GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA E S T O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna ?00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma * ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 51 (561) Leto XI. NOVO MESTO, 22. DECEMBRA 1960 UREJUJF uredniški odbor - Glavni in odgovorni ureanm Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod i? Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave 't 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TTSKA Časopisno podjetje *Delo* v Ljubljani Dragi otroci! Včeraj smo v uredništvu dobili kaj nenavadno pismo: veliko belo kuverto, obrobljeno z zlatim robom. Takoj smo si mislili, da nam je pisal Dedek Mraz. Nisamo se zmotili! Ker vemo, da njegovo pismo zanima vse cicibane in pionirje, ga objavljamo v celoti: Dragi urednik! Pred dnevi sem potoval skori Novo mesto in pobiral pisma z oken, vendar nisem utegnil osebno priti v Vaše uredništvo. Skoro na vsakem oknu me je čakalo pismo, ran zen tega pa sem še tu in tam pokukal skozi šipe, kaj otroci delajo. Prosim Te, da objaviš priloženo pismo, namenjeno otrokom novomeške občine, račun pa pridem osebno poravnat! Lepo Te' pozdravlja dedek Mraz OTROKOM NOVEGA MESTA IN VSEH VEČJIH KRAJEV V OBČINI Ko sem pred nedavnim prebiral Vaša pisma, sem videl, da so nekateri preveč zahtevni, drugi niso bili dovolj pridni, da bi dobili vse, kar so si želeli. Takih, ki bi res zaslužili vse, kar so v pismu napisali, jz v Vašem mestu zelo malo! Ker bom letos obiskal vse večje kraje v občini, se v mestu samem ne bom mogel ustavljati na vsakem terenu kot prejšnja leta, pač pa bom s svojim spremstvom postal le na Glavnem trgu — to pa dva dni zaporedoma. 28. DECEMBRA naj me pričakujejo otroci v naslednjih krajih: Slatnik, Ratež, Mokro polje, Šentjernej, Skocjan, Smarjeta, Otočec. Nazaj grede se bom ustavil tudi na novomeškem trgu. 29. DECEMBRA pa bom obiskal Toplice, Stražo, Vavto vas, Prečno, Bršljin in spet Novo mesto. Za točno uro prihoda boste Zvedeli na letakih, ki bodo razobešeni v vseh teh krajih. Za novomeške cicibane bom odložil darila po posameznih terenih, kjer jih bodo delili zastopniki Društva prijateljev mladine in Socialistične zveze. Osnovnošolske otroke iz mesta pa bom obiskal 29. in 30. decembra. Bodite lepo pozdravljeni in upam, da me pri snidenju ne boste razočarali z nestrpnim čakanjem, s prerivanjem ali s kričanjem! OB DNEVU ARMADE Vaš dedek Mraz Medobčinska študijska sekcija v Spodnjem Posavju Poročali i smo že, da nameravajo ustanoviti v Brežicah sekcijo slušateljev Višje komercialne šole v Mariboru. Sekcija naj bi izrednim slušateljem s krajšiimi seminarja pomagala pri dokaj napornem študiju in jim nadomestiLa predavanja, za katera so kot izredni slušatelji prikrajšani. Prijavilo se je 26 slušateljev iz občin Senovo, Videm-Krško, Brežice in Sevnice. V okviru Delavske univerze v Brežicah so sekcijo ustanovili; predavanja so dvakrat na teden po 6 ur, Sevničani pa imajo posebno študijsko grupo, ki ima predavanja v Sevnici. Pogostokrat ugotavljamo, da mnogih gospodarskih težav ne moremo reševati v, okviru ene same občine. Ustanovitev medobčinske sekcije slušateljev Višje komercialne šole v Mariboru pa je dokaz, da je tak način reševanja težav potreben in koristen tudi na ostalih področjih. V vsaki izmed občin, ki so sekcijo ustanovile, je premalo študentov zanjo, zato so se združili in s pomočjo delavske univerze ustanovili medobčinsko sekcijo, ki jim močno cSajšujc naporni študij. Strokovnjake, ki jim pomagajo kot predavatelj'!, 90 našli brez večjih težav. Jugoslovanska ljudska armada se razlikuje od vseh drugih armad sodobnega sveta. Zrasla je v težkih bojih našega ljudstva z nemškimi nacisti, italijanskimi fašisti in z drugimi okupatorji, kot so bili bolgarski, madžarski in drugi napadalcu Vsem tem so se pridružili v boju proti lastnemu ljudstvu še domači izdajalci: četniki, ustaši, belogardisti in podobni odpadniki. Naša armada ni nastala z dekretom ministrov za zeleno mizo. Od prvega dne dalje jo je začelo graditi ijudsivo samo po vsej naši domovini z orožjem v roki v boju proti sovražnikom. Goloroko je odvzemalo orožj«e in strelivo okupatorjem, čeprav so bili sodobno oboroženi in v yojaških veščinah dokaj dobro izurjeni. Tuji osvajači pa niso poznali partizanski način bojevanja in so v neštetih bojih utrpeli hude izgube. Naši borci, vodilni kader in vsa naša oborožena moč se je pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita v vojnih letih naučila bojevati in uničevati sovažnika. Armada se je krepila in razvijala toliko časa, dokler ni dobila obliko sodobne armade, ki je sposobna, da kljubuje vsakomur, ki bi hotel ogroziti svobodo in neodvisnost naših narodov. Polnih devetnajst let že poteka boj in prizadevanje v vrstah naših oboroženih sil za vsestransko vojaško-strokovno in idejno-politično izpopolnitev naših kadrov in borcev, budnih čuvarjev naše socialistične domovine. Vsa ta leta se V vseh naših enotah pripadniki JLA marljivo uče, kako in kdaj se uporablja atomska bomba, vodljivi izstrelki, najrazličnejše vrste raket, različna atomsko-kemična-biološka borbena sredstva za množično uničevanje in pod. Vse to temeljito poznati ni lahka naloga in terja od vseh tovarišev v JLA, da vsestransko slede novim znanstveno tehničnim dosežkom in da jih sproti proučujejo. Le tako bo obrambna moč dežele resnično sposobna zaščititi pridobitve naše socialistične revolucije. Nikoli tudi ne pozabljamo, da smo dolžni pod vzeti vse potrebne mere Za zaščito naših enot in prebivalstva za slučaj morebitnega spopada s sovražnikom. To nalogo, ki nam jo je dalo vrhovno poveljstvo JLA in naše ljudstvo, vestno in vsak po svojih močeh vedno izpoln juj«emo. V naše vrste prihaja vsako leto na tisoče, mladih fantov z nalogo, da se izurijo v najrazličnejših vojaških veščinah. Mnogi med njimi se razen tega nauče raznih poklicev; ko gredo iz vrst JLA, so šoferji, avtomehaniki, kuharji, peki, telefonisti in pod. Stalno dobivamo pisma, v kateri': - ♦ nam ti tovariši kot kvalificirani delavci zahvaljujejo, i& -jim. je armada dala poklic Delo v naših enotah je pestro in vsestransko; razvita je kaltmimi in zabavna dejavnost, zanimivo je športno izživlja- nje. V raznih skupinah in z raznimi oblikami dosegamo množičnost. Tako pridobljene izkušnje spet koristijo tistim, ki se po vrnitvi v domače kraje aktivno vključujejo v kulturno-prosvetno in športno življenje ter delajo z mladino. Ko uresničujemo tovrstno dejavnost, skušamo vedno doseči, da se vsak pripadnik JLA zaveda: naučiti tovariša, da bo izpolnjeval svoj«e naloge zavestno in visoko disciplinirano. Pri tem se mora slehernik zavedati stare resnice: ko izpolnjuje nalogo nadrejenega, hkrati izpolnjuje tudi voljo in naloge svojega ljudstva. To pa dosežemo samo takrat, ko smo tudi politično prepričani, da je le tako prav in v korist vseh nas. Letošnje praznovanje dneva JLA je še posebno pomembno in slavimo ga močnejši kot kdaj koli doslej. Pred nami so jasne perspektive in naloge za bodoče delo. Mednarodni položaj je dokaj zapleten, kar nam nalaga še večjo čuječnost. Sovražnik ne miruje; to potrjujejo primeri Konga, Alžirije, Laosa itd. Prepričani smo, da bodo tudi tam zmagale napredne sile, toda nismo ravnodušni opazovalci, ko sovražniki svobode uničujejo ljudi, ki se bore za boljše življenje svojega ljudstva in vseh narodov. Letos proslavljamo 15-Ietnico osvoboditve, kar ima za praznik JLA še poseben pomen. V tem obdobju je naša armada veliko prispevala tudi za gospodarski razvoj naše domovine. Skupaj z mladino ali samostojno je pomagala pri graditvi številnih objektov. Vsako leto sodeluje na tisoče naših pripadnikov s sodobnimi stroji pri najrazličnejših graditvah. Naše enote v raznih garnizijah sodelujejo pri graditvi športnih in drugih objektov. S tem se spet zbližuje ljudska mladina s svojo vojsko, kar je posebno pomembno. O tem govori tudi naš list v zadnji številki, ko razlaga, kaj vse bo storjeno v našem okraju ob letošnjem dnevu JLA. V mednarodnem položaju ima naša armada pomembno mesto. Več let že sodeluje v enotah oboroženih-sil OZN v Egiptu. Tako kot doma naši tovariši tudi tam zelo vestno in z zgledno disciplino izpolnjujejo naloge na straži miru v tem delu sveta. Vse to nam potrjuje, da je naša armada zanesljiv steber našega ljudstva; vsak trenutek je sposobna ubraniti deželo pred sovražnikom in zajamčiti nadaljnjo socialistično graditev dežele. Prav tako kot doslej bomo tudi v bodoče storili vse, da opravičimo veliko zaupanje in naloge, ki nam jih daje nafte ljudstvo. V tem pa je tudi naš delež v graditvi socialistične družbene ureditve. ,. Podpolkovnik JLA VID JERIC »BELA KRAJINA« — v morju! V nedeljo, malo pred 12. uro, so v puljskem pristanišču slovesno splovili doslej največjo čezoceansko tovorno ladjo piranske SPLOŠNE PLOVBE: njena nosilnost bo znašala 18.400 ton. Slavja se je udeležil tudi predsednik OLO Novo mesto Niko Belo-pavlovič, »Beli krajini« pa je botroval Josip