Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. S, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. HARODHI DNEVN Vpravnlfitvo: Sehilleijeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6-S0 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 252. Telefonska itevllka 65. Celje, v soboto, 5. novembra 1910. čekovni raCnn 48.817. Leto II. Vrhunec politične ne* poštenosti. Silno je zbodlo »Slovenca«, da je eden izmed urednikov »Nar. Dnevn.«, živeč sedaj v Londonu, jako dobro osvetlil minulo sredo politično nelojalnost dr. Šusteršiča, ki iz strahu ali iz politične dobičkarije ni hotel iti v delegacijski odsek za zunanje zadeve, da bi tam spregovoril v imenu največje slov. politične stranke če že ne toliko o zunanjih zadevah, pa vsaj v prid bosanskim kmetom, kateri mu takrat, kadar išče izgovorov za svojo slov. kmetom škodljivo politiko, zmiraj služijo za izgovor. Baš letos bi lahko dobil bosanski referat, ako bi šel v odsek za zunanje zadeve; ali gospod Šusteršič dobro ve, da bi moral govoriti kot poročevalec stvarno in objektivno — kar bi pomenjalo za njega po lanskih strastnih napadih in neškodljivih papirnatih bombah na barona Buriana ne malo blamažo. Zato se je Šusteršič izognil odseka in da v »Slovencu« napadati dr. Ploja za vsako politično pravilno in odkritosrčno besedo. Boj »Slovenca« proti dr. Ploju je postal zadnje tedne tako ogaven, nepošten in falotski. da se mora razsvetiti politično še tako naivnemu človeku, kam vodijo naš narod klerikalni kolovodje! In »Slovenec« je še povrh glasilo takozvanih braniteljev svete vere in bojda morale in poštenja na Slovenskem! Šusteršič je sramotno in nečastno pobegnil iz odseka, kjer bi se ga lahko preveč slišalo in kjer bi imel težko nalogo kot poročevalec za bosanske zadeve; zato pa nastopi v plenarni seji delegacije dne 8. nov. kot — »proti«govornik, da nekoliko zakrije svoj beg in reši svoj opozicijonalni dekorum, ki se je že močno omajal! Minuli pondeljek je »Slovenec« na uvodnem mestu zopet napadel dr. Ploja zaradi njegovega zaključnega govora v debati o bosanskih zadevah v odseku za zunanje in bosanske reči. Članek izdaje na eni strani vso tisto tintenstrolehovstvo, s katerim se bore klerikalci proti politično njim neljubim osebam, na drugi pa občudovanja vredno igno-ranco in nepoznanje bosanskih razmer. »Slovenec« pravi, da je dr. Ploj izrekel baronu Burianu zahvalo in priznanje — a ne za njegovo politiko v Bosni temveč za to, ker je na vsa izvajanja govornikov v debati glede Bosne in Hercegovine stvarno in odkritosrčno odgovoril. To so mu priznavali tudi najhujši opozicijonalci, celo dr. Renner. Priznanje, katero je dr. Ploj izrekel Burianu v imenu odseka za njegov stvarni referat, je bil torej le čin politične uljudnosti in kurtoazije, ni pa imelo s pri-znavanjem Burianovega delovanja v Bosni nobe- ne zveze. Človek mora torej biti političen zarob-ljenec in falot, da take stvari izkorišča. To povemo »Slovencu« in njegovim svetim prijateljem na polna usta. O agrarni banki sploh nikdo ni govoril, ker so vsi člani odseka brez izjeme vedeli, da se je o tej stvari v državnem zboru že dovolj govorilo in se je ta nakana Burianova tako ožigosala, da bi bilo le delo strankarske strasti Buriana še v tem odseku napadati. Kar se tiče »kmetskega vprašanja, o katerem nota bene »Slovenec« še dosedaj ni poučil svojih hribovskih bralcev in pristašev, ki nimajo s »Slovencem« vred o stvari niti pojma, je dr. Ploj izrecno povedal v odseku, da je fakultativen odkup na vsak način nezadovoljiv, ker bi oviial pridnim in delavnim kmetom odvezo, ako bi se beg iz neopravičenih ozirov upiral. Vendar pa o tej stvari ni