74. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 1. aprila 1901.
XXXIV. leto.
izhaja rak dan zvečer, izimal nedelje in praznike, ter velja po poM prejem« za avatro-ograko dežele za vse leto 9B K, aa pol eta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 3 K 30 h. [Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poBUJanje na dom radona se aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veS, kolikor znata poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naroCbo brez istodobne vpoaUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h, Ce ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice St. 2, vbod v opravniStvo pa a Kongresnega trga fit 12.
»Slovenski Narod- telefon št 34. — »Narodna Tiskarna11 telefon it 85.
Važna razsodba.
V naših cerkvah so zavladale jako čudne razmere. Ljubljanski škcf je sicer ž njimi kaj zadovoljen, to priča njegova, žal da samo v odlomkih pnblicirana epistola do kranjskih duhovnikov, ali to, ker ngaja ljubljansktmu Škofu, vsled tega še ni treba da bi bilo tudi dobro, dopustno in zakonito.
V naših cerkvah se dela 2e leta sem pod krinko bogoslužnega opravila politična propaganda. Večji del pridig je posvečen politični agitaciji. Namesto da bi se pridige omejevale na verske resnice se pod plaš-čem duhovniške avtoritete agituje za ljudstvo sovražni klerikalizem. V teh pridigah se razpravlja o volitvah in o kandidatih, o konsumih in o posojilnicah in kajpak o političnih časopisih, napada se celo ženatvo in vse to se prodaja ljudstvu kot božja beseda.
Naša politična cblastva so to molče trpela in nikdar ni prišlo nobenemu državnemu organu na misel, vprašati se, če je to dopustno ali ne.
Sedaj upamo, da se bodo te razmere predrugačile in to vsled razsodbe, katero je izdalo c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu. Stvar je naslednja:
V Dragi v kočevskem okraju je imel kaplan Tomaž Zsbukovec dne 8. dec. L J., torej za časa najhujše agitacije za državno-zborsko volitev, službo božjo, propoved in mašo. Ravno tiste dni je bil naš list priobčil dopis iz Drage, ki se je bavil z osebo kaplana Zabukovca, kateri dopis je vročekrvnega kaplana tako razburil, da se ga je lotil na Ieci. Kaplan je imel najprej kratko pridigo, potem je s prižnice prečital ves dopis .Slov. Naroda" ter ga na to vrsto za vrsto kritikoval. Pri tem je metal med ljudi v3ako?rstne priimke, najbolj pa je streljal na župana, velezaslužnega rodoljuba g. Turka, in na draškega gosp. učitelja. Prišedši do stavka ale udrihajte čez učitelja in župana, ker narodno-napred-nega prepričanja ne boste nikdar zatrli" — je kaplan s pestjo udaril po prižnici in zarohnel: „Sem udrihal in bom Se udrihal".
Pri teh kaplanovih besedah je v cerkvi navzočna soproga župana g. Pavla Turka vstala in zaklicala na glas: .Jas sem priSla pridigo posluSat, ns pa .Slov. Narod". .Narod" naj se v gostilni bere, ne v cerkvi; ga bom že doma prebrala, saj ga znam."
Po teh pogumnih besedah js vrla županja demonstrativno zapustila cerkev, in ž njo je odSlo tudi nekaj mož.
Kaplanu je seveda radosti srce poskakovalo, saj si je mislil: Jo že imam. Saj bi ne bil pravi klerikalec, ko bi se ne veselil, da more koga spraviti pred sodiSče. Toda kar je kaplan upal in pričakoval, to se mu je izjalovilo.
Državno pravdniStvo v Novem mestu je gospo Turkov« obtožilo, čeS, da je s popisanim postopanjem storila pregreSek po § 303. k a z. z a k. (Razžaljenje zakonito priznane cerkve ali verske družbe), toda c. kr. viSje deželno sodiSče v Gradcu je na ugovor obdolženke z odločbo z dne 30. januvarja 1900 pod opr. S11.14/1/1 zau kazalo ustaviti sodno postopanje, ker v navedenem dogodku ni našlo dejanjskega stanu za pregreSek po § 303. kaz. zak., storjenega z nespodob nim vedenjem med očitnim bogoslužnim opravilom.
ViSje sodiSče pravi sicer v razlogih, s katerimi je ta odločba utemeljena, da „ vedenje, ki se obdolženki pripisuje, ni bilo spodobno v smislu § 303, kaz. zak.", toda kaznjivo ni, ker se ni zgodilo med bogoslužnim opravilom." Ravno v tem tiči važnost te odločbe.
ViSje sodiSče pravi, da k ugotovitvi delikta treba dvoje bistvenih kriterij: 1. nespodobnega vedenja, ki utegne druge pohujšati, in 2. da se je isto vrSilo med (očitnim) bogoslužnim opravilom in nadaljuje potem takole:
.Glede druzega kriterija pa treba strogo razločevati med drugim in tretjim primerom delikta po §-u 303 k. z. Pri določilu o drugem primeru, ki namerava večje varstvo cerkvene avtoritete, zastopane
po svečeniku, proti žaljivim napadom, zadostuje vsled izrecnega besedila zakona, da se je žaljenje verskega služabnika zgodilo, kadar je božjo službo opravljal; — v tretjem primeru §a 303 k. z, v katerem ni do varstva duhovna, kakor vodi* telja cerkven« oblasti, nego do varstva vernikov proti vedenju, prezirajočemu njih verski čut in s tem motečemu njih pobožno opravilo, pa se zahteva, da se je nespodobno vedenje godilo med bogoslužnim opravilom, ne pa pri bogoslužnem opravilu (während, nicht bei der öffentlichen Re-ligionaübung).
Iz naznačenega namena in zakonu vega besedila izhaja, da duhovnik nima večjega varstva nasproti žaljivim napadom samo med bogoslužnim opravilom, temno tudi pred njim in po njem tako dolgo, kakor je že ali Se v zvezi z bogoslužnem opravilom, in to ve5 ali manj neposredno krajevno in zunanje (rituelna obleka.
V le tem deliktnem primeru pa ne zadostuje, da se je nespodobno vedenje godilo v ptico duhovnika, ki je ravnokar dovrSil liturgiöno opravilo (pridigo), in ki je bil v ornatu, temno* bogoslužno opravilo bi se bilo moralo že pričeti in Se ne končati, da bi se moglo reči, da se je kedo med opravilom vedel nespodobno. V naSem slučaju ni teh pogojev, če se upoSteva, da se je isti dogodil, kakor potrjuje duhovnik izrecno, po pridigi in pred maSo. Brez dvoma pa je, da prestanek med obema li-turgičcima opraviloma (pridiga in maSa), ki se porablja za preoblečenje duhovnika in druge priprave k masnemu opravilu, — le ta prestanek se je porabil v čitanje časniSkega članka, ki ni v nobeni zvezi z božjo službo ne spada ne k pridigi ne k maSi, tem manj, ker sta pridiga in maša samostojni liturgični opravili, v zvezi le v toliko, da navadno pride jedno za drugim.
Tega dejanjskega stanu končno ne spreminja to, da so bili verniki ob inkri-minovani izjavi Se v cerkvi zbrani, kajti zgolj navzočnost vernikov — da bi prisostvovali maSi po pridigi — ni versko opravilo, v katerem naj se je vršilo nespodobno vedenje obdolženke.4'
O javnem pomenu te odločbe viSjega sodiSča v Gradcu izpregovorimo jutri.
V LJubljani, 1. aprila. Uspehi dosedanjega zasedanja.
V zasedanju pred Veliko nočjo je dobila zbornica v pretresovanje 8 vladnih predlogov, izmed katerih so bili predlogi glede vojaSkih novincev, oprostitve hišnega davka za Jägerndorf, Celovec in Novi Tišin, glede svetovnega poštnega prometa in radi literarne konvencije z Nemčijo sprejeti. Predlogi glede žganjarine in investicij stojita Se pred drugim č i tanjam. Razen vladnih pred* logov so priSli na razpravo zakon glede mitnic, glede ubožnih blagajn, glede rentnega davks, potem predlogi glede ujm in potresov in afSra Seitz. Zbornica je torej doslej prav resno delala. Kako bode po Veliki noči, pa je odvisno od vlade oziroma od Mladočehov in nemške narodne stranke.
