"Moj dragi ala," je pisal sinko očetu, da bi se rešil iz rok zločincev, ki so ga odpeljali
New Rochelle, N. J., 31. maja. Truplo Petra Levine, ki je sin znamenitega newyorškega odvetnika, je bilo najdeno pretekli pondeljek v zalivu Louis Iselina v Davenport, Long Island v New Yorku.
Mladi Peter, star 12 let, je bil sin newyorskega odvetnika, in katerega so pred petimi ted ft i nepoznani lopovi odpeljali. Oče otroka, ki je znamenit newyor-ški odvetnik, je dal zločincem vedeti, da plača, kar zahtevajo, ako vrnejo sina.
Zločinci so večkrat telefonirali očetu in so v svojih pismih zahtevali $50,000 za odkup otroka Oče se je izjavil, da je pripravljen plačati, dasi težko plača, in ko je bile vse dogovorjeno radi odškodnine, so lopovi, ki so odpeljali otroka, slednjega umorili.
Včeraj se je našlo truplo od-
peljanega otroka v bližini New Rochelle mesta. Slučaj najdbe otroka je popolnoma podoben slučaju najdenega otroka Lind-bergha.
Mladi Peter Levin je bil najden v gozdu, kakih 12 milj od doma svojih staršev. Truplo dečka je dobil mladi kapitan Holmer Strong. Zločinec, ki je otroka odpeljal, mu je odrezal glavo, obe roki in obe nogi.
Mladi Peter Levine je pred svojo smrtjo pisal staršem: "Dragi moj papa! Plačaj kar ti ljudje zahtevajo. Dragi moj papa, jaz vem, da te ne bom več videl. Ti ljudje so zelo grdi z menoj. Papa, plačaj, da zopet pridem lahko h tebi. Ata moj, ali me boš pozabil? Ti ljudje so tako grdi z menoj ! ! !"
Fantiček je pismo očetu odposlal potom enega služabnika lopovov, ki so otroka odvedli iz domače hiše.
Lojalisti doživeli ponoven poraz v Španiji
Hendaye, Francija, 31. maja. Španski nacionalisti- so včeraj zasedli mesto Mora de Rubielos, ki kontrolira velevažno cesto med T e r u e 1 o m in Sredozemskim morjem. Dočim so nacionalisti zadnji teden v ondotni okolici doživeli nekaj porazov, so včeraj nenadoma prešli v ofenzivo m mesto se je moralo podati. Nacionalisti so sedaj komaj 50 milj oddaljeni od glavnega mesta Valencije. španski lojalisti so se tekom zadnje ofenzive le slabo upirali, so večinoma vselej bežali, kjerkoli so se pokazali nacionalisti. In to kljub dejstvu, da je Rusija poslala zadnje tedne 75 novih zrakoplovov španskim lojalistom, številne topove in 15,000 strojnih pušk. Blago je bilo poslano preko Francije.
Mrs. Mlakar v bolnici
Mrs. Antonija Mlakar iz Hubbard Rd., Madison, O. je bila nagloma odpeljana v Memorial bolnico v Painesville, kjer se je morala podvreči operaciji. Operacijo je srečno prestala, vendar začasno obiski še niso dovoljeni. Želimo dobri ženi skorajšnjega in popolnega okrevanja.
Seja na Prince Ave.
Pros}, se vse članice Gospodinjskega kluba S. D. D. na Prince Ave., da se gotovo udeležite seje, ki se vrši v četrtek 2. junija. Precej važnih Zadev je na dnevnem redu in vaša navzočnost je na vsak način potrebna.—Cecilia Vato-vec, predsednica.
Gozdna taborišča
Država Ohio bo še zanaprej obdržala 33 gozdnih taborišč. Pred par tedni je bilo sklenjeno, cla se jih odpravi 15, toda direktor Fechner je odredil, da ostanejo vsa. Cuyahoga okraj dobi celo eno nadaljno gozdno taborišče za mlade fante. Končana šola
V petek 3. junija bo zaključena državljanska šola, ki se nahaja na 55. cesti in St. Clair cesti. Pouk se bo nadaljeval zadnji teden v mesecu septembru.
Poražen' predlog
Mestna zbornica je sinoči z 18 glasovi proti 13 porazila predlog, da se zvišajo cene vodi v Clevelandu. Predlog pride prihodnji teden zopet na vrsto.
-o—
Kongres bo v kratkem prenehal z zborovanjem
Washington, 31. maja. Ko se je predsednik Roosevelt vrnil včeraj iz Hyde Parka, N. Y., kamor je odšel na oddih, v Washington, se je takoj začel posvetovati z raznimi vodilnimi demokrati v kongresu glede zaključka kongresnega zborovanja. Voditelji demokratov bi radi vedeli, kaj bi predsednik Roosevelt tekom sedanjega zasedanja še rad dobil od kongresa, nakar bodo predlagali za-ključitev. 1
-o--.
Star, toda pravi oče
George White je bil dvakrat izvoljen za governerja države Ohio. Mož je danes star 65 let, pa ga to ni oviralo, da ne bi postal oče prav močnega fantička. Prva žena bivšega governerja je umrla v letu 1936. Lansko leto se je pa George drugič poročil in dobil žensko 42 let staro. Bivši governer je imel v prvem zakonu pet otrok, in kot je videti, 'oo "nadaljeval" s svojim delom.
Kampanjska doba
Do 10. junija imajo državljani čas, da se registrirajo za primarne volitve, ki se vršijo drugi torek v avgustu mesecu. Letos imamo kar šest slovenskih kandidatov, ki kandidirajo v državno zbornico države 0'hio, dočim je Mr. Wm. M. Boyd-Boič ponovni kandidat za državnega senatorja.
Na operacijo
Preteklo soboto se je morala podati Mrs. Mary Segulin, 877 E. 237th St., na težko operacijo v Lakeside bolnišnico. Nahaja se v sobi št. 173, v drugem nadstropju. Obiski so samo v torek in četrtek od 7. do 8. ure in v nedeljo od 3. do 4.
Dežja ni
Tekom zadnjih šest dni je vremenski prerok v Clevelandu prerokoval, da bo padal dež, toda dežja od nikoder ni. Mr. Mize, ki je vladni vremenski prerok, se je izjavil, da kaj enakega v tem času leta še ni doživel. Davey odobren Demokratska liga države Ohio, ki je ena najbolj pomembnih javnih činiteljev v politiki, je te dni odobrila kandidaturo Martina L. Da-veya in ga priporočila volivcem v ponovno izvolitev.
Tudi ženske morajo na češkem k armadi
Praga, 31. maja. Vlada č<*ho-slovaške republike je odredila, da mora sleherni državljan ali državljanka služiti v armadi in to v letih med 6 in 60. Ko začnejo otroci obojega spola hoditi v šolo,1 so obenem podvrženi vojaški dolžnosti. Izvzeti so le oni, ki so telesno nesposobni za vojaško službo, kot slepi, hromi, pohabljeni in enaki. Dekleta in žene morajo enako služiti v armadi kot moški. Fantje morajo 70 ur na leto posvetiti vojaški službi, dokler niso 17 let stari, potem pa 90 ur na leto toliko časa, dokler niso uvrščeni v armado. Za dekleta je predpisano, da morajo najmanj 40 ur na leto se posvetiti vojaški službi, dokler ne postanejo stare 21 let. Od tedaj naprej pa se morajo vežbati 30 ur na leto, dokler niso postale 33 let stare, ko so oproščene vojaške službe. Vlada bo ustanovila posebna vojaška taborišča za fante in posebna taborišča za dekleta.
Nemci so skrivnostno odpeljali Schuschnigga
Dunaj, 31. maja. — Tajna nemška policija je na skrivnosten način odpeljala bivšega avstrijskega kanclerja Kurt Schuschnigga iz Belvedere gradu. Javnosti je znano samo toliko, da je moral nekam "proti severu." Trije oklopni avtomobili polni nemških tajnih policistov, so spremljali bivšega kanclerja. Zaročnica Schuschnigga je takoj po odhodu zaročenca začela prodajati pohištvo v gradu, dočim se je oče bivšega kanclerja tudi preselil "proti severu." Govori se, da bodo Schuschnigga v Nemčiji pristavili pred sod-nijo in ga obtožili veleizdaje.
-o-
Obisk iz Kanade
Iz Lachine, Quebec, Kanada je prišel včeraj obiskat v uredništvu Mr. Frank Zbač-nik, naš zvesti naročnik. Prišel je v Cleveland na obisk k svojim trem sestram in dvema bratoma. Sestre so: Mary Sa-dar, Fannie Fortuna in Margaret Sadar, brata sta pa Valentin in John. Frankie nam je tudi prinesel nekaj kanadskih smodk, s katerimi se sedaj postavlja naš Jože v tiskarni. Prav lepa hvala za prijazni obisk in za smodke. Mr. Zbačnik ostane v Clevelandu najbrž do petka, ko se vrne v Kanado.
Ima hud spanec
Herbert, Allen, star 37 let, se ga je tako nažehtal, da je na potu proti domu se vlegel na železniško progo, kjer je sladko zaspal. železniški čuvaj ga je skušal zbuditi s tem, da ga je s količkom parkrat mahnil po zadnjici, toda Herbert je kar naprej spal. šele ko je privozil vlak in nekako močno zadel Her-berta, se je slednji zbudil in vstal, nekoliko poškodovan radi sunka od lokomotive.
Krasne slike
Nocoj, v sredo večer, ob 7:45, se bodo kazale krasne filmske slike v novi šoli sv. Vida. Slike bc kazal Father Andrey. Vstopnina je samo 20c.
V bolnišnico
Svetkova ambulanca je odpeljala v Cleveland Osteopathic bolnišnico Mrs. Mary Bitenc, 922 Alhambra Rd. Nahaja se v sobi 203. Bolnišnice naslov je 3146 Euclid Ave.
Dragocen pozdrav
Včeraj nam je pošta dostavila lično razglednico, na kateri se gospod ljubljanski župan in njegova soproga gospa Adlešič poslavljata od "A meriške Domovine" pred odhodom v staro domovino. Gospod župan dr. Adlešič in enako njegova so\roga sta napisala v slovo nekaj krasnih vrstic, ki nam bodo dolgo v spominu. Dobili smo tudi razglednico iz Niagara Falls, katere je spoštovani par obiskal pred odhodom iz Amerike. Dr. Adlešič trdi, da se je čudil naravni krasoti nia-garskih slapov.
