Štev. 332.
rrst, v Četrtek 28. novemora I9t2
Tečaj XXXVII.

■MBHt— ——

IZHAJA VSAK DAN
ah Btdeljch !o praznikih ah 5., ab ponedeljkih ah 9. zjutraj. Fasainltaa št»T. se prodaiajo po S nvfi. (6 Btofc.) v mnogih ^akakaroah ▼ Trstu La okolici Gorici, Kranju, Št. Petru, Fastojai, Seiaai, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovski, Doraborgn itd. Zastarel« gl«v. po 5 nvč. (tO stot.)
SC RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Široko s ti 1 balona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 <31, mm. aaautci©e, zahvale, poslanice, ogla« denarnih zavodov p« S*© bt mm. Za oglasa v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka •azdaijna vrsta K 2. Mali oglaiii po 4 stot. beseda, najavi pa 40 stot Oglase sprejema Iascratni oddelek aprav« rJ£Žiaisti". — Plačuje se izkljnćao le upravi ^Edinosti" PlallJIvo In toSIJtva v Trstu.
■ ffHHMiiMcana "'TM^nBir i TTT—i-rr-TiTBgiBT----1 i rafliii
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnog* dru&tv» £ dir. o »t' za Primorsko.
rmffli
P	t*
m ■ •«■«—i m iminri
ra celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 meseca O K; na aa-rečbe bm do poslane naročnine, se t! prava ne ozira.
■arefotm* na a«4«U«*» lsiaaj« „Z2>I>03TI" •**»•: ar ••le Ut« Sraa 5-SO, t* f«l Uu Krta KO.
Tri dopisi naj se pomljajo na uredništvo Lista Nefranke-vama pisana aa bo sprejemala ia rakepial aa aa vrača}a. Naročnico ogiam» ia reklamacije ie podirati na npravo li^t;.,
rrRfiDNiSrrVO: «<ie« alarma Galattt 20 (Naredni rfaat) Isdaj >te!i is odgov -rm uradnik ŠTEKAJi GODINA. Lartaik fcoAsorcJ l>»t» „Edinost". • Natisnila Tiskarna .Edinost", risana »»cJragja. z omejenim poroštvoaa v Tr^tu, aitca
Giorgia G.vlatti #tev 20. !»»fcs©.fc?S!i!lRJinl ti^un ft-v. 1141-692. TELfPOri It. M-57
i M-imwiiargriir8""i"' ■m »IV—H r ihnnn« nO*
Naprej ne sme, nazaj ne ore.
Zagonetna politika na Punaju in v Belemgradu.
Mednarodni položaj.	I potoval iz Skop ja v Mtrovlco, da prelite
Kakor stoje stvari sedaj, se kaže, da je Iadev0 koniula Tahyla- H le Pcbe8°" 5 Avstro-Ogrska popolnoma osamljena za slu-
čaj, če bi hotela zavzeti napram Srbiji ali pa Balkanu sploh kako stališče. Nemčija jt namreč silno pritiskala na Avstro-Ogrsko t smisla oblažitve in zavlačevanja tega spornega vprašanja.
Včeraj smo konstatirali, da bi Avstrija Morata biti pripravljena, prepustiti ves kom pleks vprašanj evropski konferenci, danes pa se naša oficijelna politika 2 e umika. Izjavili so namreč, da Avstrija v Belemgradu sploh ni storila demarše in da sploh ni zahtevala odgovora na svoje stališče, ker so bili vsi koraki poslanika Ugrooa le odgovor na to dejstvo, da je srbski poslanik ■a Dunaju razjasnil srbsko stališče glede *:banije, nakar je Ugron potem izrazil avstrijsko stališče glede Albanije, ne da bi bil zahteval še kake nadaljne besede od Srbije v tej zadevi. — Po takem torej baje ni res, da bi bila Avstrija določila kratkoročen altiraatum, vsled česar tudi ne bi mogel slučaj, če bi izostal točen srbski odgovor, izzvati posledfc.
To je seveda vse sama neresnica. Res pa je, da je Avstro-Ogrska po svojem poslaniku v Belemgradu resno govorila in zahtevala odgovor. Današnja oficijelna slika dogodkov je le zunanji izraz popolnega ttmlktnja naše diplomacije 1
Danes ob petih je prispela na Dunaj šifrirana depeša avstrijskega konzula Edla b Skooija.
Kaj V3ebuje?!
Bolgarska vlada In konferenca.
SOFIJA 27. (Kor.) Z ozirom na tendence, ki se v zadnjem času pogosto razširjajo, da bi se definitivno rešitev balkanskega vprašanja predložilo evropski konferenci, je bolgarska vlada, kakor se zatrja, na stališču, da balkansko vprašanje ne potrebuje alkake konference. Bolgarska vlada bi prl-utala na misel o konferenci le tedaj, ko bi we program konference določil že naprej bi bi vsebovala le odobrenje ali priznanje movega položaja.
Rusko merilo za izboljšanje položaja.
BEROLIN 27. (Izv.) Ruski politični krogi so mnen|a, da je ugodni potek avdijecce avstroogrskega poslanika pri carju porok za izboljšanje polo.aja.
Optimisti med diplomati.
LONDON 27. (Kor.) „Reuter" je izvedel iz diplomatskih krogov, da še vedno ni ničesar, kar bi opravičilo pesimistično razpoloženje gotovih krogov. Najbolje informirani krogi ne poznajo pesimizma.
Demonstracije proti Prochazki.
BELGRAD 27. (Izv.) Po poročilu „Štampe" je prišlo pri odhodu konzula Pro-chazke iz Prlzrena do burnih demonstracij proti konzulu, katerih so se udeležili tudi katoliški Albanci.
Preiskava Tahyjeve zadeve.
SKOPLJE 27 (Kor ) Konzul Edl je od-
svojega mesta v Avstrijo.
Solun bo grški.
LONDON 27. (Izv.) V političnih krogib vedo, da se je grškobolgarski nesporazum radi Soluna mirno poravnal. Solun obdrže Grki, ki priznajo Bolgarom druge vrste koncesije.
Dunajski kristljanl demonstrirajo.
DUNAJ. 27. (Kor.) „Relchspost" poroča, da so se sinoči vršile patriotske demonstracije krščansko-sociiainih akademskih dru štev „Austrla" in „Rudolfina*. Demonstrirah so dijaki pred spomenikom „deutschmei strov", kjer se jim je pridružilo mnogo pa santov. Isti list poroča nadalje, da so v prvem okraju demonstrirali „zdnižesi kristjani."
Demonstracije socijalistovskih dijakov.
LVOV 27. (Kor.) Snoči so socijalistov-ski dijaki uprizorili demonstracijo proti Rusiji in proti starorusinskemu tisku. Policija je ubranila pred demonstranti ruski kon zulat.
Zborovanje jugoslovanskih visokoSolcev.
DUNAJ 27. (Izv.) Jutri zvečer se bode vrŠiio tukaj zborovanje jugoslovanskih visokoSolcev, ki bo zavzelo stališče napram dogodkom doma in na Balkanu. Poslanec Tresić in bivši saborski poslanec Zagorac sta obljubila udeležbo.
IzpušCeni italijanski dijaki.
DUNAJ 27. (Kor.) Neka lokalna konfe renca javlja, da so včeraj popoldne izpustili vse one italijanske dijake, ki so jih biti predvčeraj zaprli. Samo enega so si pri držali.
Predsednik nemSkega drž. zbora.
BEROLIN 27. (Izv.) Danes je bil za predsednika državne zbornice izvoljen po slanec Kaents. On je pristaš napredne narodne stranke in je dobil od 371 vsega skupaj 117 glasov.
Razmerje glasov pri volitvi ameriškega predsednika.
NEWYORK 27. (Kor.) Statistika o gla rovanju Dri volitvi za predsednika kaže, da je d »bil Wilson 6,157.000, Roosevelt 3 928 000 Trft 3,376 000, Bebs 674.000 in Chabin 161.000 glasov.
Canalejasova udova in otroci.
MADRID 27. (Kor.) Španski državn zbor |e včeraj enoglasno priznal Canalejatov vdovi naslov vojvodinje, otroci pa bodo vojvode. S tem stopijo med španske velikaše.
Napadi na smodnišnice pri Gradcu
ORADEC 27. (Kor.) Včeraj po noči ob desetih je zopet nekdo poskušal atentat na smodnišnico v Kalsdorfu pri Gradcu Danes v jutro ob dveh pa so trije neznanci hoteli priti do smodnišnice na Lazarettfeldu, a straža, ki je v obeh slučajih streljala, ne da bi zadela, jih je prepodila.
PODLISTEK.
Gsvit.
gpiaal Kavar iandor Ojalakl. — Preval A. 1.
V tem je prišel domači učifelj javit, da je obed pripravljen. Ko so se gospodje mešali, da gredo v „palačo" (obedmeo), se |e priplazil mali Jurica k Ivanu, ga ulovil za roko in mu kakor v mrzlici začet govoriti, naj za božjo voljo pro3i zanj pri očetu, da bi ga ne dal v Kanižo, ker on noče med Madjare, temveč hoče ostati Hrvat. Ivan se Je pripognii k njemu in ga ourno poljubil V lice, a ko je držal tega mladega otroka aa svojih prsih, mu |e prešinil dušo silen občutek nese moralne moči in gotovosti. Bilo mu je, kakor da drži na srcu vso hr vatsko mladino In kakor da čita v bodočih listih hrvatske zgodovine sijajne vrste, ki so vedni spomin velike ljubezni hrvatske dece za njeno mater domovino.
