—	f—r	
ZP. tv. Ž	öwt. ‘HG
y^frxrtlfCfl C. /0 (r2/ rćn*>v. tAz&ìJ
*&€mš4^t.
Nsroènina listu ;
Caio ieto Fol leta . Citri leta
K 50 —
, 26 — . 13’-
Zursaj Jugoslavije i 'C#to leto . . , 66i—
fosamezse številke
«m itlrih stnmeh 60 v.
•Uffièn iitvo ì. upravni ètra: ..Mwifcor, Koroška ulica It ». — Telefon št. 220.
109. fttorälka.
Pomme&na èiewSIM«» Ume #© vlisurjev.
2Vi^'«'dwtoeu pofifttlèen list j» slovensko ljiuftstYo«
Maribor, «tue 1. oktobra 1920.
Inseratl ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredn« petitvrste pri večkratnih oznanilih popust
„Straža“ Izhaja v pon deljek, sredo in petek Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan d 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XIL
Govor ministra dr. Korošca na sestanku zaupnikov SLS v Mariboru.
Maribor, 30,- septembra 1920
Kakor vojaki razvijajo svoje zastave, kaéar odkorakajo v vojsko, tako tudi stranke nanovo razvijajo svoje zastave, svoj program, kadar gredo v 'volilno borbo.
Zastava naše stranke ni nova, naš program vam je znan. .’Zato mi dovolite, da ga ne ponavljam, ampak da govorim le o nekaterih vprašanjih, Id stoje danes v ospredju javnega zanimanja in o katerih, se mi zdi potrebno, da se tudi z naše strani spregovori jasna beseda.
Enaka prava za vse.
Mi,Slovene! smo v bivši Avstriji bili zaradi tega tako nezadovoljni, ker z drugimi narodi nismo bili enakopravni. Mi smo morali le orati in sejat , želi so pa drugi. Zapostavljanje malega slovenskega naroda je bil® na dnevnem redu, za to pa je bila tudi naša nezadovoljnost s staro državo na dnevnem red«,, stalna.
Ni .torej čudnega, ako si v itovi državi, kjer UL smo več različni narodi, ampak bratje z brati, želi -mo in zahtevamo povsod najstrožje enakopravnosti. Zdi se nam na mestu, da te zahteve iznašamo ravno .sedaj kot del našega programa za bližnje volitve.- ,
Mi zahtevamo, da so si vsa tri plemena, slo -vensko, hrvatsko in srbsko, enakopravna,, - popolno «enakopravna, nobeden ne sme vladati nad drugim, nobeden , ne sme meti več dolžnosti in pravic. Vsi e-nako, ker vsi bratje.
Zato zahtevamo, da so davki povsod, enaki. Elìdevamo, da je državna skrb za šole, bolnišnice, n -radnike tudi povsod enaka. Zahtevamo, da so veroiz-povedanja enakopravna pred državo.
V	oziru enakopravnosti smo mi Slovenci najbolj tenkočutni, ker se nas je tlačilo stoletja in srno se v zadnjih desetjih z največjo silo upirali našim tlači -ieljem.
Razredni hoj.
Naša Kmetska zveza je kmetska stranka. To že ime kaže. Vendar ni razredna stranka, to se pravi, stranka, ki bi se omejevala samo na kmete, vse druge razrede ali stanove pa izključevala. Taka razredna stranka je Samostojna, ona se! hoče brigati le za zemljiške posestnike, nadalje soc ij ali stična in boljševistična, ki se ozira samo na delavski stan, in nazadnje demokratska stranka, ki po programu, kajpada ni razredna, pač pa v istini, kajti njej, sledijo le mehčani kmet in delavec sta pobegnila iz njenih vrst.
Ako hočemo, da bo kmet vodil našo državo, in za tem stremi naša stranka, potem mora kmet voditi -državniško politiko, to je, brigati se mora za vse In vsakega, ne sme nikogar prezirati, omalovaževati in izključevati, ker bi si s tem naselil v svojo državo le nezadovoljnost in upornost, osobito delavskega stanu, Industrijalnega in kmetskega. Razsodna politika je v svojem bistvu revolueijonarna politika, kar socijalisti In boljševiki odkrito priznavajo, samostojni revčki pa že očividno niso spregledali, kam vodi njihov, od demokratske gospode jim napisan program-
Toda ne samo iz državniškega stališča, ki ga. mora vsaka resna kmetska stranka varovati , je treba, da se ' ozira kmet-politik na vse druge stanove, ampak tudi naše krščansko svetovno nazira-nje nam veleva, da se trudimo za zbližanje, spravo in harmonijo med stanovi, ne pa da jih hujskamo na medsebojno sovraštvo in borbo.
Samostojnost Slovenije.
V	ospredju volilnega boja na Slovenskem in prav kmalu tudi,v hrvatskem delu naše domovine bo stalo vprašanje, kako hočemo upravljati državo, ali vse iz Beograda, ali pa nekoje stvari in zadeve tudi iz drugih središč. Naši nasprotniki se v tem, oziru “še niso dovolj izjasnili., Ozrimo se najprej na sol Jugoslavije, na demokratsko stranko. Te soli je na. Slovenskem presneto malo, in še ta se je v zadnjem času pokvarila. Demokratska stranka je bila do pred volitvami strogo centralistična, vse je hotela uprav -Ijati iz Beograda ven, sedaj pa ko ji je zlezel volilni strali v kosti, je ta državotvorna 'in državoohranjujo-da stranka tudi prišla med črne izdajalce otačbine , med separatiste. Tudi ona, tako vsaj pravi, je za to, :da se vse zadeve vendarle ne upravljajo iz Beograda.
f Toda, ta najnovejša čudovita spreobrnitev "demokratov
I .se nikomur sne zdi odkritosrčna, ampak samo en izlet,
I -eno letovišče, ki bo trajalo skozi vso volilno borbo ,
! potem pa se bodo zopet vrnili na železno trdo centra-I distično stališče, na katerem še danes vstrajajo njiho-I vi hrvatski in srbijanski voditelji.
Za samostojne oštirje in kramarje je vprašanje I centralizma in avtonomije seveda, previsoko vpraša -nje, za to nam njihove bukve ne povedo nič določb -nega. Oni bodo plesali, kakor bodo njim njihovi tihi knratorji iz demokratskega tabora zagodli.
Novi socijalisti, boljševiki, so centralisti, vso v Beograd, stari socijalisti pa pravijo, da so za avto-J nomijo, torej nekaj se naj da tudi Ljubljani, Zagrebu j Sarajevu itd. Toda težko je verjeti, da so socijalisti ! odkritosrčni,, ker njihovi srbski in hrvatski tovariši I pod Kovačem in BugSegom zagovarjajo centralizem S in iščejo z voditeljem centralistov, s Pribičovičem, pri volitvah celo skupnega nastopa, kakor so nam te dni poročali zagrebški listi.
