4- zasedanje skupščine
Vesna Bleiweis
Prva lastovka, ne pa še pomlad
Ljubljana, 27. julija - na 4. zasedanju skupščine sredi letošnjega vročega poletja je bilo nekaj pomladanskega vzdušja, ki ga je kot Prva lastovka prineslo poročilo o poslovanju krovnega podjetja Poslovnega sistema Mercator. Kapital, vložen v krovno podjetje, je delničarjem prinesel prve dividende. Njihovo izplačilo med letom sicer ni običajno, toda skupščina se je za to potezo odločila.
Krovno podjetje ustvarilo dobiček
Na podlagi poročila podpredsednice poslovodnega odbora za finance Drage Vaupotič, se je skupščina Poslovnega sistema Mercator odločila, da se izplača avans na donosnost v krovno Podjetje vloženega kapitala. Pričakovana letna stopnja donos-Posti vloženega kapitala naj bi realno znašala 34 %, kar kaže, da krovno podjetje z zaupanim kapitalskim vložkom dobro gospodari in upravlja. Delničarjem, ki so v oeloti izpolnili s pogodbo o ustanovitvi Poslovnega sistema Mer-oator določene pogoje, je krovno podjetje na račun pričakovane letne stopnje donosnosti izplačalo nekaj čez 10 milijonov dinarjev. Vse seveda v odvisnosti °d vloženega deleža posameznega delničarja v celotnem kapitalu krovnega podjetja.
Tovrstna izplačila ali avansira-nje med letom sicer v svetu ni običajno, v prihodnje tudi pri nas ne nameravamo te izjeme obrniti
v pravilo, toda za prvič pa je to potezo skupščine razumeti kot potrdilo finančne, upravljalske in generalne poslovne trdnosti sistema. Drzna bi bila ocena, da je delniška združba Mercator star-tala optimalno, ni pa preveč, če rečemo, da je v danih možnostih seme delničarstva padlo na plodna tla. S pravo nego utegne dozoreti v zdrav in obilen plod.
Mercatorjevo zavarovalno polico, prosim!
Zamisel o Mercatorjevi lastni zavarovalnici ni nič novega. Delno so samozavarovalni sklad ustanovila že podjetja, ki opravljajo hladilniško dejavnost. Obnese se kar dobro. Študija, ki jo je pripravil Živko Velkavrh, svetovalec v krovnem podjetju, je pokazala, da bi se računica izšla. Treba pa je računati, da bo pri ustanavljanju tovrstne delniške družbe precej težav, saj se bo treba v prvi vrsti spopasti s se-
danjim monopolnim položajem zavarovalnic, vrsto predpisov, ki zadevajo ustanavljanje zavarovalnic, poiskati usposobljene kadre, ki naj bi zadevo vodili. Pred-svem pa zagotoviti najmanj dosedanji obseg pravic iz naslova vseh vrst zavarovanj, ki jih podjetja že imajo. Pri tem pa storitve opravljati konkurenčno in strokovno. iker več glav več ve, je skupščina imenovala poseben odbor, ki naj se z vsem naštetim ubada. Pa ne z namenom, da se z ustanovitvijo odbora zadeva odlaga, temveč z namenom, da za sedaj le pobuda, zaživi 1. januarja 1991. Če bo, boste lahko mirno rekli: ”Za moje premoženje, Mercatorjevo zavarovalno polico, prosim.”
Novosti za Mercatorjeve varčevalce in delavce
Do sedaj smo bili Mercatorjevi delavci v večini pridne mravljice, ki smo svoje plače in druge do-
maamaam

SHBMHHOBHMMM


Časopis poslovnega sistema Mercator
Leto XXVII
Ljubljana, avgust 1990
št.: 8
hodke nosili na kupček v Mercatorjevo banko oziroma hranilno službo. Razen nekaj boljših obresti, drugega od tega nismo
(Nad. na 2. str.)
Ne prezrite
Predsednik, njegovo delo plus plača 2
Poslovanje v okviru norm 3
Sklepi
skupščine 3
Poslovni sistem Mercator sestavljajo
4,5
Pitanje
podmladka 6
Težave Modne hiše 7
Št raj k za pasje hlače 8
(Nad. s 1. str.)
imeli. Zadnji čas je že bil, da se nekaj premakne tudi na tem področju. Skupščina je sprejela pobudo, da se Mercatorjevim delavcem omogočijo tudi gotovinska posojila. Zakon posojilno dejavnost dovoljuje - izkoristiti jo je treba v okviru splošnih likvidnostnih možnosti poslovnega sistema kot celote in posameznega podjetja. Če bo vse po sreči, bomo o prvih posojilojemalcih slišali že v začetku letošnjega oktobra. Pogoj za najetje posojila bo delovno razmerje v enem od Mercatorjevih podjetij, status varčevalca in likvidnostni potencial.
Dejavnosti Kluba Mercator bodo tudi pestrejše. Obeta se
nam Mercatorjeva nakupovalna kartica, s katero bomo lahko Mercatorjevi delavci brezgotovinsko kupovali v vseh trgovinah z rdečim "M”. Enkrat mesečno bomo - najverjetneje ob izplačilu osebnih dohodkov - "zapitek” poravnali. Kasnjeje bomo Mercatorjevo kartico ponudili tudi drugim občanom.
Vrednostni boni kot del plače
Anketa, ki jo je na zahtevo prejšnjega zasedanja skupščine opravil sektor za trženje - z njo naj bi zvedeli, katera podjetja so se odločila za izplačevanje dela osebnih dohodkov v vrednostnih bonih, je pokazala, da so sklep
Opravljalnicam na rob
Vesna Bleiweis
Predsednik, njegovo delo plus plača
Čas je tak, da je postala resnica najbolj iskano tržno blago, njeno objavljanje pa donosen posel. Prav je tako, dokler je resnica resnica ne pa polresnica, podtikanje, laž, skratka kukavičje jajce, ki ga "informator iz prve roke” mimogrede in ponavadi podtakne v gnezdo, iz katerega je sam vzletel.
skupščine resno vzela cela štiri podjetja. Krovno podjetje, Mer-cator-Sloga, Mercator-Preskrba, Tržič in Mercator-lzbira, Kranj. Na anketo je blagovolilo odgovoriti nekaj več kot polovica članov poslovnega sistema, odgovori na postavljena vprašanja pa se v veliko primerih med seboj izključujejo, so konfuzni, da ne rečemo še kaj hujšega. Cvet med njimi je prav gotovi tisti, ki pravi, da delavci prejemajo 100 % plače v vrednostnih bonih. Sicer se je pokazalo, da v resnici gre za komercialne zapise. No, tudi šlam-parija je del naše vsakdanjosti.
