponekod še prevladuje uravnilovka, za primer so navedli TGP, tozd Transport. V večini delovnih organizacij niso opredelili, katera dela so ustvaijalna in ustvarjalnost v glavnem določajo po nekakšni hierarhični -lestvici. Dokajšen korak pa so v zadnjem obdobju v občini naredili pri vrednotenju proizvodnega dela v primerjavi z admini-.strativnim, kar v glavnem velja za področje industrije. Prav nikjer pa tako imenovanega izjemnega dohodka, se pravi tistega dohodka, ki ne izhaja neposredno iz dela, marveč je DELAVSKI AVTOBUS ZA BOŽAKOVO? Iz krajevne skupnosti Božakovo se vsak dan vozi na delo v Metliko 74 krajanov, od tega v dopoldanski izmeni 45 do 50, okoli 20 delavcev pa v popoldanski izmeni. Zato si krajani prizadevajo, da bi dobili delavski avtobus, ki bi vozil od Metlike preko Božakovega do Rakovca in nazaj. Njihova želja je vsekakor upravičena, cesta je asfaltirana, poleg tega pa bi se- s tem avtobusom lahko vozili tudi prebivalci Rosalnic in Radovičev. »ustvarjen" zgolj z višjimi cenami in podobno, ne prikazujejo posebej. Dela je za sindikat torej več kot dovolj, vendar so posebej poudarili, da ne bodo dovolili, da bi za po strokovni plati neopravljeno delo krivdo nosil sindikat. Sindikat mora doseči, da bodo delavski sveti sprejeli sklepe za odpravo pomanjkljivosti in za uveljavljanje nagrajevanja po delu. V isti sapi pa si mora sindikat prizadevati, da bodo sredstva za osebne dohodke odvisna od delovne produktivnosti. O tem pa je treba spregovoriti tudi v razpravah ob zaključnih računih. A. B. USODNO OKLEŠČEN PRORAČUN Zaradi ukinitve davka na premoženje za tovorna motoma, priklopna in kombi vozila bo v letošnjem letu metliška občina ob 12 milijonov dinarjev izvirnih proračunskih dohodkov. Poleg tega so ob okoli 5 milijonov še zaradi prerazporeditve občinskega prometnega davka po stopnji 3 odstotke v republiškega. Torej gre za izpad okoli 17 milijonov dinarjev ali skoraj tretjino občinskega proračuna, ki ga je iz' drugih virov tako rekoč nemogoče nadoknaditi. Tako so v Metliki pred resnim vprašanjem: Kako sestaviti občinski proračun za letošnje leto? SMUČARSKI TEČAJ — Metliški smučarski klub je konec zadnjih dveh tednov na smučišču pri Selih pri Jugorju pripravil smučarski tečaj za odrasle začetnike. Tečaja, ki gaje vodil smučarski vaditelj Cveto Rus, se je udeležilo okoli 30 nadobudnih smučark in smučarjev. Le ena prijava SPREHOD PO METLIKI Kaže, da je lani le en občan iz rednega delovnega razmerja zaslužil več kot 407.000 dinarjev Do konca januarja je metliška .uprava za družbene prihodke dobila eno samo prijavo za odmero davka od skupnega dohodka občanov, se pravi, da je v metliški občini v lanskem letu samo en človek iz delovnega razmerja imel več kot 407.000 dinarjev osebnega dohodka. Gre za zdravnika, ki je prijavil 520 tisočakov. Tudi za leto 1981 je bito prijav zelo malo: iz delovnega razmerja trjje zdravniki ter 23 obrtnikov, znesek davka od skupnega dohodka občanov pa je za leto 1981 znašal 400.000 dinarjev. Čeprav na upravi za družbene prihodke mislijo, da v občini niti hi več ljudi, ki bi morali prijaviti dohodek iz rednega delovnega raz-meija, bodo zahtevali še podatke iz organizacij združenega dela. Drugače pa je z obrtniki, vendar njim pošljejo pozive za vložitev napovedi maja ali junija, in to na podlagi ugotovljenega dohodka po pregledu poslovne dokumentacije. Računajo, da bo tudi letos od okoli 400 obrtnikov v metliški občini, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, plačalo davek od skupnega dohodka kakšnih 25 obrtnikov. V glavnem gre za lastnike gradbene mehanizacije, avtoprevoznike, sem in tja pa tudi kakšnega iz proizvodne in storitvene obrti. NEDAVNA PUSTNA ZABAVA - pripravilo jo je Društvo inženirjev in.tehnikov Metlika s predsednikom Vladom Dražumeričem na čelu - je pokazala, da ljudem še kako manjka norenja te vrste. Hotel je bil poln kot jajce, veliko je bilo okusnih mask, ljudje so se zabavali družno, kot bi bili vsi iz ene same družine. Prvo nagrado je prejel »harem “, drugo „arestanti“ in tretjo „Skot“. Za ples je igral ansambel Galebi, zato ni nič čudnega, če so imeli udeleženci torkovega pustnega rajanja v sredo krvave oči. Zlobnež bi rekel, da jim je svetila rezerva. In še pohvala hotelu Bela krajina: tokrat niso ugaševali luči že ob 22. uri, ampak ijeliko pozneje. Tako je prav: žanje naj se, ko je klasje zrelo. CELA ARMADA NAJSPOSOBNEJŠIH METLIČANOV se že zdaj ubada s pripravami na razstavo belokranjskih vin, ki bo od 22. do 24. aprila v Metliki. Več komisij in odborov vestno dela, v pripravi je tiskanje turistično vinogradniškega kataloga, od kulturnega dogajanja v času razstave pa vam zaupamo zaenkrat le to, da bo nastopila rtied množico drugih tudi folklorna skupina iz nemškega LauterbacJia, iz mesta, kjer so lansko jesen gostovali navratitovci. Metliški vinski praznik bo paša za oči, dušo in želodec. Nestrpneži že računajo, kolikokrat bo treba še v posteljo do svečane otvoritve. * ZA RAZSTAVO BELOKRANJSKIH VIN PA SE PRIPRAVLJAJO tudi ■ gostinski delavci, čemur je treba zaploskati. Obljubljajo, da bodo uredili svoje gostilne kot cukrčke, da bodo točili najboljša vina, pa tudi izbira jedi bo veliko pestrejša kot sicer. Pristavimo lonček: prav bi bito, ko bi bilo tako skozi vse leto, ne pa da moraš, če hočeš odpeljati gosta na kosilo ali večerjo, zbrati na kup vse možgane, preden se domisliš, kje ne bos doživel turist i čno -go sti nske sramote. Le-ta največkrat pride zaradi nerod-• ne (tudi neprijazne) postrežbe, a tudi zavoljo slabe izbire tako pijač, kot tudi jedače. NA JUGORJU JE BILO OBČINSKO SINDIKALNO SMUČARSKO prvenstvo, ki ga je pripravil metliški smučarski klub. Tekmovalcev-je bilo bolj-malo, so pa bili , udeleženci zato toliko bolj duhoviti: nekateri so zgrešili smučišče in so rušili kar skozi grmovje, spet drugi so se bolj valjali po tleh, kot smučali, vsem skupaj pa so dali vetra najmlajši: tako pogumno in dobro so se spuščali po strmini, da so se starim ježili lasje in postavljale dlake. „Ce že mi ne znamo, so pa asi naši otroci!“ so se tolažili, otipavajoč si obtolčena mesta. metliški tednik — Zakaj ne obračunavate centralnega ogrevanja po predpisih, ki veljajo za vso Jugoslavijo? — Mi, medvedje, nismo upoštevali še nobenega predpisa in ne vem, zakaj bi tega. CICIBANI V MASKAH Pusto-vuli.so tudi malčki v vrtcih, kar so odlično organizirale njihove vzgoji teljicc oz. varuške. Malčki so že dopoldne krenili pod vodstvom vzgojiteljic v vseh mogočih pustjih maskah in oblekcah po mestnih •ulicah. Bili so prikupni in res domiselno oblečem, za kar so seveda poskrbele tudi njiliove mamice, ki so za to priložnost temeljito .pobrskale po omarah. KOČEVSKE NOVICE . 8(1750) 24. februarja 1' JSKI UST Začnimo najprej pri sebi Delavec še ne odloča o dohodku, ki ga ustvarja — Ni še jasno, kje je napaka in kako jo popraviti V kočevski in ribniški občini potekajo te dni zelo burne razprave o nesamoupravnem sprejemanju prispevnih stopenj iz osebnih dohodkov za letos, ki so se začele na pobudo medobčinskega sveta ZK. Razveseljivo je, da je bilo jamo odkrito povedano, da naš delegatski sistem ne deluje, kot bi moral. Prav to je namreč lahko dobra osnova, da bi samoupravljanje le speljali na pravi tir. Manj je razveseljivo, da iščejo nekateri v občinah za nesamoupravno odločanje krivca le v republiki in zvezi, nekateri iz teh drugih višjih organov in organizacij pa v občini. Napačno bi bilo, če bi se vkopali vsak v svoje okope in „streljali“ po vseh drugih in iskali krivce tudi tam, kjer jih ni. Ugotovitev, da samoupravljanje šepa, je jasna. Zdaj je treba le usmeriti vse moči v krepitev samouprave. Osnova samoupravljanja je „spodaj“, pri debvnem človeku in občanu, ki prispeva denar za reševanje svojih potreb na področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva itd., itd. Delavcem je treba natančno prikazati, koliko denarja so prispevali za posamezne te zadeve in če je bil denar koristno porabljen. To bo najboljša šola samoupravljanja v posamezni občini oz. samoupravni sredini. Od tu pa je le naslednji korak, da se delavci začno zanimati tudi, kako je porabljen denar, ki ga prispevajo za potrebe na ravni regije., republike in zveze. JOŽE PRIMC SPOSOJENO TRNJE — V Srbiji razsaja virus „A Banko k", v Makedoniji „A JU SSSR", v Sloveniji „B Singapur", v ČrnCgori pa gripe sploh ni. Republike in pokrajini se kot kaže spet niso mogle dogovoriti ... (|2 Mladosti) Spomin na heroja 26. marca letos bomo slaViU 40-letnico velike zmage partizanskih brigad v Jelenovem žlebu. V tem boju je padel tudi narodni heroj Ivan Omerza-Johan, ki je bil rojen 17. oktobra 1921 v Livoldu in po katerem ima krajevna skupnost Livold tudi ime. Ob 40-letnici legendarne bitke v Jelenovem žlebu bo izdala Ivan Omerza založba ..Komunist" posebno knjižico, posvečeno tej zmagi. V njej bo tudi življenjepis Ivana Omerze -Johana, hrabrega borca Cankarjeve brigade. V spomin na zmago v Jelenovem žlebu praznuje vsako leto 26. marca občina Ribnica svoj praznik. Na ta dan organizirajo tudi množične pohode na kraj znamenite bitke. Pohodne kolone krenejo iz Dolenje vasi, Ribnice, Sodražice in Loškega potoka. Letos pa bodo šli na pohod tudi 'mladinci in krajani iz KS „lvan Omerza" Livold. Najresneje se doslej pripravljajo nanj mladinci iz Črnega potoka in Zajčjega polja, saj jim je vodilo geslo ,.Nihče ne sme manjkati". Udeleženci pohoda bodo prejeli tudi spominsko knjigo o boju v Jelenovem žlebu in heroju Ivanu Omerzi. In še o heroju Omerzi: Izučil se je za elektroinstalaterja, zaposlen pa je bil tudi kot telefonist na kočevski pošti. V začetku vojne je zbiral za partizane orožje in sodeloval v sabotažnih akcijah. V partizane je odšel maja 1942 in se hitro izkazal kot neustrašen borec-mitraljezec, kasneje je postal vodnik in komandir čete. Svoje junaštvo je pokazal še posebno v bojih pri Livoldu in Mozlju, Metliki, Suhorju, v Vivodini, Sumbcrku, napadu na Drašiče in Metliko pa tudi v Jelenovem žlebu, kjer je adel (boj se je že skoraj končal, o ga je iz neposredne bližine ustrelil italijanski ranjenec). IRENA GORNIK Ne iščimo krivde le v občini graditi pri strehi, namesto pri temeljih,“ je ugotovil inž. Marjan Kozinc na zadnji seji občinskega izvršnega sveta Kočevje. Po zadnjih izračunih bi gradnja in oprema doma starejših občanov (ki se po novem imenuje „namenski stanovanjski objekt za starejše občane") veljala preko 165 milijonov. Ta denar naj bi po sedanji zamisli prispevali skupnosti pokojninskega zavarovanja občin Kočevje in Ribnica, samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje, del pa bi šel tudi iz samoprispevka. Se vedno ni znano, če bodo Ribničanje zagotovili predvideni del (gre za 23,667.000 din), in je treba to čimprej ugotoviti. Naročena je tudi izdelava idejnega načrta. Razpravljalci so menili, da je treba v bodoče izpeljati take akcije bolj načrtno in že pred glasovanjem o samoprispevku opraviti potrebne študije in raziskave, sicer bomo spet zašli v podoben položaj. Nadaljnje delo mora potekati bolj usklajeno. Preveriti je treba tudi, če je sedanji samoupravni sporazum o gradnji tega objekta veljaven. Iz razprave pa se je dalo razbrati, da resnih ovir za skorajšnji začetek gradnje ni (investitor bo samoupravna stanovanjska skupnost), če bo občina Ribnica (SPIZ) izpolnila dogovorjeni del denarne obveznosti. J. P. O načinu sprejemanja pove-■ čanih prispevnih stopenj za SIS družbenih dejavnosti in osebni • odgovornosti v zvezi s tem sp razpravljali na zadnji razširjeni seji izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje. Osnovne ugotovitve so bile, da se je skupna prispevna stopnja zvišala največ na račun zvišanja republiške prispevne stopnje in davka, manj pa na račun občinskih stopenj; sprejemanje stopenj pa res ni bilo v večini primerov samoupravno izpeljano, ker za to z ozirom na postavljene roke (s ‘strani republiških organov) ni bilo časa. Vzrpk za povečanje občinske stopnje -je primanjkljaj občinske zdravstvene skupnosti, ki znaša 54,4 milijonov din (nabiral pa se je več let). Izvršni svet je najprej predlagal, naj bi za pokritje primanjkljaja zbirali denar s posebnim samoupravnim sporazumom, kar pa je zavrnilo s strani združenega dela. Velika večina izgube se nanaša na plačilo računov kliničnega centra. Izvršni svet je Načrt starešin Poudarek izobraževanju Na letni konferenci ZRVS občine Kočevje so sprejeli tudi delovni program za letos. Rezervni vojaški starešine bodo poslušali predavanja treh tem, ki so obvezne (ne le zanje, ampak tudi za vse občane), razen tega pa bodo reševali taktične naloge na terenu, opravili testiranje rezervnih vojaških starešin, sodelovali na tekmovanjih (letos je bila njihova ekipa, komibinirana z mladinci, peta na tekmovanju v Dražgošah), sodelovali bodo pri akciji NNNP itd. Načrt dela je zelo obsežen. Med drugim so na predlog delegatov konference sklenili, da bodo letos ustanovili več aktivov ZRVS, in sicer v Osilnici, Predgradu, Itasu, ZKGP in pri občisnki skupščini. Posebno pozornost bodo tudi letos posvečali informiranju članstva in občanov o svojem delu. J. P. sklenil predlagati zvišanje stopnje, da bi pokrili izgubo te skupnosti. ' V razpravi je bilo poudarjeno, da so nove sprejete prispevne stopnje začasne in da porabniki sredstev niti ne morejo porabiti vsega zbranega denarja, saj je poraba povsod omejena za prvo četrtletje letos na 25 odstotkov lanske porabe. Še posebno je bilo poudarjeno, da tudi z višjo prispevno stopnjo niso preko- OB NEDELJAH NI ZVEZE Delegacija KS Kočevje—mesto je na predzadnji seji zbora KS občinske skupščine vprašala, zakaj ob nedeljah in praznikih ni avtobusne zveze z. Novim mestom. Odgovor avtobusnega podjetja se glasi, da je bil avtobus na progi Kočevje-Novo mesto ob nedeljah in praznikih zaseden ie 5- do 11-odstotno, zato so ga ukinili. SPET O OGREVANJU Izvršni svet občine Kočevje je na zadnji seji poslušal poročilo o nameravani ustanovitvi skupne SIS za energetiko za občine Kočevje, Ribnica in Grosuplje ter o načrtih za boljše in smotrnejše ogrevanje v Kočevju (o čemer smo pred kratkim že poročali). Na seji je bilo med drugim opozorjeno, da sodi oskrba s toplotno energijo v komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in da bi jo torej zelo verjetno kazalo vključiti v že obstoječo komunalno SIS in ne ustanavljati nove. račili resolucijskih določil, ki veljajo za letos. Z ozirom na kritiko medobčinskega sveta ZK o nesamoupravnem sprejemanju obremenitev osebnih dohodkov pa je bilo poudarjeno, da veliko večino teh obremenitev sprejemajo po nesamoupravni poti že zunaj občine. Te obremenitve se ne kažejo samo v višjih prispevkih in davkih, ampak predvsem v zviševanju cen, ki najbolj bremenijo žepe delovnih ljudi in občanov. Predstavnik sisov je med drugim poudaril, da je treba delavce seznaniti s točnimi podatki, namreč, da bo obremenitev osebnih dohodkov večja, če hočemo obdržati storitve SIS na sedanji ravni, saj cene naraščajo. Ce bomo hoteli uvesti še več ugodnosti, potem bo potrebnega še več denarja, se pravi, da bodo pot rebne še višje prispevne stopnje. Iz razprave se je dalo razbrati, da sc člani izvršnega sveta z ozirom na vse opisane okoliščine ne čutijo krive za nastali položaj. Ce pa katera politična organizacija meni, da so posamezni člani ali predsednik krivi, so pripravljeni prevzeti odgovornost, in če treba, tudi odstopiti. Tako mnenje so povedali v razpravi vsi prisotni člani IS. J. PRIMC Kaže, da dom končno bo „Pristop k gradnji doma za starejše več kot amaterski" V občini Kočevje so že pred več leti izglasovali samoprispevek za gradnjo doma starejših občanov in zdravstveni dom (itd.), vendar se še danes ni začela gradnja teh dveh objektov. „To je zato, ker začnemo Osebne dohodke zaposlenih res občutno bremene višje prispevne stopnje, še občutneje pa razne podražitve — V občini Kočevje nad 54 milijonov izgube v zdravstveni skupnosti VABLJIVO SMUČIŠČE - Največ smučarjev iz ribniške občine privablja te dni smučišče Izvir pri Sodražici, kjer obratuje vlečnica vsak dan od 9. do 17. ure. Cena celodnevne karte je 120 din, poldnevne pa 70 din. Blizu je gostilna s hrano, pijačo in - televizorjem. (Foto; Giavonjič) Delegatski sistem še močno šepa Zaradi ponavljanja stare prakse delavec še ne odloča o dohodku „Prav je, da nas je udarilo po žepu, ker se ne brigamo, kako je, oz. bo porabljen naš denar, ki ga združujemo za delovanje SIS, oz. prispevamo v obliki prispevkov in davkov." „Do takega stanja je prišlo zaradi nedela naših delegatov, ki nas o ničemer ne obveščajo." To je dvoje misli z zadnje seje občinskega komiteja ZK Ribnica med razpravo o sprejemanju novih prispevnih stopenj in davkov iz osebnega dohodka v občini Ribnica. Medobčinski svet ZK Ljubljana-okolica je namreč na zadnji seji zelo kritično ocenil nove, višje obremenitve osebnih dohodkov, ker so bile v glavnem sprejete nesamoupravno. Na seji sta predstavnika občinskega izvršnega sveta in strokovnih služb SIS najprej pojasnila, da so bili izračuni novih prispevnih stopenj izdelani na osnovi navodil ustreznega republiškega organa. Stopnja je višja na račun občinskih SIS le za 0,38 odst., na račun republiških SIS in davkov pa za nadaljnjih preko 3 odst. Občinsko stopnjo je bilo treba povečati tudi zato, ker ribniška občina za kritje izdatkov na področju zdravstva ne dobiva več republiške solidarnosti. O novih višjih stopnjah niso organizirali razprav po delovnih kolektivih, ker te prakse tudi doslej ni bilo in ker z ozirom na kratke roke tudi časa ni bilo. Skupščine SIS pa tudi niso ugovaijale novim stopnjam. Interes delegatov za odločanje v skupščinah SIS je majhen, saj seje pogosto niso sklepčne. Na zadnji seji skupščine za zdravstvo ni bilo niti ene razprave. V razpravi je bilo ugotovljeno še, da ima občina Ribnica v primerjavi z ostalimi v Sloveniji nizko skupno obremenitev osebnega dohodka, ima pa za zdravstvo visoko, ker je pač za delovanje novega zdravstvenega doma potrebno tudi