Kaj pa naša stranka? Predvsem moramo po v -darjati, da je naša stranka za jedinstvenost države, da torej odklanja vsak trializem, da odklanja federalizem, da odklanja, sploh vsak separatizem, ki bi slabil državi moč iu ugled. Mi smo v rajni državi od itti zn gledali dualizem in zato sami vemo, kaj je državi na škoda, in ne potrebujemo od političnih novinov in diletantov nobenega pouka.
Mi zahtevamo, da so država radi hitrejše, bn!L še in pi imernejše uprave razdeli v več pokrajin. .Nismo v principu za to, da se ta razdelitev mora Izvršiti po plemenski’ razliki, ker bi to bilo tudi nemogoče pri Hrvatih in Srbih. Merodajni naj bodo skupni gospodarski in kulturni interesi: Ker pa je dosedanji gospodarski in kulturni razvoj v krajih, kjer prebivajo Slovenci, enakomeren, za to zahtevamo, da še določijo vsi slovenski kraji kot jedna upravna celota. Ta upravna celota naj dobi svojo avtonomijo, to jo za krepko življenje in ugoden razvoj potrebno samostojnost. Naj ima z vso državo skupno, kar je za red, moč in ugled države potrebno, naj pa bo samostojna v vseh zadevah, ki se hitrejše, boljše in točne j še morejo opraviti doma. Vodstvo teh samostojnih zadev, naj se izroči pokrajinski vladi, ki bo odgovorna pokrajinski skupščini.
To je vse naše izdajstvo, to je naš separatizem, to je naš veliki greh. Zove se avtonomija, samostoj -gost Slovenije. Mi se tega greha ne sramujemo, ž njim gremo veselo v volilni boj, ž njim hočemo tudi zmagati !
Monarhija ali republika.
V sedanji volilni borbi se bo tudi sicer ne ja- ! vno, a gotovo na tihem, postrani veliko govorilo o tem, ali naj imamo monarhijo ali republiko. Demo -kratska stranka $e obnaša, kakor da je ona od Boga izvoljena, edina zaščitnimi monarhistične ideje v državi. Tako vsaj piše in govori, čeprav vsi vemo, da je velika večina demokratov po s(vojem notranjem pre pričanju republikanska. Jaz hočem o tej stvari govoriti odkrito in jasno. Glavno je za narod, da jo usta,, va njegove države demokratska, da ljudstvo samo odločuje o svoji usodi, da samo odloča o življenskih vprašanjih svoje države, da osobito samo odloča o vojski in^ miru. V kljub temu pa ni vseeno, kdo mu predseduje, pa kdo izvršuje nekatere najvažnejše funkcije. Vse države na Balkanu okoli nas se držijo monarhističnega principa. Na Bolgarskem je dinastija tako malo priljubljena, da bi trebalo sedanjemu bolgarskemu ministrskemu predsednika le pihniti, in ona bi izginila. Toda za konsolidacijo notranjih razmer, za avtoriteto, v notranji upravi jim je treba dinastije in kralja-. Enako je na Grškem. Venizelos je pred mesci grozil v parlamentu opoziciji, da lahko kaznuje Grško s tem, da jo proglasi kot republiko. Romunija se drži monarhističnega, principa. Turčija je monarhija. Seveda je tam v prvi vrsti merodajen verski moment. Jaz sem monarhist, a tudi vsak patriot republikanskega naziranja mi mora priznati, da se nismo zreli za republiko. Ako bi nam predsedoval Radič, Pribičevič ali Protič, naša država bi že zgorela v najsurovejšem meščanskem boju, bila bi že davno razbita. _Mi bi bili druga Albanija. In če bi je ne ubila egoistična strast naših v državniškem mišljenju popolnoma nedozorelih političnih strank, raz -
? bila bi jo politična razdvojenost in razcepljenost na-j š: vojske.
Iv republikah je dejstveno mnogo več korupcije v notranji upravi m intolerance n apr am nevladajo -čim krogom, kakor v monarhijah, kjer je ustava in dinastija demokratična. Kaka bo naša ustava, to je odvisno sedaj od nas, da pa je regent demokratičen, je izven diskuzije. Ali republika ali monarhija, to je važno vprašanje, sedaj še sigurno odločilno za obstoj naše države, za lo bi bilo nepatriotski, se s tem vpra šanjern lahkomiselno igrati. Znamo, da je naša dinastija znanoslavna. Dve leti živimo že z njo, a gotovo ga ni katoličana, ki bi v verskem oziru mogel izroči le najmanjšo pritožbo.
Pasivnost katoličanov.
Nasprotniki nam pravijo, da ni okusno, ako zamešamo verska vprašanja tudi v politiko, posebno pa tega naj ne storimo v volilni borbi. Naše mnenje pa je, da nikakor ni bilo opravičeno in tako potrebno zanesti verskih vprašanj v volilno borbo, kakor ravno dandanes, ko se pripravljamo za volitve v ustavo -tvorno skupščino.
Razmerje med državo in cerkvijo se mora na novo urediti, ker je sedaj to razmerje v vsaki pokrajini drugačno. Razmerje države do cerkve more biti i ali prijateljsko ali sovražno. Mi smo za prijateljsko 1 nasprotniki za sovražno razmerje. Določiti se mora, ali bo v naših šolah ostal križ in katehet ali ne! Kako mislijo v tem oziru demokrati in socijalisti, nam ie znano. Določbi se mora, ali bo smel duhovnik v cerkvi svobodno govoriti, ali pa bodo mu dali nagobčnik v obliki kakega kancelparagrafa. Določiti se more tudi, ali bo država ščitila zakonske predpise različnih veroizpovedanj ali ne. V vseli teh vprašali jih smo s pravoslavnimi in mohamedanskimi sodržavljani enakega naziranja.
Sc pa tudi vprašanja, katera zadevajo samo nas katolike in v katerih zahtevamo brzo rešitev. V, Bosni in Hercegovini se skoraj v vsaki panogi javne uprave ne samo zapostavljajo katoliki, ampak celo preganjajo. Posebno hudo je to v naučnom resortu , v katerem se dogajajo najvtečje krivice. Poverjenik za šolstvo si prisvaja celo pravico, akoprnv je pravoslaven, da zabranjuje katoliške Marijine družbe in kaznuje one, ki so njih člani. Svoboda veroizpovedanj a nam je sveta. Enaka zapostavljanja se dogajajo tudi katoliškim Bunjevcem in Sokcem. Z veliko žalostjo opažamo tudi, da centralna uprava za bogoslužje, ministrstvo vere, sabotira vzgojo našega duhovniškega naraščaja, ker vzgojevališčem posvetnega in redovniškega duhovništva vskratuje potrebno podporo, dobim jo drugim veroizpovedanjim v dovoljivi meri dovoljujejo.
Ì Vprašamo katolike, osobito pa duhovnike in katoliške časnike, kateri stranki hočejo izročiti zastopstvo tako eminentno verskih in cerkvenih interesov. Pasivnost v agitaciji: in volilni borbi bi bila neodpustljiva pogreška.
Proti militarizmu.
