Pavlami Vrenko v driavl SHS. 140. Ste«. V Ljubljani, w nedeljo 20. junija 1920. Posamezna Itev. 1 krono. Leto IV. Ehaja razen pondeSJka dneva po prašnika a sak c9an opcldan. Uredništvo j« v Ljubljani, Frančiškanska ulica §t.0/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ee ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 85 mm po K 1*20. Uradni ra igla si, poslano ter notice isti prostor K 1'60. Pri večjem naročilu popust Ctiasiio Ju&osiov. socUGBno-dnmokrGtfi&te stranke. Telefonska Sl. 312. Naročnina: Po pošti &H s dostavljanjem na dom za celo leto K 240 za pol lete K 120, •/a ectr' leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 812, m ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacij e za Hat »o poštnine proste. Opravni&tvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna, Za remeduro v vojaški justici Interpelacija narodnega poslanca dr. Milana Koruna in tovarišev na ministra vojne in mornarice radi vojaško-sodnih razmer na Slovenskem. Gospod minister' 2e početkom inaja Vas ie mol tovariš dr. Lončar »nterpeliral radi zavlačevanja sodnih preiskav proti vojakom na Sloven- skem m zahteval odpomeči. Na interpelacijo žal niste niti Odgovorili, niti niste ničesar ukrenili, da se vojaško sodne razmere na Slovenskem Izboljšajo. Prisiljeni smo zato, gospod minister, da z vso jasnostjo posvetimo v tozadevne škandalozne razmere, ki so nevzdržljive ;n evropske države nevredne in da z vso odločnostjo zahtevamo takojšnje odpomoči. Razmere so take, da zbujajo popolnoma opravičeno nejevoljo nad višjimi vo laškimi oblastmi, katerih predstavnik^ so pri nas izključno le častniki Srbi — tako torej, da se rodeya tnnenjf med vojaškim in civilnim prebivalstvom, da so tem škandaloznim razm&rpia vobče krivi Srbi. in tako mišljenje gotovo ni v korist države* Zato je Va-ša dolžnost, gospod tnfnister, da nemudoma odpravite Vse nedostatke in krivce pokličete na Odgovor. ...... Gospod minister — slabo ie bilo v Avstriji, posebno za vojaštvo. Vendar pa moramo resnici na ljubo povedati, da so bile v marsikaterem pogledu razmere boljše, kakor pa so sedaj in povedati moramo tudi, da bi razmere seda! mogle biti boljše, če bi odločilni faktorji imeli dovelj volje, razumevanja in uvidevnosti zato, da ni vse slabo, kar smo prinesi; takozvani oslobodjeni kraii v državo in da pomeni forsirano proširje-■ttie srbskih zakonov tn predpisov po Prečanskih pokrajinah ne samo formalno nedopustnost, ampak tudi bistveno poslabšanje obstoječih razmer, torej korak nazaj, mesto naprej. V Avstriji smo imeli vojaško kazenski proces, ki je približno odgovarjal zahtevam modernega časa. Ni bil sicer na višku, posebno, ker v vojskinem času ni našel modemih in humanih sodnikov, vendar pa je bil zadovoljiv. Kakšen vojaško kazenski proces pa je imela Srbija, to Vam Is. gospod minister, itak znano. Prepričani smo, da sami niste ž njim zadovoljni in da si sami želite modei-flejšega. Sličen je staremu avstrijskemu vojaško kazenskemu procesu, ki |e b!l evropski škandal, in ki so se sta končno počeli celo bivši avstrijski vojni ministri sramovati. Ko se ]e ujedinila sedanja naša država, počele so vojaške oblasti todi »njedinjevati« in to na prav eno-Itaven način. Srbijanske zakone in predpise so razširjali na takozvana oslobodjene kraje — nikogar vpraša-itoč in ne meneč se za posledice. Tako »ujedinjenje« je prineslo lansko leto tudi ukinjenje bivšega avstrijskega vojaško- kazenskega procesa^ in uvedbo srbskega. To ukinjenje ie rodilo neizmerno gorje za uboge vojake. Pa ne le to — tudi način likvida; cije visečih vojaško-kazenskih preiskav in pa mišljenje vseh merodajnih vojaško-sodnih čmiteljev naše vojske je tako, da se ježe človeku lasje, ko vse posledice vidi in sliši. V ministrstvu vojne sedi kot vojaško sodni referent neki gospod Jovanovič, trmast in neuviden gospod, ki je pač v prvi vrsti odgovoren za vse nezaslišanosti. To je tisti Jovanovič, ki je na svojo roko lansko leto spomladii v zmislu § 289 vojašk. krivičnega zakona postavil slovenske civiliste pod vojaški preki sod, v zmi slu § 289. ki je vporabljiv le v okupiranih, ne pa oslobodjenih krajih Gospod minister! Celo ljubljanska deželna vlada je imela poguma, da je proti tej nezaslišanosti protestirala! In kaj se ie g. Jovanoviču zgodilo.