URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 28	Ljubljana, petek 23. avgusta 1974 Cena 10 dinarjev	Leto XXXI
364.
Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 4-27/74) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve v soglasju z direktorjem Zavoda SR Slovenije za statistiko
PRAVILNIK
o	podatkih za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča in prijavo spremembe naslova stanovanja ter o ustreznem obrazcu
1.	člen
Ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja je občan dolžan dati naslednje podatke: naselje; ulico in hišno številko; občino, kjer se občan prijavlja oziroma odjavlja; osebno matično številko; ime in priimek občana, ki se prijavlja oziroma odjavlja; priimek, ki ga je imel ob rojstvu; priimek in ime očeta; dekliški priimek in ime matere; datum in kraj rojstva; spol; državljanstvo; narodnost; družinski stan; šolsko izobrazbo; poklic; zaposlitev; ime in priimek občana, ki predstavlja gospodinjsko skupnost ter razmerje članov gospodinjske skupnosti do te osebe; registrsko številko osebne Izkaznice in organ, ki jo je izdal; prejšnje stalno Prebivališče ali prihodnje stalno prebivališče in vzrok selitve.
Občan se ni dolžan opredeliti glede narodnosti, če tega ne želi.
2.	člen
'Obrazec za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča in za prijavo spremembe naslova stanovanja obsega podatke iz prejšnjega člena tega pravilnika ter osebni matični številki in rojstne podatke očeta in matere. Občan da te podatke, če so mu znani.
Potrdilo iz četrtega odstavka 5. in 6. člena zakona o evidenci nastanitve in registru prebivalstva je sestavni del obrazca.
Obrazec je objavljen skupaj s tem pravilnikom in ie njegov sestavni del. •
•	3. člen
Obrazec mora biti izpolnjen čitljivo, priimek in bne pa morata biti izpolnjena z velikimi tiskanimi črkami.
prejemu prijave — odjave stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja podatke o prijavi oziroma odjavi, odtisniti pečat in se podpisati. Ce občan nima volilne pravice, se na hrbno stran obrazca in potrdila »Prijave — odjave stalnega prebivališča — spremembe naslova stanovanja« zabeleži podatek (številka in datum sodne odločbe) iz evidence oseb, ki so izgubile volilno pravico.
5.	člen
Ce se prijava oziroma odjava stalnega prebivališča ali prijava spremembe naslova stanovanja opravi pri krajevnem uradu, pošlje krajevni urad prijavo pristojnemu občinskemu organu. Po evidentiranju podatkov v občinske razvide pošlje pristojni občinski organ prijavo oziroma odjavo zavodu SR Slovenije za statistiko.	J
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o obrazcu za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča in za prijavo spremembe naslova stanovanja (Uradni list SRS, št. 20-187/67).
7.	člen
Dokler ne bo natisnjen in 'dan v uporabo obrazec, ki je predpisan s tem pravilnikom, se uporablja dosedanji obrazec.
8.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-204/5-74
Ljubljana, dne 27. junija 1974.
Republiški sekretar .	za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
Soglašam!
Direktor
zavoda SRS za statistiko
Franta Komel 1. r.
4.	člen
Uradna oseba, ki prejme prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča, mora zabeležiti na potrdilo o
Prijava - Odjava* Sprememba*
stalnega prebivališča naslova stanovanja
Obrazec št. 4 ' Sel-1
I	I I I I I	I	I	I	I'	I	I	1
OMS ---- ,
LIJ I__I__I_I
lili_____I	I	l	l	l	l_
Ulica .
Naselje
Občina
... hiš št.
I_II
I____L.
01.	Priimek in ime
02.	Priimek ob rojstvu
03.
Priimek, ime in rojstni datum očeta
04.
Dekliški priimek, ime in rojstni datum matere
05. Rojstni datum
________________I___I I	I	I	I I	I I	I	I I
OMS
________________ I	II	I	I	II	I ■ I.	I	II
OMS
06,Spol* moški - ženski jjj |	|	|	|	| . |	|
07. Rojstni kraj
J ._L
08. Narodnost
09. Državljanstvo
10. Družinski stan*	Samski-a	Poročen-a		Vduvec-a	Razve?' o-f	LJ
Šolska izobrazba (najvišja dokončana šola)				1 . l J
12 Poklic (vpišite delo, ki ga opravljate)				1	! J J	1
13 Zaposlitev (delovna organizacija)				
14 Reg. št. osebne izkaznice		15. Izdane	16. Dne	*
17. Stalno	Prejšnje ob prijavi			1 I , . J
prebivališče	Bodoče ob odjavi			1 - 1 1
18. Razlog oz. vzrok selitve	Prva zaposlitev, sprememba zaposlitve, poroka, komunalno-	’ urbanističen razlog, izboljšanje stanovanja, selitev vzdrževalca in podobno			u
1Q Oseba, ki vodi gospodinjstvo	Priimek in ime			Lj
	Razmerje do nje (žena, sin. hči, oče, tast. zet. gosp. pomočnica itd.)			LJ
								- 1 1	i i i i 1
		Podpis prijavitelja — odiavitelja		
1 1 1 1 1 1 1	I 1	1	1 I 1	1 1 1 1 1 1 1 1	E3	
RŠ delovna organizacija	OMS osebe, ki vodi gospodinjstvo				
	POTRDILO O PREJEMU PRIJAVE — ODJAVE STALNEGA PREBIVALIŠČA IN SPREMEMBE STANOVANJA 1 1 1 1 1 1 1 1			i i i i J
Za				• '		-	 Ro i en-a	OMS	
V 	 					 SR 				
Stalno prebivališče dne 	—				 ulica 		hiš	št		
		 197	-			
e (tietroeno obkrožilo)			Podpis uradne	osebe
I ' I
LjJ
Podatek (številka in datum sodne odločbe) iz evidence o$eb, ki so izgubile volilno pravico
/
i /
Podatek (številka in datum sodne odločbe) iz evidence oseb, ki so izgubile volilno pravico
Pečat In podpis pooblaščene osebe
365.
Na podlagi četrtega odstavka 25. člena zakona o vzgoj novarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS; št. 28-181/71) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju ž republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pedagoških normativih in zdravstvenih normativih glede na starost in število otrok, ki se lahko vključijo v čisti ali kombinirani oddelek
1.	člen
V 1. členu pravilnika o pedagoških in zdravstvenih normativih glede na starost in število otrok, ki se lahko vključijo v čisti ali kombinirani oddelek (Uradni Ust SRS, št. 37-316/72) se besede: »toliko otrok, kakor je določeno s tem pravilnikom, in Sicer« nadomestijo z''besedami: »praviloma naslednje število °trok:«
1.	členu se doda še drugi odstavek, ki se glasi:
»Glede na družbene potrebe po vzgoji in varstvu otrok in glede na prostorske in druge možnosti lahko svet (s predstavniki družbene skupnosti) vzgojnovar-stvene organizacije v soglasju s pristojno samoupravno interesno skupnostjo poveča število otrok v posameznih oddelkih iz prejšnjega odstavka za največ 20»/,,.«
2.	člen
3.	člen se črta.
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 60-2/71
Ljubljana, dne 31. julija 1974.
Članica Izvršnega sveta in republiška sekretarka _ za prosveto in kulturo
Ela Ulrih-Atena 1. r.
Soglašam!
Član Izvršnega sveta in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo dr. Anton Fazarinc 1. r.
366.
Na podlagi 2. in 3. člena odloka o prenosu sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za zunanjetrgovinske posle in storitve in trgovske posle v prometu blaga na debelo obračunanega za čas do 30. 6. 1974 na določene temeljne organizacije združenega dela (Ur. list SRS, št. 18/74, v nadaljnjem besedilu »odlok«) sklepata Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR o podrobnejši nameni uporabe sredstev od plačanega temeljnega davka za storitve, ki se po »odloku« prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, katere so sklenile samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje poslovanja z deželami , v razvoju
1.	člen
Podpisnici tega družbenega dogovora ugotavljata, da ima naša družbena skupnost velik interes za povečanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju, kakor tudi za izgradnjo terminala na letališču Brnik. Zato sta se podpisnici sporazumeli, da se sredstva po 4. točki 2. člena »odloka« prenesejo na račun oziroma na račune poslovnih bank predvidenih v 3. členu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju, ki je bil podpisan dne 10. 7. 1974 na Gospodarski zbornici Slovenije in uporabljajo v skladu z njegovimi določili.
2.	člen
Podpisnici tega družbenega dogovora sta sporazumni, da se sredstva v znesku do 50 milijonov din razdelijo na tiste podpisnice samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. odstavka 4. člena »odloka« in ki bodo do 31. 10. 1974 pristopile k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju ter izpolnile s tem prevzete obveznosti.
Osnova za razdelitev 50 milijonov din med podpisnice samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju je odstotni delež sredstev vsake, podpisnice v sredstvih, ki jih združujejo vse podpisnice. Na tak način izračunani zneski se bodo prenesli na posamezne podpisnice samoupravnega sporazuma pod pogojem, da sredstva, ki jih vsaka podpisnica združuje po samoupravnem sporazumu predstavljajo najmanj polovico zneska, ki odpade na njo.
'	3. člen
Podpisnici tega družbenega dogovora sta sporazumni, da se sredstva iz 4. točke 2. člena odloka do višine 13 milijonov dinarjev, predvidene za izgradnjo terminala na letališču Brnik za izboljšanje prometnih zvez z državami v razvoju, takoj po podpisu tega dogovora prenesejo brez obveze vračanja na temeljno organizacijo združenega dela — Aerodromska dejavnost Brnik, delovna organizacija Aerodroma Ljublja-na-Brnik.
Temeljna organizacija združenega dela Aerodromske dejavnosti Brnik se obvezuje, da bo ta sredstva uporabila izključno za izgradnjo terminala na letališču Brnik in da bo zboru udeleženk podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju redno o tem poročala.
Obveznost uporabe sredstev za namene določene s tem dogovorom, ter obveznost vračila nenamensko uporabljenih sredstev, je treba vnesti v pogodbe o dodelitvi sredstev.
5.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-18/74
Ljubljana, dne 30. julija 1974.
Skupščina SR Slovenije Izvršni svet
Član Izvršnega sveta in republiški sekretar za gospodarstvo
Drago Petrovič 1. r.
UospouarsKa zoormca Slovenije Podpredsednik
Rado Dvoršak, inž. 1. r.
367.
Na podlagi 2. in 3. člena odloka o prenosu sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za zunanjetrgovinske posle in storitve in trgovske posle v prometu blaga na debelo, obračunanega za čas do 30.
6.	1974. na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 18 7£, v nadaljnjem besedilu »odlok«) sklepata Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR
o podrobnejši nameni uporabe sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za storitve, ki sč po »odloku« prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, združene v poslovni skupnosti za aplikativne naloge s področja rudarstva in geologije, za raziskave naravnega bogastva v SR Sloveniji
1.	člen
Podpisnici ugotavljata, da SR Slovenija razpolaga z nezadostnimi primarnimi vir^ energije in-da zaostaja v geoloških raziskavah pri že tako nezadovoljivi bilanci surovin za predelovalno industrijo. Rudniki zaradi slabe reproduktivne sposobnosti nimajo dovolj sredstev za intenzivne geološke raziskave. Da bi čim hitreje izboljšali to stanje ter prispevali k uspešnejši uresničitvi nalog s tega področja po srednjeročnem razvojnem programu, je nujno, da se del sredstev, ki jih prenaša republika gospodarskim organizacijam združenega dela. nameni za okrepitev geoloških raziskav v SR Sloveniji.
4.	člen
Služba družbenega knjigovodstva nadzoruje ali temeljne organizacije združenega dela sredstva prejeta po »odloku« uporabljajo za namene, določene s tem družbenim dogovorom.
Temeljne organizacije združenega dela, ki bi sredstva, dobljena na podlagi »odloka«, uporabile za druge namene, kakor so določeni v tem dogovoru, izgubijo pravico do uporabe sredstev iri so dolžne na zahtevo SDK dobljena sredstva vrniti.
2.	člen
Podpisnici sta sporazumni, da se sredstva v znesku do 50,5 milijonov dinarjev, ki jih je namenila Skupščina SR Slovenije z »odlokom« za raziskavo naravnega bogastva SR Slovenije, porabijo za le-te raziskovalne namene:
1.	Za povečanje bilančnih rezerv premoga prej* mejo:
— Zasavski premogovniki Trbovlje do 9 mili* jonov din
— Rudnik rjavega premoga Laško do 1,8 milijona din
— Rudnik rjavega premoga Senovo do 1,3 milijona din
— Rudnik rjavega premoga Kočevje do 700.000 din
— Rudnik rjavega premoga Kanižarica do 2 milijona din	,
— Rudnik lignita Velenje do 5 milijonov din.
2.	Za povečanje raziskav urana in izdelavo litolo-ških geoloških kart, prejme Geološki zavod — Ljubljana do 8,4 milijona din.
3.	Za povečanje rudnih rezerv svinca in cinka prejmejo Rudniki svinca in topilnica Mežica do 6,5 milijona din.
4.	Za prekategorizacijo rezerv živosrebrne rude, prejme Rudnik živega srebra Idrija do 7,5 milijona din.
5.	Za povečanje rezerv kaolina in kalcita prejme Rudnik kaolina Crna - Kamnik do 1,9 milijona din.
6.	Za raziskave nekovinskih mineralnih surovin v Rudniku gline in kremenovih peskov Globoko, Prejme »Salonit« Anhovo do 800.000 din.
7.	Za raziskave nekovinskih mineralnih surovin na območju občine Lenart, Šentjur, Ljutomer, prejme Geološki zavod — Ljubljana do 800.000 din.
8.	Za raziskave kraških voda prejme Inštitut za raziskave Krasa SAZU, Postojna do 500.000 din.
9.	Za sofinanciranje izdelave osnovne geološke karte SR Slovenije, prejme Sklad Borisa Kidriča do 3,2 milijona din.
' 10. Za sofinanciranje pri izdelavi prostorskega Plana SR Slovenije, prejmq Zavod za prostorsko planiranje do 1,1 milijona din.
Temeljne organizacije združenega dela, ki bi sredstva, dobljena na podlagi »odloka«, uporabile za druge namene, kakor so določeni v tem dogovoru, izgubijo pravico do uporabe sredstev in so dolžne na zahtevo SDK dobljena sredstva vrniti.
Obveznost uporabe sredstev za namene določene s tem dogovorom, ter obveznost vračila nenamensko uporabljenih sredstev, je treba vnesti v pogodbe o dodelitvi sredstev.
6.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 421-18/74
Ljubljana, dne 30. julija 1974.
Skupščina SR Slovenije Izvršni svet
Član Izvršnega sveta in republiški sekretar za gospodarstvo
Drago Petrovič 1. r.
368.
Na podlagi 2. in 3. člena odloka o prenosu sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za zunanjetrgovinske posle ,in storitve in trgovske posle v prometu blaga na debelo, obračunanega za čas do 30.
6.	1974, na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 18-190/74, v nadaljnjem besedilu »odlok«) sklepata Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR o podrobnejši nameni uporabe sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za storitve
Gospodarska zbornica Slovenije Podpredsednik
Rado Dvoršak, inž. 1. r.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela s pod-ročja rudarstva v smislu 2 člena dogovora in temelj-he organizacije združenega dela, ki so usposobljene za raziskave naravnega bogastva in sklenejo s prvimi Ustrezne pogodbe, ustanovijo s samoupravnim sporazumom poslovno skupnost za aplikativne naloge s te-Ka področja ter jo delegatsko konstituirajo.
Poslovna skupnost se dogovori in sprejme pro-Sram posameznih raziskovalnih del in razdelitev v ta hamen določenih sredstev ter spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma.
4.	člen
Potem, ko poslovna skupnost sprejme samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost, repub-’iški sekretariat za finance prenese nanje ustrezna sredstva, ki. do tedaj ostanejo na posebnem računu Pri Službi družbenega knjigovodstva.
Na temeljne organizacije prenesena sredstva se ne vračajo.
5.	člen
Služba družbenega knjigovodstva nadzoruje ali erneljne organizacije združertfega dela sredstva, pre-:cta Po »odloku«, uporabljajo za namene, določene s em družbenim dogovorom.
1.	člen
Podpisnici ugotavljata, da se del sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za storitve v znesku 10 milijonov dinarjev, v skladu s 3. točko 2. člena odloka, prenese na temeljne organizacije združenega dela, ustanoviteljice živinorejskega pospeševalnega sklada po družbenem dogovoru o usmerjanju, usklajevanju in pospeševanju razvoja živinoreje, predelave in prodaje živalskih proizvodov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 44-373/73) za hitrejše obnavljanje osnovne črede goveda.
2.	člen
Sredstva iz 1. člena tega družbenega dogovora se, v skladu z določili 4. člena omenjenega odloka in statutarnega sklepa zbora podpisnikov Živinorejske skupnosti Slovenije z dne 12. junija 1974, prenesejo na temeljne organizacije združenega dela, ustanoviteljice Živinorejskega pospeševalnega sklada, ki ga združujejo za realizacijo programa v letu 1974.
3.	člen
Podpisnici sta sporazumni, da se sredstva iz 1. člena tega družbenega dogovora uporabijo za premiranje plemenskih telic, po programu in pogojih Živinorejskega pospeševalnega sklada SR Slovenije za leto 1974.
4.	člen
Služba družbenega knjigovodstva nadzoruje ali temeljne organizacije združenega dela sredstva, prejeta po »odloku«, uporabljajo za namene, določene s tem družbenim dogovorom.
Temeljne organizacije združenega dela, ki bi sredstva, 'dobljena na podlagi »odloka«, uporabile za druge namene, kakor so določeni v tem dogovoru, izgubijo pravico do uporabe sredstev in so dolžne na zahtevo SDK dobljena sredstva vrniti.
Obveznost uporabe sredstev za namene določene s tem dogovorom, ter obveznost vračila nenamensko uporabljenih sredstev, je treba vnesti v pogodbe o dodelitvi sredstev.
5.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-18/74
Ljubljana, dne 30. julija 1974.
Skupščina SR Slovenije Izvršni svet
Član Izvršnega sveta in republiški sekretar za gospodarstvo Drago Petrovič 1. r.
Gospodarska žborniča Slovenije 1 Podpredsednik Rado Dvc.ršak, inž. 1. r.
369.
Na podlagi 2. in 3. člena odloka o prenosu sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za zunanjetrgovinske posle in storitve in trgovske posle v prometu blaga na debelo, obračunanega za čas do 30.
6.	1974, na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 18/74, v nadaljnjem besedilu: »odlok«) sklepata Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR o podrobnejši nameni uporabe sredstev plačanega prometnega davka od plačil za storitve, ki se po »odloku« prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, ki združujejo sredstva za realizacijo programa za gazifikacijo Slovenije
1.	člen
Podpisnika ugotavljata, da so se potencialni uporabniki zemeljskega plina načelno dogovorili, da bodo združili svoja sredstva v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije Slovenije ter da bodo s temi sredstvi skupno upravljali. V ta namen so potencialni uporabniki izvolili poseben poslovni odbor in se bodo združili v Poslovno skupnost za izgradnjo plinovodskega omrežja v SR Sloveniji.
2.	člen
Podpisnika sta soglasna, da se na temeljne organizacije združenega dela, ki bodo s samoupravnim sporazumom združile svoja sredstva za gazifikacijo Slovenije prenesejo sredstva v višini 100 milijonov dinarjev pod pogojem, da so sredstva, ki jih združijo v ta namen najmanj enaka temu znesku.
Osnova za razdelitev 100 milijonov din med TOZD je odstotni delež združenih sredstev vsake TOZD v skupno združenih sredstvih.
3.	člen
Pravico do deleža na sredstvih, ki se prenašajo na TOZD si pridobi vsaka TOZD, ki na osnovi izvršenega javnega razpisa pristopi do 15. oktobra 1974 k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije Slovenije.
4.	člen
Služba družbenega knjigovodstva nadzoruje ali temeljne organizacije združenega dela sredstva, prejeta po »odloku«, uporabljajo za namene, določene s tem družbenim dogovorom.
Temeljne organizacije združenega dela, ki bi sredstva, dobljena na podlagi »odloka«, uporabile za druge namene, kakor so določeni v tem dogovoru, izgubijo pravico do uporabe sredstev in so dolžne na zahtevo SDK dobljena sredstva vrniti.
bbveznost uporabe sredstev za namene določene s tem dogovorom, ter obveznost vračila nenamensko uporabljenih sredstev, je treba vnesti v pogodbe o dodelitvi sredstev.
5.	člen
i
■Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-18/74
Ljubljana, dne 30. julija 1974.
Skupščina 'SR Slovenije Izvršni svet
Gospodarska zbornica Član Izvršnega sveta in Slovenije	republiški sekretar za
Podpredsednik	gospodarstvo
Rado Dvoršak, inž. 1. r. Drago Petrovič 1. r.
370.
Na podlagi 2. in 3. člena odloka o prenosu sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za zunanjetrgovinske posle in storitve in trgovske posle v prometu blaga na debelo, obračunanega za čas do 30.
6.	1974 (Uradni list SRS, št. 18/74, v nadaljnjem besedilu »odlok«) sklepata Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Zadružna zveza SR Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR
o	podrobnejši nameni uporabe sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za storitve, ki se prenašajo na temeljne organizacije združenega dela za kooperacijo, članice kmetijske razvojne skupnosti
1.	člen
Podpisnika ugotavljata, da je samoupravni sporazum o združevanju v kmetijsko razvojno skupnost Slovenije z dne 30. maja 1974 usklajen z določili družbenega dogovora o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980. ki sta ga med drugimi podpisala tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Zadružna zveza SR Slovenije.
Iz sporazuma (9. člen) je razvidno, da se tudi dopolnilna sredstva republike iz sredstev prometnega davka razdelijo med tenrtetjne organizacije združenega dela za kooperacijo skladno z deležem družbenega proizvoda vsake temeljne organizacije združenega dela v skupnem družbenem proizvodu kooperacijskega kmetijstva Slovenije, ugotovljenem na podlagi zaključnih računov za leto 1973.
Organizacije združenega dela za kooperacijo združujejo tako prejeta sredstva v samoupravni kmetijski razvojni skupnosti po pogojih in za namene, ki se določijo s samoupravnim sporazumom med bankami, Zvezo hranilno-kreditnih služb in kmetijsko razvojno skupnostjo.