Naša stranka je bila od nekdaj v panelu proti militarizmu ter je želela, da se spori ined državami •in narodi spravljajo na nekrvav način s sveta. To načelno stališče zavzema naša stranka še tudi danes, čeprav vemo, da se zdaj naša država ne more razorožiti, ako vse države okoli nje pre-) žijo s puškami in topovi, kako bi ji odtrgali še one kose zemlje, kojih nam še niso odvzela naši ljubi zavezniki v Parizu.
Toda ako militarizem še mora ostati, potem zahtevamo, da je pameten, človekoljuben, moderen. Ba-tinjenje, kaznovanje s tem, da morajo vojaki gledati v solnce. eksereiranje v srajci in spodnjih hlačah ter. brez čevljev, slaba hrana, vse to so , sitvari, katero morajo izostati oziroma se poboljšati.
Sla vn oz n ani cariniki in postopanje soldateske je glavni vzrok, da je toliko nezadovoljstva in zmerjanja m zasmehovanja v naši državi. Ako je kje kaj separatizma, potem je tukaj iskati krivcev. Mi pa se zavarujemo proti temu, da bi pripisovati te izrodke samo našemu militarizmu ali pa morebiti kojemu plenumu v naši državi. To je internacìjonalno, da ima militarizem svoje izrastke, seveda v vsaki državi" za sence drugače, v bistvu so povsod enaki.
Se med vojsko smo računali, da bodo po vojski prvi odločno nastopili proti militarizmu tudi soci ja! -demokrati, čeprav je bilo v njihovi moči, že davno končati svetovno vojsko. Socijalisti, ki so za vsakih
deset helarjev uprizorili štrajk®, niso hoteli u peljati j splošnega štrajka, da bi ustavili svetovno klanje, ampak so nadalje izdelovali po labrikah celega sveta moriina orožja za nadaljevanje vojske.
Na Ruskem so prišli socijalisti v obliki boljše-vikov na vlado, A kaj vidimo? Soc'ijalfeüöna Rusija je sedaj najbolj militaristična država na celem svetu! Jiako so izdali socijalisti svoje načelo..
Dr. Tavčar. — Izdajstvo samostojnežev.
Kako se bo vršil letošnji volilni boj? Mi želimo, da mirno in dostojno. Za to zelo obžalujemo, da je Častivredni ljubljanski županj dr. Tavčar otvoril vo -lilno borbo s psovko o „katoliških kavkah“.: Ne samo mi ga obtožujemo zaradi te psovke, ampak tudi nje- , gova starost in njegova socijalna pozicija govorita J proti njemu. Sicer pa nismo nervozni in ne gledamo |
politični pregled.
Jugoslavija.
N a š a n a r q cl n o predstavništvo se bavi z dogodki na Hrvatskem. Radi krvavih hrvatskih izgre clov je interpelirai v parlamentu poslanec Bukšeg, ki je ostro napadel zastarelij srbski vojni zakon o žigosanju živine in vozov ter surovi nastop vojaštva in orožništva n apnim hrvatskim kmetom. Interpelanjtu Bukšegu je odgovoril sam; ministrski predsednik Ve. sniče ki je priznal neprikladnost srbskega zakona, a svaril pred napadi na srbsko vojsko, ki je priznano najboljša v Evropi. Obljubil pa je, da bo vlada po za konu kaznovala vojaške in orožniške izgrednike proti kmetskim upornikom.. Parlament je ploskal obema govornikoma.
D e b a t a o hrvatskih dogodkih se nadaljuje v parlamentu. Celo Protič misli tozadevno ostro nastopiti proti vladi.
P o, g a j a n j a med Jugoslavijo in Italijo bi se naj vršila po italijanski želji v kakem mestu Italije: Jugoslavija pa zahteva kot sedež pogajanj S vico. Poleg dr. Trumbiea bi se naj pogajal tudi Vesnič, ako se udeleži konference z italijanske strani Giolitti
S k lepi o uredi |t v i uradniških plač, kakor smo jih že objavili so definitivni. Ni pa še gotovo, ako bodo izplačane nove doklade še s 1. oktobrom.	j
Gospo d a r s k a deputacija trgovcev in in -dustrijaleev iz cele kraljevine je bila sprejeta od li -nanenega ministra Stojanoviča. , Odposlanstvo se ie pritožilo radi načina uvedbe novih davkov, ki jih hoče uvesti finančno ministrstvo kar naenkrat in so glede trošarine tako visoki, da so pogubonosni za produkcijo. Finančni minister je obljubil, da bo po -pravil, kar je zavoženega v novi davčni postavi. Da se izvrši ta popravek, bo sklicana posebna anketa trgovcev in industrij alee v.
Albanija.
V T, frani se je zopet sestal albanski parlament Pri tej priliki so razpravljali vprašanje sporazuma z našo državo, Albanci so naglašali vodilno geslo: Le tedaj' je labko govoriti o sporazumu z Jugoslovani, ako vrne Jugoslavija vse Albaniji odvzete kraje. Parlament je razpravljal jtudi o možnosti, da se udeleži Albanija pogajanj o jadranskem vprašanju. ker jej je tozadevno zasigurala Italija pomoč.
Francija.
Novemu francoskemu predsedniku je čestital Wilson v upu, 'da se pod Millerandovim predsedstvom ne bodo ohladili zgodovinski odnošaji med Francijo in Zedinjenimi državami.
Cehoslovaška.
C e h oslova š k i levičarski socijalisti so se odločili za delovni program po predpisih III, inter -nacijonale. Ta kongres pa se še ni izrekel za priklo-pitev k Moskvi, ampak: bo sklepal tozadevno na pri -bodujem izrednem zborovanju stranke.
Rusija—Poljska.
Poljske če te so dosegle na severu črto reke Sare, Pri Grodnu se bijejo boji in je sovražnik na umiku. Poljaki so zasedli v smleri proti Pinsku Drogiezin in Janowo, Vzhodno od Rowna je potisnila poljska konjenica Ruse na desni breg Horzna in zasedla Kor.ec,. Ukrajinci so zasedli:	Proskurow in
Starokonstantinow.
Mirovna p o g a j a n j a v Rigi, so toliko uspela, da ste se obe delegaciji baje sporazumeli glede demarkacijske črte za premirje.
Domača politika.
Glasilo liberalce „kavke“ dr. Tavčarja piše v torkovi številki, da so se klerikalci svojedobno pridružili majniški deklaraciji, ki je pa liberalna iznajdba. To se je menda „kavki“ dr. Tavčarju sanjalo, ko je za časa vojske proti Srbom koval in nosil v avstrijske tabore srebrni rog za neusmiljene morilce „kranjskih Janezov“. V isti številki liberalno glasilo -tudi sanja, da je pod dr. Korošcem, pod ministrom prehrane, bila najstrašnejša draginja in da so pod dr. Korošcem, kot prometnim ministrom obtičale železnice. Mi, ki ne sanjamo, vemo, da je ravno nasprotno res. Iz „Sl. Naroda“ tudi prvič čujemo, da je dr. Korošec in ne Stojanovič uvedel svobodno trgovino in da je dr. Korošec naenkrat postal nasprotnik agrarne reforme. Liberalne „kavke“ vedno lažejo.
plaho v bodoče dni. Mi smo na vse navajeni in na vse pripravljeni ter bomo nasprotne napade točno , krepko in korajžno, a vendar 'dostojno odbijali. Surovost nasprotnikov je ob vsaki volitvti odpirala voli Kern oči ter nam samo pomagala do zmage.