dalje v odseku nikdo izvzemši socijaliste spregovoril, ker je prevladovalo mnenje, da na] o tej stvari odloči bosanski deželni zbor v Sarajevu. To je tudi po našem mnenju edino pravilno naziranje; čemu bi imeli Bosanci na Dunaju in v Pešti svoje varuhe in komandante celo v takih zadevah, ki se tičejo njih samih? Oni bodo tudi vedeli, kaj imajo storiti, bolj ko Šusteršič in njegova ubijalska garda. Kar ukrenejo Bosanci glede sebe, to ne bo nas in naših kmetov pač nič bolelo, pač pa bi se dotaknili njihove časti, ako bi hoteli ukrepati brez njih o njihovih zadevah. Tudi ptujsko-ormoški volilci se ne bodo prav nič razburjali radi Bosancev, to nam lahko »Slovenec« veruje. Saj vedo, da je za njih dr. Ploj ie. marsikaj več storil, ko žalostna lijniova Klerikalna deželnozborska poslanca, ki jima že pred ptujskim Ornikom zleze srce v hlče. Kako da sledi iz Plo-jevega postopanja »ponižanje, osramočenje, hlap-čevanje in klečeplazenje« zi. nas Slovence, to ve samo »Slovenec« in njegovi politiki, ki so istinito brez vse časti in sramu. »Skrajno ogorčenje, gnjus in gnjev«, da'govorimo s »Slovencem«, pa nas mO-ra res navdajati, da nas po večini zastopajo taki politični falotje pred svetom, kakor jih je dobiti ie med klerikalci. In ni se čuditi, da lezemo povsod nazaj... Slavnim učiteljskim društvom in slov. učiteljstvu! V prepotrebno izpopolnitev svoje organizacije smo ustanovili „IJčiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo". Namen te zadruge je: 1. Skupno naročevanje časopisov, knjig itd. 2. Naročevanje in plačevanje raznih gospodarskih potrebščin, kakor pohištva, obleke, godal itd. 3. Hranjenje in posojevanje denarja. Kakor znano, smo že pred dvema letoma poskusili s skupnim naročevanjem časopisov — potom socijalnega odseka. Vkljub temu, da je bilo nekaj neljubih nesporazumljenj in sitnosti, mora vsakdo pripoznati, da je bila ta misel tovariša Peska izvrstna. To čuti najbolj tisti, ki je prej zaostajal z naročninami, pa plačuje zdaj točno obroke. A tudi upravništva priznavajo to, češ: učiteljstvo je postalo najtočnejši plačnik listov. In — dragi — to pripoznavanje je mnogo vredno za ugled našega stanu! Človek pač res v praksi toliko velja, kolikor plača--- Na podlagi dobljenih izkušenj smo sklenili sporazumno z „Zvezo štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic" preosnovati socialni odsek v popolnoma samostojno neodvisno zadrugo. Razen naročevanja listov in knjig in plačevanja društvenin, zavarovalnin itd. bodemo oskrbovali in plačevali razne gospodarske potrebščine. Sklenili bodemo s tvrdkami pogodbe ter plačevali v gotovini za tiste zadružnike, ki sami tega ne morejo. Zadružnik pa bode vračeval vsoto z majhnimi obrestmi mesečno zadrugi. Tako se hočemo rešiti kupčij na obroke, ki so najhujša rakrana za uradnika, saj plačuje marsikdo vede ali nevede za 20 in še več odstotkov zvišane cene! Tvrdke pa nam bodo morale od normalne cene dovoliti še popust in bodo to rade in lahko storile, ker bodo pridobile več odjemalcev, ker bodo nadalje takoj izplačane in ne bodo imele nobenega rizika. Ta popust se bode plačeval zadrugi in zaračunil vsaj deloma koncem leta v prid dotičnega zadružnika. Naša zadruga bode sprejemala tudi vloge in dovoljevala proti primernemu varstvu posojila. Učitelj najlažje dopove učitelju, kje ga črevelj žuli in se najlažje obrne nanj za pomoč. — Res je, da kot učitelji z borno plačo vobče nismo kaj petični, a z združenimi močmi bodemo tvorili tudi v tem oziru neupogljivo silo. Toliko zaupanja imamo sami v LISTJEM. Tast Kondelik in zet Vejvara. « Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. Pri svojem ognjišču. Kar se je