-' Nič, Še danes ima ta referat v svoji nesposobni roki! Dosti bolii pa tudi ni tozadevni referent pri 4. arrnijski oblasti v Zagrebu neki gospod Vesovič, katerega dober glas nam ji znan izza solunskega procesa proti črni roki. Po uvedbi srpskega, vojaško-ka-zenskega procesa zapovedana je bila likvidacija tekočih kazenskih zadev. Vsak človek bi mislil, da se bo ta likvidacija izvršila na ta način, da se tekoče preiskave izvrše še po predpisih bivšega avstrijskega procesa in po sodnikih, ki te predpis2 poznajo. Pa motil bi se, kdor bi tako pametno misli. Prišlo le povelje, da se vsi končani in nekončani spisi za Slovenijo odstopijo komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kar se je tudi zgodilo. Tisoči in tisoči aktov so romali v dravsko divizijo nad ubogo glavo enega referenta, delo, ki je do ;akrat opravljajo kakih 10- 12 častnikov-sodnikov po celi Sloveniji. Ti sodniki so bili vsi Slovenci, večinoma seveda rezervisti. Ker nso poznali srbskega kazenskega procesa, so postali za službo nerabni zato so jih odpustili — na njihovo mesto so prišli »poznavalci« srbskega procesa, aktivni sodniki srbskega Imena, slovenski aktivni vojaški sodniki so pa romali »učit se« srbskega vojaškega procesa v Makedonijo. 9aassBmmsswm ime* ■gnim LISTEK. A. P. Cehov: Dobri ljudje. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje.) ift» vam ie bil pisatei;, ki mu je zelo pristo-lalo, kadar Je govoril: »Ni nas mnoge!« ali »Kaj fe življenje brez bwbe? Naprej!«, dasi se on ftl nikoli z nikomur boril in nikdar ne korakal eaprei Tudi se ni slabo slišalo, kadar je modroval o idealih. Ob vsaki vseučiliški obletnici se ga je nasrkal do pijanega, pnpeval k »Gau-deamusur in tedatf je njegovo bleščeče, spoteno obličje ntkako govorilo- »Poglejte me. pijan •wn, popivam!« In tudi to se mu ie prilegalo. Vladimir Semjonič je iskreno veroval na fcvoje pravo do pisateljevanja in na svoj pro gram, ni poznal dvomov in bil na videz zelo zadovoljen sam s seboij. Še eno ga je žalilo, namreč to, da le imel list, pri katerem je sode-»oval, malo naročnikov in ni bil posebno imeni ten. Veroval pa je, da se mu prej ali silej posre Cl dobiti mesto pri obširnem žtirnalu, kjer se razvije in se pokaže — in njegova m«Ia žalost I* obledela v sijaju upov. Ko setn prebival pri tem ljubeznivem človeku. sem se seznanil v ujegovo roJno sestro,1 Da se poskrbi še za »boljše« vojaško pravosdje, katerega glavni namen je po mnenju merodajnih faktorjev očividno ta, da postane »hudodelec « vsled dolgega preiskovalnega zapora »neškodljiv«, je g. Jovanovič ukinil tudi nepotrebno veliko število vojaških sodišč. Predvojna Srbija imela je, če smo prav informirani, 8 vojaških sodišč. Mislili bi torej, da jih bomo imeli v novi državi vsaj 2-3 več. Kal šel Na polovico so jih skrčili! Vojaška sodišča so poslej-le na fedežih armijskih oblasti, za ce-so Slovenijo in Hrvatsko, torej le eno v Zagrebu. Vse to seveda v interesu hitrejšega in boljšega pravosodja! V Ljubljani ni torej ne vojaškega pravdništva, ne vojaškega sodišča, ampak samo izslednik dravske divizijske oblasti. Kot tak ie fungiral do zadnjega časa nek sudski kapetan gospod Nikolič — katerega blagodejno delo bomo še orisali. Pred par dnevi je prišel kot njegov naslednik polkovnik g. Miličevič — odkrito povedano, da si od promene osebe ne obetamo promene sistema. Kake so torel razmere v vojaških zaporih v Ljubljani pod srpskim vo-jaškim kazenskim procesom in egi-do gospoda Nikoliča? Ko je začela zgoraj omenjena »likvidacija«, so bivši sodniki izpustili na prosto nekaj »hudodelcev« — hvala jim za njihovo humanost! Ostalo pa je ob pričetku »likvidacije« vendar še precej vojakov v preiskovalnem zaporu m ti so še danes zaprti, nekareri že več kot eno leto. Tako sedi n. w. neki Srebenšek radi tatvine že 14 mesecev v preiskovalnem zaporu, neki Krajačlč radi ropa tudi 14 mesecev, neki F. Šalamon zato, ker je baje streljal na orožnike, že 12 mesecev, neki Anton Kočevar, dobrovoljec, star šele 18 let, radi tatvine 10 mescev, neki L Kociper baje radi lanske pobune v Mariboru že 5 mescev, če prav bi bil moral biti izpuščen, ker spada pod amnestijski ukaz! Preiskava proti tem in še /0 drugim teče, teče -- *n bo tekla še leta, kakor prerokujejo dobri poznavalci srpskega vojaško-kazenskega procesa: do razprave ne pride; izslednik dravske divizijske oblasti »nema vremena« -- da konča preiskavo proti železničarjem, ki se pozivu na orožne vaje ob zadnjem štrajku niso odzvali. Vsled »preobilice« dela je mogoče, da je neki Viljem Budin (od brzojavne čete) že od 28. februarja 1920 v ljubljanskem preiskovalnem zaporu, pa še ni bil niti enkrat zaslišan, neki Janko Čehovin od 45. pešpolka pa, ki je tudi že en mesec v zaporu. št tudi ni bi zaslišan, trdi, da sploh ne ve, zakaj je zaprt, njegov »j. i-uinin" ircr zastopnik odvetnik dr. Tavčar ml pa pravi celo, da je Čehovin nedolžen, ker so pravi krivci že pod ključem! Tako brzi le torej potek preiskav' Ta čas pa so vojaki — biii krivi, bili nekrivi — zaprti v smrdljivih ječah stare šentpeterske vojašnice v Ljubjani. V zmislu predpisov ne dobivajo nikakih prejemkov , edinole hrano: častniki ne dobe sploh ničesar, ne oni sami, ne njihove rodbine! Zaprti so vsi raztrgani. In ko }e pred nekaj časa poveljnik dravske divizijske oblasti, »priljubljeni« general Smiljanič mšpiciral zapore, videl vojaka, ki je imel priiično lepo bluzo, je bil ogorčen radi tega. meneč, da so zaprti vojaki lahko nagi! In sudski kapetan Nikolič je bW pri neki priliki skrajno ogorčen, ker je zapazil, da spijo ti vojaki na posteljnja-kih, mesto na golih tleh! Med zaprtimi je vedno več spol no bolnih. Če pošlje zdravnik koga teh bolnikov v bolnico, vrne ga bolnica neozdravljenega v zapore — in tamkaj ogroža bolnik zdrave! V zadnjih tednih se je dogodi! sledeči slučaj. Neki Brillv iz Kranja, radi živčne bolezni vpokojeni davčni uradnik, je opravljal po naročilu svoječasnega Narodnega Sveta in pozneje demobilizacijske komisije neko skladišče v Kranju. Nosil Je uniformo nadporočnika, a v vojsko ni bil sprejet. Skladišče je bilo opuščeno novembra 1920., a piož že od septembra 1920 ni dobil vojaških prejemkov. in sicer zato, ker pravi komanda mesta Ljubljane, da Brllijr ni vojak Dolžnost Briliyieva M bila, da M bil položil o svojem poslovanju de-mobilizacijski komisij), ki pa ni vojaška blast, račune. Tega Brillv ni storil, kar gotovo ni prav. Pa bilo, kakor bilo. Lepega dne zatvorc dravska divizija Brillyja, ki ni vogak v vojaške zapore šentpeterske vojašnice. Pa ne zato, ker mu očita kako kaznjivo dejanje, ampak izrecno zato, ker ni položil računov, in vse do-tle, dokler ne položi računov Brilly k bil par tednov zaprt — računov ni mogel pri najboljš’ volji predložiti, ker ni imel pri roki niti potrebnih podatkov, niti svojega računskega narednika, ki ga Je zahteval Vsled razburjenja nad nedogledno dolgostjo preiskovalnega zapora le dobil Brillv zopet živčni napad in je ušel iz Ječe. Ko ga ie žandarmerija čez kake tri tedne ruišla nekje v hribih in ga zopet oddala v zapor, ga je vojaški zdravnik preiskal in odredil, da ga oddajo takoj v vojaško bolnico na oddelek za živčno boine. To pa se ni zgodilo — ker take bolnice vojaštvo v Ljubljani nima... Take so torej v kratkih potezah očrtane vojaško sodne razmere pri nas ua Slovenskem, specijelno y I.jubljanil Imamo povoda domnevati, da so v Zagrebu še slabše! Karakteristično je tudi, kako ra*« iagajo vojaški juristi zadnje trf ukaze o vojaški amnestiji, ki so mi* mogtede omenjeno tehnično tako po« manjkljivo sestavljeni, da vojaškim juristom pač niso v čast' Eden teh ukazov govori o amnestij krivic, ki so že v preiskavi, drugi pa o njih molči. Vojaški Juristi si niso na Jasnem, kaj naj v konkretnih slučajih ukrenefc). Posebno aktuelno le to vprašaje — recimo— pri krivcih lanske mariborske vojaške pobune. Nekbter puntarji so že obsojeni -- ti bi torej pod amnestijo ne spa* dali, nekateri pa so še v preiskavi — na te pa bi se amnestija nanaša-1 la. Ali ni takšna razlaga ukaza o amnestiji nezmiselna? A najzanimivejše je, kako tolmači ukaz o amnestiji že imenovani g. Vesovič, sudski referent 4 armijsk« obasti v Zagrebu. On pravi, da velja ukaz o amnestiji le za one vojake, ki so bili sojeni na podlagi srbskega krivičnega zakona — da torej nt vporabljiv za one nesrečnike, ki so bili še pod veljavnostjo bivšega av* strijskega voj. kaz. zakona obsojeni« iln tako tolmači g. Vesovič ukaz kljub temu, da je v ukazu izrecno rečeno, du se nanaša na celokupno voj* sko! Gospod minister! Mislimo, ds bodete, ko prečitate to interpelacijo, z nami vred ogorčeni nad nezasliša« simi razmerami, ki smo Jih tu le de* loma opisali: da so razmere še slabše, kakor smo jih opisali, ne dvomi« mo, a žal — težko je zaslediti vse nepravilnosti, ki jih vojaške oblasti zagreše. Vpralamo Vas zato, gospod minister* ’ 1. AH so Vam vojaško-sodne razmere v prečanskih krajih, posebno v. Sloveniji, znane? Ali ste jih voljni izboljšati? 2. Ali ro Vam znane v tej intei* pelaciji opisane protizakonitosti, ae* rednosti ki nedopustnosti? 3. Ako Vam niso znane, ali voljni se takoj o njih informirati? 4. AM ste voljni poskrbeti, da s« opisane protizakonitosti, neredno«! in nedopustnosti in pa tudi druge, ki }ih bodeta ob priliki preiskave zašle* dlli, nemudoma odpravijo? 