.2. člen
Podpisnika sprejemata v smislu samoupravnega sporazuma iz prejšnjega člena, naslednje namene, za katere se združena sredstva iz prometnega davka do zneska din 25 milijonov uporabijo:
1.	melioracije kmetijskih zemljišč skupnosti kmetov;
2.,proizvodnja koruze v skupnostih kmetov;
3.	proizvodnja krompirja v skupnostih kmetov;
4.	proizvodnja sadja v skupnostih kmetov in kmetov kooperantov;
5.	proizvodnja jagodičevja v skupnostih kmetov in kmetov kooperantov;
6.	proizvodnja hmelja v skupnostih kmetov;
7.	vinogradništvo v skupnostih kmetov in kmetov kooperantov;
8.	govedoreja v skupnostih kmetov in kmetov kooperantov;
9.	prašičereja v skupnostih kmetov in kmetov kooperantov;
10.	perutninarstvo v skupnostih kmetov in kmetov kooperantov;
11.	kmetijski stroji, ki jih nabavijo skupnosti kmetov in kmetje kooperanti.
3.	člen
Služba družbenega .knjigovodstva nadzoruje ali temeljne organizacije združenega dela sredstva, prejeta po »odloku«, uporabljajo za namene, določene s tem družbenim dogovorom.
Temeljne organizacije združenega dela, ki bi sredstva, dobljena na podlagi »odloka«, uporabile za druge namene, kakor so določeni v tem ' dogovoru, izgubijo pravico do uporabe sredstev in so dolžne na zahtevo SDK dobljena sredstva vrniti.
Obveznost uporabe sredstev za namene določene s tem dogovorom, 'ter obveznost vračila nenamensko uporabljenih sredstev, je treba vnesti v pogodbe o dodelitvi sredstev.
4.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-18/74
Ljubljana, dne 30. julija' 1974.
Skupščina SR Slovenije Izvršni svet
Član Izvršnega sveta in republiški sekretar za gospodarstvo
Drago Petrovič 1. r.
Zadružna zve^a Slovenije Predsednik Andrej Petelin 1. r.
SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
371.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so 'sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi 'zadržanih cen za opečne izdelke in elektrofiltrske elemente 1 2 3 4
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 28. VI. 1974 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in elektroflitrske elemente s tem, da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo ob sedanjih prodajnih pogojih svoje sedanje proizvajalčeve cene in sicer po ceniku posamičnih cen za vsak posamezen Proizvod, ki je sestavni del tega sporazuma in je v Gospodarski zbornici SR Slovenije.
2.	Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oz. kupovali proizvode iz 1. točke tega sporazuma po cenah in ob pogojih, kot to določa ta sporazum.
3.	K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SR\ Slovenije za cene s svojo odločbo št, 38/01-410/74 z dne j
15.	VIII. 1974.
4.	Ta sporazum začne veljati in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predstavniki proizvajalcev:
Ograd Ormož, Stavbar Maribor TOZD Opekarna Pragersko, Opekarna Rače, Opekarna Maribor Radva-nie, Opekarna Črnuče, Slovenija ceste TOZD Opekarna Mengeš, Zasavski premogovniki TOZD Opekarna Trbovlje, Opekarna Ločč pri Poljčanah, Goriške opekar-
ne Nova Gorica, Opekarna Ložnica Žalec, Opekarna Radomlje, Ruda Izola, Opekarna Košaki Maribor, Opekarna Gornja Radgona, Konstruktor Maribor TOZD Opekarna Lendava,. Opekarna Mirna na Dolenjskem, Križevske opekarne Križevci, ZRMK Gameljne, Gorenjska opekarna Dvorska vas, Opekarne Ljubečna, Konstruktor Maribor TOZD Opekarna Murska Sobota, MIK Opekarna Prebold, IU TOZD Opekarna Vrhnika, Kranjske opekarne, Ljubljanske opekarne, Novomeška opekarna Zalog, Opekarna Zabjak.
Predstavniki kupcev:
Kovinotehna Celje, Zidgrad Idrija, Drava Ptuj, Gradnje Ptuj, Megrad Ljubljana, Ograd Ormož, Remontno gradbeno podjetje Bovec, Stavbar Maribor, TP Sevnica, Opekarna Rače, Opekarna Radvanje, Združeno KGP Kočevje, Opekarna Črnuče, KZ Idrija,1 Slovenija ceste Ljubljana, Zasavski premogovniki Trbovlje, Kmetijski kombinat Šentjur, Agroobnova Ljubljana, Opekarna Loče, Mercator Ljubljana, Goriške opekarne, Center Koper, Sava Jesenice, Tehno-friercator Celje, Ingrad Celje, Remont Celje, Obnova Celje, Gradnje Postojna, Remont — gradnje Žiri, Opekarna Ložnica — Žalec, Graditelj Kamnik, KZ Postojna, Opekarna Radomlje, Dom Smreka Maribor, Ruda Izola, SOP Sežana, Era Velenje, SGP Gorica, Potrošnik Murska Sobota, Kurivo Ljubljana, Potrošnik — Izbira Lenart, Slovenija ceste TOZD visoke gradnje, Labin Labin, Opekarna Košaki Maribor, Istra Pula, Tehnika Ljubljana, Standard-Invest Ljubljana, Jelka Ribnica, Zidar Kočevje, Ljubljanske opekarne, Opekarna Gornja Radgona, Konstruktor Maribor TOZD Slovenska Bistrica, Konstruktor Maribor TOZD Grad-
benik Lendava, Opekarna Mirna. na Dolenjskem, Kri-ževske opekarne, Gradis Ljubljana, ZRMK Opekarna Gameljne, Gorenjska opekarna Dvorska vas, Opekarne Ljubečna, Jože Lacko Ptuj, Stavbenik Koper, Vegrad Velenje, Konstruktor Maribor TOZD Murska Sobota, SGP Rogaška Slatina, Poljoprivredna zadruga Krapina, Metalpromet Rijeka, MIK Prebold, Ilirija Ilirska Bistrica, Kras Sežana, Industrija usnja Vrhnika, Usluga commerce Novigrad, SG’" Tržič. Kranjske opekarne, Gramex Ljubljana, Komunalno podjetje Ajdovščina, Pionir Novo mesto, Novomeška opekarna Zalog, Merkur Kranj, Tabor Grosuplje, Mursko polje Križevci.
372.
|
Na podlagi prvega odstavka 33. in 39. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in samoupravnih sporazumov o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na seji dne 9. avgusta 1974 sprejela
SKLEP
o povečanju višine otroškega dodatka
I
Otroku, ki ima pravico do otroškega dodatka po sklepu o pogojih in načinu uveljavljanja pravice db otroškega dodatka v letu 1974 in sklepu o določitvi dohodkovnega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1974 (Uradni list SRS. št. 22/74), se poveča otroški dodatek za 35 din mesečno.
II
Otroku, ki ima pravico do otroškega dodatka po sklepu o pogojih in Višini otroškega dodatka v letu 1974 za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin (Uradni list SRS, št. 22/74), se poveča otroški dodatek za 18 din mesečno.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta dalje.
St. 193-1/74
Ljubljana, dne 9. avgusta 1974.
Republiška skupnost otroškega varstva
Predsednik skupščine
Elica Dolenc L r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
skupSCina mesta Ljubljane
839.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73) in 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11-292/71) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 17. seji dne 9. avgusta 1974 sprejel
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina I
I
V sklepu o soglasju k poprečnim cenam plina (Uradni list SRS, št. 37-788/72) se prva točka spremeni tako, da se glasi: »Komunalni delovni organizaciji Plinarna Ljubljana se daje zaradi povečanja cen osnovne surovine, soglasje k novim poprečnim cenam plina iz omrežja Plinarne Ljubljana, ki znašajo za:
—	mestni plin zgornje kalorične vrednosti 4200 kcal/m3 za 1000 kcal 0,4318 din oziroma za im* 1,8138 din
—	mešani plin zgornje kalorične vrednosti 13000 kcal/m3 za 1000 kcal 0,3075 din oziroma za 1 m3 3,98 din
— propan-butan v mreži zgornje kalorične vrednosti 28000 kcal/m3 za 1000 kcal 0,3075 din oziroma za 1 m3 8,58 din
II
K četrti točki sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina se doda nova četrta alinea. ki se glasi:
»za oblikovanje sredstev za razširjeno reprodukcijo bo tekoče evidentirala in izdvajala v svoj poslovni sklad namensko za programske investicije od vsakega prodanega m3 mestnega plina
a)	za 1974 leto 0,1876 din
b)	za 1975 leto 0,1269 din
III
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati »klep o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina (Uradni list SRS, št, 17-424/74).
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS,
St. 393/1-3-74
Ljubljana, dne 9: avgusta 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dagmar Šuster L r.
SKUPŠČINA OBČINE BREZICE
848.
Občinska skupščina Brežice je z namenom,
—da bi se določile pravice in dolžnosti občine in način njihovega izvrševanja;
—	da bi se določilo, katere od skupnih zadev v občini uresničujejo delovni ljudje po svojih delegatih v občinski skupščini in njej odgovornih organih in organizacijah;
—	da se določi način oblikovanja, organizacijo, pristojnosti in delo občinske skupščine in njenih organov;
—	da se določi, o katerih vprašanjih razpravljajo in odločajo delegati na zasedanju posameznega zbora samostojno in o katerih vprašanjih odločajo na zasedanjih dveh ali več zborov enakopravno oziroma skupaj;
—	da se določi način oblikovanja in dela izvršnega sveta v občini ter njegovo razmerje do drugih skupščinskih teles in- organov skupščine;
—	da se določi, o katerih zadevah samoupravne interesne skupnosti razpravljajo in o njih soodločajo z občinsko skupščino;
—	da se določijo občinski upravni organi, njihova organizacija in delovno področje ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov;
—	da se določi, katera vprašanja mora dati občinska skupščina v javno razpravo;.
—	da bi se uredila druga vprašanja in'zadeve, ki jih mora po ustavi in zakonu urediti občinski statut in da bi se z vsem tem utrdili pogoji za /nadaljnji napredek občine na socialistični družbeni osnovi ter da bi se utrdilo in razvijalo samoupravljanje občanov v občini kot osnovni družbenopolitični skupnosti ob sodelovanju Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacij, je po 185. členu ustave SRS (Uradni list SRS, št. 6/74) na seji dne 26 marca 1974 občinska skupščina Brežice sprejela
STATUT občine Brežice I. 2
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost občanov na svojem območju. (V nadaljnjem besedilu: občina).
splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s področja ljudske obrambe;
—	skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje; skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo borcev in žrtev fašističnega nasilja; pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji; •
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami;
—	uresničujejo druge z ustavo določene funkcije družbenopolitične skupnosti (občine), razen tistih, ki- so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Pravice in-dolžnosti delovnih ljudi v občini, naštete v 2. členu statuta, opravljajo občani neposredno na zborih občanov, zborih delovnih ljudi in drugih oblikah neposrednega odločanja, posredno pa prek občinske skupščine, njenih organov, organov krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti.
Svpje politične, družbenoekonomske, kulturne in druge skupne interese uresničujejo občani v občini tudi v družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah v občini.
4.	člen
Območje občine Brežice obsega naslednje katastrske občine in naselja:
a) mesto Brežice
2.	člen
Delovni ljudje v občini:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo;
—	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj;
—	določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje materialne. socialne, kulturne in druge skupne potrebe;
—	zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, zagotavljajo javni red in mir. varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in usklajujejo priprave za
katastrske občine: naselja: Brežice	Brežice
b) druge katastrske občine in naselja:
Arnovo selo:
Artiče:
Blatno:
Bojsno:
Bregana:
Brezina:
Brezje:
Brezovica:
Arnovo selo;
Artiče, Glogovbrod;
Blatno;
Bojsno;
Bregansko selo, Brezje pri Vel. Dolini, Nova vas pri Bregani (del), Obrežje (del), Perišče, Ponikve (del), Rajec (del), Velika Dolina (del); Brezina, Cundrovec (del), Trebež; Brezje pri Boj snem;
Bizeljsko (del), Brezovica na Bizelj. (del);
katastrske občine: naselja:
<
Bukošek:	Bukošek;
Bukovje:	Bizeljsko (del), Bukovje,	Drenovec
pri Bukovju (del), Orešje na Bizeljskem (del);
Bušeča vas:	Bušeča vas, Dolenja Pirošica, Gore-
nja Pirošica, Vrbovška vas;
Čerina:	Čerina, Čatež ob Savi (del), Dobeno,
Dvorce, Prilipe, Žejno;
Cerklje (del):	Cerklje ob Krki, Crešnjice	pri Cerkljah, Gazice, Hrastje pri	Cerkljah,
Zasap, Zupeča vas (del);
Curnovec:	Curnovec, Dečno selo (del);
Čatež:	Čatež ob Savi (del), Mrzlava	vas,
Velike Malence;
Črne:	Bukošek (del), Cundrovec (del),	Črne
(del);
Dečno selo:	Dečno selo (del);
Dednja vas:	Dednja vas;
Dolenja vas (del) Spodnja Pohanca, Dolenja vas	(del);
Drenovec:	Bizeljsko (del), Bračna vas, Dreno-
vec pri Bukovju (del), Nova vas ob Sotli;
Gaberje:	Dobova (del), Gaber j e pri Dobovi
Mali Obrež;
Globočice:	C edem, Globočice, Kamence, Krška
■vas, Mali Cirnik, Soben j a vas, Stankovo;
Globoko:	Globoko;
Jereslavec:	Jereslavec;
Kapele:	Kapele;
Koritno:	Cirnik (del), Koritno (del), Laze, Po-
nikve (del);
Križe (del): Krška vas (del)
Loče:
Mali vrh:
Mihalovec:
Mostec:
Oklukova gora: Orešje:
Pavlova vas:
Piršenbreg:
Pišece:
Podgorje:
Podvin je:
Rakovec:
Rigonce:
Sela:
Silovec:
Slogonsko:
Sromlje:
Stara vas: Stojanski vrh:
Sušica:
Št. Lenart: Trnje:
Velika Dolina:
Križe, Pečice;
Boršt, Dolenje Skopice, Gorenje Skopice, Krška vas, Račja vas, Zupeča vas (del);
Loče;
Mali vrh;
Dobova (del), Mihalovec; '
Mostec;
Oklukova gora;
Bizeljska vas (del), Orešje na Bizeljskem (del);
Pavlova vas;
Piršenbreg;
Pišece;
Podgorje pri Pišecah;
Podvinje;
Rakovec;
Rigonce;
Bukošek (del), Sela pri Dobovi, Vrbje (del), Zakot (del), Zupelevec (del); Silovec;	,
Slogonsko;
Sromlje;
Gregovce, Stara vas-Bizeljsko (del); Brvi, Izvir, Poštena vas, Stojanski vrh, Vinji vrh;
Bizeljska vas (del). Bizeljsko (del), Gornji Lenart, Sentlenart' (del); Trnje;
Cirnik (del), Gaj, Jesenice, Koritno (del), Mala Dolina, Nova vas pri Bre-gani (del), Obrežje (del), Podgrače-no, Rajec (del), Ribnica, Velika Dolina (del);
katastrske občine: naselja:
Veliki Obrež:	Dobova (del), Rigonce (del), Veliki
Obrež;
Vitna vas:	Bizeljsko (del), Brezovica na Bizelj-
skem (del), Dramlje, Stara vas — Bizeljsko (del); Vitna vas;
Volčje:	v Volčje;
Vrhje:	Vrh j e (del);
Zakot:	Zakot (del);
Zgornja Pohanca: Zgornja Pohanca;
Zgornji Obrež:	Zgornji Obrež;
Zupelevec:	Zupelevec (del).
5.	člen
Občina lahko spremeni svoje območje na predlog in po razpravi delovnih ljudi določenega območja v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ter ob pogojih in po postopku v skladu z zakonom.
6.	člen
\
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v mestu Brežice.
7.	člen
Delo občinskih organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadpve javnega pomena, je javno; ti organi oziroma organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu.
Občani imajo pravico, da razpravljajo o d$lu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij-, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena in, da jim dajejo pripombe in predloge, bodisi neposredno ali pa po svojih družbenopolitičnih organizacijah.
8.	člen
Da se zagotovi javnost in družbena odgovornost v delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, obravnava občinska skupščina pri izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in načina izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij.
9.	člen
Občani imajo pravico in moralnopolitično dolžnost po svojih sposobnostih sodelovati v organih družbenega upravljanja v občini.
Občani so dolžni, če so za delo sposobni, stopiti v ustrezno delovno razmerje ali opravljati kakršnokoli drugo poklicno oziroma družbeno koristno delo in s tem vzdrževati sebe in svojo družino, oziroma prispevati k splošnemu razvoju in napredku občine.
Občani občine so dolžni izpolnjevati obveznosti, ki jih ureja ta statut in drugi predpisi.
10.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni sodelovati z družbenimi in političnimi organizacijami, društvi in združenji ter jih obveščati o svojem delu, kakor tučfl zahtevati od njih pripombe in predloge o vseh vprašanjih, ki zadevajo razvoj, napredek in izvrševanje nalog občine.
z
11.	člen
Občina ima za izpolnjevanje svojih nalog sredstva, s katerimi samostojno gospodari.
12.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«; pod grbom je napis »Brežice«.
13.	člen
Občina praznuje 28. oktobra občinski praznik v spomin na ustanovitev Brežiške partizanske čete, na ta dan v letu 1941.
Občinski praznik je plačan, dela prost dan, kolikor se delavci v organizacijah združenega dela ne odločijo drugače.
Občina Brežice lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in organizacijam podeljuje priznanja.
Priznanja občine Brežice so:
1.	oktobrska nagrada
2.	podelitev domicila v občini Brežice
3.	imenovanje častnega občana občine Brežice
4.	podelitev listine o priznanju.
1. Družbenopolitične organizacije
14.	člen
Družbenopolitične organizacije se v skladu s svojo vlogo in nalogami v razmerju do občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja v družbenem in gospodarskem življenju v občini.
.15. člen
Zveza komunistov ko.t organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter občanov je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti ter za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je Zveza komunistov idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi in občanov pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu.
16.	člen
V socialistični zvezi delovnega ljudstva občine Brežice kot prostovoljni demokratični zvezi delovnih ljudi in občanov in Zvezi komunistov kot vodilni Idejni in politični sili, delovni ljudje in občani kot Posamezniki in organizirani v družbenopolitičnih organizacijah uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil ter v ta namen: obravnavajo vsa družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične Pobude z vseh področij družbenega življenja, določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij in delegatov ter za-
gotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za delegate ter za samoupravne, javne in-druge družbene funkcije, obrav- -na vaj o splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov, opravljajo družbeno nadzorstvo in presojajo delo organov oblasti in samoupravljanja, zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in vpliv na javno komuniciranje, se borijo za humane, socialistične .demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo.
17.	člen
V	zvezi sindikata kot najširši organizaciji delavskega razreda, se delovni ljudje borijo za uresničevanje svojega ustavnega položaja v združenem delu v vsem družbenem življenju, zavzemajo se za svoje usposabljanje v ta namen, za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate in za organe v združenem delu in v družbenopolitični skupnosti, za varstvo pravic, življenjskega standarda in socialne varnosti delavcev.
Zveza sindikatov daje pobude in sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in daje predloge, ki se nanašajo na družbeni in materialni položaj delavskega razreda.
18.	člen
V	organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOB, delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo-tradicije NOB ter jih prenašajo na mlade generacije, prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medčloveških humanih odnosov in solidarnosti.
Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOB in njihovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge skupščinam družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti za reševanje vprašanj iz tega področja.
19.	člen
Mladi delovni ljudje in občani, organizirani v Zvezi mladine, se vključujejo v družbenopolitično življenje v občini, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, obravnavajo vprašanja, ki zadevajo položaj mladih, usklajujejo mnenja in dajejo pobude in predloge o vprašanjih, za katera so mladi še posebej zainteresirani.
20.	člen
Občani in delovni ljudje se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih, glede na svoje interese in potrebe, delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini.
21.	člen
Na pobudo organizacij Zveze komunistov, socialistične zveze, zveze sindikata in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij lahko občinska skupščina in njeni organi organizirajo skupne sestanke ali posvetovanja delegacij organizacij združenega dela, delegacij krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih
organizacij in skupnosti zaradi obravnavanja določenih vprašanj, za katere so te zainteresirane.
22.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, ob pripravi družbenih dogovorov, ob volitvah delegacij, pri organiziranju konferenc delegacij, ob izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
23.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajo na konferencah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij.
Občinska skupščina in njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tudi tako, da jim pošiljajo gradiva, poročila, analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih.
24.	člen
Delegacije v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so dolžne ob sprejemanju svojih stališč in odločanju o posameznih vprašanjih v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih, v samoupravnih organih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obravnavati in upoštevati mnenja, predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij. II.
II.	DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
1. Družbenoekonomski položaj človeka v združenem delu
25.	člen
V	občini Brežice temelji družbenoekonomska ureditev na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji.
26.	člen
Občani, ki opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost v skladu z zakonom in z zakonom določeno drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z delovnimi sredstvi v njihovi lastnini, se vključujejo v ekonomsko ureditev občine.
27.	člen t
Delo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj človeka na podlagi enakih pravic in odgovornosti.
28.	člen
Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela.	,
29.	člen "
V	občini so družbena lastnina: proizvajalna sred- . stva in druga sredstva združenega dela, naravna bo-
gastva, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva skupne porabe in družbenega standarda, sredstva splošne družbene porabe in dobrine v splošni rabi.
30.	člen
Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v občini je zagotovljen z ustavo, zakoni, statutom občine, statutom TOZD oz. OZD ter samoupravnimi akti, posebej pa še:
—	s pravico do dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobi delavec, ko se vključi v združeno delo v organizaciji združenega dela in na ta način zadovoljuje svoje osebne in skupne družbene potrebe;
—	da odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah iz celotne družbene reprodukcije;
—	da ureja medsebojna razmerja pri delu. odloča o dohodku, ki ga pridobi v različnih oblikah združenega dela in sredstvih in si pridobiva osebni dohodek;
—	s pridobivanjem dohodka v organizacijah združenega dela. ki opravljajo družbene dejavnosti, s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe na brnenj enem področju zadovoljujejo delavci s tega področja;
—	s socialno varnostjo, ki je zagotovljena v interesnih in krajevnih skupnostih ter v drugih organizacijah in skupnostih med delom in po izteku delovne dobe.