Naš program in besnenje nasprotnikov bo nam tudi v tem volilnem boju pomagal do zmage. To,upamo tem bolj ker je po zadnjih odkritjih postalo jasno, da so samostojneži vsak hip pripravljeni izdati one kmete, ki še gredo za njimi. Pri volitvah hočejo na -stopiti skupno z demokratk, Tajnik celjske okrožne organizacije demokratov je v tem smislu že obvestil svoje pristaše. Izdajstvo se je torej za kulisami moralo že izvršiti. ; Kdor je zaveden kmet ne bo šel z izdajicami.
Pojdimo torej z zaupanjem v volilni boj!
V nedeljski štev. „Naroda“ je psoval dr. Tavčar našo stranko za katoliške „kavke“.
Resfia beseda v „Tabore“. Pod tem naslovom je priobčil „Tabor“' v 29 štev. uvodnik, v katerem premleva staroplesnjivo slamo o našem nastopa napram Nemcem in nemškutarjem. Pravi, da se je skušalo (seve od liberaine strani Voglar-Koderman) bivše nemškutarje in Nemce strezniti jih potegniti na jugoslovansko plat (ob priliki sokolskega poleta v Maribor), a sedaj je v tej germanofilski zalegi naenkrat zopet zavrela mem-škutarska kri, prišlo ja do pretepov med nemšku-tarijo in Slovenci v Kamnici in Studencih. Po teh pretepih napoveduje doslej Nemce bojujoči „Tabor“ resno besedo vsem germanofilom, s katerimi hoče obračunati prav po sokolski maniri z nastopom (pretepi). Z Nemci in nemškutarji sa družiti, se pravi: z biki bosti! Liberalna pobratimija z nemškutarsko zalego (Samostojna) — Sokol v Št, Lovrencu na Pohorju itd. je stara stvar, se daj pa jim nemškutarija vrača božanje in objeme z rogovi. Ko bo pa treba lopniti po SLS, tedaj pa bosta zopet pozabljena liberalna resna beseda in demokratski dejanski nastop — liberalci, nemškutarji in Nemci se bodo bratili v boju zoper klerikalno „kliko“. Resni besedi v „Taboru“ se smeje celo Voglar.
Iz sašfga tabora. V našem taboru ni nobenega kandidata, ki bi bil upravni svetnik kake banke. Ako pa bi bil, naj se naznani, da ga iz vržemo.
Volilno gibanje.
Predsždaiki glavnih veliloih odborov. Dne 29. septembra je državni zbor določil predsednike glavnih volilnih odborov za vsa volilna okrožja naše države in sicer so bili izrebani. Za mesto Ljubljano je bil izžreban kot predsednik volilne komisije Ivan Ivkovič, predsednik beograjskega apelacijskoga sodišča. Za okrožje ljubljanske okolice je bd izžreban za predsednika dvorni svetnik Fran Dakič. Za predsednika mariborskega volilnega okrožja je bil izžreban Sava Cerovič, član velikega suda v Podgorici. Člani volilnih odborov pa bodo določeni te dni.
Koliko strack se bo udeležilo volitev? Za enkrat je težko odgovoriti na to vprašanje, vse kakor bo pa število glasovalnih list v vsakem okrožju znatno. V Srbiji nastopijo: radikalci, demokrati, republikanci, kmetska stranka in komunisti. Razne male stranke in odlomke radikalcev, kakor: nacijonalce, naprednjake, radikalne disidente bodo nase pritegnili demokrati. Vendar bodo natopili gotovo poleg raznih srbskih strank tudi Bunjevci in Šokci s svojo listo in s programom, ki je zelo sličen naši stranki. V Črni gori je položaj nerazjasnjen. Vsekakor nastopi lastna črnogorska krajevna lista, kateri bo stal na čelu dosedanji poslanec Dakovič. V Bosni bodo liste zelo pestre. Nastopijo: srbski radikalci in demokrati, hrvaška zajednica, hrvaška kmetska stranka, hrvaška seljačka stranka (Rađićevci), socijalisti, komunisti, dve ali tri mohamedanske liste in še nekaj več. Na Hrvatskem bomo imeli liste: demokratov, zajednice, kmetske stranke, seljačke stranke, socijalistov, komunistov, frankovcev, srbske radikalce, najbrže celo cijoniste in poleg tega še kakšne nove skupine. Tudi na Slovenskem bomo imeli najmanj sedem list v vsakem okrožju. Glasovi se bodo torej z8lo cepili in volilni boj bo vroč.
Shod srbske radikalce stratte. V soboto, dne 25. septembra se je sestala v Beogradu seja zastopnikov radikalne stranke iz cele kraljevine. Predsedoval je Stojan Protič. Po pozdravu in overovljenju mandatov je imel obširno poročilo Nikola Pašič, Spominjal se ja velikih trudov in bojev, katera je nedavno zmagovito izvršil srb-
ski narod in poudarjal zasluga radikalne stranke pri tem delu. Potem je omenil: „Danes je celokupni naš narod z malimi izjemami osvobojen. Onih bratov, ki so še neosvöbojeni, ne smemo pozabiti. Dolžnost radikalne stranke je, da v bodočnosti očava one narodne in državne pridobitve. Radikalna stranka ni dovršila svoje naloge, kajti ona je nesmrtna po plodnosti in koristnosti svojega dela.“ Potem se je zborovanje konstituiralo. Predsednikom je bil izvoljen Nikola Pasic, podpredsednikom Stojan Protič, v predsedstvu so bili zastopani vsi srbski kraji: Kraljevina, Makedonija, Hrvaška in Slavonija* Vojvodina, Dalmacija in Črnagora. V nedeljo se je zborovanje nadaljevalo. Protič je poročal v programu stranke in njegovi reviziji. Razprava je trajala cel dan. V pondeljek se je nadaljevala podrobna razprava v organizaciji stranke in o volitvah. Glavno besedo sta imela vedno Pašič in Protič, čigar stališče v stranki je neomajano. To zborovanje je velikega Ipomena za stranko in za politični razvoj države, kajti gotovo je, da ostane radikalna stranka tudi po novih volitvah najmočnejša in najbolje organizirana državna stranka, ki bo imela v državi vedno odločilni upliv.
Odbor radikalce stranke V odbor radikalne so bili izvoljeni: Pašič, Protič, Vesnič, Jovanovič, dr. Srskič, Musički, Arangjelovič fn Jovan Cvikovič,
Hrvatska ljndska stranka v Sremu. Jako lepo se razvija^ hrvatska ljudska stranka v Sremu. Pcslanec Šimrak je imel več dobro uspelih shodov, kjer so s© izvolili krajevni odbori, V Šidu je bil shod zaupnikov celega okraja in zastopane so bile vsa vasi razen treh. Tudi po drugih krajih Slavonije se pridno organizira in pripravlja za volitve.