Vojna v Južni Afriki.
Transvaal in Mandžurija sta dve imeni, ki označujeta sicer daleč narazen ležeči deželi, a sta dobili vendarle tesno zvezo. So* časnost važnih dogodkov v Kini in Afriki je več kakor le slučajna. 23. februvarja so prinesle .Times" tekst rusko-kitajske konvencije v Mandžuriji, ki je izzval celo burjo v angleSkem časopisju D?a dni nato pa je bil London vzradoSčen z vestjo, da je Botba kapituliral. A že 1. marca se je pojasnilo, da o kapitulaciji ni govora, nego da so se začela le pogajanja. AngleSko časopisje pa je začelo nato Se IjutejSe napadati Rusijo, čim večja je bila nada, da se sklene mir, tem btsnejSe se je zaletavalo angleško časopisje v rusko politiko. AH Angleži so morali v sporu v Tientsinu popustiti in ruske čete so zavzele preporno mesto ter se utrdile na njem. Sedaj pa ni bilo pogajanje z Botho Angliji več prijetno, zato se je dva dni po porazu v Tientsinu pogajanje prekinilo. Transvaal je odločil usodo Mandžurije. Francoski diplomat je rekel londonskemu dopisniku monakovskega .Kuriera": Angleška je brez moči, dokler je zapletena v boj v Južni Afriki, a mira ne more skleniti. Dokler ns bodo pobiti vsi Buri, dotlej ne bodo nehali boriti se za svojo nezavisnost Angleži so
LISTEK.
Za narodov blagor.
Komedija v Štirih dejanjih. Spisal Ivan Cankar. (Dalje.) III.
Cankarjeva komedija je viSek njego vega dosedanjega literarnega delovanja. .Za narodov blagor" ima najrodoljubnejSo, naj-plemenitejšo, a tudi umetniško tendenco, je polno duhovitih, satirično, ironično ali cinično izraženih mislij, ima celo vrsto mojstrsko risanih značajev ter krasnih prizorov.
Po mojem mnenju je glavni junak in nositelj avtorjevih idej — žurnalist Julijan Ščuka. V slnžbi je terorista dra. Grozda. Kot nadarjen, ostromisleč in blag mož občuti neznosno pezo svojega poklica podvojeno. Ostudno zlorabljanje naroda v lastno korist, sleparjenje nerazsodne mase s frazami, neznačajnost, nemoSkost prvakov .. vse občuti ŠČnkova duSa in trpi silno. Svoj talent, svojo vest, svoje prepričanje je prodal sebičnežu, ki mu grozi, da mu uniči takoj eksistenco, ako bo vznemirjal ljudi .z idealnimi ekstravaganoami". In Ščuka, ki seje bil v svojem duševnem boju proti terorizmu vesti povspel že tako daleč, da
je napisal članek, ki bi moral prinesti glede Grozda jasnost: oprati ga pred svetom očitanja, da je uničil .revolucionarja" Goloba, ali pa onemogočiti in pokopati ga docela, — in Ščuka se zopet .premisli", saj .hoče živeti". Ali ne za dolgo. Gonja za Gornikom, katerega skuša Grozd prikleniti nase s tem, da mu obesa svojo nečakinjo Matildo, Gruden pa s tem, da ga hoče ujeti s svojo ženo, ta gonja, ki se za-vrSi s popolnim razkolom v občinskem svetu in s snovanjem dveh ali treh novih strank brez načel in brez programa, zaduSi v Ščuki zadnjo iskro vere v poštenje in značaj voditeljev. Brez ozira nase zapusti Grozda in njegove kimavce ter izda na ubogo izkoriščano, goljufano ljudsto proglas: ,Jaz ne govorim sa tiste ljudi, ki niso več ljudje s krvjo in mesom, temveč Številke v tolpi; ne sa tiste ljudi, kise jim zde fraze o narodnem blagru, o narodovih idealih, o avtoritetah, tradicijah, zakonih in tako dalje svete in nedotakljive. Zakaj to niso več ljudje, temveč Številk« v tolpi, brez življenja in brez ponosa... Za tisto govorim, ki jim je ljubša cinična resnica, nego blagoslovljena laž... Doktor Grozd bi bil rad minister ali vsaj dvorni svetnik — za narodov blagor. Tudi doktor Gruden bi bil rad minister ali dvorni svetnik — tudi sa narodov blagor. Vsa, dragi moji,
vse za narodov blagor. Kdor dandanes javno laže, — laže za narodov blagor. Kdor govori javno resnico, — ga smešijo in preganjajo ter naposled uničijo — za narodov blagor! — In za narodne ideale; — ta narod ima namreč ideale — in koliko idealov! Le prestopi se nerodno na cesti, pa stopiS idealu na kurje oko! In kakSni boji se bi jejo za te ideale! Ti, dragi moj, nimaš nobenih idealov, niti ne veS, kaj so ideali, tudi tvoj prijatelj jih nima. Ali ti in tvoj prijatelj skupaj se imenujeta narod ter imata ideale! In za te vajine ideale se borita dr. Grozd in dr. Gruden. Dr. Grozd bi dal za to vajina ideal« svojo nečakinjo in dr. Gruden svojo ženo... Dr. Grozd in dr. Gruden sta poštena človeka. Zakaj bi ne skrbela za-se, kakor skrbimo za-se mi drogi? Ti, dragi moj, trguješ s suknjami, dr. Grozd z narodovimi ideali Razloček j« samo ta, da je suknjo težje napraviti in težje zakrpati, nego navaden ideal..."
In Ščuka začne boj — „proti blagru naroda — proti narodovim idealom* — proti Grozdom, Grudnom — frazam — sle-parstvu... Okoli sebe je zbral take obupano«, kakorSen j« sam, pobija okna prvakom in demonstrira po ulicah; — .naroda" ki caplja na različnih uzdah, ki j« na prodaj sa gros, s« smehljaj, ni več — lavno ljudj«, samisvoji, predrzni in po-
nosni ... kralji v cunjah .. Nič več naj ne bo hlapcev, ki odvezujejo svojim gospodom čevlje... Za polno mizo dosedanjih voditeljev naj sedejo tisti pozabljeni hlapci, tisti zavrženci in razcapanci!
Anarhist, socialen demokrat, komunist. ■ . kaj je postal Ščuka? Cankar nas pušča v dvomu... ali nehvaležnost, per-fidnost, nemoSkost ostudnosebičnih, sleparskih narodnih voditeljev — Grozdov in Grudnov — bi morala pritirati tudi ovčjo naturo do upora in revoluoijonirja. ..
Izvrstno slikana sta konkurenta — Grozd in Gruden... Grozd: terorist, absolutist, brezobzirno odkritosrčen in brutalno mogočen, domišljav, a dokaj neroden, plitev .streber", ki je vajen, da ga uboga vse, a ki izgublja vso energijo, ko se mu izmakne .hlapec" — žurnalist Š3uka. Ko poči in zarožlja prvo steklo na oknu, mu upade srce in nemudoma se spravi s svojim .sovražnikom" Grudnom za boj proti — .tistemu strupu, ki ga dihajo že od-davno veliki, propali narodi" in ki .se hoče priplaziti tihotapsko v verni, nedolžni naS narod"... Vse s« podira okoli Grozda: prvaStvo mn jo splavalo po vodi ter ga je treba loviti iznova... Gornik je pobegnil s vsem svojim silnim (?) vplivom.. Matilda pa s« j« svojemu varuhu sa hrbtom zaročila s Kadivcem... (Konec prih.)
