Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. S,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
HARODHI
DNEVN
Vpravnlfitvo:
Sehilleijeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6-S0 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 252.
Telefonska itevllka 65.
Celje, v soboto, 5. novembra 1910.
čekovni raCnn 48.817.
Leto II.
Vrhunec politične ne* poštenosti.
Silno je zbodlo »Slovenca«, da je eden izmed urednikov »Nar. Dnevn.«, živeč sedaj v Londonu, jako dobro osvetlil minulo sredo politično nelojalnost dr. Šusteršiča, ki iz strahu ali iz politične dobičkarije ni hotel iti v delegacijski odsek za zunanje zadeve, da bi tam spregovoril v imenu največje slov. politične stranke če že ne toliko o zunanjih zadevah, pa vsaj v prid bosanskim kmetom, kateri mu takrat, kadar išče izgovorov za svojo slov. kmetom škodljivo politiko, zmiraj služijo za izgovor. Baš letos bi lahko dobil bosanski referat, ako bi šel v odsek za zunanje zadeve; ali gospod Šusteršič dobro ve, da bi moral govoriti kot poročevalec stvarno in objektivno — kar bi pomenjalo za njega po lanskih strastnih napadih in neškodljivih papirnatih bombah na barona Buriana ne malo blamažo. Zato se je Šusteršič izognil odseka in da v »Slovencu« napadati dr. Ploja za vsako politično pravilno in odkritosrčno besedo. Boj »Slovenca« proti dr. Ploju je postal zadnje tedne tako ogaven, nepošten in falotski. da se mora razsvetiti politično še tako naivnemu človeku, kam vodijo naš narod klerikalni kolovodje! In »Slovenec« je še povrh glasilo takozvanih braniteljev svete vere in bojda morale in poštenja na Slovenskem! Šusteršič je sramotno in nečastno pobegnil iz odseka, kjer bi se ga lahko preveč slišalo in kjer bi imel težko nalogo kot poročevalec za bosanske zadeve; zato pa nastopi v plenarni seji delegacije dne 8. nov. kot — »proti«govornik, da nekoliko zakrije svoj beg in reši svoj opozicijonalni dekorum, ki se je že močno omajal!
Minuli pondeljek je »Slovenec« na uvodnem mestu zopet napadel dr. Ploja zaradi njegovega zaključnega govora v debati o bosanskih zadevah v odseku za zunanje in bosanske reči. Članek izdaje na eni strani vso tisto tintenstrolehovstvo, s katerim se bore klerikalci proti politično njim neljubim osebam, na drugi pa občudovanja vredno igno-ranco in nepoznanje bosanskih razmer. »Slovenec« pravi, da je dr. Ploj izrekel baronu Burianu zahvalo in priznanje — a ne za njegovo politiko v Bosni temveč za to, ker je na vsa izvajanja govornikov v debati glede Bosne in Hercegovine stvarno in odkritosrčno odgovoril. To so mu priznavali tudi najhujši opozicijonalci, celo dr. Renner. Priznanje, katero je dr. Ploj izrekel Burianu v imenu odseka za njegov stvarni referat, je bil torej le čin politične uljudnosti in kurtoazije, ni pa imelo s pri-znavanjem Burianovega delovanja v Bosni nobe-
ne zveze. Človek mora torej biti političen zarob-ljenec in falot, da take stvari izkorišča. To povemo »Slovencu« in njegovim svetim prijateljem na polna usta.
O agrarni banki sploh nikdo ni govoril, ker so vsi člani odseka brez izjeme vedeli, da se je o tej stvari v državnem zboru že dovolj govorilo in se je ta nakana Burianova tako ožigosala, da bi bilo le delo strankarske strasti Buriana še v tem odseku napadati. Kar se tiče »kmetskega vprašanja, o katerem nota bene »Slovenec« še dosedaj ni poučil svojih hribovskih bralcev in pristašev, ki nimajo s »Slovencem« vred o stvari niti pojma, je dr. Ploj izrecno povedal v odseku, da je fakultativen odkup na vsak način nezadovoljiv, ker bi oviial pridnim in delavnim kmetom odvezo, ako bi se beg iz neopravičenih ozirov upiral. Vendar pa o tej stvari ni dalje v odseku nikdo izvzemši socijaliste spregovoril, ker je prevladovalo mnenje, da na] o tej stvari odloči bosanski deželni zbor v Sarajevu. To je tudi po našem mnenju edino pravilno naziranje; čemu bi imeli Bosanci na Dunaju in v Pešti svoje varuhe in komandante celo v takih zadevah, ki se tičejo njih samih? Oni bodo tudi vedeli, kaj imajo storiti, bolj ko Šusteršič in njegova ubijalska garda. Kar ukrenejo Bosanci glede sebe, to ne bo nas in naših kmetov pač nič bolelo, pač pa bi se dotaknili njihove časti, ako bi hoteli ukrepati brez njih o njihovih zadevah.
Tudi ptujsko-ormoški volilci se ne bodo prav nič razburjali radi Bosancev, to nam lahko »Slovenec« veruje. Saj vedo, da je za njih dr. Ploj ie. marsikaj več storil, ko žalostna lijniova Klerikalna deželnozborska poslanca, ki jima že pred ptujskim Ornikom zleze srce v hlče. Kako da sledi iz Plo-jevega postopanja »ponižanje, osramočenje, hlap-čevanje in klečeplazenje« zi. nas Slovence, to ve samo »Slovenec« in njegovi politiki, ki so istinito brez vse časti in sramu. »Skrajno ogorčenje, gnjus in gnjev«, da'govorimo s »Slovencem«, pa nas mO-ra res navdajati, da nas po večini zastopajo taki politični falotje pred svetom, kakor jih je dobiti ie med klerikalci. In ni se čuditi, da lezemo povsod nazaj...
Slavnim učiteljskim društvom in slov. učiteljstvu!
V prepotrebno izpopolnitev svoje organizacije smo ustanovili „IJčiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo". Namen te zadruge je:
1.	Skupno naročevanje časopisov, knjig itd.
2.	Naročevanje in plačevanje raznih gospodarskih potrebščin, kakor pohištva, obleke, godal itd.
3.	Hranjenje in posojevanje denarja.
Kakor znano, smo že pred dvema letoma poskusili s skupnim naročevanjem časopisov — potom socijalnega odseka. Vkljub temu, da je bilo nekaj neljubih nesporazumljenj in sitnosti, mora vsakdo pripoznati, da je bila ta misel tovariša Peska izvrstna. To čuti najbolj tisti, ki je prej zaostajal z naročninami, pa plačuje zdaj točno obroke. A tudi upravništva priznavajo to, češ: učiteljstvo je postalo najtočnejši plačnik listov. In — dragi — to pripoznavanje je mnogo vredno za ugled našega stanu! Človek pač res v praksi toliko velja, kolikor plača---
Na podlagi dobljenih izkušenj smo sklenili sporazumno z „Zvezo štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic" preosnovati socialni odsek v popolnoma samostojno neodvisno zadrugo. Razen naročevanja listov in knjig in plačevanja društvenin, zavarovalnin itd. bodemo oskrbovali in plačevali razne gospodarske potrebščine. Sklenili bodemo s tvrdkami pogodbe ter plačevali v gotovini za tiste zadružnike, ki sami tega ne morejo. Zadružnik pa bode vračeval vsoto z majhnimi obrestmi mesečno zadrugi. Tako se hočemo rešiti kupčij na obroke, ki so najhujša rakrana za uradnika, saj plačuje marsikdo vede ali nevede za 20 in še več odstotkov zvišane cene! Tvrdke pa nam bodo morale od normalne cene dovoliti še popust in bodo to rade in lahko storile, ker bodo pridobile več odjemalcev, ker bodo nadalje takoj izplačane in ne bodo imele nobenega rizika. Ta popust se bode plačeval zadrugi in zaračunil vsaj deloma koncem leta v prid dotičnega zadružnika. Naša zadruga bode sprejemala tudi vloge in dovoljevala proti primernemu varstvu posojila. Učitelj najlažje dopove učitelju, kje ga črevelj žuli in se najlažje obrne nanj za pomoč. — Res je, da kot učitelji z borno plačo vobče nismo kaj petični, a z združenimi močmi bodemo tvorili tudi v tem oziru neupogljivo silo. Toliko zaupanja imamo sami v
LISTJEM.
Tast Kondelik in zet
Vejvara.	«
Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
Pri svojem ognjišču.
Kar se je Vejvari posrečilo prvi dan, to se mu ni obneslo že drugi dan. V pondeljek se je prebudila mlada gospa prej in nasmehnila se je pri misli, kako bo s hrupom zbudila soproga, ko bo gotova. Kar je bilo potrebno za zajutrek, je prinesla med tem Katinka: lonec svežega mleka in vrč mrzle vode. Potem je pospravila po kuhinji, umila nekaj teh posod od včeraj, izgrebla iz peči v obednici pepel, zakurila je tam in odšla s praznim loncem, ko je slišala naročila mlade gospe, kaj mora pri-■esti s trga za obed.
Vejvara niti vedel ni, ko je pogledal v jasen dan, da je bil zbujen od Pepičinih poljubov. Ni mu tega priznala.