Agrarđ. Dne 27. septembra se je vršila v Beogradu seja glavnega odbora zemljedeljske stranke. Navzoči so bili zastopniki s pokrajine in tudi predstavitelji kmetskih strank dragih pokrajin, med dragimi tudi dva Radlčevca, Razpravljalo se je o volilnem programu. Določitev kandidatov se je prepustila krajevnim odborom. Sklenilo se je, da srbska kmetska stranka stopi v volilni boj skupaj z drugimi kmetskimi strankami.
Sdi&čka stranka (Radičevci). V nedeljo, dne
3.	oktobra se sestanejo v Križevcih zastopniki Radičeve kmetske stranke in pravašev (Frankov-cev), da se skupno posvetujejo o volitvah v ustavodajni zbor, o političnem položaju sploh in o zedinjenju kmetske stranke s pravaši. Izgleda, da pride i resnici do takega sklopljenja, kar bi morali z ozirom na ozdravljenje političnih razmer samo pozdraviti. Tako bi dobili polagoma na Hrvaškem samo tri načelne in močne stranke: 1. se-paratistično-napredna, 2, avtonomističao-verska,
3.	centralistično-napredna. Razvil bi se načelen, politični boj in kristaliziranje načel.
Deinok atsk kandidati. V ličko hrbavski županiji bo nosilec liste minister Svetozar Pribičevič, a v modruško-reški bivši ban Tomljenovič.
Pemokratje v Dalmaciji. „Jutro“ poroča iz Splita) da hočejo dalmatinski demokrati združiti vse napredne elemente pri volitvah za skupno listino. V ta namen se je sestavil poseben odbor, obstoječ iz dr. Angjelinoviča, dr. Grisogona in dr. Kolombatoviča, ki bo stopil v stike z drugimi naprednimi strankami radi volitev. Sestavila se bo skupna koalicijska lista, na kateri bodo stali kandidatje demokratov, Trumbičevcev, lenodiakov-cev in še kakšnih drugih naprednjakov, če jih bo mogoče najti. Iz nobene dežele se ne poroča toliko o kompromisih, kakor iz Dalmacije, pač znamenje, da so tam razmere najbolj kompromitirane. Trambič hoče kandidirati na vsak način, samo da še ne ve, kam bi se pritisnil. Menda bi rad še v novem državnem zbora reševal jadransko vprašanje, če ne bodo do takrat pogoltnili Italijani že celega.
Kooperacija liberalnih, strank. V demokratskih krogih se govori, da se vršijo med demokrati, med samostojnimi liberalci ter nemškutarji in mednarodnimi socijalisti pogajanja za skupen nastop vseh svobodomiselnih strank pri bodočih državljanskih volitvah. Ako je ta govorica resnična, dokazuje nanovo nervozne poizkuse demokratov, da se rešijo popolnega poloma.
Kako demokrati iz Nemcev fabrlcirajo Slovence? Iz Mute ob kor. železnici se nam poroča: Naš napredni in demokratski gereut je pri nas kar na debelo v volilni imenik zapisal najbolj zagrizene Nemce in nemškutarje. Po ljudskem štetju
1 1910 bi bilo v Mati 19 volilcev-Sloveneev. Ker jih je 14 umrlo, ostane jih samo pst. No* voaaseljenih Slovencev-voliicev je okoli 30; občinski gereut pa je odposlal te dni volilni imenik, v katerem je čez 200 volilcev na Muti. Nič boljše ni v občini Gortina. Ker demokrati svojih ljudi nimajo, fabriciraj o sedaj naše najhujše narodne nasprotnike kot Slovence-volilce. Naši de-snokratarji na Štajerskem sploh nimajo nobene narodne zavesti več in tudi ne nobenega narodnega ponosa.
Đr. Tfnmbić, „Obzoru“ poročajo iz Splita, da je dr. Trumbič sprejel ponuđeno mu kandidaturo na izvenstrankarski listi in nastopi kot nosilec -te liste. Odklonil je pa kompromisno listo demokratske in katoliške stranke. Okrog sebe hoče zbrati samo izvenstrankarske osebe. Veliko jih gotovo ne bo, vendar jih bo toliko, da spravi dr. Trnmbič pod streho svoj izvenstrankarski mandat.
Dnevne vesti.
Kralj Peter se je vrnil iz Banje Arangjelo-vačke v Beograd. Stanoval bo v vili na Topči-derskem Brdu.
Patrijarh srbske cerkve postane žički biskup Veiimirovič.
Vaiai sklepi plebiscitne komisije. Na seji plebiscitne komisije dne 29. septembra so bili storjeni sledeči važni sklepi: Tovorni avtomobili ne smejo več iz cone A. Nemci torej ne bodo mogli še nadalje udirati v naše ozemlje. Vse blago, katero so Nemci spravili v naše ozemlje, da žnjim agitirajo, so naše oblasti zaplenile. Zaplenjeno blago pa ostane do nadalje v skladiščih. V coni A morajo biti gostilne že ob pol deveti uri zvečer zaprte. Prihodnjo nedeljo morajo biti vse gostilne celi dan zaprte. V dnevih 9., 10. in 11. okt. se ves dan ne smejo točiti alkoholne pijače. Ker so bili v coni B jugoslovanski člani občinskih glasovalnih odsekov neprestano v osebni nevarnosti in od nemških divjakov večkrat napadeni, je določeno, da morata dva orožnika noč in dan stražiti hišo, v kateri stanujejo člani jugoslovanskih občinskih glasovalnih odsekov. Iz teh odredb je razvidno, da se je že tudi plebiscitna komisija prepričala dovolj, kdo izvaja nasilstva na Koroškem. V našem ozemlju proti našim ljudem še ni bila potrebna nobena slična odredba.
Ustanovitav Jagoslovattske Matice. V Gornjem gradu se ustanovi dne 3. oktobra 1920 ob 14. (2 popoldne) podružnica Jugoslovanske Matice za občine Gornjigrad, Novaštifta in Bočna. — Vspored: 1. govor; 2, pobiranje članarine; 3. volitev odbora; 4. gledališka predstava in 5, petje in godba.
Pel m lij as;,! kron je nabral po Jugoslaviji za Koroški plebiscit znani rodoljub župnik Gabron iz Koroške. Požrtvovalnemu In narodno navdušenemu gospoda iskrena zahvala v imenu vseh koroških Slovencev.