In Jurica je ta dan še prelival grenke solze, ko se oče nikakor ni dal pregovoriti, da bi ga ne poslal v Kanižo. Ni pomagal siti dečkov jok, niti župnikove prošnje, niti Ivanove. Stari Bijenički je bil sploh odločen človek in ci rad izpreminjal svojih sklepov. Posebno pa sedaj ne bi bil popustil niti samemu ljubemu Bogu na ljubo, temveč jo
Tuji pomorščaki zapuste Carigrad.
FRANKOBROD na M. 27. (Izv.) ,F<kf. Zelt." javlja iz Cirigrada, da so vsi poslaniki pri nekem sestanku sklenili, da se čete, Ki kampirajo v Carigradu, zopet vkrcajo.
Kc lera pomorila cele vasi.
FRANKOBROD na M. 27. (Uv.) Vojni korespondent „Frkf. Z." javlja, da so za Čateldžo nt katere vasi izumrle radi kolere.
Denarne vloge v hranilnicah.
DUNAJ i 7. (Kor.) *Fremden-blatt označuje vse vesti, kot bi bile loge v hranilnicah v nevarnosti, za nesmi^e'ne in pravi, da je dolžnost tiska, da svari ljudstvo pred dviganjem denarja. Saj trosijo te vesti p« gosto brezvestni špekulanti radi svojih oseb-uih koristi. Narod jim naj ne veruje, ker bi imel od tega samo škodo.
Državni zbor.
DUNAJ 27. (Izv.) Danes je minister Heinold ostro govorit proti razšfrjevalcem tbžalivih vesti, ki hujskajo ljudstvo, da dviga vloge iz denarnih zavodov. Minister za notranje zadeve Je imel namen pomiriti ljud-
itVO.
Poslanec dr. Ravnihar je vložil od poslancev dr. Rybdfa in dr. Gregorina sopod-pisano ostro interpelacijo o konfiskacijah slovenskih listov. Interpelacija to postopanje hudo obsoja, izlasti prakso ljubljanskega državnega pravdnika, ki Ima očividao nem-š<onaci| »nalen namen, ustvariti mnenje in napraviti utis, da pišejo slovenski listi v protiavstrljskem duhu.
V	zbornici se govori, da hoče vlada odpustiti zbornico in da išče Stiirgkh pretveze, pod katero bi to nemoteno storil.
Danes se je vršila dolga konferenca med ministrskim predsednikom ter dr. Korošcem in dr. ŠusteršiČem.
Poslanec dr. Laginja je vložil interpelacijo o državni pomožni akciji v Istri.
Danes se je sestal finančni odiek, da se posvetuje o regulaciji učiteljskih plač. Odsek je sklenil, da |e v interesu učiteljev in državnih uslužbencev, da se vsaj mali finančni načrt čimpre| možno reši in bo jutri zaslišal tozadevni Stelnwenderjev referat.
Zahteva pojasnila o mobilizaciji
DUNAJ 27 (Izv.) Pri današnji seji državne zbornice je zahteval poslanec Fresl pojasnila o mobilizaciji. Fresl je povedal, da je mobiliziranih sedem armadnih zborov, namreč Przemysl, Krakov, Levov, Zagreb, Dubrovnik, Dunaj in Temešvar. Ministrski predsednik S iirgkh bi moral s svojo izjavo pomiriti razburjeno ljudstvo.
Razredna loterija sprejeta.
DUNAJ 27. (Kor.) Državna zbornica je sprejela vladino predlogo glede uvedenja razredne loterije v drugem in tretjem čitanju in nadaljuje debato o zakonu o živinski kugi.
V	ogrskem parlamentu gospodari
policija.
BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) Danes je prišlo 50 — 60 opozicijonainih poslancev pred zbornico, da si izpilijo vstop, a našli so ored vhodom stražo. Policijski funkdjonar Pawlik jim je izjavil, da lahno vstopijo samo oni, ki niso izključeni. Nato so nekateri protestirali in odšli, drugi pa so še skušali v zbornico udreti, a zaman.
odredil, da Jurica odide od župnika že drevi, za nekoliko dni pa na Ogrsko.
—	Pobegnem iz Kanižel — je poše-petal dečko Ivanu, ko (e odhajal z očetom.
—	Nikari tako I Bodi priden in ubog Ijiv in ne pozabi, kar si danes siišai od mene, mu je odvrnil Ivan, ko se je stari Bijentčki poslavljal od drugih.
—	Ostanem Hrvat! — je odgovoril Jarica in se obesil Ivanu okoli vrata.
Ostali gostje so ostali Še pri župniku, samo Žutković je odšel kmalu za Bijenič-kim, ker so ga jezile neprestane zdravice v Čast grofu Janku DraŠkoviću, najbolj pa, da so oni navzoči govorili, da izvolijo za bodoče zasedanje ogrskih in hrvatskih stanov in redov v Požunu grofa, naj deluje tamkaj v smislu svoje disertacije.
Žutković je bil tako jezen, da nI niti nadaljeval svojega pota v Vinogoro, kamor bi bil moral po svojem opravku na tamo šnje komorno posestvo, temveč je ukazal kočijažu, naj obrne proti Zagrebu.
Ivan je komaj uro gozneje — napočil je že mrak — zapustil župnika, ker je hotel še k sosedu Stančiću. MislU je, da je na vsak način njegova dolžnost, da tudi njemu izroči knjižice in ga pridobi na t'0|0 stran, dasiravno je vedel, kako težko pojde ker je bil Stančić človek, ki je imet smisla samo za svoje imetje, a vse drugo mu je bilo deveta briga.
Znaki streznjenja?
Uvodnik v „Neue Freie Presse" od ml-nolega torka je prava senzacija za vse tiste, ki so se dajali impresijorJiati po gonji in šču-vanju na vojno po dunajskih ulicah in po kriku v shvofobskih listih in ki so že videli avstrijsko vojsko v Belemgradu, Čull grometi topove in že videli potoke krvi radi tistih Albancev, ki jih je Evropa poznala doslej le kakor razbojnike proti vsem: ki so danes požigali vasi po Makedoniji In Stcri Srbiji, | u tri klali otroke, skrunili žene in onečaščali device bolgarske ln srbske ra|e, a pojutršnjim revoltirali proti — Turčiji. Seveda so btli najglasnejlln najvojeviteji tisti čifutskoliberalni in — nekrščansko scci.alni šmoki, ki imajo sladko zavest, da ne ponesejo svoje umazane keže na bojne poljane na Balkanu.
Nam pa morajo dati naši čitatelji izeri-čevalo, da se nismo puščati impresionirati po tem kriku in po tej vojevitostl Junakov od peresa in kričavega Jezika. Oitajali smo hladni. N!smo prezirali resnosti dogodkov, opozarjali smo na grozečo nevarnost, ali ohranjali smo yzlic temu in vsemu vsaj toliko dobre vere ne le v treznost in p: met diplomacije, ampak tudi v nje vestnost, da ne bo radi vprašanja razmerno tako malega pomena, kakoršnje so Albanci in njihova avtonomija, hotela zažigati požarja evropske vojne: da se radi malih vzrokov ne putte zavesti do skrajnosti, ki bi jim bile posledice nedogiedne, vsakako pa katastrofalne.
Notri med vsem vriščem nam |e ostala Živa nada, da obvelia tudi sedaj tista znana: juhe ne jedo tako vroče, kakor jo kuhajo.
In sedaj prihaja „Neue Freie Presse", ki potrja, da naš optimizem ni bil neopravičen. Začenja z beležko, da se vrši preobrat v težki politični krizi l Kdor pozna ko-neksije, ki jih ima ta list z vladnimi krogi in posebno z vodstvom vnanje politike naše monarhije, bo tudi umel ceniti vredaost tega obvestila v dunajskem listu. .Neue Freie Presse" naglaša sicer, da se politika naše monarhije nI spremenila, pač pa da se je spremenila — meioda. Avstro-ogrska ne bo stavila v Belemgradu ultimatuma 1 Tako rekoč čez noč je prišlo do tacega fenome-nalnega preobrata: hreščeči zvoki bojnih fanfar so se hkratu prelili v melodijo — pametnega razmotrivanja.
Kako je prišlo to, kar se je še včeraj zdelo nemožno, izključeno ? Včeraj smo morali Š3 poslušati, da Avstro-Ogrska mora nemudoma potegniti sabljo v varovanje svojega prestiža, svojega ugleda.