V Mehiki je narejen konec revolte generala Cedilla
Mexico City, 31. maja. Predsednik mehikanske republike Lazaro Cardenas je včeraj naznanil, da je končana revolta generala Cedilla. Revolta se je začela v državi San Luis Potosi. Cedilla je imel za seboj večino kmetov v državi, ki so veliki nasprotniki predsednika Cardena-sa. V državo je bilo poslanih 30;000 mož mehikanske armade, ki so naredili konec uporu. Gen. Cedillo se je umaknil v hribe, vendar ima s seboj tako malo pristašev, da ne tvori nobene nevarnosti več. Gen. Cedilla je bil svoječasno poljedelski minister v kabinetu predsednika Car-denasa, ki je izjavil, ako dobi generala v roke, da ne bo zahteval smrtne kazni za njega.
-o--—
Ogromne priprave za sprejem kralja
Paris, 30. maja. Francoske oblasti se pripravljajo za sprejem angleškega kralja in kraljice, ki nameravata priti koncem junija meseca v Paris. Detektivi so obiskali sleherno hišo ob cestah, kjer se bo vozil kraljevi par in so prepovedali stanovalcem teh hiš tekom obiska kralja sprejeti kakega tujca ali osebo iz drugih krajev v hišo. 35,000 vojakov, peš in na konjih, bo zastražilo ceste, kjer se bo vozil kralj, poleg tega, da bosta stali dve koloni policije na vsaki strani ceste. Ob kraljevem vozu bodo jahali spahiji in policija na motornih kolesih.
Moka za brezposelne
Mesto Cleveland 'dobi te dni od zvezne vlade toliko moke, kot jo brezposelni v mestu potrebujejo v enem mesecu. Zvezna vlada kupuje že od prvega januarja naprej pri farmarjih vse, kar slednjim preostaja. Farmarski pridelki so poslani v večja mesta, nakar se razdelijo med brezposelne. Računa se, da bo prišlo v Cleveland 250,000 funtov moke.
Ni zaleglo
Znana plesalka Sally Rand, ki najraje naga pleše, je nastopila na spominski dan v neki protestantovski cerkvi v Kansas City, da govori za prispevke za španske lojaliste. Prišlo jo je poslušat — 19 ljudi.
Konvencija čarovnikov
Mr. John J. Grdina, poznani in menda edini slovenski "čarovnik" v Zedinjenih državah, nam je poslal lepe pozdrave iz Cincinnatija, Ohio, kjer se vrši konvencija čarovnikov. Imamo se prav dobro, piše Mr. Grdina. Menda ja, saj lahko coprajo eden drugemu!
Japonska armada na Kitajskem šteje 400,000 mož
Šangaj, 31. maja. Japonska ima danes na 2&0 milj dolgi fronti na Kitajskem nič manj kot 400,000 mož, ki pričakujejo te dni povelje, da se začnejo pomikati proti mesto Hankov, ki je začasno glavno mesto Kitajske. Napram Japoncem se bori nekako 1,000,000 Kitajcev, ki se trdovratno otresajo vpadalcev. Poroča se o hudih in krvavih bojih v Lenfang pokrajini, ki je najbolj važna za Japonce. Iz japonskih virov se poroča, da se Kitajci umikajo iz Lefang okraja, potem ko je bila njih armada bombardirana po 150 japonskih zrakoplovih. Obenem se poroča iz Honkonga, da so japonski zrakoplovi napadli mesto Canton, in sicer že četrtič v štirih dnevih. 1,500 Kitajcev je bilo pri tem ubitih in nad 5,000 ranjenih.
Denar bo treba posoditi vladi za vojno
Washington, 31. maja. Vojaški odsek senatne zbornice kongresa je včeraj odobril predlog, ki pravi, da bo moral sleherni Amerikanec, ki ima $1,000.00 ali več čistega premoženja, denar posoditi vladi, kadar bo napovedana vojna. Proti temu predlogu je protestiral mornariški in vojaški oddelek vlade, toda kongres je predlog vseeno odobril. Predlog je v prvi vrsti naperjen proti onim finančnim mogotcem, ki ustvarjajo vojno histerijo s tem, da hujskajo javnost. Če bodo vedeli, da bodo morali denar izročiti vladi na male obresti, bodo odnehali z vojno propagando.
Mr. A. Grdina
Mr. A. Grdina, predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, nam sporoča: Javnost prosim za nekoliko potrpljenja glede raznih poročil o nabiranju darov za Vrt, glede olepšave cest in Vrta, nadalje glede poročil o slavnosti in zahval vsem, ki so tako plemenito pomagali pri naši največji narodni slavnosti, kar smo jih še kdaj imeli Slovenci v Zedinjenih državah. Bil sem zaposlen z dr. Adlešičem, ki nas je obiskal in zamudil sem iz tega vzroka precej drugih stvari. Spremljal sem častna gosta, gospoda župana in soprogo tudi v Niagara Falls, nadalje v Washington in v New York, odkoder se danes odpeljeta zopet v svojo domovino. Od danes naprej sem pa zopet na razpolago vsem, ki želijo govoriti z menoj. Vsi ste dobrodošli. — Anton Grdina, predsednik J. K. Vrta.
Morilec policista
Včeraj smo poročali, da je bil v Clevelandu v noči med nedeljo in pondeljskom umorjen od roparjev policist Raymond Griffin, star 29 let. Tekom včerajšnjega dneva je policija aretirala nič manj kot 15 žensk in osem mladih moških, ki so osumljeni umora in ropa. Zakaj je bil policist umorjen, je skrivnost. Znan je bil kot eden najboljših policistov, pošten, trezen, postrežljiv in prijazen. Policija je na delu, da dožene vzrok njegove smrti. Sovražnikov ni imel, ni zahajal v nobene nočne prostore in je bil poleg tega dober družinski oče. Za, čitalnico
Samostojno podporno društvo žužemberk je darovalo za S. N. čitalnico $3.00 kot častno članarino. Odbor čitalnice izreka društvu prav iskreno zahvalo.
Ameriika Domovina protestira, ker država ne plačuje starostne pokojnine našim ljudem
Naše uredništvo je te dni naslovilo na državno postavodajo protest, ker je postava v državi Ohio glede starostne pokojnine narejena tako, da ljudje, ki niso najmanj 15 let ameriški državljani, ne morejo dobivati starostne, pokojnine.
V pismu na predsednika senatne zbornice in na predsednika poslanske zbornice je naše uredništvo vprašalo, zakaj se pred postavo dela razlika pri ljudeh, ko vendar ameriška ustava piše, da smo pred ustavo vsi enaki.
Naše mnenje je. da človek, ki je dosegel 65. leto in je brez srestev, je ravno tako potreben podpore in pokojnine, če je dr-žavljan ali če ni državljan.
Dočim vlada Zedinjenih držav dovoljuje pokojnino starim ljudem, če so državljani ali ne, pa slednjo odreka postava države Ohio, kar je očitna krivica za stotine in stotine naših in drugih ljudi.
Samo v Clevelandu imamo megoče do 600 ali 700 Slovencev, ki so dosegli 65. leto, so delali trdo za preživljenje, toda jim usoda ni naklonila, da bi si nahranili denar, državljani pa vsaj 15 let še niso.
Vsi ti bi morali dobivati mesečno starostno pokojnino. Tozadevno bomo vodili boj v državni postavodaji, da kaj naredimo za naše v resnici potrebne siromake.
Slovenski farmarji v Lake in Ashtabula okrajih imajo tisoče dolarjev škode radi vremena
Naš poročevalec se je podal te dni v Lake in Ashtabula county, v Madison in Genevo in v okolico, kjer je stotine naših slovenskih farmarjev. Glavni pridelek na teh farmah je vsako leto izvrstno grozdje.
že lansko leto so bili naši slovenski farmarji prizadeti, ker grozdje v Ohio radi konkurence californfjskega grozdja ni imelo skoro nobene cene in so moraji farmarji grozdje ceneje prodajati, kot jih je pa veljal trud in drugi stroški s trtami.
Letos so pa naši ljudje še hujše udarjeni. Trte so pognale koncem marca, ko je bilo precej toplo vreme in vse je kazalo najlepše. Koncem aprila in začetkom maja je pa obiskala Lake in Ashtabula okraj huda slana, ki je zamorila vse.
Hodili smo po farmah, kjer je od 15 do 30 akrovtrte. Neki naš prijatelj in naročnik nam je pripovedoval, da ne veruje, da bi letos dobil toliko grozdja, da bi si naredil vsaj par sodov mošta in vina.
Drugi naš prijatelj, ki ima 17 akrov trte, nam je pripovedoval, da težko če bo dobil od vseh trt
Fašistovska konvencija piketirana
San Francisco, Cal., 31. maja. Včeraj je bila tu zaključena konvencija nemških fašistov v Ameriki, ki so organizirani v German - American Bundu. Na konvenciji je bilo navzočih kakih 200 delegatov. Zborovali so v California dvorani, katero je piketiralo 2500 ameriških državljanov, toda ni prišlo do nobenega spopada, razen, da so se pikejti smejali delegatom, ko so hodili v dvorano.
Društvo Marije Magdalene
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nocoj nahajala v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida med 6. in 7. uro v svrho društvenih zadev.
Slovenska radio ura
Slovenski radio program, ki se oddaja ob sredah zvečer na WCLE radio, postaji, bo danes oddajan ob 5:30 namesto ob 7. uri kot običajno. Bo j ako lep program.
kakih par bušljev grozdja.
če preračunamo, da se nahaja v Lake in Ashtabula county do 300 slovenskih farmarjev, ki imajo najmanj 3,000 akrov posajenih s trtami, tedaj si lahko predstavljamo ogromno /.gubo, ki jo bodo imeli naši ljudje letos.
Vzemimo, da se proda tona grozdja, za $*<W>0, kar jn dovolj nizka cena. In na aker zemlje pride povprečno v dobri letini po dve toni in pol grozdja. Na 3,-000 akrih bi torej pričakovali 7,500 ton grozdja.
To pomeni, da bodo naši ljudje zgubili letos skoro $300,000, ker jim je slana pomorila trte. In grozdje je glavni pridelek naših. ljudi v Lake in Ashtabula okrajih. Naše uredništvo se je tozadevno obrnilo na zvezno vlado v Washingtonu in poskusilo, če bo mogoče dobiti kako pomoč.