Bolj kot rezultat ankete pa je zanimiv spekter razlogov, ki jih podjetja navajajo, da se za vrednostne bone niso odločila. Kata-
strofalno nizek osebni dohodek, dokaj monopolen položaj maloprodajnih trgovcev, bele lise v sicer razvejani Mercatorjevi trgovski mreži. Med vsemi je kot najbolj objektivnega šteti zadnjega.
O prvem lahko rečemo le to, da osebni dohodki v povprečju v Mercatorju nikjer niso tako visoki, da bi bili vrednostni boni lahko upravičeni. O monopolnem položaju, ki je potrjen z odgovori kot je "delavci drugje kot v Mercatorjevih trgovinah ne morejo kupovati”, pa kaže na visoko stopnjo samozaverovanosti. Čemu potem trgovsko tarnanje, da prodja pada, da se da komaj preživeti, da država, jodlbergerji, makarpnarji in drugi bolj iznajdljivi tiči pobirajo smetano tudi naj-
bolj borne kupne moči? Razen častnih izjem, se maloprodajna podjetja niso potrudila niti toliko, da bi z nekoliko ugodnimi pogoji animirala za sodelovanje podjetja izven sistema.
Pa se pozabavajmo še z enim dejstvom, ki veje iz odgovorov: le malo jih je, ki so naravnost povedali, da delavci bonov ne marajo; večina je to dejstvo skrila za brezveznimi odgovori. Nekako je pač treba opravičiti pritrjevanje pobudi, sprejeti s figarskim dvigom roke.
Vrsta objavljenih prispevkov na rovaš Mercatorja in njegovega predsednika, ki je bila objavljana v Delu plus kot nadaljevanka melodij z Goslarjevih gosli, je v času, ko je nastal ta zapis že dobila patino. Od tistega, kako smo delavci krovnega podjetja izrazili nezadovoljstvo z uvedbo vrednostnih bonov kot dela plače, do tistega, ki je zadeval očitanje totalitarne oblasti poslovodnega odbora odbora.
Med vsemi temi "resnicami” pa je nedvomno najbolj debela ta, da "predsednik vsak mesec nese domov 66 tisoč din ob povprečni plači zaposlenih 4 tisoč din." Odgovor na to je bil objavljen v 28. številki internega informativnega tednika - Informatorja (20. julija letos), objavljamo pa ga tudi v tej številki časopisa, ker julija časopis ni izšel. Zadevo smo posredovali tudi Delu plus, ki pa je odgovoril, da v objavljenem znesku ni le plača temveč "vsi predsednikovi dohodki iz različnih virov”. Nova in dodatna laž.
Trgovati z resnico in "resnico” je donosen posel. Nič me ne moti, če imata resnica in "informator iz prve roke” visoko tržno vrednost. Moti pa me, če je za resnico razglašeno kukavičje jajce in kukavičino dejanje razglašeno za pogum. Podatek o Goslarjevi plači in naknadno "ugotovljenih drugih prejemkih” je eno takih kukavičjih jajc, ki je med delavci Mercatorja prav gotovo sprožilo tudi razmišljanje o morali človeka, ki vodi poslovni sistem, zlasti še, ker so tako povprečni osebni dohodki v krovnem podjetju kot tudi v celem poslovnem sistemu pod republiškim povprečjem v gospodarstvu. Motiv za obeloda-njanje in objavljanje takih "resnic” lahko iščemo v senzacionalizmu za vsako ceno, po drugi strani pa v ljudeh, ki v obrambi bog ve kakšnih svojih interesov, sežejo po najbolj umazanih sredstvih. Med njimi je tudi na osnovi laži diskreditirana osebnost poslovodnega delavca, ki se mu slabega vodenja podjetja ne more očitati, zato pa se mu naprti
informator
Poslovnega sistema Mercator, d.d.
Izdaja Center za obveščanje / samo za Interno uporabo
______________________številka: 28________________________datum: 20. 7- 1990
Prejmejo val direktorji, računovodje ter ostali odgovorni delavci v podjetjih
OSEBNI DOHODKI ČLANOV POSLOVODNEGA ODBORA
Zadnje čase smo priča številnim neargumentiranim napadom na Poslovni sistem Mercator, njegove članice in na predsednika Mirana Goslarja neposredno. Nesmiselno je na take napade odgovarjati in polemizirati z njimi v sredstvih javnega obveščanja. Menimo namreč, da so taki napadi sestavni del neke gonje, bodisi politične, bodisi iz drugih (tudi konkurenčnih) nagibov, s katerimi se skuša diskreditirati dosežene uspehe.
Prav podatek o 66.000 dinarjev, "ki jih generalni direktor vsak mesec nese domov ob povprečni plači zaposlenih 4.000 dinarjev" (zadnja številka Delo Plus) je tipičen primer, da so tudi umazani prijemi sredstvo za doseganje željenih ciljev.
Računati je treba z nadaljnimi dezinformacijami, zato želimo z objavo podatkov o osebnih dohodkih predsednika poslovodnega odbora omogočiti delavcem Poslovnega sistema Mercator, da si lahko ustvarijo objektivno stališče do podobnih dejanj.
Predsednik Goslar je znan po tem, da je od nekdaj tiščal osebne dohodke navzdol, vključno s svojim. V letu 1989 je Goslar bil na 10. mestu po višini povprečnih mesečnih osebnih dohodkov naših direktorjev. Po SDK podatkih, prav tako za leto 1989, pa je bil med 85 spremljanimi direktorji ljubljanskih podjetij na 63- mestu in -na zadnjem mestu med SOZD-i oziroma večjimi primerljivimi podjetji.
Predsednik poslovodnega odbora Miran Goslar je prejel v obdobju januar -junij 1990 povprečni mesečni čisti osebni dohodek 24.690,60 dinarjev, medtem ko je bil povprečni mesečni čisti osebni dohodek zaposlenih v krovnem podjetju 5-993,20 dinarjev.
— — — — — — — —	— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ZZZZ — — — — — — — — — — — — — —
vrsta osebnostnih lastnosti, zaradi katerih so njegovi sodelavci do te mere ustrahovana in poslušna skupina, ki ji le javno izpričan "pogum” anonimnega informatorja ali pa zapisovalca, lahko odpre oči.
Nimam namena z listinami in drugimi materialnimi dokazi prepričevati, da gre za laži in podtikanja, po mojem mnenju, iz čisto osebnih razlogov informatorja ali informatorjev. Za tak odgovor se bo ali pa se je odločil prizadeti sam in zasebno^ z rednim pravnim sredstvom. Moj namen je le sprožiti razmišljanja o "resnicah”, ki zasejejo zrno dvoma, ki ga ne odpravi noben še tako trden dokaz. Zasejan dvom načne tudi trdno prijateljstvo, sožitje, uspešnost...in te škode ne povrne ne javna sodba, ne javno opravičilo za objavljeno laž. Nad "pogumom” s takimi posledicami bi se moral zamisliti tudi trgovec z resnico in "resnico”.