Danes pa nam meditira .N. Fr. Presse" — gotovo po inspiracijah iz dobrih virov —, da ga Je Avsiro-Ogrska postavila na stališče, ki se je te dni dosledno naglašala srbska vlada: da naj se rešitev albanskega vprašanja odloži na pozneje, ko bo po dovršeni balkanski vojni balkanska situacija jasna. Tako in nič drugače |e razumeti Izjavo v „N. Fr. Presse : Hiastavost krize, kije grozeče možnosti tlačila v čas nekoliko dni, mora sedaj odnehati.. Gof Berchtold je Imel na izbiro, ali da srbsko vprašanje, ki je smatra za življenjski interes, reši brez ozira na zahteve druzlh vlasti, torej s silo, ali pa da se pridruži metodi, ki so jo priporočale zapadne vlasti ter da se poda na diplomatični trg, kjer se privolitve izmen.a-vajo in nroka roko umiva*.
Našel ga je na dvorišču obkroženega od kmetov, ki so prišli z dela. Sam jim je dajal „pečate" v znamenje, da so odslužili tlako, teda pri tem je skoparil, odtrga val in na vsakovrstne načine psoval in prlkrajŠe-val mužeke. Ivana je kemaj pogledal in je takoj nato nadaljeval svoje delo. Ko je bil gotov z izdajanjem pečatov, je pomislil Ivan, da bo sedaj mogel govoriti. Toda Stančić ga je prekinil pri prvi besedi:
—	Rogo, rogo Dominationem vestram, imam še opravka. Vi Klančićevl ia Matašci, ostanite še tu — se |e obrnil h gruči kmetov. Torej — gospodar Finčić, gle|te ljudi I — je nagovoril Stančć kmetsko oblečenega debelega človeka, v katerem je Ivan spoznal nekega sosednega kmetskega plemiča, ki je obogatel s krčmarjenjem.
—	Koliko mi ponujate, povejte 1
—	Hm, naj vsše gospostvo blagovoli povedati ceno.
—	Saj jo veste 1 Saj vidite sami, ljudje so zdravi, krepki — in niso slabi. Povem vam, moji na|boljši tlačani. Eden od njih — kaj ne ti Šttf ć? — zna kolarsko rokodelstvo, oh — napravili bodete izborno kupčijo. Prodam vam Jih samo iz prijateljstva do vas. Nazadnje sva si tudi po ženi v sorodstvu.
—	Dobro Je — odvrne Finčić, mereč tfečane s hladnim in natančnim pogledom
kupca na sejmu od glave do pete — toda pravijo ljudje, da v kratkem izidejo neki novi zakoni, po katerih se mnogo odvzame gospodi in da kmetom.
—	Kdo vara pravi to? AH so gospodje neumni? Saj vendar delajo zakone stdaj samo gospoda. Menda vendar ne bodo sami odvzemali svojim otrokom.
Ivanu Je bilo težeo poslušati ta pogajanja In Je trpel pozne|e naravnost peklenske muke, ko |e bila končno pogodba sklenjena in sta si pogafača udarila v roko in Je Stančić prejel nadavek.
—	Tako Je, glejte I Predajam tlačane, 'ker jih ne potreoujem ravno najoolj, kijti
da vam povem resnjco, se kar bojim vse^a, kar se dogaja okoli mene. Vi s svojim narodnim jezikom, vlćda s svojimi urbarskimi predlogi^ bogve, kaj se še more zgoditi I Potem pa se še čudijo ljudje, da se ie tamkaj lani na Madjarskern spuntalo ljudstvo |in gospodo živo peklo I Da, prosim Vas — j nekaj sem si šal, da je regnisolarna depu-itacija v Zagrebu Že dokončala nekake ur-'barske operate za bodoči sabor — da je iBužan Lojzek toliko delal na tem. Ali je I to res?
I — Delali so skoraj dva meseca, toda t ne vem, kaj in kako — je odvrnil Ivan nestrpno, potem pa prešel takoj k svoji stvari.
(Dalje.)
Stran IT
„FPI^OST" Sfc. 332
V Trsta, dnf 2*. novembru 1912.
Na$ minister za vnanje stvari, grof Berchtold, je sprejel sedaj to poslednjo formulo. Očicčll se |e za varovanje avstrij sk n interesov potom pogajanj in je odložil sabljo.
Sledil je glasu pameti In hvaležen mu bo na tem ves civilizirani svet, posebno pa avstrijski narodi, pred vsemi pa Jugoslovani, ki bi bili v slučaju vojnega kun flikta s Srbijo prišli v na|mučne|e položenje, ker bi jim pnš'a v kol zij > srčna čutstva na eni in pripadnost k tej monarhiji na drugi strani.
Nevarno, zelo nevarno je spravljati narode v take situvacije, kalti se ne more vedeti, kamera stran tehtnice se v odločilnem trenutku pokaže težja.
Naša diplomacija je končno začela poslušati glas računajoče pameti. In res: atentat na zdravo pamet bi bil, ako ne bi bila nsŠa diplomacija razumela znakov, ki so se jej pojavljali tudi na prijateljskih straneh. Saj je izvajanjem v „Neue Freie Presse*, ki prinašajo vest o hkratu došlem preobratu, v izhod šče komunike nemške vlade, k' dokazuje, da je rešitev spora mirnim potom — možna. To je dovolj jasen miglja), ki pa ne opozarja samo Avstro-Ogrske na možnost mirne rešitve, torej brez krvave vojne marveč je tudi svarilo, da bi naši monarhiji, če bi se vzlic tej možnosti vendar odločila za vojno, ne bila zagotovljena bogve kaka pomoč od strani Nemčije. Da niti ne govorimo o — Italiji. Saj kriči tam doli javno oinenje na ves glas proti temu, da bi se Italija eksponirala z orožjem za interese Avstro-Ogrske. In ti dve državi sta — naši zaveznici! I Z glavo v vreči mora živeti oni, ki bi se od teh strani nadejal kake zaslonbe naši monarhiji. Po izkustvih, ki smo j»h doživeli že z našo gospodarsko vojno proti Srbi|i, bi morali biti marveč pripravljeni, da se bosta ravno Nemčija in Italija — kljub vsemu prijateljstvu in zavezništvu — okoriščali na posledicah krvavega konflikta s Srbijo svoji trgovini in industriji v prilog !! Je-li potrebno, da govorimo še le o drugih državah, posebno v onih trosporazuma: Rusiji, Franciji, Angliji 1 Verujemo, da vlade teh držav vplivajo sedaj pomirjevalno na Srbijo. Ali če bi usoda ubrala krvavo pot, potem bi bilo blazna misel, da nastopi Rusija proti balkanskim državam, da bi napravila križ Čez vse svoje zastopnike tradicije, da bi potrgala vezi vere in krvi, ki jo vežejo na balkanske narode!
Kakor Slovani in kakor Avstrijci pozdravljamo torej znake, da je situvacija razbremenjena. In zato nas le eno vznemirja v tem trenutku: misel, da bi mogel zopet nastati preobrat od pameti do zagrizenosti. Naša najlskreneja želja je, da ne nastane — recidiva in da bi formula, ki jo je glasom wNeue Freie Presse" sprejel gref Berchtold, podala podlago za rešitev spora med Av-stro-Ogrsko in Srbijo.
Srbija po vojni.
It UI. poglavja J. Crgićeve brožure: .Balkanski rat i Srbija*.
Videli smo, da so do te vojne za-vezne balkanske države zahtevale s svojo poslednjo noto samo osnovne človeške pravice za svoje soplemenjake v Turčiji. Toda, ako imajo balkanske države v vojni vspeha, se ne more po/rniti status qio ante bellum. Kar so pridobile z vojno in s krvjo, to je legitimno zadobljeno. Tako so se tudi do sedal menjale politično-geografske karte. Mednarodno se more potrditi samo faktični status quo: oni po vojni. Zavezne balkanske države imajo za to tudi neko vrsto antlcipiranega plebiscita, ker je večina prebivalstva Tuičije izjavljala najživejše želje, da bi prišla v sestavo balkanskih držav. To so ti mučenikl izpričali tudi s svojo krvjo.
Toda vsi se tresemo pred dogodki, ki morejo nastati po vojni, ker se balkanska
PODLISTEK
„V NIŽAVI".
Drama v treh dejanjih. Spisal Don Angelo Gulmera.
k nocojšnji predslavl v slov. gledališča.
Don Angelo Gulmera, skromen vaški župnik, je spisal to dramo, ki je biser novejše dramatične literature. Zelo Čudna usoda je bila namenjena tej drami in da ni duhoviti libretist in dramaturg Rudolf Lothar slučajno v Pragi videl tega dela, bi nikdar ne bila širša kulturna javnost spoznala tega resničnega umotvora.