Kopinič, rojak iz Radovice pri Metliki in direktor ladjedelnice »ULJANIK«. Obširneje bomo o tem pomembnem dogodku poročali v naši prihodnji, novoletni številki. Na seji 0L0: največ o planu 1961-65 Na 18. skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, ki je bila v torek, 20. decembra, so odborniki razpravljali največ o temeljnih smernicah novega perspektivnega petletnega plana za razdobje 1961-65. Ta predvideva razen vsestranskega napredka vseh gospodarskih in negospodarskih panog, da se bo v teh petih letih povečal v našem okraju narodni dohodek na prebivalca od sedanjih 135.979 din na 301.540 dinarjev v letu 1965. Po razpravi je bilo sprejetih več smernic, sklepov in zaključkov, ki bodo služili za dokončno sestavitev petletnega perspektivnega plana okraja. Dalje so na seji sprejeli več odlokov in sklepov, potrdili več odločb itd. Reševali so še nekaj premožen jsko-pravriih zadev in drugega. Podrobneje bomo o seji poročali v eni naslednjih številk. Industrija v občini Videm-Krško po osnutku perspektivnega plana 1961-65: za 91,47% večja! Nedvomno je po svoji ekonomski moči industrija najvažnejša gospodarska panoga v občini. Spričo tradicije v izdelavi celuloze in papirja, kakor tudi zaradi nekaterih surovin, ki so ugotovljene na področju občine, naj bi se industrijska proizvodnja do leta 1965 povečala za 91,47 odstotka. Iz osnutka perspektivnega plana gospodarskega razvoja občine je nadalje razvidno, da bo povečanje proizvodnje v glavnem rezultat investicijskih naložb, saj se bo na novo zaposlilo le 397 ljudi. # Največji del industrijske proizvodnje bo odpadel na tovarno celuloze in papirja. Ta tovarna se bo postopoma razvila v kombinat, ki bo izkori-stfl razne odpadke za nadalj- njo predelavo. Delovnemu kolektivu je že sedaj zaupana naloga izgradnje prostora za nov papirni stroj s kapaciteto 30 tisoč ton letne proizvodnje. To je največja investicija v občini in temelji na saimofi-nansiranju. Vsa sredstva naslednjih treh let bodo vložena v gradnjo. Celotna gospodarska in ostala dejavnost v občini se bo morala temu stanju podrediti. Z izvedbo te investicije se bo vrednost proizvodnje v letu 1965 povečala na 10 milijard 893 milijonov. S tem bo ustvarjena osnova za nadaljnjo izgradnjo podjetja kot kombinata. V teku so zadnje priprave za izgradnjo obrata za proizvodnjo krmilnega kvasa. Kot surovino bi ta obrat izkoriščal odpadne vode tovarne celuloze in papirja, ki se sedaj neizkoriščene izteitajo v Savo. Predvidevajo, da bi proizvodnja tega obrata deloma stekla že ob koncu leta 1962. Vrednost letne proizvodnje bo znašala 290 milijonov dinarjev, zaposlenih pa naj bi bilo 52 ljudi. # Tovarna čokolade in likerjev namerava povečati proizvodnjo. Hkrati s tem predvidevajo v podjetju znatne naložbe, med drugim tudi za prestavitev obratnih prostorov. Proizvodnja čokolade je popolnoma odvisna od uvoženih surovin, kar predstavlja za tovarno velik problem. Zato naj bi nadaljevali s pre-orientacijo proizvodnje v smeri <čim manjše uporabe uvože- nih surovin. Naložbe naj bi predvsem jačale tiste veje proizvodnje, ki niso odvisne od uvoženih surovin. Tako naj bi se povečala pozornost razvoju stranskih dejavnosti, dograditvi pekarne, proizvodnji keksov in podobnega peciva. (Nadaljevanje na 3. strani) Devetnajst let mineva z-današnjim dnevom, kar je vrhovni komandant tovariš TITO v malem mestecu Rudo v Sandžaku predal 200 borcem, samim komunistom-prvoborcem, bojno zastavo in ustanovil prvo partizansko brigado — Prvo proletarsko. To je rojstni dan naše slavne armade, ki je v štiriletni krvavi borbi zrasla iz čet in brigad v divizije in korpuse, v nepremagljivo in zmagovito Jugoslovansko ljudsko armado — osvoboditeljico drage domovine. Za letošnji 22. december — dan JLA: vsem tovarišem v vrstah naše ljudske vojske Iskrene pozdrave in najtoplejše čestitke! Vedno smo v mislih z njimi, kot so oni z nami! ANALIZA KONFERENC SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V OKRAJU: DOBRO, VENDAR NE NAJBOLJE Do 13. decembra so organizacije Socialistične zveze v vseh devetih občinah izvedle 227 krajevnih konferenc, Se pred krajevnimi konferencami pa je bilo se več občnih zborov osnovnih organizacij. Na krajevnih konferencah so ustanovili 167 podružnic in 74 sekcij. Zadnje krajevne konferenc« so bile pretekli teden in v nedeljo. Predsedniki občinskih odborov Socialistične zveze, ki so se zbrali na posvetovanju v Novem mestu, so prejšnji torek razčlenili priprave za konference In ocenili uspehe. Udeležba in sodelovanje članov, oboje Je bilo dobro. Krajevnih konferenc se Je udeležilo več kot 10 tisoč delegatov, ki so bili izvoljeni na občnih zborih, povprečna udeležba na občnih zborih pa je bila nekaj nad 50 odst. Temu Je bilo precej krivo zapoznelo delo na njivah zaradi deževne jeseni, občni zbori in krajevne konference v sredl*cin pa so bile mnogo slabše obiskane kot na vasi. Posebno čjanl SZDL Iz delovnih kolektivov so prišli v zelo majhnem številu. Sindikat kot kolektivni član Socialistične zveze Je letošnje občne zbore In krajevne konference ter priprave nanje skoraj v celoti prezrl. Sorazmerno malo konferenc je bilo preloženih zaradi slabe udeležhe (le nekaj primerov). Razprava je bila povsod zelo raznolika in odvisna pač od krajevnih razmer in okolja, v katerem člani SociallsUčne zveze žive. Povsod so zelo resno razpravljali o številnih Komun.ih.ih problemih. Popravila potov, vodovodi, elektrifikacija, šolstvo, zdravstvo ter le mnogokaj drugega Je bilo predmet živahni razpravi. Skoraj povsod pa je. bilo opaziti nov odnos delovnih ljudi do teh stvari. Ne zahtevajo več denarja za razna komunalna dela od občine, ampak trezno presodijo, koliko hi lahko prispevali sami in koliko zmore dati občina. Sele nato ugotavljajo, aH so želje uresniči iive. Prebivalci oddaljenih zaselkov, ki so nekdaj zelo odločno zahtevali elektrifikacijo, so spoznali, da se ne Iznluča vleči žic dolge kilometre daleč v maihen /asel-k. ki bo čez nekaj let •stal zapuftčen. Ljudje spoznavajo! ria mladina odhaja v lovarne in da bo v oddaljenih vaseh Oftala le le stara generacija, H bo Izumrla, rurti razprave o šolstvo In zdravstvu so bile podobne onim o komunalnem razvoju. Ni več čutiti zahtev po graditvi novih šol v oddaljenih predelih, ki nimajo bodočnosti. Ljudje trezno razmišljajo o tem, kako bi kakršenkoli prostor v vasi s skromnimi sredstvi preuredili v učilnico, kjer bi bil pouk vsaj za nižje razrede. Zelc si izboljšanje zdravstvene službe, predvsem pa tega, da bi jim bile zdravstvene usluge bližje in bolj dosegljive, vendar ne razpravljajo o graditvi novih zdravstvenih domov, temveč razmišljajo o pomožnih zdravstvenih postajah, ki bi jih uredili sami z majhno pomočjo občin. Povsod so člani Socialistične zveze zelo odločilno načeli vprašanje odbornikov ljud-i sklh odborov. Slišati Je bilo mnogo kritik, i da volivcem ne poročajo o svojem delu, da I imajo z njimi premalo stikov in podobno. I Zbori volivcev so zelo poredkoma in še ta-I krat pripravijo na občinah skupno poročilo ! za vse območje občin«, ki pove vol«vee«ti zelo malo, odborniki pa ga navadno ne znajo dovolj razložiti. Vse preveč tolmačijo gospodarsko politiko občine na zborih volivcev le občinski uslužbenci. Tudi ljudski poslanci so krajevne konference Socialistične zveze prezrli, čeprav so bili o njih obve-I i i m in bi prav na konferencah najlaže spoznali želje, težnje In problematiko svojih volivcev, hkrati pa bi Jim lahko tudi povedali mnogo novega in jim pomagali streti marskateri trd oreh. Sorazmerno najmanj razprav je bilo na občnih -zborih in krajevnih konferencah o bodočem petletnem perspektivnem načrtu, ki ga v okraju in po vseh Občinah prav zdaj pripravljajo. Morda Je zadostno opravičilo to, da je doslej znanih še premalo osnovnih podatkov o perspektivnem načrtu, da bi lahko razpravo usmerjali. Več so se o tem pogovorili v sevniškl občini, kjer so že lani pripravili in v Javni razpravi Izdelali osnovne smernice desetletnega perspektivnega razvoja, dalj« v žuzemberskl In brežiški občini. TI dv« sta kmetijski, razvoj na področju kmetijstva pa je najtasnejšl. Marsikje so se pogovorili o kmetijstvu. Iz .razprave Je moč razbrati, da Je kmet že i doumel pravilnost naše politike v kmetlj-1 stvu ter prednosti obdelave 7>em!Je na sodo- ben način, v brežiški občini so kmetovalci na občnih zborih SZDL in na krajevnih konferencah ugotovili, da so odloki o agromini-raumu zelo koristni, če kmet upošteva vsa strokovna navodila. Da, želeli, so celo, da bi šel razvoj s podobnimi odloki v bodoče še hitreje. Vinogradniki v metliški občini so se Jezili, češ da o obnovi vinogradov razpravljajo samo na občini in OZZ, z njimi, vinogradniki, pa ni še nihče o tem nič razpravljal, čeprav želijo tudi oni sodelovati v pripravah za obnovo. Kmetovalci na podeželju, člani Socialistične zveze, so se povsod trezno pogovorili o združevanju zadrug in z razumevanjem sprejeli In potrdili odločitev za združevanje le-teh v močne gospodarske enote? z gospodarske plati