5. AH ste voljni označiti nam krivce opisanih razmer in ali ste voljni eksemplarično kaznovati krivce ne glede na njih čin? V Belgradu, 16 Junija 1920. zdravnico Vero Semjonovno. Že prvi trenutek me je presenetla s svojo izmučeno, skrajno bolestno zunanjostjo. Bila je mlada, lepe postave s pravilnim, nekoliko trdim obrazom, a v prime ri z živahnim, elegantnim in zgovornim bratom se je zdela okorna, mrtva, neirikavna in mrka. Njene kretnje, smehi in besede so Imele na sebi nekaj trpkega, hladnega brezčutnega in ona ni ugajala, smatrali so jo za prevzetno, omejeno. Zdelo se mi je, da je v resnici na oddihu. »Moj dragi prijatelj,« mi je čes'o govoril njen brat vzdihujoč in s pisateljsko gesto si gladeč nazaj lase. »Nikdar ne sodite po zunanjosti Poglejte to knjigo! Davno je že prečitana, zarumenela in raztrgana, valja se v prahu, kakor nepotrebna reč, toda odprite jo iti obledeli boste pri tem in zaplakali. Moja sestra je podobna te; knjigi. Odstranite ovoj, ozrite se v dušo m poloti se vas strah. V kakih treh mesecih je Vera toliko prestala, kolikor bi bilo dovolj za vse človeško življenje!« Vladimir Semjonič se je ogledal, me pi za rokav in pričel šepetati: »Veste, ko je dovršla študije, je iz ljubezni poročila nekega arhitekta. Cela drama1 Komaj sta mlada poročenca preživela mesec dni, kar j. umrje mož za legarjem. A to še ni vse. Sama ji nalezla bolezen od moža in ko je ozdravela ter izvedela, da ji ie mož umrl, je vzela močno dozo morfija.. Ako bi ne bilo pomoči tovarišic, bi b'in moja Vera že v raju. Poslušajte, ali ni to dra m« ? In ah moja sestra ni podobna »ingenue«, ki je odigrala že vseh pet dejanj svojega življenja r Ko j« Vera Semjonovna preživela tri nesrečne mesece, se je preselia k bratu. Praktična medicina ji ni ugajala, ni Ji zadoščala in Jo le morila- ona ni niti napravljala vtisa, da se kaj razume, in nikdar Je nis°m čul, da bi govorSa o čeni, kar bi se tikalo njene stroke. Ost a vila je medicino ter v brezd^llci in JTiolČanju. kakor zaprta, povešene glave in mrtvili rok. malonr.trro in n<.radostno preživljala svojo mladost Edino, do česar še ni bila ravnodušna, in kar je sijalo v mrak njenega življenja. Je bila navzočnost njenega brata, ki ga Je ljubila. Ljubila je samega, njegov program, obokava-la njegove feljtone, in kadar so jo spraševali, s čim se bavi njen brat, tiho odgovarjala, kakor bi se ba'a koga zbuditi ali motiti: »On piše.« Ka dar .ie pisal, je navadno sedela poleg njewa in ni premaknila pogleda od njegove pišoče roke. Takrat ie bila podobna bolni živali, ki se greje na sojncu. Zimskega večerij te Vadirnir Semjonič sedel doma za mizo in pisal za list kritični podli stek; poleg njega le sedela Vera Semjonovna in kakor navadno, gledala na njegovo pišočo roko. Kritik ie oisal hitro, brez popravkov in prene-hljajev. Pero je škripalo :n sikalo. Na mizi zraven nišoče roke je ležal odprt, komai razrezan. zvezek debelega žuniala. V njem Je bila povest iz kmetskega življenja, podpisana t dvema črkama, Vladimir Semjonič Je bil navdušen. Našel je, da se avtor, prekrasno pripoveduje da spominja pri popisovanju narave na Turgenjeva, da ie iskren in d^ izborno pozna kmetsko življenje. Kritik sam i3 poznal kmetsko žiivJJenje le iz knjig in po govo« ricah. toda čustvo io notranje prepričanje st^ ga sflila, da veruje pisatelju. Prerokoval mu j| sijajno bodočnost In ga uverjal, da z veliko ne* strpnostjo pričakuje nadaljevanje povesti in dr, »Krasna povesti« je izpregovoril, se našlo* nil na hrbet stola in zamižal, bideja je kar na£ slmpatičnejša1« Vera Semjonova se je ozrla nanj, glasno za« zdehala in ga nepričakovano vprašala. Sploh !< imela zvečer navado nervozno zdehati J« dajati kratka neskladna vprašanja, ki se niso vedno tikala stvari. »Voiodja,« ga jo vprašala. »Kaj pomeni »ne« protivljenje zlu«? »Neprotivljeni« zlu«. Jo je vprašal brat ia je odpri oči. \Da, Kako to razumeš?« »Vid!š draga, to Je tako. Predstavljaj sl, 'd* te napadejo tatovi ali razbojniki in te hočelo oropat', a ti. namesto da bi...« »Ne! Oznav.t lo logično!« (Dalie prih) Iz Prage. 12. junija. Debata o vladni deklaraciji je tran iala v poslanski zbornici 29 ur, skupno pet sej. Govorilo je 28 govornikov, od teh 10 „za“, 18 »proti". Od teh 28 govornikov je govorilo v češkem jeziku — 11 poslancev, v slo* vaškem 2, v nemškem 12, v madžarskem 2. Tedaj: »čista češka zbornica". Glavna govornika sta bila koncu razprave: nemški socijalni demokrat Pohl -proti«, in češki soc demokrat Josip Stivln „za“. Sodr. Pohl je voditelj nemških rudarjev na Češkem, sam rudar, inteligenten mož. V svojem govbru se je pečal glavno s prehranbeno situacijo, natančno je orisal bedni položaj delavskega ljudstva vsled nezadostne prehrane; pstro je kritiziral vso dosedanjo so-cijalno politiko v republiki Ali govor njegov je bil dostojen, temeljit in nad vse stvaren. Zbornica ga je napeto poslušala. Sodrug Stivln, ki ga naši sodrugi poznajo iz zadnjega našega strankinega zbora v Ljubljani je predsednik kluba