ZDTTZEHZO'Xnsr O ZI'VU.vTEnSTvJE] — (la mm iswotom “säs CVETLICE. Cvetke nežne, ve povejte, kod peljajo Vas poti. Kraje srečne ve naštejte, kjer se dobro vam godi. Greste ve na plese rade, kjer se fantje zbirajo. In dekleta, lepe mlade, nanje se ozirajo. Greste rade ve na grobe! Greste raie na altar? Greste raje v mestne sobe! Ali vam za kraj ni mar? Kjer ljudje Boga častijo cvetke tam lepo duhte. Kjer proslavljajo Marijo, tam najboljše se dobe. MAJNIŠKI KRALJICI Cvetke lepe vse so Tvoje o kraljica majniška. Vsaka Tebi hvalo poje o kraljica majniška. Tvoj altar ljubeče vabi pridite ne bojte se. Blagor mu ki čas porabi in v življenju išče Te. Presadili so cvetlico iz planinskihsončnih tal. Na umetnejšo gredico, v mestu tujem, v dvorec zal. A v bogatem dvorcu zalem, rasti mogla cvetka ni In začela je po malem vir pogrešati moči. ^.•Me..#..e..e..«..6..e..e..e..e..e..e..e..#-e..e..e..e«e.,■..^..e-e..e..#..e..#..e..e..e..e..e«e..e»e..e..#..e»e..e«e..e«e..e..e..e..«..e..( NA IZLET POJDEMO - - 26. januarja sc bomo zbrali, kot prejšna leta za izlet v San Juni, To pot bomo pohiteli v CORONEL BRANDSEN ki leži 50 km daleč zunaj oh progi FCS Mar del Plata. Tamkaj si je pred kratkem kupil čakro naš rojak Jože Lah in nam d.t na razpolago za tisti etan prostor v katerem bomo imeli prijetno senco, okusno vodo, domače iazvedrilo, postregel si bo pa vsak s'svojim. Podrobni program javimo pozneje. Potovali bomo z \ lakom. PRVO SVETO OBHAJILO bo na Patemalu 15. dec. ob 9.30 na Av. del Čampo 1653. Pripeljite k drugemu sv. Obhajilu otroke, kateri bodo prvič pmv.pdi S d c. v svoji fari. Priprava in spoved za otroke bo 8. dec. ob 16.30 in 14. decetzi.va ob i 4 uri. 0«.#..0«. 0 0.0 •• A *, O„0 9 0. *6«. O*.#..#' Aqui vemos dos aspeetos patcgčnicos: En el canal Beagle, donde desemboca un ventisauero; Y en la costa norte de Tierra de Fuego, regiön con paslo abundczntishno paru las o vej as que alli rinden la meior lana de toda la Repabtica. En su viaje en el m es de febrero, para presenciar al Congioo Eucunstico chileno en Magallanes, visitö el capelldn yugoslavo sus connacionuies en Rio Gallegos.. donde hav un nucleo numeroso de Dalmacia. En la "Librena" de Lučič encirentranse como se dice casualmcnte, pero con aquella casualidad aue todos preven, por eso entran alli para renovar sus lecuerdos y a^istades cen los que alli eneuentran. Son como 160 en el pueblo, algunos con sus ncgocios, otros empleados u obreros. 1,1 3 de febrero, el dia solemne para Rio Gallegos, po-rquo la visitö de pašo al Congreso tambien el obispo, Mons. Esandi, el muy querido apostol de la Patagonia, lo fue tambien para los yugoslavos de alli porque se celebro para la Colectividad la misa con especial solemnidad y con el sermon en su idioma. Luego saludarovi los representantes de la Colonai a su muy querido obispo. Continuando de alli el camino hay que cfruzar la froniera. Muy corteses son las autoridades. jOjalä fueran asi tambien los elem^ntos del clima! Pero los furiosos vientos no respetan alli a nadie y esc dia contri-buyö en parte, para que el viaje fuera mas romantico; tambien la lluvia . . . Pero nos quedö un gran consuelo, bien abrigados en el coche, al ver los pobres guanacos y avstruces chorreando agua . . . Pero no lloviö todo el tiempo, de tal suerte que hubo bastante para la vrsta durante el recorrido de los Ultimos 370 kms, que son la de cima parte ae la -distancia entre Buenos Aires y Punta Arenas. Vrni cvetka se v pianine vrni se v preprosti kraj. Pusti, pusti dvorce fine, dokler cvete nežni maj. Neko jutro radoveden mimo dvorca sem hodil Ko vrtnar me je poreden bil tako nagovoril: Izgovorov je iskala da ne more iti v stran In zato je tam ostala ves moj trud [e bil zaman. Cvetka vela je na piodaj. Kupi jo za mal denar! Ovenela je prezgodaj. Taka meni več ni mer. 'O****.••••*.•••o >.e..0..0**e.•e. 0..o>>: •.•c.>o..a..3..s.>om0.,o»0m0..0.,o..o»«. t BREZMADEŽNO SPOČETJE 8 december ? bomo na posebno slovesen način praznovali. | Popoldanska pobožnost in shod na PATERN ALU f (Avalos 250). j Prihitite da bomo skupno zapeli Brezmadežni. * Pripeljite Vaše letošnje prvoobhajance, da jih pr. p ra • vitnd za slovesnost 15. decembra. • Sv. Maši na AVELLANED1. I DUHOVNO ŽIVLJENJE Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 43 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 url zveČ«r. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldčtn 4924 ' Telefon 59 - 6413 | CERKVENI VESTNIK 1. DEC.: Maša na Paternalu za •j- Frančiško in -j- Romana Mihel. Pri sv. Rozi za -j- Ivan in -J- Anton Golja. 8. DEC.: Maša na Avellanedi za •j- Rozalija Andrejek z žalnico. Pri sv. Rozi za -[- August Fornazariča 'n y Ivan Cotič. SLOVESNE MOLITVE na Paternalu ir. shod Bratovščine. 15. DEC.: Ob 9.30 na Paternalu maša za -j- Anton in -j- Ivan Zidar. | Prvo sv. Obhajilo. Na Avellanedi ob 8.30 v d. n. T avčar. Pri sv. Rozi za -j- Jože! in -j- Rado Pirc. MOLITVE na Avellanedi. 22, DEC.: Maša na Avelalnedi za •j- Ano Malus z žalnico ob 10 h. Ob 8,30 za -j- Ivan in -j- Marija \ Pucko. Pri sv. Rozi za -j- Heleno Lazar. 25. DEC.: POLNOČNICA na Pater- , nalu za rajne f Rojc in -j- Turk. Ob 10 h na Avellanedi za -j- Marija Lanjšček. Ob 12 pri sv. Rozi za -j- Kristino Strehar. MOLITVE na Paternalu slovesne. ! POROČIL SE JE RAFAEL JERIČ, doma iz Lokovca pri Štanjelu. Poroka ie bila v Merlu . BREMADEŽNO SPOČETJE 8. dec., pade letos na nedeljo. Sveta maša bo ta dan na Avellanedi s posebno slovesnostjo Mariji na čast. Molitve bodo na Paternalu ob 16.30 in bomo tudi zapeli litanije v slovesen zaključek Marijinega meseca. PRVO SV. OBHAJILO bo na Paternalu 15. decembra za naše otroke. Privedite tudi tiste, kateri prejmejo 8. dec. Prvo sv. Obhajilo drugje, da se tudi oni pridružijo našim malim. VSE OTROKE ZA SLOVESNOST Prvega sv. Obhajila pripeljite na Paternal 8. decembra k molitvam (Avalos -250 ob 16.30), za pripravo in v soboto 14 decembra ob 14 uri, za sveto spoved in podučenje v obnašanju pri slovesnosti. Spoved bo na AVALOS 250. Tja pripeljite otroke ob 14 uri 14. dec. 15. dec. pa se bo vršild obhajilna slovesnost na AV. DEL ČAMPO 1653 . Tisti stariši, kateri niso zgubili vere, razumejo veliki pomen Svetega Obhajila. Prav pri obhajilni mizi se jasno izpriča, ali smo še verni kristjani, ali pa smo vero že izgubili. Gospod Jezus nam je jasno povedal: da se božje življenje ohrani le v tistem človeku, kateri prejema prav ta sveti Zakrament. Kjer se ta zanemari, je zgubljeno vse. Vere ni več, upanja tudi ne, ljubezen je pa le neči-mernost in samoljublje našemljeno kot "človečanstvo". Poskrbite zatorej stariši in vzgojitelji, da Vaši otroci ne bodo oropani tega neprecenljivega božjega daru. Skrbite pa tudi za Vaše lastne duše, da ne boste objokovali svoje nemarnosti, ko bo prepozno in da Vas ne bodo kleli v grobu tisti, za katerih srečo ste odgovorni. La Revista “La Vida Fspiritual” es mensual. La suscripcion -:s d; 3.— $, lo cual esta muy debajo del costo real de la imprenta. Puesto que la revista es ('rgano del apostolado, mantenem :>s la suscripcion a la altura del alcance de lodo holsillo, con' fiando en la generosidad de aquellos nues-' tros amigos que pueden hacernos donacio-nes para cubrir la diferenca. Por cso dirigimos este pedido a nuestros amigos y simpatizantes invitando a que nos hagan llegar sus donadones para cubrir el deficit que en los precios a/tuales cs de 150 $ por nümero. Es una obra de apostolado y de caridad cristiana. Manden las donaciones a la Direction: Pasco 431, o a la Administration: Paz Soldän 4924. P. Juan Hladnik, Director. Za slovesnost Prvega Svetega Obhajila pošljite k božji mizi tudi one otroke, kateri so Prvo sveto Obhajilo prejeli že v preišnjih letih. Sami zase pa poskrbite v božičnih dneh. BOŽIČ JE PRED VRATI. Na predvečer je vigilija, post od mesa. POLNOČNICA bo na Paternalu. NA AVELLANEDI bo maša ob 10 uri. MOLITVE na Avalos 250 ob 16.30. PRILIKA ZA KRST bo pred in po molitvah na Paternalu. Treb aje, da se preje prijavite. PRAZNIK V NOVI POMPEJI je bil nekaj posebno lepega. Avežanedski zbor je imel na skrbi petje. Peli smo pa z njimi vsi in to pot smo imeli to zadoščenje, da nas ni pri tem nihče prekinil. Prav do popolnega zadoščenja smo prepevali. Najprej c cerkvi rožni venec, litanije in še razne Marijine pesmice, katere je zbor pod vodstvom g. Cirila Krena v ta namen pripravil. Med litanijami je donela cela cerkev, kakor tudi potem v kamarinu. Napovedani govornik je odpovedal po zapovedi zdravnikovi, zato ie imel nagovor g. Janez, ki je povdaril veličino rožnega venca, katerega je božja dobrota poklonila človeštvu v času, ki je bil tako polen bridkosti in zmed kot današnji čas. Razkošje in pohlep bogatinov, razbrzdanost množic, neštete socijalne krivice in zlorabe so razburkale narode, da so bili dostopni za vse zmote, katere ie satan sejal in tako je prišlo do revolucionarnega položaja, da nihče ni bil več varen ne imetja ne življenja. Množice roparjev, lenuhov in fanatičnih revolucionarjev so ogrožale s popolno razvalino cel svet. Kralji, cesarji, škofje in oblastniki s papežem so iskali načina, kako svet spet spraviti v red. Ne armade z orožjem v roki, ne postave in ne lepi nauki, vse ni moglo pomiriti razburkanega človeštva. Tedaj je pa Bog poklical dva veilka moža, ki naj pokažeta človeštvu. kje ie rešitev. Sveti Frančišek je zavrgel vse bogastvo in sprejel naročilo Jezusovo: "blagor ubogim" . . . Vsemu se ie odrekel in v tem našel srečo. Njegov zgled je potegnil za seboj tisoče plemenitih mož in žen, ki so s tudi vsemu posvetnemu odrekli in nato s svojim zgledom dopovedali zblodenemu svetu, da ie v zmoti kdor išče bogastvo v posvetnih stvareh, ker te človeka ne osrečijo. Istočasno ie v Španiji vstal sv. Dominik, učen in svet mož, kateri je po dolgih molitvah in spokornem življenju sprejel od Marije rožni venec kot orožje za boj proti spridenosti človeštva. Spoznal je, da ie treba dvojnega, da bo svet prišel k miru: najprej mnoge molitve, s poglobitvijo verskega življenja; istočasno pa globljega spoznanja vere. Zato je po Marijinem navdihnjenju zbral v rožni venec najglavnejše verske resnice, katere naj ljudem pokažejo v večnost, Z rožnim vencem v roki in s pridiganjem je dosegel to, česar .niso mogle doseči ne vojske, ne ječe, ne velike javn kazni, ne učena predavanja na univerzah. Tudi danes je rožni venec najbolj izdatno orožje v borbi proti zmotam in proti slabostim človekovega srca. Zato pa naj ne bo vernega kristjana, kateri ne bi imel rožnega venca in ki bi ga ne znal moliti. Že v življenju je to sveto orožje v pomoč in tolažbo, v zadnji uri življenja pa . bo postalo rešitev za večno srečo. Posebno točko programa, ki je bila nepričakovana, zato pa še toliko bolj v veselje, je bilo petje fantkov iz" Lipe. Tako lepo so nam zapeli med tem, ko smo v procesiji stopali v kamarin, da ie bilo nekaj posebno veselega. VAHTNI DAN NA ČAKARITI so nam pa naše paternalske pevke pretresljivo lepo zapele tri žalostinke v grobnici. V nagovoru je g. Janez naslonil osnovno-misel na knjigo s sedmimi pečati, katere nihče ni mogel odpreti, razen Jagnjeta .. . Zastonj umetnioüo in ugibljejo posvetni ljudje, kako bi se izmaknili dolžnosti, da žive za večnost. Sami sebe in druge varajo, ker idje neumrljivost duše in z grozo v srcu bodo padli v večno temo. Samo eden je, kateri more odpreti knjigo s sedmerimi pečati, Jezus Kristus, večni učitelj in Odrešenik in on nam je povedal jasno: Prišla bo ura, ko bodo vsi ki so v grobeh zaslišali glas Sina božjega in bodo vsi vstali: eni v vstajenje življenja drugi pa v vstajenje pogubljenja .... Zatorej- čujmo, ker ne vemo ne ure ne dneva! Njegova beseda je večna resnica. Vse drugo je pa laž ali zmota! IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE. Družinske vesti, tako smrtni slučaji kakor veseli družinski dogodki tukaj in doma zanimajo tudi Vaše znance, zato nam sporočajte za obvestilo. Tudi pisma z zanimivimi novicami so zaželjeno branje rojakov, zato nam jih pošljite. Prihodnja številka izide za Božič. Naročnina je zaenkrat še 3.— S letno. Videli bomo, če ne bomo primorani povišati, zakaj poslednje podražanje nas je spet prav v živo zadelo. Zato pa prosimo vse naše hvaležne bralce in zavedne rojake ter verne Slovence, da upoštevajte to dejstvo in prilagajte vliko-dušno za tiskovni sklad. Prispvali so v tiskovni sklad v pomoč Duhovnemu Življenju: Germek 2.—, Pirih 2.— 2.—, Černič 2.—, Peruško 1.—, Čebron 1.—, Pelufo 3.—, Grasi 2.—, Markič 2.—, Sulič 2.—, Orlovski 2.—, Lisjak 3. —, Trampuž 2.—, Lukač 2.—, Kurtin 5.—, Francetič 1.—, Kurtin 2.—, Mislej 2.—, Potočnik 1.—, Prinčič 1.50, Pintar 4. —, Toplikar 2.—, Bratina 2.—, Sirk 2.—, Žuljan 1.—, Pugel 1.—, Bratina 2.—, Bizjak 4.—, Filej 1.—, Noč L—, Ušaj 2—, Rojc 2.—. Kokoravec 2.—, Stok 2.—, Kralj 2.—, Česnik 1.—, Brecelj 1.—, Živec 2.—. Kravanja 2.—, Kastelic 4.—, Vever 3.—, Strehar 3.—, Ušaj 4,—, Andrejek 5.—. Hvalič 12.—, Bandelj 1.—. Podlogar I.—. Terbižan 2.—, Čučat 2,—, Birsa 3.—, Neimenovani v manjših zneskih 15.—. Najlepša hvala! Prosimo nadaljnih pri spevkov. Na Dolgo Pot... V Choele-Choele je šla vesela družba na piknik. Pač nihče ni mislil, kaj ga še tisti dan čaka. Bila je vožnja v — smrt. Kami j on je zdrknil v reko in 28 mladih življenj je bilo vničenih . . . Tako vajeni smo vesti o smrti po vojnih poročilih, ko smo skoro z naslado sprejemali novice: toliko tisoč mrtvih , . . Pomislili smo le: toliko sovražnikov manj . . . Malo kdo je občutil: koliko tisoč vdov bo zajokovalo, koliko tisoč otrok je zgubilo očeta . . Koliko tisoč duš je nepripravljenih stopilo pred sodnika . . . Naj le modrujejo brezbožni modrijani in se rogajo veri. Kadar jim bo smrt na vrata potrkala, — ne na sosedova, temveč na njihova lastna .. . kadar bo treba pogledati tej neizprosni božji dekli naravnost v obraz, — bo pač drugače pri srcu, kot tedaj, ko berejo poročilo o smrti, ki je kosila daleč nekje, ki je odprla grobove neznancem . . . Toda med nas je vdarila in vdarja vsak dan in kosi mlada življenja v cvetu let, ob uri, ko tega nihče ne misli. Zato je v tem mesecu;, ki je posvečen spominu na rajne prav, da zapišemo resno besedo v prevdarek, da premislimo stvar, ki je mnogo bolj važna kot politični prepiri, obmejni spori, narodnostna vprašanja, ker vse tiste stvari so le vihar na površju, — smrt pa gre v globino in odločuje o večni usodi, o večni sreči ali nesreči, o zveličanju ali pogubljenju. To pač čuti vsakdo. Saj imamo vsi dušo. žal premnogi tako malo nanjo mislijo. In da b imogli še bolj brezbrižno opuščati skrb za posmrtno življenje, zanemarijo vero in cerkev, se motijo s katerimikoli “duhovnimi igračkami”, kakor spiritizem, sciencia cristiana, magnetizem in drugimi vražarijami, ki so satanova iznajdba zato, da bi ljudi odvrnili od resne skrbi za zveličanje duše. Pač ne pomislijo, da so te “duhovne igračke” silno nevarne in vodijo premnoge v prepad. NE VEMO NE URE NE DNEVA . . . zato je treba biti vsak čas pripravljen. Srce se nam trga ob poročilih, ki nam javljajo, kako so nasilni okupatorji pridrli v vas in dali na-redbo: samo 15 minut je časa. Vsak naj vzame svoje stvari in od doma! . . . Še bolj bridko pa te bo zadelo, kadar bo potrkala na vrata božja dekla smrt in velela na daljno pot, iz katere prav gotovo ne bo več povratka. Ko bo treba zapustiti vse, prav vse! Nihče te ne bo pospremil, nihče odšel s teboj isto pot v neznano . . . Dobro vemo, da bo prišla tista ura in vemo tudi to, da tisti;, kateri bo nanjo pripravljen, tedaj ne bo zatrepetal, temveč bo mirno sprejel božjo poslanko “Le pridi, nič se ne mudi, pripravljen sem”. Pripoveduje zgodba o skopuhu, kateri je začutil tatove v hiši in je v obupnem strahu, da mu njegovo bogastvo odneso, požrl svoje cekine . . . Marsikdo bi hotel napraviti tako tudi tedaj, ko ga bo poklicala smrt, toda tedaj bo treba vsemu reči z Bogom, zato je treba biti vedno na to pripravljen. Človek, kateri se vedno zaveda, da je namenjen v večnost in da je vse življenje le zamuda v čakalnici, kjer čakamo na poklic pr d Gospoda, ne naveže svojega srca na stol na katerem sedi in na slike, ki vise po stenah ... to se pravi: dobro se zaveda, da imajo vse posvetne stvari le prehoden pomen. Človek, ki uravna svoje življenje v pravcu večnosti ,ne obupuje, kadar doživi razočaranje, ga ne potare nehvaležnost, ne podleže nevoščljivosti, ga ne prevzame sovraštvo. Saj ve, da je v pravcu večnosti vse živi jensko dogajanje le igra na odru, kjer eden igra vlogo kralja, drugi pa berača, eden skromen, drugi je imeniten . . Toda vse je le prizor na odru. Vse življenje je pa tudi nič več kot :'gra na odru. Ko bo padla zaveza, ko bo smrt prestrigla življenje, bo ta igra končana in tedaj ne bo važno, kakšno vlogo je kdo v življenju igral, temveč kako jo je izpeljal . . . Pameten človek, kateri iz vere živi, motri svoje življenje pod tem vidikom, pa leže miren k počitku, v zaupanju, da bo jutri sivo j e delo nadaljeval, toda prav tako tudi v božjem miru ob misli: Kaj pa če me jutri ne bodo mogli več zbuditi . . . Veren človek živi vedno tako, kot da mu je putri umreti in razpolaga z vsemi stvarmi tako kot upravitelj imovine. o kateri mora dajati točen odgovor gospodarju. Ne trga se mu srce, kadar ie zguba, ne upijani se, kadar se mu sreča nasmeje. Ne besni v sovraštvu, proti tistim, kateri mislijo drugače, ne škriplje z zobmi v nevoščljivosti, kadar gre bolje sosedu kot njemu . . . On ve, da je to le za nekaj časa in da je prava