Pozor! potniki na železnicah. Spremembe v mednarodnem prometa brzovl&kov. Brzovlak št. 13) odhod Dunaj ob 7,20 uri, prihod v.Maribor ob 13,84, odhod ob 14,24 prihod v Ljubljano ob 17,27 in prihod v Trst ob žl,30) vozi z Dunaja v Trst od 1. oktobra dalje vsako sredo, petek in nedeljo in brzoviak št. 4 (odhod Trst ©b 6,15, odhod Ljubljana ob 11,29, prihod v Maribor ob 14,4.8 in odhod ob 15,08 prihod Dunaj ob 22. uri), pričenši z 2. oktobrom iz Trsta na Dunaj vsak torek, četrtek in soboto. Vsled tega izostane brzovlak št. 3 v četrtek dne 30. septembra in brzovlak št. 4 dne 1. oktobra. Oba brzo vlaka imata vozove I. in II. razreda. Brzovlak št. 7 iz Prage (odhod vsak torek, četrtek in soboto ob 20,03), vozi od 1. oktobra dalje ne več v Trst, ampak v Zagreb, pač pa ima še direktne vozove L, II. in III. razreda v Trst, ki se v Mariboru priklopijo dunajskemu brzovlaku št. "3. Čehoslovaški brzovlak št. 7 prihaja v Maribor ob istih dneh kakor danajski brzovlak, to je vsako sredo, petek in nedeljo ob 12,43, odhod iz Maribora ob 15. uri, iz Celja ob 16,26 in prihod v Zagreb jnž. kol. ob 18,26. Odhod čeho-slovaškega brzo vlaka iz Zagreba jnž. kol. vsak j torek, četrtek in soboto ob 10. uri, iz Celja ob 12,12, prihod- v Maribor ob 13,35 ter prihod v Prago vsako sredo, petek in nedeljo ob 8,17. V Maribora se čehoslovaškimu brzovlaku priklopijo direktni vozovi Trst-—Praga, ki jih pripelje brzovlak št. 4. iz Trsta. Direktni vozovi Dunaj— Zagreb in Dunaj—Beograd tečejo na progi
ribor—Zagreb in obratno s čehoslovaškim brzo-vlakom.
Kako postopajo Italijani v Dalmaciji? Guverner
žil priziv v Beograd, kjer je za njega posredoval Voglar, ki kakor nikjer tudi tukaj ni imel uspeha. Niti njegov pristaš dr. Kramer kot mi-
Dalmacije admiral Millo je razpustil vse naše ob- ; nister za trgovino ga ni hotel uslišati. Dr, Pfei-činske zastope in vzpostavil italijanske, ki se- ; fer je potem na lastno pest odredil, da naj zadaj razmetavajo naš denar ne oziraje se na ko- | vod posluje do rešitve rekurza, ker so pričako-rist občin. Vsled tega italijansko razsipnega go- f vali ugodni uspeh. Ker dr. Pfeifer v to ni bil spodarstva se morajo zapreti šole, ker jih nima \ upravičen, je prišel v disciplinarno preiskavo.
Zdaj pa je bil rekurz v Beograda odbit in zato se
kdo vzdrževati. Napram laškemu nasilju je naše ljudstvo brez pomoči, ker je odredil guverner Millo, da bo globil vsako najmaajšo pritožbo prebivalstva z visoko denarno globo in z zaporom od več let. Laško gospodstvo v Dalmaciji bo popolnoma upropastilo naš narod v financi-jelnem ter kulturnem oziru.
Iz mtarlbora.
Slavenska ljudska stranka za mesto Maribor in okolico priredi prihodnji pondeljek, dne 4. oktobra ob 8 ari zvečer v dvorani Strokovne zveze, Splavarska ni. 4. mesečni shod. Zaupniki in člani okrajnih odborov vseh petih okrajev mesta in zaupniki, ki so določeni za posamezne ulice agitirajte od moža do moža za veliko udeležbo naših somišljenikov.
Predavanje SKSZ Danes 1. oktobra 1920 ob 8 uri zvečer bode predaval dr. Jos. Somrek o elektriki in napeljavi elektriki po Mariboru. Predavanje bo zelo zanimivo podučno, ker pričakujemo od dne do dne, da po mestu zasvetijo električne svetilke. G. predavatelj bo podal tudi zgodovino elektrarne na Fali, ki je največja v Jugoslaviji! Pridite!
Red. božje službe v cerkvi sv. Alojzija. V cer -kvi sv. Alolzija f Glavni trg, nasproti Stolne ulice) se začne zopet javna božja služba dne 4. oktobra (v
je zavod moral zapreti. To je resnica, vse drugo je laž, kar poroča „Tabor“ svojim bralcem, da jih „farba“. Čudni ljudje, ti liberalci! Skoz in skoz so centralisti, če pa minister, ki je njihov pristaš, odloči kaj proti kakemu Nemca ali nemškutarju, potem pa tega nočejo priznati. V zadevi Legatovega zavoda je nadzornik Fink popolnoma nedolžen, ker ni imel z njim nič opraviti. Istotako nedolžen je tudi učitelj Kovač, kojemu so lansko leto zaprli enaki zavod — a on se je ndal, ker je uvidel, da bi bil vsak odpor zastonj !
Mlatara na gimnaziji v Maribora se je v jesenskem terminu vršila 27. septembra pod predsedstvom realčnega ravnatelja J. Zupančiča. Priglasilo se 8 kandidatov. Zrelostni izpit je prestalo 5 kandidatov.
Društvo »Olj. Icahinje ? Maribora* ima svoj letošnji občni zbor v pondeljek, dne 4. oktobra ob 20. uri v Narodnem domu z običajnim vspo-redom. Vljudno so povabljeni vsi društveni udje.
Vodstvo trgovske nadalj. šole v Maribora naznanja, da se vrši vpisovanje trgovskih vajencev v nedeljo, dae 3. okt. od 9. do 11. ure predpoldne v pisarni deške ljudske šole I. (Zrinjskega trg). Začetek pouka se bo kasneje naznanil.
Mestna klavnica in mrtve svinje. Malo čudne higijenične nazore ima ravnatelj mestne klavnice
nedeljo dne 3. oktobra so še duhovne vaje). Ob dela- j Nemec Kern. Njegov adjutant Lenart je peljal vnikih vsak dan ob 6. uri tri sv.; maše obenem. Ob | 29. t. m. na samokolnici poginjeno do 150 kg
sobotah zvečer ob %5. uri zvečer litanije s svetim ? težko svinjo iz klavnice proti Dravi, kjer jo je
blagoslovom. Ob nedeljah m praznikih: ob o. uri ti- ì ,	. :	...	, , ...	J ri. „
ha sv. maša, ob polšestih sveto opravilo, sv. maša z j m9nl m tebi _ nič prekotahl v Dravo. Vpra-blagoslovom, nato pridiga in še ena tiha. sv,, maša. j Samo g. ravnatelja Kerna: Od kedaj pa je do-Ob polosinih služba božja za državno moško učitelji- i voljeno, da se smejo poginjene svinje pokopale, ob devetih za državno trgovsko šolo. Popoldne: j vati v dravskih valovih? Kmeta se kaznuje, če ob nedeljah in praznikjih, ob štirih večernice (nava- j	vrje mrhovino v vodo,	kaj	bodo neki	napravili
dno krščanski nauk m litanije). Sv. obhajilo se deli,	,	,	,	b- .
kedar kdo želi. Spoveduje 'se ob delavnikih po sveti :	' ravnate jem Kernom,	ker	tozadevna	priča je
maši, ob sobotah od %5. do %8. ure zvečer, ob nedel- | na razpolago ?_________________________________
j ah in praznikih celo jutro in zvečer po večernicah, ]	j-fl ^||jp jStm
Kedar je cerkev odprta, se verniki vabijo-k tihi mo- \ kwlÄI"ftWO“SwU®el fjpa®O«ÉilSM50v litvi in obiskovanju Najsvetejšega. Darovi za lepšo o- j Novost tega tedna je bila trodejanska „Kralj premo cerkve se hvaležno sprejemajo. Meščani m o- ; na Betajnovi“, najboljše dramsko delo našega Can -kopčani, spomnite se sv. Alojzija!