Davki so visoki, zavarovalnina, poprava poslopij in vse dru-ko, kar mora farmar imeti, in če mu trta pomrzne, pomeni to zgubo glavnega vira dohodkov. Mi simpatiziramo z našimi ljudmi v Lake in Ashtabula okraju, in če bomo mogli, bomo skušali kaj doseči za nje. o------
Smrtna kosa
Za srčno hibo je umrl rojak Frank Dolar, star 56 let. V Clevelandu je bival 35 let in je bil doma iz Ljubljane. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Stanoval je na 1415 E. 39th St. Pogreb ranjkega se vrši v petek popoldne ob 2. uri iz Frank Za-krajšek pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. Bodi ranj-kemu mirna ameriška zemlja!
Pozdravi potnikov
Iz parnika Normandie pozdravljajo uredništvo in rojake v Clevelandu sledeči: Josephine Terček, Frances Dolinar, J. Sto-kel, Rose Rogelj, M. Naglič, Wm. Candon, Janko N. Rogelj, Theresa Russ, Tom Krašovec, M. Spular, Aug. Kollander, John Zavrl j. Levstik in A. Bohinc. Lepa hvala za pozdrave.
Razbita okna
Nepoznani lopovi so sinoči okoli 10. ure na Five Points in St. Clair Ave. razbili deset večjih trgovskih oken. Nihče ni videl, kako se je delo izvršilo. Materinski klub
Seja Materinskega kluba fare sv. Vida se vrši nocoj v sredo v običajnih prostorih.
flMERIŠKft^DOMOVINfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	W V W)	-	w
IN LANGUAGE ONLY	A TV flPHT/^ A X T T	yrr~»	SLOVENIAN MORNING
. _ __ _____AMERICAN HOME_ DAILY newspaper
N°- 127____________CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 1, 1938	LETO XLI. - VOL. XLI.
I__AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 19-38
r i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ______Published dally except Sundays and Holidays	_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50, Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.	_
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year.
Single copies, 3c	_
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ _
»83	No. 127, Wed., June 1, 1938
Po odhodu dr, Adlešiča
i..........................
BESEDA IZ NARODA
I...........—— ............—K
Predstavnik Slovenije v Zedinjenih državah, ljubljan ski župan dr. Jurij Adlešič, odpotuje danes, 1. junija, v domovino, kamor ga kličejo obilni uradni posli. Nam vsem je žal, da odpotuje tako hitro v domovino, ko smo ga vendar tukaj komaj dobro spoznali in mu pogledali v njegovo pošteno lice in komaj spoznali njegovo, tako iskreno čuteče srce.
Zavedamo se pa kljub vsemu temu, da je imel obisk dr. Jurija Adlešiča ogromen pomen tako za nas ameriške Slovence, kot za naše rojake doma, predvsem pa je naredi obisk gospoda župana sijajen in pomemben vtis na ameriško javnost. Pred nami je uradni zapisnik "Congressional Record," ki dnevno prinaša ves zapisnik o poslovanju kongresa Zedinjenih držav. V zapisniku kongresa z dne 17. maja beremo, med drugim, sledečo značilno izjavo Hon. Robert Crosserja, ki je kongresman iz 21. okraja. Mr. Cros-ser je govoril v kongresu:
"Preteklo nedeljo sem bil počaščen od zastopnikov malega slovenskega naroda v Clevelandu, ki me je povabil na otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Rečem, da sem bil počaščen od zastopnikov "malega" slovenskega naroda. Toda, gospodje tovariši v kongresu, povem vam, da so to ljudje, katerim v vseh svojih dolgih letih občevanja z narodi, nisem še našel para.
"Ti Slovenci v Clevelandu so inteligentni, lojalni Ame-rikanci in nas, rojene Amerikance, prevladuje nekaka nova, vzvišena misel, ko se pogovarjamo s temi ljudmi, ki so v resnici vredni vsega našega spoštovanja. Poznam Slovence že nad 30 let, odkar sem tu med vami, gospodje tovariši v kongresu, toda nisem imel prilike še vse do 15. maja letos priti v stik s toliko voditelji slovenskega naroda, ki bi tako inteligentno predstavljali ne samo svoj narod, pač pa našo
Ameriko! . . . ."
Bratje in sestre, take besede, izrečene v kongresu Zedinjenih držav, po veteranu kongresmanov — Mr. Crosser je biliže desetkrat izvoljen od naroda, da zastopa 21. kongresni okraj v postavodaji Zedinjenih držav — take besede za-ležejo in so v korist vsemu našemu narodu. Trenutno sicer ne bomo obogateli radi tega, toda pride čas, pride prilika, ko se nas bo bolje upoštevalo, in bodo imeli posamezniki kot ves narod materialno in moralno korist od tega.
Da se je ustvarila najboljša vez med domovino in med Ameriko je v najobilnejši meri prispeval gospod ljubljanski župan dr. Jurij Adlešič in pri tem je plemenito pomagala njegova gospa soproga. Dr. Adlešič je tekom svojega bivanja med nami se seznanil z najbolj odličnimi predstavniki Amerike, z ljudmi, ki imajo besedo v Ameriki, in pri vseh teh nas je tako fino prijateljsko in razumno modro zastopal, da smo pridobili na ugledu in spoštovanju kot narod v štirinajstih dnevih več kot v vseh letih našega bivanja v Zedinjenih državah.
Mnogi Amerikanci še danes ne morejo verjeti, da je gospod dr. Adlešič ljubljanski župan. Oni so mnenja, da je predstavnik Velike Anglije, in le s težavo smo mnoge prepričali, da je to naš slovenski sin, ki je prišel počastit slovenski narod v Ameriko. Pot dr. Jurija Adlešiča v Zedinjene države se je obilno poplačala z največjim moralnim uspehom, katerega smo pridobili radi njega v Ameriki, in katerega obiska odmev se je našel v prvi postavodaji sveta — v kongresu Zedinjenih držav, kakor tudi v mestni zbornici cleve-landski.
Gospod župan, dr. Adlešič, ponosni smo na Vas in spomin na Vas in gospo soprogo ostane med nami za vselej. Slovenija pač ni mogla poslati k nam bolj modrega in zastavnega poslanika med naš kot v Vaši spoštovani osebi. Dosegli ste nekaj, kar se je dosedaj posrečilo samo še ljubljanskemu našemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ko nas je tekom svojega bivanja v Ameriki opominjal na vero naših staršev in na lepoto slovenske pesmi. Vi pa, dr. Adlešič, ste pa v civilnem pomenu ustvarili krasno vez med našimi ljudmi in med našo staro domovino. Takih predstavnikov naroda bi še več potrebovali, toda zaenkrat ste v najbolj dovršeni meri izpolnili svojo nalogo. Kjerkoli je bilo mogoče nekaj hladnosti napram domovini, ste vi s svojim gorkim srcem pregnali hlad in nam vlili nov ogenj narodne zavesti in spoštovanja! do domovine, in kateri ogenj se ne bo dal ugasniti.
Potujte srečno z gospo soprogo, vrnite se v Ljubljano in povejte Sloveniji, da smo v Ameriki zvesti sinovi Slovenije, kakor smo lojalni Amerikanci. Saj sin ali hči, ki pozabi na mater, ni vreden neveste! Tisočkrat pozdravljeni Vi in po Vas vsa Slovenija!
"Zvončki" in "Zvon"
že ob pol treh predzadnjo nedeljo popoldne je bila zbrana množica ljudi okrog Jugoslovanskega narodnega doma v West Parku, da prisostvujejo prvemu ioncertu novega ustanovljenega mladinskega pevskega zbora "Zvončki." In ob tretji uri je bila dvorana že nabita polna prijateljev mladine iz vseh bližnjih krajev. Zelo dobro so se odzvali "Zvončkovemu" povabilu pevci in pevke ter starši "Slavčkov," "Škrjančkov," Mladinskega zbora iz Waterloo Rd., "Kanarčkov" in Mladinskega zbora iz Holmes Avenue. Še par takih prireditev in bodo West Parčani primorani povečati dom.
Programe "Zvončkov" je krasila ista krasna slika kot je krasila programe Združenih mladinskih pevskih zborov pri zadnjem koncertu. Ta slika je res nekaj izredno pomembnega za ts naše zbore.
Predsednik "Zvončkov" g. Frank Mlakar je veselo pozdravil vse navzoče in se lepo zahvalili Združenim mladinskim pevskim zborom za lep odziv in sodelovanje. Obenem se je zahvalil direktoriju J. N. Doma in drugim, ki so pripomogli do ustanovitve zbora in še posebno pa pevovodju g. Louis šeme-tu, kateremu, se je izjavil, gre največja zasluga. Kot častni govornik bi imel slediti g. Mlakar-ju pesnik in glasbenik g. Ivan Zor-man, ki pa radi preobilne zaposlenosti ni mogel biti navzoč.
"Zvončki" so ob svojem prvem javnem nastopu zapeli "Prav lepo je res na deželi" in že v tej kratki pesmici je bilo razvidno, da so vredni svojega imena; prav milo je donesla slovenska pesem iz grl te novo izbrane mlade skupine. Dobro so se postavili v pesmicah "Stoji stoji Ljubljanca" in "Ptiček prav majhen je." Humoristična pesmica "Izak, Jakob, Abraham" je občinstvu kot pevcem in pevkam samim, zelo ugajala kot petem tudi "Ko ptičica sem pe-vala."
Zatem so nastopile poznane mlade sestrice Delores in Frieda Vidic. Ti dve mladi pevki sta dober zgled korajžnih pevskih nastopov in čiste izgovarjave. Kakor sta še majhni, se je v od-zadju dvorane dobro razumelo vsako besedo izbrane pesmice "Ringa, ringa raja." Na klavir ju je spremljal njih učitelj, g. šeme.
Sledili so jima zopet "Zvončki,' 'ki so ctvorili svoj drugi del programa s pesmico "Pojte drobne tičice." Nadalje so zapeli "Kolo," "Bučelar," ki potrebuje od strani pevcev in pevk točno pazljivost, da poje vsak glas ob pravem času, toda Zvončki so jo dobro peli. "Šmentana muha" je povzročila smeh med občinstvom in pevci in pevke so jo peli smehljajočih obrazov. "Zvončki" so zaključili svoj del programa s krasno melodijo "Prišla bo pomlad." Lepšega ali boljšega petja kot je bilo petje "Zvončkov" bi bilo za prvi koncert skoro nemogoče. Za večino teh mladcev je bil to prvi javni nastop in že v tako kratki dobi učenja so pesmice lepo predna-šali in pa izgovorjava je bila dobra, kljub temu da veliko otrok še govori težko v slovenskem jeziku in da West Park nima nobene slovenske šole.
Po zadnji pesmici so "Zvončki" poklonili pevovodju lepo kešaro cvetlic v znak hvaležnega spoštovanja.