Rekel sera „novejše", toda v resnici spada „Nižava" v starejši čas, ko se pri nas še ni sanjalo nikomer nikdar o kakem „naturalizmu", ko smo še tičali v skrdmnih začetkih, ko je še Dumas mlajši navouševal idealne mladeniče, ko je sentimentalnost vladala na odru in v življenju. Ze takrat se je ta vseskozi naturalistična drama Igrala — po katalonskih vaseh. Nikdar bi ne bila prišla k nam, da je ni takrat videl slavni španski pesnik in politik Jose Echegarajr na nekem svojem potovanju po Kataloniji, pobral rocopis in ga prevedel v španščino ter izdal na svoje stroške. Igrala se je potem drama v Španskem jeziku.
volna zvrši z ogromnimi ljudskimi žrtvami. Kakor je bilo tudi pričakovati, se Turki junaško bore. Že po nekoliko manjših bojih le toliko ranjencev v Belemgradn, da se bojimo, da ne bo prostora za nje. Že smo izgubili v vojni na tisoče najbol| zdravih ljudi, mnogo tudi iz najbolj izobraženih krogov in najveljavnelih. Balkanske drŽave Kodo torej s to vojco zelo izčrpane ia oslabljene. Ali bodo imele Še toliko moči za odpor proti onim velikim silam, ki bi po balkanski vojni hotele zavzeti balkanske teritorije, ali, ki bi pod katerimkoli izgovorom hotele pregnati vojske balkanskih zaveznikov iz zavzetih pokrajin. Ali bo humanih ljudi v Evropi in humanega mišljenja v evropskih državnikih, da preprečijo to ? Tudi ostale zavezne balkanske države vedo, da bo Srbifa po vojni v najtežjem položaju.
Take žalostne misli nas obhajajo posebno radi tega, ker nam nI razumljiva politika uradne Rusije, ki je bila nasprotna vojni akciji balkanskih zaveznikov in ki je več insistirala na tem, nego katera druga velika sila. To ne odgovarja kontinuiteti ruske politike, ki je največ storita za osvobojenje balkanskih držav. Rusija ve, da se balkanske države niso mogle izogniti tej vojni, ki že trajno besni na naših mejah in nad našimi soplemenjaki v Turčiji. Še več, to je prilika, ko mi od uradne Rusije ne zahtevamo nikake druge pomoči, razun moralne. Zato ml ne razumemo vzroka uradne ruske politike, ki ima neke nam nejasne motive. Toda polagamo svoje nade v slovansko mišljenje ruskega naroda.	_
S črnogorskega bojišča.
Cetlnje, 24. novembra 1912.
Po zavzetja Lješa.
Kakor poroča danes, včeraj oddana brzojavka iz S. Giovanni di Medua, so krenile predstraže srbske vojske proti Draču. Na poti proti jugu so naletele na obeh straneh reke Mati na odpor turških čet, ki so ga takoj obvladale. Včeraj so sledile pred-stražam na poti proti Draču tudi ostale čete, tako da se z gotovostjo pričakuje v kratkem času padca Drača v srbske roke. Medtem ko so se podale srbske čete proti jugu, so odkorakale predstraže črnogorskih čet proti severu in dospele do Kakaričke gore in zavzele večji del tega nevisokega brdičevja. Isto pot kot predstraže, krene tudi ostala vojska desnokrilne kolone primorskega odreda. Ker se je v LjeŠu ločila Črnogorska vojska od srbske in ne prodira z njo dalje proti jugu, je zelo verojetno, neoziraje se na možnost, da utegne biti ta del Martino vi-ćeve vojsk: kje drugje potreben, da bo v smislu sporazuma, ki se Je Še pred pričet-kom vojne dosegel med Črnogoro in Srbijo, blizu Lješa prihodnja meja črnogorsko-srbska.	_
Darovi za jugoslovanske rdeče križe.
Za Jugoslovanske Rdeče križe so nadalje darovali sledeči gg.: Za pravo turško cigareto dr. Čoka se je nabralo na dražbi v bufeju g. Dckleve (al. Molin piccolo) kron 17 K temu so po inicijativi gosp. svetnika Dougana zložili v istem bufeju g. Dekleve navzoči rodol|ubi skupen znesek K 63, tako, da je bila omenjena cigareta prodana za skupaj K 80. Med darovalci so: Jožef Stoka 5, Ortar 5, Pegan Ernest 10, Vlčič 10, Mara-zutti 10, vesela družba 14 in g. Dekleva, lastnik bufeja 5.
Darovali so: c. kr. okr. sodnik Pčter Zink 10, N. N. 2.
Skupaj K 92 — včeraj izkazano , 46.664.84 Skupaj K 46.7561*4
Srbski konzul Haim Davičo je dramo prečital in mu je ugajala tako, da Jo je prevedel v srbski jezik. To je bilo pred1 kakimi 15 leti. Naša stavna rojakinja, rajna Vela Nigrinova je v tej igri slavila velike tri-umfe ter se |e odločila za gostovanje v ulogi Marte tudi na drugih jugoslovanskih odrih. Poslala |e izvod drame v Zagreb, druzega pa v Ljubljano v svrho prireditve. Tudi v Prago je poslala ravnateljstvu ,Nar. divadla" izvod drame in je tudi gostovala tamkaj. Potem Je gostovala v tej ulogi v Zagrebu in v Ljubljani. Če se ne motim, je prevedel igro v slovenščino prof. R*jko Pe-rušek.
Povsod je Imela igra in stevna gostinja velik uspeh in „Nižava" je ostala trajno na repertoarju vseh omen|enih gledališč.
Takrat fo je videl dudi Lothar. Igra mu je ugajala tako, da je napravil iz nje operni libreto „Tieflfnd", ki ga je uglasbil ziani komponist Evgen D' Albert. Kot opera je zmago nos no obšla „ Nižava" vse odre in se stalno nahaja tudi na repertoarju dunajske dvorne opere.
Toliko o historiji same igre. Interesantno je in iz tega tudi razvidno, kako ima tudi res umetniško delo težak križev pot preden ga prioozna javnost.
Mi nimamo nikakega literarnega udruženja, temveč smo izročeni na milost in nemilost raznim dunajskim agentom. Srbi so v tem pač res na boljšem, ker imajo svoj
* Iz Štanjela. V številki od minolega kakor se dokaj rado aaghša ob raznli Četrtka |e bilo objavljeno, da sta F. Gorjup prilikah — tu ne smejo prihajati v poštev! hi F. Zadnik poslala K 58 25, nabrane v, Če proračun zmore milijone za širjenj« Štanjelu za Rdeči križ balkanskih držav. Ta nemštva, se morajo aajti tudi potrebni tisočaki znesek sta nabrala v Gabrijah in ne v Štanjelu Tcrezhia Gorjup, učiteljeva soproga in pa Ivaa Zadnik, krčmar tukaj.
K proračunu nnutnesa ministrstva.
V proračunu tega ministrstva vidimo pač svote 14 000 K za poučevanje nemščine po Primorskem (nagrade učiteljem), ne vidimo pa postavke za prepotrebno drugo mesto deželnega šolskega nadzornika za slovanske šole. Zdaj imamo na Primorskem eno hrvatsko državno gimnazijo (Pazin), eao zasebno hrvatsko realko <Volosko), slovenske vsporednice na goriški gimnaziji, hrvatsko državno učiteljišče v Kastvu, hrvatsko zasebno žensko učiteljišče v Pazinu In slovensko možko učiteljišče v Gorici. Poleg tega ima edini slovenski deželni šolski nadzornik nadzorovati tudi trojezično žensko učiteljišče v Gorici, več srednješolskih hi učiteljiščnih pripravnic in vse slovenske in hrvatske ljudske šole od Predila doli do istrskih otokov. K temu prihaja še slovenski in hrvatski pouk na državnih ljudskih in srednjih šolah v Trstu in Puli. In vse to naj opravlja ea sam deželni šolsld nadzornik 1 To kaže, ka*o sanemarja vlada slovensko Šolstvo na Primorskem!
Na Kranjskem so že davno ustanovili mesto nemškega deželnega šolskega nadzornika, dasi sta bila že prej nameščena dva deželna Šolska nadzornika. Seveda, če se vladni krogi zadovoljujejo s tem, da dobivajo vsako leto od edinega slovanskega šolskega nadzornika na Primorskem slučajno letno poročilo, potem ne Čutijo potrebe za ustanovitev še enega mesta. Za nas pa stvar nikakor ni rešena s tistim poročilom. Mi zahtevamo, da se da takemu funkcionarju prilike, da se intenzivno bavi s podrejenim mu šolstvom, ker le v tem slučaju more vršiti svoje važne dolžnosti. Opozarjamo le na to, da se učiteljstvo ljudskih šol sploh ne spominja, kedaj je bila na Primorskem zadnja deželna učiteljska konferenca! In vendar bi se morala vršiti vsakin šest let! A«i morda za Primorsko niso potrebne take konference ? Seveda, po nazorih vlade — ne. Ali oni, ki poznajo šolske razmere na Pri-aorskem, so drugega menenja o tem. Ali ni naravnost škandalozno, da v tržaški okolici še vegetirajo za mladino v 13. in 14. letu slaboznani nadaljevalni tečaii, kakor v kaki alpski, od prometa oddaljeni deželi ?! In kje so na Primorskem slovanske meščanske šole? Seveda, naš delavec naj ostane glup, naj zna k večjemu kamenje tolči; za boljša dela v Industrijskih podjetjih se potem ' importira tujec, ki gleda našega, v izobrazbi zanemarjenega delavca, kakor helota. — Drugod se rekrutira dijaštvo učiteljišč iz meščanskih šol; pri nas so za to ustvarili nekaj mhernih enoletnih tečajev pod donečim imenom c. kr. pripravnic, ki |ih pa (Sežana I) morajo zatvarjati, ker nI učencev.
