Saša Štu par1, Dia na Voz lič2 Ca ro li je va bo le zen CaroliDisease IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: Ca ro li je va bo le zen, Ca ro li jev sin drom, žolčni vodi, je tr na fi bro za Carolijevabolezenjebilaprvičopisanaleta1958.Zanjosoznačilnerazširitveintrahe- patičnihžolčnihvodov.Obstajatadverazličicibolezni:CarolijevabolezeninCarolijevsin- drom.Prislednjemjepolegrazširitevvodovprisotnatudikongenitalnajetrnafibroza. Bolezenjetesnopovezanazavtosomnorecesivnopolicističnoboleznijoledvic.Nastane zaradinapačnegaremodeliranjaduktalneplošče.Simptomisonespecifičniinsevvečini primerovpojavijoževotroštvuoz.vmladosti.Kažejosekotbolečinavzgornjemdesnem kvadrantutrebuha,vročina,srbečicainutrujenost.Zatipamolahkopovečanajetrainpo- večanovranico.Zaradizastajanjažolčapridedotvorbekamnov,holangitisov,sepsein biliarnejetrneciroze.Diagnozaboleznisepostavispomočjoslikovnediagnostike–UZ, endoskopskaretrogradnaholangiopankreatografija,magnetnoresonančnaholangiogra- fija,CTinMRI.Zdravljenjejesimptomatsko,usmerjenovzdravljenjeinpreprečevanje zapletovbolezni.Dokončnarešitevjepresaditevjeter.Preživetjepopresaditvijevisoko. PribolnikihsCarolijevoboleznijooz.Carolijevimsindromomjepovečanotveganjeza ho- langiokarcinom,zatojepriporočljivospremljatitudibolnikebrezizraženihsimptomov. abSTRaCT KEY WORDS: Ca ro li di sea se, Ca ro li syndro me, bi liary ducts, li ver fi bro sis Carolidiseasewasfirstdescribedin1958.Itischaracterizedbydilatationofintrahepatic bileducts.Therearetwovariantsofthedisease:CarolidiseaseandCarolisyndrome.In thelatter,congenitalhepaticfibrosisispresentinadditiontodilatationoftheducts.The diseaseiscloselyassociatedwithautosomalrecessivepolycystickidneydisease.Themain pathologicalfeatureisimproperremodelingoftheductalplate.Symptomsarenon-spe- cificandinmostcasesoccurinchildhoodorinyouth.Patientshavepainintheupper rightquadrantoftheabdomen,fever,itchingandfatigue.Inclinicalexamination,enlar- gedliverandenlargementofthespleenarefound.Formationofbiliarystones,cholangi- tis,sepsis,andbiliarycirrhosisarecommoncomplications.Diagnosisofthediseaseis establishedwithimagingdiagnostics–ultrasound,endoscopicretrogradecholangiopan- creatography,magneticresonancecholangiography,CT,andMRI.Treatmentissympto- maticwiththeaimoftreatingandpreventingthecomplicationsofthedisease.Thefinal solutionislivertransplantation.Survivalratesaftertransplantationarehigh.Patients withCarolidiseaseorCarolisyndromeareatanincreasedriskofcholangiocarcinoma; screeningofasymptomaticpatientsisthereforeadvisible. 1 Saša Štu par, dr. med., Splošna nuj na me di cin ska po moč, Zdravs tve ni dom Ce lje, Gre gorčičeva uli ca 5, 3000 Ce lje; stu par.sasa @out look.com 2 Dia na Voz lič, dr. med., Splošna bol nišnica Ce lje, Ob la ko va uli ca 5, 3000 Ce lje 337Med Razgl. 