vrednost našega žilvjenja v večnosti. Človek, ki živi v vedni zavesti, da je na zemlji le za nekaj let preskušnje, da ga polnost življenja in prava sreča čaka šele onstran groba, se nikdar na nobeno stvar slepo ne naveže in tako v miru živi, sladko zaspi, zadovoljen vstane, se veseli z bližnjim in z njim trpi. Mirna vest izpolnjene dolžnosti, je pogoj njegova sreče, storjena dobra dela v ljubezni do Boga in do bližnjega so njegovo bogastvo, katerega mu nobena stvar vzeti ne more. Vse pozemelj-sko bo ostalo tostran groba in ničesar ne bo mogel vzeti s seboj, L s njegova dobra dela bodo šla za niim in bodo merilo njegove sreče v večnosti. Ker ne vemo ne ure ne dneva, zato ima veren kristjan v svoji hiši vedno pripravljeno svečo, katero mu bodo dejali prižgano v roke v uri slovesa. Vedno ima pripravljen križ ek z rožnim vencem, kateri naj ostane v njegovi roki kot dokument njegove vere. Vedno pa mora v hiši živeti tudi duh tiste krščanske pripravljenosti, da takoj pokličejo duhovnika, kadar je na vratih resna nevarnost. Vsakdo mora pred svojci izraziti, da hoče imeti krščansko smrt, da bodo svojci brez odloga takoj klicali duhovno pomoč v uri potrebe. RABELJ ALI TOLAŽNIK? Kadar je na pragu smrt, tedaj navadno vsi zgube glavo. Eden hoče to, drugi drugo. Kličejo zdravnike in hite z vsem mogočim, da bi ogroženo življenje rešili. Vse to je prav in na mestu. Toda povsem napačno pa je, če pri tem pozabijo na tistega ki je zdravnik vseh zdravnikov, na Gospoda Jezusa. Beremo v sv. evangeliju: Marta reče Jezusu: Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi bil umrl" . . . Zelo dobro je povedala in je treba da verni kristjani ne zgubimo tega iz zavesti. Če bi bil Gospod Jezus navzoč, bi nemara ozdravel njenega brata Lazarja. Prav is*o velja tudi za poznejše čase i.i bolnike. Jezus je naročil apostolom, da naj uče vse narode, naj izganjajo hudobne duhove in da naj ozdravljajo bolnike . . . Apostol Jakob naroča: če je kdo med vami bolan, naj pokliče duhovnika in verna molitev bo olajšala bolniku, če je pa v grehih mu bo oproščeno. Vidimo torej, da je povsem pogrešena miselnost tistih ljudi, kateri se boje duhovnikovega obiska, kadar je bolezen v hiši, kot da bi bil duhovnik rabelj, kateri prido izvršiti smrtno obsodbo. Po Jezusovi besedi je popolnoma jasno, da je namen zakramenta bolniškega maziljenja telesno in dušno zdravje. Zato pa zagreše pravi zločin nad bolnikom tisti, kateri ne pokličejo duhovnika pravočasno. Bog je hotel postaviti ta zakrament v pomoč duši in telesu. Zahteva pa od ljudi vere, da moro zakrament dati resničen učinek. Tam, kjer čakajo, da bolnik že zgubi zavest, je očitno, da je vera majhna ali nikakšna. Kjer pa hite pravočasno po duhovno pomoč, dokažejo da so ljudje vere in bodo pač vredni, da Bog vrne tudi telesno zdravje, če je to koristno bolnikovi duši. NIKAR GOSPODA, BOLNIK SE BO USTRAŠIL tako se boje ljudje, kateri ne pomislijo, kako usodne posledice vtegne imeti njihova nepotrebna boiazen. Morda se bo res ustrašil, ko se bo zavedel resnosti položaja. Toda veren zemljan, bo takoj razumel, da gre za njegovo srečo. Manj vernemu ho pa že duhovnik z modro besedo pregnal nepotrebne strahove. Saj ima zato dar Svetega Duha. Zato pa je tako važno, da človek že zdrav živi v pripravljenosti na tisto uro! In če ni mislil nanjo zdrav, gorje tistim, kateri mu prikrivajo resnico! Bolniku hočejo prihraniti grozo pogleda v obraz smrti, a ne pomislijo, da bo neprimerno grozovitejši pogled v obraz večnemu Sodniku, pred katerega bo stopil nepripravljen. Zločin je, prav gotovo najstraš' nejši zločin, katerega more kdo v tem življenju zagrešiti, če onemogoči bolniku, da bi se na smrt prav pripravil, če je zločin umor telesa, koliko bolj strašna je hudobija tistega, kateri zakrivi, da je vernik v naj-odločilnejšem trenutku oropan priprave na srečno smrt, zakaj telesno življenje, katero umor konča, je kratko, večnost pa, v katero bo padel za vedno pogubljen tisti nesrečnik, je brezkončna in ne bo nikdar več mogoče, da se enkrat pogubljeni reši svoje večne nesreče. Kdor ima torej le iskrico ljubezni do bolnika, naj takoj pomisli tudi na njegovo dušno potrebo in tembolj še zato, ker bolniški zakrament je lahko tudi nosilec telesnega zdravja bodisi naravnost kot sredstvo, katero je v ta namen določil Bog — Duhovniki vemo iz tisočerih skušenj, koliko neverjetnih ozdravljenj je že bilo kot viden uspeh zakramenta bolnikov. — Če bi bil Jezus navzoč, bi Lazar ne umrl . . . Naj se zaveda vsak veren kristjan, da moremo isto ponoviti ob vsaki bolniški postelji in zato je treba hitro poklicati Gospoda Jezusa,- katerega bo prinesel duhovnik bolniku. Sveti zakramenti pa dajo lahko zdravje tudi posredno. Pri dobri spovedi si bolnik olajša vest. Mir se vrne v razburjeno in izmučeno dušo, mir zavlada tudi v razbolelem telesu. Mir in zaupanje sta pa osnovni pogoj, da morejo zdravilni pripomočki uspešno delovati. Naj ne bo torej nihče tako okrut s svojimi bolniki, da bi jih oropal tolažil svete vere in zakrivil radi h voj e človeške slabosti, da bo bolnik stopil na drugi svet v obupu. S*1 *1” Smrtna ura je poslednja milost, katero Bog človeku da. Versko malomarni, da celo veri in Bogu sovražni ljudje imajo poslednjič priliko da sprejmejo roko. katero jim v spravo ponuja Jezus, ki je odrešil vse. Vemo, da bodo morali pozneje v vicah odplačevati dolg, katerega so zagrešili s svojim nevrednim življenjem, toda če bodo v poslednji uri z vero, upanjem in ljubeznijo izgovorili sladki imeni Jezus in Marija, če bodo v poslednji uri dali iskren poljub Križanemu Jezusu, bodo deležni božjega usmiljenja. Tako globoka je lahko skesana ljubezen do Boga, toliko krat v življenju žaljenega, da bo izbrisala ves dolg. Saj je Gospod Jezus zato prelil svojo kri in prav umirajočim je, on sam umirajoči, odprl na široko svoje srce. POSLEDNJA TOLAŽBA. V Selu na Vipavskem je od bridkosti 19/8 46 zatisnila oči bridko preskušena, po krajši bolezni na srcu, stara 75 let f Amalija Jekše por. Rojec. Malo preje je zgubila moža f Andreja Rojc, starega 76 let. Oba nista mogla preboleti strašne smrti sina f Lojezta Rojc, starega 35 let. Ta je bil odpeljan z drugimi in ko je v nemškem taborišču obolel so ga živega sežgali. Za rajnimi stariši m bratom žalujeta doma dve hčeri, obe poročeni. Tukaj pa žaluje za materjo, oč-mom in polbratom naš priljubljeni pevovodja Ciril Jekše. Maša za rajne bo na Paternalu. ški postelji. Toda vernim zemljanom je samo začasno slovo. Saj vemo, da smo vsi namenjeni tjakaj! Smrtna ura je pa tudi poslednji boj. Tisti odločilni trenutek napne hudobni duh vse sile, da bi oropal dušo večne sreče. Zato je pa tisti trenutek duša najbolj silno potrebna posebne pomoči, katero nudi Gospod Jezus po bolniških zakramentih. Zato v tisti odločilni uri treba pohiteti, da pride pravi čas božja tolažba in pomoč bolnim, ki je potreben telesnega in dušnega zdravja. Tisti trenutek je prav največje satanovo delo, zadržati duhovnika proč od bolnika. Ne pomislijo ljudje, da izvršujejo prav satanske načrte, kadar nočejo poklicati duhonvika. Če satanu uspe to, bo njegov namen že dosežen, in to po krivdi tistih, kateri pravijo da bolnika ljubijo . . . Tudi v bolniku samem je često odpor. Slabo verni ali veri sovražni bolnik čuti v sebi nekako sramoto, da bi poslednji trenutek svojega življenja zatajil, kar je delal v življenju. Napuh je tedaj glavni zaveznik pekla. V vernih ljudeh, ki pa so živeli zakopani v človeške slabosti je obup zadnji naval hudobnega duha, s katerim hoče nesrečnika zakopati v večno pogubo. Naj bo že kakorkoli. Vsi, kateri bolnika resnično ljubijo, naj pomislijo, da je največja ljubezen, katero morejo bolniku izkazati, če poskrbe za versko tolažbo bolni duši in trpečemu telesu. POKLIČI DUHOVNIKA. Na srečo je na razpolago Slovencem tudi slovenski duhovnik. Toda kadar je ura sile, nikar ne odlašajte, da pride ta, ker je nemara precej daleč. Kar v naj-bližnjo cerkev pohitite in tamkaj zaprosite za duhovnika. Če je bolnik pri polni moči in on sam želi duhovnika, naj mu prinese tudi sveto Obhajilo. Če ni tako, pa naj pohiti, da ga bo prav pripravil in šele potem mu prinesel sveto Obhajilo, katero bo postala sveta Popotnica. če ima bolezen končati s smrtjo. Tukaj ni treba v hiši nobenih posebnih priprav za zakramente bolnikov, ker duhovnik vse prinese s seboj. Le na mizi ali na nočni omari naj bo košček prostorčka, kamor bo duhovnik postavil Sveto Hostijo in sveto olje. V kozarcu naj bo nekoliko vode in en mal krožnik naj bo, za vato, s katero podeli sveto maziljenje. Vsak veren kristjan naj ima to veliko željo, da bi bil vreden največje milosti; srečne smrti. Da je bo vreden postal, naj bo nanjo pripravljen in nai zanjo tudi moli. Sveti Jožef, Sv. Kamil in sv. Janez od Boga so zavetniki srečne smrti. Marija pa je tista, katero vedno prosimo, naj prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri! Na tak način naj torej vsakdo skrbi zase in naj stori tudi za druge, pa bo vreden tega, da bo združen z Jezusom in Marijo izdihnil svojo dušo. Makovcovi v Llavallolu so zvedeli j V Vipolžah je umrla 24/6 1946 1 S od doma tele žalostne vesti: Kristina Strehar, r. Humar H Stariši Anton in Antonija Ma- (iz Kojskega), stara 67 let, po dalj- j | kovec, so zapustili solzno dolino v šem bolehanju. Doma žalujeta za 1 B Vrtovčah, Šmarje pri Vipavi, oče ljubljeno rajno mož in sin Roman, že J 3 star 84, mati pa 75 let, letos v ja- poročen. Tukai pa obžalujeta ma- M nuarju in febr. ter: Jožef, Elvira por. Simčič, Zo- H Brat Lojze Makovec je bil ubit fija por. Peralta, Anica in Rudolf. 3 v bojih v Koritnici pri Bovcu. Od pastorkov pa žalujejo doma H Stariši Anton in Marija Pereč so Vladimir in Marija por. Jakončič, 1 umrli v Šenpetru ori Gorici že tukaj pa Luisa por. Tomažič. B pred 2 leti. Maša za rajno bo 25. dec. ob 12 uri pri sv. Rozi. VITO GLOBOČNIK, znan akademski slikar iz mlajšega rodu ,se je tudi poslovil od tega sveta letos 5. avgusta. Bil je s partizani in bival nekaj časa z njimi v gozdovih. MATEJ HAFNER, znani ljubljanski notar, je tudi zapustil vse pozemeljsko v začetku letošnjega avgusta in se preselil v večnost. EN ESA HORA DECISIVA... Breves son los dias del hombre. Tü tienes contado el nü-mero de sus meses; senalästele los terminos de su vida, mas allä de los cuales no podrä pasar. (Job 14, S). — Toda la čarno debe podrirse como el heno y como las hojas que brotan en ra verde planta. llnas nacen. otras caen. Lo mismo las generc-ciones de čarne y sangre: unas nacen otras fenecen. Toda obra corruptible ha de perecer y su artiiice tendrä el mismo pa-radero que ella. Pero todas las obras justas seran aprobadas y el que las Hace, sera por ellas glorilicado (Eccli. 14, 18 s»). Todo cuanto de la tierra viene a la tierra se convertira, asi como todas las aguas vuelven al mar (Eccli. 40, 11). No es Dios que hizo la muerte ni se complace en la perdi-ciön de los vivientes; criolo todo para que exista; saludables hizo todas las cosas que nacen en el mundo. Nada habia en ella de ponzonoso y nocivo ni infernal, pues la justicra es inmortal. Mas los impios con sus hechos y palabras llamaron la muerte . . . (Sab 1, 16 ss). Por un hombre entro el pecado en este mundo y por elpecado la muerte, y la muerte se lue propagando en todos los hombres por aquel solo Adän en el cual todos pecaron (Rom 5,12) — porque el premic del pecado es la muerte (Rom 6, 23) — Decretado estä a los hombres morir, y despues el juicio (Hebr 9, 27). Nadie se ha de sustraer a la justicia de Dies que empieza con la muerte . Alla, en el sepulcro česa el grande ruido que mueven los impios; alli descansan los maniatados sin sufrir ya molestia ninguna . . . alli estän el chico y el grande. alli el esclavo libre ya de su amo (Job 3, 17 s). La muerte es la puerta de la eternidad: "Porque asi como por un hombre vino la muerte al mundo, por un hombre vino tambiän la Resurreccion de los muertos. En Adän mueren todos en Cristo todos serän vivicados (Cor J, 15, 21). La luz atin estä entre vosotros por un poco de tiempo. Caminad pues, mientras teneis la luz, para que las timeblas no os sorprendan (Juan 12, 35). Ten pues en la memoria lo que has recibido y aprendido y obsärvalo y arrepičntate. Porque si no velares, vendre a ti como ladrän y no sabräs a que nora (Apoc. 3, 3). Los justos vivirän eternamente y su galardän estä en el Seiior. Recibirän de la mano de El el reino de la gloria (Sab. 5, 16). ■'= M "2 Bienaventurados los muertos que mueren en el Senor, pues las obras de ellos les seguirän (Apoc 14, 13). Bienaveniurado pues aquel hombre que vence en la tntacion, porque asi pro-bado recibirä la corona de la gloria que Dios teine promeiida a los qu lo am an. 1 Tan eiert o como: Preciosa es la muerte de los justos a los ojos del Senor (Sal 115, 6) es tambien aquello: "Los impios verän el fin del hombre bueno y no comprenderän los designios de Dios sobre el ni cämo el Senor lo puso a salvo ... Lo mi-rerän con desprecio, mas el Seiior se burlarä de ellos, porque vendrän a morir sin honor y estarän con eterna infaroia entre los muertos. Poraue Dios harä que estos hinchados de orgulio revienten de medio a medio ... y quedarän gimiendo y pe-recerä su memoria. Comparecerän llenos de espanto por el remordimiento de sus pecados. Sus mismas iniquidades se levantarän contra ellos para acusarlos (Sap 4, 17 ss). Muchos renegados de Dios arguyen y explvan su impiedad con gran aplomo, pero tan solo mientras no les tooue la sombra de los muertos . . . Cuando se hallan en frente de la muerte, cuando han dc dar ima explicacion cabal del origen y del fin del hombre — no en la eatedra, ante la, juventud llena de salud, sino iunto al cadäver de una persona querida y sobre su tum-ba — se quedan mudos . . . Entonces presienten que solo la sabiduria de la Cruz puede dar explicacion e infundir consuelo. TRAMPAS DEL DEMONIO j Cuanto interes se presta a las insensateces de la “reencamaeion”. “esniritismo”, “ocultismo”. “magne-tismo”, “bipnotismo” y otras cosas del misticismo aue inventd el demonio para entretener a la gente y desviar sv. atencion del supremo objeto que es prepa-rarse para la muerte! La gente mediana vive ya bastante embargada en los asuntos mundanos, preocupada por el sustento de su vida material como para tomarse tiempo y tener ganas de ocuparse con su muerte lejana. Para aauellos que disponen de tiempo para profundizar su’ vida espi" ritual y dedicarse tambien al bien espiritual a j eno, in-ventö el demonio el espiritismo y cosas por el estilo para estorbarles la marcha por el linico carnino de la dicha verdadera. Se parecen a los ninos ocupados en sus juegos considerados mas importantes que el deber al cual les llama la madre . . . Son errores, por cierto fatales, pero que sin embargo Ilevan en si una demostracičn de la necesidad de la fe y del hecho de la inmoitalidad del alma. Pero buscar explicaciones cabales para la vida despues de la muer te, fuera de la Revelacion divina, es un error fatal. I, Que aclaraciön y explicacion se necesita despues de las palabras Claras de Jesus?: Obrad mientras es de dia. Si quieres entrar en la vida, cumple los manda-mientos. Estad con vuestras ropaš cenidas v tened en vuestras manos las luces encendidas . . . semejantes a los criados que aguardan a su senor cuando vuelve, a fin de abrirle prontamente, cuando llame a la puerta. Dichosos aquellos siervos a los cuales el Senor encuen-tra velando . . . (Luc 12, 35ss). Lo principal es pues, estar bieh preparados para ese instante, desconocido pero seguro, para que la muerte no nos sorprenda en un momento malo, ya que de ese instante depende la salvacion eterna. SIRVASE PASAR ADELANTE La vida es la demora en la sala de espera hasta el momento que se nos diga: “pase”. Contemplar la vida bajo otro äspecto; opinar que uno vive principaimente para este mundo y que la etemidad es tan solo una especie de jubilacion, es un error gravisimo que distrae a muchos haciendoles deseuidar lo principal: su suerle eterna. El asunto mäs importante es hallarse bien preparados para el momento, en que se nos presente la men-sajera de Dios para hacernos salir de esta vida. Muchos se horrorizan. tiemblan y hacen todo lo posible, para olvidarse de eso v para postergarlo. Pero de nada les sirve, porque todos hemos nac’do con el sello de la muerte. Si se dedicara tanta preocupaciön nara est?x bien preparado nara la muerte como se trabaja para postergarla habria mucho menos lägrimas; ninguna des-esperacion y. lo que es mas todavia. ningun condenado! j Pase! j Cumplido esta el deber, ya es tiemno para que recibas el premio. Ven siervo bueno y fiel, pues como fuiste fiel en lo pequeno te pondre sobre lo erande! Esta es la invitacion que dirige Jesus a los buenos. El juiisto desea su muerte, como el trabajador la hora del sueldo. Tranouilo se retria a su casa, sin pre-oenparse como seguirä maiiana el trabajo, ya que todo esta al dia. Si no regresa el, habrä otro oue ocur>e su lugar ... El malo teme la muerte. Ti ene miedo de su patrom poraue las cosas no estän al dia y sus tra-baios est'>u mal hechos . .. Por eso no quiere oir hablar de la mirert.e: da grandes vueltas para no topar con el cementerio, se escapa del camino, para no dar con el corteio funebre: le choca el sermon aue habia de la iusticia divina, de la muerte v del necado. — j One tragico! En lugar de esperar lo inevitable con un corazov valiente y prenararse para ese supremo tranče, se tava los ojos y los oidos V asi “Vcndra el amo de tal siervo en la hora aue no lo espera borracho v maltratando a los demas • . • Y le dara el Senor la pena que a los hipocritas corresponde. Alli sera el llorar y crujir de dientes (Mat 24, 42 ss). iPRESENTE! jYA VOY! debe ser la pronta contestaciön. De nada se asustc. e1 pasajero. listo para el via je, cuando el silbido anun-na la partida del tren. Y cuando el creyent“ esta sa* lier.do de este valle de lagrimas, con el pasaie listo parn. el cielo. donde Ea no hay ni lägrimas, ni dolores, ni mu er te, ni despedidas; donde volveremos a h alle r-nos otn> vez con los queridos que deiamos en este mundo: donde nos espera la dicha sin ilusiones, pro-pias de este mundo : cuando esta,m os para concluir con nnestras tareas temena s, cera ir al lugar del des* canso y del premio ;,cömo no hemos de sentirnos tran-qv.ilos. confiados? Es cierto que abandonamos las cosas que ban sido nu estra s, v muy queridas. Pero todas no valjan sino como instrumentos one nos debian llevar hacia el cielo. A bora ya no valen para nada. Puede ser que nos estorbe la preocuoacičn de no haber concluido nuestras tareas — Ahora va no im' rortan, pues si fuera necesario terminarlas, tendria Dios a ouien colocar en la faena. Total, todas las obras humanas. ccmparad?s con la eternidsd, son de tan poca. importa.ncia como las telas de aranas; atm-Que 'confeccicnadas con tanto esmero no dejan de ser desnneciables .... Los tesoros, las riquezas, los honores — En ese rucremo momento comprenderemos claramente la pa-labra divina — todo es vanidad y afliccion de espiritn. 