Vi ste sol zemlfe.
V splošnem ie navada, da se pridelujemo nad krivičnostjo sedanjih tascv in hvalimo zlate stare čase. Najrazličnejše stvari bi radi predi u-gaeili. sploh ves vet, ki nas obdaja. Kar nekako poklicani se čutimo k lernu, da bi izboljšal i vse sodobne ne-prillke, ko nosimo idealno sliko sveta in človeštva v svoji duši. Pritožujemo in jezimo se, ko opazimo, da lega ne zmoremo.
Kako pa bi bilo, če bi z izboljšanjem svea in človeštva pričeli tam i '<jer- bi nam io delo gotovo uspelo, larnreč pri sebi? Če bi se prav r.ič ne brigali, kako ravnajo v tem oziru drugi in bi se na znotraj popolnoma osvobodili javne kritike in go-I vorjenia drugih? Če bi privzet za svojo smernico le Bega in svojo vest če bi skušali svoje misli in želje vedno boli spraviii v svoio oblast in se na znotraj osvoboditi od lakomnosti, napuha, ničemurnosti. Če bi poslali preprosti, a plemeniti značaji, možje zvestega izpolnjevanja dolžnosti, ve-I selega dela, ne pa mehkužnoži ali siroveži. Vsakdo in ne nazadnje mi , sami bi imeli veselje nad takimi možmi.
In glej, prav takih mož potrebu-; jemo v vseh stanovih in vseh pokli-[. cih, četudi jih nimamo doslej mnogo. ; To bi bili tisti, ki bi skrbeli za napredek človeštva in se pri njem udej-stvovali.
Vsi pa vemo, da zgolj vnanje pridobitve še ne pomenijo napredka sveta in človeštva; da svet zaradi tega še ni na višku, če se vsak dan otvar jajo nova kino-gledišča in zidajo nove gostilne, pač pa se bo stanje potem izboljšalo, če bodo prevladovale duhovne vrednote: resnice, pravice in ljubezni vsepovsod. Nasprotno pa ve-
mo in čutimo vsak dan bolj, da samo zunanja civilizacija sve t ugonablja, ako ne gre reko v reki z resnično no-ranjo kulturo.
Ta notranja kultura, ki ima moč svet izboljšati in izpremeniti, pa izhaja It iz mož, ki so v jedru plemeniti in sami nosiici resnice, pravice in ljubezni.
Take može ie Kristus zbiral okoli sebe in nanje je naslovil besede: »VI ste sol zemljek
Toda te bes"de niso veljale samo njim, temveč iirajo večnosten pomen in veljajo vsem plemenitim možem vseh časov.
Ne vem. kciiko takih je tu med nami in koliko jih bo ie besede vzele za smernico .-v o tega življenja; ta si mislim, če bi iih bito en sam ducat, oa bi bilo že nekaj in če bi bil v vsakem stanu ali poklicu le ia ali oni ak, bi bil že zanesen kvas v oni stan ali poklic, hi to bi bila ona sol, ki bi rekvasila svet. Zgled teh posameznikov bi vlekel; ne ostali bi dolgo po-amezuiki, drug za drugim bi se jim pridružil in /, združenimi močmi bi šli potem rta izboljšanje sveia in razmer.
Kako bi bilo, če bi midva, ti in jaz, danes vzela Kristusovo beseda tako, kakor če bi jo bil rekel nama? Če bi se potem potrudila za pristnost najinega bistva? Kristjana, katoličana sva. Naj bi ne bila taka le na zunaj, kakor farizeji, ampak vsa od Kristusa prežeta v mišljenju in delovanju, od Njegovega duha ljubezni in pomoči bližnjemu. Potem bova brez posebnega namena pomagala oba — izboljšati svet in razmere v njem.
NaročUe nedel$skega „Slovenca" na ogled!
O o&deSovanlu sadnega drevja.
I. Zakaj?
Kmetovalec je pri nas navajen le tta obdelovanje njiv, oziroma njivskih in vrtnih sadežev. V vinorodnih krajih obdelujejo tudi vinograde, kjer se bavijo s hmeljarstvom, obdelujejo hmelnike. Samo od obdelovanja sadovnjakov ne slišimo ničesar, ker naš kmetovalec misli, da se obdelujejo le zemljišča z odprto zemljo. Ako bi hoteli govoriti o obdelovanju travnikov, bi se bilo že bati nesporazumljenia. Še manj pa gre marsikomu v glavo, kako moremo govoriti o obdelovanju sadnega drevja, ki raste večinoma na zaledinjenem, travnatem svetu. Z besedo obdelovanje« označujejo navadno le rahljanje zemlje, torej oranje, brananje, prekopavanje, okopavanje, osipavanje itd. Ne morejo pa prav pojmovati, kako bi obdelovali travnik ali sadovnjak, kjer je rahljanje zemlje na navaden način nemogoče. Zato je pa sila potrebno vedeti, da se pri sadjarstvu beseda »obdelovanje« ne nanaša toliko na rahljanje zemlje v tistem zmislu kakor na njivi, na vrtu, v vinogradu, v hmeljniku, ampak na razna druga kult ur na dela na rastlini sami.