Ko delavci v združenem delu uresničujejo svoje pravice iz dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da upravljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja. Družbena sredstva, kot materialno podlago svojega dela. so delavci v združenem delu dolžni stalno obnavljati in povečevati.
31.	člen
Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi je zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek in najmanj tolikšne druge pravice, da je zagotovljena njegova materialna in socialna varnost in stabilnost.
Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic ter način njihovega uresničevanja določa samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor ali zakon, odvisno od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in od splošnih razmer okolja, v katerem delavec dela in živi.
32.	člen
Za zadovoljitev tistih splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti, plačujejo delavci iz dohodka svojih temeljnih organizacij združenega dela ih iz svojih osebnih dohodkov davke, občani pa iz svojih osebnih dohodkov in drugih dohodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine.
33.	člen
Občina samostojno in v skladu z zakonom določi višino davkov, taks in drugih davščin, z dohodkom pa samostojno razpolaga.
34.	člen
Obveznosti delavcev in organizacij združenega dela do družbenopolitičnih skupnosti se določijo odvisno od sposobnosti gospodarstva, da v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti družbenega dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo mož-
nostim gospodarstva in dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil družbe, zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in potreb razširjene reprodukcije ter odvisno od sposobnosti organizacije združenega dela, da v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter rezultati dela in doseženim uspehom zagotovi delavcem v ustavi določene pravice.
35.	člen
Za razširitev materialne osnove dela, lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva občanov in jim poleg vračila teh sredstev zagotovijo tudi nadomestilo za vložena sredstva v obliki obresti ali še drugih na podlagi zakona določenih ugodnosti.
36.	člen
Proti organizacijam združenega dela, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali s svojim poslovanjem huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in v postopku, določenim z zakonom, nastopi z ustreznimi z zakonom določenimi začasnimi ukrepi, s katerimi se v skladu z razlogi, zaradi katerih se taki ukrepi sprejemajo, lahko omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali njenih organov. Začasna omejitev uresničevanja samoupravnih pravic lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno. da se odpravijo vzroki, za katere je bil tak ukrep uporabljen.
37.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja družbenih dejavnosti v občini. Usklajujejo delovni ljudje v občini in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela. delovnih ljudi in občanov v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne Porabe.
Prispevki iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se plačujejo po samoupravnih sporazumih in predpisih v korist samoupravne interesne skupnosti, ki temeljni organizaciji združenega dela ali delavcu te °rganizacije zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev.
Prispevki in davki se plačujejo v korist družbenopolitične skupnosti, na območju katere delavec ali občan živi oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki delavcu in občanu ali članom njegove družine zagotavlja zadovoljevanje' potreb in interesov oziroma uporabo storitev.
2.	Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega interesa
a)	Splošne določbe 38 člen
Dejavnosti prometa in zvez, cestnega in vodnega Gospodarstva in energetike ter komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ki so nujno potrebna za trajno radovoljčvanje življenjskih potreb delovnih ljudi, so dejavnosti posebnega družbenega interesa.
Posebne družbene interese na teh področjih zago-tavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi v
skladu z družbenim dogovorom ali z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona.
b)	Stanovanjsko gospodarstvo
■ 39. člen
Svoje stanovanjske potrebe rešujejo delovni ljudje ter drugi občani v TOZD oz. OZD ter v krajevni skupnosti:
—	samostojno,
—	skupno tako, da z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, pogodbami in odloki skupščine združujejo sredstva in urejajo medsebojna razmerja, upoštevajoč načela vzajemnosti in solidarnosti.
40.	člen
TOZD oz. OZD so dolžne izdelati lastne programe stanovanjske izgradnje, nakupa družbenih najemnih stanovanj, kreditiranja individualne gradnje in kreditiranja nakupa stanovanj v kolektivni gradnji.
Pri teh programih je treba praviloma dati prednost delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki oz. z najnižjim dohodkom po članu gospodinjstva in mladim družinam.
41.	člen
Občinska skupščina ima pomembne funkcije pri stanovanjski politiki in gospodarstvu, s tem, da:
—	načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve,
—	sprejema urbanistično dokumentacijo,
—	zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča,
—	povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj,
—	posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam občanov, ki so potrebni posebne družbene pomoči.
42.	člen
Občinska skupščina skupaj s skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti sprejema:
—	srednjeročni program stanovanjske graditve v občini,
—	program etapnega urejanja stavbnih zemljišč, s katerim zagotavlja izpolnitev programa stanovanjske gradnje,
—	zazidalne načrte,
—	sklepe o uvedbi razlastitvenih postopkov za zemljišča na območjih, namenjenih stanovanjski gradnji,
—	določa pogoje, pod katerimi se smejo oddati stavbna zemljišča neposrednim gradbenim ' upravičencem,
—	sklepa družbene dogovore o izločanju sredstev iz dohodka za stanovanjsko gradnjo z organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami.
43.	člen
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost za TOZD ter druge delovne organizacije oz. zavezance, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj.
44.	člen
Za področje stanovanjskega gospodarstva se ustanovi posebna interesna samoupravna stanovanjska skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
L
Ta skupnost povezuje predstavnike stanovalcev stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, lastnikov takih hiš oz. njihovih delov in pričakovalce stanovanj, organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki vlagajo sredstva v družbeno stanovanjsko gradnjo in organizacije, ki vzdržujejo stanovanja in skrbijo za stanovanjsko izgradnjo. V to skupnost se vključuje tudi projektivna organizacija, solidarnostni stanovanjski sklad in druge organizacije, katerih dejavnost je neposredno vezana na stanovanjsko komunalno dejavnost.
45.	člen
V	okviru skupnosti se zagotavljajo in združujejo potrebna sredstva, odloča o razvoju stanovanjske dejavnosti. zagotavlja uresničevanje programa stanovanjske izgradnje, upravlja in gospodari s skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, vpliva na politiko cen in drugo.
46.	člen
Način financiranja in delo skupnosti se ureja z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom, statutom skupnosti oz. odlokom občinske skupščine.
c)	Komunalna dejavnost
47.	člen
Svoje osebne in skupne potrebe po komunalnih in njej podobnih dejavnostih, zadovoljujejo delovni judje praviloma v krajevni skupnosti.
V	okviru krajevnih skupnosti delovni ljudje odločajo o programu komunalnih dejavnosti in združujejo v ta namen svoja sredstva.
48 člen
Za komunalno in njej podobno dejavnost se po tem statutu šteje:
1.	oskrba s pitno vodo
2.	vzdrževanje javne snage
3.	dimnikarska služba
4.	javna kanalizacija
5.	gradnja in vzdrževanje občinskih in krajevnih
cest
6.	pogrebne usluge in pokopališča
7.	tržnice, sejmi in javne tehtnice
8.	javna razsvetljava,
9.	javna kopališča
10.	skrb za zelenice oz. ozelenitev naselij ter urejanje zunanjega izgleda naselij
11.	parkiranje
12.	urejanje voda
13 elektrifikacija
14.	povezava naselij z javnimi prevoznimi sredstvi
15.	modernizacija in razširitev telefonskega omrežja
16 urejanje in komunalno opremljanje mestnega zemljišča
17.	komunalne storitve klavnice
18.	garažiranje motornih vozil v javnih garažah
19	veterinarska higiena
20	druge komunalne dejavnosti.
Občina skrbi za uresničevanje teh komunalnih dejavnosti.
Občinska skupščina skupaj s skupščino samoupravne komunalne skupnosti in krajevnimi skupnostmi določi, katere komunalne dejavnosti bo kdo opravljal.
49.	člen
Določene osebne in skupne potrebe po komunalnih in njej podobnih storitvah zadovoljujejo delovni ljudje tudi v okviru samoupravne komunalne skupnosti.
50.	člen
V samoupravno komunalno skupnost se vključujejo:
—	gospodarjenje z vodovodnimi napravami ,
—	kanalizacija
—	javna snaga
—	javna razsvetljava
—	javni parki
—	dimnikarska služba
—	tržnica in sejmi in druge dejavnosti.
51.	člen
Samoupravno komunalno skupnost ustanovijo v skladu z družbenim dogovorom in s samoupravnimi sporazumi uporabniki komunalnih stpritev z organizacijami združenega dela. ki opravljajo te dejavnosti.
Dejavnosti samoupravne stanovanjske skupnosti in dejavnosti samoupravne komunalne' skupnosti se lahko združijo v enotno samoupravno interesno skupnost
52.	člen
Samoupravna komunalna skupnost je pravna oseba. Organizacijo in delokrog dela določi občinska skupščina z odlokom.
53	člen
Sredstva samoupravne komunalne skupnosti so:
—	sredstva %od tarif za komunalne storitve
—	proračunska sredstva
—	sredstva prispevka, za uporabo mestnega zemljišča
—	druga sredstva po posebnih predpisih ali dogovorih.
54	člen
Občinska skupščina, skupščina samoupravne komunalne skupnosti in krajevne skupnosti se glede na to. kdo bo opravljal dejavnosti naštete v prvem odstavku 48 člena, dogovorijo o delitvi sredstev, določenimi za te namene.
55.	člen
Občinska skupščina skupaj s skupščino samoupravne komunalne skupnosti sprejema delovne programe v obliki letnih načrtov in srednjeročnih in dolgoročnih programov.
SKS oddaja vzdrževalna dela na komunalnih napravah za to ustanovljenim komunalnim organizacijam, investicijska dela pa ustreznim organižacijam združenega dela po razpisu.
56.	člen
Občinska skupščina skupaj s skupščino SKS ustanavlja in organizira komunalne organizacije oz službe za opravljanje komunalnih storitev
Občinska skupščina nadzoruje delo komunalnih organizacij. skrbi, da se delo komunalnih organizacij izvršuje v skladu s statutom občine in statutom SKS
Komunalne organizacije morajo poročati občinski skupščini po skupščini samoupravne interesne skupnosti vsako leto do konca marca o svojem delu in finančnem poslovanju za preteklo leto.
57.	člen
Na območju občine se ustanovi samoupravna skupnost za vzdrževanje občinskih cest.
Delo, način financiranja, organi in vsa ostala vprašanja, pomembna za delovanje te skupnosti, se uredijo s statutom skupnosti.
3.	Kmetijstvo
58.	člen
Kmetom, ki živijo izključno od kmetijstva! je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ desetih hektarjev na gospodarstvo, v gorskih in hribovitih predelih pa tudi nad to površino, po merilih, ki jih določa zakon in občinski odlok.
59.	člen
Lastnik, uporabnik kmetijskega zemljišča mora v splošnem družbenem interesu obdelovati zemljišče tako, da se trajno ohrani njegova rodovitnost.
60.	člen
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalne produktivne izrabe tal, varstva kmetijskih zemljišč in izboljšanja posestne ter zemljiške strukture, se krajevne skupnosti, občinska skupščina,
. kmetijske in gozdno gospodarske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetje, kakor tudi drugi občani, združujejo v kmetijsko zemljiško samoupravno skupnost v občini.
61.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost se ustanovi z družbenim dogovorom za območje občine Brežice.
Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
Notranjo organizacijo skupnosti določa skupnost s statutom, ki ga potrdi občinska skupščina.
62.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini, ki mora biti v skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva.
Občinska skupščina sprejme prostorski plan, s katerim se zemljišča razvrstijo v območja:
—	ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreminjati,
—	v katprih se smejo zemljišča uporabljati tudi za druge s kmetijstvom povezane namene (kmečki turizem in turizem, vodni rezervati, naravno-varstvena območja in podobno),
—	v katerih se lahko zemljišča uporabijo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenim z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
63.	člen
Delovni ljudje v občini, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost, se lahko samoupravno organizirajo, ustanavljajo svojo organizacijo, urejajo neposredno in s sporazumi svoje medsebojno razmerje o belu in .delitvi dohodka.
V ta namen se kmetijski proizvajalci organizirajo:
—	v obratih za kooperacijo pri delovnih organizacijah na področju občine in izven,
—	v kmetijskih zadrugah,
—	v kmečkih skupnostih.
64.	člen
Delovni ljudje in občani pospešujejo razvoj veterinarske službe in skrbijo za zdravstveno varstvo živali, s tem pa tudi za zdravstveno varstvo ljudi.
Občina skrbi, da veterinarski zavodi in službe ha območju občine izvajajo zdravstveno varstvo živali v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva živali ter tako zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov po zdravstvenem varstvu živali.
4.	Varstvo in zboljšanje človekovega okolja
65.	člen
Delovni ljudje in občani smotrno gospodarijo » prostorom, vodami, gozdovi, poljedelskimi in vinogradniškimi površinami, varujejo okolje ter urejajo naselja in prostor z namenom, da se uskladijo potrebe za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo ter tako ustvarijo pogoje za smotrni razvoj vseh območij in zagotovijo skladnost skupnih in posebnih interesov.
66.	člen
Občinska skupščina je dolžna zlasti:
—	določiti in zaščititi območja kakovostne pitne vode,
—	določiti območja za gradnjo industrijskih in drugih objektov, ki s svojim obratovanjem povzročajo ropot, smrad in z dimom onesnažujejo ozračje,
—	določiti območja za izgradnjo stanovanj in objektov družbenega standarda,
—	določiti in zaščititi območja za rekreacijo in razvoj turizma,
—	določiti roke za sanacijo obstoječih industrijskih in drugih objektov, ki povzročajo onesnaženje okolja.
67.	člen
Skupnost za varstvo okolja se ustanovi z družbenim dogovorom za območje občine Brežice. Lahko pa se taka skupnost ustanovi za celotno regijo Posavje.
Notranjo organizacijo določa skupnost s statutom, ki ga potrdi občinska skupščina.
68.	člen
Občinska skupščina je dolžna s predpisom zaščititi:
—	spomenike vaške, mestne in grajske arhitekture, mostovne gradnje, jezove;
—	obeležja NOB, ostale zgodovinske spomenike;
—	stara in redka drevesa ter redke rastline v skladu z ustreznimi republiškimi predpisi;
—	zanimive geološke oblike.
69.	člen
Občinska skupščina je dolžna	izdati	predpise	o
kulturnem ravnanju z	domačimi	živalmi,	zaščiti	divjadi in zaščiti drobnih	ptic.
;	5.	Planiranje
70.	člen 1
Usklajen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti je zagotovljen in usmerjen s planiranjem na samoupravni podlagi s perspektivnimi, letnimi, po potrebi pa tudi drugimi plani občine.
71.	člen ,
Temelj za planiranje in programiranje dela in razvoja na področju gospodarstva in družbenih dejavno-
/
sti v občini so programi in plani TOZD' in drugih OZD, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti, ki temeljijo na skupnih interesih in ciljih ekonomskega in družbenega razvoja občine.
72.	člen
Na podlagi vseh družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, planov, in prograr&ov za delo in raz-. voj OZD, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za gospodarski in družbeni razvoj v občini in na tej podlagi usklajenih skupnih interesov sprejema občinska skupščina družbeni plan.
73.	člen
Osnutek razvojnih programov in planov pripravi pristojni upravni organ občine. Pri izdelavi programov in planov sodelujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in drugi.
Osnutke programov in planov sprejme in da v javno razpravo Izvršni svet.
Po končani javni razpravi Izvršni svet pripravi predlog programov in planov za sprejem na občinski skupščini.
74.	člen
Izvršni svet je v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovoren za uresničevanje družbenih planov in za zagotovitev pogojev za kar najbolj skladen in stabilen razvoj
Ob koncu obdobja, za katerega je program ali plan sprejet. Izvršni svet pripravi analizo o njegovi realizaciji, o kateri razpravlja občinska skupščina O izvrševanju programa, oziroma .plana je treba obveščati OZD, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge.
75.	člen
Za smotrno ureditev in razvoj naselij sprejme občinska skupščina prostorski plan in urbanistični program občine. Predlog prostorskega plana in urbanističnega programa se mora pred sprejetjem javno razgrniti.
76.	člen
Pri sestavi in izvrševanju programov in planov se občinska skupščina opira na pomoč delovnih in družbenopolitičnih organizacij, občanov, republike 'in federacije.
77.	člen
Programi in plani občine se oblikujejo v medsebojni odvisnosti s programi in plani širših družbenopolitičnih skupnosti.
Skrbeti je treba, da bodo občinski programi in plani upoštevani tudi v ustreznih programih in planih širših družbenopolitičnih skupnosti.
IH. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
a) Splošne določbe
78.	člen
Po občinski skupščini delovni ljudje z družbenim planom ali drugim aktom določajo splošno in razvojno politiko na področju družbenih dejavnosti, s splošno bilanco sredstev za financiranje splošnih in skupnih potreb v občini ugotavljajo možnosti za njihovo finan-
ciranje, pri usmerjanju in programiranju družbenoekonomskega razvoja določajo politiko razširjene reprodukcije na teh področjih ter ustanavljajo delovne organizacije za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb.
79.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter na drugih področjih družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, cer delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. 1
Medsebojne razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se/ urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem, ki v njih združujejo sredstva. zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela. ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila interesna skupnost ustanovljena pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
80	člen
Samoupravno organizirane družbene dejavnosti so sestavni del samoupravnega sistema v občini
Samoupravne interesne skupnosti na področjih družbenih dejavnosti sodelujejo med seboj, usklaiuje-jo svoje delo in uresničujejo skupne cilje. V ta namen lahko ustanavljajo skupne organe.
81	člen
Organizacijo, delo, pravice, obveznosti in odgovor-i nosti samoupravnih interesnih skupnosti urejajo ustava, zakoni, ta statut.. samoupravni sporazumi o ustanovitvi skupnosti in njihovi statuti.
82.	člen
V samoupravni interesni skupnosti, ki jo ustanovijo delovni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov, in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero se ustanavlja interesna skupnost, se skupščina organizira tako. da je zagotovljeno njihovo enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
83.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico, da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej te-
melj ni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese.
Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavlja za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin 'ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti.
84.	člen
Občinska skupščina skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi skrbi za razvoj družbenih dejavnosti in za uveljavitev posebnega družbenega interesa, zlasti za to, da so storitve organizacij združenega dela v teh dejavnostih ustrezne, zadostne, pravočasne in kvalitetne.
85.	člen
Vprašanja obsega in strukture zadovoljevanja skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti ter njihovega financiranja se na podlagi sprejetih programov in družbenih planov urejajo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
Samoupravne interesne skupnosti začenjajo in organizirajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in pri njem enakopravno sodelujejo.
Občinska skupščina je udeleženec vseh družbenih dogovorov oziroma samoupravnih sporazumov, s katerimi zagotavlja posebni družbeni interes za družbene dejavnosti.
86.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti te skupščine.
Ce je z ustavnim zakonom tako določeno, lahko tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti določajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o temeljnih vprašanjih s svojega področja.
87.	člen
Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega Pomena, se lahko z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, določi obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela 2a njeno organizacijo in medsebojna razmerja. v njej ter predpiše obveznosti plačevanja prispevkov tej skupnosti in določi obveznost sodelovanja oziroma združevanja samoupravnih interesnih skupnosti za skupno izvajanje nekaterih in skupnih nalog.
Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok občinske skupščine, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok.
88.	člen
Občinska skupščina sama ali skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanavlja organizacije združenega dela (zavpde) za opravljanje družbenih dejavnosti.
Posebni družbeni interes pri opravljanju teh dejavnosti v -kladu z njihovo naravo in posebnostmi zagotavlja s tem. da se lahko določijo pogoji in način opravljanja takih dejavnosti, zagotovi soodločanje uporabnikov ustanovileliev organov občine in družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju skupnih
ciljev, o temeljnih pogojih ža pridobivanje dohodka in poslovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in o razširjeni reprodukciji, o soglasju k posameznim določbam splošnega samoupravnega akta organizacij združenega dela, o statusnih spremembah, o načelih in merilih v kadrovski politiki, o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, ali z drugimi oblikami družbenega vpliva.'
Sredstva za delo zavodov se zagotavljajo na podlagi ovrednotenih delovnih programov, ki so usklajeni z materialnimi možnostmi občinske skupnosti, in njihove izvršitve.
O zagotovitvi sredstev se'sklene pismena pogodba med samoupravno interesno skupnostjo oziroma drugim financerjem in zavodom.
89.	člen
Zakonitost dela samoupravnih interesnih skupnosti nadzoruje pristojni upravni organ občinske skupščine Brežice.
b)	Vzgoja in izobraževanje
90.	člen
Vzgoja in izobraževanje v občini mora na osnovah marksizma prispevati k oblikovanju vsestransko razvitega svobodnega delavca in odgovornega človeka samo-upravljalca, povezovati se mora s proizvodnjo in vključevati dosežke sodobne tehnologije in znanosti.
91.	člen
Delovni ljudje uresničujejo svoj in družbeni interes za uspešen razvoj otrok neposredno v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih ter v družbenih in drugih organizacijah.
92.	člen
Skupnost otroškega varstva:
—	sprejme program družbenega varstva otrok, ki obsega izhodišča in priorittetne naloge s področja zdravstvenega, socialnega in invalidskega varstva ter dnevnega varstva otrok, vzgoje in izobraževanja, telesne kulture, organizacije prostega časa in urejanja stanovanjskih razmer družin,
—	sodeluje z občinsko skupščino, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter strokovnimi institucijami pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok,
—	zagotavlja določene denarne pomoči otrokom,
—	skrbi za zagotavljanje sredstev za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok in za krepitev materialne osnove tega varstva,
—	organizira in pospešuje razvoj dnevnega varstva in vzgoje, družbene prehrane in telesne kulture otrok ter omogoča, da bodo te oblike dostopne vsem otrokom ne glede na dohodek njihovih staršev,
—	pospešuje razvoj doslej premalo razvitih oblik družbenega varstva otrok, mater in družin.
93.	člen
Delovni ljudje v občini skladno z možnostmi in potrebami družbenega razvoja skrbijo za splošno, strokovno. kulturno,’ tehnično in drhžbeno vzgojo in izobraževanje.	x
94.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo materialne, kadrovske in druge pogoje za delo osnovnih šol in za ureditev temeljnih odnosov na tem področju zlasti za izenačenje pogojev za osnovno šolanje in s tem za omogočanje osnovne izobrazbe vsem otrokom.