Vejvari posrečilo prvi dan, to se mu ni obneslo že drugi dan. V pondeljek se je prebudila mlada gospa prej in nasmehnila se je pri misli, kako bo s hrupom zbudila soproga, ko bo gotova. Kar je bilo potrebno za zajutrek, je prinesla med tem Katinka: lonec svežega mleka in vrč mrzle vode. Potem je pospravila po kuhinji, umila nekaj teh posod od včeraj, izgrebla iz peči v obednici pepel, zakurila je tam in odšla s praznim loncem, ko je slišala naročila mlade gospe, kaj mora pri-■esti s trga za obed. Vejvara niti vedel ni, ko je pogledal v jasen dan, da je bil zbujen od Pepičinih poljubov. Ni mu tega priznala. »Hitro, Fran, za trenotek prinesem kavo.« Ko sta sedla k zajutreku, je rekel Vejvara nežno grajo: »Ne smeš me tako pustiti spati, ljubica! Glej, osem je ura.« »No, glave ti ne bodo odtrgali, ako prideš za nekaj časa pozneje«, je odgovorila Pepica. »Kaj pa bi bilo, če bi šla na kako ženitovanjsko potovanje?« — »Sem vesel, da sem doma«, je odvrnil Vejvara. »To pride k letu. Seveda imam dosti časa, toda veš, ljubica, kako rad bi bil kar najdalje s teboj, predno grem v urad. Tega sem se tako veselil, takega življenja, ko sem moral od zajutreka skoko- ma hiteti v pisarno, sem sit do grla. Takrat —čeprav je bilo dosti časa — sem rad bežal iz svoje mrzle sobice v toplo pisarno. Toda sedaj, ko imam tebe, se bom težko ločil od ljubega doma. Vidiš, ljubica draga, zima prihaja, toda meni se zdi, kakor bi okrog in okrog vladala pomlad. Ti si mi tako življenje razjasnila ...« »Priliznjenček!« je udarila Pepica z dlanjo po nastavljeni Vejvarovi roki. »Samo če bodeš vedno takih misli!« »Vedno, Pepica, vedno«, je zagotavljal Vejvara. »In veš, moram ti povedati, kar se mi zdi: sedaj — se mi zdi — da se imava rada kakor dva otroka, katerima se smeje celi svet. Mislim pa, da se bova pozneje imela rada še popolnoma drugače, ko bova spoznala, kako drug drugega potrebujeva, in pravo srečo svojo bova razumela šele tedaj, ko ne bodeva v teh lepih sobicah popolnoma sama, ampak ko bodeva imela oba polno glavo veselih skrbi. Veš, Pepica?« »Ali hočeš še kave?« je vprašala Pepica, katere obraz se je naglo zresnil. Ni gledala pri tem na Vejvaro; pogled je ušel skozi okno in se zatekel tja nekam v daljavo, v nuselsko dolino, do ob-zora, ki so ga zakrivali krški gozdovi. »Hvala, ženica«, je odklonil Vejvara. »Sem sit. In čez nekaj časa moram iti. Tako tesno mi je, ker te moram tu samo pustiti.« »Ne boj se, Fran, ne bom se ti izgubila«, ga je tolažila Pepica. »Še sam ne boš vedel, pa bo poldne. In jaz bom imela tu dela — o, je! Prvi obed v zakonu — skoro bojim se, Fran!« »In sedaj se ti ne boj, Pepica«, se je zasmejal Vejvara. »Napravi, kar hočeš — in če ukažeš, bom jedel z zaprtimi očmi in vse mi bode dišalo.« »No, danes morda«, je menila Pepica. »A jutri, in celi teden — toda če sodim po našem očetu, ste vi možje v tej stvari včasih sitni in neznosni, Vejvara, neznosni! Ali verjameš, da sem vča- sih videla mamico solzno'— da, zaradi jedi, samo zaradi jedi!« Namesto odgovora jo je stisnil Vejvara v naročje in jo je poljubljal. Potem se je hitro oblekel, zopet poljubil ženico in hitel v pisarno. Vejvara je bil vnet, vesten uradnik, imel je to v krvi, kakor se pravi. Toda danes, ko se je moral odtrgati od ženice, se je vzbudil v njem do tega dne neznani uporni duh. Prišlo mu je na misel ,da je tak urad včasi sitna, nemila stvar in čeprav je bil to magistrat. _____ (Dalje sledi.) Hodila je nazaj. Starega Videnšeka imam rad, ker je pobožen in bogaboječ mož. Niso vsi starci taki. Nekateri še kljub svojim krivim nogam rogovilijo po vasi, pijejo, kolnejo in hodijo na božja pota. Nične mislijo na