Naši pradedje obdelovanja sadnega drevja niso poznali. Za njihove potrebe je sadno drevje rodilo tudi brez posebnega obdelovanja. Dandanes je pa to drugače. Sicer tudi še sedaj rodi ta rastlina brez obdelovanja, toda velika je razlika med pridelkom z neobdelanega in obdelanega sadnega drevja, zlasti glede k a kov ost i! Dandanes ne pridelujemo sadia toliko za dom, kakor za prodaj, za izvoz. Tu se pokaže ta razlika še bolj očitno. Iz mnogoletne izkušnje in opazovanja lahko trdima da dado neobdelane jablane, najsibodo tudi najbolj neobčutljivih sort, povprečno 60—80% mostne robe, ki jo plačujejo v najugodnejšem slu-
čaju po 2 Din In samo 20—40% namiznega sadja, ki je pa po 5—8 Din kilogram. Ako bi pa isto drevje redno in pravilno obdelovali, bi bilo pa razmerje med mostno in namizno kakovostjo obratno. 60—80% bi bilo 1 e -po razvitih čistih plodov in samo 20—40% ali pa še manj mostnega drobiža.
Pa bo ta razlika med vrednostjo pridelka z obdelanega in neobdelanega drevja še bolj razvidna, naj služi ta primer:
Neobdelana jablana ie dala 100 kg sadja, in sicer je bilo 20 kg namiznih in 70 kg moštnih jabolk. Namizno je bilo prodano po 5 Din, vrglo je torej 150 Din, moštno je šlo pa po 2 Din, in je torej vrglo 140 Din; skupni izkupiček 290 Din.
Druga, prav toliko stara in razvida jablana iste sorte toda temeljito obdelana, je dala tudi najmanj lOOkg sadja. Namiznega pa je bilo 70 kg in mostnega 80 kg! Namizno je vrglo po 5 Din 350 Din, mošt no pa po 2 Din 60 D:n; skupni izkupiček 410 Din. Razlika je torej pri enem samem drevesu za 120 Din. Vzemimo, da bi bili stroški za obdelovanje enega drevesa 20 Din, ostane še vedno velik dobiček v znesku 100 Din, ki ga dosežemo samo s primernim obdelovanjem. I/, tega primera je jasno razvidno, z a k a j je obdelovanje sodnega drevja iu;-:o koristno in kako dobro se iz-p 1 a e a.
Morebiti se bo komu zdelo, da ie navedeni račun pretiran. Toda kdor ima opraviti s sadno kupčijo, mi bo gotovo pritrdil. Saj je naravnost neverjetno', kako malo namizne kakovosti je v sadju z neobdelanega drevja. To jesen sem kupil 409 kg — reklo se mi je lepih, obranih, namiznih in zdravih«. — jabolk. Toda, ko sem m h jemal iz zabojev (iz vlažne slame in otave), sem se zgrozil, kaj vse seru tiobil za namizno sadje. Iz vseh 100 kilogramov bi bil morebiii nabral 40 kg plcdov, ki bi bili vsaj debm.a odgovarjali namizni kakovosti. 90% ie bilo pa na razne načine pokvarjenih,
zanikrnih, enostransko razvitih, krastavih, c-rvivih, obtišnjenih, udarjenih itd. — Pa mi je prijatelj poslal 15 izbranih, najdebelejših plodov od neke sorte v poizkusu io. Toda niti en sad ni bil brez napake, ampak vsak je imel razne znake, ki so kazali, da drevo, kjer je zorel, ni bilo nič obdelano. — Delikatesna trgovina je naročila naravnost pri sadjarju več sto kilogramov jabolk po vzorcu, ki seveda ni imel nobene napake. Kakšna pa je bila dobava? Taka, da niti 20% ni odgovarjalo vzorcu. Vse pokvarjeno, krastavo in zanikrno. — Podobnih »lučajev je na stotine.
Ali je mogoče, da bi še kdo dvomil, da bi bilo obdelovanje sadnega drevja potrebno. Menda ne! — Kdaj ;n kako sadno drevje obdelujemo, o tem pa prihodnjič.	H.