Časopis poslovnega sistema Mercator
Časopis poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Titova 137. Izdaja Center za obveščanje PSM. • Uredništvo: Titova 137, 61113 Ljubljana. ^ 061/373-047. • Ureja uredniški odbor: Franc Božič, Franci Dovč, Ivan Drozdek, Marija Fajfar, Alenka Por, Nada Rihtar, Lojze Šterk, Matija Trstenjak in Franc Zadravec. • Glavna in odgovorna urednica: Vesna Bleiweis. Tehnični urednik: Matjaž Marinček. • Tiska ČGP Delo e Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci PSM • Izhaja zadnjo sredo v mesecu. Naklada 16.500 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je časopis opra-vičen temeljnega davka od prometa proizvodov.

Vplivi na dosežene rezultate
Stanislav Klemenčič-Saražin
V primerjavi s prvim - stanje b.p.
Nekaj dejstev, ki se pojavljajo kot stalnica pri prodaji izdelkov naših proizvodnih organizacij, je. Ta so tudi v drugem trimesečju na prodajo vplivala povsem enako kot v prvem.Kupna moč prebivalstva, njen odliv čez državne meje, uvoz cenejšega blaga, pomanjkanje količin...stalnice.
Ob teh bolj ali manj stalnih dejstvih pa se domača industrija še vedno prepočasi (čeprav se) prilagaja novim tržnim razmeram. Prepočasi prihahajo na trg novi, predvsem cenejši izdelki. Neskladje med cenami surovin in končnimi izdelki otežuje ali pa celo onemogoča konkurenčno tekmo z uvoženimi izdelki. Tipičen primer so mleko in izdelki. Pri nekaterih izdelkih tudi trgovi-na> tako na debelo, še bolj pa na drobno, vztraja pri visokih maržah.
Kako so se ti dejavniki v steku odrazili v prodaji izdelkov? Rezultati prodaje v drugem trimesečju letošnjega leta niso bistveno drugačni od predhodnega. V Primerjavi z lanskim letom je globalno ugotovljen index prodaje 96 do 97. Med 17 analiziranimi proizvodnimi podjetji in dejavnostmi so nihanja velika. V primerjavi z letom 1989 je v mlečni branži raven prodaje v prvem polletju dosežena z indeksom 103, v mesarski 98, v rastlinski predelavi 93, za vinarje pa je zaradi slabe tetine dosežena prodaja označena z indeksom 70.
Kruh in slaščice
Grosupeljskim pekom so šle
najbolj v promet drobtine, če sodimo po indeksu rasti prodaje -24, v primerjavi z istim obdobjem teni. Zatika se jim pri kruhu in pecivu, vendar ne toliko, da bi bilo treba biti plat zvona.
Konditorjevi slaščičarji so v prvem polletju najbolje prodajali torte in krofe, pekovsko pecivo gre manj v promet.
Za lanskim polletjem prodaja generalno zaostaja v grosupeljski pekarni za za slabi dve indeksni točki, pri M-Konditorju pa se je komaj uspela obdržati na lanski.
Kumarice, kava, Embi
M-Eta je v drugem trimesečju prodajala bolje kot v prvem, skupaj pa je prodala za 11 % več kot lani v prvem polletju. Značilno pa je, da so kupci iz Mercatorjevih vrst kupili skoraj za četrtino manj blaga kot lani.
Najbolj je šla v promet M-Em-bina kava. To predvsem po zaslugi posebne prodajne akcije. Ta je nekoliko omilila dejstvo, da v svoji mreži iz leta v leto prodamo manj njene kave. V času trajanja posebne prodaje smo prodali 94.000 kilogramov dišečega zrna, kar je za 23 % več, kot smo je prodali v prvih petih mesecih letošnjega leta. Značilni izdelki : SWEET BAR, SPORT BAR, SLADKI GREH se dobro prodajajo - index rasti 131 v primerjavi z lanskim polletjem. Verjetno pa zaradi začinjenega življenja manj segamo po začimbah - za Mercatorjevo mrežo so jih Mercatorjevi prodajalci kupili nekaj več kot 20 % načrtovane letne količine.
Olje, mleko in izdelki
Tudi posebna prodaja izdelkov M-Olajrice je bistveno popravila sicer nizek obseg prodaje. Inter-
ni kupci so tu odpovedali in kupili 28 % manj olja kot lani v istem času.
M-Ljubljanske mlekarne so v globalu prodale za 4 % več kot lani v istem času. Najbolj je šla v promet aseptična voda - 90 % več kot lani, smo je spili. Sladoledov in drugih zamrznjenih izdelkov je bilo prodanih za 25 % več, maj pa smo segali po maslu in konzumnem mleku.
Kranjčani imajo težave s prodajo sirov, bolje pa jim gre v denar konzumno mleko, jogurt, skuta.
Meso in klobase ne gredo
Ljubljanskim mesarjem je padla prodaja za blizu 10 %. Najbolj je ta očitna pri suhomesnih izdelkih - 35 %, pri mesu pa je nižja za 12 %.
Tudi loškim ne gre dosti bolje. Za 6 % manj mesa so prodali in 14 % manj mesnih izdelkov.
Ostalim predelovalcem mesa v Kočevju in Novem mestu tudi ne gre dosti bolje.
Značilno za vse pa je: interni blagovni tokovi so zatajili.
Oj, vinček ti moj
Slaba letina, slaba prodaja. Pa še to le konzumnih in cenenih vin. Razveseljivo je le to, da je metliško in krško vino na večini Mercatorjevih polic.
SKLEPI IN STALISCA SKUPŠČINE - 4. ZASEDANJE 27. JULIJA 1990 - POVZETKI
1. Skupščina Poslovnega sistema Mercator soglasno sprejema poročilo o poslovanju krovnega podjetja in ugotovitev nadzornega odbora, da je krovno podjetje v času od 1. 1. do 30. 6. 1990 delovalo v skladu z zakoni, svojimi akti in sklepi skupščine ter da poslovodni organi in njegovi delavci niso storili ali opustili dejanj, ki jih zahtevajo navedeni akti.
2.	Skupščina ugotavlja, da je krovno podjetje poslovalo z dobičkom in v mu skladu z 2. točko 10. člena pogodbe o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator nalaga, da ga v v obliki akontacij na dividende izplača vsem delničarjem na podlagi vloženega kapitala.