»Hitro, Fran, za trenotek prinesem kavo.«
Ko sta sedla k zajutreku, je rekel Vejvara nežno grajo:
»Ne smeš me tako pustiti spati, ljubica! Glej, osem je ura.«
»No, glave ti ne bodo odtrgali, ako prideš za nekaj časa pozneje«, je odgovorila Pepica. »Kaj pa bi bilo, če bi šla na kako ženitovanjsko potovanje?« —
»Sem vesel, da sem doma«, je odvrnil Vejvara. »To pride k letu. Seveda imam dosti časa, toda veš, ljubica, kako rad bi bil kar najdalje s teboj, predno grem v urad. Tega sem se tako veselil, takega življenja, ko sem moral od zajutreka skoko-
ma hiteti v pisarno, sem sit do grla. Takrat —čeprav je bilo dosti časa — sem rad bežal iz svoje mrzle sobice v toplo pisarno. Toda sedaj, ko imam tebe, se bom težko ločil od ljubega doma. Vidiš, ljubica draga, zima prihaja, toda meni se zdi, kakor bi okrog in okrog vladala pomlad. Ti si mi tako življenje razjasnila ...«
»Priliznjenček!« je udarila Pepica z dlanjo po nastavljeni Vejvarovi roki. »Samo če bodeš vedno takih misli!«
»Vedno, Pepica, vedno«, je zagotavljal Vejvara. »In veš, moram ti povedati, kar se mi zdi: sedaj — se mi zdi — da se imava rada kakor dva otroka, katerima se smeje celi svet. Mislim pa, da se bova pozneje imela rada še popolnoma drugače, ko bova spoznala, kako drug drugega potrebujeva, in pravo srečo svojo bova razumela šele tedaj, ko ne bodeva v teh lepih sobicah popolnoma sama, ampak ko bodeva imela oba polno glavo veselih skrbi. Veš, Pepica?«
»Ali hočeš še kave?« je vprašala Pepica, katere obraz se je naglo zresnil. Ni gledala pri tem na Vejvaro; pogled je ušel skozi okno in se zatekel tja nekam v daljavo, v nuselsko dolino, do ob-zora, ki so ga zakrivali krški gozdovi.
»Hvala, ženica«, je odklonil Vejvara. »Sem sit. In čez nekaj časa moram iti. Tako tesno mi je, ker te moram tu samo pustiti.«
»Ne boj se, Fran, ne bom se ti izgubila«, ga je tolažila Pepica. »Še sam ne boš vedel, pa bo poldne. In jaz bom imela tu dela — o, je! Prvi obed v zakonu — skoro bojim se, Fran!«
»In sedaj se ti ne boj, Pepica«, se je zasmejal Vejvara. »Napravi, kar hočeš — in če ukažeš, bom jedel z zaprtimi očmi in vse mi bode dišalo.«
»No, danes morda«, je menila Pepica. »A jutri, in celi teden — toda če sodim po našem očetu, ste vi možje v tej stvari včasih sitni in neznosni, Vejvara, neznosni! Ali verjameš, da sem vča-
sih videla mamico solzno'— da, zaradi jedi, samo zaradi jedi!«
Namesto odgovora jo je stisnil Vejvara v naročje in jo je poljubljal. Potem se je hitro oblekel, zopet poljubil ženico in hitel v pisarno.
Vejvara je bil vnet, vesten uradnik, imel je to v krvi, kakor se pravi. Toda danes, ko se je moral odtrgati od ženice, se je vzbudil v njem do tega dne neznani uporni duh. Prišlo mu je na misel ,da je tak urad včasi sitna, nemila stvar in čeprav je bil to magistrat.
_____ (Dalje sledi.)
Hodila je nazaj.
Starega Videnšeka imam rad, ker je pobožen in bogaboječ mož. Niso vsi starci taki. Nekateri še kljub svojim krivim nogam rogovilijo po vasi, pijejo, kolnejo in hodijo na božja pota. Nične mislijo na pokoro in smrt jim je deveta briga. Z Videnše-kom sva jih obsodila vse po vrsti: dolgega Štefana, ki ima že osem križev, pa je navihan in živ kakor kak štiridesetletni vdovec. Ko je prepustil posestvo svojemu sinu, si je nalašč izgovoril najbolj oddaljen vinograd, kamor zahaja enkrat na mesec in... no med nama govoreč, ljubico ima tam. Baba je sicer stara kakor zemlja, brezzoba in kričava, pa — Bog ji odpusti grehe. Onegov Jernej ni nič boljši. Pije kakor mora, v cerkev ne hodi, vaške babe preganja. Nihče ne ve, koliko let mu je natovorilo življenje na pleča, on sam se pa hvali, da so se mu odprle oči. Tako zelo so se mu odprle, da so ga zadnjič vrgli fantje iz gostilne; to pa veste, da fantje nikogar ne mečejo zaman iz gostilne. Malo boljši je Vranov Boštjan, četudi je pijanec. Hodi vsaj v cerkev, če ne more, ga pa peljejo. A drugi trije — saj veste, koga mislim — so pa očitni grešniki. Sklenili so med seboj grešno bratovstvo, zmirom so skupaj in zmirom pijejo. Enega od njih so poklicali župnik k sebi in g?
sebe! Seveda bomo začeli polagoma in delali skrajno zanesljivo in vestno. — Omenimo še kratko, da bodo znašali deleži — ki ostanejo za-družnikova last — po 10 K (z 20kratnim jamstvom) ter se bodo lahko plačevali tudi v obrokih. Vloge od 1 K naprej se bodo obrestovale kakor sploh pri posojilnicah. Posojila se bodo vračevala ali v mesečnih obrokih, v katerih bodo obresti že vračunjene, ali pa celotno, ali v večjih obrokih po dogovorjenem času.
Ko se nam vrnejo registrirana pravila, jih razpošljemo s komentarjem vred. Za zdaj opozarjamo cenj. tovarišice in druge tovariše na zadrugo s prošnjo, da jo takoj pri nastopu krepko podprete sebi v korist in stanu v čast!
Načelstvo
Politična kronika.
SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA.
V krščansko-socijalnih krogih se zatrjuje, da bo državni zbor sklican najbrž šele 22. ali 23. novembra, ali pa še celo pozneje. Le v slučaju, da se pogajanja v Pragi popolnoma razbijejo, je pričakovati, da se sestane državni zbor tudi nekaj dni poprej. Konec delegacijskega zasedanja bo 16. ali 17. novembra. V državnem zboru se bodo obravnavale kot najvažnejše in najnujnejše sledeče točke: Reforma poslovnika za državni zbor, — bančno vprašanje, oziroma podaljšanje bančnega privilegija, — proračunski provizorij za 1. 1911, končno volitev delegatov za januarsko delegacijsko zasedanje. — Vesti o pogajanjih min. preds. barona Bienertha radi rekonstrukcije kabineta se označujejo v krščansko-socijalnih krogih kot prazne.
KONFERENCE PRI BANU.
Te dni se vrše pri banu dr. Tomašiču konference, ki se bavijo v prvi vrsti s programom za vladno stranko. Komunike, ki je bil izdan o konferenci »izvenstrankarskih« (vladnih) poslancev z banom, pravi, da so isti sprejeli za temelj svojega delovanja v glavnem program hrvaške koalicije. — Govori se, da bode dr. Tomašič na vsak način poskusil sporazum s koalicijo, že zaradi tega, da bode zasigurana volitev delegatov za ogerski državni zbor. — Kakor poroča »Pokret«, bo imenovan bivši poslanec kanonik dr. Bauer za škofa ko-adjutorja s pravico nasledstva v Zagrebu.
MIR NA ŠPANSKEM.
Brzojavke, oznanjajoče izbruh revolucije v Španiji, so se izkazale za borzni manever. Dasiravno jih je španska vlada takoj uradno dementirala, so vendar španski papirji na francoski borzi znatno padli. Celo v večno vznemirjeni Barceloni vlada mir; v Sabadellu, kjer traja generalna stavka naprej, je došlo do malih pretepov. Do velike stavke pa pride najbrže v Saragossi, kjer se mislijo stavkujočim pridružiti tudi železničarji.
RUSKI CAR V BEROLINU.
Car je došel včeraj v Berolin in ostane tam kot gost nemškega cesarja še danes. Cesar Viljem ga je sprejel z vsem leskom, katerega so zmožni Hohenzollernci: k sprejemu carjevemu so bili ko-mandirani vsi cesarski princi in princezinje, teh dvor in vsa generaliteta. — Docela zanimivo je, da i
se zanima zlasti angleški tisk, ima li carjev obisk v Berolinu, ozir. v Potsdamu politični namen ali ne. »Times« pravi, da ta obisk ne povzroča pri prijateljih angleško-ruskega sporazuma nobenega vznemirjenja. Naj se govori v Potsdamu karkoli — Rusija ne bode napravila proti »tripelententi« nobenega koraka.
Štajerske novice.
Spremembe pri štajerskem namestništvu. —
»Straža« potrjuje iz vira, ki je zelo blizu dež. odbornika Robiča, nemškonac. vest, da je stališče cesarskega namestnika Claryja zelo omajano in sicer zaradi obstrukcije v štaj. dež. zboru. Ne vemo, koliko je resnice na tem; ali zanimivo je, da hočeta odstraniti Claryja baš obe v obstrukcijski aferi najbolj prizadeti stranki, to so slovenski klerikalci in nemški nacijonalci. Mi nimamo nobenega povoda hvaliti Claryja — ali zdi se riam nepolitično, zaradi hipnega boja v dež. zboru odstraniti moža, na čegar mesto šc lahko pride slabši. Še bolj se razburjajo klerikalci in nemški nacijonalci, kdo pride na mesto namestniškega podpredsednika Netolicz-ka, kateri se s svojega dopusta najbrž več ne vrne. Nemški nacijonalci bi radi imeli Hammer-Purg-stalla, nemški klerikalci pa ali dvor. svetnika grofa Ferd. Stiirgha ali pa viteza Kirchsberga. imenujeta se za to mesto tudi radgonski glavar grof Henrik Stiirgkh in pa celjski glavar Marius baron Miiller. To mesto je važno, ker predseduje podpredsednik namestništva navadno pri sejah deželnega šolskega sveta. Zato bi si želeli za njega neodvisnega moža, ki bi bil zmožen slovenščine in bi se ne dal voditi na vrvici niti nemškim nacijonal-cem niti klerikalcem.
V g. nadučitelja Slanca iz Petrovč se sedaj poganja »Straža«. Ti pravicoljubi se jezijo na njega, ker je razkril različne lumparije, ki so se godile doslej v Petrovčah. Zato ga hoče »Straža« spraviti ob" dobro ime s tem, da navaja iz govora svojega lute-ranskega zaveznika dr. Zanggerja, češ da je ta rekel, da oblasti preiskujejo Slančevo duševno stanje. Radovedni smo, če bo »Straža« tudi registrirala, ko se bo Zangger zaradi teh besed zagovarjal pred sodnijo. Dalje je rekel dr. Zangger, da je v posesti pisma, ki zna postati za Slanca še usodepolno. Reveži! Tisto pismo je Fridrich pred kakim letom dni že kazal tudi našemu uredniku Spindlerju. Fridrich in Zangger naj imata vendar usmiljenje in naj ne spravljata pisca dotičnega pisma v — kriminal.