2016; 55 (3): 337–43 • Pregledni članek UvOD Carolijevabolezen(CB)jemotnja,zakate- rosoznačilneneobstruktivnemultifokal- ne,segmentnerazširitvevelikihintrahepa- tičnih žolčevodov, ki vključujejo celotna jetra,lobusalileensegment,medtempa vodiostajajopovezanizglavnimsistemom žolčnihvodov(1–3).PrvijojeopisalCaroli ssodelavcileta1958(4).Obstajatadve raz- ličicibolezni(5, 6): • TipIalienostavnaCarolijevabolezenje redkejšaoblika.Zanjosoznačilnecistične razširitveintrahepatičnihžolčnihvodov brezdrugihočitnihnenormalnostijeter. • TipIIalikompleksnaCarolijevabolezen, imenovanatudiCarolijevsindrom (CS),je pogostejšarazličica.Prinjejjepolegraz- širitvežolčnihvodovprisotnakongeni- talna jetrna fibroza. Poleg hepatične fibrozejelahkopovezanascirozo,portal- nohipertenzijo(le-taserazvijev25–50%) invaricamipožiralnika. Nekajavtorjevverjame,dastaCBinCSdva različnastadijaistebolezni(6). Incidencajenizka–1primerna1.000.000 ljudi(7).Zaradiredkostitemotnjestadia- gnozainzdravljenjepogostozapoznela. paTOGENEZa IN paTOLOGIJa MolekularnapatogenezaCBinCSnipo- polnomaraziskana.Bolezenjepogostopo- vezanazavtosomnorecesivnopolicistično boleznijoledvic,30%bolnikovzavtosom- norecesivnoboleznijoledvicimaCB.Zaobe bolezninajbibilaodgovornahomozigotna mutacijagenaPKHD1 (angl.polycy stic kidney and he pa tic di sea se 1).Opisanihjetudinekaj primerovsopojavnostizavtosomnodomi- nantnopolicističnoboleznijoledvic(8–17). ZaCBinCDsoznačilnevrečasteseg- mentnerazširitvevelikihintrahepatičnih žolčnihvodov,kikomunicirajospreostalimi deližolčnihvodov. Bolezenjelahkoomeje- nanaenjetrnilobus,najpogostejejepri- zadetlevilobus.Razširjenivodisoprekriti z biliarnimepitelijem, ki je lahkohiper- plastičeninulceriran.PriCSjeprisotnakon- genitalnajetrnafibroza(1, 18–20). CBinCSsoditavskupinobolezni,ime- novanociliopatije.Njihovaglavna jetrna patologija je nenormalno remodeliranje duktalneplošče.Gledenastopnjoremode- liranjainnivoportobiliranegavejevja,kije prizadeto,ločimo:kongenitalnojetrnofi- brozo(mikroskopskižolčnivodi),CS(mikro- skopskiinsrednjevelikižolčnivodi),CB (srednjevelikiinvelikižolčnivodi)inpoli- cističnojetrnobolezen(najverjetnejenajbolj perifernikonecžolčnegasistema)(13, 20, 21). KLINIČNE ZNaČILNOSTI CBnavadnopostanesimptomatskavotro- štvu alivadolescenci,vnekaterihprimerih patudivodraslidobi,lahkopabolnikiosta- nejobrezsimptomovceloživljenje(6, 22–25). Večkot 80%bolnikovimasimptomepred 30.letom(2, 3). Bolniki,kiimajosimptome CB pred 40. letom, imajo verjetneje CB tipaIIkottipaI.GledepojavnostitipaIali tipaIInirazlikemedspoloma(26, 27). CBnimakliničnonobenihspecifičnih simptomovaliznakov,pravtakonirazlike medsimptomiinznakimedbolniki,kiima- jotipIintipII,vendarsoimelibolnikisCB tipa I simptomeredkejekotbolniki s ti- pom II.Najpogostejšisimptomisobolečina vzgornjemdesnemkvadrantutrebuha,ki jelahkoleobčasna,vročinainsrbečica.Bol- niki lahko tudi izgubijo apetit in sobolj utrujeni,pojaviselahkozlatenica.Razšir- jenježolčnihvodovvjetrihjepredispozi- cijazazastajanježolča,karlahkovodido tvorbekamnov,ponavljajočihseholangiti- sov,abscesov,sepseinpankreatitisov.Zara- dikroničneobstrukciježolčnihvodovlahko pridedobiliarnejetrneciroze(7, 23, 27, 28). Zaradi zastajanja žolča pride do malab- sorpcijevitaminaK,karpovzročikoagulo- patijo(29). PribolnikihsCSsezaradikongenital- nejetrnefibrozerazvijeportalnahiperten- zija,kiimazaposlediconastanekascitesa, varicinpovečanjevranice. Pogostesokrva- 338 Saša Štu par, Dia na Voz lič Ca ro li je va bo le zen vitveizpožiralnika,melenainhemateme- za(6, 19, 27). Vkliničnempregledu lahkonajdemo povečanajetra,obrazvitiportalnihiperten- zijipatudipovečanovranico (29). 