soc. dem. poslancev. Njegova izvajanja so tedaj ..oficijel-na“. Stlvin je v prvi vrsti jasno obrazložil stališče socijalne demokracije proti »vsenarodni koaliciji*1, ki jo je v eni prejšnjih sej toplo zagovarjal dr. K. Kramar. Socijalni de* mokratje ne morejo biti v taki koaliciji, ker je vsako uspešno delo v nji zaman. Prva češka koncentracijska vlada je bila povsem brezplodna. Vsi veliki zakonski načrti so prišli v razpravo vsled inicijative poslancev, vlada je le dala svoj „pla-eet“. Iz vsenarodne koncentracije ne pride nikdar nič dobrega, taka je le škodljiva napredku in svobodi ker pod njeno zastavo se uveljavlja reakcija. — Sodrug Stlvin Je dalje Izjavil, da so v klubu soc. dem. poslancev nazori deljeni, ali klub je discipliniran In kar večina sklene, to velja. Dejal je: »Razni gospodje mislijo, da je socijalna demokracija le politična stranka, ali socijalna demokracija je v prvi vrsti gibanje fospodarsko. zadružno hi strokovna 'olitična stranka je pri nas, ko imamo že demokratični volilni red hi ko dobimo v kratkem vse državljanske svobode, oziroma jih že imamo, izvršila v velikem skoro svojo nalogo. V bodočnosti bo treba izvrševati gospodarska vprašanja našega gibanja. Pri nas ni politična stranka ooo , na čemer bi delavsko gibanje Stalo in živelo. Politična stranka je eno od sredstev, s katerimi delamo, in zato: kadar govorite, morate misliti na celo naše gibanje. Iz glave si zategadelj izbijte nado, da se bo naše gibanje razbilo radi kake »politične doktrine" ali da bi mi šli radi kakega »državnega Interesa" tako daleč, da bi vsled njega stranko razbili. Za nas velja v prvi vrsti, da ostane delavstvo enotno, da ne pride naše delavstvo tam, kjer so vNem-čiji Scheidemanovci hi »neodvisni". Zato je za nas tudi nazor na koalicijsko politiko (glej izjave poslanca Skalaka) nekaj podrejenega. Ako gospodi ne bo všeč to, bomo čisto mirno odpoklicali naše ministre Iz vlade. Mi ne tičimo radi v vladi ta nikdo naj si ne misli, da nam izkazuje bog ve kaj dobrega, ako je z nami v koaliciji. Stivln je izjavil, da te med Češko in netnško soc. demo-krači jo na Češkem veliko skupnega, glavno udeležbo po ogromni svetovni borbi delavskega razreda za svobodo, da Imamo enotni nazor na gospodarsko organizacijo sveta, enotni nazor na postopanje proletariata. To kar nas druži je tedaj tako ogromno ta velikansko, da ono, kar nas loči v narodnostnem pogledu, pada povsem v ozadje. Stivinov govor je vzbujal splošno pozornost in bo tvoril še dolgo podlago za politične razprave ta kombinacije. Po Stlvtau je nastopil s. Skalak kodo tudi njegovi ožji somišljeniki v soc. dem. stranki gla- *Vvlado“ ker je večina v klubu tako sklenila ta manjšina »e večini podreja. „Za" vlado le glasovalo 140 poslancev, »proti" 109. Proti vladi so glasovali nemški in madžarski meščani, češki klerikalci ln narodni de-mokratje. Nemški socijalni demokrate so bili razdelfcni pri p.Iasova-«tju._____________ Narodno predstavništvo. 102. sestanek začasnega aarodn. predstavništva je otvoril podpredsednik dr Ribar 17. jnniia ob 17 uri popoldne. Tajnik dr. Lončar je Citat prošnje in pritožbe, nakar Je inter-pelirai predsednika vlade Vesniča dr. Segvič radi dogodkov na Šuma- ku. Dr. Segvič je povdaijal, da je sramota, da šk^etarski narod osvo-bojuje Valono, mi pa gledamo prizore krlžerarok. ^egvič vpraša, ali je vladi kaj znano o najnovejših dogodkih, in kaj se Je ukrenilo zoper D’ Anrmnzijevo pustolovščino. Ministrski predsednik odgovori, da vlada do trenotka ni prejela še , nobenih poročil o dogodkih. Segvič j izjavlja, da odgovarja predsednik po j diplomatsko. Meni, da rokavice tu- • kaj niso na mestu. < Nato se preide na dnevni red-nadaljevanje podrobne debate o volilnem zakonu. Poročevalec prečita člen 5, v katerem se določuje, na koliko volilcev odpade en poslanec. K besedi se oglasi posl. Našič, ki zahteva za ustavotvorno skupščino mnogo večje število članov, kar pa se tiče števila volilcev, zahteva, da pride na 20.000 volilcev po en poslanec. Bivši minister dr. Kramer predlaga korekturo, a bivši minister Kristan izjavlja, da je on za male parlamente, ker ve, da mali parlamenti veliko bolie delajo. Ali ustavotvorna skupščina ima povsem drugi značaj. pa le treba zato zvišati število volilcev, tako da odpade na enega poslanca 25.000 volilcev. Nato govori proti zahtevam o kvalifikaciji poslancev in izjavlja, da je sramota, ako bi bilo to uvrščeno v volilni red. Nato se sprejme brez ugovora člen 5. v besedilu, ki ga je sestavil odbor. Člen 6., ki govori o številu zastopnikov mest Beograda. Zagreba ki Ljubljane, izzove živahno debato. PosL prof. Polič predlaga za Beograd 6, za Zagreb 