več denarja. Na področju izobraževanja je predlagano, naj bi uvedli še eno celodnevno šolo, šole v naravi nimajo, regresiranje prehrane učencev je urejeno le delno in za nameček so dobile šole le dobro polovico potrebnih sredstev za vzdrževanje šol. Clao komiteja Srečko Arko, kije tudi predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, je poudaril, daje treba delavcem pojas- Drobne iz Kočevja niti, kako je porabljen denar, ki ga prispevajo od svojih osebnih dohodkov. Izgovarjali naj bi se ne le na obremenitve, na katere ni mogoče dosti vplivati (republiške), ampak ugotovili, kako gospodarimo doma, saj bi marsikje lahko še kaj privarčevali. Ob zaključku so ugotovili, da so o novih stopnjah obremenitev oseb- ZBORI SEJEJO Danes, 24. februarja, bo v Ribnici seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, jutri pa bosta zasedala tudi ostala dva zbora. Na sejah bodo zbori sprejeli plan svojega dela za letos in predlog resolucije o načinu izvajanja načrta občine letos. Na dnevnem redu bo še več drugih točk (skupno 13), nekatere pa bodo imele še podtočke (največ do 6). nih dohodkov ponekod že razpravljali z delavci ob obravnavi predhodnih poročil o poslovanju lani, za te razprave pa bodo spet drugod izkoristili tudi razprave o zaključnih računih. Posebno analizo o tem (tudi o delu komunistov v delegacijah in delegatskih skupščinah) pa bo pripravila komisija za delovanje družbenopolitičnega sistema pri komiteju ZK. J. PRIMC TEČAJ ZA ČASTNIKE Občinska gasilska zveza Ribnica organizira v teh dneh dva tečaja za gasilske častnike. Tečaj v Ribnici obiskuje 40 slušateljev, v Sodražici pa 29. Po končanih tečajih bo za slušatelje tudi izpit Gasilska društva v občini bodo tako spet pridobila nove gasilske strokovnjake. Sodraška mreža SNEGA DOVOLJ — Napovedi znanega beograjskega vremenoslov-ca-amaterja Koljčickega, da bo to zimo v februarju največ snega, so se uresničile. V ribniški občini je na območju Travne gore in Grčaric kar 90 cm snega (zapadlo gl je sicer precej več, a se je posedel j, drugod v dolini pa ga je v povprečju okoli 75 cm. Snega se najbolj veselijo smučarji, ki so jih polna smučišča okoli Sodražice, Dan, Bukovice, Travne gore, Loškega potoka in drugod. Cestna služba je tokrat delo dobro opravila in ceste sproti čistila. SPET K1TAR1JADA - Po štiriletnem presledku je bila v Ribnici spet „Kitariada“, glasbena prireditev, na kateri so sodelovali ansambli iz vse ribniške doline. Dvorana je bila nabito polna, seveda predvsem mladih poslušalcev, ki so si zaželeli videti in slišati glasbenike. Tokrat so se predstavile poslušalcem skupine Impulz, Unikat, Sončni laik, Strah iz kleti, Amay in Jaka Oražem. Uspeh, ki so ga dosegli, jih je spodbudil. da bodo organizirali take koncerte tudi v drugih krajih ribniške občine. SPET BO VOZNIŠKI TEČAJ -Ribniško Avto-moto društvo je že začelo zbirati prijave za prvi letošnji tečaj za voznike motornih vozil. Društvo ima v načrtu, da bo letos izvedlo enako število takih tečajev kot lani, seveda če bo dovolj prijav. M.G-č - Po čem sklepaš, da je v naših osnovnih organizacijah ZK preveč invalidov? - Ker v Inlesu ugotavljajo, da jih večina na sestankih molči. Verjetno so mutasti. TEŽKO DO AVTOMOBILOV - V Kočevju je do minulega tedna skoraj neprestano snežilo. Avtomobile je tako zamedlo, da je marsikdo težko ugotovil, pod katerim kupom snega je njegov. Marsikdo, ki ima avto dalj od ceste, ga še vedno ne more Uporabljati, ker se ne more prebiti preko globokega snega. (Foto: Primc) PRIZADEVNI KOMUNALCI Zadnjemu večdnevnemu sneženju so bili komunalci kos. Po potrebi so plužili ceste in ulice tudi večkrat na dan. Marsikdo je sicer nergal, da niso splužene nekatere stranske ulice in pločniki, vendar se vse hkrati ni dalo. Po dnevu ali dveh pa je prišlo tudi na vrsto. Zataknilo pa se je predvsem tam, kjer so odrekli hišni sveti in niso dovolj hitro organizirali čiščenja pred svojimi stav- bami. Komunah in ostalim, ki so plužili sneg in ga odstranjevali s pločnikov in cest, pa velja tokrat le pohvala. MLADINA PRIJETNO PUSTO-VALA Pustne prireditve je imela tudi mladina Centra poklicnih šol, Dijaškega doma Dušana Remiha in osnovne organizacije ZSM v Dolgi vasi. Na vseh treh je igral mladinski ansambel ..Membrana ‘ (orgle, bas kitara, ritem kitara, tolkala), ki pridno vadi in ga bomo gotovo slišali tudi na drugih prireditvah. Vsa ta pustovanja so bila sicer razigrana, vendar so minila brez izgredov. Seveda je bilo tudi precej drugih pustnih prireditev po gostinskih lokalih. tedensK6le Četrtek, 24. februarja - Matija Petek, 25. februaija - Aleksander Sobota, 26. februaija — Matilda Nedelja, 27. februarja - Gabrijel Ponedeljek, 28. februarja - Romana Torek, 1. marca — Albin Sreda, 2. marca — Milena Četrtek, 3. marca - Janja LUNINE MENE 27. februarja ob 9.58 - ščip il? BRESTANICA: 26. 2. ameriški barvni film Charliejevo maščevanje. BREŽICE: 25. in 26. 2. angleški film Ne dotikajte se moje ljubezni. 26. 2. ameriški film Pasji vojaki. 27. in 28. 2. ameriški film Vse dobi zmagovalec. 1. in 2. 3. italijanski film Soseda. ČRNOMELJ: 24. in 25. 2. jugoslovanski film Kiklop. 25. in 26. 2. jugoslovanski film Rdeči Boogie ali Kaj ti je, deklica. 27. 2. in 1. 3. jugoslovanski film Krvava maturantska noč. KOSTANJEVICA: 26. 2. argleški film Psica. 27. 2. italijanski film Jastog za zajtrk. KRŠKO: 27. 2. ameriški film Razjarjeni bik. NOVO MESTO - DOM JLA: Od 25. do 27. 2. ameriški film Rajska oaza ljubezni. Od 28. 2. do 2. 3. * italijanski film Poletna pustolovščina. SEVNICA: 25. in 26. 2. ameriški film Pogon preko Amerike. 27 2. francoski film Neustrašljivi mini moriš. 26. 2. risani film Jaz, Uško-dolgouško. SLUŽBO DOBI MIZARJA, KV ali PKV za terensko delo, takoj zaposlim. Stane Plot, Jurčkova pot 131 C, Ljubljana. DEKLE, staro od 17 do 20 let, iščem za delo v slaščičarni v Mariboru. Hrana in stanovanje zagotovljena. Telefon (0 62 303-424, do 8. ure zjutraj in zvečer po 20. uri. Gostilna BRUNSKOLE, Hrast 1, Suhor pri Metliki (tel. 50-125), zaposli dve dekleti v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. ERIZERSK1 salon ,.Jelka” Dol. Toplice, sprejme pomočnico. Informacije tel. 85-748 STANOVANJA SOBO s souporabo kuhinje in WC išče mlada mamica s sinkom. Naslov v upravi lista (728/83). SLOVENKI oddam opremljeno ogrevano sobo s kopalnico in posebnim vhodom. Telefon 23-669. V NOVEM MESTU oddam v najem sobo s sanitarijami. Informacije na telefon 24-887, po 16. uri na 23-725. Motorna vozila ZASTAVO 101 S, letnik 1978, prodam. Legiša, Drska 11, Novo mesto. R 4, letnik 1976, in R 4 (po delih) prodam. Jože Kren, Rumanja vas 34, Straža. ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Čirič, Stritarjeva 5, Novo mesto. Z 101 special 1300, letnik 1979, prodam. Jože Redek, Ločna 40/a, Novo mesto, telefon (068) 23-563. ZASTAVO 750, letnik december 1978, in tovorni avto HANO-MAG KURIR kiper prodam. Telefon 81-145. 'ZASTAVO 101, staro tri leta, registrirano do 20. februarja 1984, bencin - plin, prodam. Franc Pflege, Cerklje ob Krki 44, telefon 69-101, dopoldne. Novo ZASTAVO 101 mediteran, ZASTAVO 750, letnik 1974 in 1975, prodam z vsemi boni. Metelko, telefon (0 68) 81-L60. dopoldne. R 12 TL prodam. Mirna peč 94. SUMBEAM 1300 prodam ali zamenjam za Z 750. Vulkanizerstvo, Šentjernej. FIAT 850, letnik 1970, registriran, ugodno prodam. Franc Piletič, Gor. Vrhpolje 67, Šentjernej. VVARTBURG karavan, letnik 1975, registriran do avgusta, prodam za 5,5 M. Gorenja vas 25, Mirna. VVV (hrošč), letnik 1966, registriran do 20. 8. 1983, dobro ohranjen, prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. TOVORNI AVTO TAM 5500 z zagotovljenim delom ugodno prodam. Ivan Veber, Orešje 13, Sevnica, telefon (068) 81-894, po 18. uri. R 4, letnik 1975, registriran do aprila, ilgodno prodam. Informacije na telefon 22-656 PRODAM GS 1,3 super, letnik 1980, ali zamenjam za gradbeni material. V račun vzamem tudi potrošniški kredit Rafael Mlakar, Zadovinek, 68272 Leskovec pri Krškem. ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Marjan Grubar, Vavta vas 57, Straža. JAWO 350, letnik 1977, neregistrirano, in moped TOMOS TL 14, letnik 1979, registriran do 28. novembra 1983, prodam. Slavko Sladič, Svinjsko 2, 68297 Šentjanž. LADO SL 1500 zelo ugodno prodam. Telefon (068) 56-667. Z 101, registrirano do 18. aprila 1983, prodam za 2 M. Miljevič, Žabja vas 35, Novo mesto. R 4 GTL, letnik 1982, bež barve, prodam. Nikola Badovinac, Bado-vina 14, 47284 Kašt. Prodam kombi FIAT 435 K, letnik 1979, ter kombi 1MV diesel, oba v odhčnam stanju. Franc Simon-či-;, Sela 19, Šentjernaj. Z 750, letnik 1970, registrirano do DOLENJSKI LIST IZDAjA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto, USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL' Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lin-dič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge; Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din - Za delovne in družbene organizacije 960 din -Z? inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga val ita v tej vrednos ti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI 'RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100- 603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068 ) 23-606 - Naslov uprave (DSSS); Germova 3, p. p. 33, tel. 22-365 in 22-551 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-610 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 30. septembra 1983, prodam. Peter ic, Levstikova 7/1, Novo me ;to. Z 101 S, letnik 1978, prodam. Og 'ed v popoldanskem času. Naslov v upravi lista (730/83). FIAT 126 P, star 5 let, registriran do decembra 1983, prodam. Še-gova 106, NM, tel. (068) 24253. || Kmetijski stroji jj s:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ZETOR 5011, nov, z originalno kabino, prodam. V račun vzamem brezhiben traktor 40 do 60 KS, star do 10 let. Gorenja vas 25, Mirna. TRAKTOR ZETOR 4712, letnik 1976, in traktorski trosilec za hlevski gnoj prodam. Vodopivec, Roje 15, Šentjernaj. TRAKTOR Tomo Vinkovič (21 KS) s priključki prodam. Tone Kapš, Uršna sela 93. KOSO MERT F L, nemško, za traktor Zetor 2511 ali 3511 prodam. Franc Šinkovec, Zalog 8, 69275 Škocjan. TRAKTOR URSUS, prevoženih 1300 ur, prodam. Marjan Golob, Veliki Slatnik 15, Novo mesto. OBRAČALNIK SIP za traktor prodam. Marko Mesojedec, Češča vas 6, Novo mesto, telefon 24—466. TRAKTOR ZETOR 2511 v zelo dobrem stanju prodam. Plantan, Rumanja vas 18, Straža. FREZO GORENJE MUTA (8 KM), staro dve leti, v odličnem stanju, prodam. Koštialova 40, Novo mesto. MOTOK ULTIVATOR Maček s priključki prodam. Dolenjske Toplice 172. PRODAM prikolico (3 t), kiperica Ljutomer, dvojna kolesa. Anton Put iš, Mala cikava 11, Novo mesto. PRODAM Feigusonov trosilec za umetno gnojilo. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. PRODAM PRALNI STROJ Zoppass prodam. Šušteršič, Zagrebška 21 (nad trgovino), Novo mesto. SINGER, dvoredni pletilni stroj z motorjem in programatorjem, prodam. Vučajnk, Slomškova 11, Brežice, telefon 61-250. PRODAM dve gimu „Hi life“ sem-perit (13 x 175). Tel. 24-558. ~ HLADILNIK z zmrzovalno omaro (255 1), znamke OBOD avtoma-tik, prodam. Informacije od 16. ure dalje na telefon 85-179 (Raj-ičevič). MOTORNO ŽAGO STIHL 051 po ugodni ceni prodam. Franc Brlogar, Cerovi tog 47,68310 Šentjernej. KOBILO, staro dve leti, brejo, prodam. Alojz Kastelic, Vinja vas 12, Novo mesto. KOZOLEC (amfkar), star 14 let, prodam. Informacije možne ob sobotah. Naslov v upravi lista (731/83). PRODAM 500 1 rdečega dobrega cvička in slivovko. Naslov v upravi lista (732/83). IZ KOOPERACIJSKE REJE bomo od 1. marca dalje vsak dan prodajali šest tednov stare rjave jarči-ce - nesnice. Jeršin, Račje selo, Trebnje, telefon 44-389. PRODAM brejo kravo, malo rabgen puhalnik in gumi voz (16 col). Cvetan, Gor. Kamence 19, Novo mesto. ČEBELNJAK, starinski, iz leta 1925, obnovljen, s 40 kranjiči in 20 AŽ polnimi panji ter opremo prodam. Tone Hočevar, Šmalčja vas 40, Šentjernej. OSTREŠJE za vikend ali manjšo hišo prodam. Naslov v upvari lista (733/83). HLADILNO OMARO Gorenje, 240 litrov, novo, prodam. Telefon 23-067. PRAŠIČA (težkega okoli 200 kg) prodam. Informacije po telefonu 44 - 66T. TRAJNOŽARECO PEC zrenja-NIN, 35000 kalorij, novo, prodam. Dam tudi na kredit. Cena 35.000 din. Zlatko Potrbin, Mali Videm 6, Velika Loka. PRODAM zložljiv, športni (italijanski) otroški voziček. Telefon 25-747. KOBILO, staro tri leta, prodam. Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto. TELICO, brejo, prodam. Vintar, Loka 13, Šentjernej. UGODNO PRODAM kavč in dva fotelja. Rade Bogovac, Cesta lie-rojev 32. Novo mesto. PRODAM 50 m2 umetnega kamna. Telefon (061) 772-330. ŽENSKO POROČNO OBLEKO, številka 40, prodam. Telefon 25 195. KUHINJO prodam. Ogled po 16. uri. Zaletelj, Milana Majcna 10, Novo mesto. PRAŠIČA (140 kg) prodam. Jože Bojane, Mala Cikava, Novo mesto. HRODAM 2 toni otave,en hektar in pol košnje ter bojler(80 I). Vprašajte na Ragovem 3, Novo mesto. TV, barvni TELEFUNKEN, 66 cm, nov, prodam. Dragica Badovinac, like Vaštetove 17, Novo mesto. Ojačevalec MARSHALL 100 W kitaro in echo efekt nujno prodam. Peterce, Levstikova 7/1, Novo mesto. Prodani zastekleno okno INOVAK INLES (100 x 140) z roleto. Martin Cvelbar, Šmarje 5, Šentjernej. SEDEŽNO GARNITURO prodam. Šprajcar, Majde Šilc 2, Novo mesto. PRODAM 20 kosov armaturnih " mrež 7/6. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto. KRAVO, vozno in brejo, prodam. Korasa, Gabrje 8, Brusnice. PRODAM nov prenosni radio s kasetofonom (stereo), znamke SEN-COR. Informacije na telefon (068) 21-040, int. 337. PRODAM gumenjak MAESTRAL. Telefon 22-238. PRODAM nov lesenookovan 12-col-ski gumi voz. Cena 22.000 din. Po dogovoru ga dostavim na dom. Jože Pinoza, Žurkov dol 44, 68290 Senvnica. FKODAM zamrzovalno skrinjo 380 1. Zamenjam enofazni števec za trifazni števec enolitarifni, ali pa gkupim na telefon vsak dan 21-990 KUPIM TRAKTOR od 25 do 40 KM kupim. Stane Nemanič, G. Lokvica 46, 68330 Metlika. KONJSKO SEDLO, lahko tudi neuporabno, kupim. Telefon 25-912. KOSILNICO za traktor Eicher (15 do 20 KM) kupim. Miha Sotler, Curnovec, Sromlje, telefon 69-358. HIŠO v bližini Novega mesta kupim. Cena do 50 SM. Naslov v upravi Usta (729/83). POSESTVO, manjše ali srednje veli-kb, z gospodarskim poslopjem ali brez njega, ne predaleč od prometne poti, kupim. Ponudbe pod šifro: „POGOJI PO DOGOVORU". KUPIM ali zamenjam za plastičen san dolin tovorno prikoUco, primerno za Z 101. Franc Zadravec, Ragovska 7, Novo mesto, telefon 25-795. KUPIM Kueperbusch s pečico. Franc Urbič, Dol. Dobrava 12, 68210 Trebnje. NJIVO v Črnomlju (na Komejn-skem) v velikosti približno 0,5 ha prodam. Katarina Kramarič, Kolodvorska 12, Črnomelj, sedaj Dom počitka Metlika. STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtovi v centru Metlike prodamo. Telefon (068) 62-569. ZDOMCI! V centru Kočevja prodam stanovanje. Ponudbe na upravo Usta pod šifro: „CEN TER*.’ V bližini Hrasta prodam VIKEND Z VINOGRADOM. Informacije dobite v gostilni Brunskole, Hrast pri MetUki. VINOGRAD na Ljubnu prodam. Danica Jakše, Ob težki vodi 21 (Regerča vas), Novo mesto. ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Šmihelu, starejšo, zelo ugodno prodam. Ponudbe pod šifro: „CIMPREJ“. KOZOLEC s 30 ari zemlje (sadni vrt Ut njiva), primemo za ureditev vikenda, prodam. Voda in elektrika na parceU, ob asfaltni cesti v bližini Dvora. Naslov v upravi Usta (726/83). RAZNO POTREBUJEM 3 M posojila za devet mesecev. Vrnem obročno z obrestmi. Šifra: „TAKOJ“. 23. januarja sem našla na Šmihelski cesti žensko zapestno uro. Naslov v upravi Usta (727/83). ZAMENJAM belo ali rdeče vino za semenski krompir. Muzejska 6, Novo mesto, telefon (068) 21-638. 6. februarja seje izgubU lovski pes -brak jazbečar črne barve, v okolici Dobrniča. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Alojz Ilnikar, Jurčkova pot 70 C/E, 61000 Ljubljana. V okolici Brežic ali Novega mesta vzamem v najem bife, gostilno aU planinski dom. Ponudbe pošljite na naslov: Mijo Sinanovič, Cesta kozjanskega odreda 7, 68281 Senovo. ALOJZ PETRINA, Uršna sela 74 a, opozarjam vse, da nisem plačnik morebitnih dolgov MARIJE PETRINA, Uršna sela 7. Ljubemu možu in očku JOŽETU MAROLTU iz VeUkega Gabra za 41. rojstni dan želimo še mnogo srečnih in zdravih let. Ljubeča žena Jožica, hčerki Helena in mala Lucija. Dobri m ljubljeni mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Novega mesta žehjo za njen 80. rojstni dan vse najboljše in najlepše in še mnogo zdravih let, za dan žena pa ji iskreno čestitajo. Vseh osem otrok z družinami. 12 vnučkov in 11 pravnučkov pa ji pošilja koš poljubčkov. 25. februarja bo praznoval 32. rojstni dan JOŽE POTOČAR .Sevno na Trški gori 3. Veliko zdravja in osebne sreče mu žehjo mama, sestre in brat z družinami. JOŽETU SELAKU iz Cužnje vasi pri Mokronogu žeU za 70. rojstni dan veliko zdravja Anton Grab- to/EsniA ■ VALILNICA v Cegelnici 20 spreje ma naročUa za enodnevne piščance (krmila zagotovljena). Informacije po telefonu (068) 23-385 •u no uosiuv. uizeia rbtLLlN-KAR, Cegelnica 20, Novo mesto. IV 'S - Jt 1 siŽU V času od 10. do 16. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marinka Klemenčič s Pristavice -Marka, Jelka FTUpovič iz Meniške vasi - Saša, Cvijeta Benkovič iz Orljakovega - Damirja, dr. Vilma Siter iz Krškega - Timoteja, Mafija Bukovec iz Vavpče vasi - Alenko, Rozalija Povše iz Klenovika - Darinko, Ivanka Svetič s Tanče gore,-Petro, Kata Aleksič iz Kanižarice -Jova, Branka Maksimovič iz Tržišča - Predraga, Kristina Vrlinič iz Paunovičev - Bojana, Jolanda Švent.iz Irče vasi - Mojco, Štefka Hudolkin iz Loke - Darjo, Vilma Albin iz Loga - Anito, Marjana Mirtič iz Dolnjega Mraševega - Tanjo, Anica Kebelj iz Dolenjega Karteljevega -Aleša, Gabrijela Janežič iz Hrastovi-ce - Tomaža, Blaženka Zupančič iz Anovca - Bojana, Herta Križe iz Občic - Klavdijo, Amalija Prijatelj iz Krmelja - Niko, Olga Kambič iz Črešnjevca - Bojana, Ljubica Kužnik iz Vrhovega - Jožico, Milena Hrastar iz Tomažje vasi - Alenko, Romana Podlogar iz Trstenika Matejo, Nada Cmič iz Marindola -Anito, Marija Stola iz Jedinščice -Mitja, Anica Anžiček z Gomile -dečka, Marija Ambrožič iz Mirne peči - dečka, Antonija Gorišek iz Ostroga - deklico in Emilija Pintarič iz Zabukovja - dečka. Čestitamo! IZ BRfŽIŠKF,. PORODNIŠNICA V času od 11. do 19. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Stanislava Fettich iz Brežic - Anjo, Ida Horvat iz Kremna - Uroša, Ljudmila Omerzu iz Podgorja - Andrejo, Rešena Halkič iz Krškega - Sanela, Slavica Balač iz Rud — Nikola, Martina Kranjc iz Mračnega sela i— Draga, Jadranka Geušič iz Cerja -Antonelo, Jadranka Stanič iz Med-save - Sanjo, Zlata Komarički iz Bregane — Dijano, Helena Mirkac iz Brežic - Matica, Marija Kunej iz Zagaja - Janeza, Valentina Klančar iz Brestanice - Saša, Marinka Oreš-kovič iz Sevnice - Petro, Metka Fakin iz Brežic - Tamaro, Majda Golob iz Račiče — Apolonijo, Anica Mataušič iz Cerja - Martino, Anica Koprivc iz Brežine — Jožeka, Cvetka Vukas iz Bregane - Darjana, Štefanija IUč iz Pristave - Kristino, Marija Šturbej iz Stanja - Andrejh, Stanislava Gregl - Mač ar iz Ljubljane - Mladena, Ivanka Škoda iz Pečja - Katarino. Žumra Džimid^z Krškega — dečka, Elizabeta Hribar iz Drožanj - Damjana. ČestitaiM' ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oči, brat in stric GUSTELJ HRASTAR iz Novega mesta Hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo zadnje slovo. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njegovemu zdravniku dr. Vodniku, bivšim sodelavcem TOZD Zdravstveni dom Novo mesto, stanovskim tovarišem ZŠAM, TOP obutev Novo mesto, IMV Mirna. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožica s sinom Markom v imenu vsega sorodstva Zapustil si nas, ljubi ata, za teboj srce naše joče, a tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti. ZAHVALA V 73. letu starosti je nenadoma za vedno odšel od nas ljubi mož, ata, stari ata, dedek, brat in stric FRANC PUST iz Gor. Globodola 29 pri Mimi peči Z žalostjo v naših srcih se najlepše zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste' nam v ten težkih trenutkih stali ob strani na nam kakorkoli pomagali ter z nami sočustvovali, nam izrekli soalje, pokojnemu darovaU vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremiU do njegovega zadnjega i nS V1"1 ^'kbodol za venecin organizacijo pogreba ter poslovilni govor, sodelavcem in t i Novo le s ln Novoteks - šivalnica ter ostalim za denarno pornbč. Posebno zahvalo izrekamo duhovniku Martinu Springerju za tako lepo opravljeni obred svojemu stricu, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru iz Mirne peči zji lepo petje. Se enkrat vsom iskrena hvala! VSI NJF.GOVI ZAHVALA Ob nepričakovani smrti naše drage sestre, tete in svakinje ALOJZIJE JEVNIKAR roj. DIM iz Lukovka pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje in pokojni darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo občanom vasi Lukovek za vso požrtvovalnost in nesebično pomoč, župniku za obred in poslovilne besede, kakor tudi vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sestra Marija in Julka, brat Adolf in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 51. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric ANTON SEVER iz Tomažje vasi 18 Z bolečino in žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. IskrenaTivala GD Tomažja vas za venec in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Tončka, hčerke Slavka, Jelka, Stanka in Branko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA ^ V 60-letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni, dobri in nepozabni mož, ati, ata, brat, stric, svak in zet ALOJZ MARUŠIČ mizarski mojster v pokoju iz Loga 64 pri Sevnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli besede sožalja, pokojnemu pa darovali toliko lepega cvetja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej lepa hvala kolektivu Stillesa, pevcem, župniku za opravljeni obred ter govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Jelka z možem Dragom, sin Roman z ženo Marico, vnučka Damjanca in Beno, sestri, brat ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 45. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in svak IVAN ANDERLIČ Straža pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, posebno Rupertu Okornu in Jožetu Bevcu ter njegovim sodelavcem za podarjene vence in cvetje ter za vso pomoč v težkih trenutkih in sočustvovanje z nami. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Litostroja za pomoč, tov. Miru Podbevšku za govor ob odprtem grobu in godbi. Enaka zahvala velja sošolcem 3. letnika IDK šole Trebnje, 1MV Mirna in zdravstvenim delavcem, ki so pokojnemu lajšali bolečine, Bakanu za opravljeni obred ter pevcem iz Šentruperta. Žalujoči: žena, sinova, brat, sestre, strica in teta Straža, dne 6. februarja 1983 V žalosti sporočamo, da nam je po kratki bolezni v 78. letu umrla nadvse dobra žena, mati, sestra, stara mati MARIJA NOVAK rojena Lavrič Pokopali smo jo 10. februarja v Dobrniču. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni v bolezni pomagali, skrbeli zanjo, jo tolažili, zlasti osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu. Prav tako se zahvaljujemo prijateljem, delovnim organizacijam, sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo obsuli s cvetjem in venci, prišli k njej, čuli pri njej, jri spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje ali kako drugače počastili njen spomin. Hvala župniku in pevcem za pogrebni obred ter sosedom za vsestransko pomoč in razumevanje! Vsi njeni Z žalostnim srcem sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je preminil dragi mož, oče, brat, stric in ded IVAN AJDIČ upokojeni major JLA Kratka, usodna bolezen gaje iz naše sredine iztrgala 16. februarja 1983. Pokopali smo ga 18. februarja 1983 na zemunskem pokopališču. Žalujoči: žena Slavica, sinova Stojan in Ivan z družinama, brat in sestre z družinami, ostali številni sorodniki in prijatelji J ZAHVALA Pb težki in neozdravljivi bolezni nas je v 54. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat SILVESTER BALANT z Drske 39, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Vodniku, kolektivom Splošna bolnica -kirurški oddelek, Iskra TNN in Viator Ljubljana. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu DO Kremen Novo mesto za izkazano pomoč in tovarišu Starcu za besede, izrečene ob odprtem grobu. Vsi njegovi -ek ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata, brat in stric ALOJZ POLJANEC z Bučke iskreno se zahvaljujemo vsem .sorodnikom, sosedom, posebno Komljančevim in Pavšičevim, ter prijateljem in znancem ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu RSPU Ljubljana in Novo mesto. Opekarni Zalog delavcem UNZ Novo mesto ter dr. Juliju Sajetu za zdravniško pomoč. Posebna zahvala velta govorniku za poslovi ne besede, pevcem za zapete žalostinke in duhovnikom za opravljeni obred. Vsem Se'enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Drago in Jože, hčerka Marinka z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni smo v 63. letu za vedno izgubili našega dragega očeta, moža, starega očeta JANEZA BUKOVCA upokojenca, borca NOV v 15. diviziji z Dol. Ponikev 8, Trebnje Vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu podarili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja dr. Kranjcu, sestri Leničevi za lajšanje bolečin, vsem govornikom, GD Dol. Nemška vas, Lovski družini Trebnje, godbi iz Trebnjega, družini Gotlip, vaščanom ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Nežka, hčerke Joži in Mari z družinama, sin Ivan, brat in sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, stric in ujec PETER HORVAT s Sinjega vrha pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Lepa hvala tovarni Labod, Cestnemu obratu Črnomelj, krajevni organizaciji ZB Sinji vrh in njenemu govorniku tov. Medvedu, GD Sinji vrh za organizacijo pogreba, govorniku Vladu Špeharju za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Peter, Marija in Franc z družino ter ostalo sorodstvo PMi s i % % s s v s s N * S k. % «1 * * N S > * * . % A H k, V * k * * ■ S * J S ANTON D , Ko ob pripovedovanju Antona Dvojmoča iz Črnomlja v mislih stopamo skozi njegovo življenje, spoznamo, da mu je bila napredna, levo usmerjena življenjska pot odmerjena že ob rojstvu. Leta 1919, ko se je Anton rodil, je njegov oče rudar kot delavski zaupnik v sindikatu v Kočevju ter eden vodilnih organizatorjev stavke izgubil delo in bil izgnan iz Slovenije. Zaposlitev je našel v Srbiji, a se po štirih letih vrnil v Kanižarico, kmalu odprl opekarno, v kateri si je njegov sin nabral mnogo strokovnih izkušenj, ki jih je s pridom uporabljal. Mnogo spominov ga veže na tista leta, predvsem pa na vojne čase, ko se je kot 22-leten fant skupaj s svojimi brati postavil v bran okupatorju. Prvi dve leti je kot aktivist opravljal pomembne funkcije v Beli krajini, jeseni 1943 pa je za leto dni odšel na Štajersko, kjer je bil kot član oblastnega komiteja KP zadolžen za politično delo. Čeprav je bil član v Kočevju izvoljenega Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO), v katerem je zastopal Črnomelj z okolico, se prvega zasedanja SNOS, ki je bilo v noči od 19. na 20. februar 1944. v Črnomlju, ni udeležil, saj je bil prav takrat s 14. divizijo v hajki in poziv ni prišel do njega. Zato pa so tem več o zasedanju ter vzdušju v Beli krajini pripovedovali predstavniki štajerskega oblastnega komi-teta, ..Spominjam se, kako po-nosem sem bil, da je bilo zasedanje prav v Črnomlju, saj s tem ni bilo dano za- upanje le aktivistom, ampak vsem Belokranjcem A ne le zaupanje, tudi polet širokim ljudskim množicam za osvoboditev domovine, saj so vedeli, da konec vojne ni več daleč. Gradivo sem dobil v roke konec februarja, ko je bilo zasedanje že za nami. Veliko smo razpravljali o njem, največ pozornosti pa smo posvetili graditvi narodne oblasti in slovenske državotvornosti v okviru federativne Jugoslavije," pripoveduje Anton Dvojmoč. Tri mesece pred osvoboditvijo je bil ranjen. Konec vojne je dočakal v Bariju, kamor je odšel na operacijo. Po vojni je bil med drugim direktor keramične tovarne v Libojah in mariborskih opekarn, vzporedno pa volontersko opravljal mnoge pomembne politične funkcije. Leta 1954 se je vrnil v Črnomelj in bil do upokojitve pred enajstimi leti direktor opekarne v Kanižarici. „Ko sem se vrnil v Črnomelj, je bilo še veliko revščine, mnogo hiš n eob novi jeni h, industrija šele v zametkih„ Le človek, ki vsakodnevno spremlja razvoj okolja, v katerem živi ve, koliko je bilo narejenega v zadnjih letih.“ In Anton Dvojmoč to brez dvoma dobro ve, saj je bil vedno prisoten v družbenoekonomskem razvoju črnomaljske občine, eno leto celo njen predsednik. Neprestano odgovorno delo in mnoge dolžnosti so bili njegovi spremljevalci vse življenje. Tudi odhod v po-' ko j zanj ni pomenil počitka. Danes je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Črnomelj. M. BEZEK Prvi kongres sevniških šem V Sevnici pustni karneval, kakršnega v mestu ne pomnijo Nedeljska poročila o pustnih dogajanjih na Dolenjskem so večinoma tožila nad nedomiselnostjo letošnjega pusta. Tega pa ni moč več trditi po pustnem- torku zlasti za sevniški karneval, ki je imel geslo „Kar ne velja" in ki je prekosil samega sebe. Pustni veseljaki so želeli obdelati toliko pomanjkljivosti in napak, da so v ta namen priredili kar pustni kongres. Mesta že dolga leta ni preplavila številnejša množica radovednežev. Pustni boni so pošli, kot bi mignil, Nace še vedno med nami V Kočevju so ga sicer pokopali, a je že naslednji dan vstal od mrtvih, v Ribnici pa pogreba spet ni bilo Ribnica - Kaže, da je glavni krivec za vse neumnosti, ki so se v Ribniški dolini zgodile lani, še vedno živ. Običajnega pogreba Naceta in drugih pustnih norčij, združenih z njegovo smrtjo in pokopom, letos v ribniški občini ni bilo. Seveda to ne pomeni, da ni bilo nobenega pustnega norenja. Mask je bilo sicer na ulicah res manj kot lani, zato pa so bile gostilne polne. Ribničan kljub vsem ukrepom in omejitvam pač ne more iz svoje kože. Povsod so plesali, glasbo in veselje pa je bik) slišati do ranih jutranjih ur. V ribniškem domu TVD Partizan so glasovali za najbolj uspele maske in najboljše plesne pare ter jih nagradili. Na Travni gori so organizirali smučanje maškar. Na pustni torek pa je bil po ribniških ulicah tradicio-anlni sprevod maskiranih učencev osnovne šole in gojencev vrtca, kijih je spremljala ribniška godba na pihala. Kočevje - Tudi v Kočevju je bilo za pusta ves teden veselo po gostiščih pa tudi nekaterih šolah, v vrtcih in organizacijah. Na pustni torek so šli gojenci vrtcev v sprevodu po mestnih ulicah. Na pe'pelnično sredo so spet pokopavali pusta. Ti pokopi, ki so SPOSOJENO TRNJE — Nekateri izmed tistih, ki so nam svoj čas razlagali dialektični materializem, zdaj s svojim primerom kažejo, kako so po dialektični poti postali materialisti. (Iz Večernjih novosti) — Vse kar beremo, beremo v vrstah za izdelke, ki jih primanjkuje. (Iz Ježa) — Odnosi med cerkvijo in državo so zelo dobri, a bodo še boljši. To zimo se dosti oziramo v nebo in na zahod. (Iz „Omladinske") — Tovariši, ki so dolgo v vodstvih, imajo za vse stvari rešitev, samo ne za svojo upokojitev. (Iz ..Omladinske) — Neki tovariši imajo tako umetelnegovore, kot da so končali fakulteto politične umetnosti. (Iz Večernjih novosti) — Dogma vrti, česar dialektika ne more. (Iz Mladosti) sicer zelo skromni, so v Kočevju v navadi zadnjih nekaj let. Najprej 90 jih organizirali Šalkovaščani, ko so se ti utrudili, pa Do)govaščani. Zadnje dve leti paoiganizira pokope kar mestna godba, ki seveda tudi sodeluje v „žalnih“ svečanostih ob pokopu tistega, ki je kriv za vse naše težave in neumnosti. M. G-č in J. P. Most zgradili v pičle četrt ure Šelme v Kostanjevici poskrbele za 4-dnevno veselje Pustno rajanje so letos kosta-njeviški šelmarji pripravili, kot že dolgo ne. Po odzivnosti ljudi, ki so ostali pred vrati ponedeljkovega občnega zbora Prforcen-hausa, kajti kulturna dvorana v Kostanjevici je bila nabito polna, a še premajhna, bi lahko z gotovostjo trdili, da tako pestro in zabavno ni bita niti lani, ko so šelmarje vsi hvalili. Agenciji EBP (Ena baba pravi) in os KODOMA (Kostanjevica, Dobe, Malen-ce) sta dali Prforcenhausu obilo gradiva, tako, da se v debeli dve uri trajajočem sporedu ni izmaknila se tako drobna pomanjkljivost. S skeči, v pesmi in besedi, so obrali vseh sedem gostiln in song „Od šanka do-šanka" je v kratkem obdelal nočno življenje rekreativcev v trenirkah in drugih. Na odru so v 15 minutah, postavili most in se tako spotaknili ob lansko popravilo mostu med glavno turistično sezono, seveda pa niso mogli niti mimo praznih Agrokombi-natovih hlevov na Dobravi. Ponedeljkovemu občnemu zboru Prforcenhausa je sledilo v torek gonjenje medveda po mestnih ulicah, ki je tako pregnal zinio, besedo pa so dobili orači in sejači. Na pepelnično sredo so se poslovili od kurenta Zvonka Depozita, ki je živel od bencinske infuzije, a mu je zmanjkalo bonov. P. P. in organizatorji so si zagotovili samo financiranje tudi za naslednji kongres v prihodnjem letu. In čemu so se smejali Sevničani? Delavci Lisce so pripeljali konzorcij „Biba film“ v ustanavljanju. Ložani so nazorno pokazali, kako je uvedba bonov za gorivo ustoličila občinskega naftnega šejka. Posebej so se potrudili delavci Kopitarne. Sevni-škim urbanističnim zagatam na rob so pripeljali na prizorišče kongresa pravcato avtobusno postajo, njihov delegat pa je ošvrknil mestni urbanizem kar v rimah. Seveda se tudi v Sevnici niso mogli upreti skušnjavi, da ne bi smešili carine in depozita. Pokazali so tudi prototip sevniške raziskovalne skupnosti „IMV 2002“. Kljub nazornemu prikazu uspešnosti zadeva še ni bila patentirana, vendar morebitnih posnemalcev ne bodo sodno preganjali. Prvotno je bito napovedanih kar 19 skupin, na koncu pa je bila še katera več, čeprav je bil spomenik komunali in stanovanjski skupnosti ter boštanjsko in sevniško tromo-stovje umaknjeno zadnji hip. Ni, da bi se norčevali iz referenduma o samoprispevku, ki še ni bil izglasovan. A. Ž. FILMA O POKLICIH 9. februarja je bilo na naši šoli zelo razgibano. Ogledali smo si dva filma o poklicih. Prvi je prikazal rudarski poklic, drugi pa je bil namenjen bodočim miličnikom. Po predvajanju filmov smo imeh razgovor. ERIKA OGOREVC OŠ Globoko NAGRADA GASILSKE ZVEZE HRVATSKE Člani novinarskega krožka iz osnovne šole Artiče smo se s svojimi prispevki udeležili natečaja Gasilske zveze Hrvatske na temo „Clovek ustvarja, požar uničuje". Naš trud ni bil zaman, saj smo prejeli kolektivno nagrado (dva gasilna aparata), šola je dobila priznanje, knjižno nagrado pa Sabina Kukavica. Iz Slovenije smo bili edini nagrajenci, škoda da se takih in podobnih natečajev ne udeležuje več učencev iz Slovenije. ALENKA CIZL novin. krožek OŠ Artiče MAŠKARADA Naredili smo maske: indijanke, palčke, pikapolonice, Pike Nogavičke. Komaj smo dočakali pustni torek. Bila sem pikapolonica. Tovarišica je prinesla gramofon in plesali smo. Bito je zelo lepo. VESNA ANŽLOVAR 1. r. OŠ Veliki Gaber Mraz jim ne more do živega Plavalci krškega Celulozarja tudi pozimi vadijo v odprtem bazenu Krški plavalni klub Celulozar ni znan po Jugoslaviji le kot kolektiv z obetavnim naraščajem, marveč je krško plavanje edinstven primer pri nas, kjer se mladi Celutozarjevi tekmovalci pripravljajo na tekme kar v odkritem olimpijskem plavalnem bazenu. In to ne glede na letni čas! , Zadnjič smo jih obiskali med oilnim sneženjem. Bito je 11, februarja zvečer. , Okob bazena Celuto- zarja se je sneg sproti topil, kakšen meter od roba bazena pa je bila snežna odeja debela okoli 30 centimetrov. Bazen je zavoljo sneženja in okoli 30 stopinj vroče vode zavit v meglen oblak pare. Slišimo glasna navodila poklicnega trenerja Žarka Govedari-ce, ki jih mladi plavalci vzorno upoštevajo. „Vsak dan, razen ob koncu tedna, ko so tekmovanja, je tod živahno, da je le kaj. Z ženo Jožico, ki je tudi poklicna vaditeljica pri klubu, in prof. Brunom Toplakom imamo opraviti s približno 50 plavalci. Trening z vsemi selekcijami traja pribUžno od 15. ure in nemalokrat potegnemo tudi čez 20. uro. Lani, ko je bito minus 10 Celzija sva se z ženo vsak pol ure menjavala ob bazenu, da sva se malce pogrela v pisarni. Sicer pa so naši plavalci bolj čili in se ne pritožujejo zavoljo razmer za vadbo," pripoveduje Govedarica. E. PERC nagara ieta ^ R C/\KAL JO ^ * DABRT7 nem MRM KBO X OBČINSKI NAFTNI ŠEJK - „Na stara leta dočakali tudi to,“ so zapisali na sevniškem karnevalu. (Foto: A. Železnik) Josip Jelovac: ,prednosti ribje hrane je vse več.