Nemce ia nemškutarje zagovarja
j kar j a, ki je imelo uspeh tudi na hrvatskih in čeških Tabor“. V l odrih. V primeri z ostalimi dramskim!! spisi je „Kralj
Dijaškem Domu imajo za oskrbnico Nemko Simon, j na Bainovi“ P° svoji snovi in po ■ tehniki obdelave »,	, .	, .	, i .,	,	,. ... ! najmanje „cankarski , zato pa tudi naibol: dramati-
Mestm sosvet je svojčas sklenil, da popusti Di- | òen Klji;b temU) da |e hotef Cankar v osebi labri -
jaške mu Domu najemnino v znesku 200 K, ako j kanta Kantor ja. podaji tip kmetskega parvenija, ki. odpusti Nemko Simon in na njeno mesto nastavi j brezobzirno zasleduje svoj cilj, stopa preko mrtvih in Slovenko. Mislimo, da je ta zahteva popolnoma \ živih src ter se bahavo proglasi za kralja svoje Be-opravičena. V slovenske zavode spadajo slovenski ? ^inove> ie napravil tudi iz te drame ostro satiro na
uslužbenci! Nekaj časa je bil tudi „Tabor“ tega ! s^e.nsk° prva8tv0: Sarkazem ki je Cankarju vedno .	7	; ,	J° "	. ” “ .	; °“ j silil izpod peresa, je kriv, da je dramatik prezrl mar.
naznanja, A ker je gon omenjeni sklep storil | sikatero psihološko vez, ki se mu je nudila pri karak „klerikalni sosvet, četudi na predlog demokrata j terizaciji glavnih oseb in njihovih dejanj. Tako je dr. Valjavca, se mora seveda „Tabor“ potegovati j zlasti konec preveč zbrisan in psihološko prepovr -za Nemko proti Slovenki! Odbor bi bajè radna- ! sön• publika si ni na jasnem, ali je propadlo Kantor-mestil Slovenko, ki bi bila enako sposobna in zanesljiva, a je ae more najti. Slovenske kuharice,
jevo „kraljestvo“, kakor bi bilo moralo po zdravem razumu In po zahtevi moralnega čuta, ali pa je Kantor z novim zločinom le utrdil svojo moč. Til notranji
to je pa lep kompliment za vas, . ki so vam ga j psihološki nedostatki Cankarjeve drame so se opažali
Bi sacrili 11 Kmpsslol \T /»naH	m*	I	Klin
napravili liberalci. V celi Sloveniji torej ni niti ene osebe, ki bi bila enako sposobna in zanesljiva, kakor Nemka Simoni?! Vse slovenske kuharice so nesposobne in nezanesljive — tako sodijo naši liberalci! Res, daleč smo že prišli, da liberalni Slovenci sami v svojem listu „Taboru“ na tako nesramen način blatijo naše ženstvo. Slovensko žensko društvo — ali spiš, da se ne potegneš za čast slovenskih deklet?! Ali morda tudi članice ženskega društva soglašajo s tem nesramnim napadom na slovenske kuharice!? Ako ne bo žensko društvo javno protestiralo proti tej nesramnosti, potem tndi njegove članice niso nič boljše, kakor podli napadalec slovenskih kuharic v „Taboru“.
Za Legato# za¥od se mariborski liberalci v „Taboru“ silno potegujejo. Lansko leto so odobravali. da ga je dr. Verstovšek dal zapreti, letos pa jim to ni več prav. So pač učenci dr. Žerjava, ki svojih lanskih naredb letos noče več priznati. Mi tega zavoda ne bomo zagovarjali. Legat je pač Nemec in S8 je ravno lansko leto januarja dogajalo v zavodu marsikaj proti nam. Naj „Taborjevi“ uredniki pogledajo nekoliko v
tudi pri vprizoritvi. Režija je bila zelo dobra, glavne vloge v najboljših rokah. Fabrikant^ Kantorja je i-gral g Nučič, ki je za take vloge kakor rojen. Z veliko spremo je podal brezsrčnega, po bogastvu in časti hlepečega zločinca, Id ustvarja svoje kraljestvo v zakotnem slovenskem kraju in s prehranjeni ravno -dušjem umori svojega nasprotnika študenta Maksa. Maks (g. Železnik) revolucijonarec v Kan tor jo vem kraljestvu, je bil dober v svojem nastopu, dasi premalo izrazit m odločen, kar pa ni krivda g. Železnika, temveč krivda dramatika,, ki je „kralja“ pretiral« njegov kontrast — Maksa — pa podal preveč medlo.» Maks je imel v prvem dejanju nekoliko pretih glas « k čemur je pripomoglo še nepotrebno motenje s klavirjem. Med tema tipoma se je gibala naravno in prisrčno podana vloga Kantorjeve hčeri Francke (gdč.. Podgorske). Tudi vloga Nine (ga. SeRnska,) je bila dobra, Krneč (g. Rasberger), župnik (g. Železnik) in Bornot. (g. Miku lic) in ostali so v polni m-eri izvršili vse, kar je mogel režišer ustvariti iz Cankarjeve drame. Med prvo pavzo je nagajala električna luč r \sled česar je trajal odmor skoraj pol ure; ali bi se ne dalo te neprilike z lučjo odstraniti? Kakšen pomen je imelo igranje na klavir v- prvi polovici prvega dejanja? Naravnost sramotno je, da je bilo gledališče tako slajšo obiskano. Lože so bile skoraj vse prazne, inv več gostov je bilo na dijaških stojiščih in v zad-
predale pokojnega „Delavca“. Ali je pri tem bil j ».Uh klopeh parterja. Tiudi znamenje dobe. Zdaj so Legat kaj sokriv ali ne, ne vemo. Sicer pa je | nasl ko padajo „zlata semena“, a Talija je uboga in dfbftts) l»*	j» •_	i jma svo' božanski smenljaj le za one, ki si pritrgajo
debela laz Tabora , da je dr. Verste vše s zdaj vsakdaoJi krilh in se mimo razsvetljenih prenapoln-
& silo zaprl zavod. Zavod je bil zaprt ze lam j jenih kavarn in gostiln vračalo iz gledališča s tihim oziroma pozimi. Proti temu odloku je Legat vio- i užitkom v duši ...	b.
üariborsica eskomptna
bsnkavMarib©fy
t cesta 8I(bh» 11.
telefon Štev. 16.
Podružnica : ŽUPSKA SOBOTA.
SprešiemSl * Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupiiie In predal®: Devize, valute, vrednostne papirje itd».