-	95. člen
Otrokom in mlajšim polnoletnim osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je zagotovljeno usposabljanje od predšolske vzgoje do vključitve v delo v posebni osnovni šoli, vzgojnih zavodih za vedenjsko in osebnostno motene otroke, zavodih za de- t lovno usposabljanje duševno in telesno prizadetih otrok ter v drugih zavodih za usposabljanje.
96.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost:
—	uresničuje družbeno politiko razvoja osnovnega šolstva,
—	skrbi za organizacijo in razvoj dejavnosti osnovnih šol,
—	sodeluje z občinsko skupščino, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi pri sprejemanju načrtov in programov razvoja osnovnega šolstva, pri usmerjanju razvoja mreže in zmogljivosti osnovnih šol in' pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj osnovnega šolstva,
—	zagotavlja sredstva za dejavnost in materialno osnovo osnovnih šol,
—	uresničuje družbeno socialno in kadrovsko politiko na področju osnovnega šolstva,
—	upravlja zbrana sredstva,
—	pripravlja metodologijo oblikovanja cen, normativov in drugih meril glede stroškov in dejavnosti,
—	se dogovarja o ceni izobraževanja, normativnih stroškov in dejavnosti,
—	se sporazumeva o merilih, sredstvih in politiki delitve dohodka,
—	sodeluje z drugimi izobraževalnimi skupnostmi pri vprašanjih splošnega in skupnega pomena,
—	obravnava druga vprašanja s področja osnovnega šolstva.
97.	člen
Občinska skupščina v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi občinami ter republiškimi organi ustvarja po svojh možnostih materialne in druge pogoje za delo srednjih šol, razvija ustrezne ' oblike višjega in visokega šolstva v občini ter spodbuja ustanavljanje izobraževalnih skupnosti za usmerjeno izobraževanje.
98.	člen
Delovni ljudje po organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter občinski skupščini v skladu s kadrovsko politiko v občini omogočijo izobraževanje učencev in študentov s tem, da jim zagotavljajo štipendije, brezobrestna posojila in druge oblike pomoči; kriteriji in postopek pri tem se poenotijo z družbenim dogovorom.
99.	člen
V občini se organizirajo zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo občanom stalno izobraževanje In izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj, ki so potrebna za delo, samoupravljanje in osebno življenje.
Organizirati je treba zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo delavcem, da se uvedejo v delo, da si pridobijo poklicno izobrazbo, da stalno izpopolnjujejo strokovna, družbena in splošna znanja, ki so potrebna za delo in za samoupravljanje in da se specializirajo ali prekvalificirajo glede na spremembe v organizaciji dela in v tehnološkem razvoju.
c)	Kultura in prosveta
100.	člen
Delovni ljudje v občini določajo kulturno politiko skrbijo za zagotovitev splošnih pogojev za razvoj kulturne dejavnosti, za razvijanje in ustrezno zadovoljevanje svojih kulturnih potreb ter za kulturno vzgojo mladine, zlasti pospešujejo kulturnoprosvetno dejavnost z namenom, da se dviga splošna kulturna raven, spodbujajo povezovanje in združevanje dejavnikov v kulturi in skrbijo za smotrno usposabljanje prostorov za kulturo.
101.	člen
Kulturna skupnost
—	programira, spremlja in proučuje razmere in dosežke v kulturni dejavnosti, razvitost kulturnih potreb in možnosti za njihovo zadovoljevanje,
—	povezuje s svojim delovanjem združeno delo in celotni družbeni napredek,
—	ustvarja pogoje za dostopnost kulturnih vrednot in približuje kulturne dobrine delovnemu človeku, kateremu je treba zagotoviti odločujoč vpliv na kulturno politiko,
—	spodbuja in podpira kvalitetne kulturne in umetniške dosežke,
—	spodbuja in podpira v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi in drugimi dejavniki kulturno vzgojo občanov, posebno mladine,
—	sodeluje pri usmerjanju razvoja kulturne dejavnosti v okviru načrtovanja splošnega družbenega razvoja,
—	skrbi za zagotavljanje sredstev za izpopolnjevanje sprejetih programov kulturne dejavnosti, upravlja s sredstvi in določa pogoje za njihovo porabo,
—	programira investicije na področju kulturne dejavnosti,
—	s smotrno kadrovsko politiko skrbi za usposabljanje poklicnih in amaterskih kulturnih kadrov.
Kulturni program mora biti sestavni del politike tako- kulturne skupnosti kot organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.
102.	člen
Kulturna skupnost na različnih področjih povezuje poklicno in ljubiteljsko kulturno delovanje, skrbi za razvoj dejavnosti in za rast vseh kulturnih organizmov, zagotavlja učinkovito strokovno ali znanstveno proučevanje področja ali posameznih vprašanj, ocenjuje programe in opravljeno delo ter sprejema sklepe o investicijski in kadrovski politiki, o organizacijskih ukrepih in novih oblikah delovanja.
č) Telesna kultura
103.	člen
Delovni ljudje v občini ustvarjajo zaradi izboljševanja zdravstvenega stanja, produktivnosti dela in obrambnih sposobnosti materialne, organizacijske in druge pogoje za razvoj telesne kulture, za telesno vzgojo otrok in mladine v vzgojnovarstvcnih zavodih in
šolah ter za gradnjo in čim širšo uporabo telesnokul-turnih objektov in naprav; v organizacijah združenega dela razvijajo aktivno športno in rekreacijsko udejstvovanje zaposlenih ter jim omogočajo ustrezne teles-nokulturne aktivnosti; skupaj s sindikati skrbe za vnašanje telesnih vaj v delovni čas po zahtevah tehnologije in psihologije dela ter za organizacijo sindikalnih športnih iger.
104.	člen
Telesno kulturna skupnost Brežice zagotavlja organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi na področju telesne kulture ter uveljavljanje in razvoj telesnokulturne dejavnosti in jo usklajuje s splošnimi družbenimi potrebami v občini.
Skupnost skrbi za uresničevanje družbene vloge telesne kulture in za povezovanje telesnokulturne dejavnosti z dejavnostmi drugih družbenih področij, za medsebojno usklajevanje interesov,, oblikovanje in uresničevanje razvojnih načrtov ter za nadaljnji razvoj in utrjevanje samoupravnih razmerij na področju telesne kulture.
Skupnost zlasti skrbi za množično vključevanje delovnih ljudi v telesno kulturo In rekreacijo, poleg tega pa razvija tekmovalni šport, načrtuje graditev športnih in rekreativnih objektov in odloča o njihovi uporabi ter skrbi za strokovne delavce.
d)	Zdravstveno varstvo
105.	člen
Delovni ljudje neposredno ter po organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in občinski skupščini ustvarjajo kar najugodnejše možnosti za zdravstveno varstvo ter skrbijo za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti v občini.
106.	člen
Zdravstveno varstvo zagotavljajo, v mejah svojih pravic in dolžnosti, skupnost zdravstvenega zavarovanja, organizacije združenega dela in druge organizacije ter občinska skupščina, pri čemer posvečajo posebno skrb razvijanju preventivnega zdravstvenega varstva.
107.	člen
V skupnosti zdravstvenega zavarovanja zagotavljajo In uveljavljajo delovni ljudje pravice do zdravstvenega varstva in do denarnih prejemkov iz zdravst-stvenega zavarovanja zase in za svoje družinske člane v mejah pravic, danih z zakonom.
108.	člen
Občinska skupščina nosi stroške zavarovanja ali, zdravljenja socialno ogroženih nezavarovnih občanov in zdravstvenega zavarovanja za prejemnike stalne družbene denarne pomoči.
109.	člen
Občinska skupščina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi spremlja pogoje in način opravljanja zdravstvenih storitev v zavodih za osnovno zdravstveno varstvo ter ^prejema ukrepe za usklajevanje njihovega dela s potrebami delovnih ljudi.
e)	Skrb borcev in vojaških vojnih invalidov
110.	člen
Občinska skupščina spremlja stanje in probleme borcev NOB, koroških borcev v letih 1918/19, španskih
borcev, vojaških vojnih invalidov in družin padlih borcev in v sodelovanju s temi- in drugimi organizacijami srejema ukrepe za izboljšanje varstva borcev ter invalidov, posebno za ureditev njihovega materialnega položaja, zdravstvenega varstva in stanovanjskih razmer.
Občinska skupščina določa kriterije in način družbene materialne pomoči borcem ter invalidom oz. njihovim družinam in zagotavlja potrebna Sredstva za ta namen.
f)	Socialna politika
111.	člen
Da se zagotovi ekonomska in socialna varnost delovnih ljudi ter ustvarijo potrebni pogoji za življenje in delo ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka, se v občini Brežice ob neposredni aktivnosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij določa in izvaja socialna politika.
112.	-člen
V težnji za humanizacijo družbenega razvoja delovni ljudje v občini Brežice razvijajo medsebojno solidarnost, posebno na naslednjih področjih: družbeni Standard delovnih ljudi v organizacijah združenga dela, delo in zaposlovanje, rehabilitacija invalidov, stanovanjska politika, davčna politika, ustvarjanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno zavarovanje ter socialnd varstvo:
g)	Socialno varstvo
113.	člen
Občina skrbi za ustvarjanje pogojev za usposobitev za delo nesposobnih oseb ter zagotavlja najnujnejša sredstva za življenje materialno nepreskrbljenim in za delo nesposobnim osebarp.
114.	člen
Posebno skrb posveča občina varstvu otrok, družine in občanov, ki niso zmožni, da bi skrbeli sami zase, za svoje pravice in koristi.
115.	člen
Družbeno varstvo v občini izvaja pristojni upravni organ, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi in drugimi organizacijami.
116.	člen
Neposredno izvršujejo družbeno varstvo v občini organizacije združenega dela in krajevne skupnosti tako, da obravnavajo in rešujejo socialno problematiko in organizirajo socialno službo v posameznih organizacijah.
h)	Kadrovska politka in zaposlovanje
117.	člen
Delovni ljudje sami so nosilci kadrovske politike v organizacijah združenega dela. krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter v občinski skupščini.
118.	člen
Kadrovska politika se v občini določa predvsem po tehle načelih:
—	odprtosti, javnosti in z določanjem kriterijev
—	ustvarjanju ugodnih pogojev, da delovni ljudje lahko odločajo o kadrovski politiki
—	dolgoročnega načrtovanja vzgoje potrebnih kadrov v skladu s potrebami združenega dela
—	izbora takih ljudi na odgovorne funkcije in delovna mesta, ki imajo strokovne, delovne in moralnopolitične kvalitete in ki s svojim delovanjem dokazujejo pripadnost socializmu in krepitvi delavskega razreda
—	uporabe znanstvenih dognanj pri vodenju kadrovske politike.
119.	člen
Postopek vodenja kadrovske politike, zagotavljanje sredstev za vzgojo kadrov, določanje kriterijev za izbor kadrov, varovanje demokratičnega poteka kandidiranja in določanja kadrov se v občini določi z družbenim dogovorom, ki ga predlagata Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza sindikatov, sprejmejo pa ga temeljne organizacije združenega dela. krajevne in samoupravne interesne skupnosti, občinska skupščina in vse družbenopolitične organizacije.
120.	člen
V okviru organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva delovni ljudje v občini določajo družbene kriterije za izbor delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in izbor kandidatov za člane delegacij in za opravljanje samoupravnih javnih in' drugih družbenih funkcij v občini.
121.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo pogoje za uveljavljanje pravice do dela. za vključevanje delovnih ljudi v združeno delo s sredstvi v družbeni lastnini in skrbijo za materialno zavarovanje delovnih ljudi v primeru začasne nezaposlenosti.
122.	člen
Politiko zaposlovanja v občihi izvajajo organizacije združenega dela, skupnosti in druge organizacije, Zavod za zaposlovanje in občinska skupščina.
Posebno skrb posvečajo zaposlovanju oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo, žena in mladine.
123 člen
Organizacija združenega dela sama ali na podlagi samoupravnega sporazuma skupaj z drugimi organizacijami zagotavlja na načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo, in druge pravice delavcev, katerim zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov preneha njihovo delo v organizaciji, kot tudi sredstva za njihovo materialno oskrbo za čas trenutne nezaposlenosti. IV.
IV.	DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
124.	člen
Družbeno samozaščito v občini zagotavljajo in uresničujejo delovni ljudje: x
— s svojo neposredno in stalno dejavnostjo za zavarovanje socialistične samoupravne družbene ureditve, za spoštovanje in uresničevanje svojih z ustavo, zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenirpi dogovori in drugimi samoupravnimi akti določenih pravic in dolžnosti ter odkrivanjem in preprečevanjem de-
janj, usmerjenih na njihovo kršenje ali izpodkopavanje;
—	z organiziranim in stalnim delovanjem za razvijanje splošne varnostne kulture in zavesti o svojih pravicah in dolžriostih za zagotavljanje varnosti človeka in družbe;
—	z določanjem načina in organiziranih oblik uresničevanja družbene samozaščite, pravil ravnanja družbenih ter moralnih sankcij v samoupravnih aktih TOZD, krajevnih in interesnih skupnostih, pravil organizacij ter društev na temelju ustave, tega statuta in drugih aktov.
125.	člen
. Pravica in dolžnost delovnih ljudi kot nosilcev družbene samozaščite je zlasti:
—	varovanje z ustavo določenega reda pred delovanjem sovražnih organizacij, posameznikov ali skupin doma in v tujini, usmerjeno na rušenje ali izpodkopavanje ustavne ureditve ali ravnanja, ki škoduje ugledu skupnosti in interesom delavskega razreda, delovnih ljudi, narodov in narodnosti SFRJ;
—	varovanje z ustavo in zakoni določenih pravic delovnih ljudi in borba proti vsem oblikam njihovih kršitev, zlorabljanja in izkoriščanja;
—	varovanje premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi, družbenega premoženja in skupnih dobrin;
—	varovanje javnega reda na temelju spoštovanja in uveljavljanja socialističnih, moralnih norm v razmerjih med ljudmi in splošne ter prometne varnosti delovnih ljudi.
Te svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje uresničujejo na način in s sredstvi, ki jih določijo zakoni in samoupravni akti. s sredstvi idejnega in političnega boja, vzgojo odraslih in mladine.
126.	člen
Uresničevanje pravic in dolžnosti družbene samozaščite v organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih Interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in v občinski skupščini zagotavljajo delovni ljudje z določanjem:
—	organiziranih oblik zavarovanja družbene lastnine ir drugih vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo;
—	organiziranjem delavske kontrole in drugih oblik družbenega nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda;
—	organiziranih oblik zavarovanja izpostavljenih delovnih mest. kriterijev za njihovo zasedbo ter določanjem odgovornosti posameznikov glede na njihovo mesto v organizaciji in delitvi dela;
—	pravil varovanja državne, uradne in poslovne tajnosti in njihovega izvrševanja;
—	ukrepov fizičnega in tehničnega zavarovanja pomembnejših objektov in imovine;
—	pravil ravnanja v slučaju odkritja družbeno nevarnih pojavov ali izrednih varnostnih situacijah;
—	ukrepov za preprečevanje uvoza ali širjenja negativnih ali sovražnih propagandnih sredstev, publikacij, tiska in filma z negativno in sovražno vsebino;
—	pravil komuniciranja s tujimi državljani in tujino sploh ter informiranja delavcev in občanov o teh razmerjih;
—	sankcij za kršitev pravil in norm družbene samozaščite kot hujše kršitve delovnih dolžnosti zaradi krepitve družbene odgovornosti in discipline:
—	splošnih in posebnih oblik organiziranega preventivnega izobraževalnega, vzgojnega in drugega de-
lovanja na področju družbene samozaščite, požarne varnosti, varnosti v cestnem prometu in na drugih področjih;
—	pravil o delovanju narodne zaščite v krajevnih in delovnih skupnostih.
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo s svojimi splošnimi akti določiti organizacijo, oblike in način organiziranosti za čimbolj smotrno in učinkovito izvajanje nalog družbene samozaščite.
127.	člen
V	sistemu družbene samozaščite delujejo upravni organi, organi državne in javne varnosti in drugi državni organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov avtonomno na temelju zakonitih predpisov in zakonskih pooblastil.
128.	člen
Za obravnavanje in proučeyanje problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu ustanovi izvršni svet občinske skupščine komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot samostojno družbeno delo.
V.	LJUDSKA OBRAMBA
129.	člen
V' skladu s temelji sistema obrambe SFRJ in konceptom splošnega ljudskega odpora ter obrambnim načrtom SR Slovenije, občina ureja in organizira obrambne priprave, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem ozemlju.
V	ta namen določa obrambni načrt občine in v skladu z njim usmerja obrambne priprave prebivalstva, gospodarstva in družbenih dejavnosti in njihovo delo v vojnih razmerah, ustanavlja in vodi enote teritorialne obrambe, usmerja obrambne priprave krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti, organizira in vodi civilno zaščito ter izvršuje druge naloge pomembne za ljudsko obrambo.
Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca.
130.	člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na Področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ in Ustave SR Slovenije ter v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni.
131.	člen
V	okviru svojih pravic in dolžnosti na področju obrambnih priprav občina po svojih organih in organizacijah zlasti:
—	organizira obrambne priprave in določa obrambni načrt občine;
—	ustanavlja opremlja in usposablja enote teritorialne obrambe;
—	usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo po-Utoč pri izvajanju njihovih nalog v joripravah na splošni ljudski odpor;
—	usmerja priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah in jih usklajuje z nalogami in obrambnim načrtom občine;
—	določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni;
—	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah;
—	organizira, vodi in usposablja civilno zaščito, določa zaščitne ukrepe in skrbi za njihovo izvajanje ter spodbuja samozaščito občanov;
—	organizira in izvaja pouk teritorialne obrambe in enot civilne zaščite ter pouk prebivalstva za obrambo in zaščito;
—	zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi;
—	organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja in skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov;
—	opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela na področju splošne ljudske obrambe.
Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na njenem celotnem območju.
V	vojni občina vodi splošni ljudski odpor v skladu z načrti in izvajanjem splošnega ljudskega odpora v republiki.
132.	člen
Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo občina in organizacije združenega dela, so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije.
Naj višji štab enote teritorialne obrambe v občini vodi in združuje delovanje vseh enot štabov in poveljstev teritorialnih enot v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in bojno pripravljenost.
Najvišji štab in poveljstva teritorialnih enot v občini v miru in vojni izvršujejo smernice in stališča občinske skupščine, izvršnega sveta in sveta za ljudsko obrambo ter navodila Glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba za ljudsko obrambo.
133.	člen
Občani neposredno sodelujejo pri izvajanju obrambnih priprav v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih temeljnih organizacijah in skupnostih, po svojih delegacijah pa tudi v občini, republiki in federaciji.
134.	člen
V	krajevni skupnosti se delovni ljudje neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za splošni ljudski odpor, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje nalog, ki so določene z zakonom in statutom ter obrambnim načrtom in smernicami občine.
V	vojni krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo splošni ljudski odpor in skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivosti.
Vojno organizacijo in naloge v splošnem ljudskem odporu določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih.
135.	člen
Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti izdelajo svoje
obrambne načrte in izvajajo priprave za delo in zaščito v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in smernicami občine, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se delo za oborožene sile ter obrambo in zaščito vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči njihova uporaba in izkoriščanje.
136.	člen
Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za ljudsko obrambo. Imenujejo jih sveti krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti.	1
137.	člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih in organi-aecijah združenega dela, l&hko pa se ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih.
Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Civilno zaščito v občini, krajevnih skupnostih ter organizacijah1 združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito.
Ob hudih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine pa lahko tudi mobilizacijo enot teritorialne obrambe zi preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva in njihovega imetja.
138.	člen
Občina sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju obrambnih priprav in ukrepov za zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin, ki so skupnega pomena.
V ta namen lahko občina z drugimi občinami združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe.
139.	člen
Občinska skupščina ima svet za ljudsko obrambo, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ng more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte. v potrditev občinski skupščini brž, ko se ta lahko sestane.
Predsednik sveta za ljudsko obrambo občine je predsednik občinske skupščine.
140 člen
Na podlagi srednjeročnega načrta družbenega razvoja občina zagotavlja vire financiranja obrambnih priprav, enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v občini.
Finančna sredstva se zbirajo v sklad za financiranje ljudske obrambe. S sredstvi sklada upravlja upravni odbor, ki ga imenuje svet za ljudsko obrambo občine.
VI.	MEDOBČINSKO SODELOVANJE
141.	člen
Občina Brežice po načelu prostovoljnosti in solidarnosti sodeluje z drugimi občinami in organizacijami, ki delujejo na področju izpolnjevanja nalog občin.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Brežice skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalno skupnost občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo občinske skupščine.	*
142.	člen
■ Upoštevajoč načela iz predhodnega člena je občinska skupščina Brežice skupaj z občinskimi skupščinami občin Krško in Sevnica ter družbenopolitičnimi organizacijami vseh navedenih občin ustanovila svet posavskih občin kot skupni medobčinski organ samoupravljanja.
Svet posavskih občin kot skupni medobčinski organ samoupravljanja za območje navedenih občin ureja zadeve, ki so skupnega pomena za celotno območje in usmerja, usklajuje in določa enotno obliko družbenoekonomskega, kulturnega in urbanistično-prostorskega razvoja regije.
Svet zlasti:
—	sprejema dolgoročni in srednjeročni program gospodarskega in družbenega razvoja regije po predhodnem soglasju občinske skupščine;
—	sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih dejavnosti po predhodnem soglasju občinske skupščine;
—	sprejema regionalni prostorski plan po predhodnem soglasju občinske skupščine;
—	spremlja gospodarska gibanja na območju Posavja. usklajuje politiko cen. finančno in davčno politiko občin, politiko na področju urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, prometa, vzgoje in izobraževanja, kulture in znanosti, telesne kulture, zdravstvenega in družbenega varstva, ljudske obrambe in družbene samozaščite, kadrovsko politiko in varstvo okolja;
—	izvaja po predhodnem pooblastilu občinskih skupščin za celotno območje regije koristne ali nujne družbene akcije, organizira pripravo in izdelavo raznih strokovnih elaboratov, organizira referendum, ankete ipd.;
—	zavzema skupna stališča in predloge<do vprašanj, ki jih urejajo druge družbenopolitične skupnosti in organizacije:
—	razpolaga z namenskimi in drugimi sredstvi, ki mu jih izrecno prepustijo občine ali druge organizacije,
—	ustanavlja delovna telesa in strokovne službe za pospeševanje svojih nalog,
—	tekoče obvešča občinske skupščine o svojem delu in jim daje letno poročilo o svojem delu in o problematiki regije;
—	sprejema statut in poslovnik za delo sveta.