“ Popustni post poskrbel za „ribjo” reklamo „Drugo leto zapored sem v Novem mestu," pravi 33-letni Josip Jelovac, ki je minulih deset dni prevzel v svoje roke prvo kuhalnico novomeškega hotela Kandija," pa vendar ne morem trditi, da se je vaše zanimanje za morsko in ribjo l^no kaj povečalo. Vidim le obraze, ki sem jih srečeval že lani." Jelovac - z mnogo bolj znanim Vinkom ima skupnega to, da sta bratranca - je Porečan, kuhar od nog do glave. Vrtel se je med lonci poreške Plave lagune, po Nizozemskem, Švici, Nemčiji, dokler ni lani pri Vrsar-ju odprl svoje g rstilne. „Novomeščani ste tudi ob letošnjih dnevih ribje kuhinje pokazali, da pravzaprav o vrednosti te hrane veste le malo. In to navzlic temu, da smo imeli vsak dan sveže ribe, kar je celo v Poreču redkost. Premalo poznate tudi vrste morske hrane, še tisti, ki so prišli kaj pokusit, so se večidel odločali za že .preizkušene" jedi. Najbolje obvladajo ribji asortiment tisti, ki so prišli v hotel z naročilnicami." Nasploh po Jetovčevih besedah preseneča to, da se ljudje kljub takšnim cenam drugega mesa ne odločajo raje za ribe. Konec koncev imajo te pred ostalim mesom še več prednosti: so lahko prebavljive, vsebujejo ogromno beljavkovin itd. „Kako pri nas cenimo ribjo hrano, najbolje kaže podatek, da Avstrijci, ki -nimajo morja, pojedo trikrat več rib kot mi. Prej ko slej bo potrebno najti obliko, kako pri ljudeh razbliniti pred-, sodke o morski hrani." Kot primer nenavadno dobrega obiska, ko so prodali kar petkrat več rib kot običajno, je Jelovac presenečeno navrgel minulo sredo. Nič čudnega: bil je namreč popustni mesni post. Vse pa kaže, da bo takšnih postov v bližnji prihodnosti precej več, kot jih kažejo koledarji. MEDNARODNI KARATE TURNIR V KRŠKEM V soboto priredi Slovenska zveza karate organizacij in krški karate klub Nuklearna mednarodni karate turnir. Sodelovali bodo reprezentantje Italije in Švice ter najboljša jugoslovanska vrsta mladincev in mladink. To je še korak dlje pri poglabljanju že tako izjemno prijateljskih odnosov ZKOS z italijanskimi karateisti, ki so že izrazili pripravljenost, da pomagajo pri razvoju karateja zamejskim Slovencem. 1RRR, JE MRZLO — Takole spreleti očividca treninga krških rlavalcev, ko pozimi za hip skočijo iz vročega bazena na sneg ali pa skozi tunel odidejo proti ogrevanim garderobam. Zanimivo je, da •o mladi plavalci mnogo bolj trdnega zdravja kot njihovi vrstniki. iFoto: P. Perc) Tovariš Dušebrižnik, slišal sem o vaši pobudi, da je treba nemudoma umakniti z repiških odrov gledališko delo Kokošnjak. Najprej bi obsodil gledališki svet, ki je to skrpucalo sploh postavil na gledališke deske. Po mojem gre za slab tekst, ki je brez kakršne koli umetniške vrednosti in prepričljivosti. Zgodba je postavljena v polpreteklo zgodovino, odlikuje se s slabo dramaturško zgradbo, neprikrito pa se spogleduje tudi z nacionalizmom najslabše sorte. V gledalcu vzbuja najnižja čustva ... Zagovorniki Kokošnjaka trdijo nasprotno ... — Njihovo puhlo govoričenje me ne zanima. Preveč smo pretrpeli, preveč smo žrtvovali, da bi dovolili komurkoli norčevati se iz tega. Zame je Kokošnjak produkt nepremišljenih in naši ureditvi sovražnih možgan. — Toda avtor Kokošnjaka je vendar organizirani član, vrsto let aktiven, izhaja iz napredne delavske družine, zavzema vidne položaje v Repičevini... — Že res, hkrati pa manipulira in potvarja našo zgodovino, norčuje se iz njenih naj- svetlejših trenutkov. Odkrit bom: zaradi pojožaja, ki si ga je ustvaril, si jemlje pravico poigravati se z resničnostjo, izkrivlja pridobitve našega bratstva in enotnosti. Menim, da sta nacionalizem in šovinizem pri nas pokopani stvari. - Nekateri dogodki kažejo ... — Ne nasedam sovražni propagandi. Poleg vsega tega je drama izvedena amatersko, da ne rečem: začetniško. Igralci so bolj statisti kot nosilci stvarnih življenjskih usod. Scena je nedorečena. Razsvetljava pod kritiko, izgovarjava prav tako. In kar je najbolj tragično, je to, da morajo razreševati najhujše konflikte otroci, ki niti ne vedo, kaj da bi se šele zavedali besed, ki jih govore na odru. Če bi moral ocenjevati Kokošnjak s števil kami od 1 do 10, bi se odločil za 0. Za popolno ničlo. — Torej ste še vedno prepričani, da mora Kokošnjak kolikor se le da hitro z odra? — Natanko tako, če nam je v interesu ohranitev bratstva in enotnosti. — Sklepam, da ste si predstavo večkrat in natančno ogledali. — Neumna ugotovitev. Mar pričakujete od mene, da bom prisoten pri tako puhlih in trapastih predstavah? TONI GAŠPER1Č nnnT 1/1 mn ..::" ..... nn urn irnn nn uri* ieca niupdotam iho diapoctam iho T, KL1 DO VEČJEGA BUGOSTANJA? PRILOGA Domača obrt je ena od gospodarskih panog, ki se je tudi v Sloveniji skozi stoletja najbolj spreminjala in prilagajala potrebam vsakdanjega življenja ljudi. Stalno se je spreminjalo število in vrsta dejavnosti. Posamezne panoge so po doseženem razcvetu propadale, stalno so nastajale nove. A mnoge že stoletja znane vendarle še živijo, čeprav prenekatera le med starimi ljudmi, brez prave prihodnosti, ker med mladimi ljudmi zanje ni pravega zanimanja, pa tudi pravih možnosti za izobraževanje in izpopolnjevanje za te dejavnosti v našem šolskem sistemu ni. Prepuščati najrazličnejše domače obrti poza- bi, umiranju z zadnjimi še živečimi mojstri vred pa brez dvoma ni pravilno, gledano s stališča ohranjanja bogate etnološke oz. kulturne dediščine ali z gospodarskega stališča. Domača obrt bi lahko v našem gospodarstvu namreč imela veliko večjo vlogo, naj si bo za bogatejšo domačo turistično ponudbo ali za izvoz. Pri ohranjanju in oživljanju domače in umetne obrti, o čemer se v zadnjem času v Sloveniji le govori z vse večjo resnostjo v okviru celotnega razvoja in pospeševanja malega gospodarstva, bi se morali nasloniti predvsem na obrti, ki še živijo, in to po starem izročilu. S m m 1 mr Pl Sp Etnologi so „odkrili" 130 zvrsti obrti na Slovenskem. Se ob koncu druge svetovne vojne je bilo samo v okviru „suhe robe" 18 panog. Domača obrt je bila včasih in je tudi danes, kjer še živi (vitalnost so nekatere panoge ohranile predvsem v odročnejših in gospodarsko manj razvitih predelili), krajevno in celo hišno specializirana. Posamezne izdelke so izdelovali le v določenih vaseh ali širših okoliših. In že nekdaj domača obrt ni bila ravno pogosto edina, temveč le dopolnilna dejavnost velikih kmečkih družin; dodatni zaslužek za modernizacijo kmetijske proizvodnje. Predvsem v časih, ko po vaseh še ni bilo elektrike, je domača obrt temeljila izključno na ročnem delu. Z elektrifikacijo in odlivom delovne sile pa so si tovrstni obrtniki sami oblikovali preproste stroje za proizvodnjo svojih izdelkov, čeprav so tudi še danes izdelki domače obrti, ki so izključno ročno izdelani (npr. zobotrebci, čipke, pecivo), kar je za prenekaterega kupca dodatno zanimivo. Zanimivo sliko nudijo še danes razni sejmi predvsem v manjših krajih po Dolenjski in Štajerski, kjer je moč videti mnoge izdelke, narejene v manjših serijah na podeželju. Domača in umetna obrt je danes v Sloveniji precej slabše razvita kot v drugih republikah, da o ostali Evropi in svetu niti ne govorimo, kjer so razmere tako glede organiziranosti kot strokovnega pristopa bistveno drugačne, kar se seveda na mnogih področjih bogato obrestuje. Še vedno pa imamo ohranjeno suho robo z lesno galanterijo kot najmočnejšo zvrst domače obrti pa čipkarstvo, vezenje, lončarstvo, pletarstvo, piparstvo, kovaštvo, izdelovanje pisanic itd. Število izdelovalcev v nekaterih panogah bolj, v drugih manj upada, za nekatere pa je tudi že čutiti povečano zanimanje med mladimi. Pq obsegu so razmere še najugodnejše v suhi robi in lesni galanteriji, čeprav tudi tu niso ravno zavidljive. ,V zadnjem času se pojavljajo tudi nove dejavnosti ročnega dela in tako imamo ob izdelovalcih klasične domače obrti ljudi, ki izdelujejo spominke, ročno slikane izdelke, šivani tekstil in čipke v kombinaciji z drugimi izdelki, znano je tudi rezljanje, barvanje in krašenje košar, oblikovanje suhega cvetja itd. Položaj izdelovalcev v domači obrti je zelo različen. S to dejavnostjo se ukvarjajo kmetje v zimskem času, upokojenci, gospodinje, študentje in še drugi skozi vse leto kot z dopolnilno dejavnostjo, so pa tudi ljudje, ki jim je to delo edini poklic. Nosilci proizvodnje posameznih izdelkov domače in umetne obrti so tudi nekatere delovne organizacije, ponekod pa nastopajo vsaj kot organizatorji takšne proizvod-nje tudi kmetijske zadruge. Če ne upoštevamo proizvodnje izdelkov domače in umetne obrti v združenem delu, se danes s to dejavnostjo v Sloveniji ukvarja med 3 in 5 tisoč izdelovalcev, medtem ko je bilo pred 20 leti samo čipkaric še enkrat toliko. Res pa je, da izdelovalci v domači obrti niso vsi evidentirani, kar dokazujejo občasne razstave v okviru društev upokojencev, turističnih društev in drugih organizacij, kjer se pojavljajo mnoga imena in izdelki, kar le dokazuje, da domača obrt ni v nezadržnem odmiranju. Njen razvoj v prihodnosti, še posebno kot samostojne obrti pa je vendarle vprašljiv. Socialna varnost izdelovalcev, ki še niso obrtniki, namreč ni urejena. V rednem izobraževalnem sistemu ni praktično nikakršnih možnosti za izobraževanje v te namene. Veljavni zakon o davkih občanov ne pozna nikakršnih olajšav za izdelovanje predmetov domače obrti, čeprav je res, da je v predlogu novega zakona to predvideno. Tudi vsi predpisi, ki sedaj urejajo to področje, so razme roma zelo toqi. Ker pa področje domače in umetne obrti le ni tako nepomembno, oz. ne bi bilo treba, da je tako malo pomembno v celotnem gospodarstvu, so več kot pohvalna prizadevanja za razvoj in povečanje pomena te dejavnosti. Ima namreč velike možnosti za zapolnitev vrzeli v domači turistični ponudbi in za izvoz ter za zaposlovanje ne samo mladih, temveč tudi invalidov, gospodinj, razvojno motenih oseb itd. Lahko odigra pomembno ekonomsko, socialno in izobraževalno vlogo predvsem na manj razvitih območjih. Tudi slovenska skupščina je ob sprejemanju dopolnjenega obrtnega zakona, ki v posebnem poglavju govori o domači in umetni obrti, v začetku februarja ugotovila, da v Sloveniji so možnosti za hitrejši razvoj domače in umetne obrti in da je potrebno odpraviti različne administrativne ovire, ki ljudi odvračajo od te dejavnosti. Po občinah naj bi obenem pripravili konkretne programe, kako to dejavnost najbolj spodbuditi. 2. LINDIČ-DRAGAŠ VOJAŠKI BI NASPROTNIKA PREMAGALO POMANJKANJE PAPIRJA? Svojo podobo spreminja tudi tehnologija konvencionalnih orožij. Čeprav je ta tehnologija v senci spektakularnega razvoja strateških orožij, vesoljske vojaške tehnike in posebnih orožij za vodenje biološko-kemične vojne, je vse bolj pomembna zato, ker je posegla v razmerje tako imenovane humanizacije vojskovanja in načela mednarodnega prava. Pehotno strelno orožje se je v minulih letih zelo moderniziralo in ponekod zašlo v skrajnosti, ki že meje na dehumanizacijo orožij, kolikor je orožje seveda sploh lahko humano. Gre predvsem za dejstvo, da so začeli uvajati 26 G9 - priloga dolenjskega lista malokalibrska strelna orožja z visokimi kadencami streljanja. Začetne hitrosti izstrelkov so zelo velike, kar je zaradi aerodinamičnih pojavov ob majhnih dimenzijah in težah projektilov privedlo do prevračanja izstrelkov in pojavov, ki so zelo podobni učinkom prepovedanih dum-dum izstrelkov. Vsak zadetek takšnega izstrelka povzroči hude poškodbe, je nehuman, saj po nepotrebnem trpinči ljudi. Druga plat problema se skriva v uvajanju plastičnih snovi v municiji. Projektil iz plastike, ki sicer zmanjša težo naboja in s tem omogoča nošenje večjih količin streliva, je na rentgenskih posnetkih neviden ali pa komaj viden. S tem je otežen operativni poseg. Podobno velja tudi za drobce granat, katerih ohišja so iz plastičnih snovi. Tako imenovana orožja za površinsko delovanje so namenjena za boj proti površinskim ciljem. Metodologijo takšnega boja so začeli uveljavljati v drugi polovici druge svetovne vojne ob polaganju bombnih ..preprog" na gosto naseljena območja Nemčije, kasneje pa se je še huje ..uveljavila" v jugovzhodni Aziji. Te sisteme orožij so tako izpopolnili, da so dosegli natančno zadevanje ciljev in se s tem izognili temu, da bi jih obravnavali kot orožja z nekontroliranim učinkom, ki ne razlikujejo civilnih objektov od vojaških, kot to postavljajo merila v dodatku ženevskih protokolov. Klasičen primer takšnega orožja je MW—1 (orožje za večnamensko uporabo) zahodnonemške proizvodnje. MW—1 sestavljajo štirje delni segmenti s skupaj 224 cevmi, v katerih so miniaturne kumulativne bombe, mine, bombe za uničevanje letaliških stez, protizakloniščne bombe ali pa bombe z velikim številom drobcev. Višina in hitrost letala določata površino, na kateri orožje deluje. Cenijo, da je pri nizkem poletu s takšno bombo možno pokriti pas, širok do 500 m. Podobna orožja so razvili tudi v ZDA, Sovjetski zvezi in drugod. Eksplozivi tipa gorivo-zrak so nova »pridobitev sodobne oborožitvene tehnologije, s katero se ukvarjajo zlasti v ZDA. Pri orožjih za površinsko delovanje uporabljajo deloma tudi ta razstreliva. Začeli so s kombinacijami bencin-zrak, ki pa so spotakljive, ker so v nasprotju z mednarodnim vojnim pravom. Eksplozive tipa FAE odmetavajo iz letal v škatlah, ki jih eksploziven naboj raztrga, tik preden zaboj udari na tla. Tekočina se razprši v obliki drobnih kapljic, ki reagirajo s kisikom v ozračju, nakar pride so samovžiga in eksplozije z velikim premerom delovanja. Nastanejo nadpri-tiski in ognjeni valovi. Ce uporabijo etilen-oksid, dobijo pri enem kilogramu snovi enake učinke pritiskov kot pri uporabi 5 kg klasičnega razstreliva TNT. Ta orožja so sklenili postaviti na indeks prepovedanih, čeprav gre razvoj kljub ostrim reakcijam svetovne javnosti svojo pot. Val zračnega pritiska, ki ga povzroče orožja FAE, povzroča možganske in srčne embolije, Spreminjanje tehnologij, pri katerih se porablja mnogo goriva in električne energije, je pogosto povezano z modernizacijo in spremembo kakovosti izdelkov. Kot po pravilu pa so energetsko racionalne tehnologije modernejše, ciklusi zaprti in vplivi na človekovo okolje majhni. Ker tehnološki postopki (razen v predelavi jekla, aluminija in cementa) energetsko niso pomembni, si oglejmo nekaj primerov, kako končni izdelki za široko potrošnjo vplivajo na uporabo energije. Z zelo preprostimi tehnološkimi postopki in z majhno porabo energije (vlivanje, varjenje, rezanje) proizvedemo v Jugoslaviji letno okoli 40 do 50 tisoč kotlov za centralno gretje. Vsi skupaj imajo povprečno moč štirih jedrskih elektrarn tipa Krško. Doba trajanja teh kotlov je 10 (ploče- vinastih) do 50 let (vlitih). Z njihovo konstrukcijo in stopnjo izkoristka tako že danes določamo potrošnjo goriv v naslednjem desetletju. Zaradi tega je zelo pomembno, da pri takih izdelkih ne dovolimo slabe kakovosti ne glede na ceno. Podobno je z dobo trajanja izdelkov široke porabe. Če bi jim trajanje podaljšali z današnjih 5 na 10 ali 20 let, kar tehnično sploh ni težko, potem bi letno prihranili do 16.000 ton jekla, da o drugih surovinah niti ne govorimo. Vrednost energije, potrebne za proizvodnjo in rekuperacijo tega jekla, daleč presega povečanje cene zaradi kakovostnejše proizvodnje. Seveda velja to le za izdelke, ki so dosegli določen vrh razvoja. Posebno poglavje pa So izdelki za pretvarjanje električne energije v toploto. To so peči, štedilniki itd. Čeprav vemo, d je kuhanje na električnem štedilniku približno 8-krat družbeno bolj negospodarno kot kuhanje na plinskem štedilniku (ne pa tudi 8 krat cenejše), so naši proizvajalci v zadnjih petih letih izdelali toliko električnih aparatov za gospodinjstva, da moč vgrajenih grelcev približno 22-krat presega skupno moč vseh naših elektrarn. Ker je doba trajanja teh aparatov najmanj pet let, pomeni to, da so te naprave še vse v uporabi. Ob nekoliko večji sočasnosti uporabe vseh teh gospodinjskih naprav bi naš prenosni energetski sistem razpadel, če seveda ne bi imeli varnostnih naprav. Električno energijo bi morali uporabljati bolj smotrno, saj je najbolj' žlahtna med vsemi energijami. Uporabljamo jo lahko praktično neomejeno. Najboljši izkoristek dosežemo pri pogonu motorjev, v kemičnih procesih, informacijskih sredstvih in avtomatizaciji proizvodnje. Podobno stanje je pri uporabi termoakumulacijskih peči za ogrevanje. Te peči so dokaj poceni, čiste, toda izkoristek je le 25- do 35 odstotna, če računamo, da uporabljamo električno energijo, proizvedeno v termoelektrarni. Celo najslabša peč ima boljši izkoristek. Spreminjanje električne energije v toplotno je podobno krmljenju svinj z biseri. Ogrevanje z električno energijo naj bi torej načrtovali le kot pomožni sistem za prehodno obdobje, nikakor pa ne kot osnovni sistem ogrevanja. Električno energijo racionalno izkoristimo za ogrevanje samo z uporabo toplotnih črpalk. umiranje je počasno in trpeče, smrtnost izredno visoka. Mednarodno pravo je glede bioloških in kemičnih orožij zelo strogo in jih načeloma prepoveduje. Kljub prepovedi je jasno, da taka orožja obstajajo, da jih razvijajo in preizkušajo. Za vsak