In knjige za ljudske šole? Deželna učiteljska konferenca bi mogla in morala dati inicijative za taka vprašanja. Naša pokrajina ima svoje posebne potrebe glede Šolske organizacije; saj vendar ne bomo menda vedno trpeli, da Slovenec le takrat odhaja na morje, kadar z lačnim trebuhom obrača skrbni (1) domovini hrbet I Torišče za taka razmotrivanja je ravno deželna učiteljska konferenca. A pri nas takih konferenc ni, ker edini slovanski deželni Šolski nadzornik izmed kupov aktov in radi na-gromadenega dela sploh ne more priti do tega, da bi jo sklical.
Zato moramo odločno zahtevati, da se Čim prej ustanovi še eno mesto deželnega šolskega nadzornika za slovansko Šolstvo na Primorskem/ Budgetarne razmere -
za naše zahteve 1
; individualni program. Za nje ni merodajen ne Dunaj ne Beroltn. Svoje igre prevajajo direktno iz originala in so si tako sami ustvarili svoj repertoar.
Drama »Nižava* je umetniško dovršeno, tehnično edinstveno delo. Pastir Manelik |e tip pračloveka poludivjaka, ki živi daleč od nižave med svojimi kozami in svojimi brdi. Gori v čistem zraku je vzrasla njegova čista ■duša, in usoda ga Je pripeljala dol v „Niža v o", k|er vlada zloba in greh To Je glavna in temeljna ideja .Nižave". Samo gori, kjer ni ljudske zlobe, more mladenič ostati čist.
Sebasdjan, polupropal kmet, ki Ima svoj !ralin in svojo zemljo, je onečastil mlado in ubogo Marto. Ker pa bi se rad Izvlekel iz propasti, se hoče oženiti. Zato bi rad poročil svo|o ljubico s svojim pastirjem in ga tudi pripeljal v ta namen z gore. Manelik in Marta se poročita. Sebastijan bi hotel razmerje podaljšati, toda v gorskem mladeniču se vzbudi moč, kl se boluje za svojo Čast. Kakor volka zadavi brezdušnega Sebastijana in s svojo Marto odide zopet v gore, v oni čisti gorski zrak, kjer ni ljudi in njihove zlobe.
Italijani igrajp to igro pod naslovom „Feudalisrao", seveda čisto prekrojeno, tako da precej manjka. Zlasti Mifti Aguglia in Grassi sta s tako prekrojeno igro zadivila Pariz. Pri nas igrajo skoro vsi naši prvi igralci v njej in je igra res skrbno pripravljena.	Leon Dragutinovič.
Domače vesti.
Zaplemba. Včerajšnja Številka »Edinosti" ni našla milosti v očeh naše siavn« cenzure in c. kr. državnega pravdništva. Šil so ia so Jo zaplenili zaradi neke uboge no-tičice med „Tržaško kroniko«. Torej niti tržaški svedrovci in drugi taki tiči in tičkJ niso več varni pred cenzuro in c kr. državnim pravdništvom. Ker je zapljeijena vsa vest z naslovom vred, ne moremo povedati drugega, nego, da Je zapljenjena tretja vest pod naslovom „Tižaška mala kronika" in da gre v tej vesti za neko ladjo.
Pogreb pok. Ivana Knaasa se je
vršil včeraj popoludne ob ogromni udeležbi. Došlo je žalovalcev iz vseh slojev iz mesta, iz okolice in tudi od zunaj z dežele, obojega spola in obeh narodnosti, kar priča, da je pokojnik užival veliko spoštovanje tudi pri drugorodcih. Oficijelna zastopstva se nam niso javila, vendar je gotovo, da so biia vsa me Una In mnoga iz spodnje okolice zastopana po svojih Članih. Med žalovalci je bito več poslancev in članov lovskega kluba »Dlana*. Sprevod se je razvil v ne-dogledne vrste. Kondukt je vodil g. kapelan Ortelani od Sv. Antona novega. Pred vozom s smrtnimi ostanki milega pokojnika |e vozil poseben voz zadnje dokaze o veliki iskreni ljubavi, ki so jo vsi gojili do pokojnega Ivana Knausa: dragocene vence. ZabeležiU smo si nastopne:
Nepozabnemu soprogu in očetu Linče in Saša. — Dragemu svaku zadnji pozdrav Ida in Kristijan. — Ljubemu svaku in strca družina A. Lokar. — Ljubemu nečaku Min-kočevi. — Zadnji pozdrav bratranci. — Dem unvergesslichen Freunde Jagdclub .Dana".
—	Dragemu svaku in priiat^lju Franjo
Po opravljenih obredih v cer vi pri Sv. Antonu novem se je sprevod razšel, a oni, ki so hoteli spremiti pokojnika na njegovi zadnji poti in mu izkazati zadnjo ljubav, so poseli v pripravljene kočl|e, ki |ih je bila dolga vrsta. V kapeli na pokopališču je g. kapelan zopet blagoslovil truplo, na kar so ga odveli do rodbinske rakve Mankočeve. Ko je tu svečenik molii za mir duše pokojnikove, se je dan jel nagibati k zatonu, na duše vseh prisotnih pa je legel mrak bridke boli. Na vseh obrazih se je izražala globoka žalost. Splošno sočutje se je obračalo — gospa-vdova se ni udeležila pogreba — g. Ivanu Mankoču, stricu pokojnikovemu ia šef j firme, ki je potrt in s solzo v očesu stal pred odprtim grobom. Rosilo je pa tudi še mnogo drugo oko. To splošno ganotje je bilo izrazom tistega iskrenega sočustvovanja, tiste hvaležnosti, ki jo vsi goji|o do rodbine
—	lahko rečemo to — naših Maakočev. Včera]šn|i sprevod je bil tiha a veličastna manifestacija teh čustev.
Ivan Knaus naj počiva v božjem mira poleg svojih dragih, preselivši se v večnost.
Policisti! — Zadn,e zborovanje »Ućlt. dr. za Trst in okolico" in tam s4orjenl sklepi so zopet vznemirili živce tržaške svojati, ki objavlja plodove svojih duševnih zmožnosti v znanem graškem trobilu. V nedeljski prilogi tega lista „Stirarnen aus Kraln und Kustenland" se nekdo trudi, do omalovažuje stremljenje tržaškega slovenskega učiteljstva. To je seveda le znak strahu! In mi umejemo ta strah In ue zamerjarao tega znanim, iz državnih Jasd jedočira pisunora. Nasprotno: veseli nas, da se gotovi krogi v Trstu vznemirjajo ob našem nastopanju, še bo j nas pa veseli, da se ta vrsta državnih uslužbencev v Trstu ob teh prilikah tako jasno kaže v vsej svoji policijski naravi.
Omenjenega zborovanja sta se udeležila tudi dva slovenska profesorja kakor člana društva; ia to |e dalo pollcijskeraa sotrudniku „Štimc" priliko, da |e pokazal svo| — značaji Z razprti ni črkami tiska imeni teh dveh d.žavnih funkcijonarjev z Iočividnira namenom denuncijacije! — Ali naj ne vriska preveč nad vspehom svojega podiega dejanja I Ob svojem poštene« delovanju na kulturnem polju našega naroda se mi ne bo|irao nikakih ovajanj. Hvaležni srao pa dopisniku za to, da nam je j zopet pokazal kake vrste ljudi pošilja vlada j v Trst v državne služoe! — Bomo vsaj : vedeli, kako se nam Je ravnati, kadar slučajuo nanese prilika, da se srečama . s kakim zastopnikom teh denuncijantov 1
Kdo hujska za vojno ? I Morda nemški Usti, ki s sraraotenjera Srbije in z naj-nesramnejimi lažmi vlivajo olja v ogenj v tem hipu razburjanja in ki — glel ,Q a ter Tagespost" — zahtevalo Straftxpedition, kazenski pohod v Srbijo?! Morda nemški zbesneleži ki krlče „na vojno s Srbijo" ia pobijajo glave jugoslovanskih dijakov po dunajskih ulicah?! Morda vsi tisti nemški politiki, ki zahtevajo na ves glas, naj Avstrija z orožjem obračuni s Srbijo In jo kazanje, poniži ?!
Vi mislite morda tako, ali motite •«. Znani „Grazer Tagblatt" nas uči drugače, M» Jugoslovani smo, ki se svojimi reanrfa-staci|aml silimo Avstro-ogrsko v vojno s Srbijo!
To je sicer Čudna argumentacija ia Se
V TWu, dne 28. novembra 15*12.
EDINOST ' it. 332.
Stran III
iadneja logika, aU če?a nismo morali h požreti od teh nemških srditeže? I
Nič ran ne pomaga : Jugoslovani sm< tisti, ki hu|ska|o v vojno, ker smo tak« drzni, da se oglašamo se svojimo manife stacijami... proti vo|ni !
Vara se bo zdelo to zagonetka. N morete razumeti take logike. In vendar je pojasnila tudi za ta nesmisel, za ta absurd Te nemške fanatike Je tako prevzelo sr-vraž vo tudi proti Slovanom te monarhije, da Jim Je postalo v aktijom, da se ne sme ■ikdar zg< d t» to, kar ti Žele, pa tudi če bi bilo — dobro I Po logiki v smislu tega na čela nas obtožujejo, da gonimo monarhijo v vojno
Ker smo mi Že radi splošnih gospodarskih interesov za mirno prijateljsko življenje s S bijo, ker smo tudi radi s*ojegt plemenskega sorodstva proti vojni s Srbijo, a ker se mora vedno zgoditi nasprotno od tega, kar mi želimo, smo mi krivi, da bo vojna I
Mi ne bi bili smeli kričati proti vojni, pa ne bi bila nastala za monarhijo potreba
vojne.