preveč pohlepni, da bi se otresli misli, pograbiti juZnoafriöanaki republiki. Kapitalisti, ki imajo odločilno besedo, zahtevajo, da ee Transvaal in Oranje spojita s Anglijo, pa je bila zato začeta tudi vojna. Mnogo bode Se minilo časa, da se dovrBi ta vojna, a dotlej se more omejiti AngleSka le na proteste v Aziji. V takih Škripcih je AngleSka iz čiso sebičnih, a nikakor humannih razlogov za Čela pogajati se z Buri. Botha je to takoj pregledal in zavrnil angleške ponudbe. Obžalovati je le, da so se ta pogajanja vrSila tako dolgo, da je bilo Angležem možno dobiti iz Avstralije svežih čet v Južno Afriko. No, 2—3 tisoč novih angleSkih vojakov ne bo odločilo usode vojne. 17. marca so imeli Dewet, Botha in Se dva burska voditelja sestanek glede pogojev, pod katerimi je možno skleniti mir. Ti pogoji so: v Šolah mora biti holandaki jezik jednakopraven z angleškim, — Buri smejo nositi lovske puSke
— Angleži morajo plačati 3 milijone funtov Sterlingov za pcžgane farme — dovoli se popolna amnestija za vse, ki so so u:la'ežili bojev — Transvaal in Oranje dobita avtonomijo pod angleškim protektcratom. — Ko se je pogajanje pretrgalo, so dobili .Paris Nouvelles" iz Haga tele zanimive potankosti: Tu so vedeli, da se pogajanja izjalovijo, ker Angleži ne dovolijo Burom avtonomije, amnestije in odškodnine. Krüger je dobil iz Južne Afrike obvestilo, da vztrajajo Dewet, Stejn, Schalk Burger in Botha nepremakljivo pri zahtevi, da morata biti bur-skirepubliki nezavisni. Vojni položaj pa je za Angleže jako neugoden. Nove Čete, ki jih je dobil Kitchener, niti ne zadoščajo, da bi nadomestile izgube na bo jiSčih. Kuga se je razširilatudivNa-tal ter je začela pobirati svoje žrtve iz angleške vojske- Kitchenerja sila skrbi, kako bi obranil Pretorijo pred kugo. Vse luke so okužene, tako da Angleži ne vedo, kje naj izkrcavajo svoje čete. Is Amsterdama poročajo, da se snujejo v Ho landski in v Belgiji odbori, ki nabirajo za Bure prostovoljce. Dva tisoč mož odide že v kratkem iz Hamburga. — Najnovejše vesti poročajo, da se jeutaboril močan oddelek v Zuurgorah. — Med Balmoralom in Wilgeriverjem so zaplenili Buri angleški vlak.
— V Kapstadtu je zbolelo zopet pet oseb na kugi.
Konec ustaje na Filipinih? Listi poročajo, da se je Američanom končno vendarle posrečilo ujeti junaškega vodjo Aguinalda, povzročitelja in načelnika ustaSkih Tagalov na Filipinih. Tri leta je trajala ustaja, in ves napor Zjedinjenih držav je bil doslej zaman. Sedaj pa se je posrečilo Američanu Tustonu zajeti Aguinalda z vsem Štabom. Iz Newyorka poročajo, da se je udal sedaj tudi Cap istrano, vodja insurgentov. Nekateri listi pa sploh dvomijo, da bi bil ujet pravi Aguinaldo ter izražajo bojazen, da je bil ujet le njegov brat.
Dopisi.
Iz Kamnika 31. marca. (Slovenski delavec eno leto brezpodpore!) Andrej Balantič z BisterSice, delavec v tovarni za kredo g Jožef Roth a v Črni, je leta 1899 v rovu ponesrečil in sicer je imenovanega vdaril kamen na nogo tako, da mu je nalomil kost. To nezgodo je g. dr. Jul. Dereani v Kamniku takoj naznanil in je dotični delavec dobival 20 tednov od okrajne bolniške blagajnice v Kamniku podporo. Tudi je Andrej Balantič že dobil 20 gold. ali 40 kron od zavarovalnice proti nezgodam v Trstu izplačane, a dru-zega mesečnega doneska, oziroma podpore ni dobil več, nego od imenovane zavarovalnice pismo, da se mu podpora vsled izjave g. dr. Kopf ive z Ljubljane ne izplača več, čeS, da ima le .skrofuloze", da se pa lahko tekom jednega leta pritoži na ,Raz-sodiStvo". Andrej Balantič, kateri je oče Sestero mladoletnih, nepreskrbljenih, v največji revSčini živečih otrok, mora sedaj že eno leto čakati na .postavno mu pripadajočo podporo"! Mož, kateri je bil vojak, bil v Bosni ter si prihrabril svetinjo, mora sedaj v obupu čakati od dne do dne, ter gledati, kako njegova deca gladuje. In zakaj? Radi tega, ker je slovenski delaveo!
Ako bi bil kak .Lahon", gotovo bi gospodje v Trstu drugače in hitrejše ravnali. Ne zadostuje istim zdravniško spričevalo od blagajničnega zdravnika g. dr. Julij Dereanija iz Kamnika kateri •
imenovanega delavca celih 20 tednov zdravil
Ne zadostuje istim gospodom potrdilo od okrajne bolniške blagajnice v Kamniku, nego vedno odlašajo in ako je tudi razprava razsodniStva dnevno določena, se ista predloži z opazko da se mora imenovani delavec zopet zdravniku predstaviti. Ravno tak odlok dobil je Andrej Balantič dne 29. marca 1901 iz Trsta dat 23. maroa 1901 Štev. 17/1 2, da se mora zopet pri g. dr. Kopti vi v Lljubljani predstaviti!
Iz tega je pač razvidno, da gospodje v Trstu ne berejo nikacega dopisa omenjene blagajnice, katera jim je že zdavnej naznanila, da Andrej Balantič ne more hoditi, kar je tudi zdravniško potrjeno, ter da Se toliko nima da bi poSteno preživel svojo deco, Se manj pa za vozne stroške.
Kako bi naj toraj ta revni delavec sedaj prišel v Ljubljano? V kratkem bode imela imenovana zavarovalnica proti nezgodam sejo v Trstu, na srce polagam g. c. k. vladnemu svetniku pl. Rüllingu iz Ljubljane, tudi g. Feliks Sbaretu s Kolovca, kot zastopnikoma naših slovenskih delavcev, da se za stvar zanimata, pri seji vpraSata, ter zahtevata naslednje reSitve:
1. Na kaki podlagi se je Andrej Balantiču izplačala svota 20 goldinarjev ali 40 kron?
2 Na kaki podlagi se je istemu že odmerjena podpora zopet odvzela?
3. Zakaj morajo slovenski delavci vedno le pri razsodišču pomoči iskati? (Balantič, Hribar tßr drugi).
4. Z^kaj se slovenskim delavcem le v nerazumljivi nemščini dopisuje, ko se je 18. decembra 1899 vendar sklenilo pri zborovanji delegatev, da se mora v slovenske kraje, slovensko dopisovati.
Ze tako je slovenski delavec trpin ter mora teSko zaslužene novce si kruhu odtrgati, da plača zavarovalnino, a pri nezgodi naj v največji revSčini čaka celo leto na milost tržaSkih gospodov, na svoje postavno mu spadajoče vinarje?   J. G.
Iz Ribnice, 29. marca. Pri zadnjem občnem zboru tukajšnjih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda izvolilo se je sledeče naČelniStvo: Za žensko podružnico predsednica gospa Albina ViSnikarjeva; taj niča gospica Tinka Arkova, blagajniča rica gospa Kristina Gregorčičeva, namestnice: gospa Franja Pickova, gospica Leopoldina Tomšiče v a in gospica Marijanica Bobekova. Za moSko po drnžnico: predsednik g. Ivan Gregorčič, tajnik g. Anton Spende, blagajnik gosp. Josip Hribar, namestniki: gg Franci Ček ViSnikar, Avgust Juvanec in FrančiSek Štefančič.