Po kratkem odmoru je- predsednik Združenih mladinskih pevskih zborov, g. John Terlep, v imenu vseh mladinskih zborov pozdravil in čestital "Zvončkom" in obenem povabil vse navzoče na veliki piknik Z. M. P. Z., ki se vrši v nedeljo 19. juni:
j a na prostorih Slovenskega društvenega doma na Rechar Rd. v Euclid, Ohio.
Njemu je sledil nastop skupine Združenih mladinskih pevskih zborov. Od vsakega zbora se je udeležilo lepo število prev-cev in pevk tako, da je bil oder skoro premajhen. Zapeli so "Mladina je srečna," Čin, cin, cin," "Tiri, tiri, tin je," "Svatov-ska," "žabja svatba" in "Bog živi vas." Tako glasno in čisto bržkone še ni donela slovenska pesem v tej dvorani kot je pri tem nastopu. Odziv udeležencev, burno aplavdiranje, je razveselilo pevce in pevke, da so vedno bolj s korajžo peli.
Pevovodja zbora, kot znano, je g. Louis šeme in na klavir je spremi j evala "Zvončke" in skupino Z. M. P. Z. pianistinja gdč. Elsie. Bil je to velik dan v West Parku, ki ostane nam vsem med veselimi spomini. "Zvončki" so glasovno dobri in bodo v petju gotovo dobro napredovali in obenem imajo tudi dobre voditelje kot Mlakarjeve, Mirtičeve, Šus-taršičeve in še par drugih in ako jim bodo stali starši sledili, bodo "Zvončki" še dolgo prepevali in uspevali.
V imenu Združenih mladinskih pevskih zborov iskreno ča-stitam mladim pevcem, pevkam in pevovodji ter se toplo zahvaljujem West Parčanom za njih gostol j ubnost.
Isti večer ob 8. uri je imel pevski zbor "Zvon" svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na 80. cesti. Ker sem se pri "Zvončkih" malo predolgo zamudila, sem prišla prepozno za pričetek Zvonovega programa. Zamudila sem tri točke mešanega zbora, namreč "Poljske rože," "Ptička" in "Žagar" ter ženske zbore Barkarola iz opere "Heffmanove pripovedke," "Poj petelin" in "Ogljar." Slišala sem tudi samo zadnjo kitico Zorma-nove "Pesem starca," katero je pel bariton solo Silvester Pau-lin. Sodeč po njegovem petju je bil g. Paulin dobro razpoložen, ker pel je razločno in glas mu je bil čist in naraven.
Sledil mu je moški zbor z lepimi pemladanskemi pesmicami "Tam kjer pisana so polja," "Travniki so razcveteni" in "Na zeleni gori," katero so običajno dobro proizvajali.
Predno je zopet nastopil mešan zbor, je bilo deset minut odmera, nakar so zapeli "Pomlad." Pcsebno v tej pesmi je bilo opaziti lepo prednašanje, a žal, kot skoro vsak zbor, ima tudi "Zvon" par članov, ki pač ne verujejo v pianissimo in fineso petja. "Oh Marička," katero je pel mešan zbor, je navzočim zelo ugajala kot pač vedno vse narodne pesmi.
Zatem je bila na vrsti sopran solo namreč lepa Zcrmanova skladba "Spomin," katero je pela dobro poznana Agnes Žagar. Ga. Žagar je dobro razumela to pesmico in tako čutečo pela, da je navzoče res ganilo. Na željo navzočih je zapela še "Vsi so prihajali."
Moški zbor ji je sledil s "Pevčeva pomladanska" in potem pa dve Pregljevi narodni pesmi iz Savinjske doline "Venite, rožce moje" in "Na vas." šestnajsta in zadnja točka na programu je bila "Venček narodnih pesmi." Uvodni bariton je pel solist Silvester Paulin in se silno dopade besedilo pesmice "Na žegnanemu britofu," toda cel venček vsebuje lepo izbrane pesmi in "Zvonarji" so tudi dobro zapeli. Pe-vevodja zbora, g. Ivan Zorman, je bil ob zaključku deležen lepe košare cvetlic, podane mu od hvaležnih pevcev in pevk.
O udeležbi "Zvona" moram reči, da ni bila posebna in da so zaslužili ti pevci in pevke s svojimi številnimi nastopi za razne | skupine lepšega odziva od stra-I ni javnosti. Stoprocentno se je
odzval pevski zbor "Planina" iz Maple Heights in dobro je bil zastopan pevski zbor "Cvet"od par drugih zborov sem opazila enega ali dva člana. Toda, kot je rekel tajnik Paulin ob zaključku programa, udeležba ni bila velika, toda lepa in dostojna.
Ne spominjam se pa bolj prijazne in prijetne pokoncertne zabave "Zvona" kot ravno to nedeljo. Vsi navzoči so bili izredno dobro razpoloženi in vse prezgodaj je prišel čas za ločitev.
Bil je to res krasen, užitka polen majski dan, le žal mi je, da sta se koncerta "Zvončkov" in "Zvon" vršila isti dan. Razda-ljena zbora in en mladinski, drugi'odrasli, a v imenih tako sorodna. Res, nerada sem se ločila od "Zvončkov," kajti prav prijetno sem se počutila v njih sredini, toda obenem sem se čutila dolžna udeležiti se koncerta našega sosednjega zbora 'Zvon."
Hvala "Zvončkom" in "Zvonarjem" za lepo petje in gostoljubnost! Pozdrav!
Ančka Traven.
Euclid Rifle and Hunting Club
Slovenski dom na Holmes Ave.
Ker večinoma vidimo in beremo dopise od enih in istih direktorjev, sem se tudi jaz namenil nekoliko opisati o našem delovanju, da ne boste mislili, da ostali direktorji spimo. O, kaj še! Ravno zdaj smo prav pridno na delu s predpripravami finance, da se čimprej uresniči naš zaže-Ijeni cilj, to je, prizidek k^Domu.
Zatorej rojaki od blizu in daleč, prosim vas, sodelujte z nami, ker ta narodna ustanova bo nam in vsej naselbini v ponos. Nadalje naznanjam, da se bo vršil piknik Slov. doma 26. junija na Močilnikarjevi farmi. Zato vas še sedaj vabimo od blizu in daleč, da nas posetite v največjem številu. Preskrbeli bomo, da vam ne bo dolg čas. Za lačne želodce vam bodo naše kuharice preskrbele; da ne boste žejni, imamo pa vse najboljše natakarje pripravljene, če bo katerega veselilo, da se malo zavrti, bo pa to lahko storil ob zvokih Frank Jankcvičeve godbe. Torej, vidite, nikomur ne bo dolg ias.
še enkrat apeliram na vas rojaki, poprimimo skupaj, da prej pridemo do zaželjenega cilja. Z vašim sodelovanjem bomo tudi mi direktorji dobili nadaljnega poguma, da bomo delali in skrbeli, da se čim prej uresniči naš -ilj-
Frank Znidaršič
Kaj pravite!
*Lahko smo ponesni na našo Slovenijo, zlasti na našo staro Ljubljano, ki se je spomnila, da je treba dati priznanje tudi Ame-rikancem, ki so nam dali kruha in strehe. S krasnimi in trajnimi darili, ki jih je prinesel župan dr. Adlešič Clevelandu in drugim ameriškim mestom, smo dobili vsi tukajšnji Slovenci še večji ugled. Zato moramo' biti pa večno hvaležni naši domovini za njeno pozornost in taktnost.
Samo za en konjski noht je manjkalo, pa bi bil Jože Mlakar danes posestnik že tretje farme. Namreč, za eno piko je manjkalo, pa bi jih bil sklatil vseh 25 golobov in tako dobil nagrado od kluba v vsoti $5.00. Za ta denar bi bil lahko kupil farmo, sicer ne preveč veliko oziroma vsaj aro bi bil lahko dal nanjo.
In bi jih bil Jože potemplal vseh 25, da ni videl Janez Klaus velike nevarnosti, v kateri se je nahajala društvena blagajna. Zato je pa Klaus, ko je videl, da Mlakar ne misli odnehati in jih je imel že 18 po vrsti na vesti, začel slednjega dražiti, ga ogovarjati in motiti, da bi tako povzročil v Mlakarjevih žilah nemir in bi se mu roka stresla in oko skalilo, da bi zadel v prazno.
Mlakar je pa stal ko hrast. Bil je čisto miren, samo za spoznanje bolj rdečo barvo je dobil na svoja nežna, ličeca. Pa so padali gelobje drug za drugim, lepo po vrsti. Klaus je kar skakal, ko je videl, da bo nastala v klubovi blagajni velika luknja, pa je napel zadnje sile ter začel pripovedovati Jožetu o raznih vabljivo-stih tega sveta, o silnem trpljenju, ki čaka velike grešnike na onem svetu, o ljudeh, ki nimajo nobene manire.
Bolj ko je Klaus vpil, bolj je Mlakar zadeval. Ko jih je Jože podrl 24 in je imel v puški še en naboj za zadnjega goloba, je pa naenkrat postalo vse tiho, kot pet minut pred sodnim dnevom. Zdaj se bo odločilo. Ali bo padel zadnji golob od svinčenega zrna iz Mlakarjeve puške. Mlakar dvigne puško , golob zleti, lepo zakroži po zraku v dolgem loku, puška zagrm'i in 1— golob pade cel na tla. Takrat so pa
fantje začeli vpiti, Jazbec je klical bando, naj zaigra radecki-marš, šepic je v naglici vtaknil goreči konec cigarete v usta, Janževič je nekaj rekel po dolenjske, česar si ne upam zapisati, Mandel se je privošljivo muzal, Baraga je polglasno rekel: no, taku je! Mlakar je pa resasto pogledal, prijel puško za cev in začel iskati Klausa, ki je bil ta čas že daleč od kantine, na ves glas krohotujoč se.
Vsi smo se oddahnili, ko smo videli, da je petak, ki je tako gvišno lezel iz društvene blagajne, zopet smuknil nazaj. Jože je rekel, da bi bil tudi zadnjega goloba podrl, če bi se bili še naprej drli, ampak na živce mu je šla smrtna tišina, ki je zavladala eb napetem pričakovanju svetovnega dogodka.
Ko smo potem podpirali kantino pri vhodu, je Klaus vedno skrbno pazil, da je bilo dovolj naših fantov med njim in med Mlakarjem.
Zvečer nas je šlo pa nekaj fantov na odhodnico, ki je bila prirejena sebratu Plešiču, ki odhaja v^staro domovino na obisk. Dobro smo se imeli in prav nič ga ni bilo premalo. Prav škoda je, da ni vsak dan kaka taka od-hodnica.