3.	Skupščina sprejema pobudo za ustanovitev delniške zavarovalne družbe Mercator in za pripravo gradiv, potrebnih za njeno ustanovitev, imenuje odbor ustanoviteljev. Odbor sestavljajo: Uroš Gros, M-Konditor, Robert Vodopivec, M-Savica, Janez Obreza, M-Sadje zelenjava, Franc Zalar, M-Ljubljanske mlekarne, Nevenka Nemanič, PSM.d.d., Rika Germ-Metlika, PSM.d.d., Živko Velkavrh, PSM, d.d., Draga Vaupotič, PSM, d.d., Ciril Dolenc, M-Oljarica, Albin Ješelnik, M-Sevnica, Davorin Kogej, M-Blagovni center, Marija Šiker, M-Ograd. Naloga: zaagotoviti vse potrebno, da bo delniška zavarovalna družba pričela poslovati 1.1. 1990.
4.	Skupščina sprejema pobudo za uvedbo Mercatorjeve kreditne kartice in čekov ter pobudo za začetek posojilne dejavnosti finančne službe za delavce Mercatorja.
5.	Skupščina sprejema spremembo plana za leto 1990 v poglavju, ki zadeva investicije oziroma združevanje sredstev v razvojni sklad Mercatorja. Sprememba se glasi: "Članice Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana se obvezujemo, da bomo v letu 1990 združevale sredstva za skupne investicije (razvojni sklad Mercator) v višini 60 % sredstev za reprodukcijo po zaključnem računu za leto 1989." Proti spreje-
® mu tega sklepa je glasovalo 142 glasov.
6.	Skupščina nalaga sektorju za trženje v krovnem podjetju, da po stanju 31. 8.1990 ponovno izvede anketo o uresničevanju pobude poslovodnega odbora v zvezi z izplačilom dela osebnih dohodkov v vrednostnih bonih. Anketa se izvede septembra, o rezultatih pa poroča skupščini.
7.	Skupščina je sprejela Pravilnik o ugotavljanju in reševanju presežka delavcev v krovnem podjetju, njegov varnostni načrt ter program reklamiranja Kluba Mercator in obveznosti, ki jih imajo iz tega programa članice.
nagrade Radenske - pepsi
Nagradno križanko Radenske - PEPSI nam je poslalo 1481 reševalcev.
Izžrebali smo :
1-	nagrada - vrtni sončnik Radenske:
FANI TOMADUZ, Postojna, cesta Dolomitskega odreda 18
2-	nagrada - sončnik za plažo:
OLGA MATEJKA, Kočevje, Tesarska 3/c
3-	nagrada - reklamni artikli Radenske:
JOSIP RIHTAR, Sevnica, Drožanjska 51
Tretjo nagrado bomo poslali po pošti, prejemnika prvih dveh pa Pasimo, da nagradi dvigneta v centru za obveščanje - Poslovni Poštar Mercatoria v Liubliani> Titova 137. Marel moremo poslati po
1. seja nadzornega odbora
Vesna Bleiweis
Poslovanje v okviru vseh zapisanih norm
Ljubljana, 27. julija - na konstitutivni in obenem delovni seji so člani nadzornega odbora za predsednika izvolili prof. dr. Kreša Puhariča, zunanjega člana tega organa.
Pristojnosti nadzornega odbora so določene s pogodbo o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator in določbami nekaterih zakonov. Nadzorni odbor bdi nad porabo materialnih sredstev, zakonitostjo vodenja poslovnih knjig in nad delovanjem predsednika poslovodnega odbora ter vseh delavcev, zaposlenih v krovnem podjetju. Pregleduje letno poročilo in obračun poslovanja ter predlog za delitev dobička. O vsem mora v pisni obliki poročati skupščini.
To je nadzorni odbor tudi storil. V razpravi o polletnem poslovanju se je dotaknil tudi teme, o kateri ni preveč prijazno razpravljati. O financiranju tistih organizacijskih enot v krovnem podjetju, ki svojih storitev ne morejo zaračunavati oziroma jih prodajati. Dosedanji način v obliki "prispevka" se bo izpel in treba bo najti drug ključ ali se odločiti, da se ti deli krovnega podjetja financirajo iz dobička. Časa še nekaj je, toda rešitev bo treba poiskati pravočasno, sicer ...ve se, pre- |
pih, ugotvaljanje števila potrebnih in nepotrebnih delavcev, stroškov itd...
Sicer pa je nadzorni odbor, potem ko je pregledal finančno poročilo, soglasno sprejel sklep, ki ga je pospredoval tudi skupščinskemu zasedanju. Sklep se glasi: ” V okviru pristojnosti, ki jih ima nadzorni odbor po določbah zakona o podjetjih ter aktih Poslovnega sistema Mercator,
smo na podlagi predloženih in pregledanih gradiv ugotovili ter sprejeli sklep, da je bilo poslovanje Poslovnega sistema Mercator, d.d. v obdobju januar - junij 1990 v skladu z zakonom, akti poslovnega sistema in sklepi skupščine. To pomeni, da nismo ugotovili nobenih opustitev in protipravnih ravnanj v delovanju organov.-in zaposlenih v Poslovnem sistemu Mercator, d.d.."
j	//m Jjfjl	Mio rezov/NO .	11 JVA$£Abl4/' ßoho 1 j 1 TlSöeESA || P 1 ® 				^	Z //Z/
			
3£)0ti
POSLOVNI SISTI MERCATOR, d.d
SESUJAJO
'Oo*.
\
\
f ^ (D	/^ / / /;
f co O	/ ffl~ / J? / /
I	J X l	v	’ jQj / Co / !s.
»N f a / CD /	5 / fl? /p" y
^ ><%,
/
%
/

x-x’ %\^

Z

Z>
<
'tj.
y<?
/
S.
S
K /
°
M —KZ Trebnje
KZ Velike Lašče^
zKZ NAozin^,
Z0"
Z
«P1 /,/
\«

sOCX'

KroV^DJETJE
PosA1 sistem l\/fator, cf.

9^9'
------ t c ■—
e>\\U9V^d^
^i mse J H d IS eAefu9|9z afpeg — i/\j
eßois
JBPny

>^9V,
-y'</<


>°V
o\

<!L %
%vZx .
^X/K/ /J?/£
*> JK ^ / s£ / Sj
/
/
to,
fz\%
W<z^
O. \ <7
A ^
%\w
%
v
\



f?OŽN>
V opuščenih hlevih novo življenje
Vesna Bleiweis
Pitanje podmladka iz lastnih čred
Sredi julija se je v bližino Ljubljane, v opuščene hleve posestva Gmajnice vselila prva čreda bikcev. V Mercator-Ljubljanskih mlekarnah so se odločili, da bodo podmladek - bikce, ki se rodijo v njihovih obratih, sami spitali. S prodajo telet so zaslužili premalo, pa tudi za nekaj preveč ljudi je bilo treba najti delovna mesta. Hlevi so obnovljeni in v njih je že slišati in videti življenje prvih prehodnih stanovalcev.