60–80%bolnikovsCBimapridružene ledvičnelezije,kiobsegajorazširitevtubu- lovdomulticističnealipolicističnebolez- niledvic(30). DIaGNOZa DiagnozaCBinCSsepostavispomočjosli- kovnediagnostike.Značilnostiboleznilah- koodkrijemozUZ-pregledom,endoskopsko retrogradnoholangiopankreatografijo,mag- netnoresonačnoholangiografijo,CTinMRI (31–34). NaUZseboleznipokažetakotintra- hepatičnacističnaanehogenapodročja,ki lahkovključujejofibrovaskularnevozličke, kamneinlinearnepovezavealiseptume. Fibrovaskularnivozličkisosestavljeniiz portalnihveninhepatalniharterij(22, 27). KljubtemudasilahkozUZprikažemoje- trneciste,intrahepatičnolitiazoinskup- nižolčnivod,ješevednotežkorazlikova- timedcistamizaradiCBincistamizaradi drugihvzrokov–npr.policističnejetrnebo- lezni (35). Na CT lahko vidimo t. i. cen tral-dot sign,tojeznak,kijespecifičeninključen– prikazujefibrovaskularnevozličke,kivse- bujejoportalnovenoinvejojetrnearteri- je,kipremoščacisto(35).Cen tral-dot sign ni vednoprisoten,zatojenatančnostCT71,4%. MRIs77%natančnostjonimaprednosti predCT-slikanjem.Najvišjinivosenzitiv- nostipridiagnostikiCBimaendoskopska retrogradnaholangiopankreatografija(angl. en dos co pic re tro gra de cho lan gio pan crea to - graphy,ERCP)(27, 34, 36).Magnetnoreso- načnaholangiografijalahkopokažepovezave medcističnimirazširitvamiinnormalnim žolčnimvodom,stempostavidiagnozoCB inizključidrugebolezni,kotsonpr.mul- tipliabscesijeterinpolicističnabolezenje- ter(35). Laboratorijskikazalcisonespecifični. Pancitopenija,anemija,levkopenijaintrom- bocitopenija so pogostejše pri bolnikih sCBtipaII(CS)–takolahkozlaboratorij- skimikazalcirazlikujemomedtipomIin tipomII(27).Vkolikorjebolnikžerazvil cirozo,lahkotudisslikovnimipreiskava- mirazlikujemotipII(cirozaselahkoraz- vije)odtipaI(cirozasenerazvije)(27). Funkcijajetrnihcelicjevzačetnihsta- dijihrelativnodobroohranjena,jetrnien- cimisonormalnialiblagopovišani.Lahko opazimopovišanjeserumskealkalnefos- fataze indirektnegabilirubina.Povišana hitrostsedimentacijeeritrocitov,povišane vrednostiC-reaktivnebeljakovineinlevko- citozalahkokažejonaholangitis(6, 21, 29). Vprimerupovezavezboleznijoledviclah- konajdemotudipovišaneledvičnereten- te(6, 37). Zapostavitevdiagnozejebiopsijajeter redkopotrebna. Di fe ren cial ne diag no ze Diferencialnodiagnostičnopridejovpoštev vsebolezni,kipovzročajorazširitevžolčnih vodov.Razlikovanjemedholangiokarcino- mominlokaliziranoCBjetežko.Vpridho- langiokarcinomugovoritaizgubatežein visokinivojiserumskegaCa19-9.Glavna za razlikovanjejeprisotnostkomunikaci- jemedintrahepatičnimicističnimilezija- miinlevimalidesnimjetrnimvodomspo- močjo ERCP – pri holangiokarcinomu komunikacijeskorajni(obstruktivnaraz- širitevžolčnihvodov),medtemkojepriCB komunikacijaohranjena(2, 3, 38).Direkt- nakomunikacijajepatognomoničnaza CB in jorazlikujeoddrugih jetrnihbolezni s podobnimi značilnostmi na slikovnih preiskavah,kotsoprimarnisklerozantni holangitis,hepatičnecistepriavtosomno dominatnipolicističnibolezniledvic,bi- liarnihamartomiintipVholedohusnihcist (8, 39, 40).Nesmemopozabitinadejstvo, dasev10%primerovCBrazvijevholan- giokarcinom(38). 