primer. Sovjetska zveza šteje kemično vojno celo med konvencionalne načine vojskovanja. Po nekaterih znakih sodeč, se je SZ osredotočila predvsem na izdelavo bojnih strupov tipa C, med katere sodijo tudi živčni plini. V silah varšavskega sporazuma posvečajo kemični vojni veliko pozornost, njihova orožja in posadke so skorajda brez izjeme sposobna voditi vojno v okolju, ki je zastrupljeno s plini ali radioaktivnimi snovmi. Razvili so snovi, ki se lahko uporabljajo pri zelo nizkih temperaturah. Kaže, di so te pline pripravili zato, da bi po potrebi lahko onesposobili posadke na oddaljenih ameriških radarskih sistemih za zgodnje opazovanje. Ti so nameščeni tudi na Grenlandiji, v Kanadi in na Aljaski. Drugo kategorijo kemičnih orožij, ki jih pripravljajo v SZ, predstavljajo snovi, ki delujejo na kri in kožo. Seveda so se tudi v ZDA osredotočili na proizvodnjo živčnih plinov, pri čemer so začeli uvajati še tako imenovane binarne sisteme. Snovi so spravljene ločeno po komponentah, ki so same zase nestrupene. Ko jih združijo, nastanejo smrtonosne snovi, ki delujejo predvsem na živčni sistem. Začeli so izdelovati celo granate z živčnimi plini za havbice kalibra 155 mm, z binarnimi sistemi živčnih plinov so lahko napolnjene glave manevriranih raket, letalskih orožij itd. Nekatere možnosti kemičnega vojskovanja mejijo na znanstveno fantastiko. Med drugim so namreč predlagali, da bi posamezne reke, jezera in morske ožine „cepili" s substancami, ki bi jih pretvorili v želatini podobno kašo. Ta bi onemogočila vsako operacijo plovnih objektov. Drugo komaj verjetno zamisel predstavlja ideja o možnosti uporabe kemičnega katalizatorja, ki bi vso neživo celulozo spojil s kisikom iz ozračja. Posledica bi bila med drugim tudi ta, da bi vsi papirnati dokumenti in zapisi razpadli v prah, zaradi česar bi pri nasprotniku nastal organizacijski kaos. BREZ SEDELCA NE GRE Doma pleten pulover v barvi spomladanskega žafrana bo prav prišel zdajle, dokler je še hladno in ga nosimo pod plaščem, kasneje pa ga bomo nosile k hlačam. Značilno za novo pleteno modo je, da ima zelo rada sedelca in ta sed el ca so okrašena bodisi z vzorcem v isti barvi ali pa celo v več barvah. KRMIMO SVINJE Z BISERI? GOLJUFIJA V STANOVANJU Stenske tapete so pri nas malo upoštevane, četudi jih je dobiti. V svetu lahko vidite z najrazličnejšo stensko tapeto okrašeno tudi predsobo, da o drugih prostorih niti ne govorimo. Je pa res, da je težko izbrati prave barve za zraven in pohištvo tudi, sicer je taka pogruntavščina kaj hitro lahko na meji dobrega okusa. priloga dolenjskega lista Q}'27 NA OBISKU PRI PISATELJICI ANICI ZIDAR V MOKRONOGU KO VETER ZANIHA POLKNA PROPADAJOČE KMEČKE HIŠE „Sprašujete me po začetkih mojega pisateljskega dela, po razlogih, ki so mi potisnili pero v roke, slišati hočete, kaj me žene,-da vztrajam na tem obrobju, daleč od sodobnega kulturnega vrenja in umetnostnih tokov, kot pravite. Poskušala bom odgovoriti, čeprav si ta trenutek nisem povsem na jasnem, kaj bi morala povedati in kako, da bi bilo prav. Toliko je bilo in je vsega, da si moram nekoliko urediti misli. Saj veste, kako je: vse dopoldne in še nekaj popoldanskih ur šola, preostali čas gospodinjstvo, skrb za htšo in družino, tako da mi za premišljevanje o teh rečeh in seveda za samo pisanje ostajajo prej ko -slej nočne ure, če ne upoštevam prostih sobot, ki si jih vzamem za svoje." Zdi se, da je tole popoldne v delavniku pisateljice Anice Zidar, učiteljice na mokronoški osnovni šoli, izjemno. Pouk je mimo, priprave za naslednji dan so komaj vredne omembe in nikogar od družine ni doma V hiši je tiho in mirno. V dnevni sobi miza s fotelji, na eni strani omara s knjigami, na drugi pianino, na stenah nekaj slik. Skozi zavešen okna lije medla svetloba. Grizljamo orehova jedrca in srebamo domačo slivovko. S pladnja dišijo obloženi kruhki. Anica pravi, da je pripravila nekaj skromnega in naj se le poslužimo. Sežemo tudi po skodelicah kave, ki jo je na njeno prošnjo skuhal Stane Peček, tajnik trebanjske kulturne skupnosti. In že smo sredi pogovora. „Zdi se mi," pravi Anica, „da se je neka želja po ustvarjanju v meni prebudila že zelo zgodaj, v otroških letih. Živeli smo na obronkih Žalostne gore, družina s številnimi otroki, z veliko lačnimi usti, ko je moral vsak poprijeti za kakšno delo. Najraje se spominjam tistih jesenskih in zimskih večerov, ko smo se stisnili okoli tople kmečke peči in poslušali zgodbe, ki jih je običajno pripovedoval oče. Včasih so bile to pripovedi o usodah ljudi, ki jim je življenje teklo po bajtah in na gruntih, včasih pripovedke, ki so si jih ljudje pripovedovali iz roda v rod." ZA KNJIGE NI SMELO ZMANJKATI DENARJA Čeprav je Debeljakove, tako se je reklo pri hiši, življenje večkrat pestilo, kot božalo, in so si pritrgovali od ust, za knjige ni smelo zmanjkati denarja. ..Spominjam se, da smo jih imeli cele kupe in jih brali, najprej oče in mati, potem pa še otroci. Doma smo imeli koze, in ko sejm jih morala gnati na pašo, sem s seboj vzela tudi knjigo. Knjiga je postala del mene, začela sem živeti z njo." Nenavadne zgodbe, ki jih je pripovedoval oče, pa knjige in življenje, ki se ga je čedalje bolj zavedala, vse to je porajalo v Anici tisoč vprašanj, prišla so občutja, do tedaj tako neznana, a vznemirljiva. ..Nenadoma sem začutila, da se moram na ta vprašanja in občutja nekako odzvati," pripoveduje. „Začela sem risati, strašansko sem si želela igrati, početi karkoli, s čimer bi lahko izrazila in potešila notranji nemir, ki se me je čedalje bolj polaščal." Potem je nekega dne, bila je že skoraj odraslo dekle, začela pisati. Napisala je več krajših zgodb in jih poslala mentorski reviji Mlada pota, da bi jih objavili. Pisatelj Ivan Potrč, ki je v reviji vodil pogovore z literarnimi začetniki, je njeno pisanje pohvalil. Ni prezrl, da ima Anica velik dar za opazovanje, da zna prisluhniti ljudem, kar je za pisatelja izredno pomembno. Po tistem je pero odložila in dolgo ni ničesar napisala. „Tudi če bi rada, ne bi mogla," pojasni. Po šolanju se je zaposlila, za nekaj časa celo v mokronoški Iskri, potem v šoli, kjer je ostala. Nato je prišla družina, ves prosti čas so ji vzeli otroci, morala pa je biti zraven tudi, ko so zidali hišo. Lep dom sta si ustvarila z možem, čeprav pravi Anica, da je skromen, brez razkošja. Iz njega dihata domačnost in gostoljubnost. Pisati je spet začela pred desetletjem ali kaj. Življenje ji je nadrobilo dokaj zgodb, vrednih peresa, toda začela je s kratkimi in jih objavljala zdaj v Dolenjskem listu, zdaj v Kmečkem glasu. Sčasoma je spoznala, da so ti zapisi preozek okvir, da bi lahko vanj spravila vse, kar jo je kot pisateljico čedalje bolj vznemirjalo. Kmečko življenje, spopad revnih in bogatih, novega in starega. Pa usode. Založba Kmečki glas je izdala že pet njenih knjig. Zadnja je prišla iz tiska „Senca na mavrici", roman, ki ga je pisala tri leta. Za to knjigo je prejela drugo nagrado na natečaju, ki ga je razpisala ta založba. Po mnenju mnogih je to do zdaj njeno najboljše delo, v njem je še pripričljiveje ubesedila življenje, kakršno se desetletja pretaka od grape do grape v mokronoški okolici, med dolenjskimi griči. LJUDJE SO NJENI, ONA NJIHOVA Sicer pa, o čem drugem naj bi pisala Anica Zidar kot o ljudeh, med katerimi živi, jih srečuje, se z njimi pogovarja in često razmišlja prav po njihovo! Postali so njeni in ona njihova. Tudi tisti, ki jih kot pisateljica ni in jih ne bo nikoli poznala. In vendar natančno ve, kako jim polje kri po žilah, zna jim pogledati v dušo, uganiti njihove namere. Saj je navsezadnje iz njih sama izšla! „Rada imam to deželico, in vprašanje je, kaj bi bilo, če bi me presadili kam drugam; zdaj se mi celo zdi, da bi kar nehala pisati," se zamisli Anica. „Končno sem prav tu dobila navdih za pisanje." Do srca jo je presunilo propadanje kmetij. „Nekoč, ko sva se z možem peljala skozi neko vas in sem ugledala razpadajočo hišo, katere polkna so nihala v vetru, sem dobila navdih za .Umirajočo kmetijo', roman, ki je seveda že izšel. Ker pišem o teh ljudeh, je razumljivo, da se v mojih delih prepoznajo. Zaradi tega se med mano in njimi vzpostavlja neki nov odnos. Zastavljajo drobna vprašanja, koga sem imela v mislih, ko sem v zgodbo postavila ta ali oni lik. Neki kmet, ki se je ,prepoznal', pa je celo zatrdil, da je vse res, kar sem o ,njem' napisala. Le to je pripomnil, naj bi nikar ne omenjala, kako da ga rad cukne. Moram reči, da mi mnenje teh ljudi veliko pomeni. Včasih me zanese in osebe zaživijo precej drugače, kot sem si jih zamislila. Ko je vse končano, se mi nenadoma zazdi, da hodim po robu prepada in da bom zdaj zdaj zgrmela vanj. Še najbolj me je strah, preden knjiga izide. Strah me je, ko pomislim, kako bodo na vse skupaj reagirali ljudje, saj navsezadnje vse moje pisanje raste iz tukajšnjih razmer." Pisanje je potovanje, je pustolovščina, za katero nikoli ne veš, kako se bo končala. Obenem je MONODRAMA O UČITELJSKEM STANU? Ne, ni še vsega povedala, ni se še izpovedala. Veliko bi še rada napisala, posegla s peresom tudi v nekmečki svet. V mislih že pestuje nekakšno monodramo, v kateri bo obravnavala odnose, ki vladajo učiteljskemu stanu. Na eni strani bo miselno zastareli ravnatelj, na drugi mtad učitelj, poln moči in naprednih .ugledov na svet. Spet bo šlo za spopad. Kot pisateljica misli Anica Zidar samo na odrasle, zakaj o mladih, s katerimi preživi dan za dnem toliko ur, da že vsakomur vidi v dno srca, in zanje ni še nič napisala? „Če bi se česa lotila, bi otroke prehitro iztrgala iz njihovega sveta in jih potegnila v svet odraslih," odvrne. „Zakaj bi jim vsilila nekaj, kar ni njihovo in česar ne bi mogli razumeti. Mimo tega pa najbrž ne bi mogla. Moja mladost je bila vse drugačna, kot otrok sem doživljala vojno, gledala razdejane domove in mrtve. Ne, to ni za otroke! A ker se je vojna tako globoko zadrla v mojo dušo, si ne morem kaj, da je ne bi opisovala v svojih knjigah. Vojna je hudo zlo, nasilje, zato je vsako moje delo v določenem pomenu tudi protest proti vojni." Kaj bo še ustvarilo pisateljsko pero Anice Zidar? Kdo ve in tudi sama se tako sprašuje. Delala bo, kolikor ji bodo dale moči. Navsezadnje je pisanje tudi slast, ne samo garanje. Lahko zapišemo le to, da bo še pisala in da bomo še brali njene knjige. Vztrajala bo, se zapirala v mali pisateljski kabinet domače hiše in ustvarjala. Četudi se zaveda, da daleč od sodobnega kulturnega vrenja in umetnostnih tokov, na obrobju, med svojimi bralci. Tako bo, kot je bilo do zdaj, morda le nekoliko bolj trpko. „Odkar pišem in izdajam knjige, se ni nič spremenilo. Prav tako rada poučujem na šoli, delam na vrtu in v vinogradu. Brez tega dela ne bi mogla pisati. Spreminja se ie življenje okoli nas. Čez dan ni običajno nikogar doma, tako da postaja zajtrk osrednji dnevni obrok, ko se družina zbere. Skoraj obred. Zaposlena sem kar precej, tako da mi ostajajo za spanje le štiri ure. Toda tak urnik je potreben, če hočem vse postoriti. Ob tem mi postaja pisanje nekaj več kot konjiček. Pomeni mi sprostitev. Pisma, ki jih dobivam iz vse Slovenije, me prepričujejo, da prijateljev nimam samo tu, kjer delam in živim, ampak so povsod." JOŽE SIMČIČ IVAN ZORAN to trdo garanje. Pri Anici Zidar gre še za nekaj težjega. Čredo njenega ustvarjanja je, kot rečeno, propad starega, tradicionalnega kmečkega sveta in prihajanje novega, ki pa je tako njeni naravi kot njenim spominom in ljudem, nad katero se to novo zgrinja, nekoliko tuj. Grfe za spopad med starim , lahko bi rekli idiličnim načinom življenja, kjer se zdi, da ni nobenih konfliktov, in novim življenjem, ki je v sebi še vse surovo in hudo nedodelano. Klic Anice Zidar je klic po harmoniji, po sožitju starega z novim, znanega in preizkušenega z neznanim, morda šele slutenim. Je tih poziv, da mora tudi v družbi priti do takih harmoničnih in umevnih sprememb, kakršne je sama sleherni dan, ko je pasla koze ali zahajala v hosto s knjigo, zaznavala v naravi. Ona pa navsezadnje piše za ljudi, med katerimi živi, in piše tudi o njihovih tegobah in marnjah. In kjer gre za tako simbiozo, je razumljivo, da je strah, kako bo na pisanje reagirala okolica, še večji. VSAK LIK Sl NAZORNO PREDSTAVLJAM „Težko bi govorila o nekem svojem filozofskem, življenjskem in pisateljskem nazoru. Motive črpam od tu, pišem za te ljudi in rada bi po svojih močeh pripomogla, da ta svet, o katerem pišem in ki živi v mojem spominu tudi zavoljo zgodb, ki jih je pripovedoval oče, ne bi propadel." Anica Zidar se je pisanja naučila sama. Od tega, kako se napravi zgradba za daljši tekst, kako razvrstiti poglavja, do tega, kako napisati kratko zgodbo. In kako piše? „Zgodbo najprej razčlenim po poglavjih, si zamislim osebe in jim določim vloge. Vsako osebo, vsak lik si nazorno predstavljam, zato si ga narišem, da ga imam pred očmi. Potem pišem, od poglavja do poglavja, do konca. Ko je stvar končana, jo dam mladit. Nato pa pride tisto: popravljaj, prepisuj. Seveda vmes veliko berem in ne mine dan, da ne bi brala vsaj nekaj minut. Berem naše klasike Jurčiča, Tavčarja pa ruske klasike, nobelovce. Berem študijsko, spoznavam, kako so drugi kaj povedali, in se tako sproti učim." Pravi, da se je prav po zaslugi pisanja njeno življenje poglobilo, dobilo nov smisel. Največ je vredno notranje zadovoljstvo, ki ga pri tem občuti. Zadovoljstvo ob ustvarjanju. »Ustvarjanje je rast. Ko seme vseješ, čakaš, da vzklije, potem pa nekaj zraste. Ustvarjanje je rast česarkoli. Lahko tudi govorica duše," pravi Anica Zidar. SVET PORABI ZA ČETRTINO MANJ NAFTE Tudi v proizvodnji in potrošnji nafte je ekonomska logika jasna. Celo pri tako pomembni energetski surovini kot je nafta, prevelika rast cen prej ko slej vpliva na zmanjšanje porabe. Po podatkih svetovne banke vsakih 10 odstotkov dviga cen povzroči 40-odstotno znižanje porabe v razvitih državah in 30-odstotno znižanje v državah v razvoju. Od leta 1979 do danes se je svetovna potrošnja nafte zmanjšala za četrtino. Članice OPEC so še leta 1970 zagotavljale polovico svetovne proizvodnje nafte, leta 1981 pa samo še 38 odst. Američani izjavljajo, da se bo nafta zagotovo pocenila, saj se izvoznice nafte niso dogovorile o znižanju proizvodnje. Ponudba je večja od povpraševanja, cene bodo morale pasti, kar bo ugodno vplivalo na celotno ameriško gospodarstvo. Padec cen nafte pa vzbuja tudi skrbi, ameriški finančni krogi namreč menijo, da bodo zaradi poceni nafte mnogi ameriški dolžniki (Mehika, Venezuela, Indonezija, Nigerija itd.) zašli v težak položaj in ne bodo mogli vračati dolgov. Te države vračajo dolgove s prodajo nafte. Opozarjajo tudi, da bi padec cen nafte neugodno vplival na premogovnike, industrijo umetnega bencina in izkoriščanje plina, katerih vzpon se je začel prav zaradi drage nafte. V Alžiriji poudarjajo, da je dogajanje v OPEC odsev dogajanj na mednarodnem prizorišču, zastavljajo celo vprašanje, ali se bo odslej sploh še lahko govorilo„Da je bil OPEC poslednja trdnjava odpora tretjega sveta". 'Na to bo odgovorila zgodovina. Padec cen nafte bi še povečal možnosti za izkoriščanje naravnega bogastva Organiza- RAZISKOVANJA OMOGOČA DRAGA NAFTA Cena nafte je morala krepko preseči 30 dolarjev za sodček, da je spodbudila raziskovanje novih nahajališč, posebej pa še raziskovanje novih metod, kako nafto nadomestiti z novimi in obnovljivimi viri energije. Po podatkih Svetovne banke je nafta s 44-odstotnim deležem še vedno najpomembnejši vir energije, vendar bo do konca stoletja že precej izgubila na pomenu. Zamenjali jo bodo premog, jedrska energija in sintetična goriva. Tovrstne raziskave pa seveda terjajo določeno ceno nafte, če je namreč slednja poceni, se raziskave alternativnih virov energije ne izplačajo. cije izvoznic nafte, okrepili bi se monopoli na področju naftnega gospodarstva, proizvajalci bi postali še bolj odvisni od potrošnikov. Pred letom so v Sajevcah pri Kostanjevici namerno odstranili nekaj gomil, ki so tam že več kot 2500 let pokrivale grobove ilirskih žena in bojevnikov. Izginile so neme priče tistih časov, ki so mimo gradišča na Starem gradu nad Podbočjem proti gradiščem na Velikih Malencah, v Šentvidu in na Libno, pa tudi proti Šmarjeti in Novem mestu stopali popotniki, rokodelci, trgovci in tudi boja željni vojščaki. Visoko nasute gomile na sajeviških poljanah so jih opominjale na minljivost človeškega življenja ter na nesmrtnost njihovih dejanj. Tisočletja dolgo so rodovi Keltov, Rimljanov, Germanov ter slovenski staroselci spoštljivo zrli v te monumentalne nagrobnike, dokler ni prišel čas, v katerem se spoštovanje do lastne preteklosti umakne brezobzirni podjetniški miselnosti in se zatre tisočletno izročilo, ki so ga ljudje prenašali iz roda v rod. Že konec prejšnjega stoletja sta J. Pečnik in F. Schulz iskala dragocenosti v sajeviških gomilah. Načeti vrhovi še ohranjenih gomil pričajo, da so bila iskanja usmerjena na centralne pokope, kjer so si obetali bogatih najdb. Ob tem je bilo mnogo uničenega in le majhen del je prišlo v takratni Deželni muzej v Ljubljano. Tudi v desetletjih zatem so ljudje pogosto kopali zemljo z gomil ter jo nasipavali tam, kjer so jo potrebovali. Tako so včasih naleteli tudi na lonce in bronasto okrasje. Počasnemu uničevanju pa je spomladi 1982 naredil konec buldožer, s katerim so odrinili zemljo v bližnje globeli,-deloma pa jo odpeljali v Kostanjevico. Izkušeno oko lahko danes še vedno izsledi, ponekod sicer že močno zorane, pa vendar dobro vidne ostanke več kot desetih gomil. Nasilno uničevanje je zahtevalo naglo akcijo Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, ki je ukrenil vse, da se prepreči nadaljna izginitev gomil. Področja, kjer so še spomladi stale gomile, ter polovico ene, ki še ni bila povsem uničena, je v avgustu raziskala ekipa Posavskega muzeja. Z veliko delovnega napora je bil preostanek gomile temeljito prekopan ter okolica raziskana. Ob samem poteku del so bili rezultati razmeroma borni, saj je bila keramika močno razdrobljena