Na ogled farme za 800 bikcev - pitancev za izvoz, nas je povabil pomočnik direktorja kmetijske proizvodnje v Mercator-Ljubljanskih mlekarnah, sicer diplomirani veterinar Marko Višnar. Imsniten mlad mož, ki mu ne praksa, ne znanost ne delata težav. Znanje in izkušnje nabira v živinorejsko najbolj razvitih deželah in jih prilagojene našim razmeram in okolju uspešno "cepi” doma.
Tako je v opuščenih objektih sredi ljubljanskega marosta zrasla obnovljena farma za pitanje bikcev. Nekdaj polni hlevi mlekaric, sedaj obnovljeni, spet služijo svojemu namenu. Nekje na sredi stranske poti čez barje iz Ljubljane proti Vnanjim goricam stoji pet hlevov, urejenih za pitanje bikcev. Od kod zamisel o obnovi razpadajočih objektov nekdanjega dela posestva?
mene. Barjanske površine v okolici farme so vse primerno melio-rirane tako, da je v neposredni bližini farme približno 500 hektarov zasajenih s silažno koruzo. Dovolj, da z ostalimi dodatnimi komponentami dosežemo dober dnevni prirast pri živalih. Na farmi sta zaposlena dva, tehnološko je farma postavljena tako, da več kot dveh ne zahteva. Ekološko je farma čista saj gre za globok na-stilj, pri katerem ni gnojnice, živali pa so razmeroma čiste.” Vodja farme je Marjan Mikulec - veterinar. Jutranji obhod po farmi - od hleva do hleva začne zelo zgodaj. Že na pogled mu je jasno, kakšno je stanje živali in temu prilagodi vsa kasnejša opravila. Ob našem obisku se je jezil na nekatere pomanjkljivosti, ki so jih zagrešili izvajalci del pri obnavljanju objektov. Najbolj ga moti neprecizno delovanje napa-
Marko Višnar: »Politično odločanje o načinu gospodarjenja se še ni nikoli obneslo.«
”Od nekdanjega skoraj zanesenega pospeševanja razvoja družbenih živinorejskih posestev nam je na vseh skupaj, ki smo jih imeli ostalo 850 krav in približno toliko telic, kar je za družbeno gospodarsko enoto malo, odločno premalo pa za dobičkano-sno gospodarjenje. Njihova teleta, predvsem bikce smo prodajali za nadaljnjo rejo, od česar pa pravega zaslužka ni bilo. Spremenjena organizacija podjetja, racionalizacije vsepovsod obenem pa reševanje človeškega potenciala ali bolje rečeno vprašanje zaposlenosti, je terjalo drugačne usmeritve. Ena med njimi je tudi postavitev hlevov za pitanje bikcev iz lastnega podmladka. Dokler se hlevi ne bodo napolnili z lastno živino, bomo v njih pitali storitveno. Črno bela pasma krav, ki je pri nas v večini, po mnenju stroke ni najbolj primerna za pitanje, z uporabnim križanjem z mesnimi pasmami pa postane primerna tudi za te na-
jalnikov. Živali zato sicer ne trpijo žeje, toda predvsem voda mora brezhibno delovati zato, da živali po svoje urejajo ritem prehranjevanja in napajanja. Potrebni pa so tudi vsi ostali higienski, tehnični in tehnološki pogoji zato, da živali odsegajo optimalno možen prirast. Mikulec pravi, da delo na farmi brez večjih težav opravita sama s sodelavcem. Razvoz krme v korita, nastiljanje, kontrola priprasta, potrebni zdravstveni posegi in ukrepi...dnevna opravila za dva moža. Se pa že pripravljata na spravilo krme oziroma na siliranje. Betonska korita so pripravljena, koruza dobro kaže...Trije polni hlevi in četrtega pol. Prvi trije z bikci, ki se pitajo storitveno, v četretm pa kraljuje črnobel lasten podmladek. Letno je te mladeži okoli petsto.
Ljubljansko barje bi bilo brez melioracijskih posegov zaraščena neuporabna površina, ki bi jo slej ko prej poselila množica brezdomcev z barakami vseh
vrst. Dolgoletno vlaganje Mercator-Ljubljanskih mlekarn v kultiviranje teh zemljišč v neposredni bližini Ljubljane se v prvi vrsti kaže v s koruzo zasejanih površinah, urejenih travnikih in poteh, komercialnih topolovih nasadih..."novo” pitališče je ena izmed gospodarskih potez, ki bo, tako pravi gospod Višnar, zanesljivo prinesla dohodek in dobiček. V živinoreji pa ta ne pride čez noč, vedo vsi, ki so zamisel o pitališču podprli.
Beseda je nanesla tudi na hudo moderno "denacionalizacijo” zemljišč in v zvezi s tem povezano usodo družbenih posestev. Preveč sivih las si pomočnik direktorja zaradi tega ne dela in
pravi, da se politično določanje oblik gospodarjenja še nikoli ni obneslo. Sicer pa le 35 % zemlje, s katero mlekarne gospodarijo na barju, sodi med zemljo, odvzeto tako, da bi jo bilo treba vrniti. ”Ni treba prav veliko modrosti zato, da ti je jasno, kakšna naj bo dobro organizirana in predvsem dobičkanosna farma. Njeni lastniki pa so potem lahko zasebniki ali podjetje. Prednost pi-tališča, ki smo ga postavili ali pa tudi drugih "družbenih” obratov vidim predvsem v večji možnosti neposredne uporabe oziroma aplikacije stroke.”
Pravi pa, da se je v času, odkar se bolj rigorozno izvaja selekcija med dobrim in slabim de-
lom, povečala delovna in tehnološka disciplina na večini obratov. Ljudje se zavedajo, da je izguba dela v današnjih dneh usodna. Tudi spoštovanje delovnih in drugih norm je v marsičem pripomoglo k boljšim plačam v obratih, ki so nekoč sestavljali temeljno organizacijo Posestva.
Te dni bo Marko Višnar odpotoval na leto dni trajajoče izpolnjevanje na Nizozemsko. Ravnanje Ircev in Nizozemcev nam je že predstavil v našem časopisu. Bog ve, če ga je v zvezi z njimi pobaral tudi kateri izmed naših bralcev? Slabo prav gotovo ne bi bilo.
Iz Mercator-Kmečke zadruge v Sevnici
Alfred Železnik
Za najboljšo zvonec, za najboljšega nagrada
Mercator-Kmečka zadruga v Sevnici je poleti priredila kmečki praznik v Tržišču. Pravzaprav je bila to po več letih v teh krajih prva živinorejska razstava.
Direktorica M-Kmečke zadruge Sevnica Jožica Mlakar čestita kmetu
Prvakinji zvonec
Krave so na rednih sevniških sejmih, ki so vsako drugo soboto v mesecu, prava redkost. Sejmarji glihajo le za pujske. Zato je bil kmečki praznik v Tržišču prava paša za oči, predvsem za ljubitelje in rejce krav.