so se o tem pogovorili še posebej temeljito v občinah, kjer Je malo gozdov, saj tam majhne zadruge ne bi mogle prevzeti gozdarske službe. Po združitvi zadrug bodo v vsaki občini' od ene do največ treh zadrug. Ker prevzemajo občine vse več pravic, njihova proračunska sredstva pa vzporedno s tem ne naraščajo, te, ki so gospodarsko šibke, komaj zmagujejo bremena. V Žužemberku in na Senovem so se zato že pogovorili o prikliučitvl k sosednjim komunam. V Metliški občini takšnih razprav še ni bilo, toliko več pa so o velikih bremenih , ki jih občine le stežka zmagujejo, razpravljali v brežiški komuni. Posneli smo Ic najpomembnejše, o čemer so člani Socialistične zveze razpravljali na občnih zborih in krajevnih konferencah. Oboje Je uspelo najbolj tam, kjer so bile priprave dobre in kjer so pomagala tudi občinska vodstva na terenu. Čeprav so skoraj povsod mnogo razpravljali o komunalnih vprašanjih, občni zbori in konference niso bili podobni zborom volivcev, saj so probleme obravnavali na nov, svojstven način Nove organizacijske oblike SZDL, krajevne odbore, podružnice in sekcij« pa bomo lahko ocenili šele potem, ko bodo začele svoje naloge konkretno reševati. Premalo razpnu o pripravah petletnih perspektivnih načrtn« (vzroke smo že našteli) pa bo treba Dado mestiti na občinskih konferencah, ko bo na razpolago ie več podatkov o teh načrtih. ZUHJHJEPOUTIĆM TEDENSKI PREGLED Po konferencah SZDL na Senovem Krajevne konference SZDL so uspešno zaključene Na teh konferencah se je večinoma razpravljalo o gospodarskem razvoju občine. To nas je napotilo, da smo obiskali predsednika občine Senovo tov. Karla Šterbana in mu zastavili nekaj vprašanj: Ali bi nam hoteli zaupati, zakaj je bila na dnevnem redu krajevnih konferenc SZDL pred vsem razprava o gosp^» darski perspektivni po litiki občine':' Ali se je diskusija nanašala še n* kaj drugega? — Veliko besede je bilo < sami organizacijski akt.'.most. SZDL, o aktivnosti posameznih krajevnih odborov in posameznih članov. Prevladala pa je razprava o gospodarsk, dejavnosti občine. Veseli me. da je ravno SZDL pobudnik tega razvoja. Člani SZDL so živi jen jsk< zainteresirani za napredek \ občini. Znano je, da zaloge premoga pojemajo. Glavni vir zaposlitve pa predstavlja ravno rudnik. Rudarjem bo treba preskrbeti v doglednem času kruh v novih podjetjih. V rudniku je. zaposlenih še okoli 100 delovnih invalidov na neustreznih delovnih mestih. Katera bodo to nova podjetja in kako nameravate zaposliti omenjene invalide? — V -industrijo se bodo vlagala sredstva v bodočem obdobju le v tiste stroke, ki imajo osnovo v surovinski bazi. Tu bi prednjačila industrija gradbenega materiala. Zato nameravamo zgraditi tovarno cementa, ki bo zaposlovala 110 ljudi, in tovarno sinter opeke s 23 ljudmi. Za zaposlitev invalidov pa predvidevamo ustanovitev delavnice za izdelavo elektro-kovinske galanterije, v sklopu katere bi bile še razne usluž- VREME za čas od 22. do 31. XII. 1990 Vreme bo še dalje zelo nestalno s pogostimi padavinami. Temperatura spremenljiva, kaže pa, da bo v času do 25. decembra preplavil Slovenijo zrak Severnega ledenega morja in bo povzročil snežne meteže ter občuten padec tempe-rat»ire. nostne panoge. S prekvalifikacijo invalidov bi problem dokončno resili. Kakšno je stanje v občini glede šol, kulturnih in zdravstvenih do mov? — Komaj še zadovoljivo. Nujno je urediti šolske prostore v Koprivnici ter pričeti s .varel Sterban, predsednik ObLO Senovo pripravo za graditev novih Šolskih prostorov v Brestanici. V šolskem okolišu Brestanica je 360 otrok, tako da sedanji prostori ne zadoščajo potrebam niti sodobnim, razmeram. Nadalje je treba urediti centralno kurjavo v osnovni šoli na Senovem ter dozidati prostore za šolsko kuhinjo in delavnico za tehnični pouk. Za šole bo treba - nabaviti manjka i očo opremo. Nastala je potreba po kulturnem domu in stavbi izobraževalnega centra na Senovem. Vendar menim, da naj bi se ne gradili dve stavbi, ker bi izobraževalni center lahko imel svoje prostore v kulturnem domu. Zmogljivost ležišč Zdravstvenega doma na Senovem je premajhna. Zagotoviti bomo morah sredstva za povečanje števila iežisć. V Brestanici je potrebno adaptirati ambulanto, nabaviti potrebno opremo in izpolniti instrumentarij. V Koprivnici bomo uredili zdravstveno postajo, ki bo imela stalno medicinsko sestro; zdravniška služba bo '•peljana po potrebi. Na Senovem je občutiti, da manjka sodobno gostišče s prenočišči. Kakšno je vaše mnenie o tem? — Strinjamo se z vami in se hkrati zavedamo, da bo z razvojem kraja potreba po takšnem gostišču vedrto večja, sklenili smo zgraditi manjši hot*1. Zanj predvidevamo investicije v znesku 20 milijonov dinarjev. K »ko ffledate na rea-Htftoljo teh gospodarskih načrtov? — Optimistično. Navdaja me občutek zadovoljstva, da ljudje posegajo v razpravo o go-«nyvforskern razvoi" občine tudi na se.s+a^V'h SZDL. To na je> le potrdilo, da borno s .»kutmimi mo^rm" dosegli blaginjo v občin' Drago Kastelic Cim bolj se bližamo koncu leta, tem bolj se gosti mednarodno ozračje z nerešenimi problemi. Brez dvoma je' najboljši barometer za to ozračje dvorana Generalne skupščine OZN in ton na sejah njenih odborov. Kot v ogledalu se v palači OZN v New Yorku zrcalijo številne tegobe, težave in protislovja sodobnega sveta. Predvsem je treba povedati, da je Generalna skupščina 20. decembra odložila svoje zasedanje in ga bo nadaljevala marca prihodnje leto. Zato je v zadnjih dneh zasedala »pod pritiskom*', saj je morala v kratkem času izglasovati azijsko-afriško resolucijo o Alžiriji in glasovati o dveh nasprotujočih si resolucijah o Kongu. Kar zadeva glasovanje o alžirski resoluciji, ki pripoznava Alžircem pravico do samodločbe, pomeni njeno sprejetje s 63 glasovi proti osmim (27 vzdržanih) veliko praktično in moralno zmago za Alžirce. Res je, da najvažnejši del resolucije, ki določa referendum v Alžiriji pod nadzorstvom Združenih narodov, ni bil sprejet z dvotretjinsko večino, toda to ne zmanjšuje pomena tega dogodka. Prvič so je namreč zgodilo, da je Generalna skupščina sprejela z dvotretjinsko večino resolucijo o Alžiriji, s čimer se je alžirsko vprašanje internacionalizlralo. Toda za bližnjo prihodnost resolucija najbrž ne bo imela večjega vpliva, ker bodo zahodne države poskrbele, da bi onemogočile vsako akcijo, ki bi bila naperjena proti željam in interesom Francije. Pri tem je značilno to, da nobena članica Atlantskega pakta ni glasovala za resolucijo, ki priznava Alžircem pravico do samoodločbe. Po krvoprclitju v Alžiriji — med obiskom predsednika de Gaulla — so samo azijsko-afriške države in pa države, kot je Jugoslavija, povzdignile glas proti temu, da je francoska vojska streljala na neoboroženo alžirsko prebivalstvo, ki je manifestiralo za pravico do samoodločbe in neodvisnosti. Proti temu krvoprelitju niso prote- slabša in grozi, da se bo razvil v državljansko vojno. Ko se je polkovniku M°-butuju posrečilo, da je dobil oblast v pokrajini Leopoldville, ko je to oblast zlorabil za zapiranje znanih kongoških državnikov, za strahovanje svojih političnih nasprotnikov in za izzivanje mednarodnih sil OZN, ki vse to početje pasivno opazujejo, je hotel postati še gospodar v Vzhodni pokrajini. Toda tam so bili na to pripravi jeni. Na- PROBLEMI MIRU stirale zahodne države, zaveznice Francije v Atlantskem paktu. Tudi generalni sekretar OZN Hammarskjold ni imel za potrebno, da bi našel besedo obsodbe za ta dejanja francoskega kolonializma v Alžiriji. Pač pa je dovolj govoril o tem, kako so ogrožena življenja Belgijcev v Kongu, na katere ni nihče streljal. \ Kongo. To je drugo pomembno vprašanje, o katerem je v torek glasovala Generalna skupščina OZN. Po dolgih debatah in razgovorih izven dvorane nI nobena izmed dveh nasprotujočih si resolucij dobila toliko glasov, da bi bila sprejeta in da bi veljala kot smernica za nadaljnjo akcijo OZN v Kongu. Tako se je izjalovil še en poskus, da bi v Združenih narodih našli rešilno pot za delovanje Združenih narodov v Kongu. Tam se položaj čedalje bolj mestnik premiera Patrice Lumumbe ▼ zakoniti kongoški vladi Antoine Gi-zenga je razglasil Stanllevville za novi sedež zakonite kongoške vlado in napovedal, da se bo pokrajina uprla vsakemu poskusu Mobutujevih vojakov, da bi prodrli vanjo. S pomočjo Belgijcev, njihovega denarja in njihove vojaške opreme se Mobu t u pripravlja za napad na Vzhodno pokrajino. Materialno je mnogo bolje opremljen od Lumumbovih vojakov. Toda ti so trdno odločeni pokazati zob« uzurpatorju iz Leopoidvilla in preprečiti, da ne bi zadela Stanlevvilla ist% usoda kot Leopoldville. Vsekakor pa grozi Kongu državljanska vojna, če v zadnjem hipu ne pride do preobrata Toda ob najnovejšem dokazu razdvojenosti v Generalni skupščini si je težko misliti, kdo naj bi ta preobrat omogočil. Sevnica: eno kmetijsko podjetje Pred kratkim so drug za drugim zasedali vsi samoupravni organi Kmetijske zadruge Sevnica, Kmetijskega gospodarstva in KZ Loka pri Zidanem mostu. Sprejeli so važne sklepe o združitvi vseh treh gospodarskih organizacij v eno Huda nesreča pri Ponikvah Rudolf Gardellni. šofer tovornjaka H—18725. v katerega se je na avtomobiHski ceste LJubljana— Zagreb zaletel 1A. decembra ob 19.40 osebni avtomobil S—19700, ki ga je upravljal Jože Lamipret. je o nesreči povedal; —Vozil tem iz Ljubljane prot! Zagrebu. Malo pred nadvozom pri Ponikvah sem menjal prestavo iz tretje v tretjo pomožno. Takrat še ivsem 6ut.il, da bii bila cesta spolzka. Ko pa je bila na nadvozu tudi prikolica, sem začutil, da jo vleče v levo avtomobil pa v desno. Začel sem vrteti kolo krmila v levo, da bi tovornjak in prikolico uravnal, kar pa m' nt uspelo. Prikolicai ie obstaja na levi strani avtomobilske cec*e. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Skupščinski odbori so končali razpravo o perspektivnem lačrtu za razvoj gospodarstva Tik pred koncem leta bo o osnutku razpravljala še skupščina in naši delovni kolektivi ter občine bodo imeli okvirno napotilo za delo, ' kajti uresničitev programa, oziroma celo preseganje nekaterih postavk je odvisno predvsem od proizvajalcev. Ta odvisnost bo toliko večja, kolikor večja bodo sredstva, s katerimi bodo razpolagale občine in podjetja, ki o razdeljevanju in uporabljanju denarja odločajo samostojno. Toliko o planu. V minulem tednu je bil v Beogradu III. kongres sindikata uslužbencev javnih ustanov. Vsekakor je ta kongres pomembna prelomnica, kajti ves je bil v znamenju razprav o novem nsluž-benskem sistemu. Stvar je v tem, da dosedanji sistem nudi kaj malo pogojev za večjo iniciativo in samostojnejše delo v posameznih službah. Finansiranje, oblikovanje osebnih dohodkov uslužbencev, napredovanje, način vodstva Itd. v teh službah je namreč še vedno enoten za vso državo, za vse občine in to ustvarja več ali manj pasiven odnos teh kolektivov, kadar gne za ustanovo in službo kot tako. Kongres je zato zelo ugodno ocenil prizadevanja,- da bi tudi v teh službah uveljavili principe, ki so podobni odnosom v gospodarstvu. Osnovne značilnosti tega predlaganega sistema so Enak položaj uslužbenca tele: ustanovam je treba omogočiti ekonomsko poslovanje v skladu z njihovimi osnovnimi nalogami. Oblikovanje osebnih dohodkov mora biti v vseh javnih službah povezano z uspehom dela posameznika in kolektiva. Dalje je treba omogočiti tudi vpliv teh kolektivov na celotno poslovanje ustanove ter ustvariti med drugim tudi pogoje za skladno rast življenjske ravni uslužbencev. Skratka, predlog je, da temeljito decentraliziramo ; istem javnih služb, seveda v skladu s pogoji in potrebami političnih teritorialnih enot. Kot smo rekli, je treba poslovanje ustanov približati poslovanju gospodarskih organizacij, pri katerih je posebno važno vprašanje razdelitev dohodka in vloga kolektiva pri gospodarjenju. Gre za to: lm hočemo, da bi se spremenil položaj ustanov in s tem tudi položaj uslužbencev v njih, je potrebno ustvariti take odnose, da bosta posameznik kot kolektiv, zainteresirana ■a kar najboljše poslovanje ustanove. Mnenje je, da ustanove s samostojnim flnanslranjem nudijo vse možnosti za uvajanje ekonomskih principov poslovanja. Kajti tu je lahko ustanoviti sklade na osnovi dohodkov od uslug. Tako na primer bi banke oblikovale svoje dohodke od provizije, zavarovalni zavodi na osnovi režijskih dodatkov in tako dalje. Toda. problem je v tem, da moramo potemtakem čimprej Ugotovit) tudi realne cene za vse uslnge. Podobni odnosi, o katerih bo treba še razpravljati pa bi lahko veljali tudi za vse druge ustanove, ki Še nimajo samostojnega finansiranja. Razumljivo je. da bo proces postopen In da ne bomo mogli spremeniti vsega naenkrat. Kar se tiče nagrajevanja pa menijo, da lahko najmanj 70 odstotkov delovnih operacij po ustanovah merimo s povsem določenimi merili. Tako bi bil lahko vsaj v začetku osebni dohodek uslužbencev sestavljen iz »talnega ln spremenljive** del* To seveda naj bi bil le začetek, kajti nI rarlotrov. d« bi vrrfnn "ztr*jaU uri stalnih delih dohodka. V nekaterih *1n*b-«»« hndo le ti lahko kmalu odpravljeni. Spremembe hodo prinesle potemtakem novosli tako v same odnose znolrai ustanov, zaradi tega pa bodo izredno pomembne tudi za vse tiste ki jim te ustanove nudijo takšne aH drugačne usluge. Ruzvefse'Mvo *la**f to d« na kongresu snloh ni bUo več i>n)tnr«t n ♦ «-»» '« vmhiv 5n aJI n; n-^v dt h' pnOTS dva usiu7ber"*? «««»-'1, rP7^'?<--> im^luike vsem Je Jasno: n*'»žhenec. M del.a bolje, pa čeprav na Istem delovnem mestu ho in^l ve?.. obrnjena v aftert vožnje, tovornjak t« se je postavu pravokotno čez cesto in zaprl za promet vso avtomobilsko cesto. Takoj sem skočafl iz kabine, da bi ustavljal avtomobile, kd so prihajali te ljubljanske smeri. Nisem p« Še prišel dobro ven, ko sem opazil v nesprotni bližani osebni avto, ld j* vodi proti meni. Hotel sem mu steči naproti m mu dati z roko znak, nar ustavi. Toda billo je prepozno, zaletel se je v moj tovornjak. Takoj za nJim Je vozil drugi avtomobil. Tekel sem proti n;emu in mahaj z rokama. Uspelo mi ga je ustav«! Nato sem videl, da prihaja še osebna avtomobil S—1TO34 ;z zagrebške smeri. Tudi tega sem skušal ustaviti. Voznik je zaviral, a se Je zaradti poledice vseeno zaletel v moj avtomobil. Svojemu vozniku sem naročil, naj označi cesto z gorečo nafto. . Posledice nesreče $© hude: Jože LamOret Je huje poškodovan, njegova žena VHasta Je dobila smrtno nevarne poškodbe, a Je zdaj že izven nevarnosti, njuna sopotnica vera Cutkon p« si Je zlomila levo roko. Na avtomobilih Je Skoda zelo različna: na tovornjaku H—18725 za 100.00 dan. na osebnem avtomobilu S—19T0O za l^OO.OOOdln. na osebnem avtomobilu S—16034 pa le ze 2M0 din. samo veliko in močno podjetje. Novo združeno kmetijsko podjetje bo ostalo KZ Sevnica. Kaj je narekovalo to združitev? Do realizacije bo sicer prišlo šele z novim letom, toda kolektivi so že sklenili, da se združijo. Mala in zelo raztresena proizvodnja, razen na kmetijskem posestvu, je dajala zelo malo možnosti za boljše gospodarjenje, ustvarjanje večjih skladov za širjenje proizvodnje. Na istem področju sta se n. pr. v Sevnici z razvojem kmetijstva . bavili (odnosno naj bi se bili) kar dve organizaciji. Mehanizacije za vedno več strojne obdelave je bito — preveč in premalo: preveč ob mrtvih sezonah, premalo ob spomladanskih, poletnih in jesenskih konicah. Razen tega je bilo razmešča- Požar v Veliki vasi V torek dopoldne se je na strehi gospodarskega poslopja Franca VlzlarJa v Veliki vasi 19 pri Les-kovcu (občina Videm-Krsko) nenadoma pojavili rdeči petelin. Kljub takojšnjemu posredovanju Kasilcev iz Velike vasi, Velikega Podloga in Vldma-Krškega (desni breg) Je požar poslopje uničil. Živino so sosedje pravočasno rešiU. Požar je zanetil triletni Vlzlarjev sinko, ki bi pri nesreči skoraj prišel ob življenje, toda rešil ga je starejši brat. — Kakor smo zvedeli, je bilo poslopje le malo zavarovano. D. K. nje strojev dokaj slabo, saj so na primer ugotovili za nekatere, da so deiali le 20 y, o ča*a. Novo združeno podjetje ne pomeni, da se bo zadruga od kmeta oddaljila, nasprotno — lahko se mu bo še prebližala. Močnejša gospodarska organizacija bo zlahka organizirala gostejšo mrežo postaj, ki naj neposredno koristijo kmetom. Kadrovsko se bo laže okrepila in postavila tudi službe, ki jih sedaj nobeno od obstoječih podjetij ni zmoglo. Močnejši skladi bodo omogočal; hitrejšo nabavo prepotrebnih proizvodnih sredstev, večji obseg podjetja pa jamči boljše izkoriščanje teh sredstev. Neverjetno velike postajajo možnosti za organizacijo lastne proizvodnje na velikih površinah zemlje, ki je je vedno več na razpolago, bodisi v zakup ali prodajo. Tako so konkretno razpravljali že o velikih sadnih nasadih, kj naj bi zrasLj na oddaljenejših velikih parcelah, predvsem v gričevnatem svetu. Tudi večje število pitališč in farm za živino bodo lahko organizirali. S tem v zvezi razmišljajo o manjšem mesno predelovalnem obratu v Sevnici. Obrati se bodo lahko specializirali do najvišje" mere, kadri bodo dobro izkoriščeni in bodo lahko v Ožjem obsegu poslov veliko več dali od sebe. Medsebojno vsklaje-vanje živinorejskih in sadjar- Draga vožnja in še dražji skok iz kamiona Pred kratkim Je bfl« pred novomeškim soddžcem razprava proti R. Z., ki je bil takrat, ko je zakrivil kaznivo dejanje, šofer prf Kremenu. Obtožen je bil, da je letos spomladi vzed tovarUHci M. 2. prostost in da Jo ie pozneje, ko j« skočUa iz avtomobila na avtomobilsko cesto. pustil brez pomoči na cesti in pobegnil. Podrobneje smo o zadevi poročali že letošnjo spomlad. O samem dogodku je pripovedoval obtoženec tak©; V BrSlinu pri Petrohi sem ustavil avtomobili. Videl sem namreč da bi se dekle, današnja tožnlca rada peljala. Nato me je vprašala, če ne lahko pelie z menoj do priključka pri Karteljevem. Med vožnjo sem se z njo Šalil: »Vidi*, kako lepo sije sonce in kako lep je dan! Meni pa Je dolg čas. ko vozim sam. Pojdi z menoj do M trne, ker se tako in tako čez eno uro vrnem.