To novo načelniStvo pričelo je svoje SirSe delovanje z veselico, katero sta prire dili obe podružnici skupaj dne 24 minolega meseca v korist zlati naSi družbi. Ocena te veselice zahtevala bi v resnici veSčaka. Vse točke vsporeda izvrSile so se tako dovršeno, da smelo lahko rečemo, da je bila ta vese lica najkrasueja, kar se jih je te vrste priredilo v Ribnici. Igra .Krojač Fips" uspela je v vsakem ozira izborno. Temu se ni ču diti, ker so vse uloge igrale naše priznane moči MeSani zbori, katere je vodil marljivi in spretni pevovodja g. M. Holmar, bili so nam v poseben užitek in ženski zbor, Vil-harjeva .Planinarica", nas je presenetil. Pokazal je tudi to pot g. M. Holmar, kaj se lahko priredi z naSimi p n. pevkami in pevci. Gospica Leopoldina TomSičeva, ki je pela solo Vilharjevo .Nezakonska mati", odlikovala se je s svojim petjem in lepim, močnim svojim sopranom. Vse priznanje zaslnži tndi gospica M. Logarjeva za spretno spremljevanje na glasoviru. Gospod Alojzij Škrem, ki je pel Vilharjevega .Mornarja", iznenadil nas je s svojim nenavadnim basom, in Skoda bi bila, če bi se dalje ne iz-vežbal; lahko bi bil imenitna moč za cen trato slovenskega petja.
Očarala sta nas pa izvanredna gosta, g J. J. s svojim prekrasnim, dovršenim pet jem in g Josip PavčiČ s svojim virtuoznim igranjem na glasoviru. Za izvanredni užitek, ki sta ga nam podala ta dva gospoda, is-rekamo jima s tem najtoplejšo zahvalo. Nafte diene gospe in gospice pa so pri veselici pridno prodajale znake nase .zlate dražbe" in sladkorčke s pomenljivimi napisi Imenom podružnic izrekamo s tem vsem p. n. sotrudnikom, ki so pripomogli k lepemu uspehu veselice, prearčno zahvalo. K veselici prišlo j« tudi veliko čislanih gostov is okolico, tako is Velikih LaBČ, So-
dražice, Dolenje vasi, Prigorice, da celo iz Grahovega in nase črnegore, iz LoSkega potoka, med temi tudi dični ta mošnji župan, g. J. Rus, katere gosto smo srčno pozdravili Končno kličemo vrlemu načelniStvu naSih podružnic: neumorno tako naprej, da se tudi v ribniški dolini užge prava ljubezen do zlate naSe družbe sv. Cirila in Metoda!
O tej priliki omenjam Se post festum, da Ribničanje tudi pred pustom nismo spali. TukajSnje .gasilno društvo" priredilo je pred pustom elitni ples z vojaSko godbo v društvene namene; da je bila ta veselica v vsakem oziru,sijajno dokazuje to, da je bilo na-vzlic velikim stroškom, čistega dohodka 240 kron. čitalnica naša pa ja napravila pustno nedeljo maskarado, ki se je odlikovala z izrednim Številom krasnih mask.
Iz Konjio, 30. marca. Neki „Dravni-čan" pristaš stranke, kateri je sedanja ljudska šola in naprtili o učiteljstvo trn v peti, toži v .Domovini4 št. 23 radi .žalostnih Šolskih razmer" na tukajšnji petraz-redni slovenski šoli. Ta članek kaže, da sta mu posebno pri srcu učiteljica ženskih ročnih del in bolniška blagajna. V tolažbo mu bodi povedano, da se bo v kratkem nastavila učiteljica ženskih ročnih del, in da postranski zaslužek a ».dučitelja nikakor ne ovira pri njegovem poklicu, ker uraduje za bolniško blagajno le ob četrtkih in nedeljah, ko ni Sole Tudi se .Dravničann" ni treba bati, da se kdaj v Šolskem poslopju naleze kužne bolezni, kajti znano mu mora biti, da se kužno bolnih ljudi ne pušča hoditi okoli, in da bolniška blagajna ni v šolskem poslopju ampak v zasebni Suterjevi hiši. Uraduje se izključno v pisarni in le ob določenih uradnih dnevih Razni bolniki torej ne zahajajo v Solo, ampak na urad. Namen dopisnika je očiten. Spraviti hoče naduči-telja ob izdaten postranski zaslužek, ki je dovoljen, ker ne Škoduje ne razvoju šole, ne ugledu učiteljevemu Predrzno pa je, da se upa dopisnik imenovati šolo zanemar jeno. Tako obrekovanje se mora odločno zavrniti. Na tej Soli nastavljeno učiteljstvo vestno izpolnuje dolžnosti svojega stanu. Nihče mu ne more očitati zanemarjenja Sole. Izpodjedajo pa Solo dopisunovi-somiš-Ijeniki.
Evo dokaza! V prvem razredu je bilo lansko leto že 110 Solo obiskajočih otrok. S popolnim uspehom poučevati tako ogromno Število začetnikov ni mogoče. Šolsko vodstvo je izprosilo dovoljenja za upeljavo vzporednice k prvemu razredu. Učna soba bila je najeta v zasebni hiSi. Pouk na vzpo rednici naj bi se pričel. Na krat pa se odpove soba. Druge sobe ni bilo dobiti nikjer. Prvi razred je Se sedaj prenapolnjen In kdo je k temu pripomogel ? Stranka sovraž nikov Sole. Sram vas bodi! Lastne napake drugim predbacivati, obrekovati napredno učiteljstvo, in mu Škodovati na ugledu in gmotno, to je vaSe „bratoljubno delo".
Iz Kozjega, 30. marca. Vsled sklepa deželnega Šolskega sklepa se bode naSa Sola vendar jedenkrat razSirila v trirazrednico. Glavna zasluga za to gre neutrudnemu prizadevanju vrlega načelnika krajnega Šolskega sveta, g VertovSeka, katerega sedaj naSi zabiti kmetski klerikalci hudo sovražijo. Najbolj so se upirali in se upirajo tej razširitvi ravno taki ljudje, katerim bi Se sedaj, v njih starih letih bila Sola silno potrebna. Imamo tu v občinskem odboru (!) nekega kakih 30 let starega kmeta, ki niti pisati niti brati ne zna (!) in ki mora zapisnike o občinskih sejah podkrižavati; a ta je se veda najhujše in z najpametnejšimi razlogi rohnel proti tej .novotariji", ČeS; jaz sem 8 let v Solo hodil, pa vendar nič ne znam, zato pa Sole sploh treba ni. Drogi nasprotnik je neki .magnat" v okolici, ki je cerkveni ključar (a ne cerkvena luč), in ki povdarja: Jaz svojega hlapca doma rabim in ne za Solo, in dalje: Kaj je treba treh razredov, jaz sem tudi samo dva obiskoval in Se celo le po pol dneva, a sem vendar postal sodni cenilec, občinski odbornik in član krajnega in okrajnega šolskega sveta. Slišite Vi liberalci? Kaj se trudite za ljudsko izobrazbo ? Ali ne vidite, da v naSem okraju zamore vsakdo priti na častna mesta, če tudi nima dosti v glavi, samo da je klerikalec. Žalostno, pa res. Sramota je itak že dosti velika, da se je izhajalo dozdaj v prvem trgu okraja samo s dvema razredoma; zdaj se pa le proti toli potrebnemu razširjenju v trirazrednico ščuva in hujska! Takim žalostnim prikaznim kriv je jedino tisti bornirani klerikalizem, ki prepoveduje na jedni strani vodno le molitev in molitev in pokorščino
proti duhovnikom, na dragi strani pa ruje proti Boli in učiteljstvu. V tem oziru odlikoval se je pri nas prejšnji kaplan Lov renko, ubog revček na duhu, ki je kmete Soutal proti tržanom in proti Soli, ki pa je z mnogimi dejanji pokazal, kako potrebno bi mu Se zdaj bilo nekaj Sole. Nekoliko boljši je PilStanjski Marka, a ne veliko. Sedaj se pod njegovim imenom agituja za uvedenje samo poldnevnega pouka v naših šolah. Kmet, neumen ostani, potem naša pšenica najbolj cvete. No, vlada bo že skrbela, da klerikalna drevesa ne zrasejo do nebes Krajni šolski svet pa naj skrbi, da dobimo kot tretjega učitelja moža, ki ne bo hlap čeval duhovnikom, kakor to delajo nekateri učitelji v našem okraju.