Živali so bile, kot se za spodobi, privezane k ogradi pred Mesojedčevo domačijo. Prenekateri očanec si ni mogel kaj, da ne bi stopil mednje in jih prijazno ter občudujoče potrepljal. Svoje mnenje o privedenih živalih pa je sevbeda rekla strokovna komisija, ki jo je vodil dipl.ing. Alojz Zupančič.
Na podlagi veljavnim meril, ki veljajo za ocenjevanje, se krave razdelijo v več skupin oziroma razredov. V prvi skupini je bila za zmagovalko razglašena krava Sora, lastnika Silva Volariča iz Šentjurja na polju, za drugo mesto pa je dobil priznanje Ivan Camloh iz bližnjega Gabrja. V razredu krav šeste laktacije je pri-
Ivanu Camlohu
mat dobila krava Palma, lastnika Franca Gračnarja iz Prašne Loke. Pripadel ji je viliki zvonec iz rok sevniške županje. Živka in njen lastnik Rudi Rupar iz Zavrat-
ca sta bila zadovoljna z drugim mestom.
Taka prireditev je kot nalašč za spodbudne besede rejcem. Med razlago,odločitev komisije, je ing. Zupančič vpletel precej nasvetov o krmljenju, kakovosti mleka in drugih, potrebnih za uspešno rejo.
Nagrade za najboljše dosežke
V sevniški zadrugi so izračunali tudi najboljše proizvodne dosežke kmetij v preteklem letu.
Največ mleka so oddali na višinski kmetiji Ivana in Lada Pom-peta iz Križa - 71.706 litrov mleka. Za Pomeptovimi se je uvrstila kmetija Fanike Marolt iz Šoštanja, od koder so cisterne odpeljale 51.581 litrov mleka. Tretji pa so bili Mirtovi iz Kladja s 45.744 litri mleka.
Med rejci pitane živine se je najbolj izkazal Franc Žužek iz
(Nad. na 7. str.)
Lepotica Palma in njen lastnik Franc Gračnar
(Nad. s 6. str.)
Okiča, ki je v hribih nad Bošta-njem vzredil 7.808 kg žive teže ali 30 pitancev. Le šest manj jih je spital Jože Roštohar iz Selc, njegovi pitanci so skupaj tehtali 6.158 kilogramov. Tretji je bil Rudi Celestina iz iz Zgornjih Vodal, njegovi spitani varovanci so skupaj tehtali 4.695 kilogramov. Za vse tri pa je zančilno, da so njihovi pitanci dnevno pridobivali 90 in več dekagramov.
Priznanja so dobili tudi rejci, ki
se ukvarjajo ne samo z govejimi živalmi temveč tudi s prašiči, mlekom... Na kmetiji Tineta Metelka iz Hudega Brezja so spitali 25 pitancev (5.844 kilogramov) in še skupno 2.385 kilogramov težko prašičjo čredo. Pri Jančevih iz Studenca so odaali 5.541 kilogramov mladega pitanga goveda in 19.559 litrov mleka, pri Becijevih iz razborja pa 2.058 kilogramov mladega pitanega goveda in
40.680 litrov mleka.
Priznanja za dosežke je pode-
lila direktorica Mercator-Kmečke zadruge Jožica Mlakar.
Kosec koso brusi...
Kot urni, že od nekdaj slovijo kosci s tega dela Posavja. Na Mesojdčevem travniku se jih je zralo osemnajst. Bodrilo jih je kakšnih 2000 obiskovalcev. V skupini mlajših je bil s koso najbolj uren Cveto Avbič iz Vrhka, med veterani, če je šestinpetde-
setim letom sploh mogoče reči "veteranska leta”, je bil tretji Karel Simeonov iz Gornjih Vodal. Z nekaj manj leti bi štrene temeljito zmešal tudi mlajšima pred seboj.
Toda, če za koso prime ženska...med gledalci završi in spodbujanje je še bolj bučno in hrupno. Čeprav so se med seboj pomerile samo tri, jih kose doma vihti veliko več. Danica Žonta iz Gradca pri Šentjanžu je zmagala.
Devet postavnih moštev se je pomerilo v vlečenju vrvi. So bili
Šentjanžani najbolj težki. Navijanje pa je bilo..., da je hripave in žejne pritegnila še tekma za Laško pivo. Največ ga je lahko popil tisti, ki je v stegnjeni roki najdlje držal "litrski krigl”. Mirko Murn iz Malkovca ima najmočnejšo roko daleč naokoli.
«r
Meščan bi temu rekel prav^fr-ga, kmečka veselica, jaz pa pravim "pravi kmečki praznik in Bog daj, da bi jih bilo v trdem kmečkem vsakdanjiku čim več.”
Mercator-Modna hiša Maribor
Brane Šalamon
Možnosti so, vendar...
Ta "vendar” se med trgovci ponavlja že nekaj časa, še posebej pa je izpostavljen zadnji dve leti, ko proizvajalci in trgovci ne najdejo skupnega jezika. Trpijo oboji. Modna hiša v Mariboru s svojimi 124 delavci, 5000 kvadratnimi metri površin in polletno Izgubo nekaj večjo kot 1,5 milijona din, ni nobena izjema.
"Leta 1983 se je pričelo pomanjkanje blaga in na trgu skoraj ni bilo ničesar. Leto kasneje smo se pričeli pogovarjati s takratnim sozdom Mercator in nato postali njegov član, od letošnjega fabru-arja pa smo samostojno podjetje, delničarji v sistemu Mercatorja,” nam je deja Aloz Wigele, direktor Mercator-Modne hiše v Mariboru. Letos novembra odhaja v pokoj, po 27. letih dela v ma-ribrorskem PIKU in po osmih letih vodenja Modne hiše. Je med tistimi, ki še dobro pozna tekstilno panogo.
skem reševanju položaja trgovcev. Pravi, da je položaj resnično nemogoč. Proizvajalci terjajo plačila v 30 do 60 dneh, prej so bili to trije meseci, povrhu pa se sedaj blago dvakrat slabše prodaja. Fizičnih zalog sicer nimajo, je pa zato velika vrednost tistega blčaga, ki ostane. Kupne moči pa tako ali atko ni.