« Ni privolila, pa tux* odbila ne, zato vozila na dogovorjenem mestu nisem uetarvil. sgp riuiiiiv NOVO MESTO sprejme t o k o J : analitika za centralne obrate več gradbenih tehnikov več kvalificiranih avtomehanikov električarja za instalacije strojnega referenta strojepiske za fakturni stroj več administrativnih moči s prakso Pismene ponudb? i opisom dosedanjega službovanja pošljite na gornji naslov do 30. decembra 1960. Pred avtomobilsko cesto im še takoj na avtomobilski cesti ni zahtevala naj ustavim, pač pa malo kasneje, odvrnil sem ji, da tu ne smem ustaviti/ in da bom šele na naslednjem počivališču (blizu Trebnjega). Na dnu karteljevske-ga klanca je segla po kljuki, da di skočila iz drvečega avtomobila. Rekel sem JI. naj ne dela neumnosti in ji 6kok preprečiti. Sopotnica Jc kljuko lzipustiUa in kar naprej ponavljala, naj ustavfcn. Maio kesneje Je naglo odprla vrata in skočila iz kabine. Ko sem Jo videl ležati negibno na cesti, sem začel zavirati, totem pa i« ob njej ustavil avtobus te Kopra. — Takrat sem se ustrašil; pravzaprav sploh nisem vedel, kaj delam in sem odpeljal naprej, čeprav sem vedel, d« ne bom mogel uiti in da me bodo mdSttenikl dobild. Tožnlca pa: — Avtomobil ;e ustavu sam — Jaz nikoli nisem ustavljala avtomobilov in Jih nikoli ne bom — ter me povabil, naj se grem pe-Uat z nJim. Ko mi Je obljubil da bo ustavil pri karteljevem nadvozu, sem pristada. Toda tam ni ustavil. Prosu« in Jokala sem. naj ustavi vsa] na priključku. — Spet ni ustavil, ampak je zavil na avtomobilsko cesto. Ponovne sem ga prosila, naj ttstavi. Zdaj Je nehal siliti vame. ustavil! pa ni. Ustrašila sem se. da m* bo kje posilil in morda celo ubil Prav tod okoli se Je namreč neka; takega že zgodilo. Od strahu sem bila zmešana in sem skočila. Obtoženca Je sodišče priznalo za krivega obeh dejanj ki sta g* bremenili v obtožnici. Obsojen Je bil na 7 mesecev zapora, dalje na povračilo stroškov, ki jih :e imelo z zavarovanko socialno zavarovanje (okoli 100.0O9 dinarjev) ln na plačilo 30.000 dinarjev za bolečine tožnic. Tožnlca. ki Je do-billa pri skoku iz avtomobila hud pretres možganov in čuti posledice Se danes, namerava tožiti obtoženca se za poškodbo ušesa za bolečine in posledice v znesku 170.000 dinarjev, oziroma aoO.Oftu dinarjev, če vštejemo že prisoje, nih 30.000 d'narjev. šoferji so zborovali V soboto, 14. decembra 1960, je bil v Novem mestu redni občni zbor združenja šoferjev in avtomehanikov novomeške podružnice. Pregledali so dosedanje delo in nakazali novo pot. hkrati pn .so izrokle pri-znnn.jp najzaslužnejšim Članom svoje podružnice. Ka> več o tem bomo pisali v novoletni številki našega lista. sko-krmnih obratov pa bo možno izvesti le pod enim vodstvom. Vsak samostojen obrat (teh bo nabrže v prvi fazj okoli 6) bo imel svoj rentabilnostni račun. Vsak obrat bo imel tudi svoj obratnj delavski svet, medtem ko bo imela cela zadruga še vedno svoj zadružni svet. Ta se bo sicer ob večanju števila delavcev, zaposlenih v proizvodnji, verjetno bistveno spremenil, bo pa jamčil pravilno udeležbo pri odločanju o važnejših gospodarskih vprašanjih. V interesu vsakega kmetijskega delavca in kmeta — zadružnika pa je, da bo zadruga čim boljša in čim močnejša. Življenjska povezanost obeh se bo videla ravno v novem zadružnem svetu. Posebno pomembna postane združitev tudi zato, ker ima področje vseh treh kmetijskih organizacij nad 900ft' ha gozdov. Ti bodo ob reorganizaciji gozdarstva lahko deležni pravilne oskrbe le pod strokovnim vodstvom. Tak obseg gozdov pa nujno poceni tudi gozdarsko službo v vseh treh organizacijah, če so združene. — ok Priznanje šoferjem podjetja »GORJANCI« V torek, 20. decembra, je na prisrčni slovesnosti v Dolenjskih Toplicah prejelo 7 šoferjev Avtoprometa Gorjanci iz Straže visoko priznanje mariborske Tovarne avtomobilov. Z njenim novim vozilom TAM 4500 je vsak izmed njih prevozil več kot 200 tisoč km brez okvare. Našim šoferjem, ki so pni odlikovane! vozila TAM 4500 v državi, tokrat Ie iz srca čestitamo, kaj več o slovesnosti in o njih pa bomo napisali v prihodnji, novoletni številki! Za pitanje prašičev samo ker pospešuje debelenje. £1 Po osemdnevnem uradnem obisku v Združeni arabski republiki in po razgovorih, ki jih je imel z najvišjimi arabskimi državniki, se je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj vrnil v Beograd. Med obiskom je bilo govora o. splošnem mednarodnem položaju in o nekaterih zadevah iz odnosov med FLItJ in ZAR. Govora je bilo tudi o Kongu in Alžiriji. S Državljanska vojna v Laosu se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Desničarskim uporniškim silam generala Nosava-na, ki ga podpirajo ZDA, se je posrečilo zavzeti upravao središče Laosa Vientian. Enote . kapetana Kong Lija, ki se borijo skupaj s silami gibanja Patet Laoa. pa še zdaleč niso poražene. Nasprotno, po najnovejših poročilih so te sile nagnale v bftg uporniške čete v srednjem Laosu. Položaj v Laosu, za katerega je značilno vtnr*avan.te o organizacije bodo morale poslej bolj posegati v politične probleme komune,^ stanovanjske skupnosti, družbenih organizacij in pod. Zal komunisti iz podjetij dostikrat podcenjujejo delo na terenu, kar se pozna predvsem v tem, da so v vodstvih in odborih organizacij SZDL in drugje vedno eni in isti ljudje. Organizacije ZK na terenu ene stanovanjske skupnosti bodo morale dobiti poverjeništva Z K občinskih komitejev. Razvoj dejavnosti teh skupnosti je namreč ena glavnih nalog komunistov v terenskih organizacijah. Delo v tej smeri jim bo prav gotovo pomoč, da bodo dali svojim sestankom več življenja in vsebine! Ko govori o aktivih ZK, navaja poročilo med drugim, da so se mnogi uveljavili kot uspešna oblika dela komunistov v ustanovah ter društvih. Taki aktivi precej prispevajo pri odstranjevanju birokratskih in drugih negativnih pojavov. Žal pa ugotavlja poročilo tudi to, da so mnogi aktivi nedelav-ni, da obstajajo samo na pa- pirju oz. delajo precej neorganizirano. Hiter razvoj komunalnega sistema naravnost terja bolj razvito delo aktivov ZK, saj postaja potreba po enotnem in organiziranem delovanju komunistov čedalje večja nuja. Poročilo navaja nato izkušnje in probleme o delu občinskih komitejev ZK in delo OK ZKS. LE Z MOČJO PREPRIČEVANJA IN S SVOJO DEJAVNOSTJO LAHKO VODIJO KOMUNISTI MNOŽICE PO POTI NAPREDKA Vse tekoče naloge, ki so pred ZK in njenimi člani—poudarja nato poročilo — terjajo od njih vedno več vzgojnega dela, usmerjanja in usposabljanja delovnih ljudi. »Le z močjo prepričevanja in s svojo delavnostjo lahko komunisti vodijo delovne množice po poti napredka. Ce smo v prejšnjih obdobjih zaradi objektivnih razlogov bili v svojem delu predvsem usmerjeni k reševanju gospodarskih problemov in je ob tem usposabljanje članov ZK in drugih državljanov bilo potisnjeno nekoliko ob stran, potem vsekakor pomeni doba od zadnje okrajne konference do danes resno povečanje naporov za idejno obogatitev članov ZK. za njihov ideološki dvig« — navaja poročilo, ko načenja vprašanje ideološko vzgojnega dela. K temu je precej prispevalo studiranje Pro- Delegati in gostje v komisiji za razvoj komunalnega sistema in delavskega ter družbenega upravljanja grama VII. kongresa ZKJ, ki je zajelo razen širokega kroga članov ZK tudi druge organizacije, zlasti SZDL in LMS. — Ideološke komisije pri OK ZKS in pri občinskih komitejih so zbrale dobre predavateljske aktive, v katerih je zdaj že pribl. 300 članov. Člani so tako z načrtnim in izboljšanim delom sproti spoznavali sodobna družbena gibanja doma in v svetu; to je povečalo njihove sposobnosti za sodelovanje v lazličnih akcijah, hkrati pa je pomagalo odstranjevati ali preprečevati razne negativne pojave in izbirati pravilnejše oblike in metode idejnega boja. Ideološko izobraževanje se je ▼ tem času otreslo prejšnje ozke zaprtosti v osnovnih organizacijah. Prešlo je na širše oblike in zajema vedno Širši krog državljanov. Sama praksa je porajala nove oblike, ki izhajajo iz interesov, potreb in teženj ljudi, pa seveda hkrati tudi zahtevam družbenega razvoja. Sem lahko štejemo seminarje in krožke, cikluse predavanj in tečaje. Znatna pomoč za to delo so novoustanovljene delavske univerze in Okrajni zavod za izobraževanje odraslih. Politične šole so obogatile ideološko vzgojno delo; samo letos je v 6 večernih političnih šolah 240 članov ZK in drugih političnih organizacij. (Konec prihodnja Mladinci — vojaških šol govore Številna pisma, ki smo jih prejeli pred praznikom JLA 22. decembrom, so nam odkrila življenje, ki ga živijo mladinci in mladinke v vojaških šolah. »Niti sami nismo pričakovali, da bomo doživeli tolikšno pozornost in toplino,« nam pišejo mladi gojenci vojaških šol. »Ne vemo, če boste iz naših pisem lahko razbrali tisto, kar smo želeli povedati. Želimo, da bi vsi naši mladi ljudje v JLA videli možnosti, ki se jim nudijo pri vsestranskem izpopolnjevanju m strokovnem izobraževanju.