8 on precisamente es a s cosas las one mas esclavizado teman al espiritu y que s er an causa de dura s purifica-riones oue necesita el a.lma, para merecer la dicha ccmcleta. Habra, dolorosa? escenas entre los sobrevivientes — Pero donde hay fe viva. la nraerte no es verdugo one corta la existencia. sino la mensaiera divina, que vier e para llevamos a la etemidad,. doud» hemos de reuniren? todo? para, siempre, en la Patri?, eterna como duda do nos del Rein o de Dios. Pa.rp. Io« ateos, para los incredulos, para los malo? es la ronerte trn horror indecible, pues es dernmbe do «us ilusiones. fin de sus noče?, abismo d» ir humi-llo.cion, perd:da de todo lo querido y principio de su eterna condenacion, Ds logico pues que tal gente se hcrrcrice al cir algo de la, mu er te; al pasar por el cemerterio, o anarecer en la ranili a ardiente, pues no ouieren reeordar a que! fatal llamado v su ‘presente” desescerado por la, condenacion venidera. /Av! Dios nos libre de ese horror! PREPARA PUES LOS EOUIPAJES. Mucbos cristianos de mala fe consideran la vida n" a d osa como algo ester;l. superflno. Se contcntan con no nerrar a Dios, pero no le ouieren servir en nada. Ouieren oue Dios les sirva, a ellos en todo cuanto le pida n — v ellos no le piden otra rosa que asuntos de en vida. material, suuoue en el Padrenuestro tienen bi en de rito indica do oue antes o im ‘‘el pan nuestro de rala dia” hay one decir ‘‘santifirado sea el tu nom-bre. centra a nos el Tu reino ...” Si no ban sido tan melos como para colocarse innto con los expresos enemigos de Dios. tampoco hipi prnr nada cera. apoyar las cosas religiöses. para. riefender n, 1? Toleda, para moyar el tri.unfo de la causa de Dios Ta indiferencia,. la toleranci n,, el ro mmrer r-ovorar. son fr??es con las euales trtaban de discnl-nar ru inncmos. No mrena n comprender la paln.bi? de Jesus: ‘‘Ouien no. estd conmigo esta contra Mi. Qui’en no recop-s conmigo. dispersa”. Ob priliki krsta pri Sirku Nute v Rosariju, zbrala se je vesela družba Bricov in rojakov ter sosedov. No solo hay que cumplir lo esencial de los man-damientos, sino que hay que amar a Dios sinceramcn-te y trabajar para el reinado de Jesucristo. Pues dira JeRus a los o us asi no entiendan su deber de eristia-nos: “Ap?rta.os vosotros que sois injustos. Yo no os conozeo”. No es un capricho de los sacerdotes el in-sistir en el fiel cumplimiento de los mandamientos. jClaro que los sacerdotes deben ccnfirmar con el ejem-plo lo que ensenan con la palabra! Hay que preparar el equipaje con tiempo. No los tesoros, ni los honores, ni las simpatlas humanas . . . Todo eso quedarä de este lado del rio. Lo trave.,aran solo las cbras buenas, oue son los mandamientos cum-plidos. Alli se comprenderä que mas vale un peso sacrificn.do por amer de Dios oue millones, gastados en vanidad. que serviran para encender mas abrasador tedavia el fue?o del castigo. San Vicente de Paul hacia todas las noches el eiercicio de la buena muerte durante 18 anos. Asi trataba todas las cosas balo este aspeeto. A! llegar su ultimo momento tema su valita bien lista. Sonnen^ o, feliz. pronuncio por la ultima vez el tulce nembre de Jesus al cua.l entrego su alma como a su mejor amigo cuyo juieio no temia nada. NO TE DESCUIDES Biena venturados aauellos siervos de Dios oue estnn dispiiestos para la muerte en cualquier momento. Oia-la todos los creyentes tomen este asunto suficientemen-te en serio par? su c.onsueio temporal y para su dicha eterna. Jl°nos d° m eri to escucharan la ultima oricion del sacerdpfp “gel alma cristiana de este mundo en nombre del Padre Todonoderoso, oue te creo. de Jesu-rriato oue por ti ua.decio del Espiritu Santo . . .' de los santos y angeles . . . hov sea en paz tu lugar y tu habi+ecinn en la Santa Sion ...” Delič0? aauellos. nues nronto le? secara Dios las lagrime? Perc Je?n? ha snfrido tambmn para, aauellos rme vn le sirveu fietpr en la vida. Tambien ellos tienen abier+e la mmrta del cielo, si nor lo menos en bs Ultimos instante? demuestran su buena voluntad. Ya sa.be* mo? cufli e? la imueusa diferenci? entre los oue han vi m d o amigo? de Dio? V aiouellos, oue desperdiciaron pn vida, en cc??,S mundana? de?nreocuna,do? r>Ol" la e lori^, ,-ie Dio? Pon la infinit?, misencordi?, divini mieden ohteuor d rerddn fin?!, pero tendra.u oue pasar por el puro’atorio. ha Rta mm n? mi en su? deudas. Tod0? bpmpR do tenpr nnpR pi°mnre en cuenta el mc?,r°'o de Jem?: ‘‘Omen e?ta de nie. cnidese mra one no caiga”, y asi siempre pues el demoni o no descansa jamäs, sino que persigue las almas sin cesar. El justo siempre tiene que estar alerta, para que el demonio no la derrumbe. Quien ha caido debe levantar&e. Jesus le tenderä la mano conio lo invita desde la cruz. Nadie debe diferir su conversiön para mäs tarde, porque Jesus nos amonestö con paiabras muy serias: “ven-drä como ladrön, cuando nadle lo espera”. Hemos de rezar: “de muerte repentina e imprevista libranos Senor’’. En todo momento hemos de teuer listo nues" tro equipaje para el ültinio viaje. Una mirada a los avisos funebres y las desapariciones de nuestrcs anü-gos nos eonvencen cuantos son aquellos que arrebata la muerte de repente. 1N0 hubo tiempo siquiera, para llaniar al sacerdote; quizäs no hubo persona caritativa para hacerlo; no hubo alma cristiana, para sugenr al enfermo la gravedad del momento y el arrepentindento de los pecados. “Obrad mientras es de dia” nos encarga Jesus Eues? Cual ha de ser la suerte de aquellos que no vivlan cristianamente y ni siquiera manifesta,jan el deseo de morir con los sacramentos? ... Si hay algiin asunto de importancia, por cierto que es la muerte. Quien tiene la fe, aunque mal la cumple, por lo menos tenga manifiesto su deseo de morir cristianameiu?. jQue exprese claramentesu deseo, de llamarle con tiempo al sacerdote! Esta inmensa gracia hay que merecerla en algo, pues el demonio trabaja incansablemente para completar su trabajo infernal de privar al pecador de la ultima posibilidad de salvarse del infierno. iQue čada criastiano declare firmemente a sus familiäres que le LLAMEN AL SACERDOTE. Cuando peligra la vida se hace todo lo posibie para salvar al enfermo. Medicos y mäs medicos, inyeccio-nes, transfusiones, inhalaciones, consultas, operacio-nes . . . Pero con todo eso, en el caso positivo, tan solo se aplaza el deceso. Fatalmente volverä la muerte . . . Se tomaron todos los reeursos contra la muerte, pero quizäs ninguno para ella. Solo se pensö en el cuerpo y se olvidö el alma. Para la vida pasajera, para postergar la agonia se hizo lo indecible; para armar el alma para el extremo combate no se pensö nada. Para pro-longarle las angustias de la vida del cuerpo se afana-ban todos, en salvar su alma de la eterna condenaciön nadie pensö. i Que tragedia! Es cierto que hay que harer lo posible para conservar la vida del cuerpo, pero descui-dar, y por cierto sin razön alguna, la salvaeicn eterna del alma es un crimen imperdonable. Es tanto como salvar el sombrero del näufrago, o si se quiere, su portamonedas, pero sin hacer nada para sacarlo a el . . . Por unos anos de vida: a lo mejor tan solo para aho-rrarle el momento angustioso de enfrentarse con la realidad de la muerte, lo exponen al riesgo de perder el ultimo recurso para salvarse ... Y mäs horrible todavia: lo dejan sin compasiön caer en el abismo de la perdiciön. Todos estän alli para ayu'dar a su cuerpo mortal, nadie le ofrecc su carino para salvar su alma inmortal .... 6Puede imaginarse un crimen mäs brutal? Dicen: el enfermo se asustarä y le va hacer mal. <,Puede imaginarse crueldad mäs inhumana? jPaia ahorrarle el momento de susto saludable, se lo preci" P'-ta en el abismo eterno! Aquel que mata a uno le acorta la vida. Criminal es, pero lo es menos que aquel que, a sangre fria, d ja precipitarse el alma de un ser queiido en las tinieblas eternas. <,Cömo podrän disculpar su acciön infernal esos amigos fraudulentos delante el alma de esa victima? <,Que contestaran ä Jesucristo que padeciö tanto, para salvar a esa misma alma, a la cual eilos privaron cruelmente de la gracia de la Reaenciön? . . ^Acaso el susto, que se lleva un creyente, — que bien sabia la realidad de la muerte, al darse cuenta del peligro inminente d e su deceso — puede compararse con el horror que invadirä a esa misma alma, al caer en la condenaciön? Donde hay un poquito siquiera de amor verdadero, ha de clemostrase precisamente auxi-liando al necesitado en lo que mas preeisa. Freute a la palabra de Jesus: “jPara que sirve ganarse a todo el mundo, si se condena el alma!“ “/Que podrä dar el hombre en cambio de su alnra!’’, comprendemos ciara-mente que el crimen de asesinar ei cuerpo es nuror qu privar un alma de la gracia de la buena muerte. “No temais a los que pueden matar el cuerpo, sinos que cuidado con aquellos que pueden precipitar al infierno el alma con el cuerpo ”... P ues aquellos impios pa-rientes, aunque sean los propios hijos o padres, que niegan a los suyos "los auxilios de la fe, sea bajo eual-quier pretexto, son los enemigos pesimos. NO HAY QUE ASUSTARSE El acerdote no viene como verdugo sino con el saludo de Jesus “La paz a esta casa’’. La suavidad y la dulzura acompaiiaba los pasos de Jesus, y tal sigue siendo su marcha a traves de los siglos. No es solo la figura del sacerdote, que se acerca a la cabecar del enfermo, sino es el mismo Jesus que entra con el, para traer al enfermo la bendiciön, el perdön y ia paz. Por eso es un error grandishno, que solo pueden cometer los incredulos, el contemplar la visita del sacerdote solo bajo el aspeeto humano. En el alma del enfermo ya actiia la gracia, que con la visita del sacerdote llegarä a producir efecto saludable para el alma y el cuerpo. oSe asustarä el enfermo? Puede ser que la primera impresiön lo emocione, pero dejen actuar la gracia, y ya verän como volverä la cahna a ese rostro consu-mido. Restablecido el equilibrio del alma, podrän equi-librarse tambien las fuerzas fisicas y, Jesus, el medico del alma, resultarä el medico del cuerpo tambien, si tal es la disposiciön divina. El sacerdote no es verdugo, que viene a ejeeutar la sentencia de la muerte, sino es el portador de la gracia. El trae al enfermo la paz del alma. Con el viene la protecciön de los angele^, y santos, de San Jose, protector de la buena muerte, de Maria, nuestra Madre espiritual, Refugio de los pecadores y Salud de los Enfermos; con el entra el mismo Jesus para limpiar el alma y fortalecer el cuerpo. LA “EXTREMA UNCION’’ i Que susto que inspira esta palabra a la gente mundana! Pero no es “extrema“ porque significa la muerte. sino porque pertenece en el orden de los sacra-mntos al ultimo lugar despues del Bautismo y Confir rnaciön, que tambien son “uneiones”. Es el sacra-mento de los enfermos, pero no el sello de la muerte. Al contrario. Encargö Jesus: “Cuando alguien estä enfermo, que llame al sacerdote, para que lo unia. La oraciön aliviarä al enfermo. Si esta en pecado se le perdonarä ...” jEsta es la finaüdad de ese sacra-mento! El demonio, que al hombre siempre quiere da_ nar, sugiriö a la gente de mala fe ese horror, que iin-pide llamar al sacerdote. Es lögico que el quiera la condena, por eso, en los momentos mäs decisivos, quiere impedir la reconciliaciön con Dios ... El interes del infierno es, privar al pecador de la visita del sacer dote, pero el interes del enfermo al contrario, debe ser el recibirlo. Jesus instituyö el sacramento de la Uncion como remedio para el cuerpo y el alma! Para el cuerpo tambien! El mismo curö a muchos enfermos; encargo tambien a los apöstoles y sacerdotes, hacer otro tanto en su nombre. La historia de este Sacramento, las expe-riencias de los sacerdotes y de los enfermos piadosos aportan infinitas pruebas, como fue precisamente la administracion del Sacramento de los enfermos causa de civracion del cuerpo. Lo malo es, postergarlo hasta que el enfermo pierda la conciencia. Por la poca fc, que se demostro de parte del enfenno o de los suyos, el Sacramento ya no podrä auxiliar al cuerpo, pues la fe firme y confiada es la condicion esenciai, para que Dios obre en el cuerpo. Postergar pues la visita del sacerdote, hasta que el enfermo pierda el conocimiento, es un crimen, por que asi se priva al enfermo de la posibiildad, de que salga beneficiado su cuerpo y su alma queda privada de los consuelos espirituales que contienen las palabras del sacerdote y del rito. iQuiso ahorrärsele la amargura de enfrentarse con el hecho inevitable de su Situation? Pero en ninguna forma podrä librärsele del horror que le espera al en-trar al otro mundo y en el tribunal de Dios. La prudencia humana y la fe sana aconsejan que siempre, cuando se considera la enfermedad seria, cuando hay que recurrir a la asistencia medica, hay que acordarse tambien enseguida del alma y de Dies, el mej or medico del alma y del cuerpo. Para la salud del cuerpo es importantisimo la dis-posicion del espiritu. Un alma agitada bajo cl peso de sus pecados, sintiendo el peligro de su muerte consti" tuye fisicamente un gran obstäculo para el restableci-miento de la salud corporal. Eeconciiiar esta alma con Dios, tranquilizar la conciencia es una de las condi-ciones basicas, para que pueda aetuar la naturaleza y los remedios . . . Por cierto que ninguna inyeccion puede obrar con mas efecto que la tranquil'idad produr cida en el alma por la actuacion del sacramento y de la gracia. EL VIATICO. “Senor si hubieses estado aqui, mi hermano no hubiera muerto”, dijo Marta a Jesus (Juan tl, 213 . . . Que sugestion hermosa a todos los cristianos, para que no deseuiden llamar enseguida al medico de los medicos. No esperar la descompostura final, sino cuando se tienen todas las fuerzas todavia hay que llamar al sacerdote, para que traiga al enfermo a Jesus Sacra-mentado. Asi asistira El al enfermo segün los decretos etemos. Jesus recorria el pais visitando a los enfermos. Te davla lo recorre! Hay que llamarlo! Si no actua como medico del cuerpo, sera el buen Pastor que busca a la ovejita extraviada, para salvarla, Mientras hay vida en el cuerpo, Jesus es su misericordioso Redentor, dis-puesto a perdonar, como el padre a su hi j o prodigo. Limpiara a esa alma en su sangre redentora. j Pero solo mientras que hay vida en el cuerpo! Jesus sufrio por los vivos y mientras viven les ofrece sus mentos. Para los muertos ya no hay mas que justieia. El dia se temino; cerro la noche. Ya no hay mäs tiempo para perdon. El arbol ha caido ya. Feliz si cay6 hacia la luz, desgraciado si hacia las tinieblas . . . Durante toda la vida, con la ünica excepciön quizäs del dia de la Primera Comunion, se trataba a Jesüs con negligencia. Pero El, que rnando perdonar 70 veces por 7, es tan geenroso que a nadie niega su amor, aun luego de grandes ingratitudes y ofensas. Al mori" bundo le tiende la mano por la ültirna vez. Corran pues, apiirense, rapidamente, mientras en el enfermo hay todavia el conocimiento para llamar al sacerdote, que podra abrir las puertas de la miseri-cordia divina y del paraiso. Por su ignorancia, culpa a j ena o propia, no comprendio esa aima el amor de Jesueristo y el sentido de su cruz. j Lo comprendera, ahora! Al recibir el perdon de sus pecados y d santo viätico recibirä tambien el čsculo de la paz de Jesus. Recibira, si ya no la salud del cuerpo, la gracia uece-saria para resistir en el ultimo combate. EL SUPREMO MOMENTO DE LA VIDA es la agonia. Toda la vida fue una batalla, que se Ir braba entre el cielo y el infierno para el alma. Las invitaciones suaves de Jesus, los remordimientos de la conciencia, las amonestaeiones, de la gente buena de un lado; los impulsos de las pasiones^ mal ejeniplo y presion del mivndo corrompido con las intrigas del cie-monio de otro lado . . . Ahora esa batalla esta para decidirse. El infierno trae en ese instante todas las legiones de los demonios, resucita los recuerdos de los crimenes pasados, de las infidelidades hacia Dios y cl projimo, para acobardar al pecador ... La desespeta-cion es el ultimo pecado de los condenados . . . Jesus pensö en eso. No quiere dej ar clesair.parado al redimido. El mismo quiere asistirlo junto con Maria Santisima y San Jose. Al cuerpo y al alma quiere for talecer, por eso quiere visitar al enfermo personalmen-te en el Sacramento del Viatico, que es la uitima Comunion. Quiere que el enfermo tenga delante suyo y entre sus manos el crucifijo, que es el arma poderosisr ma contra el enemigo del alma. Quiere que este junto al enfermo el agua bendita, que sea prendida la vela bendecida, para ahuyentar al dueno de las tinieolas. j Oh! j La mayor gVacia que bemos de pedir durante toda la vida, es esa de poder recibir los Sarva-mentos de los enfermos con plena conciencia. P para merecer esta gracia bemos de hacer cuanto esta de nuestra parte, para que mueran los demas cristianamente. Obra grande de caridad es salv ar las vida, dar de comer a los hambrientos, vestir a los des-nudos .... Pero la mayor obra de caridad es asistir al večino en el momento supremo de su vida, del cual depende toda su eternidad. Por eso čada crevente de Jesueristo, cuando se da cuenta de que hay algiüen en un peligro serio de su vida, debe procurarle los consuelos de la fe. Asi merecera tambien para si la gracia de ima buena muerte. Dejemos a los ateos, desereidos, corrompidos, ende-moniados y perversos que discutan si hay alma y que hay depues de la muerte, pues nosotros ya lo sabemics con seguridad. Hagamos lo posible para iluminar a los ignorantes y auxiliar a los que estan ya en el unibral de la eternidad. Asi mereceremos el derecho de morir con Jesüs en el corazön, con el nombre de Maria en los labios y con la vela prendida en las manos. Ni moder, kdor veliko reči zna, ampak ta, kdor zna, česar mu je treba. Pijanec hoče imeti tri lastnosti: Moder je, močan in bogat. Se modro drži, kakor bi ga kdo pod nosom bril. f Franc Trebše, talentoso direc-tor de coro, que figura en el medio, dej6 de existir repentinamen-te dejando un enorme vacio en la Colectividad. Vsi Slovenci obžalujemo priljubljenega rajnega, ki ga vidimo tu v družbi pevovodij, ki so priredili Gregorčičevo slovesnost. Od leve na desno so: Ciril Kren, Miro Merkuža, f Franc Trebše, Jože Samec in Bernard Cibič. Ione sonce, tone, za večerne gore. Z njim le moja tuga Utoniti ne more . . 