Letnik 1913
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XX. — Izdan in razposlan 15. dne marca 1913.
Tsebina: St. 40. Dopustilnica za lokalno železnico od Ruprechtshofna v Gresten.
40.
Dopustilnica z dne 5. marca 1913.1.
za lokalno železnico od Ruprechtshofna v Gresten.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi nižjeavstrijsko-štajerska alpska železnica v St. Poltmi po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ter zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) dopustilo za gradnjo in obrat lokalne železnice z ozkim tirom od Ruprechtshofna čez Wieselburg ob Erlaufi v Gresten:
§ I-
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa družba v členih VI do XII zakona z dne
8.	avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) omenjene ugodnosti.
8 2.
Družba je dolžna, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter tudi vzdrževali po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo do 11. dne julija 1986. 1.
Da se bode držala gorenjega roka za gradnjo ter da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ družba na zahtevanje c. kr. državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se podeli družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi c. kr. državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
8 4.
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po c. kr. ministrstvu za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadö morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, predpisani v redu za
(Slovenlsoh.)
29
obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, posebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno c. kr. ministrstvu za železnice, in glede tega bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izdâ c. kr. ministrstvo za železnice.
§ 5.
V ostalem je lokalno železnico od Ruprechts-hofna v Gresten smatrati za celokupno sestavino podjetja lokalnih železnic, ki je predmet dopustilnic z dne 11. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 124), z dne
1.	junija 1904. 1. (drž. zak. št. 56) in z dne 15. oktobra 1904. 1. (drž. zak. št. 122), potemtakem naj se določila §§ 6, 7, 9 do vštevši 11, 14 in 15 najprej omenjene dopustilnice uporabljajo tudi na to progo tako, da mora koncesijonarka za nadzorovanje, določeno v § 14 te dopustilnice, z ozirom na opravilno breme, združeno s tem, plačevati državnemu zakladu letno poprečno odškodnino, koje višino določi državna uprava, oziraje se na obseg podjetja lokalnih železnic.
§ 6.
Na družbene železniške proge, ki so predmet dopustilnic z dne 11. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 124), z dne 1. junija 1904.1. (drž. zak. št. 56), z dne 15. oktobra 1904. 1. (drž. zak. št. 122) ter te dopustilnice, je uporabljati, razveljavljaje določila razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 10. januarja 1898. I. (drž. zak. št. 17) in §§8, 12 in 13 dopustilnice z dne 11. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 124), nastopna določila:
I.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. dr.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
II.
Družba je dolžna skrbeti za preskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njihovih družin in v ta namen pristopiti k pokojninskemu zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za družbo kakor pri imenovanem pokojninskem zavodu.
To preskrbo je izvršiti tako, da mora družba ali podjetje, ki stopi na njeno mesto, zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor strojevodje, kurjači, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
Ustav pokojninske blagajnice ter vsaka njegova izprememba potrebuje odobrenja ministrstva za železnice.
III.
G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščene železniške proge, ko bodo dodelane in v obrat oddane, odkupiti vsakčas po nastopnih določilih:
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo železniško podjetje v poslednjih sedmih letih pred odkupom; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Ako se odkupi podjetje v času, v katerem ni nastopila davčna dolžnost niti gledé osnovne proge niti gledé ene izmed ostalih prog družbenega železniškega podjetja, je do poteka davčne oprostitve prve proge, ki stopi v davčno dolžnost, v zmislu sprednjega odstavka 1 najdeni preprečili čisti donesek odkupna renta, ki se izplača davka prosto. Ob enem je za nadalje preračunih odkupno rento, oziraje se na to, da poteče davčna prostost za osnovno progo in imenovane ostale proge ob različnih časih, tako, da se vsakočasno za čas od tistega dne počenši, katerega vstopijo posamezne železniške proge v davčno dolžnost, preračuni nanje pripadajoči davek z dokladami vred po odstotnih postavkih v poprečni preračun privzetih let ter se odbije od donosov dotičnih let, tako da se za čas po preteku tudi davčne prostosti tiste proge, ki vstopi nazadnje v davčno dolžnost, od donosov vseh prog odbije njim ustrezajoči davek z dokladami vred.
K tako ostajajočim ostankom se z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je odslej plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteje pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa.
3.	Če bi se pa železnice odkupile v času, v katerem je potekla časna davčna oprostitev za posamezne ali vse proge enotnega družbinega železniškega podjetja, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški, gledé donosov v času odkupa še davka prostih prog pa se zmislu primemo uporabljajo v odstavku 2 obsežena določila.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni preračun, tedaj je za dotične proge tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa.
K t-ako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa.
4.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem družbi kakor odškodnino za odkup železnic v še ostali dobi dopustila plačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
5.	Ako bi se pa železnice odkupile pred pretekom sedmega obratnega leta, ali kadar bi po spredaj stoječih določilih v odstavkih 1 do 3 najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavkih 2 in 3, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnim, potrebni za počrtežno obresto-vanje in razdolžbo z odobrenjem c. kr. državne uprave v založbo vštevnih napravnih stroškov vzpre-jetega, železniško-knjižno zagotovljenega posojila, prištevši tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po c. kr. državni upravi odobrene delniške glavnice, v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dà država za odkup železnic, v tem, da država plačuje spredaj navedene letnine v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
6.	Državi se pridržuje pravica prevzeti, da kadarkoli namesto družbe sama plača posojila, najeta v dobavo novcev za dopuščene železnice, v znesku, ki v času odkupa še ni poplačan po odobrenem razdolžnem načrtu; v tem primeru je odkupno rento, ki jo je plačati, znižati za potreb-
ščino za obrestovanje in razdolžbo oznainenjene glavnice posojila ter, ako pride tako, za tej potrebščini primerno kvoto pribitka, ki ga je v zmislu določil odstavkov 2 in 3 prišteti poprečnemu donosu.
7.	Državi se nadalje pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati družbi, plačati glavnico, ki je enaka diskontovani glavnični vrednosti teh plačil, po štiri od sto na leto, računaje obresti od obresti — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavkov 2 in 3 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
8.	Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 7, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še nepoplačanimi ostanki z odobrenjem c. kr. državne uprave najetih posojil obremenjeno last in v užitek teh sedaj dopuščenih železnic z vsemi dotičnimi premičnimi in nepremičnimi rečmi, vštevši vozila, zaloge gradiva in blagajnične zaloge, dovlačnice, ki so eventualno last družbe, in postranska opravila, ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno porabljene z odobrenjem c. kr. državne uprave.
9.	Sklep c. kr. državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se odkupi železnica;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj, bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v poplačilo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo;
c)	znesek odkupnine, ki naj jo plača država železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše poprave odkupne cene (št. 1 do 7), ki jo je ovedeti začasno, z navedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
10.	G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, vročivši odkupno izjavo postaviti hkratu posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave počenši pritrditve tega posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali povzročajo trajno obremenitev.
11.	Družba je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla c. kr. državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima c. kr. državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bodo odkupljene železnice obratovale za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnic do gorenjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
12.	G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 9) vknjiži
državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna, c. kr. državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne z njene strani.
IV.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, zaloge gradiva in blagajnične zaloge, dovlač-nice, ki so eventualno last družbe, in postranska opravila, ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrenjem c. kr. državne uprave.
V.
Ko mine to dopustilo, kakor tudi, ko se odkupijo železnice (t. III), obdrži družba last reservnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katera si je družba sezidala ali pridobila sama po pooblastilu c. kr. državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
Forster s. r.