in železni predmeti tako rekoč samo še rja; potrpežljivo restavratorjevo delo pe že povzroča vložene napore z lepimi najdbami, pomembnimi tako za zgodovino Posavja kot za slovensko zakladnico starejše železne dobe. Prekopana gomila je pokazala, da so jo bili že pred 90 leti dobro načeli. Kljub temu so bili trije grobovi še nedotaknjeni in je eden vseboval kar 11 posod ter železno orožje. Pazljivo delo na področju ene izmed povsem odstranjenih gomil je bilo nagrajeno z odkritjem ostankov central- m i ■■ ■ ■ & ■L Ki nega zenskega pokopa, v katerem so bili še ohranjeni deli šestih posod, 15 glinastih vretenc, deli bronaste sponke ter trije močno zdrobljeni, komaj 1,5 cm veliki zlati svitki. In prav ti navidez skromni zlati svitki s skupno težo 5 g so nagradili vse napore izkopavanja. Požrtvovalno delo zlatarja E. Foltza, restavratorja Rimsko-germanskega centralnega muzeja v Mainzu, je po treh tednih razvijanja okrog 15-krat prepognjene zlate pločevine razgrnilo pred nas ostanke izrednega zlatega okrasja. Pločevina debeline med 0,025 in 0,1 mm je bila povsem razdrobljena ter tako krhka, da je vse delo potekalo pod mikroskopom in s pomočjo stotine drobnih, komaj vidnih lepljivih lističev. Restavratorju je uspelo zlomljene delce sestaviti v prvotno podobo in tako obogatiti našo kulturno zakladnico za ostanke diadema v obliki „drevesa" ter drugo izredno lepo okrašeno pločevino, na kateri je dobro viden motiv ptičjih glav. Ob tem je še nekaj manjših okrasnih zlatih lističev, ki so bili vsi skupaj pred pokopom namerno uničeni in priloženi v grob, V starejši železni dobi, v času, ki je poznal situlsko umetnost, bronaste čelade in oklepe, uvoženo keramiko iz Apulije, je bilo zlato okrasje velika dragocenost. Zlate najdbe so pri nas razmeroma maloštevilne, zelo tanko izkovane ter bogato okrašene z geometrijskimi motivi. Največkrat najdemo v grobovih zlate troliste v obliki deteljice, kot jih poznamo iz grobov na Velikih Malencah, jta Libni, v Črnomlju, Podzemlji, na Vačah, v Smarjeti — Vinjem vrhu ter v Stični. Redkeje najdemo večje trikotne aplike z iztolče-nimi krogi in pikami, kot so bile odkrite npr. v grobu kneginje v Stični, v Novem mestu ter Šmarjeti. Izredno najdbo pa predstavlja okras v obliki „drevesa", ki ga najdemo kot osrednji lik diadema v stiškem grobu. Grobovi z zlatimi aplikami ter diademi sodijo v Sloveniji v čas okrog 600 pred n.Jt Med njimi izstopa grob 27 iz Stične: s stotinami bronastih gumbov prešit plašč s številnim bronastim okrasjem, zlato ogrlico in diademom ga upravičeno imenujemo grob lirske kneginje. Dele naglavnega diadema z osrednjim motivom „drevesa" so bili razen v Stični najdeni samo še v Šmarjeti ter v bronasti izvedbi na Magdalenski gori. Zato je najdba tega okrasa v Sajevcah tembolj dobrodošla, saj nam priča tako o touretovih spretnostih kot o likovnem izrazu tistega časa. „Drevo" iz Sajevc je za razliko od ostalih mnogo tenko-čutnejše oblikovano ter v spremstvu do sedaj še nepoznanih okčasnih elementov. Kljub vsemu pa vse našteto zlato predstavlja izredno vrednost, če upoštevamo bogastvo že raziskanih grobov „cve-točega halštata Kranjske". V grobu 27 iz Stične so bili predmeti ohranjeni v prvotni legi. Tako je rekonstrukcija preveša" kot naglavnega diadema zanesljiva Zakaj so v Sajevcah namerno uničili zlato okrasje, je danes težko razložiti. Številne bronaste čelade so bile pred pokopom namerno poškodovane in mogoče tako kot zlat okras iz Sajevc pričajo o posebnem odnosu in viziji posmrtnega življenja. Svečani zlati diadem, katerega so ilirske veljakinje nosile le ob posebnih priložnostih, če ne celo samo posmrtno, je bil v Sajevcah obredno uničen in je v zadnji slovesnosti simbolično ponazarjal izteklo se življenjsko pot pokojnice. MITJA GUŠTIN Neuspel ministrski sestanek trinajstih članic Organizacije izvoznic nafte (Opec) je pobudil val zanimanja v svetovnem časopisju ter različna ugibanja med strokovnjaki in poslovnimi krogi. Enotna je samo začetna ugotovitev: pocenitev nafe je neizbežna. Mnenja so namreč zelo deljena, ko gre za vprašanja o nadaljnjih gibanjih na svetovnem tržišču nafte in njihov vpliv na svetovno gospodarstvo. V Londonu ocenjujejo, da je po neuspehu ministrskega sestanka članic OPEC dozorel čas za padec cene nafte na svetovnem tržišču. Na otoku trdijo, da hiter in velik padec ne bi nikomur koristil. Glavni prodajalci in proizvajalci nafte z britanskih polj v Severnem morju izjavljajo, da je še prezgodaj govoriti, kaj se bo zgodilo, po drugi strani pa je dejstvo, da so akcije delničarjev, ki so povezani z izkoriščanjem nafte v Severnem morju, že močno ogrožene. Položaj na borzi se naglo spreminja, včasih vlada celo kaos. Zgodilo se je, da so akcije britanskih družb v enem samem dnevu padle za več kot tri milijarde funtov. Predstavniki Saudove Arabije so izjavili, da bodo kljub neuspehu ministrskega sestanka OPEC podpirali sedanjo strukturo cene in obseg proizvodnje nafte ter si prizadevali, da bi našli najustreznejšo rešitev tako glede cen, kakor tudi izvoznih količin posameznih izvoznic. Saudski minister za nafto je napovedal, da se bo njegova država borila za ohranitev sedanjega sistema cen nafte. Dopušča sicer možnost, da bo prišlo „do manjšega padca cen", vendar poudarja, da bi „vsak razpad sistema cen prizadel proizvajalce in potrošnike, s tem pa bi se svetovni bančni sistem znašel pod resnim pritiskom". POD URADNO CENO Po neuspelem sestanku članic OPEC je možnost, da cena nafte na svetovnem tržišču pade za okrog 10 odstotkov. Že zdaj prodajajo sodček po 3 do 4 dolarje pod uradno ceno. Zatrjujejo, da bi Angleži lahko prvi znižali cene svoji nafti. MULTANOVA - RADAR km/h h min divo, ki ga je zbral vodja kazenskega oddelka novomeškega temeljnega sodišča Janez Kramarič, ne daje neposrednih odgovorov, pa je iz njega vendarle moč razbrati veliko tega. Če drugega ne, smo priča verodostojnemu filmu od dne, ko je nekdo kupil avtomobil, pa do takrat, ko.je moral sesti na zatožno klop. Dolenjska in Posavje sta imeli ob koncu leta 1981 registriranih 32.758 motornih vozil, pred štirimi leti pa vsega 26.928. Zanimivo je, da opazimo največji porast pri osebnih avtomobilih, njihovo število se vsako leto poveča za povprečno 200, med tem ko število tovornjakov upada. Še v letu 1980 jih je bilo na območju sedmih občin, ki jih analiza zajema, 2.650, predlani pa „le" 2.577. Sicer pa nam račun pokaže, da število registriranih motornih vozil naraste povprečno za 6,1 odstotka, kar za leto 1981 pomeni, da je prišlo eno motorno vozilo na 5,2 prebivalca. Mogoče bo zanimivo pogledati, kako je samo z osebnimi avtomobili. Še leta 1978 je prišel en osebni avto na nekaj več kot sedem prebivalcev, podatki za predlansko leto pa kažejo, da je imel osebni avto že vsak šesti Dolenjec. Poglejmo to še nekoliko podrobneje. Brežičani so imeli predlani registriranih 4.718 osebnih avtomobilov, skupaj pa 5.927 motornih vozil. To daje podatek, da je imel motorno vozilo vsak četrti, osebni avto pa vsak peti občan. V Črnomlju je bilo leta 1981 registriranih 3.379 motornih vozil (7,6 prebivalca na avto in od tega 2.615 osebnih avtomobilov (9,8 na avto), Krčani so imeli v istem letu 1.125 motornih vozil (na 25 prebivalcev eno vozilo), od varovanju javnega reda in miru, urejanju prometa itd., vedno človek. Miličnik pri opravljanju svojih nalog srečuje in spoznava veliko ljudi, ki jim pomaga na najrazličnejše načine in ob najrazličnejših priložnostih. Tudi to je tisto, kar dela ta poklic zanimiv, dinamičen in ne na koncu tudi plemenit. Še malo in osnovno šolo bo končala še ena generacije slovenskih mladincev. „Kam, v katero srednjo šolo, kakšen poklic si bom izbral? " — je zdaj vprašanje. Ena od možnosti je tudi poklic miličnika. Miličnikovo delo poteka večinoma na območju postaje milice s splošnim delovnim področjem, območje postaje je razdeljeno na varnostne okoliše, za katere skrbe miličniki, vodje varnostnih okolišev. Delo vodje varnostnega okoliša je zelo pestro in zahteva nenehne stike z ljudmi, organizacijami združenega dela in drugimi skupnostmi. Miličnik lahko opravlja svoj poklic tudi na prometni, železniški ali mejni postaji milice, Delo na tem področju se razlikuje o ! nalog na postaji milice s splošnim delovnim področji, i predvsem po tem, da so naloge osredotočeno sai. ,a eno delo. Tako na primer miličniki železniške pos; - milice Skrbe za osebno varnost potnikov na vlakih, miličniki prometne postaje milice skrbe za varnost v cestnem prometu, miličniki mejne postaje milice pa nadzorujejo potniški promet čez državno mejo in skrbijo za varnost na mejnem prehodu. Značaj miličnikovih lalog je tak, da terja stalno izpopolnjevanje strokr nega znanja. Izpopolnjevanje \ omogoča vsakemu miličniku, da razvija svoja nagnjenja in osebne potrebe. Vse postaje milice s splošnim delovnim področjem imajo enega ali več službenih psov, ki so nepogrešljiv pomočnik miličnikov pri izsledovanju storilcev kaznivih dejanj, pri odkrivanju mamil, pri reševanju izpod snežnih plazov ali ruševin in pri vzdrževanju javnega reda in miru. Tisti miličniki, ki imajo veselje za tako delo, se usposabljajo na večmesečnem tečaju za vodnike službenih psov. V posebni enoti milice deluje konjeniški oddelek. Miličniki—konjeniki opravljajo patrolno in opazovalno službo s konji na'težje dostopnih terenih in obronkih, območjih, sodelujejo pri zavarovanjih večjih prireditev na prostem in sodelujejo pri iskanju pogrešanih oseb. Miličniki—konjeniki obvladujejo tudi zahtevne elemente jahalnih veščin. Miličniki so se uspešno vključili tudi v pomoč pri reševanju v gorah. Vsako leto je več tečajev gorske reševalne službe, v katerih je miličniki s postaj in oddelkov milice na planinskih območjih usposabljajo za reševanje ponesrečencev v gorah. Milica je sestavni del splošne ljudske obrambe in druž' ve samozaščite, njeni pripadniki se usposabljajo tuui a delovanje v izrednih razmerah ali v vojni. V , takšnih razmerah so sistemi zvez še posebej pomembni. Ni naključje, da se številni miličniki usposobijo tudi za radiotelegrafiste, s čimer imajo tudi možnost za zanimi- vega konjička—radioamaterstvo. Kogar veseli smučanje, ima možnost pomagati službi, ki skrbi za varnost na smučiščih; če mu je ljubše morje, se lahko priključi potapljačem aii posadki patruljnega čolna mejne milice. Ljudje—žabe se ukvarjajo s podvodnimi aktivnostmi. Za svoje potapljače prireja milica redna potapljanja, s čimer si izpopolnjujejo znanje o potapljanju in spretnostih pod vodo. Kadetska šola za miličnike je v Tacnu pri Ljubljani v lepem okolju pod Šmarno goro. Obsega šolsko poslopje, učilnice s kabineti, domove za kadete, telovadnico, jedilnico, strelišča, prostor za vožnjo z motornimi kolesi in obširne športne površine. Šola v Tacnu je ena najbolje urejenih in opremljenih srednjih šol v naši republiki. V kadetsko šolo za miličnike se lahko vpiše mladinec, ki ni starejši od 17 let, je telesno in duševno zdrav, obvlada slovenski jezik in je uspešno končal osnovno šolo. Zoper mladinca ne sme biti izrečen vzgojni ukrep. Šola traja šriri leta. Kadeti stanujejo v šolskem domu, imajo brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do žepnine. Pravice in dolžnosti kadetov so podrobneje urejene v pogodbi, ki se sklene pred začetkom šolanja. Predmetnik obsega splošne vzgojno-izobraževalne predmete ter nekaj strokovnih in vojaških predmetov. Kadeti, ki končajo šolo in so najmanj tri leta miličniki, so oproščeni služenja vojaškega roka. Pouk dopolnjuje praktično delo na terenu, popestreno s številnimi interesnimi dejavnostmi, kot so: strelstvo, jamarstvo, radiotelegrafija, borilni športi, pevski zbor itd. Sola se tesno povezuje s krajevno skupnostjo Šmartno, s srednjimi šolami in dijaškimi domovi v Ljubljani, s kadetskimi šolami v drugih republikah itd. Med šolanjem opravijo kadeti smučarski in plavalni tečaj, izpite za voznike motornih vozil A in B kategorije in druge tečaje. Po končani šoli postanejo kadeti miličniki, razporede jih na postaje in oddelke milice s splošnim delovnim področjem. Dolenjci imajo veliko možnost za službovanje v domači pokrajini. Miličniki imajo vse možnosti za napredovanje, ki pa je seveda odvisno od njihovega dela, zavzetosti in nadaljnjega izobraževanja. V sestavi izobraževalnega centra organov za notranje zadeve je višja šola za notranje zadeve. Najboljši lahko nadaljujejo študij na oddelku za notranje zadeve pri pravni fakulteti v Ljubija ni. Kadetska šola za miličnike v Tacnu je po vzgojno-izobraževalnem programu med najbolj zanimivimi šolami v naši republiki, po gmotni oskrbi je na ravni srednje vojaške šole, po težavnosti pa med najzahtevnejšimi srednjimi šolami pri nas. Pogoji za vstop so zelo zahtevni. Šolo lahko konča le mladinec, ki je vesten učenec, discipliniran človek in dober tovariš. To so tudi lastnosti, ki jih miličnik vsak dan potrebuje pri svojem zahtevnem, vendar zanimivem delu. PO ENA SMRT NA 100 KILOMETROV tega 1.025 osebnih avtov. Z njim se je vozil vsak sedemindvajseti Krčan. Najgostejši promet je, razumljivo, v Novem mestu. Leta 1981 so imeli registriranih že 15.195 motornih vozil, od tega je bilo 13.408 osebnih avtov. Na motornem vozilu je sedel skoraj vsak četrti občan, medtem ko je osebni avto prišel na 4,2 prebivalca. In kako je bilo v Sevnici in Trebnjem? Prvi so imeli takrat registriranih 3.619 motornih vozil, kar da 5,2 prebivalca na eno vozilo, od tega 3.075 osebnih avtov. To se pravi, da je imel vsak šesti Sevničan doma parkirano svoje prevozno sredstvo. Podobne številke so v Trebnjem. Tam je bilo leta 1981 3.829 motornih vozil, od tega pa 3.191 osebnih avtov. Motorno vozilo je prišlo na 4,5 prebivalca, osebni avto pa na 5,4 Trebanjčana. O vzrokih prometnih nesreč bomo podrobneje spregovorili v nadaljevanju, ustavimo se zaenkrat le pri tistih, ki jim pravijo ,,objektivni". Med njimi so na prvem mestu ceste, toda mar gre res verjeti statistiki, ki kaže da te po Dolenjskem in Posavju zakrivijo le 6 odst. vseh prometnih nezgod? Leta 1978 je bilo na Dolenjskem 649,9 kilometra asfaltiranih in 629 makadamskih cest, štiri leta kasneje pa se je to število povzpelo kar na 911 kilometrov asfaltiranih in 605 kilometrov makadamskih cest. Najbolj krvavih je zagotovo 75 kilometrov dolenjske magistrale med Bičem in Bregano, koj za njo pa je magistralna cesta čez Gorjance med Novim mestom in Vinico. In kaj lahko naštejemo v opravičilo tistim šestim odstotkom, ki na zatožno klop postavljajo tudi ceste? Zagotovo največ konstrukcijskih pomanjkljivosti, nepravilno izpeljanih in nepreglednih ovinkov, enako velja za križišča, nezavarovane železniške prehode, dotrajane mostove, slabe in pomanjkljive prometne znake, gladka vozišča, na katerih se veča zavorna pot itd. Ko-govorimo o prometni varnosti, vse premalokrat kažemo na te napake. Dovolj nam je že, da pokažemo le na neposredno voznikovo napako. Predolgo bi se zadržali, če bi hoteli razčleniti vsa kazniva dejanja na dolenjskih in posavskih cestah. Omenimo le, da je njihovo število po najbolj črnem 1978 letu, ko smo jih našteli kar 316, zadnja leta približno enako (leta 1981 254). Ne moremo pa mimo posledic. Na vseh kilometrih dolenjskih m posavskih.cest je leta 1978 izgubilo življenje 19 oseb, težko poškodovanih je bilo 86, laže pa 89. Premoženjske škode je bilo za 5.592.700 din. In kako je bilo štiri leta kasneje? Mrtvih na cestah je bilo 12 oseb, teže poškodovanih 75, laže pa 103. Razumljivo je, da je narasla premoženjska škoda; naračunali so je za 6.613.587 din. Če k temu prištejemo še izgube delovnega časa, saj traja zdravljenje poškodovancev včasih več mesecev ali celo leto, zmanjšane delovne sposobnosti ali celo nezmožnost za delo, so te številke seveda še bolj zaskrbljujoče. O neposrednih vzrokih prometnih nezgod, kaznovalni politiki, strukturi kazni in preventivnih ukrepih pa v naslednji številki Priloge. BOJAN BUDJA PO POKL! V Jugoslaviji umre vsako leto na cestah 5 do 7 tisoč ljudi. Del odgovora, kako in zakaj, ponujajo vsakodnevni ali tedenski pregledi časopisnih črnih kronik, dejanski vzroki pa ostajajo večidel za zmeraj shranjeni v kupih razbite in zverižene pločevine. Dolenjski delež h grozljivim podatkom, k' Jugoslavijo po številu prometnih nesreč uvrščajo v gornji del te krvave lestvice v Evropi, ni tako majhen. Še več. Povprečno ugasne na vsakih sto kilometrov asfaltiranih in makadamskih cest po Dolenjski in Posavju eno življenje letno. Prvič imamo pred seboj res temeljito in celovito analizo prometa in vsega, kar sodi k njemu za območje štirih dolenjskih in treh posavskih občin. Čeprav gra- Temeljna naloga milice, ki opravlja vrsto najrazličnejših dejavnosti, je pomagati vsakomur, ki je ogrožen in potrebuje pomoč. Potemtakem je vsredišču miličnikove dejavnosti, ki se kaže tudi v varovanju pridobitev narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in prekrškov, varovanju premoženja. Skrbi za varnost občanov. KONJIČEK ZRASEL V MUZEJ Stare belokranjske domačije skrivajo v svojih nedrjih še vedno pravo bogastvo ljudskega blaga, a marsikje ne vedo zanj, saj leži pozabljeno po zaprašenih podstrešjih, kaščah, kleteh. Etnolog Pri starih Novomeščanih NA PRSTE Sl PREŠTEL VSE KOPALNICE Ernest Bele je njegovo uradno ime, vendar mu znanci Novomeščani še nikdar niso drugače rekli kot Nesti. Med krajani jih je z njegovo rojstno letnico 1900 še več, toda najbrž ne bi našli med njimi dosti rojenih Novomeščanov, ki so tudi vse življenje ostali zvesti domačemu kraju. Prav gotovo pa je Beletov Nesti še dandanes okreten, da marsikateri dvajset let mlajši ni tako, pa tudi njegovi spomini sp zanesljiva kronika o preteklih časih, ki v današnjem svetu elektronike in vesoljskih podvigov predstavljajo posebnost. „Rojen sem bil v nekdanji Polenškovi hiši ob vznožju Marofa (nasproti športne dvorane). Moj oče je bil davčni izterjevalec, v družini nas je bilo 10 otrok: osem fantov in dve dekleti. Za tiste čase tako številna družina ni bila nič posebnega, aj