3. nov. je bila zanj sv. maša na Paternaiu in so se spet zbrali prijatelji pevci in mu še odpeli poslednji spev. 1. nov. je g. Hladnik blagoslovil njegov grob, ker je bil zadržan ob uri pogreba. Rojen je bil v Serpenici 1. 1901. Njegova nagla smrt, poseldica njegove brezmejne ljubezni do naroda in slovenske pesmi, ki mu ni dala počitka, da je pri tem zanemaril svoje zdravje, je najbolj bridko prizadela pač njegovo ženo Marijo Gorup in sinčka Aleksija. Za njim žalujejo doma v Serpenici brat Anton in sestre. Ravno te dni pa je prišlo pismo, da je pet dni pred njim zatisnil svoje oči tudi 90 letni oče. Tele Gregorčičeve besede bi mogli vklesati v nagrobni spomenik rajnemu t FRANCU TREBŠE Vsi smo ga poznali in ljubili kot umetniško dušo, ki je v slovenski pesmi oboževal slovenski narod. Dolgoletni pevovodja tukaj, z nevenljivimi zaslugami v GPD3. v Prosveti in v Slov. Domu, organizator velikih zborov, doma v Serpenici, ob bistrih virih lepote slovenskih planin in pesmi, je dosegel brez dvoma višek svojega umetnega ustvarjanja prav v Gregorčičevih verzih “Tone Sonce tone . . . Kako hitro mu je utonilo . . . Nihče ni tega mislil, pa nas je 30 okt. iznenadila bridka vest, da je za vedno zatisnil oči, star komaj 45 let. V Slovenskem domu je ležal na mrtvaškem odru, v isti sobi, kjer je toliko let vodil pevske vaje. Stotine in stotine rojakov so ga prišli poslednjič pozdraviti, med neštetimi venci so ga spremili na Čakarito, kjer mu je žalni zbor zapel v slovo. Ob mrtvaškem odru smo skupno zmolili rožni venec za njegovo dušo. TRŽIŠČE, 22. maja 1946. Piše župnik Jenko: Tudi moj brat Lojze je duhovnik, samo da sedaj ni v naši državi. Slišim, da je nekje v Italiji. Pišem Ti pa na občinsko mašino, ker so meni Nemci že 1941 vzeli čisto novi stroj. Vprašaš me kaj da jaz rabim. Mene so vsega pokradli med vojsko. Tako da danes nimam niti talarja. Ostalo mi je samo to kar sem imel na sebi ko so me Nemci odpeljali. Danes ;e pa težko kaj kupiti, ker ni denarja, ker plače nimamo duhovniki nič, samo kar dobimo za sv. maše. Maše so pa po 50 dinarjev. Tako da sedaj nimam ne obleke, ne perila, ne čevljev. Kako izgleda Tržišče? Požgane so sledeče hiše: šola ki so jo Nemci požgali 1943, oktobra 23. ter Prijatlovo hišo in Kovačičevo. Italijani so pa 1942 v maju požgali hišo Ljubeljšek Riharja, mojo kaščo, hlev, klet, kozolec, potem Stuškov hlev, koozlec, Prijatlovo gospodarsko poslopje, Gačnikovo hišo, Plantaričev kozolec. Ko so pa bile 1944 borbe med Nemci in partizani so bila uničena sledeča poslopja: župna cerkev z zvonikom, Malu-sova hiša, cerkvena hiša. župnišče, poso-jilnična hiša, Lindičevo vse, hiša, hlev in gospodarsko poslopje, Bevceva hiša. Tudi kolodvor je pogorel. Cerkev in žup-ničše smo pokrili, zvonik še ne, ker ni denarja. Tudi Prijatelj je svojo hišo pokril. V cerkvi pa je žalostno, ker ni orgel, ki so zgorele, klopi so ožgane, ni dovolj cerkvenega perila, neba za procesije tudi ne. Od 4 zvonov je dober veliki in tretji zvon, srednji se bo moral dati preliti, mali zvon pa je čislo razbit. Da bi od kod dobili kakšno pomoč, bilo bi nujno potrebno, ker narod je reven in ne more nikakor sedaj v tej draginji na novo vse kupiti. Med vojno pa je umrlo nasilne smrti iz cele fare kolikor je do sedaj znano 136 oseb, in to nekaj od Nemcev, Italijanov, domobrancev in partizanov. To je za faro od 2.400 duš veliko. Junija bo pa birma za našo dekanijo, in sicer samo v Trebnjem in na Mirni. Ker nimamo škofa, bo birmal Preuzv. gospod nadškof iz Beograda. Od mene bo šlo k birmi okoli300 otrok. Krščanski nauk učim zaenkrat še v šoli, po neakterih krajih pa ga že morajo učili v cerkvi. V šolskih spričevalih pa ga ni nič več označenega. Tudi podružnica sv. Jurja na Šenčurskem hribu je pogorela. Da je do kraja pokrijemo, rabimo vsaj še 000 opeke. Zvonovi so pa ostali. Tudi vas Malkovec ie vsa eno samo pogorišče. Pa Krmelj je tudi ves uničen skupaj z rudnikom. Oni farani, ki so bili od Nemcev izseljeni, so se vrnili iz nemških taborišč, Iz moje fare je bilo izseljenih okoli 600 ljudi. Sedaj pa vsi skupaj študiramo kako bomo začeli obnavljati svoja gospodarstva. Jaz bi samo strešne opeke rabil za vsa cerkvena in župnijskaposlopja 17.000 opeke. Pa ni denarja. Ressem dobil od vlade podpore 20.000 dinarjev, pa to bo komaj za 5.000 opeke za na streho. Letina pa tudi ne bo dobra, ker je tu velika suša. Že sedaj premišljujemo kako se bodo preživeli ljudje in živina. Edino vinogradi v tej suši dobro kažejo. V župnišču je sedaj šola (2 sobe), pošta, občina in župni urad. Tržišče pri Mokronogu. DUHOVNI SVETNIK ALOJZIJ ŠAREC. N-še dolgo, ko sem vam pisal o osemdesetletnici duhovnega svetnika in bivšega župnika v Šmartnm pri Kranju g. Alojzija Šarca. Sedaj moram poročati o njegovi smrti, ki ga je našla v lienški bolnišnici. Gospod je moral na stara leta v tujino z begunci in je tam končal svoje življenje. Njegova glavna bolezen ie bil rak. Slovnski begunci so mu priredili kar mogoč lep pogreb v tuiem mestu. UMRL JE v visoki starosti slovenski slikar FRANC VESEL. Preminul je 28. julija. KDO VE, kje se nahaja Matija Golc iz Sela, Črni Vrh nad Povhovim Gradcem. V Argentini je od 1924 leta. Išče ga bratranec Košir Franc. Če kdo od njega kaj ve, naj sporoči na Paseo 431. SELA PRI PODMELCU. Prejel Justin Golja. Življenje so zgubili: V taborišču: naš Tone, Štefnak (Peter Šorli), Tincov Ivan (v Borovnici); Ivan Božič (Klančarjev) je prišel domov in kmalu umrl od bolezni, ki jo je s seboj prinesel. Leopold Šorli iz Loj pri Kneži. Partizani so ubili 3 ženske Krnčanove iz Sel, krive izdajalstva. V borbi so padli Tone in Ivan Božič (Pajštvarjeva), Gašperjevi Tone, Miha in Franc iz Loj, Adolf Šorli (Krnčanov), Peter (sin Štefnakov), Vladko Goljev (stri-cov), Feliks Tincov. Ivan je v mlekarni. Starih je doma mnogo pomrlo. V BUKOVEM (pri Brelihu) so Nemci vse požgali. Samo klet je ostala. Cirila (gospodar) so ustrelili preje v grapi nad Kobalom, kjer so ga dobili šele čez 14 dni. NEKAJ ZA STARIŠE VZGOJA ZA ŽIVLJENSKI POKLIC. IZBIRA SREČNEGA POKLICA. Vzgojeslovje ne govori le o duševni in telesni od-goji, maiveč pozna tudi vzgojo za življenski poklic. “Poklicna ali pragmatična’’ vzgoja naj bi gojencu pripomogla, da vzljubi sebi primeren poklic, da se zanj tudi odloči. Čim prej. se jame gojenec zanimati za ta ali drugi poklic, tem hitreje in gotoveje si ga izbere. Da je treba za to važno odločitev iskati razsvetljenja od Boga,, ni treba posebej poudarjati. Saj že beseda “poklic” kaže in izraža, cla vsakega človeka pravzaprav Bog sam kliče na tisto mesto in v tisto službo, kjer ga hoče imeti. Besede, ki jih je Jezus govoril apostolom: “Jaz sem vas izvolil in sem vas postavil, da greste in sad obrodite, in da vaš sad ostane ...” (Jan. 15,16.), te besede veljajo vsakemu človeku. “Jaz sem vas izvolil.” Bog je, ki postavi človeka na določeno mesto, v višji ali nižji poklic; vselej in povsod moramo priznati in spoznati božjo voljo, višji nagib. “Bog hoče” — ta križarski glic poziva vsakogar in ga vabi k plugu ali knjigi, v delavnico ali pisarnico, v tovarno ali šolo, Bog ravna z nami kakor vrtnar, ki vsadi vsako drevesce v tako zemljo, ki se mu najbolj prilega; kakor urar, ki vstavi kolesce tja, kjer more dobro poseči v celotni obrat. Ta “klic” se javlja v tem, da čuti človek v sebi neko posebno nagnjenje do gotovega stanu; s tem nagnjenjem mu Bog podeli tudi potrebne zmožnosti zanj. Največkrat pa božja previdnost sama postavi človeka v take okoliščine, v katerih se kar brez posebnega upliva, brez sile in nehote odloči za bodoči poklic. Izbira srečnega poklica je važna stvar, zakaj od tega zavisi časna blaginja, pa tudi večna sreča človekova. Vzgojitelji in starši naj po možnosti pravočasno skušajo spoznavati gojenčeve lastnosti, njegove sposobnosti ter izredno pripravnost za ta ali oni poklic, da bodo mogli s svojim nasvetom uspešno vplivati na poklicno odločitev svojih gojencev. Vsakdo pa, ki se še ni odločil za bodoči poklic, naj tudi sam prosi Boga, da ga razsvetli, ter naj z apostolom kliče: “Gospod, kaj'mi je storiti?” ?. Na kaj bi se bilo treba pri izbiri poklica najbolj oprati? Odločilen naj ne bo ozir na časne in gmotne ugodnosti, ki jih nudi poklic, marveč merodajno naj bö .osobito vprašanje dušnega zveličanja. Ko starši z otrokom razmišljajo o bodočnosti, naj jih vodi predvsem misel na Boga; poklici in službe, v katerih bi trpela poštenost, vera, nedolžnost ter bi bila ogrožena srečna večnost, haj bodo izključeni. Pri mislih na življenski poklic se mladi ljudje pač zavedajo, da se je treba potruditi za primerno znanje in spretnost v izbrani stroki; toda to ni vse: trdnost krščanskega značaja je odločilnejša in važnejša za sr,eČ9 v poklicu, dasi zunanjih spretnosti in teženj po napredku ne gre zanemarjati. Kdor si izbira poklic, si mora pravočasno predočiti zlasti tudi morebitne ne-va,rnosti, ki ga čakajo v izvoljenem stanu in pa odgovornost, ki brez nje ni nobep poklic, nobena služba. Izobraženo žeristvo se je zadnja leta jelo oprijemati tudi raznih moških poklicev, dostikrat ne brez razočaranja; kajti ženska narava j s bolj umerjena za delokrog, ki Md-omestuje ali pa dopolnjuje materinstvo: za strežništvo, vzgojstvo, za poklice nravstvene in socialne pomoči. Gospodinjstvo se vsled napačnih nazorov v omiki in oliki marsikje zapostavlja ali celo zaničuje; toda če se izvršuje z duhom in ljubez- nijo, ima lahko več veljave, nego katerokoli zgolj duševno poslovanje. Mladeniči, ki so res nadarjeni, naj se izšolajo za vodilne in višje po klice, če imajo priliko za to. Ako pa nimajo veselja za nadaljnje šolanje, naj jih starši ne silijo v nesrečo, kajti prepričani naj bodo, da se duševnim delavcem mnogokrat slabše godi, kot tistim, ki si služijo kruh s telesnim delom. Glede ženskih poklicev bi bilo omenjati še sledeče: V mestih mika in vleče marsikatero živahno deklico v službo h gledališču. Ne presojamo tu igralske umetnosti; opozarjamo pa, da bi se bilo treba trikrat premisliti, preden se mladenka odloči za ta korak, kajti izkušnja uči, da je kruh igralskega osebja ne le grenak, marveč dostikrat tudi orošen s solzami bridkih prevar in moralnih nesreč. Zunanji blesk, pohvala in oboževanje hitro mine, končno pa ostane nemalokrat beda in zapuščenost morda celo brez dobrega imena. Mnogo deklet je navezanih na službo v gostilni -šilih postrežnic, natakaric in hotelskih sobaric. Poslovanje to je dokaj duhamorno, zlasti če traja pozno v noč. Da je čednostno življeje gostilniških in hotelskih uslužbenk kar moči ugroženo, je priznano dejstvo. Vsled tega jih je le malo, ki ostanejo v tako nevarnih okoliščinah res poštene in krepostne. Rešijo se s pomočjo Marijine družbe in z večkratnim prejemanjem sv. zakramentov. Tudi po delavnicah in tvomicah ni brez nevarnosti, kajti tam se navadno zbirajo ljudje vsake kakovosti. Mladostne ženske osebe dostikrat omagajo, duševno in telesno; zato imajo čedalje manj odpora proti skušnjavam in proti zapeljivim osebam. Po mestih pošiljajo manj imoviti satrši še nedorasle otroke v tvornico, da bi čimprej kaj zaslužili. Toda za srečo deklet je s tem slabo poskrbljeno, zakaj slabejši organizem in nežnejše živčevje ženstva ni kos tako napornemu delu. še večje so pa kajpada nravstvene nevarnosti. Brez trdnih načel, brez prave izkušnje postane mladenka v takih okolnostih kaj hitro žrtev zapeljevanja; vsa plača pa gre za obleko in uživanje. Če se omoži, nesreča ni nič manjša: ni vajena gospodinjstva, ni sposobna za vzgojo otrok. Nezadovoljnost, razdor je doma v taki družini. Iste težave čutijo poštene mladenke po pisarnah in trgovinah, kjer so izpostavljene nemalokrat zasmehu in zaničevanju, zraven jim pa preti nravna propast. Gorje mladenkam, če pridejo na taka mesta neutrjene, brez jeklene značajnosti, brez krepke odločnosti! Izkušnja pa tudi uči, da samozavestna, dostojna, neoma-deževana in značajna krščanska dekleta ves okoliš takorekoč očarajo, tako da se iz nekega naravnega spoštovanja niti razuzdanci ne upajo v njih navzočnosti neolikano obnašati. Kateri poklici se žeski naravi najbolj prilegajo? NajnaVadnejši poklic, ki je ženska zanj kar ustvarjena, je gospodinjski v zakonu, četudi vse deklice ne pridejo v zakon, v gospodinjski stroki naj se vendarle vsaka kolikortoliko izuri, saj brez tega ne more izhajati. V gospodinjsko stroko spada: kuhanje, šivanje, snaženje, nega bolnikov, vzgoja c-trok, domače zdravtvo itd. Nekaj teh stvari se vsaka deklica nauči doma, nekaj pa v šoli ali v primerni službi. Temeljitejšo in bolj strokovnjaško odgojo pa oskrbe mladenkam posebne gospodinjske šole. Vsaka mladenka bi morala imeti toliko spretnosti v gospodinjstvu ali pa v kateri drugi podobni stroki, da ne bo v zadregi, če jo že Bog pokliče v zakonski stan, ali pa tudi ne. Spretne služkinje, ki so vešče v Aqui vemos el pueblo de Tolmin, de la zona B de Venecia Julia por la cual sigue el pleito. Yugoslavia esta decidida a no desistir de sus justas reclamaciones. Trieste y Goricia con los alrededores son indiscutiblemenie esloynos por su historia y por su poblaciön eslovena. Los italianos que alli hay, son importados. Pogled na Tolmin, kjer je sedaj zopet slovensko kulturno žarišče. vseh delih, spadajočih v delokrog dobre gospodinje, so čedalje bolj vpoštevane in čislane; zato se tega poklica ni treba bati ali sramovati. Služkinje so tudi gmotno mnogo na bolj šeni, nego delavke v tovarnah, pa si tudi lažje ohranijo poštenost in dobro ime. iNe sme se reči, da zanje ni nevarnosti, saj se zgodi, da jih brezvestni agenti pod pretvezo sijajne službe izvabljajo v večja mesta, kjer jih vržejo v mučne zanke, iz katerih se težko izmotajo. V tem oziru je treba osobito mladim uslužbenkam velike opreznosti. Povsod po večjih mestih se dobe po kolodvorih “gospe kolodvorskega misijona”, da so novodošlim, neizkušenim dekletom na uslugo, da jim svetujejo in jih opozore na nevarnosti. Mladenke, ki so nadarjene in imajo priliko za šolanje, se morejo danes posvetiti tudi učiteljskemu, uradniškemu, trgovskemu, akademskemu poklicu i. dr.; postati morejo lekarnarice, zdravnice, zobozdravnice, profesorice, učiteljice. Učiteljski poklic je morda še najbolj prikladen ženski naravi, saj ima šola najprej nalogo — vzgajati; in ali ni ženska rojena vzgojiteljica? Ali ne dobi učiteljica, ki se odpove materinstvu, vprav v šolskih učilnicah najugodnejše mesto, kjer žrtvuje nežno materinsko skrb in ljubezen stoterim in tisočerim otročičem? šola je svetišče, kjer se idealno materinstvo v najpopolnejši obliki udejstvuje v nesebični in požrtvovalni ljubezni učiteljice do mladine. Ne smemo dalje prezreti, da se hudi ženski naravi naj lepša prilika za izvrševanje karitativnega, kulturnega in socialnega delovanja zlasti v redovnem stanu. Skoraj vsi ženski redovi se pečajo, če ne izključno, pa vsaj deloma z vzgojo mladine, ali pa z oskrbo bolnikov in betežnikov vsake vrste. Seveda je za redovni poklic potrebno posebno zvanje milosti božje, kajti redovniški stan je stan izvoljenih, stan popolnih v službi božji. Moških poklicov, zlasti umskih, je na izbero. Mnogo jih je, ki zahtevajo prav posebne trdnosti in krepke volje, da si človek ohrani poštenost. Ne manjka se tudi takih, ki bi jih (vsaj v vsem obsegu) pošten človek, še manj pa katoliški kristjan ne smel izvrševati (n. pr.: staviti, tiskati, prodajati brezbožne, nenravne spise, slike, časopise, knjige). V vsakem stanu se mora človek zavedati odgovornosti pred ljudmi in pred Bogom. Pri vsem in pri vsakem delu naj bi bilo merodajno geslo: Služiti v prvi vrsti Gospodu Bogu — v ljubezni! BENEŠKI SLOVENCI O slovenskem življu v Beneški Sloveniji nimamo mnogo statističnih podatkov. Na razpolago imamo izvleček iz italijanskega uradnega poročila iz leta 1928, ki se naslanja na ljudsko štetje leta 1921. Po tem letu sta bili sicer še dve štetji prebivat-stva, leta 1931 in 1936, toda pri teh štetjih niso zbirali podatkov o materinskem jeziku prebivalstva. V starih predvojnih pokrajinah Italije je po uradnem štetju iz leta 1901 govorilo v 18 občinah 6781 družin slovenski jezik, leta 1911 v 20 občinah 7319 družin, leta 1921 pa v 20 občinah 7438 družin ali 37,475 oseb. Za Beneško Slovenijo pa navaja uradna statistika i* leta 1921 te-le številke: Okrožje Čedad: vseh družin preb. slov. družin s preb. Ahten 754 4071 751 4058 Dreka 243 1349 241 1343 Fojda 898 5075 261 1413 Grmek 283 1617 283 1617 Praprotno 386 2222 170 950 Ronac 288 1662 279 1659 Sovodnje 300 1905 300 1905 Srednje 302 1794 302 1784 Št, Lenart 498 2467 497 2465 Št. Peter 656 3362 381 2977 Tarčet 353 2086 353 2086 Torjan 617 3470 132 774 Tedanje okrožje Tumeč (Tolmezzo): Ravnica (ni podatkov) Rezija 822 2796 822 2796 Okrožje Videm: Brdo 539 2672 539 2672 Gorjani 440 2012 35 320 Neme 1119 5505 339 1885 Platišča 657 3376 630 3228 Skupaj v B. Sloven. 