O šhranievaniu
in uporabi orodja.
Posebno pazljivost zahteva orodje za beljenje in slikanje' prostorov, to so v prvi vrsti čo piči različnih velikosti. Shraniti jih smemo šele potem, ko smo jih do čistega osnažili; vse škatlje z barvo pa tesno zapremo.
Pa tudi kuhanje lima ni kar tako. če hočemo dobiti dober klej, tedaj ga kuhajmo v vreli vodi, ne pa naravnost pri ogniu. Klej, ki se je prismo-dil. nam ne služi dobro. Vzemimo za klej staro pločevinasto škatljo ali dozo (od konzerv), ki jo z žičnatimi zanj-kami obesimo v večji lonec z vrelo vodo tako. da prosto visi v njem in se kuha samo v vroči vodi; na ta način sp nam ne more prihmoditi. Ploščico dobrega mizarskega k)eja pa stolče-rno na majhne koščke in jih pred kuhanjem namakamo par ur v vodi.
Za vse orodje pa velja še tole: šhraniujmo ga vedno na snažnem, suhem in priročnem prostoru. Če ga imamo v predalu ali skrinjici, tedaj naj bo ta vrsti orodja primerno pre-deiiena v več manjših predalčkov, kar znatno omogoča vzdrževati red. Pri ležečem zabojčku spravimo par
stvari lahko tudi na notranjo stran pokrova.
Izredno priporočljiva pa je. za shranjevanje orodja plitva, viseča omaric a. Ima to prednost, da vise v njej predmeti med privitimi deščicami. Tudi stranske stene in dno te omarice izrabimo. Stvari, ki jih ne moremo besiti, zložimo na dno ali na polico, ki smo io pritrdili blizu dna. Tako omarico si prav lahko naredimo iz plitvega zaboička, ki ga znotraj opremimo tako, da se da spraviti vanj vse orodje, ki ga premoremo.
Ako imamo orodje lepo urejeno, tedaj imamo tudi veselje do dela. Saj z njim ne popravljamo samo, kar se je pokvarilo, temveč tudi marsikaj starega, že grdega in neuporabnega pri hiši preobličimo tako, da dobi popolnoma novo lice. Kako lahko si naredimo koristno poličko za knjige in liste na pripravnem kraju na steni! Gospodinjo tudi razveselimo, če za njeno zalogo perila in oblek primerno popravimo predale v omari. Tudi v kuhinji bo manj dela, če s pomočjo orodja predelimo predale za kuhinjske potrebščine, odžagamo kak neokusen okrasek in damo pohištvu lice, kot se mu prilega v današnjem času.
SCesSaj rsaj gnojimo s 40 V« kalijevo soljo?
Odgovor je kratek: Čim preje tem bolje!
Po vzgiedu drugih držav »e je zadnja leta tudi pri nas ugotovilo, da je uporaba 40% kalijeve soli najbolj do-bickanosna tedaj, če smo že jeseni ali zgodaj spomladi z njo gnojili.
Kalij damo zemlji v obliki 40% kalijeve soli. Ta se mora najprvo raztopiti in potem enakomerno v zemlji razdeliti, zato naj se gnoji čim preje tem bolje, na vsak način pa najmanj 14 do 20 dni pred setvijo ali sade-njem. Istočasno ob setvi ni ugodno, potem je skoraj boljše, da se tako dolgo počaka, da so rastline pognale in se šele potem gnoji. Poskusi, ki so
bili izvedeni, da se to ugotovi, so pokazali sledeče: lam, kjer se je že jeseni ali pa najmanj 14 do 20 dni pred setvijo gnojilo s 40% kalijevo soljo, se je pri vseh poskusih (100%) pridelek tako povečal in poboljšal, da je gnojenje vedno prineslo lep čisti dobiček. Za gnojenje vložen denar se je visoko obrestoval. Če se je pa gnojilo z umetnimi gnojili ob setvi, ie samo 40% poskusov uspelo. Prignojenju s 40% kalijevo soljo po setvi, ko so rastline že pognale, je bilo 80% poskusov uspešnih.
Kmetovalci se na te ugotovitve opozarjajo, ker v današnjih časih je treba izkoristiti vse izkušnje, da S3 pride na svoj račun in si poveča in poboljša pridelke svoje njive in travnika.
Razstava pridelkov gnojilnih poskusov poskusnega krožka v Kranju (od 11. do 13. oktobra t. 1.) je pokazala, da se je dosegel na krompirju, pesi in ovsu največji pridelek tam, kjer se je poleg fosforne kisline in dušika gnojilo v zadostni meri in ob pravem času tudi s 40% kalijevo soljo.