pokoro in smrt jim je deveta briga. Z Videnše-kom sva jih obsodila vse po vrsti: dolgega Štefana, ki ima že osem križev, pa je navihan in živ kakor kak štiridesetletni vdovec. Ko je prepustil posestvo svojemu sinu, si je nalašč izgovoril najbolj oddaljen vinograd, kamor zahaja enkrat na mesec in... no med nama govoreč, ljubico ima tam. Baba je sicer stara kakor zemlja, brezzoba in kričava, pa — Bog ji odpusti grehe. Onegov Jernej ni nič boljši. Pije kakor mora, v cerkev ne hodi, vaške babe preganja. Nihče ne ve, koliko let mu je natovorilo življenje na pleča, on sam se pa hvali, da so se mu odprle oči. Tako zelo so se mu odprle, da so ga zadnjič vrgli fantje iz gostilne; to pa veste, da fantje nikogar ne mečejo zaman iz gostilne. Malo boljši je Vranov Boštjan, četudi je pijanec. Hodi vsaj v cerkev, če ne more, ga pa peljejo. A drugi trije — saj veste, koga mislim — so pa očitni grešniki. Sklenili so med seboj grešno bratovstvo, zmirom so skupaj in zmirom pijejo. Enega od njih so poklicali župnik k sebi in g? sebe! Seveda bomo začeli polagoma in delali skrajno zanesljivo in vestno. — Omenimo še kratko, da bodo znašali deleži — ki ostanejo za-družnikova last — po 10 K (z 20kratnim jamstvom) ter se bodo lahko plačevali tudi v obrokih. Vloge od 1 K naprej se bodo obrestovale kakor sploh pri posojilnicah. Posojila se bodo vračevala ali v mesečnih obrokih, v katerih bodo obresti že vračunjene, ali pa celotno, ali v večjih obrokih po dogovorjenem času. Ko se nam vrnejo registrirana pravila, jih razpošljemo s komentarjem vred. Za zdaj opozarjamo cenj. tovarišice in druge tovariše na zadrugo s prošnjo, da jo takoj pri nastopu krepko podprete sebi v korist in stanu v čast! Načelstvo Politična kronika. SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA. V krščansko-socijalnih krogih se zatrjuje, da bo državni zbor sklican najbrž šele 22. ali 23. novembra, ali pa še celo pozneje. Le v slučaju, da se pogajanja v Pragi popolnoma razbijejo, je pričakovati, da se sestane državni zbor tudi nekaj dni poprej. Konec delegacijskega zasedanja bo 16. ali 17. novembra. V državnem zboru se bodo obravnavale kot najvažnejše in najnujnejše sledeče točke: Reforma poslovnika za državni zbor, — bančno vprašanje, oziroma podaljšanje bančnega privilegija, — proračunski provizorij za 1. 1911, končno volitev delegatov za januarsko delegacijsko zasedanje. — Vesti o pogajanjih min. preds. barona Bienertha radi rekonstrukcije kabineta se označujejo v krščansko-socijalnih krogih kot prazne. KONFERENCE PRI BANU. Te dni se vrše pri banu dr. Tomašiču konference, ki se bavijo v prvi vrsti s programom za vladno stranko. Komunike, ki je bil izdan o konferenci »izvenstrankarskih« (vladnih) poslancev z banom, pravi, da so isti sprejeli za temelj svojega delovanja v glavnem program hrvaške koalicije. — Govori se, da bode dr. Tomašič na vsak način poskusil sporazum s koalicijo, že zaradi tega, da bode zasigurana volitev delegatov za ogerski državni zbor. — Kakor poroča »Pokret«, bo imenovan bivši poslanec kanonik dr. Bauer za škofa ko-adjutorja s pravico nasledstva v Zagrebu. MIR NA ŠPANSKEM. Brzojavke, oznanjajoče izbruh revolucije v Španiji, so se izkazale za borzni manever. Dasiravno jih je španska vlada takoj uradno dementirala, so vendar španski papirji na francoski borzi znatno padli. Celo v večno vznemirjeni Barceloni vlada mir; v Sabadellu, kjer traja generalna stavka naprej, je došlo do malih pretepov. Do velike stavke pa pride najbrže v Saragossi, kjer se mislijo stavkujočim pridružiti tudi železničarji. RUSKI CAR V BEROLINU. Car je došel včeraj v Berolin in ostane tam kot gost nemškega cesarja