"Spodnje ravni cen nimamo na nobenem področju in ne smemo se čuditi, če nam kupci odhajajo po hrano člez mejo, kjer je ta za 30 % cenejša, potem pa zraven kupijo še najbolj nujna oblačila,
Al°iz Wigele, direktor M-Modne hiše tik pred upokojitvijo najverjetneje Preživlja najhujše trenutke
"Pred desetimi leti so bili zlati casi, Modna hiša je bila servis tekstilcev in konfekcionarjev, blago so kreditirali dobavitelji, Predano je bilo plačano in predvsem so bile v Jugoslaviji štiri Modne hiše. Potem je leta 1979 zgorela hiša v osijeku, leta 1983 Je prenehala z delom Modna hiša v Smederevu, lani je izstopila ljubljanska - tako smo ostali le mi. D°rea smo na področju tekstila m konfekcije, prodaja tega je Padla za več kot 50 %, drugega nimamo v programu in potem je Položaj jasen,” pravi Gospod Wi-Sole in ponovnno poudarja, da so rešitve predvsem v sistem-
saj so na primer pletenine za 50 % cenejše. Mi našo maržo lahko znižamo na najnižjo stopnjo za 10 %, v resnici pa še vedno nismo napravili ničesar.”
Poseben problem je povrhu še mariborska regija, z obubožanim gospodarstvom in prav takim delavskim standardom in celo vrsto močnih trgovskih organizacij, ki se jim sedaj priključujejo še zasebniki z daleč nižjimi stroški poslovanja oziroma prodaje. Ne glede na to, mariborska Modna hiša vztraja, polletna izguba je skoraj normalna v teh pogojih dela. Kaj pa naprej? Če bi hoteli poslovati "normalno”, bi morali
število zaposlenih delavcev prepoloviti in rešitve prav za to najbolj dramatično področje, ko gre za razmeroma mlade in dela voljne ljudi, se še vedno iščejo. Vendar pa Alojz Wigele trdi, da so rešitve drugje.
"Evropski delovni čas trgovin, na primer - da je trgovina odprta od 8. do 12 in od 15,30 do 19,30. ure; da imamo vsi trgovci, tudi zasebni, iste pogoje dela in poslovanja, da vemo kaj je zdrava konkurenca, sodelovanje, prodaja, skratka. V tujini so uspešni in veliki in majhni trgovci, ker imajo
iste startne osnove. In, da ne pozabim, davki seveda, režija celotne družbe povzroča naše visoke cene. Brez tega, težko da se bodo trgovci izkopali iz sedanjih zagat."
Alojz Wigele je še vedno optimist, prav tako delavci mariborske Modne hiše. Prijaznost slehernega med njimi, želja po prodaji. Je rešitev v tem, da bi blago iz prodajnega programa prodajali kot komisionarji, da bi podaljšali roke plačila, da ne bi sklepali prodajnih pogodb sezonsko, ampak sproti? Sest do sedem vrst
davčnih stopenj za prodajo blaga, različnih davkov in prispevkov nihče več ne šteje, proizvajalci ponujajo izdelke, ki jih nihče več ne kupuje, ker so izven modnih tokov...So, rešitve so, vendar lahko nanje še najmanj vplivajo trgovci sami. Potrebno bo počakati, čakanje pa bo lahko tudi zelo utrudljivo in polno stisk. V Modni hiši se trudijo, da bi jih bilo čim manj. V mariborski regiji trgovci resnično lahko iztržijo, kljub naporom, le skromen zaslužek.
Mercator in Radgonski sejem
Stanislav Klemenčič-Saražin
Sicer lepo urejen prostor je učinkoval prazno
Med 18. in 26. avgustom Gornja Radgona živi v zanmenju svojega Mednarodnega kmetijsko - živilskega sejma in spremljajočih prireditev. Vsi, ki na tem področju v Jugoslaviji kaj pomenijo, se predstavijo, srečajo in na koncu pobahajo z medaljami. Tudi Mercator.
Sejem je odprl slovenski kmetijski minister dr. Lojze Osterc, ki je zagotovil, da bo slovenska vlada intenzivno podpirala učinkovito kmetijsko pridelavo, zaokroženo na družinskih kmetijah. Lastnikom takih kmetij je treba zagotoviti pogoje za ustrezno strokovno usposobljenost in med njimi naj bi bilo tudi uvajanje že opuščenih gospodinjskih šol. Kmetije in kmečki živelj morata biti zaščitni dejavnik za ustrezno poselitev krajine, njeno ekološko varovanje, etnični razvoj in za ohranjanje narodove dediščine.
Pred začetkom sejemske prireditve se v Radgoni zberejo strokovnjaki, ki ocenjujejo kakovost mlečnih in mesnih izdelkov ter vina. V ocenitev so vzorce poslala tudi naša podjetja.
Med njimi sta največ priznanj prejeli obe mlekarni - kranjska Mlekarna 2 in Ljubljanske mlekarne "6 zlatih plaket, 3 in 9 srebrnih ter 2 in 3 bronaste. Skupno je bilo podelejnih 113 priznanj -dvajset so jih pospravili Mercatorjevi mlekarji.
Za izdelke Mercatorjevih mesnopredelovalnih podjetij zlata ni bilo, pač pa za Mercator-Mesno industrijo Ljubljana 3 srebrne in 4 bronaste plakete; za Mercator-Meso-izdelke 2 srebrni in ena bronasta; za Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje ena srebrna in ena bronasta za Merca-tor-KZ Krko. Skupaj je bilo podeljenih 129 plaket, našim 12.
Tudi naši vinarji niso blesteli. Med 17 vzroci rdečega vina je krški cviček dobil srebro ali 17, 3 točke. O ostalih pa vse tiho je bilo.
Zasluženo prvo mesto (po številu plaket in njihovem lesku) je pripadlo Mesni industriji Primorske, sledi ji Emona-Mesna industrija Zalog. Med mlekarji pa so skupno največ odličij dobili Celjani.
Čeravno sejemske kolajne niso vedno merilo in zagotovilo za standardno kakovost pa se je treba zamisliti nad vrsto novih izdelkov, ki so jih predstavila zmagovalna podjetja. Prav po njih pa Mercatorjevi proizvajalci prepočasi dobivajo sloves.
"Dober dan, Mercator vsak dan” je slogan, ki smo ga tudi v Gornji Radgoni uporabljali za predstavitev in dobrodošlico obiskovalcem. Mercatorjeva podjetja so v razstavnih vitrinah pokazala najnovejše izdelke, in ker jih prav veliko ni, je tudi ličnost vitrin s sloganom zvenela nekoliko prazno. Sladoledni vrt Mercator-
V prenovljeni tržnici
Vesna Bleiweis
Ljubljanskih mlekarn pa je že na-kaj časa pika na i radgonskega sejma. Prodaja in razstava - prijetno in koristno!
"Dober dan, Mercator vsak dan” je bil tudi moto prodajalne Mercator-Sloge, ki je delovala na sejmišču. Sejmu prilagojene cene (znižanje marž, znižanje cen proizvajalcev) so v skupnem vrgle: prodanih 700 kilogramov sira, 1.100 kilogramov mesnih izdelkov, 3.000 litrov olja, 120 kilogramov kave in še...Razstavljala so lahko za potrebe reprezentance blago z dostavo vred naročili v Slogini trgovini. Kar precej so snedli "reprezentantje”. Ob odrekanju polovične marže pa se postavlja vprašanje, kje je kritična meja za njeno še donosno poslovanje. Toda...dosežen je bil drug odmev: urejena prodajalna, raven poslovnih komunikacij...to je delež k celotnemu ugodnemu vtisu o Mercatorju.