9147 47,433 6515 33,932 ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU. Piše Mati Angela (redovnica): Prestali smo 13 težkih napadov na naš kraj. Hvala Bogu žrtev ni bilo v naši hiši. Smrt nam ie ugrabila 3 sestre, in sicer Salvatoro Brežnik, Alojzijo Teran in Mihaelo Gorjup ter nečakinjo župnika Peterlina Lucijo Jemc. A vse so umrle naravne smrti. — Šolo smo imeli do 1. 1945. Do marca 1946 je bilo še 6 učiteljic nastavljenih. Danes si služijo vse sestre kruh v potu svojega obraza Vrhni prostori so neporabni in razbiti, škoda jo velika, kdaj in kdo jo bo popravil? Saj znaša težke milijone. Izgubile so naše se-sert 7 hiš, zato smo vzeli vse begunke domov k nam. Stiskamo se in smo Bogu hvaležni, da imamo saj še ta kotiček. Kako je v okolici? Precej so že popravili. Železnica že vozi. V mestu ie še videti žalostne podrtine. Popravljajo in čistijo pridno. Cerkvica sv. Roka v gozdu je ob vse. Same gole stene mrko gledajo na redkega popotnika. Gozd okrog nje je izsekan, vsa idila je uničena za nekaj let. Drugače pa cerkve v okolici niso trpele. Farna hiša božja je ostala nedotaknjena, le šipe so bile dvakrat vse pobite. Ljudi je veliko pomrlo. Eni so umirali doma, drugi v bo jih, nekaj v taboriščih. Veliko je pogrešanih, Domači poizvedujejo, a je izginila vsaka sled za njimi. Cerkveno življenje vodi g. župnik. Prišel je pred enim letom. Prejšnji župnik Štefan Terškan je še živ in trpi pomanjkanja. Trpljenje vojnih let mu je zrahljalo že tako slabo zdravje. Zdaj pa dohodkov ni, prihranke so prej odnesli farni reveži. Letos bo sadja precej. Suša v maju je vzela prvo seno. Žita so ponekod lepa, tudi krompir, zelje, koleraba, pesa in dr. obeta lep pridelek, če bo dovolj moče in toča prizanese. Ljudje več molijo, cerkve se počasi polnijo, dati. ČEPOVAN. f ANDREJ PODGORNIK, obče spoštovanimož, župan do 1924 leta je umrl 21. dec. 1943 za pljučnico, star 85 let. Njegova hči Danica Podgornik, preje učiteljica v Idriji, pozneje v čepovanu je sedaj službo pusitla. Stara ie 50 let. Vnukinja Danica Plesničar je učiteljica v Kopru, a želi poiskati drugje mesta, želi posebno v Australijo, kjer je njen oče. KANAL. Poročajo, da je bila izvrstna sadna letina. SANTA MARIA EN ZAPLAZ. Unos 40 km de Ljubljana, eji urta cumbre sobresaliente de las Sierras de la Camiola Infierior, en un altura de 544 m briila sobrc el verdor de los bosques, prados, campos y viiias un šintuario blanqmsimo, levantado en honor de la San-tisima' Virgen. De la estacion de ferrocarril en Velika Loka hay que vencer la altura de unos 400 m pasando por el pueblq de. Čatež. Todo el camino parece un paseo por un parque hermoso, mayormente por los bosques naturales o entre' elverdo^ de la campina. Llegando a la cumbre, subiendo todavia a la torrc del santuario, se. abre al peregrino un paisaje tan hermoso que le hace>' comprcnder, por que quiso Nuestra Senora elegir este lugar .para su santuario predilecto de la comarca. Su historia es muy sencilla. No tan senciilo es su crigen, envuelto en las leyendas. Hace ya muchos siglos que habia aparecido “alli Nuestra Senora čon cierto encargo. Desde en-tonces existia entre el pueblo la profeda, de que en ese lugar se levantaria algun dia un gran santuario, al cual llega-rian Targas procesiones. Lo historico es que en 1800 existia alli una ermita a la cüäl cöncurria mucha gente, aunque el lugar era muy soli-tario y^ lejos de todo pueblo. Tal era la afluenda a ese lugar que la autoridad publica de Austria, imbuida del jansenismo, en su lučha contra las manifestaciones ruidosas de la piedad, prohibio.las procesiones que se dirigian ya en tonces de todas partes a esa ermita de Nuestra Senora. A pesar de su euer-gica Tešištencia tuvo que destruir la gente la ermita en 1813, trasportando la imagen de Nuestra Senora a la iglesia parroquial de Čatež. Pero la lucha contra Maria fue frustrada. A pocos meses aparece en el mismo lugar la ermita de nuevo. Nadie pudo säber, a pesar de averiguaciones escrupclosas de la autoridad', quien la hizo construir. Destruida de nuevo, de nuevo seTevanto ocho veces, hasta que el gobierno se dio por vencido. E.sa dfscreciön y devocion del pueblo demuestra su profunda conviccion, de que Maria tenia elegido ese lugar para su culto esepcial. Los comentarics que sc formaron en derredor de esas edificaciones, y los milagros que sucedian, llevarön la farna de ese lugar mas lejos todavia. Polšnik, Šent Jur pod Kumom, Dole, Sv. Križ pri Litiji, Stična y de lugares mučno mas lejanos todavia, hasta donde alcanzan la vista desde la cumbre de Zaplaz, con-currian en largas procesiones, para cumplir alli sus votos hechos a Maria Santisima. En 1848 reden se intereso por ese lugar tambien la autoridad religiosa que levantö alli una capilla, donde por lo menos pudo celebrarse la misa, pero ya iban preparändose Un idilio del amanecei en Eslovenia. Ilustracion de la Srta. Vanda Čehovin a la poesia de S. Gregorčič "Canta el ruisenor". los planes para el futuro santuario, que anuncia la antigua profecia. EL MILAGRO DEL NINO. En esos ahos sucedio un hecho que llamö muy espec-tacularmente la atencion del pueblo. A unas 10 horas de marcha de alli se halla Kum la cumbre mas alta de la region, donde existen desde la antigüedad mas remota dos capillas, una de San Justo (Jošt) y otra de Santa Ines. Alla acudia el piadoso pueblo en largas procesiones y con las süplicas mas angustiosas. Asi peregrino allä tambien una madre desgra-ciada con su hijito enfermo. Entre los apretones de la muche-dumbre en la pequena capilla se le murid el nino ahogado. Quien podria imaginarse el inmenso dolor de la madre con una desilusiön tan amarga. Pero mayor que su dolor era su fe. Cansada y deshecha como estaba por su larga peregri-nacibn a Kum, se encamino con el nino muerto en sus brazos, a Zaplaz ,que se ve muy bien desde Kum, tal confianza tenia de que Maria le devolveria el nino. Coloco al cadaver sobre el altar y decidida a no desistir en su süplica, se puso a rodear el altar de rodillas, hasta que Maria se dignara cumplir su pedido. Efectivamente. En su tercera vuelta llorö ei nino en el altar. No es leyenda. Es historico. Conocidas son las fechas y los nombres y existen eseritos autenticos sobre el aeto, fir-mados por testigos que ponen el hecho fuera de duda. La resonancia de este milagro fue tanta que se pro-cedio pronto a la construccion de un santuario. Pero la construccion empezada en 1863 no correspondia, por eso levantaron alli el templo, flamante, magnifico hace 40 anos. La fiesta mas grande fue el 14 de oct. 1917, cuando fue consagrado con la mäxima solemnidad el santuario, donde se guardan los recuerdos de muchos milagros alli obrados. Denarja je malo. S stalim denarjem se lahko gre v Gorico, z novim pa ne . . . Mamo noge bolijo. Zelo bi bila vesela, če ji pošljeta kak spomin iz Amerike . . Tu že pridejo paketi iz Amerike. Franc Dum je prejel v redu že 15 paketov od brata Jožeta in sester . . . Gustel Perhavcev te lepo pozdravi, in njegova žena Marija. Beta Andlovcova ima gostilno pri Petrovčičevih. Oče Fabčičev - Zo-gerjev je umrl 85 let. Gradiščani še niso vsi doma. Ubitih te veliko. Cuntovi se imajo dobro, imajo samo enega sina, ki ima 22 let. Od kar je prišel iz gozda, ga meče božjast. Kržajevim se dobro godi. Nemci so jim veliko vzeli, pa jim je še veliko ostalo . . . Francij je šel nazaj v Srbijo. Misli, da bo živel brez dela, toda danes moramo vsi delati . . . Pepca Malikova ie poslala paket. Stanko Malikov te lepo pozdravi. Ima ženo od Bizjakovih iz Gradišča, pa je sam, ker je žena šla v Italijo . . . Metoda Živcova je prišla domov pogledati iz Srbije. Je tam poročena, pa je ob vse prišla. Jamškove so mrtve od bomb, zadete v Belgradu. Samo Karlina je ostala. | IZ ČATEŽA in PRIMSKOVEGA NA Dolenjskem so prejeli Prelogarjevi (Montevideo) te le žalostne vesti: V ČATEŽU so šola, župnišče in prosvetni dom v razvalinah, župnik je ostal živ, a rešil si je le golo življenje. Kožuhovim (Korošec Antonu) in Kožemaru (Hribar Francu, Sv. Križ) so pogoreli poda in hleva. Pogrešan je tudi Kožemarov sin France. Loj-za Urbančič, gostilničarka je ostala sama z eno hčerjo, Hilda se šola v Ljubljani. vse porušeno in požgano. Klemenčič Anton je ostal sam z eno sestro, vsi drugi so mrtvi, vse mu je pogorelo. Rihtarjevi (Simončič) trije iantje so se odselili, ostali so sami, vse jim je pogorelo. Pri Andrejčkovih so vsi mrtvi. Pri Barabaso-vih so. vsi moški mrtvi, vse požgano. Vas RAZBURE je dvakrat gorela tako da ni prav nič ostalo. Od moških sta ostala živa samo Pisk in Piškov Jozl. Na pokopališču ie v eni sami jami 82 mrličev. GORENJA VAS: Maksa Smukovega so ubili Nemci, Miheljnovi so mrtvi štirje, Nosanov gospod (Viktor Vitigoj) in en duhovnik begunec sta ubita, kaplanija požgana, trije Sotlarjevi fantje so bili nakrat pobiti po Nemcih. V ZAGRIČU je pogorelo petnajst hiš v eni uri, in sicer: pri Vesevčkovih pod in kozolec m od tu vse zidanice do Liščkovih, od druge strani tudi vse, pri Antonovih in pri Janezovih je vse zgorelo, potem zidanice Rugljevi Minki, Bajčeva, Petkova, Cenir-nova. Pri Liščkovih je hiša ostala, pogrešajo pa fanta, pri Bajčevih so vsi živi, od Pograjčevih je padel eden, tema poslednjima domova še stojita, tudi Bregar stoji še. Koparčija je pogorela. Na PRIM-SKOVEM je vse pogorelo, samo cerkev je ostala. Ana Mrzel je živa zgorela, oko-lo sto faranov je padlih in pogrešanih. Pri Panezu Bregarju (Golek-Čatež) so vsi živi, tudi dom še stoji. GRADIŠČE PRI VIPAVI. Prejel Anton Jež. Imamo košnjo. Turšiča, kormpir in fižol lepo kaže in tudi trta. Če ne pride huda ura. Sena je bilo veliko. Otava se lepa obeta. Draginja je pa strašna . . . PO ARGENTINI SEM TER TJA Rio Gallegos ima cerkev leseno. Pred 60 leti, ko je bila tam ustanovljena naselbina, so zgradili salezijanci tudi zasilno cerkev katera je že sedaj edina v mestu, ki je med tem narastlo na 10.000 prebivalcev, ki so pa vse kaj drugega kot “gažegi”. Ime je po Blasco Gallegos, ki je prvi zajadral v zaliv. Med tem so salezijanci zgradili že velik zavod za šole in vzgojo možke mladine. Salezijanke imajo tudi šole za dekleta in kapelo na drugem koncu mesta. Tako je ves daljni argentinski jug dolžan hvaležnost Don Bosku, ker so bili vsepovsod njegovi duhovni otroci tisti, kateri so odprli pot civilizaciji v Patagoniji. Danes se že vsepovsod vsiljujejo “moderni vzgojitelji in kul-turonosci’’ in se prezirljivo izražajo čez “frailes, cu-ras y monjas”, podobno kot izprideni otroci, kateri so siti od prihrankov skrbnih starišev in se potem posmehujejo svojim “starim” ... V tolažbo skrbnim salezijanskim misijonarjem in duhovnikom pa lahko povemo, da je narod v dno duše hvaležen in prizna kdo so njegovi največji dobrotniki. Le pritepenci, ki so se nagnali v Patagonijo s pustolovskimi nameni, da bi kar naglo obogateli, imajo nasproti cerkvenim ustanovam prezirljive izraze. Pri naših rojakih sem videl, da prav spoštujejo zasluge teh apostolskih delavcev. Spremili so me v župnišču, kjen jih je župnik takoj spoznal in z veseljem sprejel misel na sv. mašo v nedeljo, katera naj bc ob 10 h. Pri večerji sem sedel ravno nasproti ravnatelju... P. Zuccarino? Ime mi ni znano, toda obraz pa. .. On je gledal mene, jaz njega. Pa me vpraša, če potujem pogosto in kmalu sva prišla na to, da ne le na jug, temveč tudi na sever... Seveda! Sedaj pa vem, je povedal ljubeznjivi gospod. V Tucumanu sva se videla pred 3 leti. .. Tako človek najde povsod že znance in še drugih duhovnikov je bilo pri mizi, katere sem spoznal že na prejšnjih potovanjih, eni prav tedaj na potu n aeuharistični kongres v Punta Arenas, drugi pa tamkaj nameščeni. Jutri bo šele halo, tako sem zvedel. Pričakujejo namreč prevzvišenega lVIons. Esandija, škofa v Viedmi, ki pride z barko in bo nadaljeval nato pot v Punta Arenas kot zastopnik argentinskih škofov. Naslednje jutro me je zgodaj zdramil dan. ,Na daljnem jugu je namreč v tistem času noč mnogo krajša. Stopil sem proti cerkvi. Vse dvorišče polno kamijo-nov, okrašenih za slavnostno vožnjo. Po noči so prišli iz San Juliana in bodo nadaljevali, kadar bo “božja volja”... Radi bi šli kar hitro, toda na tistih cestah in s takimi vozili ve samo Bog, kaj se bo zgodilo in tako se je zgodilo, da je minila cela sobota in še zvečer so nam dali prav lepo zabavo skavti iz San Juliana... Bila je dvojna zadrega: Kako dobiti nafto? In kako prehraniti 60 fantov in kam jih položiti k počitku . .. Nafte ni! Saj pride danes barka z nafto! Seveda! Prav lepo. Toda nafta ni tako, da velja tudi na nakaznici kot denar, ček za 100 pesov je 100 $. Nakaznica za 100 1 nafte je pa košček papirja, kateri služi za katerikoli namen, samo nafte ne naredi... če ni nafte se kamijon ne bo ganil, je preveč trdega srca, da bi ga številke omehčale, preveč mrzel, da bi ga obeti ogreli. ... Bo že Bog dal, da ne bo nobeden lačen, tako je umoval g. ravnatelj in tako je tudi bilo. Saj imajo v Rio Gallegos dobre prijatelje in sosede in kar kmalu so pripeljali nekaj jancev, da je bilo mesa in tudi za kruh je dober mož poskrbel. Čakali smo še, kdaj jo primaha barka z nafto v pristan. Pravili so, da jo je že videti zunaj na morju. SPET STARI ZNANCI Celo mesto Rio Gallegos se je odelo v slavnostno obleko. Saj tudi! Tisti dan je bil slovesen pozdrav ladji čako, katera je vozila posadko na Orkadske otoke. Nato sem že pozabil! Pa kar nenadno so me obstopili na cesti znani neznanci. . , Kaj nas več ne poznate? so me vprašali. A, da! Iz vlaka, že vem. Saj res! In še je bil pred menoj P. Lerida in vsi smo jo mahnili v župnišče, kjer je bil takoj halo in miza prirejena za pokrepčilo potnikov na daljni mrzli jug. Sem menil, da bom imel dan za pohajanje, pa se je zgodilo, da sem kar nenadno jaz, M sem bil pred pol ure še tujec, postal že vodnik po mestu in učeno razlagal stvari kot veščak, katerih še pred pol dneva jaz sam nisem vedel. Aj pesjan! Jaz bi želel vse drugače! Ona ladja od YPF bi morala priti en dan preje, da bi bila na mestu nafta za vse in tudi zame, tako bi jaz tisti dan še vse drugače koristno izrabil. G. Lučič bi me zapeljal na Lago Argentino, ki leži 300 km daleč v notranjosti in je nekaj posebno slikovitega. .. Toda ni bilo nafte. .. Pa nič zato. čez 50 let v Rio Gallegos po nafti ne bo nihče več vpraševal, ker tedaj bodo gotovo že lahko vse gnali na — veter... Vsaj tisti dan sem imel ta vtis. če je gnalo mene brez vsakega mtoorja — kadar mi je pihnilo v hrbet seveda, — bo z umetnim strojem napravilo še vse kaj drugače.... Tako sem umoval in dognal, da nekak šunder vedno mora biti na svetu in v vsakem kraju. Drugod po republiki je bil tiste dneve — volilni vihar. .. Tamborini-Mosca — Peron -Quijano . kar glava te je bolela od teh imen, letakov, stenskih napisov. . . Ko sem privozil čez meje Bue-nosajreške province, doli do territorija Rio Negro, skozi Chubut, po Santa Cruz. .. pa nikjer tistega glavobola. Nikjer prepira med potniki, nikjer kričanja na ulicah, nikjer volilnih shodov... V teritorijih namreč ni predsedniških in poslanskih volitev, pa razen nekaj pa ženske, katere bi menda po nekod strašno rade do-poklicnih kričačev tega prav nihče nič ne želi, še manj kazale, da so — politično zrele... Ves volilni šunder je v Rio Gallegos naodmestil sikajoči veter, ki pa poleg tega tudi opravlja delo cestnega pometača. .. Rio Gallegos leži ob zalivu, ki ga tvori sotočje treh rek.. Ko bi ne bilo nevšečnega vetra iz celine, in če bi morska bibavica ne bila tako velika, bi bilo tamkaj najbolje pristanišče, tako pa se ne drzne nobena privatna družba, država pa tega tudi ni