143.	člen
V	svet posavskih občin pošiljajo svoje delegate občinske skupščine Brežice, Krško in Sevnica, po tehle načelih:
—	pet delegatov iz zbora združenega dela,
—	dva delegata iz zbora krajevnih skupnosti,
—	dva delegata iz družbenopolitičnega zbora.
144.	člen
Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, ki zadevajo delovanje občine, občinske skupščine in njenih organov, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj, usklajevanja stališč in predlogov je občina Brežice včlanjena in aktivno deluje v Skupnosti slovenskih občin.
Občino v Skupnosti slovenskih občin zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina.
145.	člen
Zaradi trdne pripadnosti jugoslovanski skupnosti in povezanosti z vsemi narodnostmi v Jugoslaviji občina Brežice podpira in pospešuje sodelovanje z občinami v bratskih republikah SFRJ.
Občina Brežice lahko navezuje občasne ali trajne prijateljske vezi s posameznimi občinami ali organizacijami in mesti v tujini, še posebej pa z občinami in organizacijarni na tistih območjih, kjer živijo zamejski Slovenci.
V	okviru teh vezi občina pospešuje krepitev prijateljstva, spoznavanja med prebivalci, izmenjave informacij in izkušenj na področju delovanja občine in družbenopolitičnih organizacij, sodeluje pri organizaciji prireditev v prijateljskih občinah, športnih tekmovanj in podobno.
Prijateljsko sodelovanje občine Brežice po tem členu usmerja in vodi izvršni svet, ki v ta namen lahko oblikuje posebno delovno telo Načelno politiko sodelovanja, sklepe o pobratenju ali trajnem prijateljskem sodelovanju sprejema občinska skupščina. VII.
VII.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
146.	člen
V	krajevni skupnosti se povezujejo delovni ljudje, ki živijo in delajo v posameznem naselju, delu naselja ali več povezanih naselij ter delovne skupnosti temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti in organizacij, ki delujejo
- v tej skupnosti ali zagotavljajo zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi v njej.
V	krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje, združeni v družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo svoje posamezne in skupne Interese.
147.	člen
Delovni ljudje v krajevni skupnosti določajo vsebino in način zadovoljevanja ter uresničevanja svojih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij,
otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja ter drugih področij skupnega življenja in sprejemajo programe in plane razvoja te skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
148.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi, združi ali razdru-ži z drugo krajevno skupnostjo na podlagi referenduma. Za,izvedbo referenduma se uporabljajo določbe zakona.
149.	člen
Pristojni krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva lahko da pobudo za ustanovitev ali razdružitev krajevne skupnosti:
—	najmanj 20 delovnih ljudi, ki živijo na območju, za katero se predlaga ustanovitev ali razdružitev;
—	vsaka delovna skupnost temeljne organizacije združenega dela, druga samoupravna skupnost in organizacija, ki deluje na tem območju, če ima na njem vsaj 20 delovnih ljudi ali članov.
Za združitev ali razdružitev dveh ali več krajevnih skupnosti se lahko da pobuda, če jo predlaga število delovnih ljudi oziroma delovnih skupnosti in drugih skupnosti in organizacij iz prejšnjega odstavka iz območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti ali razdružiti.
O pobudi, ki mora biti obrazložena, organizira krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva javno razpravo:
—	na vsem območju tiste ali tistih krajevnih skupnosti, v katerih se nahaja območje, za katero se želi ustanoviti ali razdružiti nova krajevna skupnost;
—	v vseh krajevnih skupnostih, ki se združujejo ali razdružujejo.
150.	člen I
I
Po zaključku javne razprave sprejme krajevna organizacija ali več pristojnih krajevnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva o pobudi dokončno stališče in odloči, ali se predloži sklepanje o razpisu referenduma, ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi svetu krajevne skupnosti.
151.	člen
Nova krajevna skupnost praviloma prične z delovanjem na začetku ali ob polovici koledarskega leta.
152.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
-r- območje, pravice in dolžnosti, organizacijo in organe krajevne skupnosti;
—	naloge, ki jih poverjajo svetu krajevne skupnosti in drugim organom samoupravljanja;
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	način oblikovanja in sprejemanje programov razvoja krajevne skupnosti;
—	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,
—	vprašanja, v katerih delovni ljudje krajevne skupnosti odločajo na referendumih;
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi v njej;
—	način oblikovanja in število članov delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
153.	-člen
Osnutek statuta krajevne skupnosti pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži zaradi organiziranja- javne razprave krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. ♦
Po zaključku javne razprave svet krajevne skupnosti na osnovi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi dokončni predlog statuta ter ga predloži v sprejetje zboru občanov krajevne skupnosti.
154.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja . materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti, in oblikujejo konferenco delegatov krajevnih skupnosti, v kateri na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje lastnih skupnih služb ter tudi določi organe za usmerjanje in nadzor nad delom takih služb, lahko pa oblikujejo tudi posamezne skupne organe z začasnimi ali stalnimi nalogami.
155.	člen
Svoje skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje zadovoljujejo, in uresničujejo:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, v katerih delaVci delajo na območju te krajevne skupnosti,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana 'občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti,
—	s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi,
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina s posebnimi odloki odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti "in občine,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
—	s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti,
—	z darili, zapuščinami in drugimi sredstvi,
—	s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispevkom ali pridobijo na drug način.
156.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje svojih določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom in na podlagi programa razvoja krajevne skupnosti povezujejo in združujejo svoja sredstva s sredstvi drugih organizacij združenega iela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih organizacij in občine.
157.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja z delovnim programom in finančnim načrtom po svojih potrebah. Namenska sredstva razporeja za namene, za katere so bila dana.
Predlog delovnega programa' in finančnega načrta krajevne skupnosti sprejme zbor občanov krajevne skupnbsti.
VIII.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI
1.	Oblike družbenega samoupravljanja
158.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene zadeve z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter V drugih temeljnih samoupravnih organizacijah m skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih družbenopolitičnih organizacijah, po delegatih v organih upravljanja, v organizacijah združenega dela in v drugih skupnostih in organizacijah s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
159.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti določajo in opravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi, z referendumom in v javnih razpravah,
—	po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti,
—	po delegatih v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	s Samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	prek raznih združenj organizacij združenega dela,
—	prek sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij,
—	v drugih oblikah na način določen z ustavo in s tem statutom.
160.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in opravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom in v javnih razpravah,
—	v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti,
—	po delegatih v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev,
—	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih,
—	v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih,
—	v drugih oblikah, na način določen z ustavo in s tem statutom.
161.	člen •
Delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih sodelujejo v opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti,
—	samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa statut,
—	prek drugih oblik v skladu z ustavo in s tem ' statutom.
a)	Zbori delovnih ljudi in občanov
162.	člen
Delavci, drugi delovni Ijlrdje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih" interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanjg teh vprašanj,
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge,
—	predlagajo občinski skupščini in njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
—	predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela. krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim.
—	opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	samostoino odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela. druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
Zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo pdleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku še o:
volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti.
163.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.	(
164.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti oziroma statuti krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov.
b)	Referendum
165.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposcedno o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S statutom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določijo vprašanja o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma.
166.	člen
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predloku odloka in drugega akta. da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju. ki ima splošen pomen. Odločitev sprejeta na referendumu, je obvezna.
167.	člen
Občinska skupščina mora razpisati. referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
168.	člen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko podajo:
izvršni svet, organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost v občini, družbenopolitične organizacije, društva in združenja delovnih ljudi in občanov.
Občinska skupščina mora v roku 30 dni obravnavati pobudo, se'o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti pobudnika.
169.	člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina.
170.	člen
Glede ostalih vprašanj v zvezi z referendumom veljajo določbe zakona o referendumu.
c)	Javne razprave
171.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejema odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
172.	člen
V javni razpravi sodelujejo: organizacije združenega dela in njihova združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge 'zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
173.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
—	statuta občine, njegovih sprememb in dopolnitev,
—	družbenih načrtov in proračuna občine,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom materialne obveznosti,
—	razpisa občinskega posojila,
—	drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
174.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave se obravnavajo: na zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konterencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in uporabnikov komunalnih in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine, v organizacijah združenega dela ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
175.	člen
Predlagatelj, oziroma organ, .ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, d? se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč iri predlogov,
—	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne sprejemati,
—	po sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se o njih opredeliti,
—	na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel o predlogih iz razprave.
176.	člen
Pred pomembnimi odločitvami se lahko izvede tudi anketa ali na drug način ugotavlja javno mne-
nje. O izvedbi ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja sprejme občinska skupščina poseben akt, s katerim opredeli namen in način ter druga vprašanja v zvezi z izvedbo ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja.
2.	Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi
177.	člen
x Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena.
178.	člen
S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interes-^nih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samgupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev; ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena.
Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti.
179.	člen
Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava.
V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna .razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela.
180.	člen
Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice in interesi, ki temeljijo na zakonu lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma.
181.	člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samouprav-
ne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
182.	člen
Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
IX.	SKUPŠČINSKI SISTEM
183.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe Prt opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
184.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kol organizacije združenega dela. kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4.	delovni ljudje v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ,ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, ki šteje do 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ. lahko oblikujejo skupno delegacijo, v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
185.	člen
Ce se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom.
186.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom število članov in sestavo svoje delegacije, kot tudi način izvolitve in odpoklica delegacije.
Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti.
187.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oz. skupnostih, vendar ta-kO; da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oz. območij.
188.	člen
Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti v socialistični zvezi delovnega ljudstva, in sicer v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata.
189 člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tddi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri onredeljevanju in glasovanju,	)
190.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacijo in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje za njihovo delo.
191.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru katerega član je. predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, c* upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
192.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo Izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od Izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
<	193. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto kadar opravlja funkcijo delegata v skupščini.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora katerega član je in ne zoper njega začet kazenski postopek brez dovoljenja zbora, če se sklicuje na imuniteto.
Brez dovoljenja zbora katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju za katerega je predpisana kazen strogega zapora pet let. V takem primeru mora državni organ ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.	i
Ce zbor ni zbran odloči mandatno-imunifetna komisija ustreznega zbora o vzpostavitvi imunitete delegatu oz. o tem ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča z občinsko skupščino, uživajo člani te skupnosti imuniteto kot delegati občinske skupščine. I.
I.	Občinska skupščina
a)	Položaj in pristojnosti
i	194. člen
Občinska skupščina je organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi SRS in zakonih.
195.	člen
V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska skupščina: določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno ter kulturno življenje in družbeni razvoj občine;
sprejema družbeni načrt, proračun, predpise in druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje;
razpravlja o vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite;
izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo upravnih organov, način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti or-
ganov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; izvršuje politično kontrolo nad delom Izvršnega sveta in upravnih organov in ostalih skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo.
196.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom.
Občinska skupščina lahko predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom.
b)	Sestava in volitve
197.	člen
Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz sestave teh organizacij in skupnosti neposredno in s tajnim glasovanjem.
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, ki jim glede na merila določena v tem statutu ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine.
198 člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela
—	zbor krajevnih skupnosti
—	družbenopolitični zbor
199.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 48 delegatov od tega:
—	27 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva;
—	3 delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetno-kulturne dejavnosti;
—	4 delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti;
—	7 delegatov delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	2 delegata delovnih ljudi, ki delajo z delovnimi sredstvi v obrti, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane l<ot temeljne organizacije združenega dela;
—	4 delegati aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 22 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Družbenopolitični zbor sestavlja, 20 delegatov delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
c)	Pristojnosti in delo zborov
200.	člen
O določenih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine.
201.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine na področjih vzgoje ih izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s teh področij. Skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega področja, če je to določeno z ustavo in zakonom. Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve s katerimi se začasno Uredijo vprašanja od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le-ta o takih vprašanjih ne odloči ter samostojno z odlokom sprejemajo določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela. i
202.	člen	^
,Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo statut in spremembe statuta občine,
—	določajo stališče glede spremembe mej oziroma območja občine, oziroma glede združitve z drugo občino ali razdelitve občine,
—	sklepajo o podelitvi domicila in o imenovanju za častnega občana,
—	sklepajo o pobratenju ali'navezovanju trajnih Prijateljskih vezi z drugimi občinami ali mesti ter o včlanitvi v mednarodne organizacije, ki združujejo mesta in občine,
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine,
—	sprejemajo družbeni načrt občine,
—	sprejemajo proračun in zaključni račun občine.
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij . združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni pristojen posamezni zbor oziroma zbora,
—	odločajo, o razpisu referenduma v qbčini.
—	določajo temeljno organizacijo upravnih orga-ttov, njihove pravice in pooblastila,
—	opravljajo družbeno nadzorstvo nad zakoni-tostjo,
—	odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacijo združenega dela v kateri nastanejo bistve-he motr.je pri Uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali. ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene, interese,
—	obravnavajo vprašanja s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske
obrambe in pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike,
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika, sekretarja in člane Izvršnega sveta,
—	imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine, predstojnike občinskih upravnih organov ter občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—	volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug predpis,
—	volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih komisij in drugih delovnih teles občinske skupščine,
—	določajo delegate za zbor občin Skupščine SR Slovenije, skupščino skupnosti slovenskih občin in skupščino stalne konference mest Jugoslavije ali za to pooblastijo drug organ,
—	volijo sodnike, sodnike porotnike občinskega sodišča, občinskega sodnika za prekrške in komandirja PM,
—	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni zbori oz. zbora.
203.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	i^dločata o zadolžitvah,- prevzemanju jamstva, razpisu občinskega posojila in o- drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela,
—	določata davčno politiko v občini In sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev,
—	odločata o ukrepih za varstvo človeka in okolja,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
—	obravnavata vsa vprašanja prostorskega planiranja in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti,
—	odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami in organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—	opravljata druge zadeve, če je tako določeno z ustavo, tem statutom ali zakonom.
204.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za uresničevanje' zadev, ki se nanašajb na družbeni načrt in delitev dohodka,
—	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in družbenih področij,
—	obravnava vprašanja, ki sc nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih,
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, če misli, da je akt protiustaven ali nezakonit in predlaga uvedbo postopka za oceno ustavnosti oz. zakonitosti,
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, Če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
205 člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejetna odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih.
-------sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, in ki se nanašajo na sodelovanje med krajevnim skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest. ulic, trgov. poti. parkov na območju občine.
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi skupnega uspešnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in drugih vprašani no-membnih za življenje delovnjh ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in' delovanje teh oblik.
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti. če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in sproži postopek za oceno ustavnosti oz. zakonitosti.
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
206.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugim zborom občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
207.	člen
Ce pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajena vprašanja ponovno proučiti in o njem odločati.
208.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in višini sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
209.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njihovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
210.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od Izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
211.	člen
7
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
212.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov zbora.	<
Zbor sprejema sklepe in druge akfe z večino glasov navzočih delegatov.
Glasovanje je javno Ce zbor v skladu s poslovnikom sklene, da se glasuje tajno, je glasovanje tajno.
č) Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov
213.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov v občinski skupščini na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj 2 3 glasov vseh delegatov v posameznem zboru.
Predsednik in podpredsedniki se volijo za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za to dolžnost.
214 člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov,
—	skrbi da se dela po skupščinskem poslovniku. skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnikov občinske skupščine in njenih zborov.
—	podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina,
—	skrbi skupno s predsedniki zborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti da se obravnavajo vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori občinske, skupščine ter delovnih teles občinske skupščine.
—	skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino SR Slovenije ter z organizacijami, ki povezujejo občine oziroma, v katere je ta po sklepu občinske skupščine včlanjena,
—	skupaj s predsedniki zborov sprejema stališča o drugih s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.
Ce je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje eden od podpredsednikov, ki ga določi občinska skupščina s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima predsednik.
215.	člen
Vsak žbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov na predlog SZDL po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Predsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost.
216.	člen
Predsednik zbora:
—	sklicuje in vodi seje zbora,
—	podpisuje splošne akte in ostale predpise, ki jih sprejema zbor,
—	skrbi, da zbor dela po poslovniku zbora,
—	opravlja druge zadeve, določene s tem statutom in poslovnikom zbora.
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva:
—	predsednik občinske skupščine,
— Izvršni svet občinske skupščine,
—	petina delegatov v zboru.
Ce predsednik zbora ne skliče seje, ki bi jo moral sklicati, jo skliče na zahtevo skupine delegatov zbora, ki predstavljajo vsaj petino vseh delegatov zbora, predsednik občinske skupščine.
217.	člen
Skupščina ima svojega sekretarja in po potrebi svojo strokovno službo. Sekretarja imenuje skupščina ha svoji seji. Naloge in delo sekretarja in strokovne službe se določijo s poslovnikom občinske skupščine.
d)	Stalna in občasna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
218.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore, in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in hjeni zbori in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
219.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za volitve in imenovanja in kadrovske zadeve,
—	statutarno pravno komisijo,
—	komisijo za urejanje odnosov z verskimi skup-
hostmi,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za odlikovanja in priznanja.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
220.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij določi občinska skupščina z odlokom.
221.	člen
Z odlokom ali s sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje, sestavo in način delovanja.
222.	člen
Komisija in druga delovna telesa občinske skupščine in, njenih zborov imajo 5—15 članov.
Predsednika in člane komisije in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov občinske skupščine.
223.	člen
Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo od predstojnika upravnega organa, da da poročilo o izvajanju priporočil, odlokov ali sklepov občinske skupščine. Lahko zahtevajo, da ustmeno ali pismeno odgovori na vprašanja in da da pojasnila. Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo obvestila in pojasnila tudi od drugih državnih organov, samoupravnih organizacij, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter tudi lahko izvajajo ankete.
2. Izvršni svet
224.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinskih upravnih organov.
225.	člen
Izvršni svet je pristojen da:
—	skrbi za uresničevanje politika občinske skupščine,
- — skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni plan, proračun, odloki, in drugi akti občinske skupščine,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji,
—	predlaga družbeni načrt občine,
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
—	izvršuje proračun občine,
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
—	skrbi za izvrševanje1 sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov,
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih ali medobčinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb, ki jih ustanovi občinska skupščina ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela teh organov in služb,
—	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb občinske skupščine,
—	ustanavlja upravne zavode ali strokovne službe za proučevanje in pripravo zadev iz svoje pristojnosti,
—	daje skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij, oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je za to z zakonom pooblaščen,
—	predlaga občinski skupščini izvolitve, razrešitve in imenovanja,
'— nadzoruje delo upravnih organov in odpravlja ali razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine,
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja naloge, ki jih ima po zakonu in tem statutu,
—	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	opravlja druge zadeve, določene z veljavnimi predpisi in tem statutom.
226.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik, sekretar in največ 10 članov.
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata za predsednika Izvršnega sveta občine in poda mnenje k njegovemu predlogu za sestavo Izvršnega sveta občine. Kandidati za predsednika in člane Izvršnega sveta morajo imeti ustrezno strokovno, moralno in politično raven.
Ob izvolitvi članov Izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnike temeljnih občinskih upravnih organov.
Predsednika in člane Izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta Skupščina sme izjemoma, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi izvoliti oziroma imenovati takega funkcionarja še za štiri leta, potem, ko ugotovi, da so razlogi za ponovno izvolitev utemeljeni.
227.	člen
Predsednik Izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov Izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.	,
Če Izvršni svet kolektivno odstopi ali, če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
228.	člen
Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji z večino glasov vseh članov sveta.
229.	člen
Predsednik Izvršnega sveta predstavlja Izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za
izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet.
Predsedpik Izvršnega sveta ali pooblaščeni član Izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine.
Predsednika Izvršnega sveta v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča podpredsednik.
230.	člen
Člani Izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta in o njih obveščati delavce služb, katere vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
231.	člen
Izvršni svet obvešča 'občinsko skupščino oz. njene zbore o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Izvršni svet mora občinski skupščini, posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega aktu skupščine, ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov Izvršnega sveta, ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine na kateri bi Izvršni svet razložil svoje stališče.
232.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mpenja o drugih vprašanjih iz področja dela Izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
233 člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima Izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in orgahl so mu te podatke in pojasnila dolžni dati.
234. člen
Če Izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt. katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice, i Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico Izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
233.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo. naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom Izvršnega' sveta.
236.	člen
Vsak član Izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov. Član Izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v občinski skupščini.
237.	člen
•Člani Izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana Izvršnega sveta odloča svet.
238.	člen
Delo in vsa druga razmerja Izvršnega sveta se uredijo s posebnim odlokom.
X.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
239.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine, Izvršnega sveta in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti ter zagotavljajo njihovo izvrševanje,
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte,
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in predlagajo sprejem ustreznih predpisov ali ukrepov,
—	pripravljajo akte in opravljajo druge strokov-Ue zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, občinskega sveta in drugih organov in teles skupščine,
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo Pristojnost nd podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
240.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru s voj ih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo skupščini in Izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in Izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z °rganizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes *n zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
241.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na Področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na kate-r*h so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, Učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ‘Judi. organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo
skupščino in Izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, občinski organi sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
242.	člen
Občinska skupščina na predlog Izvršnega sveta Z odlokom ustanovi občinske upravne organe, določi njihovo organizacijo in delovno področje.
243.	člen
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja pravic in dolžnosti občanov lahko občinska skupščina ustanovi z odlokom krajevne urade kot posebne upravne organe.
Z odlokom se določi območje, za katerega se ustanovi krajevni urad, njegov sedež in delovno področje.
Krajevni uradi so dolžni pri opravljanju svojih nalog sodelovati s krajevnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.
244.	člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo o posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki . temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
245.	člen
Posamezni upravni organ vodi predstojnik, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog predsednika Izvršnega sveta izmed članov Izvršnega sveta.
246.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren; je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakoni in drugimi predpisi.
Za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine izdajajo predstojniki upravnih organov pravilnike, odredbe in navodila, za izvajanje
predpisov drugih organov pa lahko izdajajo izvršilne predpise le, če so za to izrecno pooblaščeni.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, občinski skupščini in Izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali Izvršnega sveta mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji skupščine je dolžan dati odgovor.