Klerikalce očividno hudo peče njihov poraz v porotni pravdi proti Spindlerju. Tako hudo jih je po-trl, da so sedaj celo umaknili proti Spindlerju naperjeno obtožbo vsi tisti blagoslovljeni in neblagoslov-ljeni gospodje, ki so bili v naših člankih glede uboja v Vrbju imenovahi in ki so tudi hoteli spraviti naše časopisje pred poroto. V včerajšnji »Straži« pa se tudi zagovarjajo, zakaj so vzeli Zanggerja za zagovornika, češ Benkovič ni utegnil se pripraviti, drugi slovenski odvetniki v Celju pa niso bili zaupanja vredni! Tako? In še ni ravno dolgo tega. kar je »Straža« toplo zagovarjala dr. Brenčiča pred našimi napadi? Revčki, čisto konfuzni ste že postali! V neki drugi notici zopet pravite, da se Fridrich ni mogel pripraviti za »pojdsnila«. Nič ne škodi, gospodje! Saj tista »pojasnila-« srno pripravili mi v obliki datumov in dokumentov, ki so tako uničujoče osvetlili Fridrichove »zasluge«. Kaj ne?! In to vas peče!
Katoličan Jošt nas izziva, da povemo zgodovino o falzificiranju revizijskih poročil, o odpiranju
resno posvarili. »Cas je že, oče, da mislite na smrt!« — »Kaj bi, hudiča, mislil na smrt?« — »Bog je pravičen pa hud sodnik!« — »Naj bo, kaj mi pa more? Mar nisem storil svojo dolžnost? Pet sinov, šest hčera in nezadolženo posestvo, kaj to ni nič?« — Tako pravi, da ta se menila z župnikom, pa laže, hudobnik. Jaz vem, da se mu je tresel v roki klobuk in da je zatrjeval župniku božjo zvestobo. Pa nič bi še človek ne rekel, če pijejo in razsajajo, ko bi le ne delali očitnega pohujšanja. Grem zadnjič iz polja proti domu, večerilo se je. Prevdarjam in premišljujem, ali bo jutri dež ali ne. In srečam one tri bratce. Držali so se za rame in peli pijani — Bog se jih usmili:
Ceščena si Marija, je angelski glas, ko zadnja ura bije, prid' mati po nas...
Ko me zagledajo, me ustavijo. »Pojdi z nami k hramu, Videnšek! Kaj boš zmirom doma čepel in molek prebiral!« — »Tudi za vas bi bilo bolje, če bi ostali doma in mislili malo na smrt.« — »Tiho bodi, Videnšek, in pojdi z nami!» — Ko nisem hotel ž njimi, so me pa prijeli in povaljali, da sem jim komaj ušel. Šli so naprej in še pota niso spoštovali; kar čez travnik so jo udarili in kričali: Tist', ki je najmlajši pije ga najrajši, najrajši iz glažeka...
Tako sva jih sodila, naše starce, midva s starim Videnšekom. In sva si rekla, da sva midva edina pravičnika v celi vasi, če odštejemo tisto malo pobožnih devic, ki so zapisane v zlati nebeški knjigi. Na tihem seveda preštevava vsak svoje grehe, ali tako lepo se reče: Ti si pravičnik, jaz sem pravičnik, obadva sva pravičnika! Zato se razumeva in kadarkoli se srečava, si rečeva prijazno besedo.
Ej, tako le zvečer, ko je srce nezadovoljno. Ko iščejo oči daljave in se vznemirijo, ko zazvoni k ve-
černi molitvi. Hrepenenje me kliče, da grem za one daljne gore. Hrepenenje mi pravi, da sem bolan, a smeh ironije oporeka, da nisem bolan. Pridejo dvomi, ki šibajo, grizejo, mučijo mojo dušo. Kak vihar
—	kaka neumnost — čemu? Kakor brezplodna ravan se mi zdi moja duša, kakor mrtvo morje, kadar se poleže v meni vihar, tak vihar — kaka neumnost
—	čemu? In grem k svojemu dobremu starcu, da zaseje to pusto ravan s cvetkami fantazije, da oživi to mrtvo morje v blagodoneči in skladni šum rastočih voda.
Tik stare jablani, naslonjen ob plot, ki mu čuva mali dom, sameva ob temnih večerih. Gleda v noč in moli rožni venec. Ustnice se mu pregibljejo, a srce ne ve za sladkosti češčenihmarij. Najdem ga jaz tako in sedem kraj njega, aj, aj — o smrti bova kramljala nocoj.
—	Ljubi moj! —
—	Pokopali so danes Jožeta; škoda je zanj, v najlepših letih ga je vzela smrt. Nič več ne bo hodil za svojimi konji in kričal: »Hi hi! Ti, pramče, ho-hot...«
—	Pa zdaj že uživa nebeško svetlost. Pred božji tron ga peljal je ljubi patron, sveti Jožef, skrbnik in varuh Marije Device! —
—	Vi mislite! Kaj pa, če ni tako? Ce je smrt prenehanje brez plačila, brez slave nebeških slasti.
—	O ne, ne, ljubi, moj! Kadar umreš, gre tvoja duša pred božji stol. In sodba je taka: Brez grehov v nebo, z velikimi v pekel, z malimi v vice.
r-r- Kaj je nebo, oče?
—	Nebo je sreča. To je cilj tistega našega hrepenenja, ki nas spremlja celo naše življenje. Človek hrepeni in čustvuje, njegovo življenje je čakanje. Kdor čaka potrpežljivo, si zasluži po smrti nebesa, kjer najde celo srečo. —
—	Kaj je pekel, oče?
i i;;—;Je zlo, je.trpljenje! Je žalost, ljubezen, so hudobije vseh grehov. V življenju je hudič bel, po
privatnih pisem, o falzificiranem podpisu na neki ljubljanski menici (Dodič! Dodič!), o raznih »blagajniških primankljajih«, o poštninah, o »plačah hišnici za postrežbo«, o provizijah za blagajne, o potnih stroških meseca avgusta 1908, vobče o »brezplačnem« potovanju po Češkem, o dvakratnem plačanju stroškov o priliki enkete za novi zadružni zakon, o raznih Rebevšekovih vozovih i. t. d. i. t. d. Ce vam drago, kar zinite!
v O Baderna! O Baderna! KieriKaluj zadružni falotje v Mariboru in Ljubljani zopet huj-skajo proti neklerikalnim gospodarskim organizacijam. Molčite, kakor kužeki, sicer bomo neusmiljeno razkrinkali vaše Baderne in druge podobne kraje. Falotje se delajo, kakor da so čisti kakor solnce, med tem pa spuščajo v zrak Kar 300.000 kron ljudskega denarja!
Točnost pri 87. pešpolku. Kakor znano, se je udeležil tudi del moštva 87. pešpolka iz Pulja intervenirala pri saborskih volitvah na Hrvaškem. Kako lahko je bilo mogoče, da bi se bila zanesla kruta človeška morilka, kolera, iz dežele, ki je po njej okužena. Vojaške oblasti bi morale ukreniti vse potrebno, da se to prepreči. V Pulju so začeli s preiskavo in varnostnimi odredbami pri onih udeležencih še le sedaj, po preteku nekaj dni. Med tem so bivali neizolirano, skupno z drugimi in bi se bolezen v tem času že lahko razširila. Čudovito točne in skrbne so naše vojaške oblasti za ljudski blagor!	s
Nova Ciril-Metodova podružnica na Štajerskem. Na Polenšaku v Slov. Goricah se je ustanovila v nedeljo 30 oktobra za kraje Polenšak, Št. Lovrenc in Sv. Tomaž podružnica naše šolske družbe. Ob velikanski udeležbi domačinov in sosedov je govoril g. pot. učitelj Ciril-Metodove družbe Ivan Prekoršek o pomenu in nalogah naše narodne obrambe. Želimo mladi podružnici, ki šteje že koj ob ustanovitvi 40 članov, mnogo uspeha! — Krepko naprej v izpopolnjenje velike narod, organizacije!
Martinov večer v Sokolskem domu. Še enkrat opozarjamo vse celjske in okoliške Slovence na Martinov večer Bralnega društva v Gaberjih, ki se vrši jutri v nedeljo zvečer v Sokolskem domu. Slovenci, jutri vsi v Sokolski dom!
V	Podsredo pride za župnika Jožef Krohne iz Razbora pri Slovenjgradcu. Pokojni Vaupotič je dobil vrednega naslednika.
V	Rogoznici poleg Ptuja je govoril na občnem zboru kmetijskega in bralnega društva v nedeljo dne 23. vinotoka g. potovalni učitelj Ivan Prekoršek o pomenu narodne izobrazbe v šoli in v narodnih organizacijah. Zborovanje je bilo velikansko obiskano. Navzoči so z zanimanjem sledili poljudnim izvajanjem g. govornika. Videlo se je, da. je .narodna Rogoznica res ona trdna, zJrava predstraža pred Ptujem, ki je še čista in neokužena od »ptujske nemške kulture«. Izražala se je splošna želja, da bi se poučna predavanja in razgovori redno uveli v zimskem času. Upamo, da se najdejo možje, ki pojdejo društvu na roko. Slovenski Ptuj potrebuje trdne zaslombe v slovenski okolici, dolžan pa je tej svoji okolici še mnogo dela!	Okoličan.
Zaročil se je v Ptuju g. Ljudevit Sagadir. z (go-splco Ido Toplakovo. Castitamo!