339Med Razgl. 2016; 55 (3): ZDRavLJENJE Zdravljenje temelji na klinični sliki bo- lezniinlokacijispremembžolčnihvodov. Asimptomatskibolnikipotrebujejoredne kontrole,dasepravočasnodiagnosticirapo- slabšanjeboleznialimalignotransforma- cijo(41). Holangitis in sepso zdravimo z us- treznimiantibiotikiinodstranitvijožolčnih kamnov,daizboljšamodrenažožolča.Za- radibiliarnestazeinprisotnostiintrahepa- tičnelitiazejeokužbetežkoeradiciratiin solahkopovezanesprogresivnimslabšan- jem jetrne funkcije. Bolniki lahko potre- bujejopodaljšanozdravljenjezantibiotiki, sčasomapakonzervativnozdravljenjeza- radi napredovanja bolezni lahko postane neučinkovito(41, 42). Portalnahipertenzijajepovezanazakut- nokrvavitvijoizvaric,bolnikipotrebujejo profilaksozneselektivnimzaviralcemre- ceptorjevβ in/aliendoskopskozdravljenje. Portalno hipertenzijo omili portokavalni spoj(12). Bolnikiskroničnoholestazopotrebuje- jonadomeščanjevitaminov,topnihvmaš- čobi(42). Ursodeksiholna kislina je učinkovita takozapreventivokotzazdravljenjeintra- hepatičnih žolčnih kamnov. Ursodeoksi- holnakislinanajverjetnejepovečapretok žolčainzmanjšažolčnostazo,nedelujepa zraztopitvijokamnov,sajjevečinakamnov pigmentiranih (43). Lokaliziraneoblike,kivključujejolevo alidesnopolovicojeter,selahkozdravishe- mihepatektomijo.Difuznaprizadetostobeh lobusov se zdravi konzervativno (27, 35, 44–46).Možnostzdravljenjapritehbolni- kihjetudipresaditevjeter,kljubtemuda solahkoasimptomatski(11). Bolniki, ki imajo ponavljajoče se iz- bruheokužbžolčnegasistema,predvsemti- sti,kiimajošezaplete,povezanesportalno hipertenzijo, potrebujejo presaditev jeter (35, 47–49).VprimerihpovezaveCBzled- vičnopolicističnoboleznijojeučinkovita kombiniranapresaditevjeterinledvic(50). Odložitevpresaditveimazaposledicotežje kiruršketehnike,povečanopojavnostpoo- perativnihzapletovteroteženooptimalno presaditevzaradislabšepreoperativnekon- dicijebolnikov(41). pROGNOZa Prognozajeodvisnaodstopnjebolezniin pridruženeprizadetostiledvic.Ponavljajoče seokužbeinpojavzapletovsopovezanizvi- sokosmrtnostjo(51). Zaradikroničnegazastojažolča vžolčnih vodihinvisokihkoncentracijnekonjugira- nihsekundarnihžolčnihsolijepovečano tveganjezaholangiokarcinom(2,5–25%) (28, 35, 41, 42, 52–55). BolnikisCBimajo takostokratvišjetveganjezarazvojholan- giokarcinoma kot ljudje z normalnimi žolčnimivodiindesetkratvišjekotbolni- kiskamnivžolčnihizvodilih(22). Kotposledicavnetjazaradikroničnega alirekurentnegaholangitisajebilaopisa- natudiamiloidoza(51, 56). Kotjebiloomenjenozgoraj,jepresadi- tevjeteredinamožnostizboljšanjastanja pribolnikihzrefraktornoboleznijo.Bolni- kisCBimajopodobnoalivečjomožnost