To je sicer logika pobesnelih ljudi. A uso Ino za nas in državo je, da imajo toliko vpliva ca nje politiko taki — norci j!
Božični dar hcčejo napraviti gospodje predsto|mki tržaških sodišč svojim uradnikom s tem, da hočejo zopet odpraviti nepre trgano službo in uvesti nov urnik in sicer kakor se sliši od ogorčen h uradnikov od 8—1 popoldne in od 4—7 zvečer. Ia zaka-to ? Zato, ker delo narašča od le'a do leta a uradnikov je skoraj enako po številu, ka kor pred 15 leti. Zato n«j bi delali več in »Šparali* vladi za druge — potrebe. Z ogorčenjem moramo protestirati proti tej nameri tudi iz splošne ljudske koristi. Ljud stvo, ki mora h diti iz daljnih krajev po opravilih k sodiščem, bi se zvečer šele v poznih urah vračalo domu, ali pa bi mo ralo celo prenočevati v Trstu I Zakaj pa vendar ne sprejmete toliko osobja kolikor bi odgovarjalo naraščajočemu delu ? Uradniki pač niso krivi, da delo zaostaja, ampak kriv je ves ta sistem posebno pa tržaški. Vsi uradniki so radi omen enega naklepa oz!ovol|eni. Zato kar na]resne|e opominjamo gospode, ki bodo sklepali o tem, naj stvari ne poslabšajo.
Za uradnike bi bilo to vel'ka nesreča.
—	Pomisliti Je le treba, da radi draginje v Trstu ne morejo ob svojih „mastnih" pla Čah uradniki stanovati v sredini mesta in da jih večina stanuje na koncu mesta ali celo tudi v okolici. Kako bo taka ubog* para potem hodila h kosilu in nazaj tekla po pasje, da ne zamudi urnika.
Gospoda pri zeleni mizi: roko na srce da ne bo gorjć in več škode, kakor do-bička.
Slovensko šolstvo v Trstu in naši denarni zavodi. Slovenski obrtni vajenci so morali po zakonu obiskovati italijansko obrtno-nadaljevalno šolo! Naučili se seveda niso ničesar, saj so jih poučevali v jeziku ki ga ne razumejo 1 — Letos so se pa „T žaška hranilnica in posojilnica", „Ja dranska banka" in „Trgovska in obrtna zadruga" zavezale, da bodo prispevale k stroškom „Slovenske obit^o - nadaljevalne šole" letno vsaka po 400 K, nakar Jt morala tudi država prevzeti eno tretjino letnih stroškov in ram potrditi imenovano šolo. Tako se bo odslej sto in sto naših vrlih obrtniških učencev lahko izrbrtževalo \ svojem materinem jeziku! — Obrtniki, t« bo za nas vse velikega pomena ! Razumni ia izobraženi dečki nam bodo pomag t lahko veliko več kakor so nam dostdaj!
—	Dovolimo jim torej ob sredah od 3-7, da morejo v „Slovensko obrtno-nadaijevalno šolo" !
Našim vrlim denarnim zavodom pa, k so prevzeli breme te prepotrebne šole, bodi izrečena v imenu vseh slovenskih tržaških obrtnikov najtoplejša hvala I Obrtnik.
Družba sv. Cirila in Metoda ima \ zalogi dve vrsti novih razglednic, za ka,tere je napravit skice domač umetnik. Času primerna je razglednica s sliko, kako zbirajo otroci gradivo za božične lasiice. Nade jamo se, da ponesejo te razglednice širom domovine tisoče in tisoče iskren'h pozdravov za božič in novo leto. Razglednica druge vrste pa je za praznik in delavniK torej za vsak dan. — Na trati pred hišo st igrajo otroci, na nje preži nevarni zmaj, ki pa jih ugrabiti ne more, ker jih čuvata sv blagovestnika Ciril in Metod Prav lepa ideja P/sarna družbe sv. C. in M. v Ljub Ijani, Narodni dom, se priporoča za mneg?-naročila.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan*
priredi v nedeljo, dne 8. decembra t. I., ve selico v Baik >vijah v prid tamošnji ljudski knjižnici. Knjižnica se je u&tanovila preo kratkim, potrebuje tore| gmotne pomoči. Radi tega je pričakovati najobilnejše udeležbe s strani Barkovljanov, kakor tudi cd strani meščanov. Spored Je jako izbran: predavanje odličnega slovenskega predavatelja, pevski zbori, vojaški orkester bo igral orkestralne točke in k plesu, ki se bo vršil po veselici. Na s viden ,e torej 8. dec. v B-rkovljah 1
Razdelitev sadnega drevja članom „Kmet.jske družbe za Trst in okolico"
—	Kmetijska družba za Trst in okolico na-znan|a svojim članom iz Trsta, Sv. M. M Zgornje in Spodnje, Rocola, Sv. Ivana,
Rojana, Škorklje, Piščancev, Grete ia Trste lika, ki so se svojtčrisno javili družbi z* sadna drevesa, da dobe iste v zalogi ulte Paduina št. 4 dne 29 in 30 t. m. t. |. v oetek in soboto od 9—12 opoldne in 2-5 popoldne V ostalih okrajih okolice "e vrši razdelitev pozneje. — Prosi st ročnosti.
Spored koncerta na korist „Rdeče?a križa" jugoslovanskih držav v dvoran .Narodnega doma" v Trsta v soboto dne 30. nov. Sodeluje: violinski virtuoz Saša Culbertson.
1. Weriawsky: Koncert D mol.
2 a) Beethoven: Romanca F-dnr, b) Bach : Guvotte & G gue, violin solo s sprem Ijevanjem klavirja.
3. Jugoslovanske pe^ml: a) Narodna Tam ja d|evu vidjel, b) Narodna: Dragi }< daleko, c) Jenko: Bože bratimstva —mešan zbor, poje zbor „Gasbene Matice".
4) a) Dvofak: Humoreska, b) Brahms: Ples, c) Brzini: La Rondo des Lutins.
5 a) Čajkovski: Serenada, b) Paganini: Le streghe, violin solo s »premlevanjem kla virja.
Začetek ob 8*30 zvečer. K posameznim točkam sporeda se še povrnemo.
Stavno občinstvo opozarjamo, da sr za sobotni koncert v korist „Rdečega križa" ne razpošiljajo nikaka vabila. Dolžros vsakega Slovana je, da se te prire dltve na korist ranjencev udeleži. Vstopnic <edežl po K 3, 2, 1 50 in stojišča po K 1 60 so naprodaj pil vratarici „Narodnega doma".
Predavanje o kmetijstva v Trebčah irlredi „Kmett|ska družba za Trst in oko-«ico" v nedeljo dne 1. decembra ob 10 oredpoldne v prostorih „Oosp. društva* (istotam).	_
Slovensko gledališče.
DANES zvečer se vprizori španska selske drama
„V NIŽAVI".
V današnjem drugem podlistku priob čujemo nekoliko be»ed o tej prezaniimvi drami zares senzadlskih efektov. Glavni ulogi igrata gca. W i n t r o v a (Marta) ir g. 11 i č i č (Manelik) ; druge vloge so v ro kah g. Ra | n er j a (Sebastian) in ga. 11 i-čičeve (Nuri), na daljše še nastopita ga Dragutinovičeva, gca. Thaler »eva in gg. Toplak, B o I e s I a v s k i in S u m a n.
Tržaška mala kronika.
TBST, 27. novembra.
Če se prepirata dva.....Jakob Ivfć
tar 30 let, dninar, Iz Sinja v Dalmaciji, stanujoč v ulici Cro»ada M. 6, in Atoizi Antonini, star 29 let, iz Makarske, mornar, stanujoč v zagati Oiulon št 4, sta si skočile v lase na ulici, da se je nabrala okoli njiju cela gruča ljudstva. Prišel je stražnik, ki ju je hote! razločiti, toda to jima ni bilo nlka kor prav in padla sta oba po n|em. Končne pa se je le posrečiio stražniku ukrotiti oba in ju odp-ljaii na komisarijat, kjer so pri sodili takoj vsakemu po 24 ur zapora.
POSLANO*)
Pozivajo se vse ore spoštovane tvrdke in zasebniki, ki imajo uveljaviti kake terjatve proti dedlnsk^mu In industrijskemu upravi-teljstvu rVRDKE A. KRIZNIČ ozlr. A. KRiZN Č & C.o v Kanalu In Podmelcu (Primora «o), d* čim preje naznanijo te terjatve podpisanemu kuratorju, postavljenemu po nalogu omenjenega upraviteljska, kl ga Je vodu dussdaj gospod (Alojz) A. Križnic ml, čigar bivališče Je dosedaj neznano.