Iz Ptuja. Gotovo se še vsak Ptujčan spominja, da se je za časa igre »Učenjak« pisalo v »Nar. Dnevniku«, da naj bi se za Ptuj sestavil odbor, ki bi se naj pečal z gledališkimi predstavami. Ker p<t je sedaj sezona tu, vprašamo ptujske Slovence,
smrti črn in rogove kaže. Bog se nas usmili! Vice so pa za babe; ali pa za take može, ki so kot babe. Pravi mož pride ali naravnost v nebo, ali pa naravnost v pekel. Ce se že greši — in grešiti se mora — naj se greši zelo ali pa nič. Da, vice so za babe! Za take, ki hodijo po smrti nazaj in strašijo in prosijo za odpustke krog vseh oglov. Vidiš, Gašperje-ve Marjete nisi poznal, premlad si še, ljubi moj. — Veš, kaj se je zgodilo z njo? —
Nagne k meni svojo sivo glavo in mi odkrije skrivnost iz njenega življenja. Oj, ti vaški grešniki, te vaške grešnice... A starec pokašljuje, zaropoče z molkom po plotu, strahoma reče:
—	Nazaj je hodila!
—	Zaradi tistega greha? —
—	Zaradi tistega greha in zaradi drugih majhnih grehov. Je pač križ, če ima omožena ženska še ljubčeka povrh. Pred smrtjo so jo sicer izpovedali, ampak v vice je prišla in nazaj je hodila kakor vse babe, ena manj, ena več. —
Opravljivci so naši Slovenci, jaz dobro vem... A kadar stari čvekajo, povejo obilno, v polni meri zaokroženo. Marjeta je pač bila kakor toliko naših žena. Trpela je pred možem, robatim pijancem, ki si je najbrž izmislil sam njeno pregreho. Ce pa je bila nezvesta, je bila nezvesta samo njena duša. Velikodušno ji odpustimo ta greh, saj vemo; • da naša ženska, trpeča naša ženska, potrebuje za-dvojo zanemarjeno dušo sanj kakor kmet nedeljskih pridig. Pa starec oporeka mojim ugovorčm in skrivnostno trdi, da je hodila nazaj.
Nazaj je hodila; videl jo je njen mož, otroci in družina, saj niso imeli miru pred njo od adventa pa do binkoštnih praznikov. Prišla je o polnoči, vsa bela, z razpuščenimi lasmi. Pokladala je živini* klicala perotnino, zibala najmlajšega otroka .mo Ro-govilila je pod streho, rezala slanino in cvrla v- kuhinji, dokler niso zapeli prvi petelini. Domačim je pravila čudne reči, o katerih pa niso vedeli pove-
ako je ta odbor že sestavljen in kedaj se bode začelo z gledališkimi predstavami. Začelo se je že igrati v Mariboru in Celju, le v Ptuju spi vse spanje pravičnega.
Vjet oskrunilec. Iz Mozirja se poroča: Matija Potočnik, doma iz Gornjegagrada, nazadnje črev-Ijarski pomočnik v Mozirju, je izvršil na 81etnem dekletu nravnostni zločin. Nato je zbežal in se skrival 3 mesce. - Zandarmerijski podstražnik Ši-menko ga je izsledil v Mozirju ter ga izročil sodišču v Gornjemgradu.
Iz Hrastnika. 31. okt. popoldne sta ukradla postopača Franc in Alojz Kaplja, doma pri Sv. Martinu poleg Litije, pri g. F. Lazniku iz odprte veže par novih zimskih škorenj, vreden 36 K. Po zaslugi gg. orožnikov Dolmaniča in Kolmaniča se je posrečilo uzmoviča, ki sta izvršila tudi še več drugih tatvin, ujeti in izročiti laški sodniji.
Z nemške šole v Ormožu razpošilja vodstvo slovenskim šolskim vodstvom v okolici seznam otrok iz njih šolskih okolišev, ki obiskujejo nemško šolo, toda popačeno v nemškem pravopisu. — Opozarjamo, da je pačenje imen protipostavno ter da župni uradi in šolska vodstva niso dolžni dati podatkov, ako je ime napačno, to je v nemškem pravopisu pisano. S tem bi se podpiralo samo ger-manizovanje imen.
Zavržena oporoka. Iz Ptuja se nam piše: Pred dvema letoma se je tukaj mnogo govorilo o takratnem župniku pri Sv. Petru in Pavlu in obenem gyardijanu tukajšnjega minoritskega konventa. patru Lenartu Vaupotiču. Takrat je umrla namreč neka stara gospa, vdova gimnazijskega profesorja, ki je določila patra za svojega dediča. Kakor se Je dognalo, je ta oporoka bila le posledica mnogoštevilnih pisem duhovnika pokojnici. Ta pisma so imela še drugo neprijetno posledico, namreč da je bil Vaupotič prestavljen na novo faro v Halozah, da se je oporoka izpodbijala in vkljub vsem protestom Vaupotiča od okrožne sodnije v Mariboru in tudi višje deželne sodnije v Gradcu zavrgla.
Iz Ljutomera. Za trgovsko pomočnico se je izučila gospode. Mici Herzogova, hčerka trgovca \ Ljutomeru.
V Ljutomeru je obhajal v petek župan Thurn srebrno poroko. Na predvečer mu je priredila naša nemškutarija bakljado, za katero pa gospoda župana prav nič ne zavidamo. Četudi je on naš narodni nasprotnik, vendar pa je blamaža, katero so mu priredili naši nemčurji, bolela celo nas. — Bakljado mu je priredila požarna bramba, vendar pa so ostali vsi tržani lepo doma, tako da so svetili samo občinski delavci. — Pridružilo se jim je neko nemško pevsko društvo, katerega nastop je kritiziran tako-le: »Bog nas varuj toče, kolere in takih podoknic«. Hajl-klici tudi niso našli pravega odhieva. Ne vem, ali je prostor pred stanovanjem g. tako neakustičen, ali pa sta samo dva možicelj-na hajlala.
Umrl je v Kapeli dne 2. novembra g. Andrej Zemljič, bivši veleposestnik v Radincih. Na stara leta je živel pri svojem vinogradu v Paričjaku.
Nesreča na železnici. V petek, dne 28. oktobra zvečer je šel 231etni železniški delavec Jernej Ver-tatič iz Pragerskega domov v Pongerce. Pri železniškem prehodu v Šikolah ga je dobil poštni vlak, ki vozi ob pol 9. ponoči iz Pragerskega v Ptuj, in ga povozil. Sreča v nesreči je bila, da ga je stroj samo vstran pognal. Vsled padca si je Ver-tatič stri desno nogo. Kriv nesreče je tamošnji železniški čuvaj, ker ni pravočasno zaprl zatvornice. Vertatič pa tudi ni mogel radi teme in goste megle .zapaziti vlaka pravočasno. Vrtatiča so drugi dan odpeljali v mariborsko bolnišnico.
dati ničesar, ko se je zdanilo. Enkrat se je celo tako daleč spozabila, da je vrgla moža iz postelje in ga pretepala z metlo, dokler ji ni ušel pod posteljo. Tak ajd, kakor je bil! Senen voz bi privzdignil od zadaj kakor nič, vrč vina izpraznil, ne da bi trenil z očesom. In vendar se je ustrašil njene sence, ki je bila tudi po smrti majhna, slaba tako nežna... Včasi pa je sedela na hišnem pragu in je jokala, — ne jokala, ampak tulila je tako suho, kakor pes, kadar je temna noč in burja razsaja okrog oglov.
Gašpar pa je bil mož, četudi ga je rad pil in v jezi preklinjal. Začel je z mašami. Ne vem, koliko jih je plačal, vem le, da ni nič zaleglo. Ženska je razsajala še hujše. Gašpar je nesel kapucinom dvoje zmladleških prašičkov in legel zvečer k počitku, čisto preverjen, da bo nocoj mir. Pa kaj je naredila ta šmentana ženska? Kakor da se hoče posmehovati za njeno dušo vnetemu možu, je pripeljala po noči tista dva prašička na vrvici pred Gašparjevo posteljo. Prašička sta divje krulila, Gašpar pa je samega strahu utekel skozi okno.
Šel je zopet h kapucinom pred samega gospoda gvardijana. Razložil je vse natanko in povedal, da maše in prašička ne pomagata prav nič. Gospod gvardijan se je nasmehnil, postal zopet resen, rekel pa nič.
—Ko bi stopili malo k nam, je prosil Gašpar.
Gospod gvardijan se je nekoliko obotavljal, nazadnje pa privolil in naznanil: »Pridem zvečer in ostanem pri vas celo noč. Potrebno pa je dvanajst velikih sveč. Devet jih bo gorelo v cerkvi, tri pa ponesem k vam, ki bodo gorele vse hkrati celo noč.«
Strašno nevihto s točo so imeli v Pilštanju na vernih duš dan. Gromelo in treskalo je že kmalu popoldne. Ob 3. uri pa pridrvi Strašen vihar od ju-gozapada čez Pilštanj proti Sotli. Med gromom in treskom se je vsipala suha toča, debela kot lešniki in orehi in je lomastila cele pol ure. Še drug dan smo je imeli po štiri prste na debelo. Gotovo redka prikazen na vernih duš dan.
Tat na begu. Pred nekaj dnevi je obiskal rudar Janez Galus iz Essena na Nemškem svoje sorodnike v Sevnici. Pri tem obisku mu je zginil bankovec po 50 mark in hranilna knjižica z vlogo 1200 mark. Tat je najbrž neki Anton Senica, ki je med tem časom zginil iz Sevnice. Kakor kažejo poizvedbe, se je podal dotičnik v Essen na Nemško, dvignil tam 1200 mark ter ubežal v Ameriko.