je bilo pri marsikateri hiši celo več otročadi. Leta 1901 je oče kupil hišo, ki je bila pred leti podrta, ko so gradili Ljubljansko banko:* Tam sem žival do leta 1938, ko sem kupil svojo hišo v 7rhovčevi ulici 9, kjer še danes živim. Dobro se spomnim dneva, ko sem videl prvi avtomobil. Neka višja osebnost z Dunaja se je pripeljala z Čeprav je poudarek na Semiču z okolico, kar znova potrjuje, da je imel glavno besedo Kočevar. Prostor so preuredili tako, da daje resnično podobo stare belokranjske kleti z vsemi pripomočki za obdelavo vinograda, stiskanje grozdja in shranjevanje vina. Alojz Kočevar, ki se poleg amaterskega kulturnega zgodovinarstva ukvarja tudi z režijo in čebelarstvom, hrani doma še marsikaj zanimivega. Tudi njegov dom je muzej v malem, čeprav trdi, da je vse, kar zaenkrat še urejuje, muzejska last. To je album padlih borcev na semiškem področju, v katerem je z nekajmesečnim napornim delom zbral imena, fotografije in glavne podatke 160 krajanov, ki so dali življenje za svobodo. Drugi album zajema spominska obeležja v tistem delu Bele krajine. Rad se je in se še vedno oglaša pri starejših ljudeh, ki mu vedo povedati veliko zanimivega o življenju v njihovi mladosti, predvsem pa o starih ljudskih običajih. Njihova pripovedovanja snema in danes hrani v svoji zbirki že 20 kaset, na katerih je zabeleženo to pomembno ljudsko izročilo. Kočevar si je pred petnajstimi leti izbral konjiček, ki sta ga pogojevala visoka zavest in pravilen odnos do kulturne dediščine, čeprav takrat še slutil ni, da bo prav to osnova za muzejsko zbirko v domačem kraju. Pripomogel je, da ljudje v njegovi okolici drugače, bolj zrelo gledajo na kulturno zapuščino, toda kljub temu še vedno ni zadovoljen. „V Beli krajini je še veliko črnih lis, kjer je odnos prebivalcev do naše polpretekle in pretekle zgodovine vse prej kot zadovoljiv." M. BEZEK avtom na glavarstvo, in ker smo stanovali zraven, smo to čudo videli. Bil sem še prav majhen. Sicer je bilo v naši družini življenje tako, kot je bilo takrat večinoma povsod v mestu. Oče je služil denar, mama je skrbela za dom, obdelovala velik vrt, v najemu smo imeli še njive in redila je prašiče. Otroci smo kajpada pri vseh teh delih pomagali od malega. Julija 1,915 sem se šel učit za ključavničarja k mojstru Prežlju in pri njem sem ostal 13 let, vse do 1928, ko sem prevzel mestni vodovod." Da ne bi kdo mislil, da so okvare na vodovodu samo današnja posebnost, da je problem oskrbe z vodo izum današnjega časa, lahko priča Ernest Bele. „Ko sem prevzel mestni vodovod, je bila napeljava taka, da je celo na Glavnem trgu v prvih nadstropjih vode zmanjkovalo. Okvare so bile na dnevnem redu, V Stopičah, kjer je bilo zajetje, je sprva delala blatna črpalka na bencinski motor, kasneje pa smo dobili lokomobilo iz žage na Gorjancih in ta je poganjala napravo. Zatem smo uporabljali plinski pogon, kurili pa smo na ogljet Šele počasi so se te naprave posodabljale, nikdar pa zanje ni bilo dovolj denarja. Včasih smo cele noči iskali okvare in še z karbidovko sem hodil okrog kanalov in ugotav- ljal, kje teče voda. Vodovod je bil grajen za majhno zmogljivost, ko pa se je mesto širilo in so se začele pojavljati kopalnice in angleška stranišča, kar je bilo šele zadnja leta pred drugo svetovno vojno, je začelo vode zmanjkovati. Dobro vem, da bi lahko pred letom 1938 na prste obeh rok preštel vse kopalnice v mestu. Nasploh se je malo zidalo, ne tako kot danes. Leta 1928 je začela nastajati Kolonija, kjer so bile poprej same njive." Svojo vodovodno kariero je mojster Bele nadaljeval še po vojni, saj je bil celih 20 let upravnik vodovoda. Upokojen je bil leta 1956, vendar je še sedem let honorarno delal pri vodovodu, saj je domala edini vedel za vse „furkeljce", ki so se pojavljali, potem je bil še gospodar v osnovni šoli Katja Rupena nadaljnjih 10 let, tako da šele od leta 1972 zares ni več zaposlen. Njegovo življenje pa je bilo vselej deljeno. Z enako zavzetostjo, kot je skrbel za vodovod, je deloval pri gasilcih. Danes je najstarejši gasilec novomeškega društva, častni praporščak, ki pa ga je ob slavnostih še vedno videti v uniformi. Njegove gasilske dogodivščine pa so prav tako bogate. ..Gasilec sem od 1. marca 1917. Sodeloval sem pri gašenju stotine požarov. Sprva smo imeli samo ročne črpalke in na kraj požara smo se peljali z vozmi, medtem ko nas je sklical dežurni z rogom. Siren ni bilo, dokler ni bilo elektrike, ki je po mojem prišla v mesto okrog leta 1920 ali 1922. Dotlej so po gostilnah in lokalih svetili z karbidovkami, doma pa so gorele petrolejke. Nekajkrat je malo manjkalo, da je nisem za vselej izkupil, imel sem srečo. Ko je leta 1941 ob bombardiranju gorela osnovna šola (danes Katja Rupena), je bila v njej starojugoslovanska vojska, pred stavbo pa so nanesli na kupe municije. Ko je zagorelo, smo gasilci pritekli, vendar je kar naprej pokalo, ko se je vnemala municija. Nazadnje sva ostala s Stanetom Gregorčičem sama. Ker sem potreboval daljšo cev, sem Staneta poslal ponjo, a ga ni bilo kmalu nazaj. Sem šel ga iskat, toda komaj sem bil 50 metrov od stavbe, je nastala tako močna eksplozija, da je šoli odneslo vogal. Lahko bi bil šel naravnost v nebesa ... Spet drugič je v Črnomlju gorel Laknerjev hotel, in ko smo reševali ter gasili, se je podri grušt name. Odkopavali so me in me rešili brez praske. Enkrat sem padel v vodnjak in z motorjem sem se leta 1926 zaletel y Bergmanov vogal, da sem imel vsa rebra polomljena." Danes se čil in zdrav vsemu temu nasmiha. Če je bil kdaj bolan? „Hudo pljučnico sem prebolel leta 1929, z ogljikovim monoksidom sem se zastrupil, ko smo kurili na oglje in odtajevali v hudi zimi 1929 vodovod, ob gradnji avtoceste 1958 pa mi je počil želodec. Bil sem na delovišču v Trebnjem, jedel stara jetra, pa se je zgodilo. Takoj so me operirali in rešili čisto za las. Takrat sem tudi nehal piti. Bil sem hud alkoholik več kot dvajset let, kadil pa sem po dve škatli cigaret na dan. Peklenske muke sem prestajal, ko sem se sam odvajal piti. Danes žganja ne pokusim več, kozarček vina pa mi prija kot vsakemu človeku. Kadim še, vendar malo.. Ernest Bele ima danes lepo življenje. Sam je z njim močno zadovoljen. „Štiri hčerke imam, naj starejša je že upokojena. Družinsko življenje je pri nas res lepo. Punce so dobre, zetje tudi, vnuki pa zlato. Vsako poletje greva z ženo vsaj za mesec dni v Črno goro, kjer imajo mladi vikende, včasih greva h hčerki v Beograd. Z letalom, še raje pa z avtom. Rad se vozim. S hčerami se sporečem samo zavoljo bicikla. Še vedno bi rad kolesaril, saj sem prevozil nič koliko, a me ne pustijo, češ da sem prestar, pa da se mi lahko kaj pripeti." RIA BAČER ali kulturni zgodovinar je vesel, da mu domači dovolijo pobrskati po takšni zanj „zlati jami", veliko bolj zggrožen pa je, ko spozna, da je predmete, ki izpričujejo še ne tako davno življenje in navade naših prednikov, odnesel že kdo drug. Toliko večja škoda je, če so jih odkupili tujci. Prav slednje, torej strah pred tem, da bi naše narodno blago odpotovalo čez mejo, je spodbudilo Alojza Kočevarja iz Semiča v Beli krajini, da je začel zbirati predmete, ki jih ljudje v njegovi krajevni skupnosti niso več uporabljali. Svojega nenavadnega konjička je „zajahal" pred petnajstimi leti. Na njegovo pobudo so nekoliko pozneje pri kulturno-umetniškem društvu „Jože Mihelčič" v Semiču ustanovili zgodovinsko sekcijo, v okviru katere naj bi nadaljeval z zbiranjem širši kiog ljudi, a se je še vedno s tem delom v glavnem ukvarjal le Kočevar. ..Najprej sem bil matičar, nato kadrovski referent v semiški Iskri. Poznal sem veliko ljudi v Semiču in okoliških vaseh, in kar je še pomembnejše, mnogo jih je poznalo mene. Vedel sem, kam se lahko obrnem, če želim dobiti določen predmet, nekateri pa so mi olajšali delo in mi stvari, ki so se jim zdele vredne, da se ohranijo, prinesli sami. Skoraj ves prosti čas sem porabil za zbiranje gradiva, ki sem ga dajal na kupček, delovna organizacija pa mi je posodila kombi, da sem'zbrano odpeljal v prazen prostor v stari semiški šoli," se spominja začetkov zbiralne akcije Alojz. V treh letih se je nabralo toliko gradiva, da so začeli adaptirati staro šolo ter naslednje leto v štirih prostorih odprli v.sklopu Belokranjskega muzeja krajevno muzejsko zbirko. S požrtvoval- nostjo Kočevarja, DO Iskra, ki je primaknila marsikateri dinar, krajevne skupnosti, takratnega ravnatelja Belokranjskega muzeja Jožeta Dularja ter sodelavcev Dolenjskega muzeja Janeza Bogataja in Antona Štampoharja so uredili etnološko in arheološko zbirko s staro kulturno zgodovino ter zbirko NOB. Vendar pa to, da je dobil Semič svoj mali muzej, Alojza ni uspavalo. Pomenilo je priznanje njegovemu delu in spodbudo za nadaljnje brskanje po okoliških domačijah. V svojem „poslan-stvu" se ježe toliko izuril, da je znal nezaupljivce hitro pritegniti na svojo stran. Sicer pa večjih težav pri nabiranju gradiva ni imel, saj so mu, kot pravi, ljudje branili pogledati na podstrešja predvsem zaradi tega, ker so bila razkopana. „Pravto pa je bil raj zame. S pospravljenih podstrešij so že zdavnaj izginili stari, za današnje čase in ljudi neuporabni predmeti. Vedno bolj sem pri svojem delu spoznaval, kaj pomeni ljudem, s katerimi sem prihajal v stik, krajevna muzejska zbirka. Vse predmete so dali prostovoljno, brez plačila, obljubiti pa sem jim moral, da bodo ostali v domačem kraju." Vse bolj so se prebivalci tudi sami začeli zavedati, pomena zgodovinske preteklosti kraja in opozarjali svojega zbiralca. Do vseh izkopanin, na primer, ki jih hrani semiška muzejska zbirka, so prišli s pomočjo snažilke v Iskri, ki je opozorila Kočevarja, da so pri izkopu temeljev za hišo na Štrekljevcu opazili nekakšne črepinje. Alojz in prof. Dular iz Metlike sta takoj odšla na delo in v enem dopoldnevu izkopala amforo, žaro in ostale posode, ki so danes na ogled. Pred dvema letoma so v kletnih prostorih stare šole odprli vinogradniško zbirko vse Bele krajine. 30 Gl priloga dolenjskega lista r prebrali smo ob pesniškem almanahu mladih /Primeri, da so izšle pesniške zbirke več avtorjev v skupni knjigi, na Slovenskem niso tako izjemni, kakor se morda zdi na prvi pogled, še zlasti ne, ko je šlo za prvence. Tako so pred tridesetimi leti družno stopili v javnost Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec (Pesmi štirih, 1953), za njimi pa v parih, trojkah, četverkah še drugi, mlajši avtorji. Knjig, ki bi jim lahko rekli almanaške, se je zvrstilo precej predvsem v zadnjih letih, ko so začeie možnosti za izdajanje slovenskega leposlovja vse bolj usihati. Iz takih razlogov, pa ne samo iz teh, je nedavno zagledal luč sveta tudi „Pesniški almanah mladih", izredna knjiga zbirke Pota mladih, in sicer kot skupna izdaja Mladinske knjige in mariborskih Obzorij. Omenjeni Almanah je v marsičem tako izjemen, da v zgodovini slovenske knjige nima primerjave. Najprej zaradi obsega, saj združuje pod naslovom knjižne prvence enajstih pesnikov. To so: Damjan Jensterle, Veno Dolenc, Štefan Remic, Igor Likar, Irena Zorko—Novak, Andrej Rozman, Jure Potokar, Aldo- Žerjal, Brane Mozetič, Barbara Hanuš in Aleš Debeljak. Uredniki Aleš Berger, Janez Mušič in Boris A. Novak, ki jim je bil naložen izbor iz rokopisov, nakopičenih po založbah, uredništvih revij in seveda iz revialnih objav, ni imel lahkega dela. Ni šlo samo za to, kako združiti enajst pesniških svetov, marveč tudi za to, katero od mnogih imen, ki se pojavljajo, še upoštevati, da bi vendarle v knjigo vključili vse tiste avtorje, katerih pisanje izraža predvsem zadostno notranjo zrelost Ko je govor o mladih, je ta označba dokaj relativna, saj nastopajo v Almanahu avtorji, rojeni od leta 1951 do leta 1961, in je torej njihova povprečna starost okoli sedemindvajset let. Glede tega nikakor ne gre za zelence, marveč za osebnosti, ki so v življenjskem in umetniškem pogledu zrele in samosvoje. Zato so v tej knjigi nastopajoči avtorji mladi le še toliko, kolikor je mlada njihova poezija in mlad odnos do ustvarjanja. Pesmi same dokazujejo, da je na oboje moč odgovoriti pritrdilno, saj seta poezija skoraj z ničemer ne navezuje na dosedanje dosežke in smeri iskanja, s katerimi so prepletena pota našega Parnasa. Resnično gre za poezijo, ki hoče biti samosvoja na slovenskem pesniškem nebu: mlada in osvežujoča. I. Z. besedo in Mundovo preglednico) zaključujejo trije eseji, še prej pa so bralstvu na voljo tudi tri igre, iz poetičnosti katerih je dokaj razvidno, po čem Yeats slovi kot eden od utemeljiteljev modernega irskega gledališča. Fransa E. Sillanpaaja (1939 „za globoko razumevanje in izbrano umetniško slikanje medsebojnih odnosov med naravo svoje dežele in življenjem njenih knjige se v! • • štirje nobelovci Preostalo ni dosti več ko deset književnikov, pa bodo v zbirki pri Cankarjevi založbi dostopna dela prav vseh dozdajšnjih nobelovcev; zbirko bodo nato iz leta v leto dopolnjevali s sprotnimi dobitniki najvrednejše literarne nagrade. V sklopu desetega letnika so pred krat kim izšle še knjige: Henrika Pontoppidana (1917 je nobelovec postal „za pristne opise sodobnega življenja na Danskem"), glavnega predstavnika danskega družbenokritičnega romana. Jože Munda, ki za zbirko pripravlja pregled prevodne navzočnosti nobelovcev na Slovenskem, ni imel težkega dela, zapisati je moral le dva naslova iz predvojnega Jutra. Prevajalec Janko Moder (tudi pisec spremne besede) pa je stal pred odločitvijo, kako naj predstavi Danca: ali po omenjeni družbenokritični ali psihološki ali mitični plati. Izbral je srednjo in tako lahko beremo Pon-toppidanovo ..Obljubljeno deželo", roman, ki v treh delih razčlenjuje dansko družbo iz časa kulturnopolitičnega liberalizma v prejšnjem stoletju. Williama B. Yeatsa (1923 „za zmeraj navdihnjene pesmi, ki v izredno umetniški obliki izražajo duha vsega naroda"), irskega pesnika, dramatika, esejista. V pričujočem izbranem delu je prevajalec Veno Taufer poskrbel za prikaz glavnih značilnosti Yeatsove poezije, kateri niso bili tuji niti misticizem, posvečenost ali razgledi po sodobnih pesniških izrazih. Knjigo (kajpak pred Tauferjevo spremno iz izložbe kmetov"), glavnega pisca modernega finskega romana. Prevajalec in pisec spremne besede J. Moder je za tokratni prikaz Siltnpaajevega dela izbral troje romanov. „Ljudi v kresni noči" poznamo že od prej, v prvo lahko beremo „Veliki spran" in „Slast in bridkost človeškega življenja"; prvi sodi v sklop pisateljevih več nedokončanih romanov, drugi, pripoved o tegobah družinskega življenja nekega umetnika, pa je zadnje veliko Sillanpaajevo delo. Francoisa Mauriaca (1952 „za globok duhovni pogled in umetniško moč, s kakršnima v svojih romanih prodira v dramo človeškega življenja"), francoskega pisatelja, od pričujočih štirih na Slovenskem gotovo najbolj znanega nobelovca. „Rodnica", ..Puščava ljubezni", „Farizejka" — to so naslovi romanov, ki jih je izbral sestavlja lec spremne besede J. Moder; prvega (po njem je pisatelj postal slaven) in tretjega (pripoved iz vrste del, s katerimi je Mau-riac razčistil svoje beganje od hudiča do boga in se odločil za slednjega) je poslovenila Zoja Skušek-Močnik, drugega pa Vida Šturm. vošnjak, kos... Iz lanskega knjižnega pridelka Slovenske matice posebej izstopajo dela, ki kažejo, kako skrbno ta ustanova obravnava slovensko zgodovino)pisje). Štiri knjige obravnavajo to pod- Kartuzijanski red bo prihodnje leto praznoval 900-letnico svojega obstoja in tega zares častitljivega jubileja se bodo spomnili z vrsto prireditev tudi pri nas, saj imajo kartuzijam na ozemlju Slovenije nekajstoletno tradicijo; prvi samostani tega redu zunaj meja matičnih dežel Francije in Italije so namreč nastali prav pri nas: Žiče, Jurklošter, Bistra, Pleterje. Slednji samostan deluje še dandanes, k jubileju svojega redu pa je prispeval z izdajo zgodovinske študije ..Kartuzija Pleterje 1564 — 1595", ki jo je napisal Jože Mlinarič. Knjigo odlikuje poleg bogatega besedila tudi domiselno oblikovanje in slikovno gradivo, ki sta ga prispevala oblikovalka Marija Prelog in fotograf Zvone Pelko iz Design biroja. Obsežno delo smemo šteti med pomembne prispevke pri odkrivanju naše preteklosti. Knjigo je avtor razdelil na štiri dele, v katerih je zajel obdobja nastanka, rasti in konca kartuzije Pleterje. V uvodu najprej očrtuje razvoj meništva in njegov prispevek v evropski civilizaciji in kulturi, pregleda starejše samostanske redove v Sloveniji (najstarejši na ozemlju današnje Slovenije je na Dolenjskem v Stični, ustanovljeni 136. leta), nato pa preide na kartuzijanski red, katerega nastanek, notranji in zunanji ustroj ustrezno oriše. Sledi opis nastanka in delovanja prvih kartuzij na Slovenskem, katerim se kot četrta in zadnja pridruži kartuzija Pleterje. Za nastanek kartuzije pod Gorjanci imajo največ zaslug celjski grofje, zato Mlinarič temeljito obdela njihov odnos do samostanov, seveda ob ustrezni predstavitvi rodbine in posesti Celjskih. Kot leto ustanovitve pleterske kartuzije je Mlinarič izbral leto 1403, čeprav nosi ustanovna listina Hermana II. letnico 1407. K temu ga je vodil premislek, da ustanovna listina pomeni zaključni akt večletnega procesa ustanavljanja, medtem ko za začetek lahko štejemo leto 1403, iz katerega je ohranjena prva posestna listina nove kartu-zijske ustanova V prvem obdobju pleterske z godovine Mlinarič še oriše gradnjo samostana, posestne meje, pokop ustanovitelja, duhovne razmere in literarno dejavnost menihov. Za drugo obdobje (1456— 1564) je značilno upadanje gospodarske moči kartuzije zaradi turškega pustošenja in vse pogostejših zahtev deželnega kneza po ..posojilih" za obrambo pred Turki. Ekonomsko osnovo pleterske kartuzije so načeli tudi kmečki upori in naselitev Uskokov na samostanski zemlji, duhovno klimo v samostanu pa že načenja nedisciplina in pa vse manjši priliv novih menihov. Obdobje 1564 — 1595 predstavlja čas padca in razkroja tako gospodarskega kot duhovnega življenja kartuzije pod Gorjanci. Dohodkov