Torej v sredo 25. maja smo jih pa takole zbijali:
šepic.............. 21 F
Gubane............ 11
Mandel............ 23
Lampe............ 16
Plesic.............. 19 f
Jazbec............16
Mlakar ............ 24
Janževič .......... 18
Baraga ............ 20
Chas. Lampe, manager.
.......... • ........... ' 1 't
Lorain Hunting & Rifle Club
^..........................k
Zahvala zbora "Cvet"
Pri vsakem zboru, društvu in kupini v splošnem, se pojavi prilika, da člani obiščejo razne trgovce za oglase, razne darila, itd. Kako težko se človek odpravi na tako delo vedo le oni, ki so že sami poizkusili. Okorajži človeka in dvigne mu pogum prijazen, dobrovoljen trgovec.
V	posebno dolžnost si štejemo, da se zahvalimo spodnjim sedmim trgovcem, ki so se takoj na prvo vprašanje tako lepo odzvali in darovali krasne dobitke: Grdina Furniture Co. 6019 St. Clair Ave., ki je pod vodstvom Frank Grdina; M o d e r n e 11 e Beauty Shoppe na 1811 E. 79th Street, katero vodi Elsie Artel; Mr. in Mrs. John Lupšina, gro-cerija in mesnica na 10201 Prince Avenue Globokar's Friendly Service Station na vogal E. 185th Street in Chapman Ave., ki je postaja znanega John Globokarja; Grdina Hardware Co., ki se nahaja na 6127 St. Clair Avenue, ki so darovali celo dva dobitka; Ignac Slapnik, st. cvetličarna na 6102 St. Clair Ave. in pa Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 St. Clair Avenue, katero vodita Jerry Bohinc in John Susnik.
V	imenu pevcev in pevk zbora "CVET" prejmite trgovci prisrčno zahvale in občinstvu ;ih priporočamo ! Pozdrav!
Ančka Traven, pred.
Z veseljem naznanjamo vsem prijateljem in znancem oziroma cenjenemu občinstvu, da nam je že možno otvoriti novo strelišče z lovsko kočo, krito to- j čilnico in obširno plesišče, ka-1 tero odgovarja vsem vremenskim elementov. Lepi gozdovi mejijo na vse strani tega ozemlja z lepimi kolovozi in stezami. Vhod je velik in drži na glavno cesto, okoli sto čevljev, pa ste že na mestu. Prostora za parka-nje avtov je za tisoče, vse na trdih tleh. Prostora za igranje baseball in drugih športnih iger je več kot za potrebo. Sence za vsakega dovolj. Klopi za trudne, da se poči je j o in mize ter stoli za one, kateri radi pri poliču sedijo.
Na 5. junija je velik lovski praznik lorainskih lovcev. Imeli bodo namreč otvoritev in pikni' novega strelišča, kateri se nahaja na ozemlj-u čez 200 akrov, ki ga ima klub v najemu. Prostor se nahaja na Clinton Rd., kake četrt milje iz mesta, ali ravno en dolg mestni blok od starega prostora na Seneca Rd. naprej. Torej ni težko najti. Na 31. cesti pri Oakwood parku na Clinton Ave. zavijte ven z mesta tri kratke bloke čez most, pa ste že na našem ozemlju in niste zgrešili.
Ne bom natančno opisoval kaj bo na našem pikniku, ker vsi pikniki so skoro enaki. Godba bo obstojala iz petih muzi-kantov ter bo pričela igrati ob treh popoldne pa do konca. Prvi ples bo pa stal $25 in kdor bo prerezal trak, na katerem bosta dva šopka cvetlic, bo dobil tudi za eno leto člansko karto. Drugi bo po pet in tretji po dolarju. Vsi drugi pa prosti in ti bodo menda najbolj zastopani. Razen tega bo tudi streljanje lončenih golobov. Zabave za vse dovolj.
Piknik se vrši ob vsakem vremenu. L6vci se ne ustrašijo naj-gri-.ega vremena.
Tem potom so vabljeni vsi lovski klubi, da preiskusijo naše strelišče, pa bodite* od blizu ali daleč. Želeli bi, da boste z nami na 5. junija. Prijazno in dobro postrežbo vam že sedaj obetamo, ravno tako tudi ostalemu občinstvu. Vsa društva, ustanove ali klubi, ki žele imeti piknik ali privatne party ,naj se obrnejo na naslov 1906 E. 33d St., ali pokličejo po telefonu številko 7944 za natančna pojasnila. Klub ima na razpolago vse: prostor, priprave, vodo, posodo, ogenj, luči. Drugega vam ni treba, kot da pripeljete s seboj jedačo in pijačo, pa ste gotovi., Max Kragely.
Milica Jaruskova iz Prage, čehoslo-vaška, je bila proglašena za najbolj veV~ fektno dekle izmed 17,000 deklet.
m*
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 1938	n	* 8
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
Po nemškem izvirniku K. Maya
Došli smo mladi par in ker nobenega od Habulamovih ljudi ni bilo več blizu, sem presrečnemu Jankotu vtaknil v žep še tistih tisoč piastrov, ki se je z njimi odkupil Habulam.
Branil se je, preveč da je, je pravil, "ni si toliko zaslužil. Pa vdati se je moral. Oba sta se vsa srečna zahvaljevala. Osrečili smo dva poštena človeka in taka cena je obilo odtehtala neprijetne dogodke v Habulamovi hiši.
Le počasi se je pomikal po blatni cesti voz s srečnim parom, tudi mi smo le počasi jezdili. Potoki so narastli, svet ob cesti je bil poplavljen. Vreme pa je bilo lepo, solnce je toplo sijalo.
Halef je prijezdil k meni. "Ali misliš prehiteti naše ubežnike? Ti bo uspelo?"
"Ne mislim jih prehiteti, Halef! Bolje je za nas, da jezdijo pred nami." "Zakaj,"
"Ker ne vemo, kje leži Ka-ranirwan .ban. Kazali nam bodo pot, šli bomo za njihovo sledjo."
"Pa si pravil prej, da jih moramo prehiteti."
"To je bilo tistikrat, ko sem mislil, da je treba Žutega iskati v Karanorman hanu. Za tisti han sem prilično vedel. Kje da leži Karanirwan han: tega pa ne vemo."
"Misliš, da ga boš našel?" "Upam, da prav kmalu." "Najbrž leži kje za Skop-ljem, ne?"
"Vsekakor. Ni verjetno, da bi ležal med Kliselijem in Skop-ljem."
"Je Skoplje veliko mesto?" "Cenim ga na trideset tisoč prebivalcev."
"Kako pa boš našel v Skop-lju sled naših ubežnikov —? V takem velikem mestu se vsaka sled izgubi!"
"Sled njihovih konj boš seveda zaman iskal v takem obljudenem kraju. Tako zasledovanje je mogoče le v pesku puščave ali pa po tratah pustinje in po gozdovih. Toda tudi v mestu pušča človek sled za seboj, pa če je še tako veliko in obljudeno. Take sledove je treba seveda drugače iskati. Ali se še spominjaš, kaj smo doživeli v Stambulu? Našli smo Ibrahima in še mnoge druge ljudi. In vendar nismo iskali sledov po tleh. Sicer pa sodim, da naši dobri znanci v Skoplje vob-če ne bodo šli. Izognili se bodo mestu." "Zakaj?"
"Ker je za nje Skoplje prenevarno. Misli na Aladžija! Ljudje ju poznajo in oblasti gotovo tudi. Ne smeta se pokazati!"
"Če pa oblastniki držijo s temi ljudmi—"
"Mali oblastniki po podeželskih mestih že. Saj smo sami doživeli nekaj takih slučajev. Skoplje pa je vendarle veliko mesto, sedež višjih oblasti in vojaštva. Tam so tla za take ljudi le prevroča. Misli tudi na Manah el-Baršo, na ubeglega nekdanjega skopljanskega davkar-ja,! Bežati je moral, najbrž so ga nagnali, državni denar je Poneverjal. Poznajo ga, tak človek se ne sme več prikazati v'Sko.plju, prijeli bi ga. Mogoče je seveda vsekakor, da bodo radi ranjenega Mubareka obiskali mesto. Rane se mu gnojijo in Če kmalu ne pride dobremu zdravniku v roke, mu bo slaba Predla. Pripravljeni moramo biti na obe možnosti in da jih bomo iskali po mestu. Najverjetneje pa je, da bodo mesto ob-■iezdili ter onstran mesta spet Prišli na cesto, ki pelje v Tetovo."
"In tam za Teto vim, misliš,
leži Karanirwan han?"
"Če prav slutim, leži kje v kaki samotni dolini šar planine. Tisti kraji so divji, težko dostopni, tam se lahko skrivajo ljudje kakor je Žuti, tam se tudi laže branijo, če bi jim bile ke-daj oblasti za petami. Nič se ne boj, našli ga bomo!"
V valovih Vardarja
Prijezdili smo do Krive ri-jeke.
Poplavila je bregove, brodili smo po mlakah in jezerih. Če so že pritoki Vardarja tako silno narastli, kaj je bil šele Var-clar.
Našli smo most črez Krivo rijeko. Ob mostiščih je stala voda na cesti za komolec visoko. Most sam je bil lesen in voda je nevarno butala ob mostnice. Nevihta pretečene noči je divjala, kakor je kazalo, po vsej dolini Vardarja od šar planine do Plaskavice.
Vasi med Krivo rijeko in Vardarjem so bile pod vodo. Ljudje so stali ob hišah in delali z vsemi silami, da bi zajezili poplavo. Sledili smo ubežnike skozi vasico ob pritoku Krive rijeke, za vasjo pa sled izgubili.
Druge poti v Skoplje ni bilo. Ali so ostali na vasi? V hanu, ki smo mimo njega prijezdili? Ni bilo druge pomoči, vrniti sem se moral v vas in povprašati za njimi.
Han je stal trdo ob vodi. valovi so pljuskali ob zidove. Pri vratih je stal človek in kopal nasip. Po strani in neprijazno me je gledal.
Pozdravil sem ga in pridjal:
"Hud gost vas je obiskal!'"
Pokazal sem na poplavo.
"Da! Pa še ni najhujši."
"Poznaš še hujše goste?"
"Seveda!"
"Na primer?"
"Ljudi!" je dejal zbadljivo.
"Upam, da takih gostov nisi tudi sam doživel."
"O pač!"
"Kedaj ?"
" Večkrat in tudi danes."
"Danes? Si handžija?"
"Da."