Bojevita amaconka. V gostilni pod vejo župnika Bezenšeka v Cadramu, okraj Konjice, so popivali fantje, med temi Jurij Košir s svojo ljubico Elizabeto Jaurič, potem Franc Košir in Ana Kokol. Med Francetom Koširjem in Elizabeto Jaurič je prišlo do prepira, v katerem je slednja Koširja imenovala ušivca, na kar ji je dal zaušnico. Vsled tega je Elizabeta Jaurič zgrabila nož in planila na Koširja. Ano Kokol, ki jo je hotela pomiriti, je vrezala v roko, potem se je vrgla na Franceta Koširja in ga je težko ranila na prsih. »Junaško« dekle so nato pošteno natepli in sodnijsko naznanili.
v Koncert v Mariboru. „Glasbeno društvo" v Mariboru priredi s pomožnim orkestrom dne 6 novembra ob 8. uri zvečer, po popoldanski gledališki predstavi, v veliki dvorani Narodnega doma, ljudski koncert pri pogrnjenih mizah. To je prvi poskus „Glasbenega društva", da se uvedejo drugod tako popularni koncerti tudi za naše občinstvo v slovenskem domu. Obiskovalcem slovenskega gledališča z dežele se nudi na tak način en sam večer dvojni užitek, tembolje, ker se je za ta prvi ljudski koncert sestavil vsestranski in zanimiv program. ^Glasbenemu društvu" pa bo številen obisk vzpodbuda za nadaljno delovanje na glasbenem polju, da bo večkrat nudilo našemu občinstvu po dnevnem trudu in delu nekaj prijetnih uric.
Iz Maribora nam pišejo: Malokateri november nas pozdravi tako hrupno, kakor je to storil tekoči. Po lepem prvem nas je drugi iznenadJ z ii-jočim dežjem, popoldne pa je grmelo in obilna toča je klestila po Kozjeku, mariborski okolici in po Dr. polju. Tretjega pa že gledamo višine Kozjeka in Pohorja v beli obleki.
V Maribor je včeraj došel iz Dunaja justični minister dr. Hochenburger.
Samomor in umor. V četrtek zjutraj je ustrelil v nekem hotelu v Brucku ob Muri nadporočnik 3. domobranskega polka Avgust Pischel svojo ljubico Hildo Miiller in samega sebe.
Sneg je zapadel na Zg. Štajerju vse gore skoro čisto doli v dolino. Tudi pri nas smo ga dobili po višjih gorah.
Druge slov. dežele.
Amater-fotografom! Pripravljalni odbor je končal načrt pravil za snujoče se amatersko društvo, ter bode najbrže tekom prihodnjega tedna sklical prijateljski sestanek prijavljenih interesentov, na katerem bode prilika skupno pregledati načrt izgo-tovljenih pravil bodočega društva in bodo imeli vsi navzoči intresenti prilike svoje želje in nasvete uveljaviti. Sestava in odločitev glede pravil je za
Do polnoči sta sedela pri vinu in pri gorečih svečah, o polnoči pa je Gašpar začel plašno gledati.
—	Ali ne čujejo ,gospod, ropota v kuhinji?
—	Cujem, je dejal častitljivi in tiho vstal. Vzel je v vsako roko po eno Svečo in šel v kuhinjo. Gašpar je ostal sam v hiši in bilo ga je tako strah, da je začel moliti rožnivenec.
V kuhinji sta imela strašen trušč. Gvardijan ga je zaklinjal z globokim glasom, duh pa se je obotavljal, in bilo je slišati, kakor da bi kdo prevračal lonce ... Slednjič se je trušč polegel, cula se je le latinska molitev gvardijanova. Čez nekaj časa je končal in stopil v sobo, a Gašparja ni bilo nikjer.
—	Gašpar, kje si? je klical gvardijan in svetil po vseh kotih.
—	Ali so oni, gospod, se je oglasil Gašpar in pokazal glavo izpod postelje.
—	Zdaj bo pa mir, le pojdi ven, je dejal gvardijan in se smejal dolgemu Gašparju, ki je — ajd, kakoršen je bil — kobacal po štirih na svetlo.
—	Imaš kaj blagoslovljene vode pri hiši? je vprašal gospod. Gašpar je privlekel iz stenskega ormariča veliko, temno steklenico.
Poškropila sta se oba z blagoslovljeno vodo, gospod je še poškropil stene. In je namignil Gašparju, naj mu sledi z gorečo svečo. Šla sta po celi hiši in škropila. Gospod je Škropil, Gašpar je stopal za njim in svetil. Ko sta vstopila v zadnjo izbo, kjer so spali otroci, je zastokalo najmlajše v zibelki...
—	Gospod, gospod, glejte, tu je spet, nad zibelko sloni, je šepetal Gašpar in se prijemal za me-nihovo kuto.
—	Jaz ne vidim ničesar! Morda se ti le zdi, Gašpar, poglej bolje!
Gašpar je še enkrat pogledal in res ni videl
vsakega bodočega člana zelo važna in pomembna, zato je želeti, da se sestanka udeleži tem večje število interesentov. — Ker je pa odbor mnenja, da je še mnogo slovenskih amaterjev, ki dosedaj še niso javili odboru svojih naslovov, prosi isti vse p. n. interesente, da nemudoma javijo svoje naslove in ev. zamore potem pravočasno posameznikom poslati vabila k sestanku! — Pripravljalni odbor društva »Klub slov. amater-fotografov« v Ljubljani.
Prememba posestva. Vinarski nadzornik gosp. Boguslav Skalicky v Novem mestu je kupil v Kan-diji vilo g. primarija dr. Petra Defranceschija, ki se v kratkem preseli v Gorico, za 36.000 kron.
Smrtna kosa. V Trstu je umrl 2. t. m. zvečer po kratki bolezni španski honorarni podkonzul Ernest Carbonaro v starosti 58 let. Bil je trgovskega stanu ter je mnogo let bival v severni in južni Ameriki, dokler se ni vrnil zopet v svoje rojstno mesto Trst.
Predsednik deželnega sodišča v Ljubljani
bi imel postati, kakor izve „Slov. Narod", nad-svetnik Elsner.
v Celovški škof dr. Kahn je odstopil, baje zaradi bolezni. Poroča se pa, da je naslednik mn že določen, in sicer bo to sedajni solnograški na-mestni škof dr. Baltazar Kaltner. To bi pomenilo toliko kot da so Kahna kratkomalo odstavili.
v Lovska razstava se bo vršila v drugi polovici novembra v Ljubljani. Priredi jo posebni deželni komite za dunajsko lovsko razstavo in sicer v Mestnem domu. Namen razstave je, pokazati, kaj premore Kranjska glede lovstva in prepričati ljudstvo o važnosti lovstva. Deželni odbor in ljubljansko mesto sta obljubila podporo.
v Kranjska Industrijska družba. Dne 2. novembra se je vršila na Dunaju pod predsedstvom predsednika Hug. pl. Noota občni zbor Kranjske industrijske družbe. Predloženo je bilo računsko poročilo za poslovno leto 1909/10, bilanca je bila odobrena, ter se je sklenilo za leto 1909/10 izplačati 80 K dividende. Upravna svetnika Otomar Bamberg in Jožef Luckmann, katerih funkcijska doba je potekla, sta bila zopet izvoljena.
Društvene vesti.
v Društvo ^Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 6. novembra ob pol 8. nri zvečer v restavraciji „zum wilden Mann" IV. okraj, Favoriten-strasse 54. svoj zabavni večer s prijaznim sodelovanjem gg. Štritofa, A. Trošta in St. Sajovica na glasovirjn in vijolini in društv. pevskega zbora. K obilni udeležbi vabi odbor.
v „Sava", društvo svobodomiselnih slov. akad. ima svoj I. redni obč. zbor XVI. teč. v petek dne 11. nov. t 1. v prostorih restavr. „zum Magistrat" I. Lichtenfelsg. 3. Začetek ob 8. uri zvečer. — Dnevni red je običajni. — Svobodomiselni slovanski gostje dobro došli!
v Akad. društvo slov. agron. „Kras" na Dunaju priredi skupno z bratskima društvoma hrvat. agron. „Lipa" in „Srba agranoma" dne 5. listopada ob 8. uri zvečer v lokalu ..Obč&nskč zdložny" XVIII. Staudgasse 57 svoj prvoletniški večer. Slovanski gostje dobrodošli!
ničesar. Duh je menda izginil, ko je zagledal posvečeno osebo.
Poškropila sta še staje, kravji in konjski hlev. Mladi vranec se je stresel po vsem životu, ko je padlo nanj nekoliko kapljic. Stara kobila pa je plašno gledala in zarezgetala. Po noči se še celo živali prestrašijo dveh tako velikih postav, kakor sta bila gospod gvardijan in strahopetni Gašpar.
Od tistega večera je bil v hiši mir. Nič več se ni čulo ponočnih ropotov — in Gašpar se je po enem mescu oženil. Vzel je tisto rjavo Lenko iz hribov, ki je bila po njegovi volji...
Videnšek je zopet zaropotal z molekom po plotu. Tema se je zgostila krog naju, in molk noči je bil po dolgem starčevem pripovedovanju še večji, še mučnejši. Starec je bil očitno zadovoljen, ker ga nisem motil z vprašanji, kakor navadno; to sem mu videl na obrazu, kadar je zažarela moja cigareta.
Jaz pa ne morem povedati, kako mi je bilo hudo. Vem samo, da sem sklenil, ne poslušati ga več, kadar bo govoril o ženah... Uboga Marjeta, Marjetica! Saj je celo pravičnik Videnšek rekel, da je bila tako nežna, on, ki ga še nisem čul izgovoriti te besede. Celo njeno ubogo, prodano, zasužnjeno življenje se je razgrnilo pred menoj, in jaz sem ga prenašal od znanke do znanke, od vasi do vasi, in sem z usmiljenim ogorčenjem gledal trpečo slovensko ženo...
A stari Videnšek me je opomnil, da gre spat. Počasi ie vstal in mi voščil po svoji navadi lahko noč:
Lahko noč Bog na pomoč, hudič pa proč od naših koč!
Danes ob 8. uri zvečer občni zbor celjske narodne čitalnice t društvenih prostorih. — Društveniki in prijatelji društva udeležite se ga polnoštevilno!