Danes je za nas velepomemben dan. Papam habernus. Konstituiral se je namr-efi novi okrajni zastop, kojemu je za načelnika izvoljena zopet takozvana „Pilätanjska Božja previdnost", ki se je baje že močno tresla in bala za to čast. Nova, sijajna doba za okrajni zastop se zopet začne. A, glej jih klerikalce! Namesto da bi novi načelnik začel prihodnjo dobo svojega delovanja z običajno sv. mašo in z .veni sanete Spiri tas", pa je peljal avoje zastopnike v — nemško gostilno na zmagoslavje. Kakor ču jem, je prva ta skupščina okrajnega zastopa precej dolgo trajala, tako da ja slednjič vendar v vse šinil — spiritus. Najimenitnejše pa je pri tem skupnem obedu bilo gotovo to, da je novopečeni podnačelnik, g. Jan kovic, predno se je začelo .delati", naprej molil, in sicer, kakor blišim, še precej gladko. Ko je bilo vse razvnelo, začelo je padati po teh preklicanih liberalcih, pri čemur se je najbolj zagrel okrajni tajnik, a treznejši ljudje so ga pomirili s škafom mrzle vode.
O prihodnjem delovanju okrajnega za. stopa Vam bodem zvesto poročal. Današnje poročilo sklepam z napitnico okrajnega glavarja, katero je pri obedu izpregovoril: ,Die Bezirksvertretung wird jetzt schon gedeihen, da ihr ein Seelen- und ein Leibesdcctor an der Spitze stehen", katere besede so pro-vzročilo kisle obraze pri prizadetih.
Redni občni zbor „Drama-tičnega društva".
Minolo soboto zvečer se je vršilo letno redno zborovanje .Dramatičnega društva* v mali dvorani v .Narodnem domu". Udeležba je bila le pičla, čemur je menda krivo to, da se je ta važni zbor premalo razglasil mej člani.
| Podpredsednik dr. B1 e i w e i s vitez Tr-steniSki je pozdravil navzoče Člane, omenivši nekatera došla mu pisma, v katerih je govor o nastali krizi. Odbor je ukrenil vse potrebno, da se zagotovi častni obstanek slovenskega gledališča. Razun domačih moči, ki itak ostanejo, se dogovarja odbor z najboljšimi izmej dosedanjih tujih moči, da se jih pridrži tudi za bodočnost. Posebno pa je želeti, da se pridobe" za društveni odbor nove moči, ki se posvete delu dalje izreka nado, da dosedanja g. intendanta, ki nikakor ne prevzameta nadalje vodstva slovenskega gledališča, ne bodeta kar na mah odtegnila svojih izkušenih moči ter zapustila ladije slovenske dramatike, nego, da bodeta vsaj čez poletje pomagala novemu odboru. Apeluje tedaj na njiju vsaj za za-' časno sodelovanje.
Iz tajnikovega kratkega poročila, katero se je prečitalo posnamemo sledeče:
.Dramatično društvo v Ljubljani", ustanovljeno leta 1867., končuje letos 33. leto svojega obstanka.
Kakor že več let, omejilo je tudi zadnje leto svoje delovanje na prirejanje slovenskih predstav v deželnem gledališču v Ljubljani. Teh je bilo v pretekli sezoni, ki se je pričela 22 septembra 1900 in končala 26. marca 1901, 90, med njimi 16 popoldanskih ob znižanih cenah. Teh predstav spada na dramo 50, na opero 37, na opereto 1, dve predstavi pa sta bili meSani. Novitet se je vprizorilo 14 dramskih, med njimi 2 domači, 2 operni in 1 operetna. Največ predstav doživeli sta to sezono operi .Zrinjski" in .Tannhäuser" vsaka po sest, izmej dram pa .Deseti brat", ki se je igral v času od 28. januvarja do 19. marca, torej tekom 20 dni, petkrat — S pomočjo članov umetniškega društva, gosp. prof Fr. Levca, in s sodelovanjem odličnih dam in gospodov ljubljanskih proslavilo je tndi dramatično društvo stoletnico Prešernovega rojstva s tremi predstavami
Župan H ribat predlaga, naj se vzame to poroCilo na znanje in naj se izreče bivšima gg. intendantoma zahvala za njiju dveletno trudapolno delovanje, kateri predlog se sprejme soglasno.
Iz poročila blagajnika g. Rozmana prijavimo nekatere najvažnejše podatke:
SploSni denarni promet pretekle sezone je znaSal 195 922 kron, ki se razdeli na posamezne dohodke in stroSke takole: Rednih dohodkov je bilo 74 899 K, in sicer: Začetni blagajnicni prebitek 1571 K, reine in izredne deželne ter mestne podpore 27 100 K, prispevki gledališkega društva 1067 K, čla narina 876 K, za lože in sedeže 11.803 K, dnevni dohodki predstav 32 155 K, raznoterosti 327 K; izrednih dohodkov je bilo 23.062 K. Rednih stroSkov je bilo 84.415 K. in sicer: Plače za opero 14 366 K, za dramo 15.565 K, za zbor 7013 K, sustentacije 2669 kron, repertoar, dekoracije in garderoba 9058 K, dnevni stroški predstav 20 802 K, naobrazba in ponk 926 K, za lože 7200 K, zavarovalnina in davek 979 K, razno 5836 kron, izrednih stroškov je bilo 12 234 rt in končnega blagajniškega prebitka 1312 kron. Danarni nspeh sezone je znašal 2481 K.
Ako se dnevni dohodki ter skupilo za lože in abonement na sedeže prispodab-Ijajo z dnevnimi stroški, k&že se, da je vsaka izmed 88 rednih predstav imela povprek 183 K čistega dohodka, ki je z vštetimi subvencijami in prispevki moral pokriti vse stroške cele sezone.
Izmed dnevnih dohodkov predstav od pade 31949 K na vstopnino, gledaliških listov se je prodalo za 120 K, bifetje je vplačal 86 K. Dnevni stroški predstav se pa takole razdele: Razsvetljava 2518 K, godba 5187 K, honorari in stroški na odru 5069 K, prodaja vstopnic 360 K, garderobne potreb.326 kron, tehniški personal 1993 K, tisk gledaliških listov 1207 K, biljeterjem 475 K, državni policiji 440 K, mestni policiji 521 K, požarni brambi 469 K, vkup 18.565 K.
Tekom sezone je bilo engaževanega osobja: za opero 12, za dramo 23, za zbor 32, vkup 67 oseb, s tehniškim osobjem in 3 statisti vred je pa delovalo 80 oseb.
Proračun za prihodnjo se--Ono, katerega bo temeljito pretresaval še novo izvoljeni odbor, kaže 47.600 K potrebščine, pokritja pa 43.131 K, torej 4468 K nedostatka.
G ravnatelj Pire predlaga, naj se izreče g. blagajniku zahvala za njegovo nesebično in res požrtovalno delovanje, čemur zbor pritrdi.
Potem se je zborovanje pretrgalo, da se določijo novi kandidatje za odbor, na mestu po redu izstopi vših (gg. dr. Ta v čar, dr. Stare in Prosenc), in onih, ki sta se odpovedala odborništvu (gg. Hubad in Mil-črnski). Treba bode voliti 5 odbornikov. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. aprila.
— Osebne vesti. Poštni kontrolor v Gorici g. Fran Leban je imenovan viSjim poštnim oskrbnikom v Opatiji. Za viSja poštna kontrolorja v Trstu sta imenovana poštna kontrolorja Henrik pl. Carina in Fran Milost. — Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani sta imenovana gg. Alojzij Hut ia dr. Fran Eller za finančna koncipista. — Vladni kancelist g. Matija al en je imenovan clicialom, narednik peS-polka št. 97. g. Fran Jurca pa vladnim kancelistom. — Okrajni glavar v Gorici dvomi svetnik vit. Bosizio je šel v pokoj. — Okrajni glavar v Sežani g. dr. Peter Laharaar je imenovan dež*1qovladnim svetnikom — v Črnovcih v Bukovini!
— Novomeški vodovod. Deželni odbor je dobil ravnokar obvestilo, da je poljedelsko ministrstvo dovolilo, da se smejo dela priNovomeSkem vodovodu, dasi Se ni dotični zakon odobren — takoj razpisati. Deželni odbor je v danaSnji svoji seji sklenil, da je dela takoj razpisati. S tem je dobila prenujna ta zadeva tisto rešitev, za kojo so se pri poljedelskem ministrstvu trudili poslanci Plan t an, Tavčar in grof Barbo!