5 in za Ljubljano 3 poslance. (Odborov predlog-Beograd 5, Zagreb 4, Ljubljana 3 poslanci.) Naposled ae sprejme predlog. da se člen 6. vrne odboru, da ga ponovno prouči člen 7. se odobri btez debate. Člen 8 se odobri, kakor ga je sestavil posl. Peršič. Potem povzame besedo poslanec Prodanovič ln graja poslance, ker niso prisotni v zadostnem številu. Nato se razpravlja, o členu 9, ki govori o tem, kdo naj ima volilno pravica Poslanec Bašič zahteva volilno pravico za matere m žene onih. ki sp padli v vojni. Za žensko volilno pravico se zavzame tudi po slanec Kneževič (sociahst). Med njegovim govorom prisotne ženske na galeriji navdušeno ploskajo. Nato naznani podpredsednik dr. Ribar, da se vrši prihodnja seja vsled muslimanskega praznika šele pojutraj-šnjem. Poslanec Suktija Kurtovič se zahvali predsedniku skupščine in vladi za njihovo pažnjo, k! so Jo izkazali muslimanom ta predlaga, da se seja brez ozira na muslimanski praznik vrši že jutri, samo da se dele čimpreje izgotovi. Podpredsednik pristane na njegov predlog in določi prihodnjo sejo za naslednji dan ob 16. _________________LDU. Politični pregled. -j- Oiolittljevo ministrstva Italija živi v velikih gospodarskih ta političnih zapletljajih. Dolgo se j« držal Nitti, ki je vladal le z umetno večino. Končno je padlo njegovo ministrstvo in Giolitti je kljub svoji visoki starosti (78 let) sestavil novo vlado. Giolitti je bil kot eden naj-spretnejših politikov svojčas zelo slavljen, med vojno pa zaničevan in streglo se mu le celo po življenju. Pred izbruhom vojne z Italijo L 1915. je bil Giolitti edini izmed meščanskih politikov, ki je bil energično nastopil zoper vojno in je še tik pred vojno napovedjo prigovarjal kralju, naj ostane Italija nevtralna. Nihče ga ni poslušal ta nacijonalistične bande D’ Annunzijevega kopita so mu ogrožale življenje, iako da se je moral umakniti v svoje rojstno mestece Cuneo tal Turinu, kjer je vsa vojna leta v miru preživel. Ogromno je Italija žrtvovala v vojni, za svojo »zmago" pa Je dobila v deželo bedo ta pomanjkanje in splošno razruva-nost. Ljudstvo danes proklmja vse tiste, ki so povzročili vojno ta je to svoje razpoloženje pokazalo tudi pri volitvah, kjer je volilo socijallste ta stranko Benedikta XV., ki sta se vojne politike vzdržavali. Danes je hne Giolittijevo nada vseh in zosunu»j**> ma v petih dejanjih, kole pisatelj Arclbašeti spada med književnike svetovne slave. Njegov roman »Santa«, ki J* v*budB v Rusiji velikansko zanimanj*, j* preložen ua V8* kultura* jezike. Od njegovih dramskih I »o najbolja »Sovražniki«, »Zakon divjaka«, ln »Ljubosumnje*. Zadnja drama, ki jo predstavi našemu občinstvu dramski ensembkl v prevodu svc.5::;a ' 1* nam kaže problem lahkožive ženske, ki t* nezraisetol razuzdanoatl zgradi stavbo svoj« tragične krivde, dokler ne postane katastrofa neizogibna. »Ljubosumn je« so z velikim uspehom igrali v BerHnu, v Pragi hi mnogih drugih večjih mestih. !z stranke* Odborova sej* Osrednjo«* društva lesnih delavcev In tfuMianske podružnic* se bo vršila v nedeljo dne 20. Juafla točno ob 8. url zjutraj v društvenem lokalu. Vabljeni so tudi zaupniki. Dnevni red važen. Polna udeležba dolžnosti — Predsednik. Mesečna shoda se bost* vršila v nedeljo dne 20. junija ob 9. url dopoldne V dvorani Mohrove Šole za usnjarje in ob 1A uri za podružnico čevljarjev v Ljubljani. Seja podružnice stavblnskft delavcev ti Ljubljani s« bo vršila v nedeljo dne 20. t Ob c* 9. duRoldue v draStveiOb, prostorih. *« ) ličemo tajnika, jtoeligentnega, agilnega moža. Pismene po-ŠDttsdbe čimprej na upravo »Napreja« pod »Tafnik«. Navedite dosedanji razvoj in delovanje ter politično prepričanje. Sprelet bo tudi tajniški uradnik obenem Inkasant. Propagandna knjižnica št. 3. Obsega članke: Mi ui komunisti, Smeri v jugoslovanski delavski politiki, Disciplina v stranki. — Cena 1 K. — Naroča se pri tajništvu soc. dem. stranke in upr. »Napreja«. (Vesli LDU.) KDO NAČELUJE ALBANCEM. Belgrad, 17. Presbiro objavlja: Neki italijanski listi prinašajo vest, da O borbah, ki Jih vodi’ prebivalstvo kneževine,Albanije z italijanskimi Četami, poveljujejo častniki, poslani iz Belgrada in Sarajeva. Pooblaščeni smo izjaviti, da to absolutno ni res. Ko so meseca septembra lansk?ga leta na sličen način z italijanske strani tožili belgrajsko vlado, se Je predlagala enketa, ki jo naj bi izvedla komisija, imenovana po mirovni konferenci in ki nal bi ugotovila, kdo je vodil borbo v albanski kneževini. Belgrajska vlada vztraja tudi danes Pri tem predlogu. POGAJANJA 2 AVSTRIJO Belgrad, 17. Semkaj je prišlo odposlanstvo avstrijske vlade na poga Janja, da se ukine sekvestracija premoženja