Dnevna kronika.
v Censtohov. Sekcijski načelnik v ruskem ministerstvn notranjih del. Petrov, je uradoma obiskal prosluli samostan v Censtohovu. Napram nekemu uredniku 1 sta ,.Novo Vremja" je povedal, kako razkošno so menihi živeli. 19 dnhovnikov je imelo 40 služabnikov. Vsak menih je imel dve bogato opravljeni sobi. Posebno odkar je na čelu samostana opat Rejman, so menihi živeli posvetno in razuzdano.
v Glasilo hrvaških in srbskih svobodnih misliteljev. Četrta številka glasila hrvaških in srbskih svobodnih misliteljev „Slobodna Misao" je pravkar izšla. Vsebina lista je vseskozi zanimiva. Na čeln lista je pesem, posvečena Ferrerju. Izmed važnejših člankov navajamo te-le: „0 skupnosti z velikim svetom" ^Življenje in delovanje Fračiška Ferrerja", ^Obnovitev procesa proti Ferrerju", „Nova republika". ,.Kaj pravi cerkvena povest o papeževi nezmotljivosti". „Budizem in svobodna misel" itd. Slovencem priporočamo to revijo.
v Na shodu avstrijskih mest na Dunaju Ljubljana in Praga nista zastopani.
v Senzaeijonalen proces proti duhovniku morilcu. V Reggio di Calabria se je pričel senzacijonalen proces. Leta 1908 je duhovniku Al-banose v cerkvi, ko je pil pred oltarjem izkeliha vino, postalo naenkrat slabo. Zaklical je mežnarju: „Pij iz keliha!" in mežnar se je pozivu duhovnika odzval. Oba sta takoj nato umrla. Preiskava je dognala, da je duhovniški sobrat Naso pomešal med vino strup. Sedaj je Naso obtožen amora.
Uvedba razporobe na Portugalskem. Vče rajšnji portugalski ura ni list prinaša dekret, s katerim se razglaša uvedba razporoke na Porto-galskem.
v Kitajski parlament. Včeraj je izšel cesarski edikt, s katerim se razglaša otvoritev pr vega kitajskega parlamenta za leto 1913! Obenem pa ta edikt iztira iz Pekinga vse člane takozvane parlamentarične lige, torej člane, kateri so najbolj agitirali za dosego konstitucije na Kitajskem.
v Č«ška visoka politična šola in tečaj za žurnallste v Pragi. V kratkem se ustanovi v Pragi češka visoka politična šola, na kateri bodo predavali češki vsenčiliški profesorji in ugledni politični strokovnjaki. S to visoko šolo bo združen tudi poseben tečaj za žnrnaliste.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
ŠPANSKI KRALJ UBIT?
Pariz, 5. nov. Tukaj se govori, da je španski kralj Alfonz umorjen. Neka madridska brzojavka dementira odločno to poročilo.
NOVI PREDSEDNIK BOSANSKEGA SABORA.
Sarajevo, 5. nov. Cesar je imenoval mohame-danskega poslanca, dr. Safveta bega Bašagiča za predsednika bosanskeg deželnega zbora.
NEMIRI NA DUNAJSKI ŽIVINOZDRAVNIŠKI VISOKI ŠOLI.
Dunaj, 5. nov. Rektor živinozdravniške visoke šole na Dunaju dr. Czermak je določil, da se inau-guracijske slavnosti lahko udeleži poleg domačega dijaštva tudi po dvoje zastopnikov vseh na živino-zdravniški šoli priznanih dijaških korporacij. Ker bi se slavnosti potemtakem tudi lahko udeležili slovanski in italjanski zastopniki v barvah, so sklenili Nemci, da se inauguracijske slavnosti ne udeleže; danes zjutraj pa so hoteli prirediti pred živinozdrav--niško visoko šolo demonstracijski bumel in zabra-niti Slovanom vstop na visoko šolo. Rektorat je poskrbel za to, da se bo inauguracijska slavnost vršila neovirano, prostore pred visoko šolo pa je zasedla policija.
SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 5. nov. Državni zbor bo sklican 22. ali 23. novembra.
VELIKA RUDNIŠKA NESREČA.
Kolin, 5. nov. »Koln. Zeit.« poroča iz Novega Jorka, da je v rudniku pri mestu Jolandi v Albami vsled eksplozije zasutih 100 rudarjev. Več jih je bojda ubitih.
RUDARSKA SLAVNOST NA ANGLEŠKEM.
London, 5. nov. Stavka rudarjev v južnem Wa-lesu se vedno bolj širi. Sinoči je zopet sklenilo tri ti-» soč rudarjev stopiti v stavko.
ZOPET POŽAR V BRUSELJSKI SVETOVNI RAZSTAVI.
Bruselj, 5. nov. Danes zjutraj okrog 5. ure je uničil požar 3 hišice v oddelku svetovne razstave »Stari Bruselj«. Posrečilo se je ogenj omejiti. Policija sumi, da je nekdo zažgal, ker so se našle tam, kjer je začelo goreti, stearinske sveče.
ZADUŠNICA ZA PADLE VOJAKE.
Dunaj, 5. nov. Danes dopoldne se je vršila v dvorni cerkvi sv. Avguština maša zadušnica za vse
padle vojake avstrijske vojske, katere se je udeležilo več nadvojvod in generalov.
RUSKI ČAR V BEROLINU.
Berolin, 5. nov. Ruski car Nikolaj se je podal danes s cesarjem Viljemom na lov v revir grada Oranienburga.
IZ AVIJATIKE.
Kiel, 5. nov. Vožnja vodljivega zrakoplova »Parseval VI.« se je odložila za jutri.
Novi Jork, 5. nov. Zaradi viharja je odložil avi-jatik Curdy namero z letalnim strojem prenesti pošto s parnika »Augusta Viktoria« na suho. Poskusil bo to 24. t. m.
OBSTRUKCIJA V MORAVSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Brno, 5. nov. Ponoči je govoril poslanec ElderS 5 ur; ob 2. uri zjutraj je bila stavljenemu predlogu nujnost odklonjena. Na to je začel deželni zbor razpravljati o 8. nujnem predlogu glede šol za slaboumne. Med govorom češkega socijalista Vanjeka je došlo do burnih demonstracij proti deželnemu glavarju. Ob 3. zj. je bila seja odgodena na 10. uro dopoldne.
Po svetu.
Uspehi avijatika Illnerja. Iz Dunajskega Novega mesta se poroča 1. novembra: Kari Illner je z včerajšnjim vzletom pridobil ne samo obe avstrijski deželni nagradi skupno 10.000 K, ampak tudi Griinhutovo nagrado. To je častna nagrada obstoječa iz velike srebrne posode v vrednosti 1000 K. Ustanovljena je bila ta častna nagrada za dotič-nega člana avstrijskega aero-kluba, ki pod kontrolo avstrijske aeronautične komisije leta 1910 na lastnem- vzletalnem stroju preleti največjo daljavo v prekinjenem vzletu.
Norec v zrakoplovu. Nekoč je angleški zrako-plovec Green povabil nekega drugega Angleža kot sopotnika v svoj zrakoplov. Ko sta bila v višini kakih 1200 m, potegne sopotnik Greenov velik nož in hoče porezati vrvi, s 'katerimi je bila privezana gondola k balonu. Le s težko silo mu je Green to zabranil. Še bolj pa je vznemirilo Greena, ko je hotel njegov gost skočiti iz gondole. Kajti ne samo, da bi pri tem1 našel gost gotovo smrt, ampak tudi za Greena samega bi bilo to usodepolno, kajti zrakoplov bi postal s tem za kakih 70 kg lažji in bi se naglo vzdignil še više in pri tem skoro gotovo počil. Ko je Green izprevidel, da ima opraviti z norcem, ga je skušal na ta način potolažiti, da mu je rekel, če hoče ravno umreti, naj umre skupno ž njim, ker je taka smrt bolj prijetna. Pri tem mu je tudi obljubil, da poleti še više, da bo padec bolj prijeten. Slaboumni gost je bil s tem zadovoljen. Nato je Green skrivaj odprl "ventil, kar je njegov gost opazil šele, ko sta bila že na zemlji. Green je pričakoval, da ga norec sedaj napade, toda v svoje veliko začudenje se gost mirno odstrani, kakor bi bilo vse v redu. Pristni Anglež!
Neurje v Italiji. Iz Milana se poroča, da je na ligurski obali razburkano morje povzročilo veliko škode. V Rivi so se podrle tri hiše, vsaka s tremi nadstropji; v zalivu Spezia se je potopila ena jadrnica. Tudi železniška zveza je na mnogih mestih pretrgana.
Tatvina v razstavi »Hagenbund« na Dunaju.
V razstavi švedskih umetnikov v »Hagebundu« je bil ukraden srebrn kip od Karola Millesa, predstavljajoč vodonosilko. Vrednost se ceni na 2.400 kron.
Prva zrakoplovna pošta. Generalni poštni ravnatelj v Washingtonu je naročil letalcu Mac Cur-dy-ju, odpraviti v soboto poštne reči iz parnika »Cesarica Avgusta Viktorija« na glavni poštni urad v New-Jorku. To bo prva letalna pošta.
Vlom v Benetkah. Vlomilo se je pred par dnevi v palačo grofice Ane Barbare; vlomilci so odnesli dragocene umetnine in kožuhovine v vrednosti več stotisoč lir.
Briksenski nadškof Aichner — umrl. 2. t. m. je
umrl nadškof Simon Aichner v visoki starosti 95 let. Bil je 20 let škof v Briksenu, slednjič je moral radi očesne bolezni rezignirati.
Zapuščina Mark Twainova. Iz urejenih listin pred kratkim umrlega amerikanskega humorista Mark Twaina se da posneti, kako velikansko premoženje si je pridobil Mark Twain s svojim pisateljevanjem. Cela zapuščina se ceni na tri miljone kron. Večji del premoženja je naložen v akcijah in papirjih, med tem se nahaja 50 deležev Mark Twain Publishing Company, lastnice založbene pravice vseh del umrlega pisatelja, Izvedenci cenijo vrednost te pravice okroglo na en miljon. Posestvo se ceni na 400.000 K, biblioteka na 10.000 K. Edina dedna naslednica je Mark Twainova hčerka, soproga ruskega pijanista Osipa Gabriloviča.