Pri drugih gnojilnih poskusih, ki so bili letos izvedeni na Dolenjskem v Kostanjevici in Leskovcu, se je pokazalo, da to velja tudi za travnike in deteliišča.
Pri teh poskusih se je gnojilo s sledečimi umetnimi gnojili po hektaru: 250 kg 40% kalijeve soli, 300 kg superfosfata in 100 kg dušičnih gnojil (50 kg apnenega dušika,. 50 kg čilskega solitra).
'lam kjer se je pravočasno gnojilo, je bil pridelek že 1. leto po hektaru za 2500 kg krme (sena in otave) večji ko na negncieni parceli. Ta večji pridelek predstavlja, ako računamo po nizki ceni, protivrednost od 2000 Din, torej se ie vložen denar za umetna gnojila podvojil.
Pri nas v dravski banovini, kjer je napredna živinoreja mnogo bolj do-bičkanosna ko poljedelstvo, moramo stremeti, da pridelamo čim več dobre in tečne krme. To je pa mogoče le s pomočjo umetnih gnojil sploh in
prav posebno še z večjimi količinami 40% kalijeve soli.
Večkrat se dogodi, če se je prepozno ali nepravilno gnojilo s 40% kalijevo scljo, da v prvem letu gnojenja ni b'l pridelek za toliko večji, kakor je kmetovalec pričakoval. To se je letos prigodilo tam, kjer se je prepozno gnojilo in je bilo v majniku in juniju izredno malo padavin. V takih slučajih naj kmetovalec lepo po-čaka, ker ta rastlinska hrana, katero je dal zemlji v obliki umetnih gnojil (posebno kalij), mu bo v drugem večkrat celo v tretjem letu prinesla večje pridelke in se mu bo na ta način v obilni meri gnojenje izplačalo in prineslo lep dobiček.
Kalijevo sol in vsa druga umetna gnojila ima po zmernih cenah stalno na zalogi Gospodarska zveza v Ljubljani. Istotam se dobe brezplačno tudi potrebna navodila o uporabi umetnih gnojil.
Novi sadni zbor
za kranjski okraj.
Na sadjarskem posvetovanju v Kranju dne 20. oktobra ie bil določen sadni izbor za kranjski okraj. Pomen tega izbora je za sadjarstvo izredno važen! Določene vrste so z cžirom na uporabo sadja v domačem gospodarstvu in na trgu (izvoz) najprikladnej-še za podnebne in talne razmere tega ekraia. Drevesnice v kranjskem okraju v bodoče ne bodo smele prodajati drugih sadnih drevesc, kot drevesca, ki odgovarjajo temu izboru. Na ta način se uveljavi polagoma tudi v sadjarstvu standarizacija. Kmečke sadjarje pa novi izbor že danes opominja, da pričnejo čimpreje s precep-Ijanjem neprimernih sadnih vrst. Slabih sadnih vrst pa je v sadovnjakih več kot dovolj, to priča ogled sadovnjakov, še bolj pa sadni ogledi. Novi sadni izbor za kranj. okraj je sledeč:
Jabolka: 1. Poletne sorte: Šar-lamovski. 2. Jesenske sorte: Pisani Kardinal. 3. Zimske sorte: a) za splošno uporabo: Baumanova reneta. On ta-
rio, Eoikovo jabolko, Eobovec, Besni-škc jabolko (voščenka); b) za preizkušnjo: Jonalhan,
Hruške: 1. Jesenske: Avran-ška, 2. Zimske: Pastorovka. 3, Mcšt-ne: Tepka in vinska moštnica.
Č r e s n j e : Dunajska in debela črra hrustavka. Višnje: Lothovka.
Slive: Zelena rinklota; češplje: domača češplia.
Orehi: domači podolgasti tenko-lupinasti.
Kostanj: domači izbrani le-beloplodni.
Nazadovanje živinskih cen in cerse mssa,
Naši kmetje po deželi tožijo, da ne morejo prodati svoje živine in če jim jo kak mesar odkupi. nudi tako sramotno ceno, da se upravičeno lahko vsak nad tem zgraža. Res je. da so ccr.e na živinskih sejmih znatno padle (10—20%) in sicer pri pitanih volih od 10 na 9 D:n: prt slab.h kravah od 5 na 4, deloma, celo na 3 Din. To zlorabljajo podeželski mesarji, ki hodijo od hiše do hiše in ponujajo za - o!e J50 5—6 Din, za krave od 2—3 Din za kg žive teže To je ns va* nost brezvestno, Kar si neka'en izmed ni h uoajo.