"Ali dobim pri tebi požirek žganja?"
"Videl sem vas mimo jezditi. Zakaj si se vrnil? Jezdi dalje,!"
Naslonil se je na motiko in me sumljivo gledal.
Njegov obraz je bil odkrit in pošten. Ni kazalo, da bi bil hudoben človek ali pa da bi sovražil ljudi.
Zakaj je bil neprijazen, skoraj oduren? Zaslutil sem pravi vzrok.
Dejal sem:
"Vidim, da mi nisi naklonjen. 3 čim pa sem si zaslpžil tvojo nevljudnost?"
"Pregovor pravi, da je vljudnost kras človeka. In res je. Toda vsikdar in za vse ljudi ne velja ta pregovor."
"Ali tudi mene šteješ med take?"
"Da."
"Povem ti, da se motiš! Ljudje so bili pri tebi, ki so me obrekovali!"
"Odkod pa veš, da so bili?"
"Pravim, da vem."
"Zakaj mi nočeš povedati? Prav tvoj molk mi izda, da me niso nalagali. Le kar dalje jezdi! S teboj se nočem pečati!"
"Pa jaz se mislim pečati s teboj ! Nalagali so te! Nisem tisti in ne tak, kakor so ti me popisali."
Zaničljivo je zamahnil z roko.
"Ne muči se,! Poznam te!"
"Ni mogoče? Odkod?"
(Dalje prihodnjič)
Slovenski fantje so se pred 20 leti v Judenburgu uprli
Od dneva krvavega upora v Judenburgu je minilo 12. maja točno 20 let in na 14. maja je bilo izvršeno zločinsko dejanje avstrijske vojaške justice, ki je na slepo dala ustreliti štiri naše ljudi. Ljudje smo že taki, da izgubljamo kaj hitro spomin na trpljenje, in kakor v davni preteklosti se nam zde dnevi, ko so naši fantje, vojaki 17. pešpolka, pretrpeli najhujše, najbolj globoko ponižanje v Judenburgu na Zgornjem štajerskem. In vendar je tega komaj 20 let. še vse polno je naših ljudi, ki so pred 20 leti bili v Judenburgu, ki so bili priče tedanjim strašnim dogodkom in ki vedo, da je slovensko judenburško tragedijo doživel rod, ki živi sedaj. Razen najmlajših je nam še vedno spominu vsa groza, ki smo jo v srcih doživeli, ko smo zvedeli, kaj je doletelo ponosni in vedno samozavestni 17. pešpolk. Pa tudi vemo, kako smo bili ponosni pred 20 leti, ko smo skrivaj med seboj šepetali: "Naši! fantje so pa le pokazali svoje pesti!" Resnica je, da Slovenec po naravi ni uporen in če le mogoče, tudi razume, da se z glavo ne da iti skozi zid. Vendar pa je v slovenski naravi nekaj takšnega, da ob brezmejni krivici vzkipi in se postavi zoprniku nasproti—toda vedno z zavestjo, da je pravica na njegovi strani. To se je izkazalo ob kmečkih uporih naših prade-dov, to se je izkazalo pozneje v zgodovini in izkazalo se je tudi ob judenburškem uporu, ki ga moremo s ponosom, pa hkrati z žalostjo prišteti med najbolj znamenita dejanja Slovencev med svetovno vojno. Tedaj se je izkazalo, da Slovenci nikakor nismo vdani ne Habsburža-nom in ne Avstriji, hkrati pa se je tudi javno potrdilo, da mi Slovenci nikoli nismo marali ne hoteli svetovne vojne ter more-
mo sedaj potrditi, da smo mi med tistimi redkimi evropskimi narodi, ki so bili proti svoji volji pritegnjeni v svetovni vihar.
17. pešpolk je bil med najbolj slavnimi avstrijskimi polki. Po Napoleonovih vojnah je bilo njegovo naborno ozemlje na Kranjskem. V sedanjem stoletju so skoraj vsi kranjski fantje, ki so bili potrjeni k pehoti, služili v tem polku, le del No-tranjcev je služil pri 97. polku. Avstrijska armada je bila na 17. polk, to je na "zibeenarje," ponosna. Pokojni prof. Šuldje pripoveduje, da so bili slovenski fantje, ki s oslužili v tem polku, med najvišjimi po postavi, saj je bil sam Šuklje, ki je bil zelo visoke postave, v tem polku komaj 181. po vrsti glede velikosti. Kljub temu, da je bil ta polk nekaka elitna četa avstrijske pehote, pa Avstrija z njim ni lepo ravnala. Pred vojno je bil 17. pešpolk nameščen v Celovcu, ker Avstrija ni marala, da bi Kranjci imeli svojo vojašnico v Ljubljani. Ta slavni pešpolk, ki se je udejstvoval v neštetih bitkah in povsod pokazal, kaj se pravi slovenska korajža, ter napravil Avstriji nešteto uslug (Solferino, Custozza, Novarra, Bosna in Hercegovina), ima tudi zasluge za slovensko narodno pesem ("Regiment po cesti gre," "Ena ptička priletela," "Oj ta soldaški boben," "Fantje se zbirajo") itd. Habsburžani in Avstrija pa so bili vedno nehvaležni in tako tudi do 17. pešpolka. Med vojno je bil ta pešpolk nekaj časa nastanjen v Ptuju, potem pa so morali naši Janezi v Judenburg, kjer so doživeli svojo strašno katastrofo.
Judenburška žaloigra od 12. do 14. maja 1918 pomeni dejanski konec slavnega 17. pešpolka in še nekaj več: končno razočaranje slovenske mladine nad vojaško silo Avstrije in začetek v krasne dni, ko smo čez kakega pol leta slavili narodno vstajenje, kakor sta ga napovedala dr. Korošec in dr. Krek v svoji
majniški deklaraciji in mnogih govorih.
Ubogi slovenski fantje, ki so padli 12. maja pri uporu, in tisti štirje, ki so bili 14. maja justifi-cirani, so med žrtvami, ki smo jih Slovenci dali za narodno svobodo in za mir.
Slavni 17. pešpolk in njegovi fantje so v Judenburgu trpeli bolj kakor sleherni berači. V polk so bili rekrutirani po večini 18 do 20-letni fantje, le malo starejših je bilo vmes. čeprav je bila prehrana v slovenskih pokrajinah strašno obupna in niti kmetje niso imeli jesti, so vojaki bili še bolj sestradani. Spomladi 1918 so vojaki prejemali na štiri dni po eno štručko komisa, toda še to dostikrat neredno. Ta kruh je bil dostikrat tak, da niti pečen ni bil ter so ga vojaki prejemali včasih kar v vojaških posodah. V začetku maja pa je prišla poostritev te porcije: vojaki so bili obveščeni, da bodo v bodoče prejemali to porcijo le vsakih pet dni. Slovenski fantje so v svojih srcih slutili ali pa so si želeli razpada Avstrije, nastanka Jugoslavije in konca'svetovne vojne.
Sestradani in obupani vojaki so tedaj pograbili za zadnje sredstvo: upor.
Satan v 17. pešpolku je bil major Moebius. Z redkimi izjemami so ga vsi slovenski fantje tega polka smrtno sovražili, ker je nečloveško mučil vojake. Moebius je vedno protežiral Madžare, slovenske vojake pa je zmerjal z "ruskimi svinjami" in podobno.
12. maja 1918 je bila nedelja. Dan je bil lep in jasen, toda še hladen. Korporal Anton Hafner in "frajtar" Karel Mo-žina sta v noči na nedeljo imela v družbi z nekaterimi vojaki kratek razgovor. Sklenili so, da je treba temu neznosnemu stanju napraviti konec ter da se je treba vrniti na domove, saj vojna tako in tako ne bo več trajala dolgo in bo kmalu ustanovljena Jugoslavija.
Čehoslovaška je dobro pripravljena za vojno in sd prav nič ne boji Hitlerja, Na dihi vidite oddelek bojnih tankov češke armade, ki je oborožena po najmodernejši metodi.
Hafner je v nedeljo zjutraj s svojimi prijatelji alarmiral posamezne sobe po barakah. V 17. pešpolku je bil sestavljen nov "maršbataljon" za fronto, najbrž za Piavo, toda mladi fantje, vsi sestradani, niso kazali prav nič veselja, da bi odšli na fronto, ter so se takoj odzvali Hafnerju. Proti večeru je upor bil v polnem razmahu. Fantje so si preskrbeli munici-je, zlasti pa so izpraznili shrambe za živila, da so se po dolgem času spet enkrat najedli. Niso imeli denarja za pot na Kranjsko ter so zato oplenili tudi pol-kovno blagajno.	*
Ko so fantje korakali skozi mesto, jih je neki podčastnik pozval iz neke zasebne hiše, naj se takoj vdajo ter se vrnejo v barake. Fantje, ki so si bili sve-sti zmage, tega podčastnika niso ubogali. Podčastnik pa je sprožil strojnico in v nekaj sekundah se je valjalo na cesti okoli 30 slovenskih fantov. 17 jih je za ranami umrlo. Prizor je bil grozen, in tisti, ki so bili v vojaštvu že izkušeni, so pozneje pripovedovali, da bi bili raje na fronti kakor pa navzoči ob takem mesarskem klanju.
Majorju Moebiusu se je posrečilo priklicati madžarski polk, ki je bil prav tedaj namenjen na fronto. Madžari so zatrli upor 17. pešpolka, morali pa so poprej obkoliti ves Judenburg. Slovenski vojaki, ki so jih Madžari aretirali, so bili po barakah in zaporih natlačeni kot žveplenke, da niso mogli niti ležati ter so morali celo sedeti drug na drugem.
Trpljenje slovenskih vojakov od 12. do 14. maja v Judenburgu je bilo neznosno. Sledila je strašna sodba v torek 14. maja. Iz Gradca je prišel poseben vojaški sodnik, ki je obsodil štiri vojake na 3mrt. Bili so to: Anton Hafner, doma iz Stare Loke ; Karel Možina, doma z Vrhnike; Alojzij štefanič, doma iz Podzemlja v Beli krajini; četrti pa je bil Bosanec Joso Dutovič iz Zvornika. Hafnerja so ustrelili štirikrat, vendar pa še ni bil mrtev. Le toliko je onemogel, da je pokleknil. Poveljujoči častnik mu je dal milostni strel z revolverjem. Nato so ustrelili še ostale tri. — Pri eksekuciji je moral biti navzoč ves polk. — Dan nato pa sta bila ustreljena Alojzij Rogelj iz Drašičev pri Metliki, oče treh otrok, in Franc Grahovina, doma iz Polhovega grade a.