preživetjavprimerjavisskupinamibolni- kov,kiimajobolezni,prikaterihsepresadi- tevjeterizvajarutinsko.BolnikisCBima- joizboljšanopreživetjetakobolnikovkot tudipresadkavprimerjavispresaditvijoje- terpribolnikihssekundarnobiliarnociro- zo.Vprimerjavispresaditvijopribolnikih sprimarnobiliarnojetrnocirozoinprimar- nimsklerozantnimholangitisompaimajo enakopreživetje(49).Vretrospektivni,multi- centrični študijinisonašlioperativneumr- ljivostipriresekcijahjeterzaradiCBaliCS, petletnopreživetjejebilo89%,desetletno preživetjepa82% (57).Dobropreživetjepo presaditvijetergovoriprotitemu,dajepo presaditvipovečanotveganjezarazvojho- langiokarcinoma.Zvzpostavitvijonormal- negažolčnegatokaindrenažespresaditvi- jojetersepriCBnepojavljajovečvnetje, 340 Saša Štu par, Dia na Voz lič Ca ro li je va bo le zen poškodbainžolčnastaza,stempasepre- prečirazvojholangiokarcinoma(49). Avtorjisinisoenotnigledečasapresa- ditvejeter–večinapredlaga,dabimorali simptomatskebolnikenajprejzdravitine- operativno(41).Nekateripamenijo,dabi moralipresaditevopravitivzgodnjifazibo- lezni,naračuntveganjazarazvojkarcino- ma,sajjele-tavzgodnjihfazahtežkopre- poznaven(46).Pritemjetrebarazlikovati tudimedCBinCS,sajsoprisotnostjetrne fibroze,višjastarostprejemnikainponovna presaditevneodvisninapovednidejavniki slabegapreživetjapopresaditvijeter(48). AsimptomatskebolnikesCB je treba rednospremljati/presejati,daseprepričamo, dasimptominenapredujejoindajetrnafi- broza ne povzroča portalne hipertenzije, zmanjševanja funkcije jeter ali maligne transformacije(35, 41). ZaKLJUČEK CBjeredkabolezen,kijelahkovzrokživ- ljenjeogrožajočemuholangitisualihepa- tobiliarnidegeneracijiterraku.Kljubredki incidencipasediferencialno diagnostično nanjonesmepozabitipri bolnikihzreku- rentnimiholangitisi.Potrebnojegenetsko svetovanje,presejanjeinspremljanje družin- skihčlanovobolelega,sajimabolezenav- tosomnorecesivnodedovanje. 341Med Razgl. 2016; 55 (3): LITERaTURa 1. Levy AD, Ro hr mann CA Jr, Mu ra ka ta LA, et al. Ca ro li’s di sea se: ra dio lo gic spec trum with pat ho lo gic cor re lation. AJR Am J Roent ge nol. 2002; 179 (4): 1053–7. 2. Wel zel TM, Mc Glynn KA, Hsing AW, et al. Im pact of clas si fi ca tion of hi lar cho lan gio car ci no mas (Klat skin tumors) on the in ci den ce of in tra- and ex tra hepatic cho lan gio car ci no ma in the Uni ted Sta tes. J Natl Can cer Inst. 2006; 98 (12): 873–5. 3. Yal cin S. Diag no sis and ma na ge ment of cho lan gio car ci no mas: a com pre hen si ve re view. He pa to ga stroen terology. 2004; 51 (55): 43–50. 4. Ca ro li J, Sou pault R, Kos sa kowski J, et al. Con ge ni tal polycy stic di la tion of the in tra he pa tic bile ducts; at tempt at clas si fi ca tion. Sem Hop. 1958; 34 (8/2): 488–95. 5. Ca ro li J. Di sea ses of the in tra he pa tic bi liary tree. Clin Ga stroen te rol. 1973; 2 (1): 147–61. 6. Yo nem O, Ba yrak tar Y. Cli ni cal cha rac te ri stics of Ca ro li’s syndro me. World J Ga stroen te rol. 2007; 13 (13): 1934–7. 7. Yo nem O, Ba yrak tar Y. Cli ni cal cha rac te ri stics of Ca ro li’s di sea se. World J Ga stroen te rol. 2007; 13 (13): 1930–3. 