« Ne bi pisali o vsem, kar so nam povedali. Dotaknili bi se le nekaterih lepih trenutkov, ki bodo mladim ljudem ostali v trajnem spominu, zakaj bili so tako lepi, da jih ne pozabiš nikoli. ZVONKO ZARN: Čeprav sem mlad, sem že postal pripadnik JLA, kar je zame velika f.ist! Pot svetlega sodelovanja Tovariš podpolkovnik, povejte, prosim, kaj več o sodelovanju starešin in vojakov vašega garnizona s prebivalstvom in družbenimi organiza. cijami! VII. kongres ZKJ je nakazal potrebo po aktivnejšem sodelovanju naših starešin v družbenih organizacijah na področju garnizonov. Tudi s komiteji ZK na terenu smo imeli vse premalo stikov. Nemalokrat smo ugotavljali, da v političnem delu na terenu izstopamo enostransko in da naša stališča niso soglašala s stališči političnih vodstev na terenu. Naša organizacija ZK je bila preveč zaprta, z razgibano družbeno problematiko smo se seznanjali vse preveč zgolj s pomočjo raznih načelnih referatov in premalo s pomočjo živih stikov s terenom in njegovim razvojem. Č^orav imamo v JLA svojo orginLa-cijo ZK, to ne more biti ovira za sodelovanje naših starešin na terenu. Ugotovili smo, da je nujno potrebno naše sodelovanje v družbenih organizacijah na terenu, da bi slabosti, ki sem jih naštel maloprej, odpravili. Dogovorili smo se, da bomo vsi sodelovali v Socialistični zvezi, mlajši oficirji in podoficirji pa še posebej v mladh'nski organizaciji, vsi ki smo sodelovali v NOV, bomo £vonko Zarn (levo) s prijateljem Zvonko nam piše. da je vedno ftuHil ifcredno veselje do glasbe. »Saj sem doma igral klarinet. Po končani osemletrui šoli se je bilo treba odločiti za poklic. Zakaj ne bi postal poklicni clasbrnik v JLA? Tako sem zvedel za vojaško glasbeno šoio in se odloM. VTDA GRDEN; Dekleta ne vedo za višjo medicinsko šolo! Po maturi sem se odločila študirati farmacjjo, kar sem tudi stOrtia. Ker som zvedela da Državni seketariat za notranje zadeve Štipendira dekleta, sem se takoj odločila, zaprosila za sprejem in uspela. Vida Grden je doma Iz Trebnjega Moje prvo srečanle je bilo s to-vatišico u.pra-\vinco ,n ostalim uradnim osebjem. Napravili »o name nepozaben vtis. Ti ljudje so nam znali v«redstav>iiti življenje, da sem stopila v novo sredmo z navdušenjem. Dob;la sem veliko novih tovariaiic. ki pa bo večinoma iz drugih republik, ker naša dekleta ne vedo za to šolo. VLADO PUCKO; Zelja po nadaljnjem strokovnem izobraževanju v elektrotehniki! »Vojaška šola nam bo to v celoti nudila, poleg tega pa tudi se marslflcal koristnega. Povedati moram, da je učenja precej. Pa tudi ostalega del« Je veliko. Saj imamo vrsto dobrm Vlado Pncko, brežiški domačin krožkov, ki aadovo^Ljo Itevflne želje. FRANC BAZNIH; Poletel nem v nase sinje nebo! MoJa velika želja se Je izpolnila. Znašel sem se v sredfinl. y. katere raste naša Ljudska armada, ki brani naše pridobriltve. V teh mesecih se mi je najfoolj vbisnil v spomin dan, ko sem častno obljubili, da bom branil .na*o rodno grudo. Ne morem pozabiti trenutkov, ko sem se * tovaniSi povzpel v letalo, ki je odletelo v lepo 8±n£e nebo. Človek bi aaavrtetoafl od veselja! Kako se prijetno počut*. MWlim. d« tedaj nisem zadnjne letel nad svobodno domovino. ' • martin kozom!: Pred trend leti sem se odločil.. Šolski Jn:le>t na Reko je napra-viil v mojem življenju velKko pre-okretnico. Zartcal f Danes me lahko srečate v obleki naše Vojne mornarice. 7.e1Ja. ki je na tihem tlela kar tri leta, je pred kratkim postala stvarnost. MARKO BURJA; I* pripovedovanja, sem apoena! .TLA! Tovariši te Jugoslovanske tud-ske armade so nam v šol t pripovedovali o vojne* šolah, NOB. 22. decembru. Pomulutol som: kaj, če bi v tej pestri tebSiri našel svoj poklic? Nisem se prevariti. Kmalu sem na prošnjo dobtl odgo\w in čaikal me Je zdravniški pregled, ki sem se ga strašno bal. Zvedel sem, da so tako nartanftni in da vMmejo samo zdrave rente in dekleta. Pa tudd ta strah je minil vn danes sem v Sodi. ki me bo usposobil'ha za poklic, za katerega ser* navdušen. pomagali organizaciji ZB, razen tega pa bomo delovali tudi v športnih organizacijah. Pri komiteju ZKJ v garnizonu smo ustanovili posebno stalno komisijo za delo naših starešin v teh organizacijah. Sodelovanje se je v takšnih pogojih, potem ko smo temeljito razčleniili vzroke mrtvila, pričelo vse lepše razvijati, tako da lahko trdimo: leto 1960 je neke vrste prelomnica. Ali bi lahko našteli nekaj oblik tega sodelovanja? — S pomočjo družbenih organizacij smo priredili letos 18 predavanj o raznih zanimivih vprašanjih s terena, ki so naše starešine temeljito seznanila z razvojem. Najzanimivejša so bi'la gotovo predavanja predsednika OLO Nika Belopavlo-viča o družbeno - gospodarski problematiki v okraju in o delu Zvezne ljudske skupščine s področja zakonodaje. Politični in gospodarski delavci: Miro Thorževskv, Tone Počrvina, Ludvik Kebe, Slavko Doki, Štefan Seničar, Zvone Sušter-šič in mnogi drugi so nas na predavanjih seznanili z razvojem in težavami na svojih področjih dela in nam povedađi marsikaj o nagrajevanju po učinku in delitvi dohodka v podjetju in v komuni. Novomeška podjetja Novoteks No-voles, Mlekarna, Kmetijska šola na Grmu, IMV in Industrija obutve so rada ustregla naša želji in dovolila obisk vojakom našega garnizona, ki so se z njihovo pomočjo seznanili z načinom proizvodnje, z organizacijo dela in z raznimi proizvodnimi problemi, skratka z vsem, kar jim bo koristilo, ko se bodo vrnili domov in tudi oni vključili v proizvodnjo. Tovariš Bulatovič, doslej ste govorili le o pomoči, ki jo je nudil teren vam, niste pa povedali še nič o tem, kaj »te nudili prebivalstvu vi, čeprav vemo, da je bilo vašega sodelovanja in pomoči skoroda več. — V prvem odgovoru sem naštel vzroke, ki so zahtevali širše sodelovanje naših starešin v družbenem življenju. Osem aktivnih oficirjev iz našega garnizona sodeluje v odborih Socialistične zveze, 5 v odborih ZB. trije v odborih Ljudske mladine, 8 v odborih ostalih organizacij, 33 naših pripadnikov pa je izvoljenih v organe družbenega upravljanja. Za rezervne oficirje v občinah Novo mesto, Trebnje,, Žužemberk in Sevnica smo priredili 140 predavanj. Ob praznikih JLA in državnih praznikih so imeli naši oficirji 30 razgovorov s šolsko mladino, kjer so pripovedovali o življenju v JLA in obujali spomine na dogodke iz NOV. Ko so naše enote taborile na Vinici, je prišlo do res prisrčnega zblizanja med Viničani in vojaki. Naša prireditev je zelo uspela, Viničani pa so nam nato poslali posebno zahvalo. Podob-niih prireditev smo na taborjenjih priredili 15. Naša godba in orkester sta sodelovala pri številnih prireditvah in koncertih, priredili smo več brezplačnih kino predstav za prebivalstvo. 2e naštete številke so zgovoren dokaz, da se je sodelovanje med armado in prebivalstvom letos močno poglobilo, posebej pa bi rad poudaril koristnost izmenjave mišljenj, ki smo jo dosegli na sejah. Letos ni bilo nobene pomembne seje ljudskih odborov, organov družbenega upravljanja ali posvetovanja družbenih organizacij, ne da bi bili mi nanj povabljeni in prejeli gradivo, prav tako pa smo tudi mi na seje našega komiteja vse leto vabili predstavnike SZDL in ZK. Morda bi lahko povedali kaj več o sodelovanju vaših pripadnikov v nripravah na VII. zlet bratstva in enotnosti v Novem mestu, saj je znano, da je bila vaša pomoč takrat res neprecenljiva? — Vojaško življenje je naporno, naši vojaki pa so kljub temu letos mnogo pomagali pri gradnji zletnega stadiona in se na ta račun odpovedali prostemu času. Po nepopolnih podatkih so prispevali približno 77 tisoč delovnih ur. V obdobju ziletnih prireditev so odšli vojaki v tabor pod šotore in prepustili del vojašnic udeležencem zleta. d aH i smo na razpolago poljske kuhinje, slamo za ležišča Sn nudili razne druge ugodnosti. V okviru priprav na zlet smo v sodelovanju z okrajnim odborom Strelske zveze uredili športno strelišče s 1B ležiSči, v sodelovanju z okrajno Tyrv-sko zvejo strelišče za elinacate golobe, športno s+rolišee za malokaTibrsko puško pa še gradimo. Priprave na zlet so bile res r utrinkov, ki je bil v Dolenjskih Toplicah) sto in nazaj precej prostega časa. rja vasi naše zadruge kaj rade -prezrejo- vlogo društev pri prevzgajanju zaostale miselnosti: ne pomagajo — ali pa le malokdaj in s skromnimi sredstvi! — razvoju knjižnic, čitalnic, (kulturnemu in prosvetnemu življenju društev, stoje ob strani, ko se društva zaman bore za prepotrebne prostore itd. Prav gotovo je Gostovanje v Brežicah V towk 27. decembra 1960, bo Prosvetno društvo iz Kostanjevice gostovalo v Brežicah z Benellijevo poemo mlade ljubezni »Ljubezen treh kraljev«. Predstavi bosta ob 15. in 20. uri v Prosvetnem domu v Brežicah. Našel sem jih ravno pri seji upravnega odbora, ko je stari odbor predajal posle novemu. Tajnik Lojze Kos tre ve, rudniški paznik, ki je bral navzočim poročilo o razširjenem sestanku, na katerem so razpravljali o delu v preteklem letu in obravnavali načrt za delo v bodoče. Pod vodstvom agilnega inž. Milana Boleta, ki kljub odgovorni službi v rudniku najde .