še danes. Cesar Viljem ga je sprejel z vsem leskom, katerega so zmožni Hohenzollernci: k sprejemu carjevemu so bili ko-mandirani vsi cesarski princi in princezinje, teh dvor in vsa generaliteta. — Docela zanimivo je, da i se zanima zlasti angleški tisk, ima li carjev obisk v Berolinu, ozir. v Potsdamu politični namen ali ne. »Times« pravi, da ta obisk ne povzroča pri prijateljih angleško-ruskega sporazuma nobenega vznemirjenja. Naj se govori v Potsdamu karkoli — Rusija ne bode napravila proti »tripelententi« nobenega koraka. Štajerske novice. Spremembe pri štajerskem namestništvu. — »Straža« potrjuje iz vira, ki je zelo blizu dež. odbornika Robiča, nemškonac. vest, da je stališče cesarskega namestnika Claryja zelo omajano in sicer zaradi obstrukcije v štaj. dež. zboru. Ne vemo, koliko je resnice na tem; ali zanimivo je, da hočeta odstraniti Claryja baš obe v obstrukcijski aferi najbolj prizadeti stranki, to so slovenski klerikalci in nemški nacijonalci. Mi nimamo nobenega povoda hvaliti Claryja — ali zdi se riam nepolitično, zaradi hipnega boja v dež. zboru odstraniti moža, na čegar mesto šc lahko pride slabši. Še bolj se razburjajo klerikalci in nemški nacijonalci, kdo pride na mesto namestniškega podpredsednika Netolicz-ka, kateri se s svojega dopusta najbrž več ne vrne. Nemški nacijonalci bi radi imeli Hammer-Purg-stalla, nemški klerikalci pa ali dvor. svetnika grofa Ferd. Stiirgha ali pa viteza Kirchsberga. imenujeta se za to mesto tudi radgonski glavar grof Henrik Stiirgkh in pa celjski glavar Marius baron Miiller. To mesto je važno, ker predseduje podpredsednik namestništva navadno pri sejah deželnega šolskega sveta. Zato bi si želeli za njega neodvisnega moža, ki bi bil zmožen slovenščine in bi se ne dal voditi na vrvici niti nemškim nacijonal-cem niti klerikalcem. V g. nadučitelja Slanca iz Petrovč se sedaj poganja »Straža«. Ti pravicoljubi se jezijo na njega, ker je razkril različne lumparije, ki so se godile doslej v Petrovčah. Zato ga hoče »Straža« spraviti ob" dobro ime s tem, da navaja iz govora svojega lute-ranskega zaveznika dr. Zanggerja, češ da je ta rekel, da oblasti preiskujejo Slančevo duševno stanje. Radovedni smo, če bo »Straža« tudi registrirala, ko se bo Zangger zaradi teh besed zagovarjal pred sodnijo. Dalje je rekel dr. Zangger, da je v posesti pisma, ki zna postati za Slanca še usodepolno. Reveži! Tisto pismo je Fridrich pred kakim letom dni že kazal tudi našemu uredniku Spindlerju. Fridrich in Zangger naj imata vendar usmiljenje in naj ne spravljata pisca dotičnega pisma v — kriminal. Klerikalce očividno hudo peče njihov poraz v porotni pravdi proti Spindlerju. Tako hudo jih je po-trl, da so sedaj celo umaknili proti Spindlerju naperjeno obtožbo vsi tisti blagoslovljeni in neblagoslov-ljeni gospodje, ki so bili v naših člankih glede uboja v Vrbju imenovahi in ki so tudi hoteli spraviti naše časopisje pred poroto. V včerajšnji »Straži« pa se tudi zagovarjajo, zakaj so vzeli Zanggerja za zagovornika, češ Benkovič ni utegnil se pripraviti, drugi slovenski odvetniki v Celju pa niso bili zaupanja vredni! Tako? In še ni ravno dolgo tega. kar je »Straža« toplo zagovarjala dr. Brenčiča pred našimi napadi? Revčki, čisto konfuzni ste že postali! V neki drugi notici zopet pravite, da se Fridrich ni mogel pripraviti za »pojdsnila«. Nič ne škodi, gospodje! Saj tista »pojasnila-« srno pripravili mi v obliki datumov in dokumentov, ki so tako uničujoče osvetlili Fridrichove »zasluge«. Kaj ne?! In to vas peče! Katoličan Jošt nas izziva, da povemo zgodovino o falzificiranju revizijskih poročil, o odpiranju resno posvarili. »Cas je že, oče, da mislite na smrt!