Kdor zasleduje cene ::iv'n\ bi iro-ral misliti, da se bo vsled tega znižala tudi cena mesa in s tem seveda tudi konzum zvišal. Opaziti pa je ravno nasprotno; kon.~um mesa. slalno pad . kajti cene so danes ravno tako visoke, kakor pred letom, ko so bik cene živini 20-—40% višje nego dandanes. Mesarji v mes< h, se bolj pa na deželi ne koljejo samo rajoolj«ih vo lov po 9 Din kg, ampak največ takih po 7 D'n, še več pa krav po 5, 4 in ceio 3 Din kg žive teže. In cena mesu? Se večno ni dobiti mesa »rpod 18 do 20 Din za kg. Če računamo, da ima vol srednje kakovosti do 55 in krava do 45 odstotkov mesa si lahko vsak sam izračuna ogromne dobičke mesarjev, ki gredo tako na račun kmeta kakor konzumenta, in vendar ni obla-
sti, da bi tu posegla vmes ter zabra nila tako izkoriščanje vsega prebivalstva od strani maloš.evilnega stanu.
Ni čuda je so začeli segati kmetje po samopomoči ter koljejo svojo živino doma in razprodajo meso, kar jim zakon tudi dovoljuje. Na ta način se bo tudi konzum mesa nekol ko povečal, predvsem na deželi in kmet bo vsaj prišel do nujno potrebnega denarja za davke in druge potrebščine.
Der/sr.
g Vrednost densrja 18. t. m Stanje dmarja na curiški borzi je stalno in notira 9.128 cerstimov. Tudi pri drugih valutah ni opažati posebnih sprememb izvzeraši španske pečete, ki je zadnjega pol leta. paola od 7 na 5,80 Din. Ta padec pezete pomenja za naše lesne trgovce zastoj lesne trgovine oziroma za sklenjene kupčije že znatno zgubo. — Na ljubljanski borzi so je inozemski denar trgoval po naslednj h cenah: 1 angleški iunt 274,38 Din. i amer dolar 56.38 Din, t holandski ooklinar 22,74 Din. 1 nemška marka 13.-6 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, i madžarski penga 9.89 Din, 1 avstrijski šiling 7.96 Din, 1 belgijski be-H; 7.88 Din: 1 italijanska lira 2.96 Din, 1 francoski fr*nk 2.22 Din, 1 češka krona 1 67 Din.
Živina.
g Ljubijat!ski živinski sejem. Zadnji ljubljanski živinski sejem je bil zelo živahen glede degona, kupčija pa je bila le srednja. Dogon je znašal: 213 konj, 96 volov, 52 krav. 22 telet in 527 prašičev za rejo. Odprodanih le biio 32 konj, 43 volov, 30 krav, 10 telet, 142 prašičev za rejo. — Cene .o pa od zadnjega sejma precej nazadovale. Za kg žive teže so piače-vali: voli I. 9 Din (na zadniem sejmu 10 Din), II. 8 (9) Din, III. 7 (8) Din, krave debele 4.50—6.50 Din (5—7), iiiobasarice 8—3.50 (3- -4) Din, teleta i 1—12.50 (11—13) Din. Prašički za rejo 6—10 tednov stari so se trgovali po 160 250 Din za komad.
g Mariborski živinski sejem 12. t. m. Prignanih je bilo 18 konj, 12 bikov, 102 volov, 413 krav, 21 telet, skupaj 566 komadov. — Povprečne cene so bile za kg žive teže: debeli voli 7.50—8.50 Din, poldebeli voli 6—6.50 Din, vprežni 5—5.50 Din, biki za klanje 7—8 Din, klavne krave debele 6 do 7.50 Din, plemenske krave 4.25 do 6.50 Din, krave. klobasarice 3.50—4 Din, molzne krave 5.50—6.50 Din, breje krave 5.50—6.50 Din, mlada živina 6.75—9 Din, teleta 7—12 Din. — Prodanih je bilo 300 glav; v Avstrijo 3. Mesne cene za kg: volovsko meso I. 18—20 Din, II. 16—18 Din, meso od bikov, krav, telic 14—16 Din. Telečje meso I. 25—35 Din, II. 16—24 Din, svinjsko meso 15—27 Din.
g Mariborski prašičji seietu 14. t. m. Na ta sejm so pripeljali 319 prašičkov in 4 koze. Cene za komad so bile: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 75—100 Din, 7—9 tednov 150—200 Din, 3—4 mesece 250—350 Din- 5—7 mesecev 400—450 Din, 8—10 mesecev 550—650 Din, 1 leto stari 900 do 1100 Din. Za 1 kg žive teže 10—13 Din, 1 kg mrtve teže 15—16 Din. — Prodanih je bilo 209 prašičev. Za koze ni bilo povpraševanja.