še vedno čas za usmerjanje kultumoprosvetnega dela v rudarskem Krmelju, je društvo v preteklem letu doseglo vidne uspehe. Tudi vodje posameznih sekoij so vložili nemalo truda v delo. V pogovoru z njimi sem zvedel, da je bila najbolj delavna dramska sekcija, ki je z »Oliverom Twistom« nastopila dvakrat doma, dvakrat pa je gostovala. Člani te sekcije sodelujejo tudi na proslavah in dobro uspevajo. Vodi jih Marija Giovanetti. V glasbeni sekciji, ki jo vodi . Alojz Pastardi, je opaziti viden napredek vendar so uspehi sekcije slabši kot uspehi ostalih. Vzrok je v tem. ker je v tem letu zamrl sicer dobri pevski zbor, ker društvu n,j uspelo dobiti primernega pevovodje. Prav bi bilo, da bi se s sodelovanjem občinskega sveta za šolstvo našla primerna rešitev, ker bi bilo res škoda, da bi Devci ostali prepuščeni samim sebi. V okviru Svobode deluje tudi godba na KNJIŽNE ZBIRKE CANKARJEVE ZALOŽBE ZA LETO 196« Ljubitelji dobre slovenske knjige, zlasti pa vse dosedanje naročnike vabimo, da si ogledajo program naših knjižnih zbirk za leto 1961. SVETOVNI ROMAN Italo Svevo:Zeno CosinI A. I. Kuprin: Jama George Eliot: Mlin na Flossi Grimmelshausen: Simplichis S«mplids*»imus SODOBNI ROMAN Premčand: Godan Enzo Bcttiza: Tržaška prikazen Louis Guilloux: Crna kri James Gould Cozzens: V oblasti ljubezni BIOS Prokopi j: Blišč in beda Blzanca 'lermann Schreiher: Simfonija cest ^erre Brisson: Moliere \vro Manhattan: Vatikan in XX. stoletje NOVA LJUDSKA KNJIŽNICA Jordan Leov; Pobratima Sa nt Loup: Gora ni hotela Mary Renault: Kralj mora umreti Paul Herman n: Med nočjo in jutrom Frank J. Hardy: Moč brez glave Mika W al t ari: Turms Nesmrtni Knjige naših knjižnih zbirk lahko plačujete v mesečnih obrokih, njih cena pa je nižja, kot bo kasneje v knjigarnah. Vab mo Vas. da se nemudoma priglasite v krog riafflh naročnikov, kajti tudi v letu 1961 bomo tiskali knjige v omejenih nakladah. Vsa podrobna pojasnila in prospekte dobite v založbi in v vseh knjigarnah. CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana Kobtarjeva ul. 2. p. p 201 - IV. pihala, zaradi slabe discipline članov pa ni dosegla v minulem letu ■ zaželenih uspehov. Osnovana sta tudi dva jazza, ki imata vedno dovolj poslušalcev. KegJjaška sekcija se v preteklem obdobju ne more pohvaliti z delom, ker je bilo kegljišče oddano za tečaje mi-ren&ke tovarne šivalnih strojev. V prihodnje pa bo njeno delo spet zaživelo. Zelo dobro je delala kino sekcija, S pomočjo dotacij rudnika je izboljšala opremo ter pridobila več obiskovalcev. Predlagali so ustanovitev filmskega kluba, ki naj bi izboljšal delo sekcije. Le-to vodi Matija Cufar. Precejšnjo aktivnost je pokazala Šahovska sekcija. Udeležila se je večjih okrajnih tekmovanj in priredila štiri brzotumirje ter dva prijateljska dvoboja s Trebnjim in. Sevnico. Sekcija ima precej obširen načrt za bodoče delo, ki zajema tudi ustanovitev pionirskega šahovskega krožka na krmeljski šoli ter najtesnejše sodelovanje s šahovsko sekcijo mladinskega aktiva. Športna sekcija se je izživljala v rokometu in je v jesenskem dolu prvenstva Dolenjske dosegla lepe uspehe, spomladi pa ie bila razformi-rana. tako da zdaj prireja le prijateljske tekme z igralci sosednjjh krajev. Us-tnnovili bodo tudi pionirsko moštvo. Sestavljen je program za živahnejše delo plavalne sekcije. V Krmelju je krasen plavalni bnzen, žal pa ga nekateri nepridipravi uničujejo. Take bi bilo treba v bodoče kaznovati. Plavalno sekcijo je vodil Vlado S en čar, zdaj. pa je CERKLJE: tečaj za visoko kvalifikacijo Tečaj za visoko kvalificirane delavce pripravlja v Cerkljah Delavska univerza iz Brežic. Doslej se je prijavilo že blizu 40 delavcev iz Cerkelj. Tečaj se bo pričel, kb bo pristojna komisija odseka za delo OLO Novo mesto odobrila pripravljeni program. njegovo delo prevzel Miha Logar. Krmeljska Svoboda ima turi; knjižnico. Vodi jo učiteljica Anica Borštnar. V sestavu društva je tudi bife, ki kar dobro posluje. Iz dohodkov društva bodo nabavili televizor. Ob koncu so razpravljali še o bodočem delu. predvsem to ureditvi centralne kurjave v domu Svobode. Razšli smo se v trdnem prepričanju, da bo krmeljska Svobode: zastavila vse sile za čim uspešneje in plbdnejše delo ter da bo v svoj krog pritegnili a vse prebivalstvo rudarskega Krmelja. Boris Debelak Neprecenljivo darilo za šolo v Dobovi Šolski odbor - v Dobovi je pričel v letošnji jeseni akcijo za opremo nove učilnice na šoli. Prostori so postali pretesni zaradi vse večjega dotoka šolske mladine. Zato so sklenili preurediti v učilnico šolsko zbornico. Ker občina Brežice ni imela sredstev za nakup opreme, je podjetni šolski odbor naprosil za pomoč dobov-ske delovne kolektive, ki so se velikodušno odzvali in prispevali 265 tisoč dinarjev iz svojih skladov. Znesek je zadoščal za nakup nove opreme, ki v na novo urejeni učilnici že služi učencem. Delovni kolektivi so dokazali g tem samo zrelost, kajti prav iz vrst mladine, kateri so kupili opremo za učidnico. bodo v bodočnosti črpalj mlade delavce in strokovnjake za svoje obrate. Želje po izobrazbi raste 12. decembra se je pričel v Brežicah v okviru Delavske univerze knjigovodski tečaj. 30 slušateljev se na tečaju razen knjigovodstva uči tudi stenografije. Na tečaj se je prijavilo največ uslužbencev iz manjših gospodarskih organizacij s podeželja, kar je še posebej razveseljivo, gaj je to dokaz, da želja po znanju vedno bolj in bolj prodira. Da bi udeleženci s podeželja lahko tečaj nemoteno obiskovali, so predavanja trikrat na teden v popoldanskem času, tako da je vsem omogočen prevoz v obe '»meri z javnimi prevoznimi sredstvi. Svobod in društev. Programi, ki bodo primerni za široko množice, ki jih bodo te množice sprejele za svoje, bo do prav gotovo last vseh za. vestnih sil nekega kraja! o tem kaže razmisliti v vseh društvenih odborih, o tem pa naj razmislijo tudi občinska politična vodstva kot sveti pr: občinskih ljudskih odborih. Potem kultura in prosveta r.c bosta v občini več pastorki, odrinjeni v zadnjo vrsto proračuna, v zadnjo vrsto načrtov za gradnje kulturnih domov in na kraju (če že ne ka*-v oklepaju) investicijskih pla nov. S tem pa bo hkrati odgc vomost za vse naloge in dolžnosti, ki nam jih nalaga kulturno prosvetno izobraževanje množic in njihovo osvešcanje za zavestno ustvarjanje novega, socialističnega sveta, prešlo na veliko širši krog kot je sedanji, ko marsikje vse kaže. kakor da So učitelji, profesorji pa še morda kdo vzeli vse kulturo, presveto in šolstvo \ dosmrten zakup... Zal — po navajamo žal. — pa v večin-' primerov doslej prav nedopovedljiva požrtvovalnost pra\ teh ljudi — naših prosvetarjev v dobrem pomenu besede -rešuje številne probleme in naloge, ki so dolžnost in naloga vse naše družbe! (Konec prihodnjič) franjo stiplovšek: brežiški kontrasti Trud v Brestanici ni bil zaman V soboto, 11. decembra, so v brestaniškem prosvetnem domu igrali Zupanovo Micko. Največ zaslug za to ima učiteljica Zajelšnikova, ki je delo naštudirala v okviru »Svobode.« Igralcev ni bilo treba iskati. Fantje in dekleta brestaniškega mladinskega aktiva, ki je eden najbolj delavnih v našem okraju, so kmalu razumeli, da bi bilo lepo in prav. če bi po daljšem odmoru spet kaj zaigrali. In pričelo se je. Doslej zaprta vrata Prosvetnega doma so se skoraj vska večer odprla: v dvorani so imelj vaje. Ljudje so to kmalu opazili in govorj- Razstava v Dolenjskem muzeju V nedeljo 18. decembra Je bila v Dolenjskem muzeju zaključena razstava slik akad. slikarja Zorana Didka. Ob tej priliki je prof. Didek poklonil za Dolenjsko galerijo sliko »Buče*, za kar se mu uprava Dolenjskega muzeja iskreno zahvaljuje. Do novega leta pa je v Dolenjskem muzeju odprta razstava novopridobljenih slik raznih avtorjev* Obiščite razstavo! li: .»Aha, igral; bodo! Ko bi le kmalu!« Glede na kratek čas priprav in učenja, so igro lepo izvedli. Gledalci so igralce nagradili s ploskanjem in odobravanjem. To je lep uspeh mlade igralske družine. Brestaničani in ljudje iz okolice, zlasti mladina, radi v'opajo v prosvetno društvo. ker jim delo v njem nudi razvedrilo.in si hkrati širijo znanje. Kako je treba delati z mladimi ljudmi, najbolje ve tovarišica Zajeišnikova. učiteljica iz Brestanice, ki je med ljudmi zelo priljubljena. Zn^ preprosto in jedrnato obrazložiti pomen naloge. Taki vzgojitelj: so nam potrebni! Ana Žagar Družbeno ekonomska vzgoja za brežiške delavce Družbenoekonomsko znanje je še posebej pomembno za delavce, ki so člani organov delavskega samoupravljanja, ter za funkcionarje sindikalne organizacije v podjetjih. Zato pripravlja delavska univerza v Brežicah vrsto predavanj, ki bodo omenjene delavce seznanila z najpomembnejšimi poglavji naše družbene ekonomike. Zvedeli bodo marsikaj o organih delavskega samoupravljanja, o vlogi, pravicah in dolžnostih raznih komisij ..pri DS„ o vlogi sindikata v podjetju ter o dolžnostih in pravicah vodilnih uslužbencev v podjetju. Predavanja bodo potekala v obliki seminarjev v Brežicah in v manjših podeželskih središčih v občini. Za manjše gospodarske organizacije bedo seminarji Združeni, za večja podjetja pa bodo organizirani posebej. DELAVNI MLADINCI NA ČATE2U Na Čatežu bodo mladinci uredili svojo sobo. Potrebna sredstva bodo prispevali Zdravilišče, Občinski ljudski odbor, mladina in SZDL. Mladina bo prostovoljno opravila vsa obrtna dela. Prostor bo v šob, uporabljale pa ga bodo Za sestanke tudi ostale organizacije. NJJR0C3TE SI DOLENJSKI LIST! Program dela Sveta Svobod in prosvetnih društev Čeprav je že zima v deželi, dela na gradbišču nove sole v Dra-gatušu tudi v decembru napredujejo. Delavci Belokranjskega gradbenega podjetja i/. Črnomlja htijo ' /.arin.Hmi betonerskimi deli pri že zgrajenih temeljih za novo Solo, potegnili pa bodo tudi nekaj zidu, če jim le vreme no bo preprečilo lepih načrtov (Nadaljevanje jn konec) v Glasbena in folklorna dejavnost 1. Prav tako kot pri dramski dejavnosti bo v letu l&ftl tudi pri glasbeni in folklorni dejavnosti poudarek na pritegnitvi mladih članov v ti dve kulturno-prosvet-ni panogi. Ker bo v tem letu republiški mladinski pevski festival v Celju — od 20. do 24. maja — je treba organizirati izJbirne naši o.pe tudi v okviru okraja in občin. 