« — »Kaj bi, hudiča, mislil na smrt?« — »Bog je pravičen pa hud sodnik!« — »Naj bo, kaj mi pa more? Mar nisem storil svojo dolžnost? Pet sinov, šest hčera in nezadolženo posestvo, kaj to ni nič?« — Tako pravi, da ta se menila z župnikom, pa laže, hudobnik. Jaz vem, da se mu je tresel v roki klobuk in da je zatrjeval župniku božjo zvestobo. Pa nič bi še človek ne rekel, če pijejo in razsajajo, ko bi le ne delali očitnega pohujšanja. Grem zadnjič iz polja proti domu, večerilo se je. Prevdarjam in premišljujem, ali bo jutri dež ali ne. In srečam one tri bratce. Držali so se za rame in peli pijani — Bog se jih usmili: Ceščena si Marija, je angelski glas, ko zadnja ura bije, prid' mati po nas... Ko me zagledajo, me ustavijo. »Pojdi z nami k hramu, Videnšek! Kaj boš zmirom doma čepel in molek prebiral!« — »Tudi za vas bi bilo bolje, če bi ostali doma in mislili malo na smrt.« — »Tiho bodi, Videnšek, in pojdi z nami!» — Ko nisem hotel ž njimi, so me pa prijeli in povaljali, da sem jim komaj ušel. Šli so naprej in še pota niso spoštovali; kar čez travnik so jo udarili in kričali: Tist', ki je najmlajši pije ga najrajši, najrajši iz glažeka... Tako sva jih sodila, naše starce, midva s starim Videnšekom. In sva si rekla, da sva midva edina pravičnika v celi vasi, če odštejemo tisto malo pobožnih devic, ki so zapisane v zlati nebeški knjigi. Na tihem seveda preštevava vsak svoje grehe, ali tako lepo se reče: Ti si pravičnik, jaz sem pravičnik, obadva sva pravičnika! Zato se razumeva in kadarkoli se srečava, si rečeva prijazno besedo. Ej, tako le zvečer, ko je srce nezadovoljno. Ko iščejo oči daljave in se vznemirijo, ko zazvoni k ve- černi molitvi. Hrepenenje me kliče, da grem za one daljne gore. Hrepenenje mi pravi, da sem bolan, a smeh ironije oporeka, da nisem bolan. Pridejo dvomi, ki šibajo, grizejo, mučijo mojo dušo. Kak vihar — kaka neumnost — čemu? Kakor brezplodna ravan se mi zdi moja duša, kakor mrtvo morje, kadar se poleže v meni vihar, tak vihar — kaka neumnost — čemu? In grem k svojemu dobremu starcu, da zaseje to pusto ravan s cvetkami fantazije, da oživi to mrtvo morje v blagodoneči in skladni šum rastočih voda. Tik stare jablani, naslonjen ob plot, ki mu čuva mali dom, sameva ob temnih večerih. Gleda v noč in moli rožni venec. Ustnice se mu pregibljejo, a srce ne ve za sladkosti češčenihmarij. Najdem ga jaz tako in sedem kraj njega, aj, aj — o smrti bova kramljala nocoj. — Ljubi moj! — — Pokopali so danes Jožeta; škoda je zanj, v najlepših letih ga je vzela smrt. Nič več ne bo hodil za svojimi konji in kričal: »Hi hi! Ti, pramče, ho-hot...« — Pa zdaj že uživa nebeško svetlost. Pred božji tron ga peljal je ljubi patron, sveti Jožef, skrbnik in varuh Marije Device! — — Vi mislite! Kaj pa, če ni tako? Ce je smrt prenehanje brez plačila, brez slave nebeških slasti. — O ne, ne, ljubi, moj! Kadar umreš, gre tvoja duša pred božji stol. In sodba je taka: Brez grehov v nebo, z velikimi v pekel, z malimi v vice. r-r- Kaj je nebo, oče? — Nebo je sreča. To je cilj tistega našega hrepenenja, ki nas spremlja celo naše življenje. Človek hrepeni in čustvuje, njegovo življenje je čakanje. Kdor čaka potrpežljivo, si zasluži po smrti nebesa, kjer najde celo srečo. — — Kaj je pekel, oče? i i;;—;Je zlo, je.trpljenje! Je žalost, ljubezen, so hudobije vseh grehov. V življenju je hudič bel, po privatnih pisem, o falzificiranem podpisu na neki ljubljanski menici (Dodič! Dodič!), o raznih »blagajniških primankljajih«, o poštninah, o »plačah hišnici za postrežbo«, o provizijah za blagajne, o potnih stroških meseca avgusta 1908, vobče o »brezplačnem« potovanju po Češkem, o