Srbsko-narodni cerkveni kongres. Iz Budimpešte se poroča: Kakor poroča »Az Ujsag«, se grško-orijentalski srbskonarodni cerkveni kongres letos ne bo vršil. Prvotno se je nameravalo zasedanje kongresa v mesecu novembru; obravnavalo bi se o spremembi statuta. Ker so se pripravljalna dela radi volitev v hrvatski sabor zapoznila, bo letošnja sesija kongresa odpadla in se bo vršila prihodnje leto.
v Mrtvega so našli — kakor se poroča iz Dunaja 2. nov. — ravnatelja društva za razmnoževalno umetnost, Teodorja Sfurzla. kojega so pogrešali od prefečenega mesca. Potegnili so ga včeraj mrtvega iz Donave v požunskem komitatu.
Turška vojna sodišča na delu. Pred vvjnim sodiščem v Bitolju so stali grški vstaši Giorgje Alek-sij, Kutuka in Teodor Kalija, obtoženi, da so delovali na to, da bi se poedini deli Makedonije odločili od turške države ter priklopih Grški. Vojno sodišče jih je obsodilo na 101 leto težke ječe, kar po-menja po evropskem naziranju toliko, kakor dosmrtno težko ječo.
Ženske-zborovalke med seboj. V pondeljek bi se imelo vršiti v Pragi glavno zborovanje češkega društva za ženske študije »Minerva«. Bilo je navzočih okoli 500 žensk, ki so večinoma pripadale realistični stranki Masarykovi. Prišle pa so na zborovanje pod vodstvom dr. Rašina tudi zastopnice mladočeškega ženstva, ki so zahtevale zase primerno zastopstvo v društvenem odboru. Še pred začetkom zborovanja je vsled tega prišlo do burnih prizorov, ki so zborovanje popolnoma preprečili, tako da se je moralo zborovanje odgoditl.
v Reforma bosanskih in hercegovskih muslimanskih šol. Muslimanske šole, mejktebi in rnedrese, kakor se imenujejo, so dandanes še prav tako urejene, kot so bile pred sto leti. Končno so se vendarle zganili tudi muslimani in zahtevajo reorganizacijo svojih šol. V nekoliko dneh se t Sarajevu sestane enketa, ki bo izgotovila osnutek reorganizacije.
v Praktični Amerlkanel. V Savani, Ga. imajo najbolj „kunšten" občinski svet. Ker bodo bogati avtomobilisti priredili dirko, ulice so pa polne smeti in gnoja, je policija aretirala vse brezposelne zamorce zavoljo vagabundaže, katere so sodniki takoj obsodili na visoko globo. Ker pa brezposelni delavci nimajo denarja, morajo sedaj odslužiti globo s tem, da pometajo, čistijo in popravljajo ulice in ceste.
v Nesreča na Vltavl. V četrtek zjutraj se je zgodila n» Vltavi pri Modrany nesreča s čolnom. 14 delavcev se je hotelo prepeljati s čolnom čez Vltavo. V tem čolnu je bilo tudi največ za 14 oseb prostora. Prišli so pa tja tudi še drugi delavci, ki so navzlic protestu čolnarjev poskakali v čoln, tako da je bilo v njem 35 namesto 14 oseb. Čoln se je vsled tega prevrnil. Vsi pasažerji so padli pri tem v vodo in 3 osebe so utonile.
v Vlomilec v gledališču. Iz Fiensburga se poroča 2. nov.: Pretečeno noč je vlomil neznan tat v biro tamkajšnjega gledališča ter odnesel ves denar dnevne blagajne črez 2000 mark. Dal se je zapreti pri koncu predstave v gledališče in je po noči mirno oropal blagajno ter ušel skozi okno.
v Orkan na Francoskem. Iz Pariza se poroča 2. nov. Na francoskem zapadnem obrežju, na Severnem Francoskem, v Belgiji in Nizozemskem traja že 24 ur strašanski vihar; pustoši strahovito. Na Eiffelskem stolpu je odtrgal orkan tri prestre-zalne drogove za brezžično brzojavljanje. Reko zelo naraščajo.
v Največji parnik na svetu. Dne 20. p. m. je bil spuščen v morje v Belfastu iz ladjedelnice Harland in Wolff največji parnik sveta, nazvan „01ympic". Gradili so ga ravno 22 mesecev in 5 dni. Velikansui parnik je zaplaval v eni minuti. Teža parnikova na obrežju je znašala 27.000 ton. Spuščanje v morje ni zahtevalo večjih priprav; parnik je počival na močnih vrveh, katere so se premikale s pomočjo hidrauličnih dvigal, vsako dvigalo močno 1000 ton. Glavna skrb je bila, kako zaustaviti parnik pri spuščanju v morje. Izumeli se za to posebne priprave iz sider in vrvi, ki so omosročile spuščanje. Razun tega služila so tudi sidra parnika samega. Samo priprave za zgradbo tega kolosa stale so graditelje 24 miljonov kron; pomorska oblast je imela stroškov za priprave en in pol miljona kron. Dolžina tega največjega parnika na svetu znaša 268 metrov, širina 29, višina od dna parnika do vrha dimnikovega 53 metrov. Teža krmila znaša 100 ton. — ,.01ympic" je za 12.000 ton večji od dosedaj največjih „Mauretanie" in „Lusitanie". Gonili ga bodo 3 vijaki, vsaki v teži 38 ton. Parnik ima prostora za 2500 potnikov in 860 vojakov. Služil bo poštni in potovalni zvezi med Angleškim in New Yorkora. Vozil bo s hitrostjo 22 milj na uro. „0)ympic" je lastnina družbe „White Star", ki gradi drog jednako velik parnik.
v „Mlada" ženina. V Oršovi je peijal 91 letni ženin mlado lepo hčerko bogatega posestnika pred oltar. Po poroki se je podal „mladi par" na ženitovanjsko potovanje v Rumunijo. 70 letni sin „mladega" soproga se ni mogel vdeležiti poroke svojega očeta, ker je sam dotični dan — praznoval poroko.
v Domišljavi mlnlsterijalnl koncipist Pomožni koncipišt trgovinskega ministerstva v Budimpešti, dr. Juri Ronay je predvčeraj v svojem uradn zbesnel. Obiskal je vse uradne prostore, predstavljal se za ministra in dajal ukaze svojim kolegom. Planil je tndi v sobo šefa prezidijalnega odseka, ministerijalnega svetnika Aleksandra pl. Hcllom, kojega je vrgel po kratkem pozdravu iz sobe. Poklicana policija je odvedla dr. Ronay-a v norišnico.
v Papež Pij ln sežiganje mrličev. Pariški „Le Jonmal" poroča iz peresa znanega žnrnalista Bonnefona članek, v katerem se trdi, da je papež naklonjen, opustiti odpor cerkve proti sežiganju mrličev. Vsled dekreta bo dovoljeno duhovščini — kakor trdi gornji članek — prisostvovati sežiganju. To bi bil res čudež.
Svoje zdravje
si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice in kite se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet nastopilo, ako bodete rabili pristni Feller-jev fluid z znamko „Elsafluid". Tucat na poskušnjo 5 kron franko. Izdelovalec samo lekarnar E Y. Feller v Stubici, Elzin trg štev. 264 ua Hrvaškem.	585 c
Ljubezenska drama. V Kročehlavi na Češkem je bil pred tremi leti poklican k vojakom neki Fran Pospišil. Ko je letos prišel na dopust, je opazil, da ima njegova nekdanja ljubica razmerje z drugim. Skušal jo je zopet pridobiti zase, toda zaman. Tu se odloči, da pojde k njenim staršem, ter da napravi konec celi stvari. Ko pride do hiše, kjer je stanovalo dekle, jo vidi se izprehajat z nekim drugim. Tu potegne Pospišil samokres, ter ustreli proti glavi svoje nezveste ljubice. Ta je k sreči nastavila roko, kjer je krogla obtičala. Pospišil ustreli drugič, a zgreši popolnoma svoj cilj. Nato je tekel proti domu. Ko ga je čez eno uro iskala žandarmerija na stanovanju, ga je našla ustreljeneg ležati na postelji.
in galanterijske stroke 1, blagajničark —, kon toristinje —, prodajalke 4.
Slnžbe iščejo: Sotrudniki mešane stroke 3, špecerijske stroke 2, modne in galaterijske stroke 1, kontoristinja 1, prodajalka 1.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Obrambni veslnik.
v Za zgradbo družbene šole v Vodičjl vasi
na Koroškem je dalo ckr. okr. glavarstvo v Beljaku dovoljenje z odlokom od 10. okt."
v Kako naj se obhaja slovenska botrinja? Vladica Sancin-Drejčeva je bila nedavno krščena in na njenih botrinjah je dobila škedenjska podružnica CM na predlog vrle rodoljubke Jožice Sancin-Drejčeve 10 kron v dar. Jožica gotovo poskrbi, da bo tudi Vladica, ko odraste, ljubila svoj slovenski narod.
v češki narodni dom na pruski meji. V Šnmburku pri Tannvvaldu so si otvorili Čehi prav ob pruski meji svoj Narodni dom ob prisotnosti 70 orožnikov.
v Nu Šleskem napredujejo Čehi. V Mihali kovicih se je odprla češka meščanska šola; sedaj jih je že sedem na Šleskem, pred 10 leti še n-bilo nobene.
v Nov češki pregovor se glasi: Vse hudič vzame, samo nemške šole ne! V Humci poleg Tfebonja je nemška šola, ki šteje samo 5 učencev. Za to kopo nemških otrok mora biti posebna šola, tisoči slovanskih otrok so brez nje.
v Eaj res ne bomo dosegli še v tem letu 200.000 K za obrambeni sklad? Nemci zbirajo že tretji milijon, Čehi in Poljaki so že zdavnaj presegli obljubljeno svoto narodni samoobrambi, le Slovenci smo tako malobrižni, da nam primanjkuje še 151 kamnov. Poznamo Slovence, ki bi lahko utrpeli po enem ali tudi več kamnov; upamo, da se kmalu oglasijo in dopolnijo broj brambovcev Slovenije.
v Koliko je sedaj otrok v zavodih CMD?