M - Meso-izdelki v Kamniku
Kamnik, prve dni avgusta: v prenovljeni pokriti kamniški tržnici je nova mesnica Mercator-Meso-izdelkov iz Škofje Loke. Prijetna, vendar za konkurečni nastop skoraj premajhna prodajalna. Toda, vsako trgovino naredijo predvsem ljudje. In kamniški poslovodja je zanesljivo eden takih.
Kamnik že dolgo slovi kot mesto, ki skrajno skrbno čuva in vzdržuje svojo stavbno in tudi siceršnjo kulturno dediščino. V bližino starega mestnega jedra sodi tudi pokrita tržnica, ki so jo Kamničani to poletje skrbno uredili in pripravili za začetek trgovanja.
Med prvimi, ki so v njej odprli svojo prodajalno so loški Meso-izdelki. Majhna, komaj nekaj čez 70 kvadratnih metrov velika prodajalna pomeni njihov prvi stik s kamniškimi potrošniki, ki, vsaj kakor smo zvedeli, nad svojo dosedanjo oskrbo z mesom in mesnimi izdelki, niso bili preveč navdušeni. S ponudbo, ki smo si jo ogledali pri loških mesarjih - tisto, ki je veljala ob dnevih odprtja, bodo zanesljivo. Pa tudi še z drugo: Meso-izdelki v tej mesnici prodajajo meso in mesne izdelke po nižjih cenah. Sveže meso je 5 % cenejše, mesni izdelki pa 10. Zakaj ta poteza?
Odgovoril nam je vodja maloprodaje Ludvik Lah. "Meso-izdelki imajo razvejano maloprodajno in veleprodajno dejavnost. Potrošniki lahko kupujejo v 65 mesnicah in pri tem niso deležni rabatov, ki so jih deležni veliki odjemalci. Menimo, da je treba tudi "gospodinjcu” priznati nekaj ugodnpsti, saj so prav potrošniki v maloprodajnih enotah tisti, ki
nam še za silo vzdržujejo likvidnost. Z večino velikih odjemalcev so tudi veliki križi pri plačilih. Nobena redkost ni več plačilo ”in natura” - kompenzacij z njihovimi izdelki, ki jih pri nas potrebujemo. Likvidnostna situacija v podjetju pa je tako zaostrena, da je treba z vsemi možnimi in izvedljivimi idejami priti do oprijemljivega denarja. V ta namen bomo prodajo, ki smo jo začeli v Kamniku, razširili tudi v ljubljanske prodajalne - v novem šentviškem trgovskem centru, v Dravljah, v Brilejevi ulici...pa tudi v Kranju in Kranjski gori."
Mesnica v kamniški tržnici je veljala 7 milijonov dinarjev, urejali so jo "na ključ” sedem mesecev. Malo dolgo, če pomislimo, da so njeno ureditev sprejeli podjetni zasebni mladeniči.
Trgovino naredijo ljudje, smo zapisali v uvodu. Poslovodja v kamniški mesnici je domačin, prijazen in duhovit mož. Sam prodajni prostor je tako majhen, da je prava sreča, da je mož tudi vitek, sicer bi ne mogel za pult. Še tako se mora nekoliko izogibati mesu na kavljih. Verjetno bo moralo kar vse meso sproti v hladilne vitrine. Se bo poslovodja že znašel, saj mu je videti, da se na posel in stranke dobro spozna.
Mercator
Štrajk za pasje hlače ali kdo koga nateguje
Splošna kolektivna pogodba Je razglašena za sveto pismo Svobodnih sindikatov Slovenije, za genialni dosežek pogajanj med zaščitniki delavcev In delodajalci, ki jih zastopa Gospodarska zbornica Slovenije.
Meso, besede iz te biblije še niso postale, njeni razglaševalci pa že kličejo na boj za novo vero. Z enourno opozorilno generalno stavko, če ... vlada in skupščina pogodbe ne bosta potrdili, če ne bo..., če...Teh ”čejev” je toliko, da te nehote spomnijo na ljudsko ”če bi pes nosil hlače, ne bi kazal jajc". Tako približno je tudi s sindikati. Če bi nosili hlače, jim najbrž z grozilnimi In opozorilnimi stavkami ne bi bilo treba na prizorišče, temveč bi storili tako po strokovni in politični plati vse, da bi splošna kolektivna pogodba in ob njej panožne zaživele in da bi se v uresničevanju pokazalo, kje so avtorji zagrešili iluzionizem, kje so delali red s pravo mero. Klicati pri uresničevanju kolektivne pogodbe na pomoč vlado in skupščino, ki nista partner v pogodbi, pa je milo rečeno nategovalsko izsiljevanje, ki naj prikrije nemoč in nesposobnost sindikatov, da spravijo k življenju to, kar so dosegli po "trdih, napornih in več ur trajajočih pogajanjih” s predstavniki začasnih delodajalcev (Gospodarsko zbornico). Stavkovne zahteve so, po mojem mnenju, privlečene za lase in vsak kolikortoliko razumen človek jih ne more vzeti resno. Še več. Vsak tak se resno zamisli, komu na kožo in s kakšnim namenom je pisan stavkovni scenarij, če ni bil nihče v pravicah niti dolžnostih, zapisanih v novi sindikalni bibliji, prizadet. Popolnoma razumljivo in pravilno je v tej zvezi stališče Gospodarske zbornice Slovenije, ki je kot partner v pogodbi izjavila, da se s stavko ne strinja in da bo stavko, če bo do nje prišlo, obravnavala kot kršitev podpisane pogodbe. Stavka bo torej "via facti" razglašena za divjo stavko. Kaj pa potem, ljubi svobodnjaki?
Pretežen del nekdanjih osnovnih organizacij ZSS - natančneje članov, se Je odločilo za članstvo v Svobodnih sindikatih Slovenije in tako sprejelo njihov program in politiko. Sodelovanje v napovedani stavki je torej del uresničevanja sprejete sindikalne politike sindikata, ki si se mu zapisal. Stavka bo torej potrditev sindikalne politične moči in pripadnosti članstva. Zanesljivo pa tudi njene im-becilnosti - v petinštiridesetih letih prirojene slaboumnosti.
Lahko, da se bo sindikat napovedane generalne stavke odpovedal. Naj mu mar za to edino pametno dejanje pojem slavo? Ali naj njihovo modro vodstvo preprosto vprašam, kdo, pri pasjih hlačah, vas je silil?
Jerica Hudorovac