S pravo okrutnostjo so Madžari po uporu pretepali slovenske fante, častniki pa so jih z neverjetnimi šikanami mučili. Upor je bil zatrt, toda le na videz, nikoli pa n'e v srcih vojakov 17. pešpolka. Kmalu je sledila svoboda in vstajenje. Točno pet let kasneje—konem maja 1923—so bili zemski ostanki judenburških žrtev prepeljani v domovino.
Obiskovalec, ki greš danes mimo spomenika judenburških žrtev na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani: skloni glavo! Tam počivajo slovenski mučeniki, ki so trpeli za svobodo in za mir!
BHOTEIesti
abesinske vojne. Uradno je zabeleženih 2,032 imen vojakov, ki so padli tekom španske civilne vojne, dočim je bilo tekom abe-r.inske vojne ubitih 1,542 laških vojakov in 2,954 domačinov. Nekaj nad 9,000 laških vojakov je bilo ranjenih tekom španske civilne vojne.
-o-
Chicažan obtožen, da je ubil štiri ženske Chicago, 31. maja. Tu je policija prijela nekega zamorskega fanta, ki je star komaj 18 let in ki je baje priznal, da je umoril štiri bele ženske v Chicagu in v Los Angelesu. Med umorjenimi so bile tri mlade ženske, ki so imele več otrok. Morilec, ki je bil poznan pod več imeni, je ubijal žrtve radi spolne pokvarjenosti. Policija ga skrbno čuva, da ne pride ljudem v roke.
Tudi v Chicagu jet-pošel denar za rdifarje. Zaprli so 23 relifnili postaj. Tukaj je prizor iz ene teh postaj, ko potrebni niso hoteli ^pmtm^
30,000,000 Kitajcem preti smrt od lakote
New York, 30. maja. Ameriški Rdeči križ naznanja, da preti 60,000,000 Kitajcem smrt radi lakote, ako ne dobijo dovolj hitro pomoči od drugod. V tem je všteto samo civilno prebivalstvo. Amerikanci so doseclaj nabrali nekaj nad dva milijona dolarjev za kitajske stradajoče civiliste.
--O'--
2,032 Lahov ubitih na španskem bojišču
Rim, 31. maja. Diktator Mussolini je včeraj izjavil, da je doslej padlo na- španskem bojišču že več laških vojakov kot tekom
Dr. Ivan Lah
Neizprosna smrt je nepričakovano iztrgala iz vrst kulturnih delavcev, pisateljev in publicistov- dr. Ivana Laha. Menda ni med nami človeka, ki ga ne bi bil vzljubil, čim se je ž njim seznanil. Bil je lojalen, dobrosrčen, a hkratu prav odločen in borben, ko je šlo za pravico in resnico.
Dr. Lah je od 1. 1918 naprej hudo bolehal na oslabelosti srca. Bil je ranjen to leto na romunski fronti. Bolezen srca se mu je prav zadnji čas močno poslabšala. Svojo ljubljeno ženo go. Boženo in sinčka Andrijana je pred dnevi poslal k sorodnikom v Ilirsko Bistrico, kjer je bil dr. Lah rojen 9. decembra 1881 v Trnovem.
Dne 19. maja je postalo dr. Lahu zelo slabo. Njegov prijatelj in zdravnik dr. Merčun mu je dal primerno injekcijo za srce. Kmalu, ko je dr. Merčun odšel, pa je dr. Ivan Lah zatisnil oči.
Lahov oče je bil energičen in zaveden mož, bil je dolgo let dacar v Trnovem, pozneje pa se je preselil v Šmarje-Sap na Dolenjsko, kateri kraj je pokojnik zelo vzljubil in okoli Šmarja se gode mnoge njegove zgodovinske in druge povesti.
Oče pokojnega pisatelja dr. Ivana Laha je bil dolgo vrsto let najboljši zastopnik "Ameriške Domovine," katerega je svoje časno vse poznalo v Clevelandu. V 'letu 1910 je odpotoval v domovino. Tu zapušča pokojni brata Mihaela in več sorodnikov.
Med svetovno vojno jc bil kot politično sumljiv interniran z drugimi Slovenci vred, nato je moral v vojsko.
Po vojni se je dr. Lah najprej naselil v Mariboru, kjer se je posvetil žurnalistiki in je sodeloval pri organizaciji slovenskega Maribora. Cez nekaj let je dr. Ivan Lah dobil službo profesorja na mestni ženski realni gimnaziji.
Bodi mu med nami ohranjen časten spomin! Naj v miru počiva! Globoko prizadeti rodbini naše sožal.je!
MALI OGLASI ~~
V najem
s:e c!a kuhinja in velika spalnica; vse udobnosti; na 1001 E. 63rd St. Vpraša se na 1007 E. 63rd St.	(June 1, 3.)
Zahvala
Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem našim dobrim prijateljem, ki so nama priredili surprise party ob priliki odhoda v staro domovino. Posebno lepa zahvala Mrs, Rose Gubance, ki j e vse tako dobro izpeljala, East End Social I Club in Progressive Business I Women's Association in vsem, ki' so sodelovali in pomagali, ; da je bil tako lep uspeh. Mr. in Mrs. Valentin Ple-aee

?______AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 193.8
vo mesto ter da so pričeli ko-j pati kak ducat korakov previsoko, tako da bodo mesto na zunanja vrata, prišli navpik na ogroženi strop. Kar se je bal, je potrjeval šum, ki je prihajal vedno nižje. Razločeval je lahko že vpitje ljudi, zamolklo je bilo čuti vsak zamah krampa, cepetanje nog in valenje iz luknje zmetanih skal. In le venomer znova so vstrepetavale stene, vedno pogosteje in huje je škripal in vzdihoval strop.
Tedaj se je Martin zganil, kakor rokoborec pred borbo. Vedel je, da je po dolgih urah strpnega čakanja, postala nevarnost, ki je visela nad njih glavami izza zasut j a, šele sedaj prav živa. Kar se je tam gori gibalo, je utegnila biti rešitev a tudi konec. Martinove oči so iskale na stropu mesto, ki bi bilo naj men.] nevarno, kadar se bo strop udri in spustil v izbo razbita bruna, sneg in skale. Vprašuje je njegov pogled motril steno, ki je ločevala izbo od veže, na vratih, čijih podboji so bili ste-sani od težkih brun. Tušem je nesel nizki stol z ognjišča, postavil ga na prag ter pokimal dekletu. "Pridi, Cecilija, sedi tušem!"
Tiho je storila, kar ji je ukazal. "In ti, Žef, ako ti smem v dobrem svetovati, postavi se poleg dekleta med vrata." Tako globoka resnost je zvenela iz njegovega glasu, da ga je fant prestrašen pogledal in molče stopil na mesto, ki mu ga je odkazal.
Martin je prižgal novo trsko — bila je zadnja — in jo podal dekletu. "'Tu, Cecilija, drži luč. Nate se smem zanesti." Z nožem je odklal od klopi dolgo trsko, katero je raz-rezal na manjše ter jih vrgel dekletu v krilo. "Luči ne sme zmanjkati niti za trenutek! In naj se zgodi karkoli, ne gani se z mesta, niti stopinje ne stopi ni v vežo, ni v izbo."
Solznih oči ga je pogledala. Iz njegovega glasu je slišala globoko skrb, ki ga je navdajala radi nje, samo radi nje! Videla je, da bi bil rad dejal še kaj druzega, nekaj, kar je iz njegovega srca sililo na ustne. A njegov pogled je oši-nil Žefa, ki je stal med vrat-mi, in molčal je. Tedaj je tudi Cecilija pogledala Žefa. Dvignila je gorečo trsko, kakor bi hotela bolje obsvetliti njegov obraz. Grenak smešek je zalebdel okolo njenih usten, medtem ko je tihd pred se šepnila: "Posebnež!" Kako dolgo je bilo tega, da je temu fantu dejala: "Da, Žef, dobra sem ti!" Kar je sedaj govorilo iz njenih oči, je izgledalo podobno sovraštvu A resnično, ne sovraštva — pač pa je bilo to zaničevanje. Še ni razumela docela tega hinavca, še ni vedela, zakaj je tako hitro bil odložil svojo masko. Eno pa je vedela: ta tiha, temna nevarnost ji je pokazala, kdo izmed teh dveh je mož. Da je Žef v svojem prvem strahu dekle pozabil, kateremu je minuto prej še poklanjal svoje življenje in zadnjo kapljo krvi, to bi mu mogla odpustiti. A kako se je obnašal potem! Kakor da jo navdaja stud, se je obrnila od njega. S tem pogledom je bilo zanjo zaključeno življenje zadnjih dveh dni. Novo življenje je pričenjalo v njenem srcu. Pogledala je v pokajoči, trepetajoči strop in smehljaje zmajala glavo. Ti tramovi niso smeli počiti in pasti, ako je resnično Bog v nebesih. Sedaj ji mora dati časa, časa za novo življenje, ki ji je tako svetlo vzšlo v temi te od snega obdane koče.
Ropot raztreskujočega se lesa je storil, da je pogledala gori. Videla je, da je Martin potegnil k sebi mizo. Cecilijo
tttmmtziiztitmmmttimttiitiwttitumxtitmtttiimmtxmxxiimniitiztzt
Murnov Martin
(Za "A. D." prestavil M. U.)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrti in globoko žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni Bogu vdan za vedno preminul naš nadvseljubljeni soprog in dober oče
Otto Sayher
Blagopokojni je bil rojen dne 26. septembra leta 1875. v železni kaplji na Koroškem. Preminul je po mukapolni bolezni dne 28. aprila ob 4 uri popoldne ter bil položen k večnemu počitku iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. dne 2. maja ob 9. uri dopoldne na Kalvarijo pokopališče. Pokojni je bil član samostojnega društva Slovenija in društva Pearl Camp št. 125 W. O. W. Tukaj zapušča močno žalujočo soprogo, dva sina, štiri hčere, vnukinjo in več bližnjih sorodnikov.
žalostnim in tužnim srcem naznanjamo tudi žalostno vest, da nam je v družini ugrabila nesprosna smrt dne 20. maja, ljubljenega sinkota in vnuka
James Martin
v starosti petih mesecev. Bil je pokopan poleg pokojnega brata na Sv. Pavla pokopališče dne 23. maja ob 1 uri popoldne.