8. Tor ra R, Ba de nas C, Dar nell A, et al. Autoso mal do mi nant polycy stic kid ney di sea se with an ti ci pa tion and Ca ro li’s di sea se as so cia ted with a PKD1 mu ta tion. Ra pid com mu ni ca tion. Kid ney Int. 1997; 52 (1): 33–8. 9. Hao X, Liu S, Dong Q, et al. Who le exo me se quen cing iden ti fies re ces si ve PKHD1 mu ta tions in a Chi ne se twin fa mily with Ca ro li di sea se. PL o S One. 2014; 9 (4): e92661. 10. Gu nay-Ay gun M, Tuch man M, Font-Mont go mery E, et al. PKHD1 se quen ce va ria tions in 78 chil dren and adults with au to so mal re ces si ve polycy stic kid ney di sea se and con ge ni tal hepa tic fi bro sis. Mol Ge net Me tab. 2010; 99 (2): 160–73. 11. Ros set ti S, Tor ra R, Coto E, et al. A com ple te mu ta tion screen of PKHD1 in au to so mal-re ces si ve polycy stic kid ney di sea se (ARPKD) pe di grees. Kid ney Int. 2003; 64 (2): 391–403. 12. Ca li nes cu-Tu leasca AM, Bot ta ni A, Rou ge mont AL, et al. Ca ro li di sea se, bi la te ral dif fu se cystic re nal dysplasia, si tus in ver sus, po sta xial poly dactyly, and pre au ri cu lar fi stu las: a ci lio pathy cau sed by a ho mozy gous NPHP3 mu ta tion. Eur J Pe dia tr. 2013; 172 (7): 877–81. 13. Na ka nu ma Y, Ha ra da K, Sato Y, et al. Re cent pro gress in the etio pat ho ge ne sis of pe dia tric bi liary di sea se, par - ti cu larly Ca ro li’s di sea se with con ge ni tal he pa tic fi bro sis and bi liary atre sia. Hi stol Hi sto pat hol. 2010; 25 (2): 223–35. 14. Shed da S, Ro bertson A. Ca ro li’s syndro me and adult polycy stic kid ney di sea se. ANZ J Surg. 2007; 77 (4): 292–4. 15. Berg mann C, Küpper F, Dor nia C, et al. Al go rithm for ef fi cient PKHD1 mu ta tion scree ning in au to so mal recessive polycy stic kid ney di sea se (ARPKD). Hum Mu tat. 2005; 25 (3): 225–31. 16. Swee ney WE Jr, Av ner ED. Pat hophy sio logy of child hood polycy stic kid ney di sea ses: new in sights into di sease- spe ci fic the rapy. Pe dia tr Res. 2014; 75 (1–2): 148–57. 17. Büscher R, Büscher AK, We ber S, et al. Cli ni cal ma ni fe sta tions of au to so mal re ces si ve polycy stic kid ney disease (ARPKD): kid ney-re la ted and non-kid ney-re la ted phe noty pes. Pe dia tr Nep hrol. 2014; 29 (10): 1915–25. 18. De smet VJ. Con ge ni tal di sea ses of in tra he pa tic bile ducts: va ria tions on the the me »duc tal pla te mal formation«. He pa to logy. 1992; 16 (4): 1069–83. 19. D’Aga ta ID, Jo nas MM, Pe rez-Atay de AR, et al. Com bi ned cystic di sea se of the li ver and kid ney. Se min Li ver Dis. 1994; 14 (3): 215–28. 20. De smet VJ. Lud wig sympo sium on bi liary di sor ders—part I. Pat ho ge ne sis of duc tal pla te ab nor ma li ties. Mayo Clin Proc. 1998; 73 (1): 80–9. 21. Gu nay-Ay gun M. Li ver and kid ney di sea se in ci lio pat hies. Am J Med Ge net C Se min Med Ge net. 2009; 151C (4): 296–306. 22. Wu KL, Changc hien CS, Kuo CM, et al. Ca ro li’s di sea se – a re port of two sib lings. Eur J Ga stroen te rol He patol. 2002; 14 (12): 1397–9. 