p odvzela, da bi pristaniške naprave izgradila. Zato se vsaka ladja ustavi precej daleč od obale in se vrši izkrcanje potnikov in tovorov s pomočjo manjših plavov, kar pa seveda ni brez nevarnosti in prav tiste dni je morje tamkaj požrlo štiri ljudi, katerih še niso dobili do tiste ure. Tako je bilo videti tam daleč nekje vojno ladjo Chaco, ki je pripeljala tudi škofa Mons. Esandija. Za popoldanske ure je bil napovedan slovesen sprejem, ki je tak tudi bil. Težko, da je bilo kdaj toliko naroda na obali, kot tisto uro, ko smo sprejeli ljubeznjivega vrhovnega pastirja katerega vsa Patagonija pozna in ljubi. Od rudarskega delavca v čubutskih premogovnikih, do ovčarskega peona v pustinji in do kaznjenca v Ušuaji, premožni in ubožni, vsi spoštljivo izgovarjanje njegovo ime, zakaj prav vsem je napravil že nebroj uslug. . Da celo kaznjencem v Ushuaji in v Rio Ga-llegosi V tem kraju je tudi kaznilnica, in sicer za take, ki so obsojeni... na “nedoločeno dobo’’, kateri preje ni bilo nidkar konec, a na posredovanje Mos. Esan-dija je bil tisti zakon dopolnjen in precej nedolžnih žrtev človeške hudobije, nevednih zapeljancev, je prišlo v svobodo na škofovo intervencijo. Ob enem s škofom je prišel tudi mons. Reyneri, vrhovni predstavnik Salezijancev za Južno Ameriko, še učenec samega sv. Janeza Bosca, kateri je temu kot 11 letnemu fantku napovedal: Ti boš šel pa daleč, še bolj daleč, prav do konca. (Tedaj so namreč prvi salezijanci šli v Argentino). Oba ta dva častita moža sta bila sprejeta kot častna gosta od mestne in deželne uprave in je mesto naslednji dan doživelo prav res dan posebne slovesosti. . Kako lepo je bilo videti te množice, ki so izražale tako globoko vero in vdanost do sv. Cerkve.... Pa je tako malo treba! Samo veter pihne iz druge strani, pa bodo isti ljudje kamenje metali na tiste, katerim so včeraj slavo vpili. Samo nekaj hujskarije, nekaj obrekovanj in hinavskih svetohlinskih besed, pa se prizor cvetne nedelje sprevrže v hrumenje velikega petka. Je pač veter tak in tako bolje kaže. Koliko je pač doslednih v resnici ih pravici? In tako pač biti mora, kajti učenec Kristusov in njegov apostol mora biti tudi deležen križa, zakaj učenec ni nad svojega učitelja in vajenec ne nad svojega mojstra. NEDELJA V RIO GALLEGOS. Ko sem se vril v župnišče, me je že čakalo obvestilo: autorizado pasaje para Punta Arenas. .. Torej vendar, bi kdo menil. A kar nič nisem bil vesel. Pol dne preje bi še šlo kako, toda sedaj, ko je že noč, je že prepozno. Le avijon bi me mogel še pripeljati, a kje naj ga vzamem... Pa še tistile račun: ‘ ‘ Son treinta nationales’’... Nacional je argentinski peso v čile in v Urugvaju). Seveda, za tem grmom tiči zajec! Za pese igre! Toda v moj račun pa to ne gre... Pa so mi dobri rojaki v Rio Gallegos preskrbeli za uravnoveše-nje mojega finančnega ministra. Ob enem, ko so mi naslednji dan izročili vse papirje v redu je bil že tudi poravnan tisti račun. V nedeljo pa je bil cel misijon. Dopoldne je bilo prvo sv. Obhajilo, škofova maša, maša za Jugoslovane. .. To j bil Halo. Halo v radiju! Halo po časnikih! Škofova maša in obisk v Rio Gallegos je redek, še bolj redka pa je maša za Jugoslovane. Prvič se je to zgodilo, zato je seveda zbudilo pozornost. Ponudila sta se mi dva duhovnika iz Cordobe, že moja znanca iz potovanja, ki sta med tem priletela po zraku iz Como-doro Rivadavia, da ona dva prevzameta petje na koru. In sta zares tako krasno zapela, da je bilo nekaj posebnega. . že preje smo bili prijatelji, a od tedaj so nam ostala naša pota ves čas skupna, vse do povratka v Rio Gallegos, 10 dni pozneje, ko smo se pač morali razstati, ker sta se onadva vračala z ladjo jaz pa z letalom. Po sv. maši se je tudi deputati j a naših rojakov poklonila škofu, ki nas je nadvse ljubeznjivo sprejel in povedal, da pozna nebroj naših rojakov in po vseh krajih obsežne škofije. Popoldne se je vršila svečanost v zavodu Maria Auxiliadora. Slišal sem, da je tam neka “hermana Juana’’, ki da ima na sebi kaj slovenskega. Zares se mi predstavi sestra s tem imenom. “Hvaljen Jezu#, sestra”, sem pozdravil. Skoro da se je sesedla presenečenja in komaj izgovorila: Amen na veke. Pač je preje mislila na svojo smrt kot na tak pozdrav. “Vi ste gospod Janez Hladnik? ” je vprašala slednjič. To sem in srečen, da sem vsaj eno slovensko dušo našel tukaj. Nato sva se pomenila in kar solze so ji šle, ko je po 10 letih spet slišala prav slovensko besedo. Zadnjič je govorila slovensko v Puerto Deseado, kjer je bil nekaj časa č. g. Vladimir Zmet, od tedaj pa ni ne govorila ne brala več nič slovenskega, razen kakega pisma od domačih. Je doma od Sv. Gregorja pri Ribnici. Piše se Perovšek. Končana je bila ganljivo akademija, katero je priredila Katoliška Akcija svojemu škofu v počast in v pozdrav došlim gostom. Preprosta a do dna duše ganljiva beseda škofova mi je pojasnila vzrok navdušenja, s katerim tega res vrednega božjega služabnika narod povsod sprejema. Brez visoko donečih pesniških besed, toda z izrazom, ki pride iz dna duše, dokaže Mons. Esandi, da res ne išče ničesar drugega kot Božje Kraljestvo in njegovo pravico. .. Spremili smo ga na to v cerkev, kjer je bila priprava za sveto birmo, katero bo podelil naslednji dan. Bilo nas je mnogo duhovnikov, pač nikdar še ne toliko v Rio Gallegos,, kjer se je vršil nekak predkongres onega, ki nas je vabil v Punta Arenas. 22 nas je bilo potem pri večerji skupaj. Pa smo imeli vsi celo popoldne dela s spovedovanjem birmancev, s poukom in popisovanjem, da smo komaj mogli vsem ugoditi. Moral sem celo odreči večerjo pri rojaku, katero smo preložili na prihodnji dan, ker sem odločil, da bom ndaaljeval pot šele v torek zjutraj, skupno z ostalimi duhovniki, ki so imeli isto pot, a manj komplikacij ker so argentinski državljani. V ČILE GREMO. V pondeljek so mi izročili slednjič vse pravice. Isto popoldne so odpotovali skavti s svojimi kamijoni. Naš avto in še dva druga bosta potovala v torek 5. febr. na vse zgodaj, že prejšnji večer je prišel naš voznik in odnesel naše papirje in naložil prtljago, naslednje jutro smo kar sedli in — z Bogom. Nič prida ne kaže to vreme. Hladno je bilo, tako mi je kar prav prišla suknja, katero sem vzel s seboj “za vsak slučaj ”. Na zaprta okna je kmalu začelo naletavati. Slabo!, tako je menil voznik, in tudi pot je tako kazala. Po kolovozih so se začele že zbirati mla-kuže, zato smo kar hiteli in na srečo so nas na obeh obmejnih stražnicah prav malo zadržali. Je 370 km. Če nas sredi pota ustavi dež, smo gotovi! Ne bili bi prvi deležni te usode! Po planjavi so se podili noji in ovce; sem pa tja kak vodni mlin oznanja človeško bivališče; nizki grički, z vrhom črnim kot oglje, menda sami ugasli volkani, vsiljujejo človeku misel na pogorišče, čudno, da ni drevja, ko je menda vendar deževja dovolj, tako sem umoval, a pri obmejni stražnici sem kmalu doumel zakaj. Ko sem stopil iz auta, mi je silovit veter pognal v obraz deževne kaplje kot z bičem, da me je skoraj P. Juan entre los compatriotas en Rio Gallegos en el parque principal. Med rojaki v Rio Gallegos 3. februarja. 234 vrglo, klobuk pa je odvihral nazaj proti Argentini, kot da se boji Čilencev, šele v zavetju sem vtegnil mimo premotriti položaj! Visoka obrambna stena, vetrobran, kakor jih poznamo iz našega Krasa, stoji na jugcza-padni strani čuvajnice, in še skozi vetrobran, mimo njega in čezenj vleče tako nasilen veter, da nas je kar kmalu minila volja, sprehajati se tam okrog. Razumel sem torej, zakaj ni tam drevja. Kjer ga ne odgoje v zavetju nima obstanka. Le ob estancijah, kjer imajo skrb za nasade, more odrasti drevje. Spet smo sedli in pognali dalje. Sedajle gremo čez mejo, nam je povedal voznik. Mala tablica je povedala, kje je to. Ravno mimo tablice pa je šinil tedaj ponosen gvanako... Ali je to predstavnik čilske oblasti? je nekdo menil v šali in takoj je beseda dala besedo. Nekateri so menili, da je res tako. Izkazalo se je, da so bili Čilenci tisti, ki so to mnenje zastopali in prav na glas so povedali, da si iz Čile vse želi v Argentino, ki je dežela miru in kruha... Prisluhnil sem govoren ju tujcev, kateri očividno potujejo mnogo in poznajo razmere v Argentini in v Čile in se vse drugače izražajo o Argentini, kot pa Argentinci, kateri ne poznajo nič, kako je zunaj v svetu. Vse naslednje dni sem imel enake vtise in sem spozal, da če bi bilo dano na izbiro provinciji Maga-llanes, ali hoče pod Argentino ali Čile, da razen uradnikov, ki so seveda uradno dolžni svoji domovini zvestobo. bi vse drugo glasovalo za Argentino. Jademo smo se gnali dalje. Sem pa tja smo srečali kak kamijon, s premogom, katerega vozijo iz Natalesa, ali pa z volno. Preprečkali smo nizko gričevje, ki nam je na oni strani odprlo pogled na morje. Pred nami je bila Magaljanova morska ožina, ob kateri smo nato hiteli dalje po cesti, ki se je v dežju že spremenila v tekoč potok. Toda naš voznik je vešč svojega dela in je junaško vozil po kotanjah z brzino 60 km vse do estan-cije San Gregorio, ki je last znane družine Menendez-Behety. Ta estancija, ki je kar celo mesto, z vsemi so-cijalnimi, trgovskimi in gospodarskimi napravami, celo z lastnim pristaniščem, smo hoteli videti. Ljubez-njivo so nas sprejeli in kot škofovo spremstvo smo imeli celo zagotovljen tamkaj obed, toda nam se je mudilo, ker če bo tak dež vse naprej, kdo ve, kako bomo prišli do Punta Arenas. Postregli so nam s čajem, pa smo jo ubrali dalje, kjer nas je ustavila spet oblast; že četrta kontrola po potu. Vsaka država ima namreč dve: eno policijsko, drugo pa carinsko. Moje jaslice z vso menažerijo ovac, konj, kamel in s slonom si je srečno utirala pot dalje, toda nekaj le mora biti narobe. .. Zaprte med dvojno ograjo so nas držali kot konja, ki ga kovan kuje. .. Dež je med tem ponehal, zato sem izrabil priliko, da pogledam malo na okrog. Neko grmičje je rastlo tam poleg. Pogledam in vidim črne jagode. “Calafate” mi povedo. Je užitno! Pokusim... Pa saj to so naše borovnice, naše črne jagode . Samo ne tako okusne, malo bolj vodene. Rastlina ni podobna, ker zraste previsoko in je večletna rastlina, ne kot naše borovnice, ki vedo ostanejo pri tleh in so enoleten grmiček. Kar privoščili smo si jih. Pa gledam ostale potnike, ki so s$ z mano “pasli”, da imajo črne ustnice. . . Seveda, tako kot nekoč v otroških letih. Ogledalo v autu mi je povedalo, da sem bil črn tudi jaz. .. Hm! Sedaj nas pa ne bodo spoznali pregledniki potnih listov! “Los pasaportes”, so nas poklicali. Vse v redu razen. .. Kako pa je z vami je vpraševal z ostrim pogledom mož postave in gledal sopotnika. Saj to niste vi? Morda radi borovnic, sem menil v šali... Ta potni list je že pred letom ob veljavo? i Q,ue macana!. Ni bilo radi črnih ustnic, temveč radi pleše. Budno oko postave je čisto slučajno opazilo, da med potnimi listi ni nobenega obraza plešastega a med potniki pa je eden... In to se je zgodilo šele na četrtem pregledu! In potem se je izkazalo, da je mož pomotoma dal potni list, katerega je za prijatelja nesel s seboj, da ga da podaljšati, svojega je pa v žepu imel.. Sem videl torej, da ni tako strašno važno, če je fotografija točna ali ne, le plešec naj svojo plešo previdno skrije. .. Še 100 km pota je pred nami. Kje bomo imeli kosilo? To vprašanje sta rešili dve gospe iz Cordobe. Vedeli sta že v naprej, kako se temu streže 6 ur skupne vožnje je iz vseh sopotnikov, štirih Argentincev, treb Jugoslovanov in dveh Čilencev napravila eno družino. Oni dve gospe iz Cordobe sta nas oskrbeli s servijetami in že smo imeli vsak v rokah okusen sandvič. En jugoslovanski matrimonio je postregel s kapljico vina, od nekod so prišla tudi kurja bederca in tako je bilo za vse dovolj in še ostalo je... Kar zadovoljni smo bili in še veselelo smo zapeli in ker smo hoteli dati čast vsakemu jeziku, ki je bil tam zastopan smo zapeli tudi po slovensko: “na planincah sončece sije. .. In kar lepo smo jo urezali! Le škoda, da s tem ni prišlo sonce! 40 km pred Punta Arenas stoji obcestna gostilna. Naši ljudje so. Tako so mi povedali sopotniki in res so nas ljubeznjivo sprejeli in postregli s štamparlčkom šnopca. . . Spet smo jo ubrali dalje. Sedaj ob morju, sedaj spet od morja proč, in v dolgih ovinkih mimo močvirnatih nižin. Spet je začelo deževati, a veter je nekoliko pojenjal. Nenadno je ostala goličava za nami, obdal nas je gozd nizkega drevja, nekak južni hrast, kateri od tam dalje pomeni bogastvo dežele. Je manj vetra in več dežja, zato se kar nenadno spremeni tudi podoba kraja. Pričele so se vasi, njive s krompirjem, ki je bil že osut, z ječmenom, ki je šel že v klasje, polje z ovsom krave na paši. .. Kar nenadno je bila pred nami vse druga dežela in podobna, pa še kako podobna naši slovenski zemlji v planinskih krajih... ILIRSKA BISTRICA - PODGRAJE. Je čila vsa vas požgana 6/5 1945 od Nemcev, ki so bežali iz Reke in prišli v vas iz Klane. Zgorelo je 53 hiš. Ostalo je 30 domov. DR. TOSIP SMODLAKA UPOKOJEN. Prezidij jugoslovanske narodne skupščine je upokojil znanega dalmatinskega politika Dr. Josipa Smodldlco. Imenovani je bil eden Masarikovih učencev iz Prage in celo življenje velik "liberalec. Bil je v političnem življenju velik oportunist. Njegovi sinovi so izraziti komunisti. Po sinovih je postal pod Titovo vlado delegat Jugoslavije pri svetodajnem zboru za Italiio v Rimu. Sedai ie kot tak upokojen. BARAGOVO SEMENIŠČE. Tudi mnogi Amerikanci so darovali za Baragovo se menišče, ki ga je zidal prav pred minulo vojno v Ljubljani škof dr. Gregorij Rožman. V "Slovenskem poročevalcu" beremo 8. avgusta, da se je tja vselil komunistični ljudski odbor za mestno četrt Bežigrad. SPODNJE GORJE pri Bledu 8/8 46. Piše nečaku 84 letna teta Marija Jan . . . Janez se je oženil na prazno . . . Jaka so Lahi ubili 1/12 40 v Ljubljani in njegovega šefa, ko sta šla v Kočevje kupovati žago. Francelj se je tudi oženil. Katra ima inženirja, Marička je v Zagrebu poročena z enim tipografom. Samo jaz in Johanca sva doma. Voča je umrl pred 3 leti v 90 letih. V Gorjah so Nemci požgali zadrugo, farovž in Černetovo. Na Perničah v Rodovni 7 hiš in 24 ljudi. Klmenakova oba so ubili. Kaconova žaga, na fortuni in Mulejeva žaga so proč. Jurjovčev Cene se je oženil. Johana je šla proč in so jo v Sp. Gorjah ustrelili. Letina je letos dobra. Žito in rž posebno. Sadje vse visi. Živine pa ni ker so jo morali dati Nemcem in tudi gošar-jem. Naš Janez jim je vsak dan vozil kruh in moko v gozd. Sedaj je kruha dovolj ker smo dobili veliko vseg aiz Amerike in Rusije. Prišli so tudi tisti paketi po 300 dinarjev. Je vse sorte noter. V Rodovni delajo fabriko za kredo mleti. Štoke (hlode) vse zvozijo iz Pokljuke sedaj z kamijoni. Ne vem kako se bodo navadili kmetje, ki ne bojo zaslužili na furi. Pri vas doma jim gre dobro. Te kličejo da pridi domov, da ne bo šel grunt pa tuje roke. Danes je šlo veliko Gorjanov na Triglav, kjer so otvorili novo kočo. Vsi te pozdravljajo in vabijo, da pridi domov. Bojo el Sol Libre VIGESIMO PRIMER CAPITULO Las reses asadas despedian un humo fuerte y oJoroso. Por todas partes se sentia su aroma. Trozos de hierba chis-peante llegahian hasta la estepa, mientras aqui y alla, volaban las ascuas, iluminando de vez en vez algün arbusto, v el humo se elevaba enseguida hacia las alturas. En los olmos se oia el gritar de los cuervos. Hasta los buitres del Hema llegč la pesada atmosfera de čarne asada. En grandes grupos llegaban y rondaban sobre el campo de batalla. La larga y ancha via del sur de Mezia era solo un limite indistinto. No habia quedado en pie choza alguna, todas las habitaciones estaban vacias, la llanura hollada, los bosques desgajados. El terror dominaba mediante el ejercito esloveno. Cientos de prisioneros permanecian acurrucados, sin espe-ranzas, y se despedian de todo con amargura en el corazon y maldiciones en los labios resecos. Yacian atados como tar-dos en los espesos arbustos, bajo el cielo implacable, esperan-do la realizacion de su destino. La espada eslovena escribia, banada en sangre, en todas partes, donde podia, y con furor salvaje, la palabra aterradora: jVenganza! La noclie en-cendič antorchas sangrientas y la crueldad de las manos diluyö en el cielo esa palabra: jVenganza! Por los huesos de los padres, por el corazon de los hijos y los hermanos, diente por diente, cabeza por cabeza. jDia de devolucion! Iztok estaba solo, acostado lejos del gentio, sobre una elevacion. Junto a el el yelmo, el escudo desatado y la espada limpia, sin sangre. Las manos bajo la cabeza, cerrados los ojos, el oido sordo al salvaje griterio de la desatada muche-dumbre, que eri el mareo de la victoria, gozaba el botin con-quistado. Iztok no sentia. Se habia vengado por los muertos Sva-runes, sus hermanos. Pero esa venganza Io estremecia. Esu no era un ejercito, eso no era una batalla, eso era asalto, robo, incendio, saqueo, el ataque de las fieras, el ansia de sangre de los animales del bosque. Sus pensamientos estaban mucho mas alla de las antorchas de sangre, su meditar escapaba a los incendiados ramajes, su espada no se habia movido desde que los eslovenos y hunos se habian encontrado. La solda desca gozaba su triunfo, semicansada, y medio ebria, el estaba sobre esa elevacion, con el alma sedienta y la mano cansada de no hacer nada. En el fondo de su corazon sintio una pro-funda tristeza. . . jojala viviera el antiguo Hilbudi, que reapareciera el, tan buen guerrero, en las cercanias del častilk), ojalä viviera! j Que no fueran