V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem onim, ki so položili vence ob krsti blagopokojnega soproga, našega dobrega očeta in onim, ki so okrasili krsto s cvetjem našega sinkota in vnuka. Naša iskrena zahvala naj velja sledečim: Družina Frank Stanonik, Mr. Louis Špehek in Mr. Tony Stanonik, Mr. Frank Roberts, družina Mrs. Grunov, Mr. in Mrs. Carl Ram-ser, Mr. in Mrs. John Turk, Mrs. Woods in družina, Miss Ella in Mary Dietz in Ann Kasunic, venec prijateljev iz Darwin Ave., Booth Workers of 32. Ward Democratic Party, samostojno društvo Slovenija, društvo Pearl Carap št. 125 W. O. W, Mrs. Arthur Nelson, Mrs. Pearl Leslie, Mrs. Franklin Leslie, Mrs. W. T. Greve, Mohawk Club, Mr. B. W. Nutt, The Employees of Safety Equipment Service Co., Friends of Thwing Hall.
Našo najlepšo in iskreno zahvalo naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Louis Spehek Jr., Mr. in Mrs. Ben Stanonik, Mr. in Mrs. Chas. Kikel, Mrs. Frances Spehek, Mr. in Mrs. John Stanonik, Mr. Andrew Barchev-ski, Mr. in Mrs. Millner, Mrs. Beulah Sahk, Mr. in Mrs. Frank Krall, Mrs. Mary Levar, Mr. John Novak, Mr. in Mrs. Jos. Longar, Mr. in Mrs. J. Crček, Mr. in Mrs. Matt Petek, Mr. in Mrs. Leoprich, Mr. Zavirsek, Mr. in Mrs. A. Fabian, Mrs. Bojec, Mr. in Mrs. Videmsek, Frank Videmsek, Mrs. Ursula Polanz, Mr. in Mrs. Martin Ulmann, Mr. Bertol Bervar, Mr. Mike Strainich, Mrs. A. Bozic, Mr. in Mrs. Slapnik, Mr. in Mrs. Udo-vič, Mrs. Vera Ulmann, Miss Mary Shellew, Mr. Frank Altmayer, Mrs. Anna Dorrington, Mr. in Mrs. H. Beardslee in šolskim otrokom farne šole Marije Vnebovzetja 3 razred na Holmes Ave.
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so dali za prevoz spremljevalcev na pokopališče svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Ker nimamo vseh imen na razpolago, da bi se imensko zahvalili, naj nam oproste ter jim tem potom izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Iskreno zahvalo naj prejme monsignor Vitus Hribar za ginljiv govor v cerkvi, opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Hvala Rev. J. Celesniku za podelitev svetih zakramentov za umirajoče ter Mr. Martin Rakarju za zapeto žalostinko pred dvigom krste na potu k večnemu počitku.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo Mrs. Carl Ramser, Mrs. J. De Lozier i?i Mrs. F. Krall za veliko in izdatno pomoč ob času največje žalosti v družini, kakor tudi člani društva Slovenije za prenos krste in udeležbo pri pogrebu.
.Hvala lepa pogrebnemu zavodu August F. Svetku za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in veliko naklonjenost.
Najlepša hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega kropit, so pri njem čuli, nas tolažili ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam ali blagopokojnemu dobrega storili.
Ljubljeni in nezabni soprog ter dobri in skrbni oče. Kako jo tužno v družini odkar Te ni več med. nami. Vsi smo Te močno ljubili — bil si nam vse, up in nada. žgoča solza nam drči čez izjokana očesa v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj našemu dobremu soprogu, nezabnemu očetu in poleg njega ljubljenemu sin-kotu in vnuku mirni počitek do svidenja nad zvezdami.
žalujoči ostali:
EMA SAYHER. soproga;
OTTO in VILJEM, sinova;
HATTIE poročena ULMANN, BERTHA, OLGA in ANGELA, hčerke; MARTIN ULMANN, zet in CAROL vnukinja.
Cleveland, Ohio, 1. junija, 1938.
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
če potujete na eksDresnih parniliih:
BREMEN • Eli ROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
Strokovnjaški nasveti g-Iede vizejev za priseljence in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 1430 Euclid Avenue	Cleveland, Ohio
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ ^ fftflTi in stane samo:	$ biUll
Naročila sprejfema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-SlovenskaQ} Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894. lnlcorponrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE 2E 45. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 Članov in članic v odraslem
in mladinskem oddelka.
1 t
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Stupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega
obstanka nad $6,700,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočert zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni podpornv organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer sk lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c-za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 ln 50o na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K- Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja.
člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član aH članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 18. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Jockey Maurice Peters, ki je na konju Dauber znut.gal pri dirkah v Pimlico, M d. Nagrada je bila $69,500. Dirkališče je bilo zelo blatno, kar lahko vidite na obrazu jahača.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo tn vse potrebščine za dom. 8612 ST. CLAIR AVE. _HKnderson 2978
VLOGE v tej posojilnici
1 zavarovane do '$5000 po Federal
01 *ov* \ A\ T*	r
/sMWMpiW'« Savings & Loan rllJHII'WJ?)) Insurance Corpo-vsrT^T!^®/ ration,, Washlng-
Vfi&V »'OOO. /yS/	"
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 6670
Konrad Henlein, vodja sudetskih Nemcev na čeho-slovaškem, ki zahteva neodvisnost onih Nemcev, ki prebivajo sedaj v okvirju češke države.
Smeje se je segel. Bil je to prvi smeh, ki ga je pri njem videla. In kako je prijal ta smeh k njegovemu obrazu!
Martin je prekrižal roke, vlekel in sanjavo gledal pred se.
Cecilija je prižgala novo trsko, zataknila jo v neko špranjo v steni ter se naslonila nazaj. Tudi ona je zamišljeno gledala pred se in po slabo razsvetljeni izbi. Nje lica so žarela vsled onega, kar je mislila, tako da ni čutila mrz-lobe, ki je vedno bolj in bolj prihajala od snega skozi tra-movje. Češče je dvignila oči in ošvignila svojega tihega tovariša ob mizi. Potem se je zopet zatopila v premišljevanje. Sedela je ob mizi, a njej nasproti Martin s svojo pipo. In to resnično podobo je gledala tudi v svojih mislih. Vse drugo krog nje se je spremenilo: ni bila več to napol podrta planšarska izba, pač pa udobna Gorenjčeva. Pred okni je bila zimska noč z nebrojem lesketajočih se zvezdic in bleščečim se snegom. V izbi je svetila mala svetilka, a mogočna peč je odžarevala prijetno toploto. Cecilija je bila pridno delala ves dan; sedaj je bila trudna in si je želela počitka. A moral je čakati na Martina, čigar pipica je še vedno tlela. In tako rada je čakala.
Dolgo ni moglo več trajati, da bo Martin odložil pipo in dejal: "Pridi, mati, čas je, da gremo počivat!" Mati — to je sprejel Martin od Gorenjca, ki je, kadar je bil dobre volje, svojo ženo vedno klical za mater. Ali pa mogoče je Martin, ker je tako dolgo molčal, zaspal? Resnično, saj je drnjuhal!
To niso bile sanje. Cecilija je to drnjuhanje resnično slišala. Prihajalo je iz kota na ognjišču. In ko je Martina pogledala, je ta pošepetal preko mize: "Kaj praviš? Sedaj celo lahko spi!"
"I, čemu ne bi? Saj je nekdo tu, ki za vse čuva!"
Tedaj se je Žef zganil. Čuti je bilo, kako je zazehal. Sedaj se je zadri in strmel izbuljenih oči okolo sebe: "Kaj je? Kako je? Saj je morala noč že zdavna miniti! A s ko-fetom bo kaj slabo izgledalo tu gori. Lačen sem, da kar vse v meni poka!"
Cecilija je vstala, vzela iz korbe culico in jo vrgla fantu v naročje. "Tu, jej! Kar vse obdrži. Martin in jaz, midva bova že prestala in vzdržala."
Ni še izgovorila zadnje besede, ko so vse stene lahno vs-trepetale. Martinov prvi pogled je zletel k stropu. A tam je bilo vse neizpremenjeno. Ničesar se ni zganilo med deskami. A trepetanje sten se je ponovilo in čuti je bilo zamolkel, kakor iz velike daljave prihajajoč šum.
"Cecilija? Ali slišiš?" je za-jecal Martin. "Tvoji ljudje in moji drvarji so prišli. Že kopajo!"
Samega veselja je Cecilija stisnila obraz v dlani in pričela ihteti. Žef je skočil pokonci in pričel vpiti: "Hoj, hoj, ljudje! Hoj, hoj, ljudje! Ljudje, hoj, hoj!"
Jezno ga je Martin prijel za roko. "Kaj ti je? Ali si ponorel?"
"Ljudje morajo vendar vedeti, da je vse dobro v koči! Morajo vendar vedeti, da je še pri življenju!" Znova je fant pričel rjoveti.
Z zaničljivim smehom se je Martin okrenil od njega, stopil k Ceciliji in ji potegnil roke od obraza. "Sedaj treba glavo pokonci in odpreti oči!"
Zopet se je stresla vsa hiša. Čuti je bilo vstrajno lomastenje. Ko je Martin pogledal pod strop, je pobledel. Vrata so se bila odmaknila, podstavek ni več stal ravno. Med rastočo skrbjo se je porodil v Martinu strah, da so kopači tam zunaj zgrešili pra-
ni razumela, kaj Martin namerava. Vprašuje ga je pogledala v obraz, ko je dvignil mizo visoko nad glavo in stopil ob njeno stran. Njegov pogled je bil neprestano uprt v strop. Vedno določneje je bilo čuti zamolkel ropot tam gori, vedno določneje, skoro že razumljivo so se glasili kriki. Sedaj je umolknilo ropotanje in valenje, en sam glas je pre-vpil vse ostale, potem je bilo čuti tisti zategli klic drvarjev, kadar privzdigujejo s skupnimi močmi kako težko breme.
Bolj in bolj so se širile Martinove oči. Široko je pobesil čeljust. Njegove poteze so bile napetosti kakor okamenele.
Zopet je bilo .čuti oni zategli klic. Tedaj vreščeč klic, zmedeno, prestrašeno vpitje, ropotanje, padanje, valenje, lomljenje. Stene so se tresle, počil je strop in bruno, s katerim je bil Martin prej podprl strop, se je zdrobilo in zletelo proti ognjišču.
(Dalje prihodnjič.)
Pozor!
Priporočamo se za bavarnje hiš in stanovanj, kot tudi za de-koriranje. Z veseljem vam preračunamo delo. Vse delo garantirano. •
Peter Starin
1209 E. 176th St.
Tel. KEnmore 6248-W.
May 25. June 1, 8.)