Konec lanskega šolskega leta jih je bilo 2691, sedaj je njihovo število prekoračilo tri tisoč. Razdele se takole: A. Vrtci: Celje 33 (11 dečkov -f 22 deklic), Gaberje 65 (29 + 36). Hrastnik I. 40 (18 + 22), Hrastnik II. 61 (28 -f- 33), Jesenice 44 (23 -f- 21), Maribor 61 (31 + 30), Ormož 27 (17 + 10), Pevma 38 (21+17), Rocol 52 (22 + 30), Rojan 91 (41 + 50), Sava I. 57 (22 + 35), Sava II. 53 (28 + 25), Sv. Ivan poleg Trsta 95 (41+54), Škedenj 192 (78 + 84), Verdelca 86 (47 + 39), Tržič 75 (40 + 35), Krmin 22 (8 + 14), Devin 20 (9 + 11), Podgora I. 55 (22 + 33), Podgora II. 30 (16 + 14), skupaj 1167. B. Šole: Krmin 66 (36 + 30), Maribor 52, Muta 86 (48 + 38), Trst deška 640, Trst dekliška I. 510, Trst dekliška II. 284, Št. Rupert poleg Velikovca 214 (79 + 135); poslednje šole število je vzeto iz minulega šolskega leta, ker se novo še ni pričelo — skupaj 1852. Vseh CM otrok je 3019. Na to visoko število je ponosna drnžba sv. C. in M., a hkratu je to število glasen opominjevalec k čim vztrajnejši in obilnejši požrtvovalnosti.
Lepa suha
drva
vsake vrste se dobijo v večji množini fpri
Iv. Čaler, šmariela
pri Celju.
MM
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
] kg Bivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega B K 10 h; 1 kg velefiriega, snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha. sivega 6 K; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 Z; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4 50, 5'20, 5'70; podpornica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno«je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-14
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava. Češko.
Sprejme se takoj
trgovski potnik
za likerje in žganje
proti stalni plači. — Ozira se samo na ponudnike, ki so v t: stroki na Kranjskem in
Spodnjem Štajerskem dobro uvedeni. Ponudbe pod , L. C." na upravo tega lista.
POZOP sadjerejci!
Redka prilika! Ugodni čas! 200.000 vsakovrstnih dreves,
kakor: hruške, jabolke, črešnje, slive, orehe, kostanj itd. ima zaradi opustitve sadjarstva
Ivan Gerjovi<5, postaja in pošta Dobova, kolodvor Brežice ob Savi. 607 2-1
Ostanki
parhasti za ženske obleke po 20 m. trpežni 10 K, zelo močni 12 K, posebno fini 14 K; platna po 20 m, močnega 8 K, zelo trpežnega 9 K, posebno močnega 11 K, razpošilja na* rodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v Celju
Martin Ojstrež, m ■* m
lzdeiovatelj vsakovrstnih težkih in lahkih, tovornih, hahor najfinejših vozov, holeselnov, panižov, iandauerjev, poštnihlvoz, dvokolnic itd.
Sprejema vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila, ter izdeluje vsled nakupovanja v veliki množini suhega in trdega lesa po jako nizkih cenah ter točno. Pri naročitvi posameznih delov voza, n. pr. nova kolesa, se mora naznaniti samo mera, visočina kolesa, a pri novem tovornem vozu pa koliko teže mora nesti. — Za točno in solidno delo se jamči. V zalogi se dobijo že popolnoma izdelani, novi vozovi. Sprejema pismena in ustmena naročila ter dopošlje vsakemu odjemalcu na dom, brez vsakih posebnih stroškov in brez oziroma na oddaljenost. Priporoča se tudi za nakup najizvrstnejšega olja in mazila, za vsakovrstne vozove po najnižjih tovarniških cenah. Izdelovatelj prosi za cenjena naročila na zgoraj navedeni naslov.
št. 123.
608 1
605 3-1
Tržne cene.
Dunaj, 4 nov. Borza zakmetijske pridelke. Tendenca je bila danes trdna, pšenica je celo za 5 v poskočila. — Promet je bil majhen.
Budimpešta, 4. nov. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 140—142, mlade težke 152—155, mlade srednje 155—157, mlade lahke 162—164 v kilogram. Zaloga 28 596 komadov.
Budimpešta, 4. nov. Mast Svinjska mast 160, namizna slanina 140.
Praga, 4. nov. S1 a d k or. Surovi sladkor K 2120, nova kampanja K —'—. Tendenca: trdna, vreme oblačno.
Budimpešta, 4. nov. Žitna borza. Pšenica za april K 10 56, rž za april K 7 75, oves za april K 8'34, koruza za maj K 5 51. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca prijetnejša, promet 15 tisoč stotov, pšenica v efektivu za 5 vin višja, ostalo nespremenjeno, termini trdni, vreme mrzlo.
Izkaz posredovalnice Slovenskega trgovskega društva v Celju.
Sprejmejo se: kontorist 1, potnik —, poslovodja —, pomočnik, mešane stroke —, pomočnika železniuske stroke 2, pomočnika manufakturne stroke 2, pomočniki špecerijske stroke 4, modne
Ponudbeni razpis.
Za opravo novega šolskega poslopja v Žalcu se odda naprava pohištva za 3 razrede. 1 posvetovalnico in 1 pisarno za proračunjeno vsoto 2242 K. Dela se bodo oddala ali skupno ali pa po skupinah istovrstnega pohištva. Ponudbe se naj vložijo do
30. novembra 1.1.
z 10% varščino vred od ponudbene vsote. Proračun je razpoložen v upogled pri podpisanem uradu. Pohištvo ima biti izgotovljeno do dne 1. avgusta 1911. leta. Kraj ni šolski svet V Žalcu, dne 3. novembra 1910.
Načelnik: Josip Sirca.
Ne odlagajte z naročili
na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ========== proti franko vrnitvi. =======
Nk <0
Edina slovenska kisla voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek iu prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča	550 8-5
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijenični razstavi
na Dunaju 1899. leta. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolsrovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
Pozor!
štiri pari samo K 7*50.
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarn-j težkoče, sem dobi! nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur^ para čevijev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejol,K 7'50. Pošilja se po poštnem povzetju. F. Windisch, izvo?. čevljev, Krakov št. S/IV. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj! 606 i
249 38—30
Edina štaj narodna steklarska trgovina
franc Sirupi
Celje, Graška cesta.
6 belih
rjnh, zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2 '|4 m 16 K. iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2V4 m 20 K, razpošilja franko narodna velelrgovsRa hiša
R. Stermecki v Celju
Novosti
v suknenem in manufakturnem blagu
priporoča v največji izberi
Karol Tanič, Celje
^Narodni dom".
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocjan
tvornica za sukno, Humpo-lec. Češko. Vzorci franko.
1
"3T
ux 9»
rx
3
V
T3 O
ce
r* -t
CD Nl<
er 9>
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe.
Na debelo! JA tffc Nadrobno!

F
428 52-16

Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc, ceije
Jarodni dom" in Graška cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in i elni pridelki, najcenejše, a debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'.
mSSSSSDL
Jax & Sin, Lmbllana
cesta štev. 17
Priporočata svojo itagato zalogo
šivalniti strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
m
511

Nagrobne
vence
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno, pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje, irsi-n-==i»J
R. D1EHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.

Adolf Bursik
Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev.
i Zvezna tiskarna
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: zavitke, račune, vabila, lepake, letake itd.
ila debelo!
Na drobno!
edina narodna traovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Ceije Priča & Kramar ceije
Graška in Krožna ulica.
511 35-19
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.	U940-36
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči JE 11 O j	Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih ■T 2 O b papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Po»tne hran. račun št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
—	= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon št. 48.
.LASTNI DOINI'
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
z
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure s © s* dopoldne, e © ©
X pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da' dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na raenn © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
54
gdino narodno KatnnosešKo podjetje V Celju.
§§ prVa jnžnoštajersfo KannoseI((a
Stavbena io umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. 'z različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: al tarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnib ::: kamnov itd. ::t H
Brušenje, poliranje ln
struganje kamena s troji."
industrijska družba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
*lapraya zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
(rakev).	:::
Brzojavl:,Kamnoseška in-du8trl]8ka_ družba Celje'.
Tlakovanje cerkva, dvora« in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;; lavanje napisov v Iste. :::
lfinko lukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi prf Celju == prevzame vsakovrstna =====
stavbena
zlasti
tesarska dela.
61 50-42
Sprejmem takoj
učenca.
Ivan Ravnikar
Celje, Graška cesta.
Največja in najcenejša zaloga špecerijskega in barvnega blaga.
Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno.
Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke.
Na debelo. Na drobno.
H

Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu1' v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.

Zvezna trgovina v Celiu
V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. ■— Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj.
= Posreduje pri nakupih pisalnih strojev.	—
83 48-40
MMHMMMMM
r
31=11:
nissll:
aisiis
Dužnoštajerska hranilnica u Celju
-o narodnem domu. p=
m
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od
R. dn 12 lirfi dnnnlrlnfl in iih nhrpstniA
L
8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po w 41/87o '•» ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 4500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 26.300 K za dobrodelne namene, ^skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se ItIZItOStalCftkg hfatlflttift Pri "»Nanju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
Htnimuivi a|j yaPOvance ifl zahtevajte pri sodiščih, s v v. . u . .
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v |UZnQ$T(l]CfStyO fOltltllCO.
43 52—43
1	1----1	
	POSOJILNICA v CELJU	1
POSOJILNICA V CELIU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev.
POSOiILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne h anilnice ček. št. 9579
V lastni hiši
,Narodni dom'
Telefon štev. 22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/27o. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5 V2% in 5% obrestovanju.
Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog g g Nad 332.000 kron rezervn. zaklada
13 52-44