je vse manj, novincev ni, za nameček pa se pojavi nov red — jezuiti, ki leta 1595 dobe v posest dve kartuziji na slovenskih tleh: Jurklošter in Pleterje. S tem letom se zgodovinska razprava zaključi. Mlinarič je v dodatku zbral seznam pleter-rskih menihov, pleterski urbar iz leta 1507, seznam naselij, gora in krajev na ozemlju, kjer so imeli pravico pobirati desetino, seznam krajev in oseb ter končno še povzetek. Pavle Blaznik je v uvodni besedi zapisal, da gre kartuziji Pleterje in njenemu priorju p. Janezu Drolcu vse priznanje za izdajo tega pomembnega dela; vprašamo se lahko, komu bo šla zahvala za podobne zgodovinske obdelave ostalih slovenskih kartuzij in sploh samostanov? Ali je v slovenskem založništvu dovolj moči, da občasno spravi na svetlo tudi takšne knjige, ali naj bodo za to poklicane samostanske ustanove same? In kaj s tistimi, ki niso več žive? M. MARKELJ ročje, dve iz pravega zgodovinskega gledališča, dve pa po literarnozgodovinski oz. kritiški plati. ..Spomini" Josipa Vošnjaka so pri Matici prvič izšli že pred domala osmimi desetletji, zdaj pa so dostopni še s kasnejšimi dodatki, ob teh pa v knjigi najdemo vrsto zapisov, povzetih iz Ljubljanskega Zvona in drugod, ki govorijo o življenjskih usodah pomembnih in nepomembnih piščevih sodobnikov. Iz knjige ni mogoče izluščiti samo dokaj celovite podobe slovenskega političnega, kulturnega in še kakšnega življenja v drugi polovici prejšnjega in na začetku tega stoletja, temveč iz nje odseva tudi Vošnjakova pojava, prežeta z naprednim, svobodnjaškim duhom mladosio-venstva; pisec se ne kaže le kot politik, ampak tudi kot bojevnik za slovenstvo na literarnem' torišču, saj je pisal romane, povesti in drame. Knjigo je uredil Vasilij Melik, njegova sta krajši življenjepis in ocena dela J. Vošnjaka. Pred sto leti je bil Franc Kos med tistimi redkimi slovenskimi zgodovinarji, ki so poskrbeli, da je slovensko zgodovinopisje iz ljubiteljstva preraslo v znanost, ki se je opirala na prve in prave vire, ne pa na prispevke nekritičnih zgodovinarjev. Čas takim dognanjem še ni bil povsem dorasel, pred osemdesetimi leti so možje pri Matici namreč zaradi „prestrokovnjaškosti" odklonili objavo Kosovega naj zrelejšega dela, to je „Zgodovi ne Slovencev" do leta 900 Delo je zato izšlo razdrobljeni v posamičnih razpravah, večin, teh je dostopna v pričujoč knjigi, ki po izboru Boga Grz fenauerja (ta je prispeval tuc prikaz pomena Kosovega dela razvoju slovenskega zgodovine pisja) prinaša še druga zgode vinopisna besedila. „V preizkušnji" je našlo knjige enega najbolj zaslužni povojnih delavcev Slovensk matice Lina Legiše, čigar kraj: esejistični in kritiški spisi s-ostali nekako pozabljeni v revi ah, časopisih pa tudi knjigah ( obliki spremnih študij). Njiho predmet so slovenska leposlo' na in literarnozgodovinska del iz zadnjega pol stoletja — i yyyu * o s knjigami do resnic ,.Preseneča me, da moja zadnja knjiga .Bosopeta druščina', ki opisuje dogajanja otrok iz domače ribniške občine, prav v ribniški občini ni naletela na nikakršen odziv. Več ga je bilo celo iz sosednje kočevske," ugotavlja Miha Mate, urednik za jugoslovansko literaturo pri Mladinski knjigi, ki je bil rojen pred 40 leti v Goriči vasi pri Ribnici. Doslej je izdal pet knjig, v večini pa opisuje rodno Ribniško dolino, predvsem še otroke. Zadnja, ..Bosopeta druščina", je izšla oktobra lani v 18.000 izvodih (pri založbi Borec), doslej pa je prodanih že 14.000 izvodov. „Ta knjiga opisuje vragolije otrok pa tudi veliko tovarištvo in prijetno druščino. Otroci pač ne morejo biti brez napak. Ko smo bili mladi, smo potrebovali druščino in današnja mladina jo tudi. Menim, da današnja mladina ni tako slaba, kot jo nekateri prikazujejo," prvi Miha Mate, ki je tudi urednik „Moje knjižnice" (za bralne značke) pri Mladinski knjigi. ,,V svojih delih pa nisem nikoli poučen, ampak skušam otroka skozi njegove napake pripeljati do resnic." Na srečanjih z otroki po šolah, kamor ga pogosto vabijo, se približa otrokom tako, da jim pove nekaj vragolij iz svojega življenja. Tako ga otroci sprejmejo za enega izmed sebi enakih in zato tudi doumejo njegove nauke, ki jim jih pove med vrsticami. Seveda mu pri spoznavanju otroške duše pomagata tudi njegova otroka Katarina in Urban. Miha Mate si je v mladosti in med počitnicami služil kruh tudi kot delavec na žagi, zidar itd., končal pa je slavistiko, bil profesor na filološki fakulteti v Beogradu, asistent na filozofski fakulteti v Ljubljani itd. Ceni fizično in umsko delo, saj sta drugo drugemu podobna. O sedanjih gospodarskih težavah pravi: „Že v prvi svoji knjigi .Široka usta' sem kritiziral tisto, kar smo takrat počeli in kar nas je pripeljalo v sedanje stiske. Naša dru žba pa satiro še premalo ceni in se premalo zaveda, da je satira kritika družbe, ki jo je treba tudi upoštevati." Meni tudi, da smo Slovenci bolj satiriki kot humoristi in da je tako prav, zlasti v današnjih časih. O „Pavlihi" pa pravi, d je dober, a da bi lahko bil še bolj konkreten pri obravnavanju napak. „Premalo cenimo tudi kmetijstvo. Dobro bi bilo, če bi vsak prebral knjigo Ignaca Kopi ivca ,Pot me pelje v dolino', za katero je že pred leti dobil Prešernovo nagrado, a je kljub temu šla mimo vseh .zelenih planov'." Ob zaključku pa še njegovo mnenje o Dolenjskih razgledih, prilogi Dolenjskega lista. ..Razgledi so v redu. Zanimivo pa je, da je v njih več poezije kot proze. Je to zato, ker mora biti proza konkretnejša? Mislim, da nastaja na Dolenjskem obetaven pesniški rod, ki je izdal nekaj obetavnih pesniških zbirk. Bomo pa morali na novega Severina Šalija še dolgo čakati.Omenil sem že,da so nekateri dolenjski pesniki že izdali svoje pesniške zbirke, menim pa da bi samostojno zbirko zaslužil tudi Milan Markelj. Občutek pa imam, da so Dolenjski razgledi preveč usmerjeni I? na objavljanje del avtorjev, ki žive na Dolenjskem, bi pa morali biti tudi na avtorje, ki so Dolenjci in žive drugod. Ni prav, da se takih spomnimo le ob njihovih življenjskih jubilejih, kot na primer Severina Salija." J. PRIMC zdaj, ko so zbrani, omogoča razgled po Legiševi presoji lil rarnih dejanj, tematsko ubran v glavnem na Kras. Odlikuje j širokoglednost, saj Legiše proučevanja življenjske prepri Ijivosti in estetske dognano: literarnih del niso podlega dvomljivim obče veljavnim k tiškim izhodiščem. Razprave, kakor so jih p znavalci raznoterih posebno življenja in dela Frana Levsti podali na Levstikovem tabo ob nedavni 150-letnici knjižt nikovega rojstva, prinaša „L» stikov zbornik". Obdelan Levstikov literarni, jezikovni politični delež v slovenski i rodni zgodovini, razpravam sledi tudi zapis razgovora, I kor je potekal na taboru. priloga dolenjske m zidar sicer pridobival. Težko bi človek sodil, da so znale roke, ki so za sicer vsak dan vihtele zidarsko kladivo in lopato, ob praznikih izvabiti iz harmonike tako mile in poskočne glasove. Igranje je bilo Francu torej nuja, saj je z njim preživljal sedemčlansko družino, s katero se je z Broda, kjer jo je osnoval, preselil kar petnajstkrat. Tja do Šmarjete, Mraševa, Srebrnič, Vrha pri Ljubnu in do Podljubna jih je vodila pot, iz stanovanja v stanovanje, dokler si ni France pred devetnajstimi leti kupil lastno zemljo in si nanjo z lastnimi rokami postavil streho nad glavo. Sedaj je na toplem Drenikovem zapečju v Podljubnu tiho. Ne samo zato, ker je že zdavnaj minil pust, tudi zato, ker Francu harmonika ne poje več v ostarelih rokah. Prsti ga ne ubogajo, zvil jih je revmatizem. Tako so v sobi glasni le še spomini. V njih mu zapoje harmonika, tako, kot je pela takrat, ko jo je nosil s sabo na dolgih . pohodih osemnajste divizije; ko jo je skrival v zasedah Levstikove brigade in ko jo je raztegnil v gostoljubnih kmečkih skednjih, da se je borcem zopet vrnila uporna volja v oči in vesela pesem na usta. Ob zakurjeni krušni peči, medtem ko zunaj sega sneg že čez kolena, pripoveduje Franc svoji ženi Lojzki, kaj vse je doživel v tistih dolgih treh letih partizanščine. Sedaj imata čas za to, za pogovore, medtem ko zunaj.prede globoka zima in Franc ne mara več za harmoniko. Prej pa je bil vedno zdoma. Ko je bil partizan, je le redko dal v treh letih glas od sebe, ko pa se je vrnil, je imel drugega dela in igranja dosti. Sedaj ji lahko pripoveduje, kako je zabaval svate, maškare in kamele, kako se je po gostilnah plesalo in vriskalo, pa tudi koliko prijaznih spremljevalk, zvenečih harmonik, je že šlo skozi njegove roke. Včasih jih je moral pustiti tudi sovražniku za plen, tako kot takrat na Primorskem, ko jih je sovražnik presenetil v hiši. Nekaj časa je okleval, ali bi vzel harmoniko ali nahrbtnik, preden se je zalučal skozi okno. Vzel je nahrbtnik, na srečo. Kajti ko se je v varnem kritju ustavil in ga snel, je v njem našel precej krogel. Obvaroval ga je pred hudimi ranami, če ne še pred čim hujšim. Kaj bi se zgodilo, če bi vzel harmoniko, lahko samo ugiba. No, nova harmonika za partizanskega harmonikarja se je vedno kje staknila. Tišina na Drenikovi peči ni moreča, saj je polna spominov. Harmonika očeta Franca je pač utihnila, tako kot so pred njo utihnile harmonike Lojza Kumeta, Lojza Finka, Lojza Dacarja in Venclja Primca, ki so bili nekoč vsi znani harmonikarji na desnem bregu Krke. To je naraven razvoj, verjeti pa je, da se bo še našla kakšna mlajša roka, ki bo s tipk bučnih kasetofonov zavestno zdrsnila na gumbe stare frajtonarice". TONE JAKŠE Ni bilo taninke v državi, katere do obisti ne bi poznal kemijski tehnik Roko Miroševič iz Sevnice. Kot iz rokava stresa letnice njihovega nastanka: Belišče 1885, Djurdjenovac pet let kasneje, taninka v Sisku je zrasla iz ostankov zaplenjene montfalkonške (Tržič) sestre v prvi svetovni vojni, zakaj črnožolta monarhija (posebno njen vojaški stroj) je morala ustrojiti mnogo usnja. Tako je po prvi svetovni vojni nastala taninka v Majšperku iz delov starih tanink nekdanje Avstroogrske v slovenskih mejah. Edino v Sevnici so 1925 zgradili povsem novo, sodobno taninko, ki je šla v pogon leta 1926. Skoraj pri vsaki usnjarni je stal kakšen manjši tak obrat, tudi pri znani usnjarni v Zagrebu in Šoštanju. Miroševič je hodil po vojni od ene do druge, kakor so velevali dekreti takratnih ministrstev za industrijo. Tanin je znan borzni proizvod, katerega usodo krojijo svetovni monopoli. Leta 1968 sta pri nas od številnih nekdanjih tanink ostali lesisačkain sevniška. Pičli dve leti kasneje so likvidirali tovarno v Sisku. Predolga bi bila zgodba, zakaj je ostala le tovarna v Sevnici. Vsekakor je to prva tovarna, v kateri so kmalu začeli na industrijski način pridobivati furfu-ral. Nekateri govorijo o njem kot o pravcati strateški surovini. Bojda zadostuje zliti nekaj te tekočine na puščavski pesek, pa na takšni stezi lahko pristajajo letala. Nekdaj so s furfuralom poskušali že v Sisku, saj brez njega ne morejo shajati rafinerije, vendar tamkajšnjih 300 ton ni bilo dovolj niti za Ino in tovarno umetnih brusov Swaty. Zadeve so se po jugoslovansko velikopotezno lotili v Novem Sadu. „Z italijansko firmo Rossi so tam leta 1960 za to potrošili gromozanski dve milijardi takratnih dinarjev, kajpak večino v devizah. Menili so, da bodo furfural pridobivali kar iz koruznih storžev. Iz vsega ni bilo nič, tovarna ni skuhala niti kilograma furfurala, saj je propadla," se spominja Miroševič. Zakaj sploh omenjamo to čudno izkušnjo? Na drugem koncu, v Sloveniji, natančneje pri Konusu v Slovenskih Konjicah so namreč ravno takrat hoteli narediti tudi tako tovarno. Sevniški Jugotanin je bil takrat v sklopu Konusa, Miroševič je prišel sem iz Majšperka, zato se je izkušeni kemik takim načrtom uprl. Zatrjeval je, da lahko potrebne naprave kupijo za staro železo kar v Novem Sadu. Tako je tudi bilo. Takrat smo v Dolenjskem listu napisali za tiste čase enega redkih kolektivnih portretov tedna, kjer na sliki ni bil človek, temveč destilacijska kolona za furfural. Za 360 starih milijonov so v Sevnici sestavili proizvodnjo, kjer so bili novi le trije digestorji, proizvod vojne industrije „Prva iskra" iz Bariča. Miroševič govori o skupinskem delu, pri katerem je bila cenjena izkušnja tudi najpreprostejšega delavca. „Noben inštitut ni imel prstov zraven, izkušnja, ki se je nekateri niso hoteli držati pri čudni rekonstrukciji desetletje kasneje," danes ugotavlja Roko Miroševič. Od takratnih starih mačkov jih je v tovarni ostalo prav malo. Še danes se staremu tehniku orosi oko, ko našteva imena ključavničarjev in drugih, ki so šli iz tovarne. „Obrnimo. list," predlaga v pisarni v. d. novega direktorja dipl. inž. Mirta. „Na mladih stoji svet. Da, zaupati jim je treba in ne vsiljevati izkušenj," povzema v velikem zanosu, kako so naposled po ukrepu družbenega varstva in stečaju tovarno vendarle vtirili. „Februarski rezultati obetajo svojevrsten rekord, čeprav bomo morali tovarno spet ustaviti za določen čas zaradi remonta," pravi. Biti jugotaninec, je nekaj posebnega, takšen delavec ne sme izbirati med dnevom in nočjo, delavnikom in praznikom. V času preiskušenj zadnjih let pa se jih je mnogo izmenjalo. Zaposlili so skoraj vsakega, od avtomehanikov do kleparjev, ki, to posebej podčrta, v mnogih primerih niso aoznali, kaj zahteva osnovna industrijska disciplina. „To ni mala stvar, kjer je pravzaprav en sam stroj vsa tovarna! Tisti, ki namerava svojemu sodelavcu le naivno ponagajati, da mu pripre ventil, uniči ves postopek," ponazori nek tak primer, kjer so morali odločno ukrepati. Ker to ni več nekdanji Jugotanin, vgrajeni so tudi mikroprocesorski sklopi in tiskana vezja, so takšne stvari še usodnejše. Večkrat so si že uspešno pomagali s strokovnjaki brestaniške intervencijske termocentrale. V marsikdaj preprosti proizvodnji tanina, ki je imela, kot je bilo omenjeno v uvodu, nekdaj svoje stranske obrate pri vsaki pomembnejši usnjarni, je v Sevnici vseeno vrsta posebnosti. Miroševič želi, da ob tem ne izpostavljamo njegovega imena, češ, važno je kolektivno delo. Kakorkoli že, lep dosežek so opojno dišeči ekstrakti, ki jih sicer daje eksotična mimoza, v Sevnici pa jih dobijo po svojih postopkih (ni bilo časa niti denarja, da bi jih patentirali) iz običajnih vrst lesa. Ravno iz teh ekstraktov pridobivajo pri nas najkakovostnejše vrste usnja, namenjenih izvozu. Kaj to pomeni, Miroševič navede zgovoren primer: klasično strojenje je običajno trajalo šest mesecev, v najboljšem primeru mesec in pol. Sedaj pa je dober telečji, kravji boks nared v 15 dneh, seveda z Jugotaninovim „mimozi-nim" strojilom. V največ dvajsetih dneh je lahko narejen iz takšnega usnja že čevelj ali torbica. Ni odveč preračunavati, kakšna obratna sredstva sc) s tem sproščena. Niti v Italiji in Franciji ne poznajo takšnega postopka. Novost sevniške tovarne je bilo tudi upraševanje tanina leta 1954. Roko Miroševič je 18 let v Sevnici. V šali' reče, da ni zaslužil za avto, ne za hišo ali vikend. Avta nikoli ni maral, čeprav že trideseto leto podaljšuje vozniško dovoljenje. Pač pa je zadovoljen, da je izšolal otroke. Hčerka pravkar v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je knjižničarka, za nameček prevaja Zupančiča v hrvaščino. Čeprav v pokoju, Roko Miroševič vsako jutro natančno kot ura krene iz bloka v ta „svoj" Jugotanin. Tudi ponoči, če zazvoni telefon. Če bi bilo treba vzeti spet tisti kovček, bi bila na častnem mestu red dela s srebrnim vencem in red republike z bronastim vencem. Vsakomur pa bi stisnil roko in zabičal, kako je treba v prvi vrsti spoštovati znanje in zaupati v mlade. Tak je Roko Miroševič, Razen v tovarni ga boste težko našli kje drugje. ALFRED ŽELEZNIK Pepelnična sreda je razgrnila svoj črni plašč čez deželo, potihnilo je ritmično topotanje nog, okamenel je smeh na našemljenih obrazih in le tam daleč kot iz davnine nam še zveni razposajeni glas harmonike. Ta je bila včasih zelo uporabljen predpustni inštrument. Bolj se je bližal pust, bolj pogosto se je oglašala, zadaj v tej, zdaj v oni vasi. Ob sobotah je naznanjala veselje, ko sta se mlada vzela, na pustno nedeljo in torek pa je pognala v ples in dir staro in mlado. Predpust je bil nekdaj čas, ko je Drenikov oče iz Podljubna bolj malo počival. Prsti so mu švigali po gumbih domače frajtonarice", da so plesalci dobro ogulili stare smrekove podne kmečkih izb in oddiha je bilo kaj malo. Kadar mu niso švigali prsti, mu je švigal jezik, da je vse pokalo od smeha. Tako se je pač spodobilo, ko je bil harmonikar na svatbi: poskrbeti je moral za muziko, če se je hotel pa spočiti, je moral imeti pripravljeno kar polno malho šal in družabnih igric, da je zamotil plesalce. Pa tudi drugih vragolij je moral biti poln, če ne, bi se lahko zgodilo, da bi mu vino omamilo um in zmešalo prste. Nazdravljati je pač moral, tako se je spodobilo, znal pa je veliko ukan, s katerimi je zamotil sobesednike, da mu ni bilo treba spiti vse nazdravljene pijače. Mnogo parov je tako pospremil Franc Drenik iz Podljubna na novo, včasih srečno, včasih pa tudi bolj zamotano pot. Gotovo jih je bilo precej več kot sto. In mnogo lepih spominov je odnesel s teh slavij. Spominja se maškar in kamel, ki so bile včasih skoraj obvezne na vsaki ohceti, pa duhovitih domislic vaške mladine, ki je svojemu tovarišu ali tovarišici tako pripravila nepozaben prestop v zakonski stan. Z vodiči kamele se je tako ponavadi vnaprej skrivoma pogodil, da je lahko pred svati brez skrbi zajahal to žejno in srborito žival, če pa so se poskušali drugi, so kaj hitro končali, ko so dobili vbodljaj šila v zadnjo plat. Pa tudi drugih norčij se je spomnil. Tako je bil na ohcetih zelo popularen njegov „ringelšpil" iz deske in v zemljo zabitega kola, na katerem so se morali voziti svatje ob zvokih harmonike, dokler se jim ni zavrtelo v glavi ali so kako drugače omagali. Za Franca Drenika pa ohceti in igranje po gostilnah ni bilo samo zabava, čeprav bi se na prvi pogled, po njegovem izrazu sodeč, to takrat lahko zdelo. Z zabavanjem drugih je primaknil kanček k vsakdanjemu zaslužku, ki si ga je kot