Izdale : Čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta»
Dale preduifpe : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dale kredite : Pod najugodnejšimi pogoji.	s®
Prevzema s Borzna naročila in jih izvršuje cajknlantneje.
I Mala naznanila.
tesna i
Kdo kaj ve
o Francu Osenjak,
roj. 1874, ki ie služil v Celju pri bivšem pešpolku 87, 1. Feidkomp, Feldp. 73. Služil je v Gorici in od leta 1916 je izginil. Kdo kaj ve o njem, naj sporoči preti do- 1 kri nagradi njegovi ženi Jožefi j Osenjak, Stübing bei Graz. 777 j
URE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr ristaine in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna.
m IGNACIJ, MARIBOR
S RAJSKI fBG v gradu (Burg).
ŽivinsM
in kramarski sejm v Poljčanah se vrši dne 9. oktobra. 793
se*
OBLEKO.
Friprcate in u alfine) že. Tožno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor,
Dravska elica št, 16, (pri starem «Ottu). ,	401
Zlata jama “b„,?'S;
starosti prodam svoje 13 oralov obsegajoče posestvo z gostilno, veletrgovino s sadjem, skladišče in z vsemi drogami, moderno urejenimi trgovskimi in gospodarskimi prostori, tik železniške postaje v Št. lija v Slov. gor. Rer se bo na tej točki safe države razvila bujna trgovina, bi bila moja p.vsest zlata jama, za vsakega podjetnega Slovenca. Vabim kupce, da se oglasijo ostbno ali pismeno. Ivan tolak, trgovec in gostilničar, Št, lij v Slov. goricah. |784
411Ck&4h\7"liv dobio ohranjen, vsiai IM II ; proda po primerni ceni Janez Novak, organist Sv. Lenart nad Laškem, p. Laško. Jugoslavija.	785
Lovski pes,
črne barve, dobro dresiran na pro -daj pri Vini encu Kobmik, Lobnica pošta Rnše.	794
» ■
1
PohiStvo “
popolnoma
opremljeno, secesijon, takoj na prodaj. Ogleda Be v Cvetlični ulici št. 8, Maribor, Krajnc, sli- j karski mojster.	797 j
Službe s
VINA
iz Haloz, lastnega pridelka
in najboljše kakovosti, prodaja v steklenicah
los. Starili,
trgevec
Maribor, Trubarjeva ulica
(prri Lutrova ulica). 730
TÌaIqYPA tesarje in zidarje Ut3id,VLt3, potrebuje „Dom“
d. d. za drvene gradnje, Zagreb, tovarna černomerec. Tlačilo dobro stanovanje in hrana v tovarni. 787
Policijski komissrijat v Mariboru sprejme
pisarniško pomožno moč.
Prednost ima invalid, podčastnik količkaj izvežba* v pisarniških poslih z lepo pisavo in dobrim osebnim nastop, m. Služba je pogodbena. Prosilci naj vlcžiio lastnoročno spisano in z 1 Din. kole-kovano prošnjo, kateri je priložiti krstni list, domovnico, vojaško odpustnico (izpis iz temeljne matice) eveutnelno spričevalo o dosedanji uporabljivosti in nravstveno spričevalo od pristojne občine, da ni predkazaovan in da je spodobno živel.	795
Dragotin Roglič,
Marlber, Ki ekeva ul 3
Telefon 157.	Telelou 157.
preje mestna prodajafnica usnja naspr. narodne banke Po meri imroitiii Nevi ji se zgotovi jo najhitreje.
Vzorči čevljev iz vsakovrstnega usnja so vedno ua ogled v zalogi Krekova ulica št 3.
Velika zaloga
čtrapacnih močnih čevljev za zimo. Okovani z žreblji in podkovami, neokovani v vaeh vrstah in velikostih. Vsako v to stroke spadajoče popravilo se izvrši
talno in solidno.
3<r NaJnižJe cene!"»®
•
0
A
H
n
a
o
4
Z
792
Z
>
Ö
id
o
H
ZNANO JE !
da se v veletrgovini manufakturnoga blaga
Karii*a Wersch©5
v Mat ihoru,'Gospodska ulica
dobiva vsakovrstno mannlaktnrno blago v
naiveiji izberi po nalivi Ijih cenah
Med. dr. FRAMK
zopet ordinira e d 9,—tl, in 2.-4.
GOSPODARSKA BANKA V LJUBLJANI
VABILO
na
subskripcijo delnic druge
emisije.
Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 9. julija 1920, je sklenil v smislu § 7 pravil na predlog upravnega sveta zvišbo delniške glavnice
od 4 milijonov na 8 milijonov kron
z izdajo nadaljnih
10.000 (desettisoč) delnic po
400 kron
nominalne vrednosti. Ob enem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katere se imajo vsekako polno v gotovini vplačati.
Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo te druge emisije pod sledečimi pogoji:
1.	Druga emisija obsega 10.000 (desettisoč) delnic s K 400'— nominalne vrednosti.
2.	Dosedanji delničarji imajo pravo prevzeti (optirati) na dve delnici prve emisije QltC§ delnico druge emisije.
3.	Kurz za optirane delnice znaša K 450'—, za neoptirane K 520*—. Polèg tega se mora plačati za vsako delnico znesek K 30'— kot prispevek k emisijskim stroškom.
4.	Subsferipcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
5.	Subskripcija se začne 27. septemera 1920 in traja do vštevši 16. oktobra 1920.
6.	Subskribent mora izknpiio za podpisane delnice in emisijske stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v poštev.
7.	Dosedanji delničarji, ki hočejo pri subskripciji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije.
8.	Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridružnje popolnoma upravni svet Gospodarske banke.
9.	Nove delnice so deležne dividende od 1. januarja 1921, ter so opremljene s kuponom za leto 1921.
10.	Vsakemu subskribentu bo izdala Gospodarska banka potrdilo o števila subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
H. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku vplačane vsote ob subskripciji, se vrne 1. novembra 1920, tozadevni znesek, ozir. prebitek.
12.	Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3 %.
13.	Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
14.	Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
V LJUBLJANI, dne 14. septembra 1920.
Upravni svet
GosnodarsNe banke v Liubilani.
V smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 5 delnic 1 glas.
762
JABOLKE, HMELJ
vsako množino kupuj'e kakor običajno vsako leto tudi sedaj fetos ?»
Rudolf Pew®c, veletržec v Mozirju
po svojih zastopnikih v sledečih krajih: Maribor, Pesnica, Kungota, Cmurek, Št. Andraž pri Velenju, Šmartno v Rož. dedni, Šmartno ob Paki in Mozirje za Gor. Savinjsko dolino. Producenti se naj blagovolijo obrniti direktno na kupovalce. kajti pri velikem obsegu ni možno vsaki stranki iz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje po dnevni ceni. Se priporočam	RUDOLF PEVEC.
Ssdajateli in založnik* Konscrcu „Straža.*
Ddptevomi uradniki Vekoslav Stupan»
flUsk tiskam® sv, Cirila s MatiSom»