g Prodaja plemenske živine v kočevskem okolišu. V poslednjem času je Savska banovina nakupila 26 plemenskih bikov, in sicer 9 v Ribnici, 17 v Dobrem polju. Cena za kg žive teže je bila 13, 14 in 15 Din ter se je izplačalo živinorejcem nad 150.000 I). Biki so bili dolenjske sive pasme, nastale s križanjem z montafonsko plemensko živino. Plemenske živali so bile odlične kakovosti. Zaradi jetike so bile tuberkulozirane in so se izkazale vse popolnoma zdrave. Nakupovalna komisija iz savske banovine se je izrazila zelo povoljno o plemenskem materijalu, ki se v tem kraju goji. Pripomniti je, da je tam še okrog 30—40 bikov dobre kakovosti na razpolago, vsled česar bi bilo želeti, da se na to opozorijo južne banovine, ki prihajajo semkaj po plemenjake. — Pri tej priliki bi treba opozoriti Go-
renjce, ua začnejo venaarie enKrat z vzrejo plemenskih bikov, ki jih južne pokrajine naše države, predvsem Bosna in Črnagora nujno rabijo- Saj oddajo celo ormoški okraj, ki ima le mal okoliš Pincgavcev, na leto do 60 bikov na jug. Na Gorenjskem bi jih lahko vzredili gotovo nad 100. Seveda mora biti to samo lep plemenski materijah Na noge, Gorenjci! Začnite vendar enkrat z vzrcjevanjem plemenske živine! Kupci bodo prišli šele tedaj, ko bo plemenska ži\ ina že na razpolago.
g Dunajski živinski sejem. Na zadnji goveji sejem je bilo prignanih 2230 glav, od teh le 73 iz Jugoslavije Pri slabem prometu so cene deloma popustile za 5 grcšev pri kg. — Na prašičji sejem je bilo pripeljanih 16.008 glav, od teh 5074 iz Jugoslavije. Pri nezadostnem povpraševanju so se pitani prašiči, razen prvovrstnih, pocenili za 2 groša, mesne pa za 5 do 10 grcšev za kg.
Cene.
g Nadaljno padanje cen. Indeks
cen Narodne banke za oktober 1930 se je zopet znižal. Cene v trgovini na debelo so v tem mesecu ponovno nazadovale. Predvsem je opaziti padec pri cenah žita in žitnih izdelkov, živine in industrijskih izdelkov, tukaj pa posebno radi pocenitve moke Če primerjamo cene indeksa za oktober z onirn za september m za oktober 1929, dobimo naslednjo sliko:
okt	sept.	okt
1930	1930	1929
rastlinski proizvodi 77.3	78 0	106.6
živalski „ 93.3	95.6	105.6
rudninski „ 88.4.	88.4	84.4
industrijski „ 75.4	78.2	89.9
skupni indeks 80.9	82.8	96.8
Te številke označijo primero s cenami iz leta 1926, ki tvori podlago 100. Padec je znaten posebno pri rastlinskih proizvodih, pri katerih ie padel v enem letu za polnih 29 točk, medtem pa skupni indeks za 16 točk.
g Žitno tržišče., V zadnjem času s» opaža vedno večje zanimanje inozemstva za naše žitarice, posebno na tržiščih Srednje Evrope. Samo v mesecu oktobru je bilo zaključenih preko tri tisoč vagonov poljskih pridelkov, v glavnem žico Sedaj se tudi govori o sklepu čeških trgovcev, nakupiti pri nas 1000 vagonov pšenice. Priv. izvozna družba je nakupila 600 vagonov baške pšenice po 140 Din. Posledica tega je bila, da so se cene učvrstile in da kaže, da se bo padec cen ustavil. Tudi mlini so začeli nekaj več nakupovati, ker krijejo pred-prodaje. Cene pšenici so narasle za 2 in pol pare pri kg, cene koruze so pa ostale neizpremenjene na 70 Din. Ponudbe na trgu so še vedno slabe. Na utrditev cen pšenice in drugih žit je vplival tudi ravnokar objavljeni zakon o zvišanju uvoznih carin na višino proizvodov našega kmetijstva. Obenem se je ukinila izvozna carina na oljčna semena in oljčna olja.
g Cene mleka v večjih mestih naše države. Glasom v zadnji dobi objavljenih tržnih cen so mlečne cene v raznih mestih naše države zelo različne. Najcenejše mlek opijejo v Ljubljani in Mariboru po 2.50 do 3 Din liter, nekoliko dražje je v Novem Sadu in v Zagrebu po 3—3.50 Din, Sarajevo po 4—4.50 Din in najdražje ga plačuje Eeograd 4—5 Din liter. Zanimivo pa je to, da imajo Beo.Jradčan najdražje mleko, pa najcenejšo belo kavo.