23. de Tom ma so AM, San tos DS, Hes sel G. Ca ro li’s di sea se: 6 case stu dies. Acta Ga stroen te rol La ti noam. 2003; 33 (1): 47–51. 24. Hus sman KL, Fried wald JP, Gol lub MJ, et al. Ca ro li’s disease as so cia ted with in fan ti le polycy stic kid ney disease. Pre na tal so no grap hic ap pea ran ce. J Ul tra sound Med. 1991; 10 (4): 235–7. 25. Ba vi kar R, Kul kar ni R. Ca ro li’s syndro me: A case re port. Curr Pe dia tr Res. 2011; 15: 59–60. 26. Mad jov R, Cher ven kov P, Madjo va V, et al. Ca ro li’s di sea se. Re port of 5 ca ses and re view of li te ra tu re. Hepato - ga stroen te ro logy. 2005; 52 (62): 606–9. 27. Wang ZX, Li YG, Wang RL, et al. Cli ni cal clas si fi ca tion of Ca ro li’s di sea se: an analy sis of 30 pa tients. HPB (Oxford). 2015; 17 (3): 278–83. 28. Day ton MT, Long mi re WP Jr, Tomp kins RK. Ca ro li’s Di sea se: a pre ma lig nant con di tion? Am J Surg. 1983; 145 (1): 41–8. 29. Vei gel MC, Pres cott-Focht J, Ro dri guez MG, et al. Fi bro polycy stic li ver di sea se in chil dren. Pe dia tr Ra diol. 2009; 39 (4): 317–27. 342 Saša Štu par, Dia na Voz lič Ca ro li je va bo le zen 30. Ta ke ha ra Y, Ta ka has hi M, Nai to M, et al. Ca ro li’s di sea se as so cia ted with polycy stic kid ney: its no nin va si ve diag no sis. Ra diat Med. 1989; 7 (1): 13–5. 31. As se lah T, Ernst O, Ser gent G, et al. Ca ro li’s di sea se: a mag ne tic re so nan ce cho langio pan crea to graphy diagnosis. Am J Ga stroen te rol. 1998; 93 (1): 109–10. 32. Hus sain SZ, Bloom DA, To lia V. Ca ro li’s di sea se diag no sed in a child by MRCP. Clin Ima ging. 2000; 24 (5): 289–91. 33. Le fe re M, Thijs M, De Her togh G, et al. Ca ro li di sea se: re view of eight ca ses with emp ha sis on mag ne tic reso - nan ce ima ging fea tu res. Eur J Ga stroen te rol He pa tol. 2011; 23 (7): 578–85. 34. Guy F, Cog net F, Drans sart M, et al. Ca ro li’s di sea se: mag ne tic re so nan ce ima ging fea tu res. Eur Ra diol. 2002; 12 (11): 2730–6. 35. Kas sa hun WT, Kahn T, Wit te kind C, et al. Ca ro li’s di sea se: li ver re sec tion and li ver trans plan ta tion. Ex pe rience in 33 pa tients. Sur gery. 2005; 138 (5): 888–98. 36. Ric kes S, Neye H, Wirth J, et al. Im pro ved ac cu racy in the diag no sis of in tra he pa tic bile duct ec ta sia in Ca roli’s di sea se by com bi na tion of ul tra sound and en dos co pic re tro gra de cho lan gio graphy. Ul trasc hall Med. 2000; 21 (5): 223–5. 37. She noy P, Zaki SA, Shan bag P, et al. Ca ro li’s syndro me with au to so mal re ces si ve polycy stic kid ney di sea se. Saudi J Kid ney Dis Transpl. 2014; 25 (4): 840–3. 38. Bagh ba nian M, Sal ma nrog ha ni H, Bagh ba nian A. Cho lan gio car ci no ma or Ca ro li di sea se: a case pre sen ta tion. Ga stroen te rol He pa tol Bed Bench. 2013; 6 (4): 214–6. 39. Chung EM, Co nran RM, Schroe der JW, et al. From the ra dio lo gic pat ho logy arc hi ves: pe dia tric polycy stic kidney di sea se and ot her ci lio pat hies: ra dio lo gic-pat ho lo gic cor re la tion. Ra dio grap hics. 2014; 34 (1): 155–78. 