Predstojnik upravnega organa je za kršitve delovne dolžnosti odgovoren Izvršnemu svetu oziroma občinski skupščini. S poslovnikom občinske skupščine se določijo postopek in organi za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti in način izrekanja ukrepov.
247.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
248.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge občinskih upravnih organov, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti občinskih upravnih organov ureja po načelu samoupravljanja delovnih ljudi zakon in splošni akt delovne skupnosti. Ta akt tudi določa omejitve glede opravljanja samostojne dejavnosti delavcev delovne skupnosti in glede njihove zaposlitve pri drugem organu, delovni ali drugi organizaciji, če je to nezdružljivo z naravo dela, ki ga opravljajo vi upravnem organu.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen. zapletenost in obseg nalog teh organov.
XI.	DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE
249.	člen
V občini Brežice uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine:
—	občinska skupščina in njej odgovorni organi,
—	sodišča in samoupravni sodni organi,
—	ustavno sodišče,
—	javni tožilec,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	uprava javne varnosti,
—	sodnik za prekrške,
—	postaja "milice.
Obliko in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon.
250.	člen
Občinska skupščina ima v okviru pravic in dolžnosti občine pravico:
—	razpustiti delavski svet - oziroma drug ustrezen organ upravljanja in razpisati volitve članov v tak organ.
—	razpustiti druge organe upravljanja in odstaviti poslovodne organe in druge delavce na vodilnih delovnih mestih,
—	zadržati izvršitev aktov, sklepov in dejanj, s katerimi so kršene samoupravne pravice delovnih ljudi,
—	v skladu z zakonom začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja,
—	ukrepati v skladu z zakonom proti organizacijam združenega dela ter krajevnim, interesnim io drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, če organizacija ali skupnost ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih ali s pogodbo prevzetih obveznosti ali če je v njej bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ali so huje oškodovani družbeni interesi.
251.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino družbenopolitične skupnosti, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodnimi organi postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti. sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razglasijo za nične.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki imajo pomen za izvrševanje njegove funkcije.
252.	člen
Sodišča in samoupravni sodni organi varujejo 5 svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov 'n samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost
Sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišč0 voli in razrešuje občinska skun*čina na način, P°° pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom.
253	člen
Sodniki in občani ki sodelujejo v sojenju kot sodniki porotniki, se volijo za dobo. določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni '
Sodnik ne more biti delegat v občinski skupščini* ki ga je izvolila.
Sodnik ne sme ooravllati službe ali dela, ki bi bilo nezdružljivo s sodno funkcijo.
254	čipn
Samoupravni sodni organi se ustanavljajo kot sveti za reševanje sporov iz samoupravnih razmerij*
samoupravna sodišča, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije.
Samoupravni sodni organi se ustanavljajo z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom in z drugim splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakoni. Samoupravni sodni organi za določene vrste sporov se lahko ustanovijo tudi z zakonom.
Akt o ustanovitvi samoupravnega sodnega organa določi, v skladu z zakonom, pristojnost, sestavo, organizacijo in pravilnik tega organa.
255. člen
Samoupravni sodni organi rešujejo spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v uresničevanju svojih samoupravnih pravic v organizacijah združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izhajajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, kot tudi z ustavo in zakonom določene vrste sporov iz samoupravnih razmerij.
Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, sporazumno poverijo poravnalnim svetom ali razsodiščem ali drugim samoupravnim sodnim organom.
XII.	TAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČINI
256 člen
Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne Interesne in krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela v skladu z zakonom. Javno je delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev
Z zakonom in statuti se določijo podatki, ki pomenijo tajnost ali pa se ne smejo objaviti.
Podatki, ki pomenijo tajnost za občinsko skupščino, se določijo z odlokom.
257. člen
Delovnim ljudem mora biti omogočeno, da se gle-* aktov in predlogov, ki so dani v javno razpravo, v primernem roku izjavijo in dajo nanje pripombe in Predloge
Ob objavi predloga se vselej navede, kateri organ ša predlaga, na kakšen način je javnost z njim sezna-ujena, do kdaj javna razprava traja in komu se pred-*°žijo pripombe, predlogi in stališča.
Občinska skupščina oziroma zbor, ki o aktu, o katerem je tekla predhodna javna razprava, dokončno sklepa, mora v razpravi dana stališča, pripombe in Predloge obravnavati.
258 člen
Občani občine Brežice imajo pravico, da so razen 0 dogodkih v domovini in svetu, ki so pomembni za njihovo življenje in delo. obveščeni tudi o vprašanjih. *** so pomembna za stanje občine in za njen razvoj tnr o delovanju in romembnejših odločitvah občinske skupščine in niemh organov, samoupravnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij
in skupnosti ter drugih organizacij, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega interesa.
O delu občinske skupščine obvešča javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik Izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov. Vsak od teh lahko pooblasti za obveščanje javnosti o posamezni ali o več zadevah tudi drugo osebo. Samoupravni akti organizacij iz predhodnega odstavka določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti.
259.	člen
Odloki in drugi predpisi ter akti občinske skupščine in njenih organov se objavljajo v Uradnem listu SRS. Organ, ki je predpis ali akt sprejel, lahko .tudi odloči, da se razen objave v uradnem glasilu razglasi tudi na vseh krajevnih razglasnih deskah ali s posebno objavo v drugih tiskanih glasilih ali po drugih sredstvih javnega obveščanja.
XIII.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
260.	člen
Predlog, da se začne postopek za spremembo, lahko da vsak zbor občinske skupščine, Izvršni svet ali tudi občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
261.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločajo vsi zbori občinske skupščine enakopravno.
Ob odločitvi zbori tudi ugotovijo, ali gre za bistvene oziroma pomembne načelne spremembe statuta ali pa zgolj za spremembe, ki niso take (npr. spremembe glede posameznih organizacijskih vprašanj. spremembe v nazivih organov ali organizacij, spremembe zaradi prilagoditve kasnejšim zakonitim predpisom itd.).
262.	člen
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta zaradi bistvenih oziroma pomembnih načelnih določb izvolijo zbori komisijo za pripravo sprememb statuta.
Ko komisija predloži osnutek sprememb statuta, zbori odločijo, ali se sprejme in da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predlaga komisija zborom predlog sprememb statuta. O tem predlogu da svoje stališče tudi Izvršni svet.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta v vsakem zboru dve tretjini delegatov.
263.	člen
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne po-, stopek za spremembo statuta zaradi nebistvenih oziroma manj pomembnih sprememb določijo zbori že na isti seji osnutek sprememb, ki se objavi v časopisju s pozivom, da organizacije in občani lahko nanj dajo v osmih dneh pripombe in predloge.
Po preteku roka obravnava osnutek in dane predloge Izvršni svet ter poda svoje stališče in predlog. O spremembi odločajo nato zbori enako, kot je navedeno v zadnjem odstavku predhodnega člena.
264.	člen
Če med zbori občinske skupščine ni soglasja o predlogu sprememb statuta, določijo skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila članov vsakega zbora. Ta pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali, če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov. Če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko da ponovno na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora, po sklepu vseh zborov pa lahko že prej.
XIV.	KONČNE DOLOČBE
265.	Člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31, decembra 1974.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov. *
266 Člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo, pravice in dolžnosti občinske skupščine, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova občinska skupščina.
Do dneva izvolitve občinskega izvršnega sveta vodijo upravne organe dosedanji predstojniki, ki jih je imenovala občinska skupščina.
267. člen
Ta statut začne veljati z dnem sprejema na splošnem zboru občine.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70).
St. 011-9/74-1
Brežice, dne 26. marca 1974.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Vinko Jurka* 1. r.
841.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na osnovi 1. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) na seji dne 20. julija 1974 sprejel
ODREDBO
o najvišjih maloprodajnih cenah za osnovne vrste kruha
1.	člen
Določijo se najvišje maloprodajne cene za naslednje osnovne vrste kruha:
— iz pšenične moke kvalitete skupine B tipa 1000 črni 3,60 din za kg tipa 800 polčrni 4,00 din za kg
tipa 600 polbeli 4,40 din za kg
tipa 400 beli 5,20 din za kg «
— za mešani pšenični kruh z dodatkom 30 Vo ržene nry3ke 4,40 din za kg
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS; cene določene s to odredbo pa uporabljajo organizacije združenega dela in zasebni peki od 20. julija 1974.
St. 38-8/74-1
Brežice, dne 20. julija 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Ivan Zlvič 1. r.
848.
•Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16 67) na seji dne 6. avgusta 1974 sprejel-
SKLEP
o razgrnitvi predloga razširitve industrijske cone pri Opekarni v Brežicah
1
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa razgrne predlog razširitve industrijske cone pri opekarni v Brežicah.
Javna razgrnitev bo v sejni sobi Skupščine občine Brežice vsak delovni dan, razen sobote, od 7. do
14.	ure.
2
V času razgrnitve lahko k osnutkom poda svoje pripombe In predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na oglasni deski Skupščine občine Brežice.
St. 50-6/74-4/5
Brežice, dne 13. avgusta 1974.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Brežice Ivan Zivič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 843.
Na podlagi 35. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni Ust SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najniži6 mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje
\ •
1.	člen
Odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje (Glasnik, št. 11/66, Uradni list SRS, št 20/70, 10/72 in 6/73) se spremeni tako, da se Prvi člen odloka glasi:
Najnižji znesek mesečne nagrade vajencev znaša:
—	vi. učnem letu 450 din
—	v II. učnem letu 650 din
—	v IH. učnem letu 800 din
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-9/70
Grosuplje, dne 26. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L r.
844.
Svet krajevne skupnosti Zagradec je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in izida referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka. izvedenega dne 28 julija 1974 na svoji seji dne 2. avgusta 1974 sprejel
SKLEP
0 uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec za sofinanciranje gradnje Zdravstvenega doma Zagradec
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Zagradec se na podlagi odločitve občanov na podlagi odločitve obča-bov na referendumu 28 VII 1974 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma Zagradec.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo 5 let /60 mesecev) od 1. septembra 1974 do 31. avgusta 1979. Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
—	vsako gospodinjstvo v krajevni skupnosti Za-Eradec prispeva enkratno 200 din do 15. VIII 1974 Oeposredno blagajniku gradbenega odbora (Miklič Stane),
—	po stopnji 2 %> od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu,
—	po stopnji 2 "/o osebni, invalidski in družinski Upokojenci.
—	po stopnji 2 "/o zavezanci, ki imajo dohodke °d obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektu-alnih storitev.
—	po stopnji lOo/o kmetijski proizvajalci Osnova 2a odmero samoprispevka je katastrski dohodek od
negozdnih in gozdnih površin, od katerega se odmerja prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto,
— po stopnji 5% od odmerjenega davka zavezanci, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku.
5.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja.
6.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom so namenjena za sofinanciranje zdravstvenega doma Zagradec in se stekajo na poseben žiro račun pri SOb Grosuplje za krajevno skupnost Zagradec. Le v .primeru viška sredstev'se občani lahko na zboru občanov odločijo z gla-slovanjem o uporabi v druge namene.
Kmetijskim proizvajalcem in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ip intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava SOb Grosuplje.
Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot sc odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov.
Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
7.	člen
Iz samoprispevka obetajoča sredstva in njih zbiranje na posebnem žiro računu pri SOb Grosuplje, kontrolira ter nadalje skrbi za njih namensko uporabo poseben gradbeni odbor izvoljen pri krajevni skupnosti Zagradec.
Tesno sodeluje tudi z gradbenim odborom Zdravstvenega doma Ljubljana in izvajalcem del. Odbor je dolžan, da vsako leto na zboru občanov seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in drugih vprašanjih iz naslova gradnje zdravstvenega doma Zagradec.
8.	člen
Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek mora odbor sestaviti zaključni obračun o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka. ter predložiti obračun v potrditev svetu krajevne skupnosti, le-ta pa s podatki obračuna seznani občane na zboru občanov.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1974 dalje.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Zagradec ■	Ciril Maver 1. r.
/
/
845.
Volilna komisija krajevne skupnosti Zagradec daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Zagradec, ki je bil 28. julija 1974
Referendum je razpisala KS Zagradec s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS št 26/74) za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Zagradcu, ki je bil predpisan za dobo 5 let (60 mesecev) in to Od 1. IX. 1974 do 31. VIII 1979.
Referendum je bil 28. julija 1974.
Volilna komisija je na podlagi zapisnikov posameznih glasovalnih mest ugotovila pravilnost glasovanja in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 715 volilnih upravičencev 'vpisanih v volilnem imeniku) 631 glasovalo »ZA«. 29 glasovalo »PROTI«, 35 se jih je vzdržalo .glasovanja. 20 jih je bilo upravičeno odsotnih, neveljavnih glasovnic ni bilo.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja, volilna komisija ugotavlja da je predlog zg uvedbo krajevnega samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev.
Tako ima svet krajevne skupnosti Zagradec v smislu 11. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Zagradec, dne 29. julija 1974.
Volilna komisija krajevne skupnosti Zagradec
Tajnik	Predsednik
Miklič Olga 1. r.	Zaletelj Henrik 1. r.
Član
Jernejčič Feliks 1. r.
SKUPSCTNA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 846.
Na podlagi 11. in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS. št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 31. julija 1974 sprejel
SKLEP
0	javni razgrnitvi predloga za dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS 4, ŠS 5 in
Sl 1 za razširitev zdravstvenega doma v šiški
i
1
Javno se razgrne predlog za dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS 4. ŠS 5 in Sl
1	za razširitev zdravstvenega doma v Šiški. Ta predlog je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v obliki lo-
kacijske dokumentacije št. LD 16027/73 z dne 15. IV. 1974. Zazidalni načrt, ki naj se dopolni po tem predlogu, je bit potrjen z odlokom, objavljenim v Glasniku št. 29/66. •
Ta predlog obravnava neposredno okolico sedanjega zdravstvenega doma v Šiški ob Derčevi ulici.
2
Navedeni predlog se javno razgrne v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška. Trg prekomorskih brigad 1, od 10 avgusta do 10. septembra 1974, ko poteče rok za pripombe.
St. 4/2-351-413/73
Ljubljana, dne 31. julija 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik 1. r.
847
Na podlagi 11. in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 179 člena statuta občine Ljubljana Šiška i Urad ni list SRS. št. 12'74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 31. julija 1974 sprejel
S K I. E P
o iavni razgrnitvi predloga za dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze glede posebne šole, osnovne šole in vzgojnovarstvene-ga zavoda
1
Javno se razgrne predlog za dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze glede posebne šole. osnovne šole in vzgojnovarstve-nega zavoda Ta predlog je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro 1915 v juliju 1974.
Zazidalni načrt, ki naj se dopolni po tem predlogu, je bil sprejet z odlokom, objavljenim v Glasniku, št. 2/69
Ta predlog obravnava zeleni pas. ki naj se po
6.	členu pravilnika za izvajanje navedenega zazidalnega načrta za cono C uporabi za športni in igralni park in za ustrezne družbene objekte.
2
Navedeni predlog se javno razgrne v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška. Trg prekomorskih brigad 1, od 10 avgusta do 10. septembra 1974, ko poteče rok za pripombe.	-
St. 4/2-351-348/72
Ljubljana, dne 31 julija 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Liubliana Šiška
Jože Dimnik 1. r.
848.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/73), 13. člena statuta krajevne skupnosti Medvode in na podlagi zbora občanov, je svet krajevne skupnosti Medvode dne 15. julija 1974 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za. financiranje gradnje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste skozi naselje Ladja—Spodnja Senica in Zgornja Senica
I
Za del območja krajevne skupnosti Medvode, ki zajema naselja: Ladja, Spodnja Senica in Zgornja Senica se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje gradnje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste skozi navedena naselja.
II
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku iz naselij navedenih pod
I.	točko tega sklepa.
III
Referendum bo v nedeljo 1. septembra 1974. od
7.	do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede Pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Medvode po načelih splošnih volitev.
IV
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST MEDVODE Glasovnica
za referendum dne 1. septembra 1974. o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste skozi naselje Ladja, Spodnja Senica in Zgornja Senica, ki bi bi) predpisan za obdobje do 31. 10. 1974. in naj bi ga plačali na Podlagi sklepa zbora občanov po stopnji:
—	za	gospodinjstvo	1.000
—	na	osebni avto	600
—	na	traktor	700
—	na	tovornjak	2.000
Za gospodinjstva, ki se nahajajo v naselju Ladja ha desni strani železniške proge Ljubljana—Jesenice Plačajo 50 "/o obveznosti za gospodinjstvo. Ostale obveznosti pa 100 %>.
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«.
V
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka.
VI
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Medvode, dne 5. avgusta 1974.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Medvode Anton Plešec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
849.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 168. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-287/ 74) je Izvršni svet SO Mozirje na seji dne 7. avgusta 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone II — Mozirje
- 1
Osnutek spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone II — Mozirje, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 423/72 v mesecu maju 1972, je Javno razgrnjen v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance SO Mozirje.
2
Osnutek spremembe zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne skupnosti na osnutek svoje pripombe.
St. 010-35/74
Mozirje, dne 12. avgusta 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Hubert Herček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
850.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je v skladu s členom 16. zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72), statutarnim sklepom občine Šmarje pri Jelšah in na podlagi sklepa seje družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišča na območju, predvidenem za gradnjo Atomskih toplic
1.	člen
Odlok o splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišča na območju, predvidenem za gradnjo Atomskih toplic (Uradni list SRS, št. 51-1049/72) se spremeni tako, da se za 1. odstavkom 4. člena doda nov,
2.	odstavek, ki se glasi:
»Prepoved iz 1. odstavka tega člena ne velja v primeru gradnje družbenih objektov, katerih izgradnja je v splošnem interesu.«
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva sprejetja.
St. 010-80/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija 1974.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
851.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1. členu statutarnega sklepa na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o sestavi in izvolitvi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja
1.	člen
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah ima komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja.
2.	člen
Naloge komisije so:
—	obravnavanje vprašanj v zvezi z volitvami in imenovanji članov organov skupščine in drugih funkcionarjev ter dajanje ustreznih predlogov
—	obravnavanje splošnih vprašanj kadrovske politike v občini
—	določanje osebnega dohodka, nagrad in drugih zneskov ter nadomestil za funkcionarje v skupščini in njenih organov
—	obravnavanje drugih zadev po statutu, poslovniku in drugih predpisov.
3.	člen
Komisija ima 9 članov, ki se izvolijo sorazmerno izmed delegatov vseh zbdrov. Predsednik komisije mora biti praviloma delegat družbenopolitičnega zbora.
Predsednik in člani komisije imajo lahko namestnike.
4.	člen
Komisija je stalna, posluje samostojno in poroča o svojem delu zborom občinske skupščine.
5.	člen
Ta odlok velja takoj po objavi. Objavi se v Uradnem listu SRS.
St. 010-41/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. aprila 1974.-
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
852.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1. členu statutarnega sklepa na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o sestavi in izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov za posamezne zbore občinske skupščine
1.	člen
Zbpr združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor imajo vsak svojo komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
2.	člen
Komisija obravnava vprašanja v zvezi'z verifikacijo pooblastil delegatov, imunitetna vprašanja delegatov, vprašanja v zvezi s prenehanjem funkcij delegatov in vprašanja v zvezi z zasedbo izpraznjenih mest funkcionarjev v posameznem zboru ob sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja.
3.	člen
Komisija ima 5 članov.
V komisiji za vsak posamezni zbor so lahko samo delegati dotičnega zbora.
4.	člen
Komisija je stalna in se izvoli na prvi seji vsakega zbora.
5.	člen
Komisija Vsega zbora posluje samostojno in daje poročila svojemu zboru.
6.	člen
Ta odlok velja takoj po objavi. Objavi se v Uradnem listu SRS.	\
St. 010-40/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. aprila 1974.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
853.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena statutarnega sklepa na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1974 sprejela
ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Izvršni svet je izvršilni organ Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, zakon, statut občine Šmarje pri Jelšah in drugi predpisi.
2.	člen
V okviru statuta občine Šmarje pri Jelšah, ki določa osnove organizacije in dela Izvršnega sveta, Izvršni svet samostojno ureja svojo notranjo organizacijo in način dela ter organizacijo in delovno področje upravnih organov in drugih služb, ki opravljajo zadeve za potrebe Izvršnega sveta.
3.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje Izvršni svet s pristojnimi zveznimi in republiškimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in drugimi organizacijami ter skupnostmi.
4.	člen
Izvršni svet je za svoje delo odgovoren Skupščini občine Šmarje pri Jelšah.
5.	člen
Izvršni svet:
—	skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana in proračuna občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	izdaja predpise za izvrševanje občinskih odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	odloča načelna stališča in daje smernice za pripravo aktov s področja ljudske obrambe, javne varnosti ter družbene samozaščite in jih predlaga pristojnim zborom v sprejem;
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga družbeni plan občine;
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun:
—	izvršni e občinski proračun;
—	usianuv Ija in odpravlja občinske upravne organe, če ni drugače določeno z zakonom ali statutom;
—	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov;
—	daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in skrbi za Izvajanje politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov;
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja njihove predpise, če so v nasprotju z odlokom občinske skupščine ali z drugimi predpisi;
—	imenuje 'in razrešuje predstojnike notranjih organizacijskih enot ter druge vodilne delavce v občinski upravi, delavce inšpekcijskih služb ter predsednike in Člane upravnih odborov občinskih skladov, skladno z zakonom ali občinskim statutom;
—	predlaga imenovanje predstojnikov temeljnih občinskih upravnih organov;
—	sprejme poslovnik o svojem delu; v
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom ali statutom občine;
II.	SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
6.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik, sekretar in do 15 članov..
Predsednika Izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL, podpredsednika, sekretarja in člane pa na predlog kandidata za predsednika sveta in v skladu z mnenjem občinske konference SZDL.
Ob izvolitvi članov Izvršnega sveta imenuje občinska skpuščina na predlog predsednika Izvršnega sveta izmed članov Izvršnega sveta in drugih kandidatov predstojnike občinskih temeljnih upravnih organov.
Ce so predsedniki in člani Izvršnega sveta izvoljeni iz vrst delegatov zborov občinske skupščine, jim mandat v zboru preneha.