naših podanikov v Avstriji ito radi vračanja depotov naših bank, ki so jih Avstrijci ob evakuaciji odnesli v Avstrijo. Od naše strani bosta vodila pogajanja dr. Banko Hodil J® dr Mil. Radosavljevič. BOJKOT madžarske. Dunaj, 18. »Korrespondenz Pop* penhcim« javlja' V ljudski dvorani na magistratu se je vršilo danes zborovanje zveze trgovskih, transport* nih in prometnih delavcev, in sicer glede bojkota proti Madžarski. Poslanec Forstner je opozarjal na nečloveške grozovitosti madžarskega bW vojaštva m je izjavil, da bo bojkot proti Madžarski toliko časa trajal, dokler grozovitosti ne pojenjajo, častniški odbori in soldateska svoje delavnosti ne ustavijo, vsi politični I kaznjenci osvobode, dokler se ne zagotovi osebna svoboda in svoboda delavskega gibanja in se . ne dajo jamstva, da se povrne vsem oškodovanim osebna odškodnina in se izda splošna amnestija za politične delikte. Govornik je poudarja! nasproti trditvi madžarskega ministrskega predsednika, da na Madžarskem ni bilo 50 oseb umorjenih, temveč več kakor 500 in da na Madžarskem ni v zaporih 2400, nego 27.000 ljudi. Vse to je dokazal na podlagi posebne listine. Končno je govoril o odredbah izvajanja bojkota preti Madžarski. OBOROŽEVANJE MADŽARSKE. Belgrad, 17. Iz Budimpešte javljajo: Že dalj časa se opaža, da prihajajo po Donavi ladje z raznim vojaškim materijalom, namenjenim za Madžarsko. Zavezniška vojna misija je komisijonalno dognala, da so dospele v Pešto iadje z železnimi in jeklenimi deli za strojne puške, lafetami, cevmi in po večini vojnim mate-rijalom, ki ga je Nemčija poslala Madžarski. Na Donavi ni nobene kontro le. Zavezniška vojna misija se je obrnila na konferenco poslanikov z zahtevo, da se organizira na Donavi kontrola hn s tem v zmislu sklepo-s mirovne pogodbe prepreči oboroževanje Madžarske. KRIZA V CEHOSLOVAŠKI. Pfaga, 17. Pogajanja so se vršila ves dan Češka ljudska stranka zahteva zase dvoje ministrstev. Ministrski predsednik Tušar jim ponuja ministrstvo za trgovino, za katero bi prišel v poštev Sratnek (češka ljudska stranka). Sedanji minister za trgovino, Sonntag, postane minister za poljedelstvo mesto odstopivšega Prašeka. MEZDNO GIBANJE ČEŠKOSLOVAŠKIH ŽELEZNIČARJEV. Praga, 17. Kakor javlja večerna izdaja lista »Češko Slovo«, je zveza železničarjev predložila železniškemu ministru svoje zahteve, katerim se mora ugoditi do 23. t. m., sicer bu imenovana organizacija prokiamirala dne 25. t m. splošno stavko na železnicah. , BREZUSPEŠNA POGAJANJ* V BERLINU. Berlin, 18. Prizadevanja Fehren-bachova, da bi sestavil kabinet fz treh starih koalicijskih strank, S'< ostala brezuspešna, Socijalni demo-kratje so izjavili, da se ne bodo udeležili vlade. POLOŽAJ V PALACIJI. Monakovo, 18. Po poluradni izjavi se približuje položaj v Palaciji v zvezi z aretacijami socialističnih de-lavskh voditeljev po posadki francoskih oblasti, katastrofi. V Ludwigs-hafen so dospela ojačenja. Močne pa-trole s strojnicami korakajo po mestu. Proglasi pozivljejo prebivalstvo, naj izroči skrito orožje. Boje se, da francoske oblasti ne razglase obsed nega stanja. Jutri opoldnp pričakujejo delavci v Palaciji odgovor na protest proti aretacijam. RAZPUST DANSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Kcdan.i, 18. Kakor poroča »Politi-ken« je danska vlada včeraj sklenila, razpustiti državni zbor v nekaterih dneh. Prihodnje volitve za foldr ting bodo dne l>. juli?a. Potemtakem računa vlada s tem, da ne bo trajalo več nego en mesec, da bodo pogajanja z Nemčijo končana In da more su-vereniteta nad prvim pasom severne Šlezviške preiti na Dansko. ANGLIJA IN RUSIJA. Pariz, 17. Kakor javlja »Temps« iz Londona, odpotuje Lloyd George v nedeljo v Boulogne, da konferira tam z Millerandom glede nemških reparacij in glede odnošajev napram Rusiji. Angleško stališče v ruskem vprašanju je, da se gospodarska pogajanja ne morejo ločiti od velevai-nih političnih razgovorov, da se prl-čno trgovinska pogajanja % Rusijo samo z gotovimi jamstvi in samo te- daj, ako sovjetska vlada ua siuviieua ji vprašanja predloži zadovoljive predloge. Vprašanje priznanja dolgov carske Rusije po sovjetski vladi se more samo pri mirovni konferenci razmoirivati in rešiti. Angleška vlada stremi za tem, podpirati vse, kar b‘ moglo vzpostaviti mir na vzhodu Evrope. RUSKO-POl.JSKO BOJIŠČE Moskva. 