g Tržišče jajc. Kupčija z jajci in njih cene so v veliki meri odvisne od vremena. Ker je vreme pastalo hladno in se je produkcija znižala, se cene dvigajo. Nakupna cena je že dosegla 1.55—1.60 Din za komad izvoznega blaga. Vsled visokih cen pa pada kon-zum v inozemstvu. — Kakor poročajo, se je sedaj tudi Španija začela zanimati za naša jajca, dasiravno je naš izvoz tja malenkosten. — Perut-ninarski oddelek kmetijskega ministrstva prou;ava vprašanje standardizacije našega izvoza jajc.
LsSina.
g Svetovna vinska letina. Po angleškem »Eeonomistu« se ocenjuje letošnja svetovna vinska letina 233 milijonov hI manj, nego znaša srednja evropska produkcija. Največje škode vsled vremenskih neprilik je v vinogradništvu utrpela zapadna Evropa. V Franciji se računa, da je letošnja trgatev za polnih 19 milj hI. manša, v Španiji za 9 milj. hI od srednjega letnega pridelka. Italija izkazuje primanjkljaj 5 milj. hI, ki se nanaša predvsem na južno Italijo, medtem ko imajo severni predeli dobro letino. V Jugoslaviji, Bolgariji, Grčiji in Nemčiji je bila srednje dobra trgatev, medtem ko je Madjarska imela letos rekordno letino. Vsled slabih donosov v zapadni Evropi se opaža čvrsta tendenca na vinarskih tržiščih.
g Svetovna letina sladkorja. Po cenitvah dr. Mikuscha v Nemčiji znaša letošnja svetovna letina sladkorne pese 750.000 (po 1000 kg) nasproti 1,050.000 tonam prošlega leta. Temu primerno ceni tudi produkcijo sladkorja na 95.000 ton nasproti 120 tisoč 630 tonam prošlega leta. Izgleda torej, da bo letošnja letina sladkorne pese znatno manjša nego lanska.
g Svetovna žitna letina. Angleški listi ocenjujejo letošnjo svetovno letino kakor sledi: Razpoložljive zaloge v začetku žetve so znašale 28 milijonov kvarterjev (po 27 kg), razpoložljivi odviški žetve vključno Rusija in južna zemeljska obla 141 milijonov kvarterjev napram 105 milj. v letu 1929. Skupno povpraševanje uvoznih dežel 92 milj. napram 74 milj. v mi-nolem letu, tako da bo preostalo ne-porabnega žita 49 milj. kvarterjev. Skupna evropska žetev se ceni na 163 milj. kvarterjev. — Če so ti podatki vsaj približno točni, je tudi nadalje računati s svetovno kmetijsko krizo.
g Možnosti izvoza našega vina.
Letos je v Franciji vinska trgatev precej slabo izpadla, zato se predvideva primanjkljaj od kakih 10 milj.
hI. Nekoliko nadomestila bodo sicer dobili v dobri trgatvi v Alžiru, vzlic temu bodo morali uvoziti iz inozemstva še precejšnje količine vina. Tako je upanje, da bo pri tem udeležena tudi naša država, če se bodo naši vinski trgovci pravočasno pobrigali, da najdejo na Francoskem odjemalce. Tudi v Nemčijo bomo lahko izvozili nekoliko našega vina, če se bomo za to zanimali. — Sicer je pa bila že pri nas ustanovljena vinarska sekcija, ki bo v doglednem času začela z izvozom tipiziranih vin. — Izvoz sadja je v polnem razmahu.
Ostanki usnia in usneni prah vsebuje nekoliko dušika, ki pa pride v zemlji prav težko do prave veljave in koristi. Kljub temu ne zametu] ostankov usnja. Najbolje je, da jih mečemo na gnoj ali na kompostni kup.
Če krava sad<'žiijc mleko, ji pri vsakokratni molži pokrij križ in ledja z mrzlo vrečo, da ji tako umiriš živce. Po molži obriši kravo s suho vrečo. Umljivo je, da moraš s tako kravo ravnati lepo. Jeza prav nič ne pomaga, pač pa škoduje.
r Čisti redno jasli in ne puščaj v njih ostankov krme. Ostanki se lahko skisajo in skvarijo ostalo krmo, ki jo pokladaš živini. Živina trpi radi tega in kakšenkrat celo oboli.
2 zdravnikovega zasečka.