Predsednika in člane Izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta. Po poteku tega roka so lahko ponovno izvoljeni še za nadaljnja štiri leta.
7.	člen
Izvršni svet izvoli občinska skupščina na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
8.	člen
Predsednik Izvršnega sveta lahko zborom občinske skupščine predlaga, da razrešijo posamezne člane Izvršnega sveta in izvolijo nove.
9.	člen
Izvršni svet lahko poda zborom občinske skupščine kolektivni odstop.
Če Izvršni svet misli, da ne bo mogel izvajati določene politike, predlaganega predpisa ali drugega splošnega akta občinske skupščine, ki bi naj bil sprejet ali če ne more sprejeti odgovornosti za izvrševanje svoje funkcije, če ne bo sprejet določen predpis ali drugi splošni akt, ki ga predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Ce Izvršni svet kolektivno odstopi ali mu zbori občinske skupščine izglasujejo nezaupnico, kakor tudi v drugih primerih, ko mu preneha funkcija, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega Izvršnega sveta.
Odstop ali razrešitev predsednika Izvršnega sveta ali večine članov ima za posledico razrešitev celotnega sveta.
10.	člen
Predsednik Izvršnega sveta predstavlja Izvršni svet, skrbi za izvajanje sklepov Izvršnega sveta, vodi sejo, določa predlog dnevnega reda. podpisuje sklepe in druge akte Izvršnega sveta ter opravlja druge naloge, ki so določene v poslovniku.
Ce je predsednik Izvršnega sveta zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
11.	člen.
Podpredsednik Izvršnega sveta nadomešča predsednika in samostojno deluje na področju, ki mu ga opredelita Izvršni svet in predsednik ter opravlja druge naložene naloge.
12.	člen
Sekretar Izvršnega sveta sodeluje pri izvajanju nalog Izvršnega sveta, skrbi za izvrševanje sklepov,
vodi strokovno-tehnične službe Izvršnega sveta in tiste upravne službe, ki so pomembne za normalno delo Izvršnega sveta in temeljnih upravnih organov.
13.	člen
Člani Izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej Izvršnega. sveta, sodelovati v razpravi ter predlagati in odločati o izdaji predpisov in drugih aktov iz pristojnosti Izvršnega sveta.
14.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
15.	člen
Seje Izvršnega sveta sklicuje predsednik po svoji pobudi, na zahtevo predsednika občinske skupščine ali na zahtevo najmanj petih članov Izvršnega sveta.
Na povabilo predsednika Izvršnega sveta lahko na sejah sodelujejo delavci občinske uprave, predstavniki družbenopolitičnih in drugih organizacij, da podajo mnenja in stališča o predlogih, ki jih obravnava Izvršni svet.
16.	člen
Člani Izvršnega sveta so dolžni izpolnjevati sklepe Izvršnega sveta, z njimi seznanjati predstojnike in delavce občinskih upravnih organov ter skrbeti za pravočasno. pravilno in učinkovito izvajanje sprejetih odločitev.
17.	člen
Izvršni svet mora obveščati o svojem delu zbore občinske skupščine.
Izvršni svet lahko predlaga zboru občinske skupščine da odloži obravnavanje predloga predpisa ali drugega splošnega akta. da se zaradi obravnavanja določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora občinske skupščine in Izvršnega sveta ali da se skliče pristojni zbor, da bi mu lahko obrazložil svoja stališča.
18 člen ■
Pristojni zbor občinske skupščine lahko razveljavi ali odpravi predpis Izvršnega sveta, ki je v nasprotju z občinskim statutom ali drugim aktom, ki ga je zbor sprejel.
19. člen
Izvršni svet daje smernice občinskim upravnim organom' glede izvrševanja sprejete politike in drugih splošnih aktov
Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnim organom. da v konkretnem primeru izvršijo naloge Iz svoje pristojnosti, da raziščejo razmere na posameznem delovnčm področju in mu o tem poročajo, da daje ustrezne predloge za ukrepanje in da pripravijo predloge za izdajo odlokov in drugih aktov občinske skupščine ter odredb in drugih aktov Izvršnega sveta. Izvršni svet jim lahko da za sestavo takšnih aktov smernice.
, 20. člen
Izvršni svet izdaja odredbe in navodila za izvajanje predpisov občinske skupščine ter za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, če je za to posebej pooblaščen.
21 člen
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, kakor tudi po-
samezni podatki ali gradiva, ki jih je obravnaval, uradno tajnost.
22.	člen
Delo Izvršnega sveta je javno.
O svojem delu Izvršni svet obvešča javnost.
23.	člen
Izvršni svet ima odbore in komisije.
Izvršni svet ima tele stalne odbore:
—	odbor za splošne gospodarske zadeve
—	odbor za gradbene in komunalne zadeve
—	odbor za obrt. turizem m gostinstvo
—	odbor za zdravstvo, socialno varstvo in zadeve borcev NOV
—	odbor za prosveto in kulturo
—	odbor za notranjo politiko
—	odbor za splošne in upravne zadeve
Po potrebi lahko Izvršni svet ustanovi za obravnavanje določenih vprašanj iz svoje pristojnosti tudi druge stalne in začasne odbore.
v	24. člen
V	delovno področje odbora za splošne gospodarske zadeve spadajo vprašanja gospodarske politike v občini, predlaganje ukrepov za razvoj in napredek gospodarstva. usklajevanje gospodarskih gibanj, vprašanje’ delovne sile in kadrov v gospodarstvu, kmetijstvo, gozdarstvo, industrija, trgovina in kontrola tržišča, promet in zveze, druge gospodarske panoge, produktivnost dela. razvoj samoupravnih odnosov in druge zadeVe s področja gospodarstva, kolikor ne spadajo v področje drugega odbora.
V	delovno področje odbora za splošne gospodarske zadeve spada tudi določanje smernic za sestavo družbenega plana, drugih planov in proračuna, spremljanje njihovega izvrševanja predlaganje ukrepov za izvrševanje plana, kakor tudi vse zadeve s področja financ davkov prispevkov, proračuna, zaključnega računa in premoženjskopravne zadeve.
25 člen
V	delovno področje odbora za gradbene in komunalne zadeve spadajo vprašanja s področja gradbeništva. urbanizma stanovanjske in komunalne dejavnosti, vodnega gospodarstva in varstva okolja.
26.	člen
V	delovno področje odbora za obrt, turizem in gostinstvo spadajo zadeve z naštetih področij in drug® zadeve, ki so z njimi v zvezi.
27.	člen
V	delovno področje odbora za zdravstvo, socialno varstvo in zadeve borcev NOV spadajo zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva in skrbstva, socialnega zavarovanja, invalidske zadeve, vprašanja borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja in zadeve otroškega varstva.
28 člen
V	delovno področje odbora za prosveto in kulturo spadajo vprašanja vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah in smereh vprašanja izgrajevanja šolskega sistema, organiziranja izobraževanja, telesne kulture in športa pospeševanje kulture in umetnosti financiranje vseh naštetih področij ter vprašanja štipendijske in kadrovske politike
29.	člen
V	delovno področje odbora za notranjo politiko spadajo vprašanja pravosodja, notranjih zadev, tožilstva in pravobranilstva, verska vprašanja, zatiranje zločinstvenosti in prekrškov ter druge zadeve notranje Politike.
30.	člen
V	delovno področje odbora za splošne in upravne zadeve spadajo vprašanja družbenega in političnega sistema, organizacija občinske Uprave in družbenih služb, družbeno upravljanje, združeno delo, volilni sistem. statistika, zakonitost predpisov in drugih aktov, kadrovske in organizacijske zadeve občinske uprave in družbenih služb ter druga vprašanja, ki niso vključena v delovno področje kakega drugega odbora ali komisijo.
31.	člen
Predsednika in člane odborov imenuje izmed svojih članov in drugih občanov Izvršni svet. Predsednik odbora mora biti praviloma član Izvršnega sveta.
32.	člen
Odbori Izvršnega sveta lahko zahtevajo od občinskih upravnih organov, da pripravijo osnutke in predloge posameznih predpisov in drugo gradivo ter poročila iz delovnega področja odbora.
33.	člen
Izvršni svet ima naslednji stalni komisiji:
—	administrativno komisijo
—	komisijo za stike z drugimi občinami in mesti ter za organizacijo proslav in prireditev.
Izvršni svet lahko ustanovi za obravnavanje zadev iz določenih delovnih področij tudi druge stalne ali občasne komisije.
Predsednike in člane komisij imenuje Izvršni svet, ki obenem določi njihovo število in delovno področje, če ni že v naprej določeno.
34.	člen
Administrativna komisija odloča o upravnem postopku o posameznih zadevah iz pristojnosti Izvršnega sveta in.o drugih zadevah, za katere to določi Izvršni svet. Odločbe administrativne komisije podpisuje predsednik komisije.
35.	člen
Komisija za stike z drugimi občinami in mesti ter za organizacijo proslav in prireditev obravnava vprašanja '"zm-njav listin o pobratenju, vprašanja medobčinskega sodelovanja ter koordinira stike. Komisija sestavlja in predlaga programe proslav, prireditev in drugih praznovanj v občini.
III.	KONČNE DOLOČBE
36.	člen
V	zvezi z izvajanjem sprejete politike, izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine ali za izvajanje svojega programa, ima Izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajejo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžni dati zahtevano gradivo.'
37.	člen
Izvršni svet ima svoj poslovnik, ki podrobneje ureja njegovo organizacijo in delo.
V	primeru, da odbori in komisije Izvršnega sveta nimajo svojega poslovnika, se primemo uporablja poslovnik Izvršnega sveta.
38.	člen
Za opravljanje strokovnih zadev, vezanih na opravljanje nalog Izvršnega sveta in za opravljanje skupnih služb, ki so pomembne za normalno delovanje celotne uprave, ima Izvršni svet poseben organ (sekretariat), ki ga vodi sekretar Izvršnega sveta in ima status temeljnega upravnega organa.
39.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-54/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija 1974.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
854
V želji, da spodbudimo mladino za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela,
ob spoznanju o pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbeno dogovor-iene in v samoupravnih sporazumih združenega dela opredeljene kadrovske politike, njenega načrtovanja, usklajevanja in povezovanja v sisterpu vzgoje in izobraževanja,
v težnji, da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljali mladini v največji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistvenih Pogojev za preprečevanje socialnih razlik
in ob upoštevanju temeljnih načel in kriterijev, ki jih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti, skupščine občin, družbenopolitične organizacije in Gospodarska zbornica SR Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
sprejemamo
delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v SR Sloveniji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju učencev in študentov
I.	TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
S tem samoupravnim sporazumom določamo kriterije za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov visokošolskih zavodov.
Stipendiranje obravnavamo kot sestavni del razvojnih načrtov združenega dela in s tem zagotavljamo učinkovitost sredstev, vloženih v ta namen.
Za štipendiranje na območju SR Slovenije sprejemamo enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjševa-, nju odliva kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanju kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacij arp združenega dela glede na njihove potrebe in v skladu z družbenimi plani razvoja.
2.	člen
Pri sporazumevanju upoštevamo naloge na področju kadrovske politike in stališča organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok.
3.	člen
Pri štipendiranju bomo sodelovali s službami poklicnega usmerjanja in vzgojnoizobraževalnimi zavodi. V delo organov, ki odločajo o štipendiranju, pa bomo vključevali predstavnike učencev in študentov.
4.	člen
Pri štipendiranju bomo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materj-alnem položaju in imajo boljši učni uspeh, ter otrok iz delavskih in kmečkih družin.
5.	člen
Pristopamo k Titovemu skladu za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev in sprejemamo določila družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada, njegov statut in kriterije za štipendiranje iz tega sklada kot sestavni del tega sporazuma.
II. KRITERIJI ZA STIPENDIRANJE
6.	člen
Pri štipendiranju upoštevamo, da del mladine po končani osnovni šoli kljub ugotovljenim sposobnostim zaradi slabših materialnih (socialnih) razmer ne more nadaljevati šolanja, da pa za vse te mlade še nimamo neposrednega kadrovskega interesa. Obenem upoštevamo, da v skladu s plani razvoja štipendiramo učence in študente za konkretno delo v posameznih organizacijah združenega dela in se zato sporazumemo o enotnih kriterijih tega štipendiranja.
Zato obravnavamo štipendije kot:
—	sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo,
—	instrument kadrovske politike združenega dela,
—	nagrado in spodbudo za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organizacijami združenega dela.
—	pomembno obliko izenačevanja materialnih možnosti za šolanje.
Štipendije iz združenih sredstev
7.	člen
Za uresničitev namena iz prvega odstavka prejšnjega člena se sporazumemo, da bomo od 1. julija 1974.
leta združevali iz sklada skupne porabe sredstva v višini 0,5 bruto osebnih dohodkov na posebnih' računih na ravni občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež.
Obenem sprejemamo obveznost, da bomo del združenih sredstev solidarnostno namenili kot svoj prispevek k združenim sredstvom delavcev in drugih delovnih ljudi v občinah, ki v njih kljub izpolnjeni obveznosti iz-prejšnjega odstavka vseh učencev in študentov, ki izpolnjujejo pogoje za štipendiranje iz združenih sredstev, ne bodo mogli štipendirati Skrb za izpolnitev te obveznosti poverjamo skupnim komisijam.
8.	člen
Pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev bomo kot osnovo upoštevali mesečne življenjske stroške učencev in študentov v času šolanja. Pri tem bomo upoštevali, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši Zato bomo kot delež staršev upoštevali polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek za kandidata za štipendijo, razliko do življenjskih stroškov pa bomo zagotovili s štipendijo, iz združenih sredstev.
9.	člen
Da zagotovimo čimbolj objektivno odločanje pri štipendiranju iz združenih sredstev, da zagotovimo največjo možno učinkovitost teh sredstev, bomo upoštevali tudi mnenja vzgojnoizobraževalnih zavodov, krajevnih .skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij, pri obravnavi prjjav kandidatov iz,družin samohranilk in prijav poročenih študentov pa bomo zahtevali tudi mnenje organov socialnega skrbstva. Pri presoji dohodkov oziroma materialnega položaja prijavljenih kandidatov bomo upoštevali vse dohodke družine v preteklem letu.
10 člen
Življenjske stroške bomo ugotavljali vsako leto na novo Pri tem bomo upoštevali ugotovitve pristojnih organov in institucij Pri dolčanju višine teh 'stroškov pa bomo upoštevali stroške:
—	stanovanja in prehrane,
—	obleke in obutve,
—	šolskih potrebščin.	•
—	kulture in rekreacije,
—	prevoza.
Štipendije iz združenih sredstev bomo usklajevali z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo.
11. člen
Iz združenih sredstev bomo štipendirali le učence in študente, če delež njihovih staršev ne presega življenjskih stroškov iz prejšnjega člena.
Iz združenih sredstev bomo štipendirali učence in študente toliko časa, dokler se ne bodo ti štipendisti vključili v štipendijsko razmerje In prevzeli obveznosti, da začno delati po končanem šolanju v združenem delu štipenditorja. Dotlej bomo vse štipendiste iz združenih sredstev pogodbeno vezali na vključitev v združeno delo na območju občine njihovega stalnega bivališča.
Zato, da bi omogočali izenačenje materialne možnosti za šolanje mladini tudi potem, ko se povezuje z združenim delom v smislu prejšnjega odstavka, bomo zagotovili učencem in študentom, da bodo lahko uveljavili v občini stalnega bivališča pravico do razlike iz združenih sredstev med najnižjimi štipendijami iz 13.
z
člena tega sporazuma (350 oziroma 450 točk) in izračunano višino štipendije, ki bi jim pripadala iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma.
12.	člen
Zato, da bodo združena sredstva res namenjena tistim, ki bi se brez štipendije ne mogli šolati, bomo štipendijo iz združenih sredstev odvzeli ali odklonili učencem in študentom, ki se na razpise štipendij v strokah, za katere se izobražujejo, ne bodo prijavili ali bodo tako štipendijo odklonili.
13.	člen
Sporazumemo se, da z združenimi sredstvi v občinah gospodarijo skupne komisije, ki jih bomo oblikovali na enak način kot zbore združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
Naloge, dolžnosti, pristojnosti in pravice skupnih komisij urejamo s pravili, ki so sestavni del tega sporazuma.
ŠTIPENDIJE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN IZ SKLADOV PRI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH *
14.	člen
V skladu s kadrovskimi potrebami, ki smo jih opredelili v razvojnih načrtih, in v skladu s planom izobraževanja in štipendiranja kadrov bomo štipendirali učence in študente, tako da bodo za dosežene uspehe v Šoli nagrajevani in za hiter in učinkovit študij posebej nagrajeni. V ta namen sprejemamo enotno lestvico točkovnih vrednosti teh štipendij, ki je takale:
za učence srednjih šol
—	z zadostnim uspehom	350 točk
—	z dobrim uspehom	400 točk
—	s prav dobrim uspehom	,450 točk
—	z odličnim uspehom	500 točk
za študente visokošolskih zavodov s povprečno oceno
6.0	do 6,5	oziroma	2,0	do	2,4	450 točk
6.6	do 7,2	oziroma	2,5	do	2,9	500 točk
7.3	do 7,9	oziroma	3,0	do	3,4	570 točk
8.0	do 8,6	oziroma	3,5	do	3,9	650.točk
8.7	do 9.3	oziroma	4,0	do	4,4	750 točk
9.4	do 10	oziroma	4.5	do	5	850 točk
Štipenditorji v manj razvitih občinah lahko povečajo štipendije iz prejšnjega odstavka do 200 točk.
Študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskega leta do decembra naslednjega šolskega leta, se štipendija poviša za 100 točk. če pa opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta. pa za 250 točk. Upoštevali bomo študijski uspeh vseh let študija. ■
Vrednost točke iz prvega odstavka tega člena bomo določili vsako leto na novo z upoštevanjem gibanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji in tako usklajali družbenoekonomski položaj mladine v šolah s položajem delavcev in drugih delovnih ljudi. 15
15.	člen
Delavci na področju družbenih dejavnosti bomo štipendirali kadre na te dejavnosti po prejšnjem odstavku s tem. da bomo ta sredstva združevali v skladih Pri samoupravnih interesnih skupnostih.
Če posameznih učencev in študentov, ki so se odločili za šolanje v poklicih na področju družbenih dejavnosti ne bomo mogli vključiti v štipendiranje za konkretne potrebe organizacij združenega dela v teh dejavnostih, jih bomo iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih štipendirali za območja občin, kot to velja za štipendiranje iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma.
16.	člen
Zavezujemo se, da razen štipendij po kriterijih tegh sporazuma ne bomo, urejali drugih oblik materialne pomoči ali nagrajevanja učencev in študentov v času šolanja.
RAZPISI IN ŠTIPENDIJSKA RAZMERJA
17.	člen
Štipendiranje bomo objavili z javnimi razpisi in navedli vse pogoje, ki so pomembni za štipendijsko razmerje in kasnejše delo štipendistov, ter tako omogočali, da se bodo učenci in študenti svobodno odločali pri izbiri poklica in dela.
Za prijavo na razpise bomo zahtevali obrazec DZS — 1,65 »Prošnja za štipendijo«, kandidati pa bodo morali priložiti tudi vsa dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu.
18.	člen
Štipendirali bomo za čas šolanja ali študija na posameznih vzgojnoizobraževalnih zavodih v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statuti vzgojnoizobraževalnih zavodov.
19.	člen
Štipendijska razmerja bomo urejali s pogodbami.
V	pogodbah o štipendiranju bomo uredili zlasti naslednje medsebojne obveznosti in pravice:
—	obveznosti štipendista do šolanja ali študija,
—	obveznosti štipendista do štipenditorja (delovna praksa, naloge s področja bodočega dela štipendista),
—	določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja,
—	obveznost povrnitve štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v primerih, ko je vzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za šolanje in delo,
—	druga določila, ki naj prispevajo k hitremu in kvalitetnemu šolanju oziroma izhajajo iz tega sporazuma in splošnih aktov, s katerimi urejamo štipendiranje.
Vzorec pogodb o štipendiranju je priloga k temu sporazumu.
Sporazumemo se, da je štipendist oproščen pogodbenih obveznosti, če mu v 30 dneh po njegovem pismenem Obvestilu, da je šolanje v skladu s pogodbo o štipendiranju končal, ne bomo določili roka za začetek dela — pripravništva. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.
20.	člen
V	pogodbah o štipendiranju iz združenih sredstev bomo uredili smiselno enake medsebojne obveznosti in pravice kot v pogodbah iz prejšnjega člena.
\
Stipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini s pogodbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem šolanju vključili v združeno delo na območju iste občine, vendar bo ta obveznost prenehala, ko se bodo štipendisti povezali v skladu z določili 11. člena drugega odstavka tega sporazuma.
21.	člen
Za štipendiranje iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih bomo uporabljali smiselno enaka določila kot v 17. in 18. členu tega sporazuma.
JAVNOST IN EVIDENCA PODATKOV
22.	člen
Zavezujemo se, da bomo posredovali kadrovskim službam občin, kjer ima naša temeljna organizacija združenega dela svoj sedež, naslednje podatke:
—	splošne akte, s katerimi urejamo štipendiranje,
—	razpise štipendij,
—	pregled razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto, ki naj bo objavljen vsako leto, najkasneje do 30. aprila,
—	rezultate razpisov in pregled neizpolnjenih potreb,
—	druge podatke, ki zadevajo štipendiranje in so v skupnem interesu (zlasti podatke za statistična raziskovanja). ,
Vsi podatki v zvezi s štipendiranjem' so javni in vselej na razpolago • organom delavskega nadzora in organom upravljanja.
SANKCIJE
23.	člen
Zavezujemo se, da drug drugemu ne bomo prevzemali štipendistov, razen če se bomo dogovorili za sporazumen prenos. Spoštovali bomo svobodno odločanje mladih pri povezovanju s štipenditorji in pri odločanju za delo.
24.	člen
Ce bi kdorkoli od udeležencev sporazumevanja ali podpisnic tega sporazuma kršil njegova določila, bomo uveljavljali posebno moralno in materialno odgovornost.
V ta namen bodo v vsaki občini delovala stalna razsodišča, ki so pristojna glede na sedež kršilca sporazuma.