— Ljubljanski občinski svet prod državnim zborom. Vsak človek ima neoporečno pravico, da se blamira, kadar hoče in kolikrar hoče. To pravico priznavamo tudi dr. ŠusterSiču v polnem obsegu, se veda mora tudi on nam priznati pravico, da se mu sme jemo. Odkritosrčno povemo, da nas že dolgo nobena ni silila tako na
smeh, kakor njegova interpelacija sastran župana Hribarja in tistih obč. svetnikov, katerih volitev je zaradi formalne napake upravno sodiSče razveljavilo. Po jasnem besedilu občinskega reda in obč. volilnega reda je ne le pra-vioa, nego dolžnost župana in do-tičnih obč. svetnikov, da na podlagi poprejšnjih mandatov ostanejo na svojih mestih, dokler se nove volitve ne izvrSe. ŠusterSič pa pravi, da je to nezakonito. Skrpal je interpelacijo, v kateri pa se ni upal niti navidezno dokazati, da bi bilo to nezakonito ter vpraSal ministra notranjih zadev, če hoče .storiti potrebne korake, da se v ljubljanskem obč. zastopu in v upravi ustanove zakonite razmere", to se pravi, ali hoče minister pronzročiti, da takoj odstopijo župan in tisti obč. svetniki, katerih izvolitev je upravno sodiSče razveljavilo. — Ker je dri zbor sedaj na počitnicah, žalibože nima minister prilike, odgovoriti na to interpelacijo in nam se zdi, da dr. ŠusterSič sploh ne dobi odgovora nanjo, ker je preveč — otročja. Razmere v obč. zastopu in v upravi so namreč popolnoma zakonite, in torej minister, ako hoče spoštovati zakone, ne mor j in ne sme storiti tistih .korakov", ki jih je dr. ŠusterSič zahteval. No, in mi tudi čisto nič ne dvomimo, da minister zahtevanih korakov ne stori, in da ostanejo župan in prizadeti občinski svetniki na svojih mestih, dokler se ne izvrSe volitve. Prepričani smo, da bo minister ŠusterSičevo interpelacijo vrgel v koS in si kvečjemu mislil, da mora dr. ŠusterSič ljubljanske volilce smatrati za jako plitve glave, ko jih s tako smeSnimi interpelacijami lovi na svoj lim.
— Pošts — v službi klerikalcev. Primerilo se je že opetovano, da je dobila naša tiskarna naročene in poslane Številke .Rodoljuba" nazaj z opomnjo .se ne sprejme", kmalu potem pa je naročnik list reklamiral. Ker se je to posebno v neki občini kar sistematično godilo, smo stvar zasledovali in — glej čuda! — posrečilo se je konstatirati, da doti Oni poStni urad došlih Številk .Rodoljuba" sploh ni vročil naročnikom, ampak jih brez vednosti, in proti volji naročnikov vrnil naSi tiskarni. Na ovitku je bilo zapisano .nazaj — se ne sprejme", in po pisavi se sklepa, da se je predrznila dotična poStna upraviteljica zlorabiti svojo slu žbo ter list poSiljati nazaj. To se je kar sistematično godilo, in vsled tega smo vso stvar naznanili postnemu ravnateljstvu, od katerega pričakujemo, da bo dotično ekspeditorico in poštarja eksemplarično kaznoval. Zdaj so tudi iz neke druge občine začeli dohajati .Rodoljubi" nazaj, ob jednem pa dohajajo tudi pritožbe, zakaj se je list ustavil. Oči-vidno je, da tudi tu pri pošti ni nekaj v redu, zakaj ljudje vender ne bodo lista reklamirali, ako so ga poslali nazaj s pri-pomnjo .se ne sprejme". Tudi ta slučaj, bomo naznanili poštnemu ravnateljstvu, ali potrebno se nam zdi, da tudi javno protestu jemo proti temu, da bi se kak posa mičen poštni urad postavil v službo klerikalne stranke. PoŠta je javen urad, in ker plačujemo poStnino, smemo zahtevati da točno posluje, ne pa da ureja svoje poslovanje po željah kacega fajmoStra ali kaplana
— „Sifra D. Pise se nam: Habent sua fata ne samo libelli, ampak tudi .Šifre", sem mislil, ko sem čital izjavo g. dra Ivan Dečka v .Domovini" o mojih dopisih v .Narodu". Nesrečna črka D je namreč začetnica tudi mojega polnega imena, samo radi tega jo postavljam povsem mehanično pod svoje dopise, pri tem pa sem na ime Dečko in na njegovega nositelja prav tako malo mislil, kakor na vsa druga imena, ki se začenjajo z D. O kakih namenih ali morda celo o kaki zaroti zoper g. dra. Ivan Dečka s pomočjo te — tudi .moje4! — .Šifre" torej niti misliti ni. Na tako čudno idejo bi naravnim potom niti priti no mogel, političen Spiritist pa že doslej nisem. Toliko v pojasnilo onim, ki so brigajo pred vsem za .litre". Stvarno pa tudi g. dr. Ivan Dečko zoper moj dopis ni navedel ničesar. D.
— Obsojan kaplan. V Brkinih na GoiiSkem je kaplan Krančič pretepal ne-
kega otroka tako, da dragi dan ni mogel vstati in da ja bil oče primoran, da bo otrok varen pred kaplanom, poslužiti se sodnijske poti. Kaplan je bil primerno kaznovan. .Soča" dostavlja: V istini pameten je bil oni mož, ki je tožil kaplana Krančiča za brutalnost. Prav je imel ker tako početje z otroki je vredno skrajne obsodbe in, prosimo, zakon to prepoveduje. Ako stori kaj kmet proti zakonu, ga hitro tirajo pred sodnijo ali celo v luknjo, ako se le zdi tem pobožnim hinavcem, da kak na-prednjak je storil kaj krivega, pa ga gredo tožit — ako pa kak kaplan dela proti zakonu, to pa ni nič čudno, Se zahvaliti bi ga morali. — Ali počasi se že otrese kmečko ljudstvo tistega .žegnanega" jarma, kateri ga tlači in stiska k tlom. Marsikaj bo Se čudno, kar se jim zdi sedaj Se .nič Čudno"!
— Pevsko druitvo ,,Ljubljana" je
priredilo včeraj večer v .Narodnem domu" časten večer gospej Milici Hribarjevi, kumici društvene zastave, katera je bila lani izvoljena tudi za častno Članico. Zbrala se je odlična družba, ki je bila z vspore-dom prav zadovoljna. Društveni predsednik g. Štnrm je v daljšem govoru naglašal veselje društva, da ima tako odlično rodo-ljubkinjo kot zaslužno kumico svoje zastave V zahvalo jo je druStvo izvolilo za svojo častno članico, katere vredno se bode društvo trudilo ostati vsekdar. Nato se je gospej izročila lepoizvrSena častna diploma. Zbor „Ljubljane" je zapel pod vodstvom g. jurista Svetka več zborov prav dobro, ter iznova dokazal, da vedno napreduje in se spopolnuje. G. PolaSek je zapel prav lepo in točno Vilharj va samospeva ..Mornar" in „Kam?' Žel je dokaj priznanja. G. Kranjc pa je zapel „Pogled v nedolžno oko". Večer je bil animiran ter se je izvrši! prav častno za druStvo in bi. gospo Hribarjevo.
— Veliki koncert in ples priredi čitalnica v Brežicah s sodelovanjem pevcev in tambnrašev hrvatskih vseučiliSčnikov iz Zagreba na velikonočni ponedeljek 8. aprila v prostorih .Narodnega doma". Godba za ples: .Sokolski orkester iz Zagreba". Vspored: 1. A. Remec: .Pozdrav", koračnica, udarja tamburaSki zbor vseučiliSčnikov. 2. E!lev: .Zbor i Koral iz Huge-noti", solo za violino s spremljevanjem glasovira. 3 F. S. Vilhar: .Domovini", poje moški zbor vseučiliSčnikov. 4 Zaje — pl. Farkaš: .Potpouri iz opere Zrinjski", udarja tamburaSki zbor vseučiliSčnikov. 5. Förster: .Ljubica", poje meSani zbor čitalnice. 6 Vogrič: .V slavo PreSernu", udarja tam buraSki zbor vseučiliSčnikov. 7. Benjamin Godard: .Bercluse de Jocelyn" solo za cello s spremljevanjem glasovira. 8. Hajdrih: .Morje adrijansko", pojeta zbora vseučiliSčnikov in čitalnice. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Čisti dohodek namenjen je družbi sv. Cirila in Metoda Vstopnina 1K 20 vin. Preplačila za blagohotni namen se hvaležno sprejmejo. Obleka navadna
— Kanal so jo udri včeraj popoludne na sv. Petra cesti pred hišo St 25. Mestni delavci so kanal takoj popravili. Promet ni bil oviran.