18. Ob Berezini je bij sovražnik po hudem odporu poražen Naše čete so dosegle črto Ruči-Serguč. Okoli Korostvina se zasleduje umikajoči sovražnik, ki razstreljuje vse železniške mostove in uničuje zapuščeni vojni materija!. V odseku Vinica-Šmerinka prodirajo naše čete, KRASIN O PLACAN.IU DOLGOV. Pariz, 17. V drugem interviewu. ki ga !e priobčita »Liberte«, se !e izrazil Krasin glede vprašanja priznanja ruskih dolgov, da se v zgodovini še nikdar ni zgodilo, da bi bila revolucionarna vlada plačala dolgove starega režima. Boljševiška vlada se ne more smatrati vezane po obveznostih starega režima. Vendar pa je vlada pripravljena, razpravljati pri mirovnih pogajanjih z zahodnimi velesilami glede vprašanja priznanja dolgov. Ako bi pa prevzela finančne obveznosti, se ji mora zajamčiti, da bo mogla v miru delovati. Ako pa hočejo zapadne velesile siliti Rusijo, da nadaljuje vojsko s Poljaki, bi se razveljavile vse te obveznosti Nadalje le izrazil Krasin svoje mnenje o vzpostavitvi trgovinskih odnošajev z Rusijo. Gospodarstvo. — Prepir za Itvoi s famozno Ninčičevo »Sicdisnjo« zadrugo za izvoz In uvoz Se ni prenehal Demokrati delajo Ninelču največ preglavic, ker bi demokrati radi prosto izvažali, dočlm Ntačlčeva družba delničarjev hoče sama basati dobičke v »voj šep. Sedal so te v toliko sporazumeli, da naj vlada vrti strogo kontrolo nad to zadrugo (in k'o je vlada?) Demokrati pišejo, da delničarji pripravljajo z mrzuSno hitrosti vse potrebno, da si zasigurajo Izvoz v prid volilnih loadov, ker se boje, da bi mogla »zadruga* propasti. — »jogoslavansko pomorsko Matico« siuje dalmatinska pomorska Matica v Bed* sradu s pomočjo vlade. Poleg ureditve povodnega in tajskega prometa bo društvo organiziralo tudi ribarstvo. Zgub!) se fe v soboto zjutraj od hotela Slona po Dunajski cesti in Gosposvetski cesti mimo Novega Sveta do skladišča drž. železnice en nov otroški Čevelj. Kdor ga ie našel, naj ga odda proti nagradi v kurilnici drž. železnice Francu Lotriču. ŠPORT IN TURISTIKA. Nogometna tekma med kombiniranim moštvom š. K. Ilirije in Š. K. Svobodo Ljuh-|ana se bo vršila v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 19. url na prostoru Š. K. Ilirije pred državnim kolodvorom. Ker Igra »Svoboda« prvič proti izvežbanemti moštvu »Ilirije«, upamo, da bode igra napeta. Ob skrajno slabem vremenu se igra ne bo vršila. Vstop, nlna je: stojišče po 2 K, sedeli po 5 K. Vrtni koncert danes, 20. Junija in vsako nedeljo pri Traunu na Glincah, ob sla« betu vremenu * notranjih prostorih. Začetek ob 4, uri popoldne; vstopnina K 2.-» Otroci prosti. Najcenejša družinska zabava. Točilo se bo tudi brezalkoho' i pijače. Aprovizacija. Telečje meao: »Vnovievalnica za lt~ vtno in mast« v Ljubljani oddala je za soboto in nedeljo t J. 19. In 20. junija sledečim mesarjem »voja teleta In sicer: Janežiču, Ham Mariji, ’ nežu. Lebnu, Selanu, Zajc Ivanu, po 6 telet; Strukelju In Andre-totu po 9 teleta; Ahlinu, AnUfin, Breceljnika, Cešek, Černivcu, Guzalut, L! "Ca* Francu, Dolničar Jožefi, Mam Matiji, Javorniku, Jesihu, Ki^tellčn, Kočarju, Kocjanu. Makovcu, Novljinn, Novaku, Ocvarkn, PrtrHhi, Prepolnim, Prezelju, Primcu, R" ‘ '>-r star., Smollan«, Škerjancu, Škrajnerju, Žganjar Jože;n. Žganjar Ar- £upa: •», Žabjeku do 2 teleti Kg mesa velja: sprednjega K 19, zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi r • eč •• klic-.. mi m Izdajatelj: Ivan Mfinar. Odgovora! urednik: Jak. Vetioveo. Mariborska eskomptaa banka ‘*^~™nT|w™M»iw«wrTwiinimnMMiieiiiM[MMi ■ — . —— - ------- ----------------------- lo na subskripcijo delnic Redni občni zbor dne 81. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400*— nominale pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo aa pet starih delnic dve novi delnici po kiirzu K 700*—. Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu. 2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850*— novim delničarjem. B. Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1, julija 1920. 4. Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. 5. Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5°jo obresti do 30. junija 1920. 8. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 30, junija 1920. 7. Dodelitev deinie d pridrži upravni svet Upravni svet Mariborske eskomptne banice. ‘Tiwi>“~i~Tiriir~~r'niriwiiiii mi ;ai vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. KAJO DELIČ \/ Ustanovljeno 1908 Kava, čaj Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave razpošilja po celem kralj. slatar In draguljar ljubljena jjgMJ priporoča svojo zIMg in žrapljaisko lelasita za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato- Katalog frank 1 mm&jm Pečali a m Šablone EL s Kltšeji za tie! VevfidM tklkalnia Modeli za predtiskat\je perila itd I Datum-štampiij^ * lastnega izdelke ANTON ČEBNE f? rjraveur W I>jab»>iia, Dvorni trg 1 Ji, Telefon iirt. l\ti. 3 y Omžik 1.500.000 K dovoljuje izdaja pulila n 4\ % 4% Idi liiii ki uživajo sirotiiisko var^