Nicolo Coassini
r»6intr«»l urad
_ Trst, ulica Bachi štev. 10.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja aredniStvo le toliko, kolikor mu zaknn veleva
Dr. Pecnik
Dr. PETSCHNIGG
trst, via S. Caterioa štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: II1/,—i in 7—7V
ZAHVALA
Podpisane rodbine, globoko! ganjene po^tolikih [dokazihTiskrenega sočutja in ljubavi med boleznijo in povodom smrti njihovega blagega,'dobrega,~nepozabnega
Jvana 3(nausa
izrekajo najprisrčnejo zahvalo vsem, ki so jim bili v tolažbo bodi med boleznijo, bodi s tem, da so pokojniku, spremivši ga k večnemu počitku, izkazali zadnji čin ljubavi. — Hvala iz dna duš vsem, vsem!
Rodbine Knaus-Mankoč-Hmelak.
Siier Co M flr, n širalie stroje,
Trst, ulica Carlo Qhega St. 13.
Popravila strojev vseh vrat, strokovnajško in najceneje. Brezplačen pouk v šivanju, vezenju in krpanju.
Šivalni vzorci in ceniki zastonj.
Velika zaloga dvokoles
l> kaatljckih i troj«*, grtnaftn««, •rkastroaav prt Batjel - U.
Oorl.a, Stolna ulloa it. 2 In 4 ■•htnlčna dalavntoa. — Prodaja na obrata Canlfci franko. Valita zalaga vsakovrstnih itrojev rabljenih po oanl.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
'zdirame zobov brez
■T
~ vsake bolečine Z
9r J. Čerm&k V. Tuscher
zobozdravnik konce3. zobni tehnik
• TRST -
ulica della Caaerma it. 13, II. n.
Kron 6200!i
AUTOMOBILI FORD 1911
NaJve&Ja tovarna tveta. IzdeJcvanle leta« 40-000 v« •dlaega Upa CHASSIS 20 HP toat razaib tipov k«MJ.
K-Oćija i^OBD" Je oajpopolsajta, a»jhltrejta ln oajekonoml6najta krni Jih obatojl. GENERALKI 1ASTOPNUC
ANTON SKERL . TRST
Plazza Goldon« 10-11, Tel. 1734
tfalika OMtrtlaa garaga, alloa dal Baski 16, vagal alloa Boiahtll TCLEF0I 2247. H TOČK PJffEUM GOODRICH (amarlkamka). Automobili na posodo po mmormft otaL
VuitTO ln ndrtmnji mrvo bi obilo* — — Solldn. po.tr ka
Hans Scheidler
—= zobotehiilk =
Sehn* Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. frst, Plazza 0. Goldoni št.
57fi
II.
V vsaki soli, bodi v mestu ali okolici, jo že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem onim učencem, ki potrebujejo telovadno obuvalo, naj 86 obrnejo v dobroznano trgovino
JOSIP STRMTlC, Trst, Piazza Rosario
p Velika zaloga in tovarna pohištva PJ
:i| ANDREJ JUG - TRST «jH
Vla S. Luoia 5-18	Via 3. Luda 5-18* £?
1 5 KOttiTi Of LEPA BBKBi FINEGA DT VATiSVlCIi NUSTTA TiPITillJ # ■ ^ DRLO SOLIDNO	u Tiakamtilk atoli«.	OKNI ZMUUKE. #
Otvoritev
nove trgovine s steklenino in porcelanom
ter raznih galante ijskih predmetov in šip.
A. PALME & C.o, del. dr. z o. j. TRST
Telefon štev. 302.	ulica Campanile št. 21.	Telefon št. 302.
Steklar vedno pripravljen za dela na domu.
3E
Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij
:: Paolo Gastwirtb ::
Tin, oL Stadion SL S • Telefon 22-85 (Min gledalca Fenlcti
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koio»»i»i bbw.
Stran IV.
EDINOST'4 št. 332.
V Trstu, dne 28. novembra 1912.
Zlobna poškodba In javno nasilstvo.
V gostilni „Alla c«tta di Berlino" sta st nahajata med drugimi gosti tudi dva človeka ki sta tebi nič meni nič začela razgrajat' kakor bi bila znorela. Posebno hud je bi) 38ietni Anton Vejak, iz Kamnika, ki je razbi< vse, kar mu je prišlo pod rokt. Gostilniča ga je postavil pod kap, a nadležnež se ]> zopet vrnil in razgrajal še hujše kakor pre; Gostilničar ga je zopet odpravil iz gostilne kar pa ni pomagalo nič. V kratkem je bt Vejak zopet v gostilni, kjer pa ga je prije« stražnik in ga aretiral. Vejak se je tak« upiral stražniku, da ga je ta le komaj ii komaj spravil s seboj na komisarijat lr v zapor. *
Po osmih mesecih. Že preteklega me seca marca Je opazila Adela Urbanova, stanujoča v ulici Sporcavilla št. 6, da ft v njeni odsotnosti nekdo ukradel iz njeneg; stanovanja večjo množino obleke In perila Urbanova je pač dognala, kdo je bila tatic?, toda vse iskanje je bilo zastonj; tatice n bilo mogoče najti. Včeraj pa je bila Ufba nova v mestni bolnišnici in je srečala v veži ono žensko, ki jej je ukradla tedaj obleki in perilo. Poklicala je stražnika in dal^ tatico aretirati. Aretovanka je svoje dejarj priznala.
Zaradi tatvine. Joslplna Taurova jt lastnica tolerančne hiše št. 6 v ul. S Ftlippo katere upraviteljica Je neka 40Jetna AdeU Krišanova, iz Arada na Ogrskem. Krišanova Ima za ljubimca nekega 32 let starega Emila Rofenkranza, rodom iz Zagreba, pristofneg; pa v Maribor, stanujočega v ulici del VoH> št. 2. Ta Rosenkranz Je pred nekaj čas; ukradel Taurovi 98 kron, toda Krlšanovć se je zavezala, da povrne ona Taurovi ta denar, samo da Rosenkranza ne ovadi poli ciji. Taurova se je dala potolažiti. Včeraj ponoči pa Je Krišanova izginila, žnjo pa tud> ves „inkaso" — 160 K. Taurova je naznanila stvar policiji, ki je danes zjutraj aretirala in dala pod ključ Krišanovo in Rosenkranc?.
Loterijske številke, izžrebane dne 27 novembra t. I.: Brno	79 18 80 42 53
Inomost	51 75 4 50 40
Društvene vesti.
Tržaški „Sokol", odsek v Bar-kovijah in Skedenj ko društvo
prirede v soboto, dne 30. t. m. peŠizlet za naraščaj v Orlek. — Zbirališče ob 8. zjutraj preo „Narodnim domom", povratek dc 4 popoldne. — Vsakdo naj pri nese seboj kak prigrizek in vsa 40 vinarjev.
Odsek za ljudska preiavanja. — Danes v četrtek zvečer ob 7 seja v prosto rlh „Slovanske Čitalnice". Zaradi izredne važnosti dnevnega reda je polnoštevilna ude ležba neobhodno potrebna.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan*. Drevi točno ob 7 in tri četrt pevska vaja Ker je veselica pred durmi, naj pridejo vs tovariši pevd točno.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev ima jutri v petek, dne 29 t. m tb 8 zvečer jako važno sejo centralnega odbora Odborniki in vsi drugi člani centralnega odbora so naproŠeni, da se seje gotovo udeleže.
Šentjakobska Čitalnica vabi gg. od bornike k važni seji, ki se bo ViŠila dane v četrtek ob 8 v društvenih prostorih Radi važnosti naj nihče ne izostane.
b. del. organizacija.
Skupina tehničnega zavoda „Sv. Marko" NDO. V soboto ob 5. popoldne v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu občni zbor z dnevnim redom : „Volitev odbora".
Prosimo, da se udeleže tega občneg; zbora vsi člani NDO tega zavoda. Naloga pripravljalnega odbora pa je, da izvrši veliko
agitacijo.
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč danes v četrtes odborova sej« točno ob 8.
Delavci tovarne „Linoleum". V soboto cb 6 zvečer sestanek v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu (blizu Jadrana") Ker se poda na tem sestanku zeto važno poročilo, je potrebno, da se ga udeleže vs delavci te tovarne.
Zidarska skupina NDO. Danes ob
7	zvečer društveni sestanek v društven dvorani, v ulici Sv. Frančiška št. 2
Delavstvo pri Sv. Jakobu V petek ob
8	zvečer bo shod v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Prosimo odborn ke skupin, dr prirede agitacijo, kajti shod je velikega po mena.
Skupina pekovskih pomočnikov N
D. O D a n e s ob 10 predpoldne društveni sestanek v društvenih prostorih.
Vesti iz GoriSke.
Volitve v Trgovsko in obrtno zbor flico v Gorici so razpisane. Volilni imenik' so razpoloženi od SO. novembra do 3. decembra t. i. V tem roku poteče tuai rekiamacijski rok.
Te volitve bi se morale Že lansko lete vršiti, pa so bile f suspendirane zaradi nepravilnosti razpoložitve volilnih imenikov.
Odbor Trgovske in obrtne zbornice, ki je bil leta 1908., odnosno že prej nepravilno voljen, je vladal torej eno leto več.