deshechas sus cohortes! j Que viniera algün otro a reemplazarlo al Danubio! jAzbad! j Oh! jSiquiera si pudiera encontrarse frente a Tunüs! En-tonces reluciria su espada, y su mano ya no se sentiria cansada de no moverse. si cayera el, el ultimo Svarun?.. . j Que importaria! j Caena un valiente herido por otro va-liente! El corazon de Iztok se lanzo tras el Hema. Le parecio que lo llamaba el destino, los dieses, que le scnalaban el camino hacia el sur. La duda se apodero de su mente. ^Des-tino? ^Dioses? “Ni el destino ni los dioses me llaman. Me requieren el amor a mi pueblo y a Irene. Y tras la voz de este amor ire. j Ire! Enseguida correre a ella. Si es necesario, hasta Atenas, y si' es preciso caminare todo el invierno, pero debo encontrarla. Con ella y su ardor volvere. <;Y luego?. . Con el ejercito hacia el sur, alla me Hama mi amor." Iztok arranco con decision sus manos de bajo la cabeza, se sentd, luego se irguio y contemplo e! campo de batalla y las hogueras. j Basta ya! En sus rasgos se leia el asco, las nauseas, el cansancio. “jBasta de degüello! jYa se vengaron! Ahora quiero pelear. Una lucha que asuste al Emperador, cuando se entere que fueron destruidas sus legiones de hoplitas con la espada del Orion!” Enseguida torno el escudo, lo ato fuertemente a su pecho, puso en el cinto la espada, se coloco el yelmo y se dirigiö a la soldadesca. — “jLos mandare a časa! Se acerca el otono; Durante el invierno, los soldados eslovenos de Bizancio les enscnaran el manejo de las armas, mientras tanto, yo ire en busca de Irene. jY cuando vuelva, atacaremos!” En cuanto Iztok se acerco al ejercito esloveno, sc diö cuenta que una gran alegria se habia apoderado de sus hom-bres. La soldadesca gritaba de contento y se arrernolinaba alrededor de un jinete, que iba hacia los grupos armados, donde Rado comandaba. ^Quien podia ser? Iztok se apoyo sobre la fuerte espada v trato de distm-guir el jinete entre el gentio. ^Podia ser un huno? No, no debia ser, la soldadtsca lo recibiria de otro modo Entre los alegrcs soldados, se distinguio: —“j Plunk, plunk, plink, plunk!" Una voz anciana aunque potente, cantü. Todos entona-ron una cancion. —“jRadovan!”, pronuncio Iztok, en voz alta y alegre. QDe donde vient? jVuelve solo! jVaya. sus promesas y sus juramentos. . . se los llevo el viento! Luego recordo a Liubiniza. Lo venciö la pena. jCuan-tos seguidores habia enviado por la region, y todos volvian solos. Y solo volvia Radovan. —“Oh, no solo el Emperador, tambien Tunüs deberä recordar a la generacion de los Svarunes. jMaldito seas y venganza para mi hermanita!” Enseguida bajo de la elevacion hacia los soldados. Cuando Radovan lo vio, callaron sus cuerdas y murid la cancion en la mitad de una palabra. Levanto la citara alta sobre su cabeza y gritd: —'“j Iztok, Iztok! j La encontre! Por los dieses, arrodi-llate como ante el Emperador! Llevo al caballo entre los hombres,. hacia el hi jo de Svarun. Iztok lo espero. Sintič el calor de sus venas. —“jDesmonta, viejito, y cuenta! ^Donde estd? /Por que no la traes contigo?” —“^Por que no la traigo conmigo? Crees que una joven-cita como ella es un perrito que pueda correr tras d caballo? Y hasta un perrito sacaria la lengua y se quedaria entre la hierba. Tan velozmente corria.” Mientras, llego el müsico hasta un grupo de soldados y aquel se enojo: —“Ayüdenme a bajar, gritones, jborrachos! Bien pue-den reir ya que se pacen como cerdos jovenes. jY yo mientras tanto sufro hambre y sed!” El grupo de soldados se acerco riendo a el y lo alzo de la silla. —“Despacio!” se quejo luego, “quedaron mis piernas como si fueran de lena, igual que la yegua cuando se eneuen-tra bajo un puente en la mitad de un torrente. Iztok ordend enseguida que prepararan para Radovan comida e hidromiel. ._“^No tienes vino?”, lo miro friamente el mušico por sobre sus hombros. —“jNo tengo!" —“jEntonces hidromiel! la anore varias veces. . Si no tienes. . . j no tienes!” Radovan siguio a Iztok con pašo cansado, mientras sc acercaba a sus guerreros. Todos lo saludaron a grandes voces. Cuando se allegč Rado, el juglar se asusto. Iztek c:', cambio exclamo: —“jLa encontro!” Rado tomö la mano del anciano y la apreto, cotro si en ella buscara a Luiblniza, como si de ese modo la estrechara a si. — jPadrecito! ^Dčnde esta? j Dime! Aunque este en el mismisimo Bizancio, iremos a buscarla. jEseguida!” —“jHuracän! Soporta un poco hasta que torne aliento. Y despues tendras que soportar otro poco mäs. Antes quie-ro hablar contigo, j Iztok! Por los dieses, que grua ra s y sal-taräs como un cabrito cuando sepas lo que llevo en el corazon.” Significativamente llevö las manos al pecho, donde des-cansaba la carta de Epafrodit. Cuando Radovan se satisfizo con la čarne y la hidro-miel y supo todas las novedades, como atacaron a los hunos. como saquearon y robaron, entonces hizo una sena a Iztok, como un hombre que tiene algo importante que decir, y los dos se alejaron de los soldados. — Como te dije”, hablo el anciano por el camino, prepirate a la alegria, para que no se maree tu cabeza. Oiras grandes secretos y los leeras.” Miro alrededor y saco del pecho la carta de Epafrodit. Iztok reconocio enseguida la letra. La felicidad brillaba como un sol en sus mejillas. Las lineas secas, no leidas aün, le daban tantas esperanzas, que sus dedos temblarcn cuando desenrollo el pliego. Radovan estaba parado delante suyo, satisfacia sus ojos contemplando la felicidad de Iztok y vi-viendo los frutos de su propio cansancio. Epafrodit escribio primero su propio salvamento, lue-go como salvo a Irene que vivia junto a el en Salonica. Ter-mino la carta de este modo: “Ven, entonces, tu, el elegido por el destino, ;y castiga! Levanta a tu pueblo este mismo o tono. j No temas al fuerte! No tiene soldados. Belizar esta abandonado en Italia. Ccrre el rumor de que escribio al Emperador: “Si quieres que siga peleando, enviame soldados. Si quieres que vivamos, envianos comida!’’. . Ya ves, llego el dia. j Ven y ataca! Las vinas estin maduras. Entre tus laureles, tejera Epafrodit una flor blanca, Irene, j No tarden! Mis fuerzas me estan faltando. Ya me invita Haron a que suba a su barca para llevarme a traves de los lindes de la vida. Cuando los bendiga a tl y a Irene, dire con Pablo: Triunfe en una lucha hermosa, ter-mino el camino, ven muerte!” Cuando Iztok termino de leer, apreto con ft.erza entre sus dedos el pergamino, sus ojos, pendian de las lineas, de las palabras. Las sombras se movian ante el como en un sueno. Leyo dos, tres veces, su pecho se ensanchaba, respi-raba siempre mis profunda y ripidamente, no cabia en si de alegria el corazon del heroe. Rebosaba de felicidad. Mareado, abrio los brazos y busco a Radovin, lo abrazo a si, sobre el frio escudo, tanto, que el viejito se quejo. —“Padrecito, haces maravillas.” —“iEstos son sueitos, hijito!” —“Si fuera emperador, no podria devolverte tanta alegria cuanta me diste. j Seras honrado y glorifictdo por las generaciones de los Svarunes!” Iztok, momentineamente, olvido a Liubiniza. Preg un ta tras pregunta llovio sobre el anciano. ;Cömo le dieron la carta? ;Vio a Epafrodit? ,Tal vez a ella mišma? ^Esti con-tenta? ^Esta sana? Pero Rado no olvido a Liubiniza. Desde lejos observaba a Iztok y Radovin. La incertidumbre, el temor y la espe-ranza llenaban su alma. Espero, miro, sus pies correnraror. a Las manos de Rado temblaron ... El dolor se reflejč en su rostro . . . moverse, se acerco siempre mis. Vio como leia Iztok, como abrazö a Radovin, como parecio brillar el sol en su pecho. Se separo de los soldados que aguardaban y se fue acer-cando a Radovin e Iztok. —“j No soporto mis! j Dime, padrecito! ;Donde;"esta Liubiniza?” ‘ Entonces se despejo la mente de Iztok, como si en medio de su dulce embriaguez, hubiera caido una gran gota de amargura. Radovin se sintio imposibilitado, iricapaz de sostener la mirada de Rado. Todos callaron por un‘mo-mento. Un negro presentimiento cerrö la garganta de Rado, se inquietö su corazon y se nublo su frente. —“Padrecito, tu escondes un secreto. j Ha mucrto!” —“Los dioses la guardan”, respondio el jugl&r teme-roso y dulcificado. Los ojos de Rado relampaguearon. Furioso golpeh en el suelo con el pie, levanto los punos y se irguiö f rente al mušico con todo su cuerpo, su respiracion agitada cubria de calor el rostro de Radovin. . —“;No lo ocultes!” gritö con dolor, “j Te m a to!” Iztok se interpuso entre el music'o y el irritado joven. Radovan se apresuro a cohtar como busco a Liubiniza, como la siguio y encontro a su caballo, que murio, pero a ella no la pudo encontrar. Callo todo lo referente a los lobos —“iLos dioses la cuidan! jNumida la busca!", mintio atemorizado. “La busca y la encontrara, asi como encontro a Irene.” Las manos de Rado temblaron, sus müsculos se relaja-ron. El dolor se reflejo con rnayor fuerza en su rostro. Entre-chocaron sus dientes. —'“jPerdida! ;Te vengare, Liubiniza! Iztok, yo ire tras Turms y tras ella!” Se volvih, estremecido el cuerpo. Iztok le torno de la mano. ...... .. —“; No iris solo, iremos todos!” Ese mismo dia reuniö Iztok a todos los caudiltos en consejo. En armonia y acuerdo, aceptaron sus propuestas sin hablar. El pueblo creia en el, por el tfiunfo' que habia obtenido siguiendolo. Iria ciegamente tras el, aunque fuera a los brazos dd Morana. (Goniinuara) Traduccion de DARINKA ČEHOVIN VOLČE pri Tolminu. Umrl je f Ivan Kragelj, star 62 let. 10/6 1941, od bolezni. Žaluje za njim hčer Antonija por. Colja v La Plati. Sin f Mihael-Franc Kragelj- je bil ubit v Abesiniji I. 1942. Pri Jarčku (lug) je pomrla vsa družina: oče, 2 sina in ena hčer. Ostala je samo mati in nevesta. NOVO MESTO. Piše sestra bratu: Prejeli smo paket. Vse prav pride. Volne ni nikjer dobiti, zato tako prav pride . . . . Živeli smo v silnem strahu in v lakoti . . . Ko so prišli partizani, po razpadu Italije, so Nemci mesto bombardirali s 7 letali čisto nizko eno uro. Ubitih ie bilo 98 ci-vilov in 1 partizan. Čez 6 tednov so prišli s tanki in kanoni. Tedaj je bilo strašno ljudi obešenih. Vsi, ki so imeli kake uni-nam tudi vse odnesli . . . Potem so le-forme. Povsod sama smrt. In iz domov so tali zavezniški a vij oni. Včasih smo jih našteli do tisoč. Mesto je bilo 16 krat bombardirano . . . Imam umetne zobe, za denar ki si mi ga poslal. Vse zobe sem zgubila. Zbili so mi jih v ječ: . . . Štefka. VRHNIKA . Premehki sodnik obsojen. Milan Tominc je rodil obravnavo proti rrhniSkemu lekarnarju Stankotu Hočevarju, obdolženemu, da je bil belogardist. Ker mu ie sodnik odmeril premajhno kazen in bil preveč popustljiv proti kaznjencu med tem, ko je bil v preiskovalnem zaporu, je bil nato obtožen sodnik sam in obsojen na dve leti zapora. GLOBOKO PRI BREŽICAH. Med vojno so bili skoro vsi domačini preseljeni v Nemčijo. Po povratku se je vse pognalo na delo in sta sedaj v ponos kraja šola in gasilski dom, obe zgradbi močno poškodovani, a sedaj že lepo obnovljeni. Polje je spet obdelano in vinogradi obnovljeni. Igro "Divjega lovca" so morali kar petkrat ponoviti. Tudi "Razvalino Življenja" so igrali letos z izrednim uspehom. TOPLICE DOLENJE. Letos je bila stoletnica šole, ki bi morala biti v resnici že 15. jun. 1943 leta. NOVO MESTO. Polje je bilo letos do 90% spet obdelano. Mogoče je bilo to s traktorji, katere ie dala oblast na razpolago. Hlevi so še precej prazni. Ni plemenske ž ivine. Na sejmih v Novem mestu, šent Jerneju in Černomlju je bilo prodanih precej plemenskih puiskov. Ustanovljenih je že 16 živinorejskih zadrug. Stanje kurjereje se bliža že normalnemu. RIBNICA-LAZE. Posledica splošnega zastoja gospodarstva je nadlega z divjimi prašiči, ki ogrožajo gospodarstvo, katero se polagoma obnavlia. 200 SLOVENSKIH OTROK V ŠVICI. Rdeči križ je 7. maja odpelial 200 jetičnih otrok v Švico na zdravljenje. KNJIGO O DACHAU, o trpljenju naših izgnancev v Nemčiji pripravlja pisatelj Ludvik Mrzel, upravnik narodnega gledališča v Mariboru. PRIHOD PRIMORSKIH OTROK V LJUBLJANO V Slovenijo ie prispela večla skupina primorskih otrok, ki so izgubili očeta ali mater v narodno osvobodilni borbi. Otroci bodo razmeščam v dečjih domovih ir. pri družinah, ki jih bodo brezplačno oskrbovale. Mnoai beaunci s Primorske, ki so morali bežati pred fašisti in žive že več let v Jugoslaviji, so se priiavili da vza-meio te svoje mlade rojake k sebi. HALOZE. LESKOVEC PRI PTUJU. Prejel Andrej Kranjc od brata, ki je bil prele v Argentini: . . . Novosti Ti nimam javiti kot to, da sem jaz ostal živ in zdrav. Cel čas sem bil doma. Mašok so mrli. Franček nič ne piše. Žela oa ie švabska voi-ska. Po mestai are bolj slabo v Halozah na nam ni nikai folilo. Vina in sadja je bilo dosti. Rad bi tia prišel, da bi se tam v Prensi zahvalil, ker je Argentina prva poslala moko in cuker v naihujši sili, «o minolo leto. Zafali se v imeni seh nas Juaoslovanov. Jožek Pepini te pozdravila. Sedai je rihtar. Sosed Drašek ie v Ljubljani. Pred enim tednom sem šel po cement v Ptuj. Bom pivnico velbal. Lanski vinski pridelek je bil tak kot 1917. Izvrstno. Prodala se po 40 Din. Pošlji mi naše časopise. Pozdrav vsem, nosebno Vindiševim. IZ ER7ELTA. Mrtvi so: Pepi in Stanko Ferjančič fSkvarčevi). Mirko Erneičkov, Sander in Franc Vovkovi, Tože in Viktor Turkov, Ivan in Francko Repcev. Albert in I.oize Polišak. Franc in Loize Bolčino-va, Stanko Metod S. Ivan Ernejev, Franc ;n Ivan Uršen. Stanko Petrov iz Tabra. Ivan in Loize Merkantov, Jože in Loize Štefanlev, Rudolf in Dušan Steanvec in •eta Hana Vovkova, ustreljena od četnikov. Verčonovi so bili skoro vsi odpeljani v Ttaliio. v 10 minutah vzeli slovo. Že 1942. smo videli zarjo svobode v partizanih. Vsi smo bili z njimi. Distrito partizano so imenovali naš kraj. En partizan je ušel k Italijanom in nas izdal. 8/3 1943 zjutraj ob 6 h so pridrveli fašisti in karabinerji. V 10 minutah smo vzeli nekaj obleke. Pognali so nas v šolo, nas popisali, nato v Gaberje, tam na kamjone — v Trst. Vzeli so nam živino, prašiče, prav vse živali. Pohištvo in orodje so nam sorodniki spravili. V Trstu so spustili Mico s hčerko Verico in očeta Verčona (radi starosti), a domov niso smeli. Nas tri sestre zaprli za 8 dni. Poiem v Italijo med tisoče drugih, kjer smo lahko prejemali pakete. Vse ženske iz Erzelia smo bile tam (pri Na-poliju). Moški pa k vojakom ali na delo Konec vojske smo prišli domov. Dobili smo v odškodnino za 4 lepe krave eno staro kravše. Sedaj pa imamo že dve kravi, 2 junički in 2 svinji. IZ HOTEDRŠICE so Korčetovi ob gostilno in vse. Julka je v Logatcus traiiko in skrbi za vnuke. Zet (Petrovčič iz Borovnice) je zginil lani v maju s tisoči drugih. 1 -7* Sin Ivan se bo menda kmalu vrnil iz Nemčije, kjer je bil v kazenskem taboru. ČILE. Prečastiti Gospod, sprejmite vnovič naše pozdrave, kakor ste želeli da se Vam oglasimo kakšen krat. Tu Vam sporočamo nekaj domačih novic: KLANEC, 4. oktobra 1946. Nam piše naš predragi oče, Janez Metlika. Naša Antonijo Metlika, ki ie bila poročena z nekim železničarjem v Novem Mestu, je umrla prve dni aprila . . . Stanka služi pri žeželznici kot kuharica v Kazinskem kolodvoru. Vlado pa je privatni mizar. Zorka Koznarjeva se je poročila v Ljubljano. Do sedaj smo vam morali pisati samo po navadni pošti, ker zračna pošta je bila zaprta 5 mesecev. Pri nase ie vse po starem. Spravili smo vse pridelke, hvala Bogu. Letna je precej dobra, čeravno zaradi suše nimamo otave in zelia; pa Bog bo že poskrbel. NOVOMAŠNIK. V Cisterni (Santiago -Čile) bo 1 dec. posvečen za mašnika Jan Nemeček (Čeh) ki pristoja v Magallanes in Aloizii čičon W. (Poljak iz Šlezije). IVAN METLIKA pa bo tedaj posvečen za subdijakona in se priporoča v molitev rojakom iz Klanca. STARI TRG PRI LOŽU. Imamo samo eneaa duhovnika. Kaplana Kramarča (iz Radoviče) so zaklali na postelji !. 1943. Župnik Presetnik (iz Ježice) ie zaprt, tako da imamo samo snega duhovnika. Cerkev pa je bolj polna kot nikdar, posebno ob sobotah, ko opravljamo pobožnost sobot na čast Morili Fatimski, kakor so nam naročili škof Rožman. NOVO MAŠO V TRNOVEM ori Kobaridu je imel ANTON MELINC (Pavelnov) 22 junija. Z novomašnikom se je radoval ves narod. 40-LETNICA MATURE. — V juliju 1906 je na goriški gimnaziji 30 osmošolcev izdelalo maturo. Bili so takrat mešani na gimnaziji Slovenci in Jtalijani. Od 30 jih je v 40 letih umrlo 11. Ostali so se domenili, da praznujejo 40 lelnico 6. avgusta v Gorici. Toda prišlo jih ie le devet. Od Slovencev le sodni svetnik dr. Bogataj, profesor Pavšič, novinar Polde Kemperle in odvetnik dr. Komavli. Iz Jugoslavije niso mogli priti, ker jim oblast prehoda ni dovolila. RUŠENJE BOROVNIŠKEGA VIADUKTA. Od Preserja do Borovnice, nova železniška proga, se bo ognila znanega borovniškega mostu. Sedai so ta most podrli. 