dvakratnem plačanju stroškov o priliki enkete za novi zadružni zakon, o raznih Rebevšekovih vozovih i. t. d. i. t. d. Ce vam drago, kar zinite! v O Baderna! O Baderna! KieriKaluj zadružni falotje v Mariboru in Ljubljani zopet huj-skajo proti neklerikalnim gospodarskim organizacijam. Molčite, kakor kužeki, sicer bomo neusmiljeno razkrinkali vaše Baderne in druge podobne kraje. Falotje se delajo, kakor da so čisti kakor solnce, med tem pa spuščajo v zrak Kar 300.000 kron ljudskega denarja! Točnost pri 87. pešpolku. Kakor znano, se je udeležil tudi del moštva 87. pešpolka iz Pulja intervenirala pri saborskih volitvah na Hrvaškem. Kako lahko je bilo mogoče, da bi se bila zanesla kruta človeška morilka, kolera, iz dežele, ki je po njej okužena. Vojaške oblasti bi morale ukreniti vse potrebno, da se to prepreči. V Pulju so začeli s preiskavo in varnostnimi odredbami pri onih udeležencih še le sedaj, po preteku nekaj dni. Med tem so bivali neizolirano, skupno z drugimi in bi se bolezen v tem času že lahko razširila. Čudovito točne in skrbne so naše vojaške oblasti za ljudski blagor! s Nova Ciril-Metodova podružnica na Štajerskem. Na Polenšaku v Slov. Goricah se je ustanovila v nedeljo 30 oktobra za kraje Polenšak, Št. Lovrenc in Sv. Tomaž podružnica naše šolske družbe. Ob velikanski udeležbi domačinov in sosedov je govoril g. pot. učitelj Ciril-Metodove družbe Ivan Prekoršek o pomenu in nalogah naše narodne obrambe. Želimo mladi podružnici, ki šteje že koj ob ustanovitvi 40 članov, mnogo uspeha! — Krepko naprej v izpopolnjenje velike narod, organizacije! Martinov večer v Sokolskem domu. Še enkrat opozarjamo vse celjske in okoliške Slovence na Martinov večer Bralnega društva v Gaberjih, ki se vrši jutri v nedeljo zvečer v Sokolskem domu. Slovenci, jutri vsi v Sokolski dom! V Podsredo pride za župnika Jožef Krohne iz Razbora pri Slovenjgradcu. Pokojni Vaupotič je dobil vrednega naslednika. V Rogoznici poleg Ptuja je govoril na občnem zboru kmetijskega in bralnega društva v nedeljo dne 23. vinotoka g. potovalni učitelj Ivan Prekoršek o pomenu narodne izobrazbe v šoli in v narodnih organizacijah. Zborovanje je bilo velikansko obiskano. Navzoči so z zanimanjem sledili poljudnim izvajanjem g. govornika. Videlo se je, da. je .narodna Rogoznica res ona trdna, zJrava predstraža pred Ptujem, ki je še čista in neokužena od »ptujske nemške kulture«. Izražala se je splošna želja, da bi se poučna predavanja in razgovori redno uveli v zimskem času. Upamo, da se najdejo možje, ki pojdejo društvu na roko. Slovenski Ptuj potrebuje trdne zaslombe v slovenski okolici, dolžan pa je tej svoji okolici še mnogo dela! Okoličan. Zaročil se je v Ptuju g. Ljudevit Sagadir. z (go-splco Ido Toplakovo. Castitamo! Iz Ptuja. Gotovo se še vsak Ptujčan spominja, da se je za časa igre »Učenjak« pisalo v »Nar. Dnevniku«, da naj bi se za Ptuj sestavil odbor, ki bi se naj pečal z gledališkimi predstavami. Ker p priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! JA tffc Nadrobno! F 428 52-16 Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije Jarodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in i elni pridelki, najcenejše, a debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'. mSSSSSDL Jax & Sin, Lmbllana cesta štev. 17 Priporočata svojo itagato zalogo šivalniti strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. m 511 Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno, pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje, irsi-n-==i»J R. D1EHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Adolf Bursik Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev. i Zvezna tiskarna izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: zavitke, račune, vabila, lepake, letake itd. ila debelo! Na drobno! edina narodna traovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Ceije Priča & Kramar ceije Graška in Krožna ulica. 