Slovenski volilci pa stojimo pred ena kitni dejstvi, kakor leta 1908. P.r i z a d e 11, eganite se!
Znamenje kritičnih časov. Most južn«-železnicc čez Sočo strčžjo redarji in orožniki oo dnevu in vojaki po noči. Zastraženi sc tudi vs! tuneli in mostovi do Kanala.
Izžrebani porotniki za Čttrto porotno zasedanje so sledeči eg.: Fian B h fina - Dol Othca, Ignac B žič K už-Anton Juretič Kobarid, Anton Uršič - Kobarid, Franc ŠMtgoj - B«ljana, Franc Bat»ć
-	Sv Križ, Ivan Kodermac - Volčja Draga, Anton Mikuž - Sv. Lucija, Josip M lar -Št. Andrež, Štefan Bregant - P dgora.
nton Samokec - Šempas, Josip Špehonj?
-	Sedlo, Fran Gorjup - Kanal, Fran Kregau R č«nj, Ivan Kuštrin, J >sip Mervic - Št. Pe
rer, Anton Jakončič - Gorica.
Strinjamo se tudi mi! „Voce degi lasegnanti", glasilo društva italijanskih pro fesorjev in učiteljev, je zapisalo med drugim •ledfcči odstavek, s katerim se tudi mi stri •jamo, ker predobro poznamo ooijube vlade v zadevi goriške gimnazije: „Poreče se nam, da se hitro prične z zidanjem dveh no^th šolskih zgradb za italijansko in slovensko gimnazijo, čim bodo dovršene prprave v< glavno zgradbo (nemško gimnazijo); ampak mi vemo predobro, da državne blagajne niso tako polne, da bi zidali dve novi pa iači, ko )e že jedna stara — irfdmna In grda kolikor hočete — ki pa zadostuje, da morejo zapirati vanjo 800 ali 1200 tta ujanskih In slovenskih dijakov; vemo tudi, da bodo dajali temu ime provizorija 1 Tudi nemška spričevala bodo razdeljevali le pro 'izorično, provizorični bodo ravnatelji obeh zavodov in provlzorično si bodo dijaki < brh larodnostl tu pa tam dajali — kl< fute Ampak za vzgojo značajev koristijo tudi ti I' To se morda tudi zgodi. Ko se u gnezd* nenŠka gimnazija v novem poslopju, bo vlada dajala nam in Italjanom vse poln*
obljub..... Na izpolnitev bomo seveda
čakali!
—	V počaščenje spomina pokojnega g. Ivana Knausa so darova 1: g. Edvard Horafc K 40 za božičnico ženske podružnice CMD; me to venca istemu pokojniku rodbini Ab-; m Godina za božičnico isti podružnici K
20; g. A. Kalister iz istega razloga moški podružnici K 20. Te svote hrani uprava.
—	Za božičnico ženske podružnice v-MD je iz istega razloga daroval g. Jos. Furiam K 10 in Ponikvarjevi K 5. Denar je bil izročen blagajniški podružnice.
i/nra^nnnriant ZR	io nemSki jezik
ftorebpuiiuuni i§£e trajnega nameSč-nja Cenjere ponudbe pod Šifro „Marljiv* na insert tn> oddelek Edinosti	2256
OSifili'1 B® priporoča gospem. Obleke najno?e 5e DIVI 114 mode. Ulica Toro lL 5, vrata 8, III. n
_i 65
Pmrio 86	odpotovanja zakonika soba.
rruud naravna barva, b ve tla, zrcala, mramor Vojaku za polovično ceno. UL Guard a 7, II. 2656
Cn.aSmA 86 mladeniča od 18 do 20 let za
aprejMU bifej. Via Barriera vecchia št. 34.
2657
n„. Jn se čma moška obleka dobro ohranjena rrUUa Vi. Crociferi 3, vrata 9	2658
Dioninn nov» PrftV izvrsten, se proda po nizki riamflO ceni. Belvedere 57, II.	2659
V novi mlekarni, vogal biSe Luigi Rizzi,
se prodaja mleko iz Kranj-ke^a I. vrste, kruh, sveŽM jajca, gpecialiteta Čajno maslo in naravni med Predaja se mleko tudi na debelo po nizkih cenab. 2721
1/iinnSnm železo, stare kovine : Anton Cerneca, IVUpUJtSm Trst, nt. Olmo St. 12.	1733
Anton Krušifc,
H 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroj o Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri narofili sadoBtoje prsna mera. V zalegi ima raznovrstne llago ter razpoBilja uzorce na oglel Gene zmerne.
Qlfl Dnol(3	šivilja izvrfiuje vsakovrstne ženske
OIU^Cll5Ru	in dekliške obleke po najnižjih
cenah. Priporoča	Be Amalija Peitelj, ulica della
Guardia št. 31, IL	nad. vrata 7.	2635
Ploenui** izvrsten na prodaj Ulica Pe-UidaUVT tronio 9, vrata 16._2626
Fotogr&f*3i ■^nton® Jerkiča naslov: JTrat, n),
ulica 7.
detle Poste 10, Gorica, Gosposka
444$
Podpisani naznanja b1. občinstvu, da je odpr
v s lici Belvedere št. 28
MESNIC«
v kateri prodajam: goveje, telečje, jančje, koštrunje meso in izbrano perutnino
po brezkonkurenčnih cenah.
Nadejam se, da me slavno občinstvo počasti s svojimi naroČili. — Najuđanejši
ANDREJ ZVANELLI.
T V R D K A
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Radi odhoda prodam
idočo gostilno unnlem
Reki. — Nahajajo
se v bližini večje tvornice,
Naslov pove „Edinost1- pod štev. 2568.
Vek.PetrovčK
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40
ZcIo$q Izdelanih domačih Čevljev.
Sprejemajo se uaro*-lla po meri
Nova trgovina
manifakturnega blata
Trst, ul. Belvedere 2.
Konfekcije in drugi drobni predmeti.
Priporoča se cen j. občinstvu lastnica
ANA vd. TONEL.
Prva slovenska mirodilnka
v Trstu
Trgovina izgotovljenih oblek
za ženske in punčke
AMELIA MARTiNICO
Nova ulica 41 TRST Via Nuova 41
— BOGAT IZBOR —
vsakovrstnih zimskh oblek za ženske in
punčke volnene in od fudtanja. Ženske veatalijc. —- Izbrano perilo. Vaprejemajo se naročila po meri.
Naj zmernejše cene.
I
Alojz Saletelj
u ica Caradurl 18, v bi lini gostilne NDO.
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd.
Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-m nalnih posodah in drugo, msam
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco d'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za pcpolna del« Ia «9 se b«|l kankureno«.
ir
JC
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig s? teodor korn fi
diplomiran na zobotehnični akademij v Parizu.i
■■■ TRST ■■■
ulica S. Nicol6 št. 18. II. n. aST Plačila na mesečne obroke.
(Pri zrakoplovu)
Trst, ulica S*. Marka štv. 15.
Toči se dalmatinsko vino, črno, belo ter
DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim!	ANr0N NAZOR.
Trst, ul. Mlramar Štv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PRIJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = 1>ELA IN POPRAVE = PO ETIČKIH OEHAH. v :: Delo dobro in za]amd«no. :: Ttlll. 25-S£. □ Poslovodja: F ran j« ieaka.
M. Kukanja
Trst - vla della Caserma Št. IO - Trst
(v< gal ulica Valdirivo)
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih kož
za čevljarje.
I Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifltltične In ko2ne bolezni
— IMA SVOJ —
n AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicol6 štev. 9
j	nad (Jadransko banko),
j Sprejema od 12 do 1. In od 61/, do 6'/, pop.
f^T* Nova narodna
gostilna
se je odprla
v ulici Pieta it. 29.
Slovanskemu občinstvu so na razpolago
izborna dalmatinska vina
ter vedno sveža gorka in mrzla jedila.
- CENE NIZKE. -
Cene take, da se nI bati nobene konkurence.
P0Z0B!	Sroji k sTOjim!
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
:: pekarno ::
v Trstu, ulica del Bosco 18
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dag raznih sladčtc, biSkotov in liherjev Xd —— najfinejde moke itd. ■■
Zaloga obuvala
= in lastna delavnica Pahor ulica Arcata 19.
Velika izbera Čevljev za moške, Ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih in /.merilih cenah.
Za obilen obisk se toplo priporoča
Jernej Kapić
gostilničar.
Slovenska šivilja
se priporoča cenj. občinstva. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istituto Št 13. Trst --pritličje. ---
•r Zaloga obuvala
■■■■ In i&stna delalnioa ■■■■
PAVEL ViSINTINI
Trst al. Glosae Cardaccl 11.
V ejikt izbera mofikih In fenekth Čev:jev. • Po-(>rave ee ievršnjejo točno in solidno
pc zmernih cenah
Na obroke!
-o o rsi
Velika zalega isdelanik eblek
VtHka Izbere vsakovrstnih oblek ca gospode In deCke, suken|, pevrSolkoo voetf kakovost. — SpecijillttU v veznjl.
Velika Izbera rolmek^a blaga. Najzmernejde cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Olovannl
fttev. 16, L nadstrople zravea Telefon ft 251, Rim. 11.
.Buft« Auto matico'