17. iuliia so zaminirali nrvi del, ki se je zrušil na potok Borovnišico. NA VRHNIKI GRADE tovarno usnja. Vrhnika ie imela znano Polakovo tovarno usnja. Kasneje ie ta nehala z de- lom. Sedaj hočejo na Vrhniki usnjarstvo obnoviti. Začeli so z zidanjem novega dela tovarne za svinjsko kože. ZDRAVILISYE SLATINA RADENCI je obnovljeno. Vse ie znova očiščeno in urejeno. Radenci so znani zlasti po svoji zdravilni vodi, slatini. DOLENJSKE TOPLICE tudi znova delujejo. HIDROGENIRALA V MOSTAH. — Že pred poprejšnjo vojsko j ezačel takratni deželni odbor z elektrifikacijo Kranjske dežele prav v Mostah na Gorenjskem. Takrat so zajeli v tem kraju pritok Save Završnico. Že takrat so imeli načrt, da zajamejo kasneje pod Mostami tudi Savo Dolinko. Pred to vojno so bili že izvršeni podrobni načrti, vendar je vojska prej prišla kot se je začelo z deli. Sedaj se je pokazala potreba, da se projekt takoj iz-ši in nova vlada je že začela z deli na tej novi hidrocentrali. RADIO TRST II je bil otvorjen 6. junija in oddaja večinoma v slovenščini in sicer na 411 m in 731 kilociklih. Znano je da Radio Trst I oddaja v italijanščini. V Poli pa je tretji zavezniški radio ki oddaja dvojezično in v zvezi s Trstom. SLOVENSKE ŠOLE delujejo sedaj redno po vsem ozemlju, kjer je kaj Slovencev in tudi v tržaškem mestu so sedaj po vseh delih slovenske šole. Zavezniška oblast je dala ponatisniti slovenske šolske knjige. Partizanski učiteli so hko-teli upeljati knjige iz Jugoslavije, ki so v komunističnem duhu, čemur so se pa zavezniške oblasti odločno uprle. Zaradi spora, ki je iz tega nastal so oblasti zaprle šole v Barkovljah, pri Sv. Ivanu in na ul. Sv. Frančiška v Trstu, dokler niso starši podali zahtevane izjave da sprejmejo predpisani pouk. GRGAR JE POSTAL SLAVEN. V mirni kmečki vasici se je naselilo nebroi pi-saren, ker ie Grgar postc.vlejn prehodno kot sedež okrajnega glavarstva, in je tam kakih 70 uradnikov raznih kategorij. Kadar bo izročena Jugoslaviji Gorica., 'e namenjeno preseliti tiste urade v mesto. V AJDOVŠČINI, kakor piše privatnik, so trgovine kaj slabo založene. Vse police in predali, prazne. Za okupacijske lire, katere ie upeljala v coni B jugoslovanska blast, se kar nič ne dobi. Italijanskim liram bojda več zaupajo trgovci. TRST IN GORICA. Vpričo težkega položaja, ki je zavladal po vsem Goriškem radi najnovejših dogodkov, je sedaj večina naroda začela centralizirati svoje prizadevanje v tem smislu, da naj se tržaški državi priključi tudi Gorica in čim več slovenske zemlje. TRIDESETLETNICA. 9. avg. so goriški Lahi izposlovali dovoljenje za proslavo 30 letnice "osvoboditve Gorice". Slovencem je seveda to udarec v lice in je zato naravno, da je ves narod bil nevoljen radi tega in je zato ob priliki manifes'cr-cije prišlo do težkih izgredov na gori-ških ulicah. PEKLENSKI STROJ v goriškem hotelu "Pri Univerzi". Ta hotel je zbirališče slovenske demokratične stranke, ki je opozicija komunistom. 11. jul. je tam eksplodirala bomba, 15 julija pa je bil podtaknjen peklenski stroj, ki so ga pa pravočasno odkrili, tako da so preprečili škodo življenj, toda eksplozija je vseeno naredila precei materijalne škode. CESTE GRADE. Slovenska mladina se je posebno izkazala z udarniškim delom v gradnji cest Ljubljana-Ježice, Ljubljana-Vrhnika, ter železnic Semič-Dubnjarci in Preserje-Borovnica. V Mariboru pa je njena zasluga obnova hidro-centrale na otoku. V kratkem se bo delo nadaljevalo na cesti proti Postoini. ki io bodo razširili na 12 metrov, 6 m bo krajnega cestišča za kolesarje. SEŽANA, ŠTJAK. Prejela Angela Može, od sestre, ki ie z družino v Riccione, kjer ima mož službo. 5000 lir ima na mesec. Oče Francov ie umrl. sta; 30 let. Naša mama še živi. jma 78 let. Med vojsko smo imeli strašno . . . Mislili smo na hitro spremembo po vojni, pa jo vedno slabse. Vsega nam manika. Za otroke sem naredila nekaj obleke iz vojaških cuni . . -Vojska nas je pokvarila na duši in na etlesu. PREŠERNOVA STOLETNICA. Prihodnje leto bo 100 let, ko so izšle prve Prešernove popolne poezije. Dve leti pozneje je Prešeren umrl. Da s ta dogodk primr-no proslavi, je bila že izdana naloga ar. Slodnjaku, ljubljanskemu knjižničarju, da naj preskrbi za sodobno izdajo Prešerna, Poezije, v popravljeni in sodobnosti prilagojeni izdaii so že izšle. Glede nekaterih izrazov, kot posebno v Krstu pri Savici "ki up sreče onstran groba v srcu hrani" postavlja Slodnjak trditev "da tega Prešeren ni zapisal iz prepričanja". Poezije so izšle v 20.000 izvodih. BAN DR. PIRKMAJER »e bil tudi deležen Dachaua, ker so ga Nemci obdolžili, da dela za Angleže. Po zlomu se pa ni vrnil domov, ker je bil pri partizanih slabo zapisan. Postal je nato predsednik mednarodne zveze internirancev, kasneje ga je UNRRA postavila za rektorja svoje univerze v Miinchenu, toda na zahtevo partizanskih oblasti je bil iz tega položaja umaknjen in je sedaj spet v Dachau, kjer čaka konečne usode, ker je obtožen kot vojni zločinec. PRVI MAJ V LOŠKI DOLINI. Iz slovenskega Poročevalca povzamemo: Na čelu je bilo 40 konj, nato šolska mladina. Njej je sledila "fizkultura", ki je nadomestila Orle in Sokole. Ta "fizkultura" je imela skupine: turiste, smučarje, kolesarje in otroke z lesenimi puškami (moške in ženske). Sledile so razne skupine: gozdarji, tesarji, nato velikanski 'v oz, ki ie predstavljal požgani Lož, zidarji iz Babnega polja, starotrški voz s Kosci in grabljicami, z jerbasi na glavi, žanjice, krojači in šivilje, predice in terics, nato partizan-sk išotor in na koncu kmečka ohcet. Teden pozneje se dopisnik pritožuje, da ie še vedno reakcija na delu, ker ljudje nič radi ne hodijo na mitinge in da kritizirajo sklepe. V DARUVARJU so imeli Salezijanci zavod, iz kaetrega so se morali izseliti, ker je bil "Marijin dom" konfisciran. Marijino podobo so v slovesni procesiji prenesli v farno cerkev, pri čemer je prišlo do napada in je bil župnik težko ranjen. V BANJALUKI, v Bosni in okolici so bile vojne grozote najhujše. Tam so se odigravali najbolj okruti prizori bratomorne borbe med Srbi in Hrvati. Katoličanov je bilo tam 1. 1940 130,000. Preživelo jih je samo kakih 40.000 in se dobe cele va si, kjer ni niti onega odraslega možkega. Vršili so se masni pokolji do tisoč oseb na enkrat. DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV je na rednem občnem zboru v juniju izvolilo tale odbor: Predsednik Miško Kranjec, iz Velike Poljane pri Turnišču v Prekmurju, poznan po svoji levičarski usmerjenosti že izpred vojne in je bil med najbolj produktivnimi partizanskimi noveliseti med vojno. Podpredsednik je Franc Koblar, svoj čas urednik katoliškega Dom in Sveta. Doma je iz Železnikov. Tajnik je komunist Janez Logar. Tudi ostali člani so vsi levičarsko orientirani. V Mali Biblioteki Marksiszma je izšlo že šest zvezkov glavnih komunističnih ideologov: Abalina, Dimitrova, Lenina In Stalina. V ŽALNI je viadukt že obnovljen. Bil je namreč porušen in je bil s tem prekinjen promet na dolenjski železnici. 150 m dolgi most je bil otvorjen v juliju. V ZAGRADCU je bil tudi porušen mo?t čez Krko in je sedaj že novi izročen prometu. Dolg je 33 m. V ŠTORAH PRI MARIBORU je spet stopila v obrat topilnica (martinovka), ki so ji dali ime "partizanka". To je največja železna topilnica v Jugosalviji. "VIPAVEC" se je imenoval domobranski list, katerega je urejeval DRAGO PETKOVŠEK. Njega sta hotela nasilno ugrabiti Ivan Saksida in Herminij Bratuž, kar jima pa ni uspelo in sta prišla zato pred zavezniško sodišče. NOVO MAŠO V TRSTU je imel pri sv. Ivanu 7. julija domačin Marjan Hrovatin. PASTIRSKO PISMO je bilo prebrano po vsem Goriškem 30. junija, kjer je bilo povedano, da se ne more cerkveno poročiti, ne prejeti nobenega zakramnta, kdor ie član v kaki veri sovražni organizaciji. V Kobaridu je to dalo povod za zbiranje podpisov proti dekanu, ki je tam že 21 let in ki narod dobro ve, kaj je trpel pod fašisti. Tudi v drugih krajih se vrše podobne stvari. OSEBNE VESTI IZ GORIŠKEGA JAVNEGA ŽIVLJENJA. — Dr. JOŽE BITEŽNIK, ki je bil svoj čas tajnik Slovenske poiitične organizacije na Primorskem, se je pred kratkim vrnil v Gorico. Dr. Bitežnik je zapustil Primorsko 1930, ko se je fašizem pripravljal, da zada goriskim Slovencem smrtni sunek. išrijo se vesti, da se vrne v Gorico dr. BERTO BESEDNJAK, nekdaj slovenski državni poslanec v rimskem parlamentu. Dr. Besednjak je bival zadnja leta v Bel gradu. Deloval je pred to vojno kot zastopnik slovenskih manjšin na raznih mednarodnih konferencah. Nekdanji poslanec v rimskem parlamentu VIRGILIJ ŠČEK je odšel 16. julija v Ljubljano. UGRABLJENA PROTIKOMUNISTKA. — Zadnje dni julija je tajna partizanska policija v DUTOVLJAH na Krasu prijela domačinko Angelo Šuc in jo odgnala ne-znanokam. Nesrečna mladenka ni zagrešila drugega kot da ie bila zvesta in delavna članica Marijine družbe in je kot taka širila in razdeljevala verski tednik "Slovenski Primorec", ki ostro nastopa proti komunizmu. ŠKODA, KI JO JE POVZROČIL NACISTIČNI TEROR KOROŠKIM SLOVENCEM. V zadnjih dneh marca je bila v Celovcu skupščina Prosvetne zveze za Slovensko Koroško, ki jo je angleška vojaška uprava 9 mesecev po kapitulaciji nacistične Nemčije končno dovolila. Ta skupščina je bila prva po devetih letih prisilnega kulturnega molka koroških Slovencev. Na skupščini sta bivši predsednik dr. Josip Tišler in sekretar dr. Vinko Zwitter poročala o izgubah m škodi, ki so jih nemški "nosilci kulture" prizadejali . slovenskim kulturnim društvom in ustanovam v poslednjih letih. Slovencem je bilo med vojno prepovedano vsako kulturno delovanje. Prepovedano je bilo poučevanje slovenskega jezika, prepovedan vsak iisk, zaplenjeni so bili vsi slovnski Ljudski domovi vse knjižnice in ves inventar. Kaznovali so celo ljudi, ki so govorili slovensko. Pred nastoppom nacizma so imeli koroški Slovenci 35 kulturnih društev. Dvajset predsednikov teh kulturnih društev je bilo interniranih in izseljenih, trije so bili zverinsko ubiti, dva pa sta padla kot partizanska borca. Izmed članov zadnjega osrednjega odbora Prosvetne zveze ie bilo 8 izseljenih in intrniranih, 2 pa so ubili nacisti. MEHIKA ZGRADI JUGOSLOVANSKO TOVARNO. — To se sliši malo čudno,, pa bo le najbrž prišlo do izvršitve. Znano je, da so se obvezale vse države, ki same ne prjemajd pomoči od UNBRA-e, da prispevajo v skupni fond UNRRA. Vsaka država je imela prispevati po do- ločenem MMv m sic®: 1 pr^ent. narodnega dohodka, 'računano po letu 1941. Tako je z manjšim zneskom tudi Mehika dolžna prispevati. Ne prispeva pa v denarju, ampak hoč v blagu. Tako je prišlo do dogovora med UNRRA in Mehiko, da ta postavi v Jugoslaviji,, kot ■ šVbj prispevek k UNRRA, tovarno za Steklo in sicer v»Subotici . v< Vojvodini. Tovarriu bo izdelovala ' pred, Vselh steklo za razne kemikalije. V Subotici je bila že poprej podobna tovarna, pa >je bila med vojšlto uničena. OTROCI IZ BOSNE V SLOVENIJI. V Bosni je baje v vojni dobi izgubilo očeta in mater 15.000 otrok in 59.000 jih je zgu bilo enega, izmed staršev. 4.000 od teh otrok so spravili v Slovenijo, da jih tam prehranijo in- vzgoje,._ ,f- ZA ZDRAVSTVENI PROGRAM v Jugoslaviji znašajo stroški.1 UNRRA 21,619,190 dolarjev.-Do 31. maja 1946 je UNRRA od tega že dala 11,098.000 dolarjev. ZADRUŽNA. IN KMETIJSKA BANKA V LJUBLJANI. — Tam, -kjer je bila poprej v Ljubljani Slovenska Zadružno-gbspodar-ska banka, ie danes državna banka z imenom “Zadružna in kmetijska, banka". Ta likvidira slovensko banko in prenaša premoženje v Belgrad. - . Ta banka daje .pogojila tudi za nabavo blaga, jci ga je dala UNRRA v Jugoslavijo. Ameriško blago, ki pride v Jugoslavijo, po tej . organizaciji po večini potem država proda ljudem. BUČNO OLJE je zelo priljubljeno na Štajerskem. Skoro vsak kme.t. je pridelal in posušil toliko bučnega semena, da je imel dovolj domačega olja. Male tovarne za olje |9 še v precejšnji meri nadomestile domače stiskanj, bučnega semnja. Kmt je mogel kar zamenjati seme za pije. Glavna tovarpa za bučno olie je v SLOVENSKI BISTRI Čl. Na. Kranjskem je-bilo to olje zelo malo vpeljano. Sedaj- delajo na to, da bi se bučno olje udomačilo tudi na . Kranjskem,J kjer drugih -olj primanjkuje. Kmete navajajo,, da .zbirajo bučno ' seme . in da ..ga zamenjajo "Na-proz"-u (Nabavna in prpdajna zadruga) za olje- BOGATO ŽIROVO . LETO je dalo po vod, 'da navajajo.,ljudi k zbiranju., žira. Na Slovenskem je precej bukovih gozdov in' bi se dalo, kot .pišejo, nabrati na. sto tihe in slptine vagonov žira. Tud.i.pojhov, ki' se hranijo, ih debele z' bukovim žirom, je‘letos silno veliko, , ., ' ' VIDEM PRI KRŠKEM.. Tovarna’ celuloze je že v polnem pbratu in izdela po poročilih iz Slovenije več. kot ’je. izdelala pred vojno. ... :' 'ČRNOMELJ. — Sadjarska in vjiarska zadruga “Belsgd" v ...Črnomlju! je , nedavno pričela graditi jzadružno tovarno za predelavo sadja, izdelavo sadnih sokov, marmelade „in scrdhuh..konzervi Gradbene stroške bodo’ deloma krili z zadružnimi deleži, deloma s prostovoljnim in brezplačnim delom ter s posojilom. Stroje za 'predelavo sadja ie dajo na razpolago ministrstvo za industrijo in rudarstvo. To varno bodo Zgradili v dveh etapah. Prvi del tovarne bodo dogradili. do letošnje jeseni, tako'da bo, tovarna lahko predelovala že letošnji sadni pridelek. V PREVALJAH v Mežiški dolini skušajo vpeljati lesno-produkfivno zadrugo, ki naj bi oskrbovala in prodajala les iz okroglo 4000 ha dobro zaraščenega gozda. Ministrstvo zg gozdarstvo je dalo zadrugi na razpolago začasni kredit en milijon dinarjev. V preteklem letu je za-~ trnnn mptrnv le- druga prodala 5000 kubičnih metrov lesa: Člani zadruge so mali kmetje. ŠTEMPETOV MOST NA ŽELEZNIŠKI PROGI med Borovnico in Logatcem je tudi popravljen. Ta most Je bil med. vojsko 4krat porušen, pa vselej' zasilno po pi-avl j en: Zrušili so ga 'ameriški" ae’rbpla-ni. iUiKO MONTE CUDiNE A Z A F B A N MONTE CUDINE CALIDAD Y RENDXMIENTO MONTE CUDINE S. E. Ltda. Capital 1,000.000 8. BBLGBANO 2260 V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 81-5440 — Florida 606 Recreo “EUROPA” RIO CARAPACHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po coni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli e 1.—, otroci 8 0.60. U. T. 749 - 0589 — TIGRE — FCCA. “DUHOVNO ŽIVLJENJE” “LA VIDA ESP1RITUAL” ____Pasco 431, Buenos Aires. Argentina JUAN BOGANI Suceior do BOGANI HN08. IMPORTADOR DE TEJIDOS 1928 — A L S I B A — 192# U. T. 47, Ct^o 6SS4 B a o n o s Aires E SNE A PERIODICO SEMANAL aparece los dias 3 - 10 - 17 y 24 de čada mes. Dedicado exclusivamente a la Industria Lechera y a la Granja. Consultorio Tecnico, Industrial y Veterinario - Anälisis, etc. GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SUSCRIPCION S 10— ANUALES Redacciön y Administration: MORENO 2718 — U. T. 45-3503 — Buenos Aires o o s S H H - TARIFA REDUCIDA gg” 8g i Concesiön 2560 «: in ■ "PROJEKTIVNI ZAVOD SLOVENIJE" je naslov novega urada v Ljubljani. Namen te nove ustanove jc, da pri obnovi in gospodarski zgraditvi države preučuje, sestavlja in nadzira razr.e načrte pri obnovi javnih naprav. Ima tudi nalogo, da dvigne kakovost načrtov z metodo kolektivnega dela in specializacije. Temeljno glavnico milijon dinarjev je dalo ministrstvo za gradnje. ZAGORJE IN KAKANJ. Tekma je na dnevnem redu partizanskega življenja. Tako so tekmovali tudi delavci po rudnikih. Izkazalo se je, dc so bili enaki rudarji iz Zagorja . in iz rudnika Kakanj v Bosni. Tretje mesto so odnesli v Velenju, Poleg udarništva skuša komunizem dvigniti produkcijo tudi s temi tekmovanji. PRIPRAVA NA VOJSKO? Zvezni svet in Svet narodov FLRJ sta nedavno sprejela zakon o dopolnjevanju oborožene sile z jezdno, vprežno in tovorno živino ter s prevoznimi sredstvi. Vsa jezdna, vprežna in tovorna živina in prevozna sredstva v Jugoslaviji so sestavni de! jugoslovanske oborožene sile; v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju morajo vse državne ustanove in zavodi ter vse fizične in pravne osebe na ozemlju Jugoslavije dati oboroženi Sili na razpolago vsa omeniena sredstva. . LJUBLJANSKI GRAD SPREMENJEN V MUZEJ. Staro idejo, da naj bi ljubljanski grad postal muzej, hoče sedanja vlada izpeljati. Na gradu stanuje sedaj okrog 500 ljudi in iih bo treba seveda izseliti kar bo težavno v času, ko tako primanjkuje stanovanj. Grad izvira iz 17. stoletja. Zasnovan je bil v baročnem slogu. V začetku 19. stoletja so ga predelali v elno kaznilnico. Takrat so dozidali dni trakt, ki ga bodo sedaj, porušili, ia*hlegovem mestu pa bodo zgradrl. nov irtcgi/z veliko razstavno dvorano. Za pre-tev gradu v centralni muzei liarod-bsvobodilne borbe je vlada LRS odo- brila kredit 20 milijonov din. Prosvetni minister dr. Ferdo Kozak bo imel nalogo nadzirati preurejevalna dela s kulturno zgodovinskega stališča ter skrbeti za organizacijo muzeja. S pripravljalnim, deli so že priečli. Sedaj je zaposelnih 20 delavcev. Kasneje pa bo delalo okrog 70 delavcev in strokovnjakov. Letos bodo preuredili lužni trakt, odstranili vzhodni ter zgradili razstavno dvorano. V prvi etapi bodo izeslili 6 družin, ostalih 70 pa bodo preselili prihodnje leto. KOLINSKA TOVARNA HRANIL v Ljubljani. Kdo na Slovenskem ne pozna Kolinske tovarne za cikorijo? To tovarno je razrušila eksplozija, kr je nastala na ljubljanskem kolodvoru par dni potem, ko so partizani zavzeli Ljubljano, ko je eksplodirala municija, naložena na nekem vagonu. Sedaj so to tovarno obno-vili in je zopet začela delati, f Načrti za stavbe Firma j \ VITO GABRIELČIČ f ! Tehnični Konstruktor | I Obras y Cloacas | I Baigorria 4825 U. T. 50-3985 j "ČASA JUSTO" MARMOLERIA Construccion de Monumentos en los Cementerios PLAČAŠ DE BRONCE JUSTIN MARUŠIČ Garmendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu PAZ SOLDAN 4844. Tel. 69-1366 Stavbe - načrti - proračuni - firma FRANC KLAJNŠEK je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedeljek, sredo in petek od 16 do 19 ure v Asuncion 4602 — U. T. 50-0724 i... ROJAKI IZ NOTRANJOSTI! Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v HOTELU “ P A CIFIC 0 ” kjer boste ceno in dobro postreženi. CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik: ANTON BOJANOVI C VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje Luk Daneu