511 35-19 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. U940-36 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči JE 11 O j Kupuje in prodaja srečke in vrednostne račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih ■T 2 O b papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Po»tne hran. račun št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine — = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. Telefon št. 48. .LASTNI DOINI' registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju z Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure s © s* dopoldne, e © © X pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da' dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na raenn © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © 54 gdino narodno KatnnosešKo podjetje V Celju. §§ prVa jnžnoštajersfo KannoseI((a Stavbena io umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. 'z različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: al tarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnib ::: kamnov itd. ::t H Brušenje, poliranje ln struganje kamena s troji." industrijska družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. *lapraya zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč (rakev). ::: Brzojavl:,Kamnoseška in-du8trl]8ka_ družba Celje'. Tlakovanje cerkva, dvora« in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;; lavanje napisov v Iste. ::: lfinko lukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi prf Celju == prevzame vsakovrstna ===== stavbena zlasti tesarska dela. 61 50-42 Sprejmem takoj učenca. Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta. Največja in najcenejša zaloga špecerijskega in barvnega blaga. Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno. Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke. Na debelo. Na drobno. H Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu1' v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Zvezna trgovina v Celiu V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. ■— Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. = Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. — 83 48-40 MMHMMMMM r 31=11: nissll: aisiis Dužnoštajerska hranilnica u Celju -o narodnem domu. p= m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od R. dn 12 lirfi dnnnlrlnfl in iih nhrpstniA L 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po w 41/87o '•» ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 4500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 26.300 K za dobrodelne namene, ^skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se ItIZItOStalCftkg hfatlflttift Pri "»Nanju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne Htnimuivi a|j yaPOvance ifl zahtevajte pri sodiščih, s v v. . u . . da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v |UZnQ$T(l]CfStyO fOltltllCO. 43 52—43 1 1----1 POSOJILNICA v CELJU 1 POSOJILNICA V CELIU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOiILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne h anilnice ček. št. 9579 V lastni hiši ,Narodni dom' Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/27o. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5 V2% in 5% obrestovanju. Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog g g Nad 332.000 kron rezervn. zaklada 13 52-44