Razsodišča bodo za kršitve tega sporazuma izrekala javni opomin in druge sankcije iz družbenih dogovorov o kadrovski politiki. Za hujše kršitve samoupravnega sporazuma bodo razsodišča izrekala tudi materialne sankcije, tako da bo podpisnica, ki je sporazum kršila, morala prispevati iz sredstev skupne porabe v združena sredstva v občini do 50.000 dinarjev, odgovorna oseba pa iz svojega osebnega dohodka do
5.000	dinarjev.
Pobudo za ugotavljanje kršitve sporazuma ima vsak udeleženec sporazuma in podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
Odločitve razsodišč bomo prejeli kot dokončne in jih bomo izvedli v rokih, ki jih bodo določila razsodišča.
Delo razsodišča bomo uredili s pravili, ki jih bomo sprejeli na prvi seji skupne komisije podpisnic tega sporazuma na ravni republike.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Vrednost točke iz 11. člena tega sporazuma znaša v tem letu 1 dinar.
Mesečni življenjski stroški učencev in študentov znašajo 900 oziroma 1.200 dinarjev in so za 200 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 kilometrov oziroma 300 dinarjev nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča.
26.	čen
Za občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pristopijo k temu sporazumu, se smiselno uporabljajo določila tega sporazuma, ki urejajo štipendiranje organizacij združenega dela.
Štipenditorji iz prejšnjega odstavka, ki se jim ugotavlja dohodek iz teh dejavnosti, združujejo sredstva v smislu 7. člena tega sporazuma.
27.	člen
Štipendisti, ki imajo stalno bivališče v drugih republikah. kjer ta sporazum ne velja, uveljavljajo pravice iz tretjega odstavka 11. člena tega sporazuma v občini sedeža štipenditorja.
28 Člen
Določila tega sporazuma ne vgljajo za učence srednjih šol s periodičnim poukom.
29. člen
Sporazumemo se, da vodijo evidenco podpisnic tega sporazuma skupščine občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež, in jih obenem pooblaščamo za sklic "prve seje skupne komisije podpisnic tega sporazuma v občini.
V 30. člen
Izvajanje tega sporazuma spremljajo skupne komisije.
Za razlago, tega sporazuma je pristojna skupna komisija na ravni republike.
31.	člen
Svoje samoupravne akte. 's katerimi urejamo štipendiranje, bomo uskladili s tem sporazumom v 30 dneh po njegovem sprejemu.
32.	člen
Ta sporazum sc lahko spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Pobudo za spremembo sporazuma da vsaka skupna komisija podpisnic v občini ali podpisnici družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
33 člen
Pooblaščeni organi, ki bodo v našem imenu sklenili ta sporazum, bodo to storili s pismeno izjavo.
34. člen
Ta sporazum je v občini sklenjen, ko podajo izjavo iz prejšnjega člena pooblaščeni organi dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi v občini. Delavci in drugi delovni ljudje, ki bodo k sporazumu pristopili po njegovi sklenitvi, sprejmejo obveznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem sklenitve.
Dan, ko je sporazum sklenjen, objavi občinski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
35. člen
Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 67-3/74-1
Slovenske Konjice, dne 26. junija 1974.
Opomba: Izvirni podpisi organizacij na območju občine Slovenske Konjice, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu, se hranijo v sekretariatu občinske skupščine.
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
855
SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Samoupravne interesne zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji so zaradi uresničevanja nalog, opredeljenih v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 (Uradni list SRS. št. 45-474/73) in zagotovitve obveznosti iz družbenega dogovora o razmejitvi investicijskih obveznosti za naložbe na področju družbenih dejavnosti in državne uprave ter o prenosu določenih investicijskih obveznosti republiškega proračuna na samoupravne interesne skupnosti, sklenile
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o zagotovitvi obveznosti, prenesenih iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti na samoupravne interesne zdravstvene skupnosti, in o združevanju sredstev za investicijsko izgradnjo zdravstvenih zmogljivosti
skupnega pomena v SR Sloveniji v letu 1974
1.	člen
Skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu skupnosti) združujejo del svojih sredstev iz prispevkov od kosmatih osebnih dohodkov v višini:
—	0.29 »/o, za zagotovitev obveznosti, prenesenih iz proračuna SR Slovenije;
:— 0,05 °/o, za pospeševanje razvoja osnovnega zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih (sklad solidarnosti);
—	0.124 "/o, za investicijsko izgradnjo zdravstvenih zmogljivosti skupnega pomena v SR Sloveniji.
2.	člen
Sredstva za zagotovitev obveznosti, prenesenih iz proračuna SR Slovenije, bodo znašala predvidoma
78,897.956 din in se bodo uporabila:
' din
1. za investicijske obveznosti za:
—	Klinični	center v Ljubljani	8,552.700
—	Klinični	center v Ljubljani
(del podražitev)	22,411.263
—	Splošno	bolnišnico Maribor	21,169.604
—	Splošno	bolnišnico Nova Gorica	7,652.500
— obveznosti na nodlagi sklenjenih
pogodb (anuitete)	97.030
2	Za druge obveznosti, ki jih je doslej financirala SR Slovenija iz proračuna:
din — prispevek za zdravstveno varstvo	
socialno ogroženih kmetov	12,930.720
— sofinanciranje dejavnosti zdravstvenih organizacij združenega dela na podlagi pogodb	3,703.139
3. za sofinanciranje republiških humanitarnih organizacij in društev ter strokovnih društev	1,681.000
4. za priprave na splošno ljudsko	
obrambo	700.000
3.	člen
Sredstva za pospeševanje razvoja osnovnega zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih (sklad solidarnosti) bodo znašala predvidoma 14.088.000 din in se bodo dodelila skupnostim po merilih, ki jih bodo sporazumno določile skupnosti.
4.	člen
Sredstva za investicijsko izgradnjo zdravstvenih zmogljivosti skupnega pomena v SR Sloveniji bodo znašala predvidoma 35,000.000 din in se bodo uporabila za:
din
—	financiranje izgradnje Medicinske
fakultete Univerze v Ljubljani	17,000.000
—	dograditev Onkološkega inštituta
v Ljubljani	15,400.000
—	pričetek gradnjč Splošne bolnišnice
Koper'	'	2,600.000
5.	člen
Zbrana sredstva po prispevni stopnji iz prvega člena, ki bodo presegala prevzete obveznosti po tem samoupravnem sporazumu, gredo skupnostim Ravne na Koroškem, Celje in Novo mesto za investicije v bolnišnice na podlagi posebnih sklepov skupščine Zveze skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza skupnosti).
6.	člen
Sredstva, ki jih združujejo skupnosti po prejšnjih členih, se odvajajo na posebni račun zveze skupnosti pred ugotavljanjem dohodka skupnosti. Ta sred-
stva odvaja služba družbenega knjigovodstva na posebni račun.
Sredstva iz prispevkov^ od osebnih dohodkov, ki jih plačujejo posamezni zavezanci sami skupnostim, odvajajo skupnosti na posebni račun iz prvega odstavka do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, ta sredstva za prvih šest mesecev leta 1974 odvedejo skupnosti do 30. julija 1974.
7.	člen
Zbrana sredstva po prejšnjem členu bo nakazovala uporabnikom strokovna služba zveze skupnosti na podlagi pogodbe o dodelitvi sredstev, ki jo bo sklenila zveza skupnosti z vsakim uporabnikom posebej, po predložitvi programa, ki ga oceni posebna komisija pri zvezi skupnosti, v katero imenuje vsaka skupnost po enega delegata. Ta komisija izvaja ta samoupravni sporazum, v primem nastopa novih ali drugačnih okoliščin kot jih predvideva ta samoupravni sporazum pa komisija predloži zadevo v odločanje skupščini Zveze skupnosti.
8.	člen
Programi morajo mimo investicijskih in finančnih načrtov zajemati tudi naslednje vidike:
— Klinični center v Ljubljani mora podati poročilo o stanju izgradnje in porabe sredstev iz proračuna in na podlagi tega sporazuma ter v skladu z določbami zakona o nadaljnji etapni izgradnji Kliničnega centra v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 22-125/66);
— Splošne bolnišnice morajo v svojih programih opredeliti lastno vlogo v okviru bolnišnične dejavnosti v SR Sloveniji, upoštevaje potrebe prebivalstva na svojem območju in že izgrajene ali programirane bolnišnične zmogljivosti v SR Sloveniji;
— druge zdravstvene organizacije združenega dela — uporabniki sredstev po tem sporazumu morajo izkazati stanje pri izvajanju njihovih obveznosti po mednarodnih sporazumih in opredeliti svojo vlogo pri Izvajanju, razvoju In pospeševanju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji;
a)
—	Kliničnemu centru v Ljubljani
—	Kliničnemu centru v Ljubljani (za podražitev)
—	Splošni bolnišnici Maribor
—	Splošni bolnišnici Nova Gorica
—	za anuitete na podlagi sklenjenih pogodb
—	prispevek za socialno ogrožene kmete
—	prispevek za sofinanciranje dejavnosti zdravstvenih organizacij združenega dela
—	prispevek za sofinanciranje republiških humanitarnih organizacij in društev ter strokovnih društev
—	za priprave na splošno ljudsko obrambo
b)
—	Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
—	Onkološkemu inštitutu v Ljubljani
—	Splošni bolnišnici Koper e) iz sklada solidarnosti
— Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani mora svoj program uskladiti z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji;
— Onkološki inštitut v Ljubljani mora opredeliti svojo vlogo v okviru Kliničnega centra v Ljubljani in utemeljiti svojo funkcionalno povezanost z dejavnostjo tega centra na podlagi racionalne in medicinsko utemeljene delitve dela.
9.	člen
J?a dodelitev prispevka za zdravstveno varstvo socialno ogroženih kmetov morajo skupnosti izkazati raven zdravstvenega varstva kmetov, obremenitev družbenega proizvoda za zdravstveno varstvo zavarovanih oseb in druge značilne demografske ter ekonomske okoliščine na svojem območju.	•
Sredstva za priprave na splošno ljudsko obrambo se podeljujejo glede na obveznosti skupnosti po zakonitih predpisih.
Sredstva za sofinanciranje republiških humanitarnih organizacij in društev ter strokovnih društev se dodelijo uporabnikom na podlagi njihovega medsebojnega dogovora.
-	10. člen
Sredstva za pospeševanje razvoja osnovnega zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih (Sklad solidarnosti) se dodelijo ob upoštevanju ravni kadrovskih in. materialnih zmogljivosti zdravstvenega varstva v posamezni' občini, ki bistveno vpliva na zmanjšanje zmožnosti zagotavljanja zdravstvenega varstva. in ob upoštevanju udeležbe skupnosti z lastnimi stedstvi pri načrtovanju za njihovo izboljševanje.
11.	Člen
Zbrana sredstva po tem sporazumu bo nakazovala strokovna služba Zveze skupnosti po izpolnitvi pogojev od osmega do desetega člena posameznih uporabnikov v naslednjih rokih .in obrokih:
30. VIII. 1974 din	30. IX. 1974 din	'31. XII. din
4,276,350	2,138.175	2,138.175
11,205 631	5,902.816	5,602.816
10,584.808	5,292.398	5,292.398
3,826.248	1,913.126	1,913.126
48.520	24.255	24.255
6,465.360	3,232.680	3,232.680
1,851.575	925.782	925.782
840 500 700.090	420.250	420.250
7,000.000	5,000.000	5,000.000
3,980.000	5,710.000	5,710.000
680.000	960.000	960.000
	10,566.000	3,522.000
12.	člen
Uporabniki sredstev iz prejšnjega člena morajo o uporabi dodeljenih sredstev poročati komisiji Zveze skupnosti iz 7. člena tega sporazuma za prvo polletje 1974 do 30. oktobra 1974, za vse leto 1974 pa ob zaključnem računu.
13.	člen
Po načelih tega sporazuma prevzamejo skupnosti tudi obveznosti družbenopolitičnih skupnosti v zvezi s sofinanciranjem zdravstvenega zavarovanja kmetov Iz naslova ukinjenega 12°/« republiškega davka od osebnega dohodka Iz kmetijske dejavnosti m obveznosti občin na svojih območjih za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov.
14.	člen
Ta sporazum velja, ko ga podpišejo vse skupnosti v SR Sloveniji, in se uporablja od 1. januarja
1974.
Ta porazum je hkrati izvedbeni akt, ki se objavi v Uradnem listu SRS.
St 141-15/74
Datum, dne 15. julija 1974.
Podpisniki: Skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje, Koper, Kranj. Ljubljana. Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem. * 1 2 3 4 * 6
V zakonu o vodah, objavljenem v Uradnem listu SRS. št 16-136'74 so bile pri primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato na podlagi 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in tretjega odstavka 246 člena poslovnika SkupSčine SR Slovenije dajem
POPRAVEK zakona o vodah
1	V drugem odstavku 43. člena se beseda »naloge« Pravilno glasi »zaloge«;
2	v 56 členu se številka »62« pravilno glasi »63«:
3	v 63 členu se v drug' alinei prvega odstavka
besede »četrti odstavek 22 člena, pravilno glasijo »tretja eiinea drugega odstavka 22 člena«, v zadnji alinei Prvega odstavka se številko »59« pravilno glas’ »60« v četrtem odstavku pa se številka »55« pravilno glasi *53«;	•
4	v prvem odstavku 65 člena "e za 2 točko na-*ledn,a točka pravilno glas* »3 točka« v 8 točki pa $e pesede »drugi odstavek 55 člena« pravilno glasijo •tretji odstavek 55 člena«:
5.	v 2. x točki 66. člena - se številka »59« pravilno Eliasi »60«:
6 v 67 členu se v 1 ‘očki številki »64« in »65« Pravilno' glasita »65« In »66«, v 3 točki pa se številka '61. pravilno glasi »62«.
St 324-4/74
Ljubljana, dne 8 julija 1974.
Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije
Jože Pacek L r.
POPRAVEK » ------ '
Pri primerjavi z izvirnikom odloka o podrobnejši določitvi kaj se šteje ;sa investicijsko vzdrževanje, re-
vitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje m obratovanje stanovanjskih hiš na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 26-722/74), so bile ugotovljene napake in dajemo tale popravek:
a)	V 1. členu se doda nova zadnja alinea, ki se glasi:
»— obnova dostopnih poti, parkirišč, zelenic in igrišč«
b)	V 6 členu se v 1. odstavku točki a dodata dve novi alinei, ki se glasita:
»— vzdrževanje zvoncev s skupnimi napravami domofonov in električne ključavnice
— vzdrževanje in pregled skupnih anten in TV naprav«
c)	V 8. členu se črtata 7. in 8 alinea
č) Besedili 10. in 11. člena se zamenjata tako, da postane sedanji 11. člen deseti, sedanji 10. člen pa enajsti.
Med oba člena se vstavi naslov:
»Prehodne določbe«
d)	V dosedanjem 11 členu, odnosno novem 10. členu se »Svet za stanovanjsko gospodarstvo« nadomesti z »Izvršni svet«.
Sekretar
Skupščine mesta Ljubljane Ivan Bitenc 1. r.
Pri primerjanju z' izvirnikom smo ugotovili, da je v besedilu odločbe o ustanovitvi Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26/74 izpadel 4. člen, zato dajemo
POPRAVEK
odločbe o ustanovitvi Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7
Za 3. členom se vstavi 4. člen, ki se glasi:
»Sola izobražuje tehniški kader — tako mladino ‘kot odrasle razen na višji in visoki stopnji kemijske, metalurške in papirne stroke za potrebe organizacij združenega dela in drugih organizacij; opravlja storitve v laboratorijih za površinsko zaščito kovin na osnovi elektrokemijskih procesov (galvanika) tudi za potrebe organizacij združenega dela; razmnožuje, kopira in veže učne pripomočke in grafično — papirne izdelke za potrebe šol in organizacij združenega dela.
Svojo dejavnost opravlja šola z rednim šolanjem, z neposrednim šolanjem odraslih in z dopisnim šolanjem v okviru enote v Ljubljani ter v dislociranih enotah za izobraževanje odraslih in s permanentnim izobraževanjem zaposlenih v kemijski, metalurški In papirni stroki.«
Iz tajništva
Skupščine mesta Ljubljane
Pri primerjanju z izvirnikom smo ugotovili, da je v besedilu odločbe o ustanovitvi Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana, Aškerčeva 7, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26/74 izpadel 4. člen, zato dajemo
POPRAVEK
odločbe o ustanovitvi Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana, Aškerčeva 7
Za 3. členom se vstavi 4. člen, ki se glasi:
»Sola izobražuje tehniški kader — mladino ih odrasle razen na višji in visoki stopnji, lesarske stroke
za potrebe organizacij združenega dela in drugih organizacij.
Svojo dejavnost opravlja šola z rednim šolanjem, z neposrednim šolanjem odraslih in z dopisnim šolanjem v okviru enote v Ljubljani ter dislociranih enotah za izobraževanje odraslih in s permanentnim izobraževanjem zaposlenih v industriji.«
Iz tajništva
Skupščine mesta Ljubljane
V	odloku o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija (Uradni list SRS, št. 26-753/74) je v 3. členu napaka zato dajemo
POPRAVEK
odloka o spremembi odloki* o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija
3.	člen odloka se pravilno glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan, po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974.«
St. 010-7/66
Litija, dne 7. avgusta 1974.
Predsednik
Skupščine občine Litija'
Jože Dernovšek 1. r.
POPRAVEK
V	primerjavi z izvirnikom sklepa o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev, za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno bolezen Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj (Uradni list SRS, št. 25-691/74) se je ugotovila napaka, zato se daje tale popravek:
Drugi odstavek 3. točke sklepa se pravilno glasi
»S tem dnem preneha veljati sklep Številka 02-7/74-02/4. ki je bil sprejet na skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj dne 16 4 1974.«
Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj Direktor strokovne službe
stran
369.	Družbeni dogovor o podrobnejši nameni uporabe
sredstev plačanega prometnega davka od plačil za storitve, ki se po -odloku- prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, ki združujejo sredstva za realizacijo programa za gazifikacijo	Slovenije	1718
370.	Družbeni dogovor o podrobnejši nameni uporabe
sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za storitve, ki se prenašajo na temeljne organizacije združenega dela za kooperacijo, članice kmetijske razvojne skupnosti	1718
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
371.	Sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in elektrofiltrske elemente	17J*
372.	Sklep o povečanju višine otroškega	dodatka	1720
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
839.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k povprečnim cenam plina (Ljubljana)
840.	Statut občine Brežice
841.	Odredba o najvišjih maloprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Brežice)
842.	Sklep o razgrnitvi predloga razširitve industrijske cone pri Opekarni v Brežicah
843.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odldka o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje
844.	Sklep o tivedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec za sofinanciranje gradnje Zdravstvenega doma Zagradec fGrosuplje)
845.	Poročilo o izidu referenduma Za uvčdbo krajevnega samoprispevka na območju KS Zagradec, ki Je bil 28. julija 1974 (Grosuplje)
846.	Sklep o javni razgrnitvi predloga za dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS 4, Ss 5 in SI 1 /a razširitev zdravstvenega doma v Šiški (Ljubljana Šiška)
847.	Sklep o javni razgrnitvi za dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze glede posebne šole, osnovne šole in vzgojnovarstve-nega zavoda (Ljubljana Šiška)
848.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje gradnje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste skozi naselje Ladja—Spodnja Senica in Zgornja Senica (Ljubljana Šiška)
849.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone II — Mozirje
850.	Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišča na območju, predvidenem za gradnjo Atomskih toplic (Šmarje pri Jelšah)
851 Odlok o sestavi in izvolitvi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja (Šmarje pri iel-šah)
,852. Odlok o sestavi in izvolitvi komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanla delegatov za posamezne zbore občinske skupščine (Šmarje pri Jelšah)
853 Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
1720
1721
1748
1748
1748
1749
1750
1750
1750
1751 1751
1751
1752
1752
1752
Edgar Vončina 1. r.
splošni akti samoupravnih, interesnih in drugih skupnosti
VSEBINA:
Stran
364.	Pravilnik o podatkih za prijavo oziroma odjavo stal-
nega prebivališča in prijavo spremembe naslova stanovanja ter o ustreznem obrazcu	1713
365.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika
o pedagoških normativih in zdravstvenih normativih glede na starost in število otrok, ki se lahko vključijo v čisti	alt	kombinirani oddelek	1715
366.	Družbeni	dogovor	o	podrobnejši	nameni	uporabe
sredstev od plačanega temeljnega davka za storitve, ki se po -odloku- prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, katere so sklenile samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje poslovanja z deželami	v	razvoju	1715
367.	Družbeni	dogovor	o	podrobnejši	nameni	uporabe
sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za storitve, ki se po »odloku«« prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, združene v	poslovni
skupnosti za aplikativne naloge s področja rudarstva In geologije, za raziskave naravnega bogastva v SR Sloveniji	7716
368.	Družbeni	dogovor	o	podrobnejši	nameni	uporabe
sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za storitve	1717
1759
1761
854.	Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in
študentov (Slovenske Konjice)	i7
splošni akti skupnosti zdravstvenega^-
VARSTVA IN ZAVAROVANJA
855.	Samoupravni sporazum o zagotovitvi obveznosti, prenesenih iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti na samoupravne Interesne zdravstvene skupnosti, in o združevanju sredstev za investicijsko izgradnjo zdravstvenih zmogljivosti skupnega pomena v SR Sloveniji v letu 1974
—	Popravek zakona o vodah
—	Popravek odloka o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za Investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljan le in obratovanje stanovanjskih hiš na območju ljubljanskih občin
—	Popravek odločbe o ustanovitvi Tehniške šole za
kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana. Aškerčeva 7	*
—	Popravek odločbe o ustanovitvi Tehniške Šole z® lesarstvo, Ljubljana. Aškerčeva 7
—	Popravek odloka o sprememb1 odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Lltllp
—	Popravek sklepa o višini oris ne vk a #a /drr vstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu In obolenje za poklicno bolezen Skupnosti zdravstvenega zavarovanja In varstva Kranj
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan BIBei - liska tiskarna Ton« rotrlfl„ vsi v L1ubl1anl - Naročnina za leto 1974 110 din. Inozemstvo Z0I> din - ReklaniaclU ■>*> uooStevnv le mesec dni oc izio" vsake Številke - Uredništvo in uprava- Ljubljana. Veselova 11. poštni oredal 37S vrt Telefon direktor uredništvo uprav In knjlgovodstvp: SO 701. prodaja, preklici In naročnine SS 570 - 7Jro račun soioo-ana 40059 - Oproščeno prometnega davne PO mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije «t 4S1-1/72