40. Nasu K, Yos hi mat su J, Anai T, et al. Mag ne tic re so nan ce ima ging of fe tal au to so mal re ces si ve polycy stic kidney di sea se. J Ob stet Gynae col Res. 1998; 24 (1): 33–6. 41. Bock horn M, Ma lagó M, Lang H, et al. The role of sur gery in Ca ro li’s di sea se. J Am Coll Surg. 2006; 202 (6): 928–32. 42. Tay lor AC, Pal mer KR. Ca ro li’s di sea se. Eur J Gastroen te rol He pa tol. 1998; 10 (2): 105–8. 43. Ros E, Na var ro S, Bru C, et al. Ur so deoxyc ho lic acid treat ment of pri mary he pa to lit hia sis in Ca ro li’s syndrome. Lan cet. 1993; 342 (8868): 404–6. 44. Am mo ri BJ, Jen kins BL, Lim PC, et al. Sur gi cal stra tegy for cystic di sea ses of the li ver in a we stern he pa tobiliary cen ter. World J Surg. 2002; 26 (4): 462–9. 45. Ma brut JY, Par tensky C, Jaeck D, et al. Con ge ni tal in tra he pa tic bile duct di la ta tion is a po ten tially cu rab le disease: long-term re sults of a mul ti-institu tio nal study. Ann Surg. 2007; 246 (2): 236–45. 46. Ulrich F, Pratsch ke J, Pasc her A, et al. Long-term out co me of li ver re sec tion and trans plan ta tion for Ca ro li disease and syndro me. Ann Surg. 2008; 247 (2): 357–64. 47. Waech ter FL, Sam pa io JA, Pin to RD, et al. The role of li ver trans plan ta tion in pa tients with Ca ro li’s di sea se. He pa to ga stroen te ro logy. 2001; 48 (39): 672–4. 48. Ha bib S, Sha kil O, Cou to OF, et al. Ca ro li’s di sea se and ort ho to pic li ver trans plan ta tion. Li ver Transpl. 2006; 12 (3): 416–21. 49. Har ring TR, Ngu yen NT, Liu H, et al. Ca ro li di sea se pa tients have ex cel lent sur vi val af ter li ver trans plant. J Surg Res. 2012; 177 (2): 365–72. 50. Kim JT, Hur YJ, Park JM, et al. Ca ro li’s syndro me with au to so mal re ces si ve polycy stic kid ney di sea se in a two month old in fant. Yon sei Med J. 2006; 47 (1): 131–4. 51. Fe very J, Tang he W, Ker re mans R, et al. Con ge ni tal di la ta tion of the in tra he pa tic bile ducts as so cia ted with the de ve lop ment of amy loi do sis. Gut. 1972; 13 (8): 604–9. 52. Sans M, Ri mo la A, Navasa M, et al. Li ver trans plan ta tion in pa tients with Ca ro li’s di sea se and re cur rent cholangitis. Transpl Int. 1997; 10 (3): 241–4. 53. Chap man RW. Risk fac tors for bi liary tract car ci no ge ne sis. Ann On col. 1999; 10 (Suppl 4): 308–11. 54. Wang ZX, Yan LN, Li B, et al. Ort ho to pic li ver trans plan ta tion for pa tients with Ca ro li’s di sea se. He pa to biliary Pan creat Dis Int. 2008; 7 (1): 97–100. 55. Ćera nič D, Skok P, Po trč S. Pri kaz bol ni ka s Ca ro li je vo bo lez ni jo je ter in pro gre som v ma lig no bo le zen. Ga stroente - ro log. 2004; 8 (Suppl 2): 380. 56. Fo zard JB, Wyatt JI, Hall RI. Epit he lial dyspla sia in Ca ro li’s di sea se. Gut. 1989; 30 (8): 1150–3. 57. Ma brut JY, Kian ma nesh R, Nuz zo G, et al. Sur gi cal ma na ge ment of con ge ni tal in tra he pa tic bile duct di la tation, Ca ro li’s di sea se and syndro me: long-term re sults of the French As so cia tion of Sur gery Mul ti cen ter Study. Ann Surg. 2013; 258 (5): 713–21. Prispelo 7. 4. 2016 343Med Razgl. 2016; 55 (3):