Staroločauka. Polite se ponoči čimdalje huje in zjutraj se čutite boli trudno ko zvečer. Vsekakor pojdite k zdravniku, da pregleda, kaj povzroča tako potenje pri Vas. Bržkone najde kako bolezen, ki se kaže iudi s čezmernim potenjem. Ko odpravite bolezen, pa izgine potenje kar samo ob sebi. Domača sredstva zoper potenje so ka<1 uljev (žajbljev) čaj, ki ga pijte bolj hladnega proti večeru in umivanje telesa s kisov o ali špiri-iovo vedo.
F. H. v P. Težjo šicčno bolezen imate, ki ee kaže v »omračenostic? Za spoznanje, pravilno presojanje in uspešno zdravljenje treba dolgotrajnega in neposrednega stika meti Vami in — zdravikom, vsako drugo početje je — šušmarstvo, ki ga moram kot resen zdravnik pobijati, ker škodi Vam Vsak okrožni ali občinski zdravnik Vas rad prevzame v opazovanje in zdravljenje za zmerno plačilo, ako ste reven, brezplačno.
1. R. v R. Moči se Vam skoraj vsako noč Vaša 12-lelna deklica, odkar hodi v šolo; poprej je bila od prvega do Šestega le.a vedno suha. Ali je močilniea sicer zdrava? Dajte io preiskati po zdravniku, če i ma nos v redu in seč (i vodo*) brez bolezenskih iz-prememb. Ce ima nos zaprt, da diha pr-inevi »kozi usta in ponoči smrči, treba nos u. iti, zakaj m pravšno dihanje in mirno spanje mera biti nos prehoden. Ce je mehur bolan, treba najprej to bolezen odpraviti Časih je nočno močenje znak nočnih božjastnih na-ixtdai> zato morate deklico nekaj noči po vrsti opazovali, da se to dažene. Ako vsega tega ni, potem ravnajte tako-le: Zaradi le nadloge ne smete deklice kaznovali ali kakorkoli strahovari. Zlepa ji prigovarjajte, da se mera, če le zares hoče. peneči zbuditi, če bi jo zatiščalo, in vstali. Naj s to mislijo zaspi! Izprva jo budite redno dve uri in štiri ure potem, ko je zaspala {forei približno ob desetih in o polnoči), da se deklica privadi zdramljenju in vstajanju. Deklica naj ee navadi spati na strani, ker je hrbtna lega kvai na. Leži naj na trdem ležišču in zglavju, pernice so škodljive zla.- i v zglavju, ker se glava preveč zgreje. O leia na j bo zadostna, a ne pretopla. Dobro je. ako dvignete posteljo pri v-nožju lake. da leži mcčilnica z glavo nekoliko navzdol. I)e!:!'ca naj po kosilu ne vžlje nobene tekočine več, mala ju-žina in večerja ni besta suhi. Zr.pe • žejo /.adešča jabolko ali hruška. So se drugi pripomočki zoper to nadlog > (zdravila, elefctri-ziraoje i. dr.), a če hočete moja navodila vztrajno izvajati kakih 4—6 tednov, jih bržkone ne bojeie potrebovali.
A. C. v St. V. Mozoljčasl obraz imate? V Vaši dobi je ta nskaznost kaj pogostna in časih zelo trdovratna — težko odpravljiva. Peskusite to: 3 mesece ne vživajte nič mesa in jajee, pač pa mlečno m rastlinsko hrano. Priporočam Vam, da vžijete vsak dan kaj sirovega (sadja ali zelenjavo). Vsaj 6 tednov vživajte redno zjutraj na tešče košček drožjs ali pekovskega kvasa v velikosti Vašega pal-čevega člena na roki. Drožje naj bo sveže in zmešano z mlačnim (ne vročim) mlekom. i'a nam sporočile kaj o stanju čez iri mesece! (Namenoma sem opustili vsak nasvet glede zdravljenja kože sam e, zakaj. Vam bo k malu razvidno.)
M. K. v V. Proti smrčanju Vašega moža naj Vam pomagam? Vi nimate počitka, otroci se plašijo. Če ga ne morete pripravili z lepa!, da bo legel in spal na strani, zakaj samo vznak ležeč človek smrči, poskusite z zvijačo, da mu všijete v srajco sredi hrbta kak gumb ali kamenček, ki ga bo prisilil tudi v spanju, ako leže na hrbet, da lego spremeni — odgovornosti seve ne prevzamem za Vas prav nobene! Ker je dedce vganjati težka zadeva, kakor pravijo stare bukve in — moja žena. zato Vam svetujem, da si Vi s pavolo dobro zataknete zvečer tisto uho, ki ne mislite ležati in spati na njem