— Nedeljska kronika. Torkovi hlapci so se včeraj popoludne v hlevu sprli, in že eo bili segli po gnojne vile, da bi se udarili, pa se je to poprej preprečilo. — V Hradec-kega vasi so znani ponočnjaki razgrajali, vriskali in upili .auf". Ko je priSIa policija, pa so Sli .domov". — Pretep je bil od so böte na nedeljo v neki gostilni na Ambroževem trgu. — Ženo pretepel je strojevodja O. in jo neki davil in pretil, da jo bode ubil.
— Izgubljeno stvari. Branjevka M. P. je izgubila na Mestnem trgu denarnico z 8 K in tremi loterijskimi listki. — V Črev ljarskih ulicah je izgubil neki dijak zlat prstan s diamantom.
— Kozla našel je na Gruberjevi cesti Anton Prosen, stanujoč na Gruberjevi cesti St 1. Izgubil ga je kak mesar.
* Iz „najflnejse" dunsjsko družbo. Pri dunajskem deželnem sodiSču se je vršila te dni aa ondotne .najfinejše" kroge značilna sodnijaka obravnava. B ar on G eh ring, polkovnik pri ulancih, in Louise Füllsack sta sedela na zatožni klopi radi krivega pričevanja, oziroma radi zapeljevanja h krivi prisegi in h krivemu pričevanju. Baron Gehring, U jo danes 64 let star, se jo 1. 1888 oženil s dvajset lat mlajšo in jako lopo hčerko nekega saksonskega častnika. Imela sta dva otroka,
a na to sta ss kmalu dolžila nezvestobo. Polkovnik je očital ženi, da ima razmerja a mladimi častniki, polkovnica pa je trdila, da se peča mož z ženami drugih častnikov. Tako sta se ločila Mož je vzel otroka seboj. Žena bi se bila rada sodnijsko ločila, a polkovnik tega ni hotel, ker je bil ženin oče bogat ter je imel polkovnik radi svojih otrok od tega bogastva tudi nekaj koristi. Da bi se mogla vendarle ločiti, je naročila polkovnica svojemu odvetniku, diu R. Gra-nitsehu, naj skuša polkovnika zalotiti pri nezvestobi in flagranti. Odvetnik je najel privatnega detektiva, ki je bil baronu pol bovniku neprestano za petami. Odvetnik je obljubil detektivu 4000 kron, ako zasači polkovnika pri dejanski ia nentajljivi nezvestobi. Ia končno se je detektivu to posrečilo! Videl je polkovnika barona Geb-rioga, ko je šel k Louisi FüUsack. Ko je polkovnik odšel, je tekel detektiv k tej plačani grešnici, ki mu je takoj povedala — vse. Detektiv je na to tekel k dru. Holz-kneehtu, ki je baš takrat zastopal dra. Gra-nitseha, povedat, da je polkovnika, — hvala Boga! — zasačil in zalotil v očitaem grehu. Dr. H jlzknecht pa vendar-le ni hotel izplačati detektivu tistih 4000 kron, nego sa je peljal k Louisi Füllsack, ki je povedala tudi njemu Se enkrat — vse. Ko je dc. Holz-kaecht sporočil uspeh detektiva dru. Gra-nitsehu, ta še ni verjel, nego se peljal s tremi pričami k Louisi Füllsack, ki je po dala pismeno in s štirimi pričami podpisano izjavo, da je gospod baron Hellmuth Gehring resnično ia istinito javen grešnik! Na podlagi te listine je vložil imenom ba ronice polkovnice proti polkovniku tožbo, da je prelomil zakonsko zvestobo. In potem se je vršila obravaava radi ločitve zakona, pri tej obravnavi pa je Louise Füllsack iz javila, da je pač z baronom občevala, a zakona z njim vendar-le ni prelomila. Na to je dr. Granitsch tožil prostitutko radi krivega pričevanja. Füllsack je takoj priznala, da jo je v to zapeljal polkovnik Geh • ring, ki je prišel k njej z umetno brado, baroko in plavimi naočniki ter ji dal 180 kron. Seveda je bil na to tudi polkovnik tožen radi zapeljevanja h krivemu pričevanju. Pri obravnavi, ki se je vršila 27. m. m, pa se je dognalo, da je polkovnik sicer občeval z Louiso Füllsack, ,a tako, da zakona vendarle ni prelomil". 180 kron pa ji je polkovnik dal zato, da bi govorila — resnico. In, čujte, polkovnik ulanec, ki je priSel k obravnavi z vsemi redovi na orsih, in Louise Füllsack sta bila oproSčena baronica Gehring se pa ne more ločiti!! —
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje 1. aprila. Čast in slava dr. Tavčarju, da ni uklonil tilnika.
•   Savinski liberalci
Kozje 1. aprila. Živio dr. Tavčar in .Slovenski Narod".
Kozjanski naprednjaki.
Maribor 1. aprila. Mariborski ra-dikalci izrekamo svoje priznanje dr. Tavčarju, da je rajši izstopil iz kluba, kakor da se je odpovedal naprednim načelom.
Dunaj 1. aprila. V Tešinu je bil velik poljski shod, na katerem se je poljskemu klubu in poslancu Michejdi izrekla nezaupnica radi postopanja glede podržavljenja poljske gimnazije tešinske.
Praga 1. aprila. Vojak Žilak, lovskega bataljona št 23, radi katerega sta Bfeznowski in Klofač interpelirala, in radi katerega je bil Klofač pozvan na dvoboj, se je ustrelil
Sofija 1. aprila. Macedonski kongres se bo vršil 4. t. m. Vojni minister je vsem častnikom prepovedal udeležbo.
London 1. aprila. Lord Salisbury je nevarno obolel Zdravniki so mu prepovedali vsako nadalnjo politično delavnost. Salisbury ima Brigtovo bolezen.
Meteorologično poročilo.
VUJna ud morjem t06-l m. gradnji mini tlak 7M-0 mm.
Marec 1	Osa opa-aovanja	Stanje barometra v mm.	IF JI	Vetrovi	Nebo	11 2 * »•
30	asveosr	7403	- 04	sLjug	polobla«.	|
31	T. ajotraj 1-PopoL	740-0 7397	2-0 90	si. jug ar. zahod	oblačno del. jasno	
■	9. svečer	7395	7*3	ar. zahod	oblačno	i
L ■	7. zjutraj 9. popoL	738-0 738-1	71 m	aL jaahod aL jaahod	deLohlafi. poloblaC	a g
Srednja temperatura sobote in nedelje —1'6* m Ol', noraaale: 01* in 6*\
i
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS iskreno ljubljeni soprog, oziroma oCe in brat, gospod
Anton Milavec
posestnik
danes ob 5. uri zjutraj, po dolgi in muCni bolezni, v 64. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjcega bode v torek ob 9 uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Cerknici.
Sv. mase zaduSnice brale se bodo v farni cerkvi v Cerknici.
V Cerknici, dne 31. marca 1901.
Alojzijn mtlavvee roj. Jtokae, soproga. — Alojzij, Ivan, Adolf, sinovi. — Antonij« Stergiilee roj. IHtlatvee, Kristina Hlllavee, hčeri. — Marija Poaarnlk roj Mllavee, (677) sestra.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je nasa preljuba soproga, oziroma hči in sestra, gospa
Olga Hrašovec roj. Grebene
po dolgi i mučni bolezni dne 31. suSca t. 1. zjutraj ob 3'/, uri previdena s sve-totajstvi za umirajoče v 24. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjke bode v torek 2. t. m. dopoludne ob 10. uri v Laščah.
Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Velike LaSče, dne 31. suSca 1901.
Dr. sllvln HraMove«, c. kr. sod. pristav, soprog. — Frone Grebene, trgovec i posestnik, Terezina Gre-eene roj. Carini, starši. — MIlan Grebene, c. in kr. poročnik, brat. — Kristina in Gabrijela Gre-(680) bene sestri.
Brez vsacega posebnega naznanila.
■
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti najnega iskreno ljubljenega sinčka
Bogomirčka
za krasne vence in obilno častno spremstvo k počitku, izrekava vsem p. n. dostojanstvenikom, prijateljem in znancem najtoplejšo aahvalo.
Cerknica, dne 31. marca 1901.
(676) Franjo In Antoniji Zagorjan.
*	•ei-jov vrelce
	t'
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Najbolje učinkujoča ialezo-araenaata voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HBMBIH MATTOHI, Dunaj,
o. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
Stanovanje
s tremi sobami, predsobo in kuhinjo sa odds a 1. majem t I. ns Rimski caatl štev. 17.
Več se izve pri gostilničarju. (675—1)
Za Veliko noč
priporoča
Rudolf Kirbisch
slaščičar na Kongresnem trgu
piruhe in atrape iz sladkorja in čokolade, line bonbone in bonbonijere, čajno pecivo in cakes. (652—3) Fince. - TItuII. Potice fino nadevene. Vina iz c. kr. dvorne kleti. Francoski cognac.
Francosko likerje itd.
Zunanja naročila se izvršujejo točno.
Št. 436.
(681-1)
Pri mestni hranilnici ▼ Kranju popolniti je provizoriöno slnžbo
pomožnega uradnika
z letno plačo 840 K in obojestransko trimesečno napovedjo s pristavkom, da se v slučaja sposobnosti in porabljivosti utegnejo službene razmere defiaitivno urediti in plača primerno zviSati. — Prošnje z dokazili sposobnosti naj se vlože do 10. aprila 1901 pri podpisanem županstvu.
dne 30. marca 1901.
Št. 86 Pr.
Razpis službe.
(685-1)
t. m. raz-
Mestni magistrat ljubljanski vsled sklepa občinskega sveta z dne 27. pisuje vnovič v popolnitev izpraznjeno službo
magistratnega konceptnega praktikanta
z letnim adjutom 1200 kron.
Posebni zahtevi za podelitev te službe so:
1. dovršene pravno in državnoznanske študije in z dobrim uspehom prebiti 3 teoretični državni izpiti;
2. z dobrim vspehom napravljeni praktični izpit za praktično poslovanje. Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridičnimi študijami in dvema
državnima izpitoma vsprejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teku enega leta izkažejo, da so z dobrim vspehom prebili tretji državni izpit.
Taki prosilci se zaprisežejo šele potem, ko zadoste temu pogoja; ob svojem vstopa pa obljubijo le molčljivost (§ 30).
V teku 2 let po dnevu zaprisege mora za konceptno službovanje vsprejeti uradnik z vspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se ga, če mn občinski svet ne dovoli daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe.
Pred vspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v konceptni službi nikakor ni dopustno.
Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene glede tacih služb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se tudi v državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje. (§ 29. odst. 2. obč. r.)
Z dokazili opremljene prošnje vlagajo naj se pri mestnem magistratu do 12. dne aprila t. 1.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 29. marca 1901.
Izvod iz voznega reda
veljaven od das 1. febravarja 1901. leta.
Odkod ii Ljubljane j ni. kol. Proga osi Trti*. Ob 12. uri 34 m po nofii oaobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljabno; čez Selzthal t Aoasee, Solnograd; ees Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Ana-Stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens-feste, Ljabno, Dunaj; češ Selzthal v Solnograd, Ino-moet; čes Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne oaobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Carin, Genevo, Pariz; čes Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči oaobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne oaobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer oiobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 9. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja tez Amstetten, Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Auaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. ari 12 m zjutraj oaobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja cez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Carina, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer oaobni vlak 1 Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz Novega mesta la Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. ari 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod is Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Divo v steklenicah
*    i, pivovarne Perles.
Zaboj s 25 polliterskih steklenic marčnega piva
gld. 2--. Zaboj s 25 polliterskih stekenic dvojnega marčnega
gld. 2.50. (688—D
Naročila in prodaja na drobno
Prešernove ulice št. 7, v veži. Originalna steklenica brinovca
Franc Cvek-a v Kamniku.
eflamf ea moč lan *r»«~«li telo.
Dobava v steklenicah (pasterizovane) od tvrdke
Edmund Kavčič
▼ Ljubljani, Prešernove ulice.
Istotam: (12—73) Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zeliSč,
St. 10890.
(687-1;
V zmislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo
računi o prejemkih in treskih
9. 10 11
1. mestnega zaklada.
2. ubožnega zaklada.
3. zaklada meščanske imovine.
4. ustanovnega zaklada.
5. potresnega zaklada.
6. regularnega zaklada, za leto 1900 od danes naprej 14 dnij knjigovodstvu občanom na vpogled.
Pri pretre8anji in končni rešitvi teh računov vzel bodö občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 18. marca 1901.
7. a posojila.
8. loterlfshega posojilnega zaklada.
mestnega vodovod«, mestne klavnice in mestne elektrarne
javno razgrnjeni v tukajSnjeta
Št. 10 911
Volitveni razpis.
(686-1
V smisla § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo
letošnje dopolnilne volitve
v občinski svet vrSile v veliki dvorani „Mestnega doma" na Cesarja Jožtfa trgu in da bode volil:
dne 3*. aprila III. volilni razred; dne 91. aprila   II. volilni razred; dne *6. aprila    I. volilni razred; vselej od osmik do dvanajstih dopoludne.
Tretji in drogi volilni razred bodeta volila v d veli oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na voliSče po stopnjicah ob StreliSkih nlicab, drugemu oddelku pa voliloi od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stop njicah nasproti mestnej ledenici.
Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode danjao prvi volitvi, to je dne 23., oziroma 25. in 27. aprila t. I. ravnotam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih:
a) iz III. volilnega razreda: Anton Klein in Josip Kozak;
b) iz II. volilnega razreda: Anton Komovc, dr. Danilo Maj ar on, Andrej Senekovič in Anton Svetek;
c) iz I. volilnega razreda: dr. Matija Hudnik, Josip Lenče, Elija Predovlč in dr. Josip Stare. '
Med letom se je odborniStvu odpovedal gospod občinski svetovalec Fran Pavlin, ki je bil lani v II. volilnem razredu izvoljen za dobo treh let, in je umrl g. občinski svetovalec Jan Dejak, ki je bil lani v I. volilnem razredu izvoljen tudi za dobo 3 let.
Ker je upravno sodišče zaradi tajnega skrutinija z razsodbo ddo. 18. januarijai t. I. St 466, razveljavilo dopolnilne volitve iz 1. 1899. v III. in v II. razredu, na podlag katerih so bili izvoljeni za občinske svetovalce gospodje, in sicer: v III. razredu: Jakob Dimnik, Fran Mally, Josip Prosenc, Ivan Tosti in Josip Türk, v II. razredu pa: Ivan Hribar, dr. Lovro Požar, Ivan Šubic in dr. Ivan Tavčar, izpraznje nih je za dobo jednega leta tudi omenjenih devet mandatov.
Voliti bo torej III. volilnemu razredu sedem (dva za tri in pet za eno leto); II volilnemu razredu devet (Štiri za tri, enega za dve in Štiri za eno leto), I. volilnemu razreda pet (Štiri za tri in enega za dve leti) občinskih svetovalcev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 28. marca 1001.
ŠriČar <§ MejOČ, i-jubija mi. Prešernove ulice št. 9 m m
sta svojo zalogo za spomlad in poletje z drazestnimi nooostmi o konfekciji za dame in dekleta spopolnila in priporočata isto soojim p. n. odjemalcem najtoplejše. |   |   |   |   | §'
(672-2)   :J>      ip:     ip $p     # Jlustrovani katalogi brezplačno in poštnine prosto.   ^     šp     lp     lp     4*     ±& lp
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.