2. Občinski sveti naj osnujejo prireditvene odbore, ki naj pripravijo vse potrebno za občin-ffce pevske revije, ki nai bodo izvedene najkasneje do 10. aprila 1861. pevovodje naj mladinske zbore razdele v A in B kategorijo (v kategorijo A spadajo trt ali štinglasrui zbori mladine do 15 let; v kategorijo B pa mešani, moški in ženski zbori mladincev in. mladink od 16 do 21 let\. 3. Okrajni sosvet za glasbeno dejavnost bo konec aprila organiziran okrajno pevsko revijo, na kateri bosta nastopila po dva najboljša pevska zbora lz vsake občine (A in B kategorije). Tako okrajno kot občinsko pevsko tekmovanje bodo ocenjevale posebne komis1;e. ki jih bo določil okrajm svet. 4. Okra<„ni glasbeni sosvet bo poskrbel za strokovno vzgojo pe-vovodiiij in dirigentov in bo zato: a) usmerjal glasbeno nadarjene v oddelek' pevovodske šole pri VPS v Ljubljani, b) posla J pevovodje ln dirigente na republiške seminarje, c) organiziral posvetovanje pe-vovodij in dirigentov. č) skrbel za nab=»vo in Izbor ustrezne glasbene literature. d) osnoval študijski zbor zborovodij, e) se zavzel za udeležbo naših članskih pevskih zborov na pevski reviji v Mariboru, t) omogočil najboljšim godbam nri pnh»l» udeležbo na reviji godb na pihala v Ajdovščini. g) priporočil občinskemu svetu redno . nagrajevanje zborovodirj ln kap?lnikov za njihovo požrtvovalno delo, hi okrainj glasbeni sosvet bo organiziral sektorske seminarje za sistem dela z glasbenimi ansambl' in programsko politiko. 3. Glasbeni sosvet bo priporočil vsem društvom, da vključijo v svoj krop vse skupine, ki se nkvari«1o z zabavno glasbo, pa rfosle. šp niso vključpne v društva. 8. Pravilno ie treba v prihodnje nagrajevati godbe, orkestre in ostale ansamble, kadar nastopajo po naročilu in izven proslav na obveznih državnih praznikih Knržnice 'n tisk I. Da bi knjiga našemu delovnemu človeku res postala neob- hodno potrebna in staf.na spremljevalka, ki nai ga vzgaja, uči m plemeniti, je treba čimprej močno utrditi knjižnice v vseh občinskih središčih. To je treba izvršiti 6 spajanjem oziroma priključitvijo manjših knjižnic in z nakupom novih kn,Jg 2. Ker so med vsemi kulturno-prOKvetnimi panogami naše knjižnice v največjem zaostanku, naj občin.*! sveti poskrbe, da se v novem občinskem proračunu občinska knjižnica osamosvoji kot ustanova s samostojnim finansi-ranjem z redno dotacijo občinskega ljudskega odbora. Knj^ni-čarju naj se zagotov: redna mesečna nagrada, hkrati pa naj se v proračun vstavi dovolj visok znesek za nakup novih knjig, ki na; se namestijo predvsem v omarice potovalne knjižnice. — Knjižničar Je tudi dolžan, da omarice redno in po načrtu izmenjava. Med knjigami morajo biti v zadostni meri knjige s poljudno . znanstveno in politično vsebrno. 3. okrajni svet bo organiziral večdnevni seminar za vodie občinskih knjižnic.. 4. Ker . bo možno razmeroma drago slovensko knjigo pocenit; samo z množično naklado, so prosvetna društva dolžna, da ustanove sckcjje za tisk, ki bodo skrbele za dobro poslovanje knjižnic, pridobivale naročnike za množične izdaje Prešernove družbe in propagirale naroč.-r.-e na dnevni in revialni tisk. Pri tem ;e misliti predvsem na Dolenjski list. Delavsko enotnost. Sodobna pota itd. h. Občinski svet naj v sodelovanju z Dolenjsko založbo ter ostalimi založbami in knjigarnami skuša organizirati v Novem mestu enotedenski Sejem slovenske knjige. Klubsko dejavnost 1. Ker so klubi ena naj bol; privlačnih oblik naše kulturno-pro-svetne dejavnosti, ki s svojo ne-pnsiljenostjo močno privabljajo v društvene prostore kulturnega razvedrila ln zabave željne člane, morajo občinski sveti stremeti, da se ti klubj ustanovijo vsaj v vseh občanskih središčih. Ustanove pa na^j se tud: drugod, čeprav za začetek v bolj skromni obliki 2. Okrajni sosvet za klubsko in zabavno dejavnost bo izdelal, opirajoč se na dosedanje izkuš-n.e, podrobni načrt za deio v klubih m ga razposlal vsem občinskim svetom Sosvet bo izdelal tudi osnutke programov kultu rno-zabavnvh večerov. 3. Okrajni sosvet za klube naj za vodje klubov organizira seminar, na katerem naj sodelujejo vsi tisti, ki so si že pri tem delu nabrali izkušenj Hkrati naj sosvet organizira obisk enesra na;-boliših klubov v Sloveniji, da si naši ljudje pridobe potrebnih izkušenj. 4. Sosvet bo priporočal društvom, da organizirajo družabne večere, izlete in osnujejo v okvj_ ru društev plesne krožke oziroma plesne šole. Estetsko izobraževanje in kulturna vzgoja v Novem mestu 1. Ker je nujno, da je delovnemu človeku v socialistični družbi možen dostop do najvišjih kulturnih dobnn, mu je zato potrebna tudi estetska izobrazba in kulturna vzgoja, pri tem je treba gojiti vse tiste vrednote, ki naj požive notranje z.vi -mje človeka, ga plemenitijo in kulturno dvigfijo Zato morajo društva poskrbeti, da bodo člani razumeli etično vsebino umetnosti in pravilno vrednotili umetniške stvaritve. Društva morajo našemu človeku posredovati umetniška dela sedanjost-; n preteklosti. 2. Zato nai vsaka Svo»>oda ali prosvetno društvo v svojem okolišu organizira estetsko izobraževanje. Pri tem nai se piveže z naj bližnjo delavsko ali ljudsko univerzo in se dogovori za primerna predavanja m ostale oblike estetskega izobraževanja. 3. Društva na-j navežejo stike tudi s poklicnimi umetniškimi ustanovami in si prizadevajo, da bodo njihovi člani obiskovali dramske prireditve, likovne razstave, glasbene reprodukcije, razna predavanja, muzeje; galerije ln se pri tem estetsko izobraževali in kulturno vzgajali. 4. Društva si morajo prizadevati, da bodo ljudje globlje spoznavali kulturni pomen filma, rada« in televizije m naj zato v okviru klubov osnujejo debatne krožke. 5. Društva naj se naroče na edicije Prosvetnega st.vlsa pri Zvezi svobod, ki bodo sistematično obravnavala razne panoge estetskega izobraževanja. To gradivo naj potem društva obdelalo v obliki predavanj, seminarjev ali debatnih krožkov. 6. Ker pa je vsako smotrno delo na področju izobraževanja brez programa nemogoče, n»j tako občinski sveti kot vsa društva že za to sezono sestavijo podrobne programe za izobraževanja, v ta namen naj se pri društvu po potrebi ustanov komisija za izobraževanj s. 7. Občinski sveti na) opravljajo fcoord-nacijsko vlogo med Svobodami in prosvetnimi društvi ter drugimi orgpn zaci.ianv, ki se ukvarjajo z usobraževanjem in z mirni z^eotove v okviru možnosti finančna sredstva ln prostor« za uresničenje programov. DOLENJSKI LIST v vsako hišo Spodnjega Posavja, Bele krajine in Dolenjske! Stru S DOLENJSKI LIST Štev. SI (SCI} SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA Mojstri »mehke« umetnosti Preteklo soboto je imela novomeška mladina, prav tako pa tudi vsi ljubitelji športa, lepo priložnost, da si v kinu »Krka- ogleda propagandni nastop v japonski »mehki umetnosti- — jiu-jitsu ln Judu. Ta šport je pri nas v Novem mestu in v okraju skoraj nepoznan, drugje pa je že precej razširjen to pa tudi priljubljen. V Ljubljani in Mariboru ga že več let gojijo in nekateri so dosegli pomembne uspehe v zveznem in evropskem merilu (Maček, Maca-rol). Japonsko »mehko« umetnost (pravzaprav je kar »trda-« umetnost, saj padci in trdi prijemi niso kar tako) so Novomeščanom predstavili najboljši tekmovalci-miličniki s prvenstva LRS, ki so se pred kratkim v Portorožu borili za naslov republiškega prvaka. Nekateri med njimi so že pravi mojstri tega športa in imajo tudi priznanja o kvaliteti: najvišji šolski—peti pas. Najboljši predstavniki koprskega "jonskega, ljubljanskega okraja in najboljši domačini (med temi je največ aplavza pobral Franc Koren, ki je mladini najbrž poznan Že z atletskih nastopov najboljših miličnikov), so nam najprej pokazali, kako se prične šola jiu— Jitsa in Juda. Osnovno znanje si začetnik pridobi, ko obvlada različne vrste »mehkih« padcev. To so padci, ki se na različne načine »blažijo in so izvedeni tako, da je tekmovalec takoj po padcu pripravljen na borbo in protinapad. Ko začetnik obvlada padce, se seznani z različnimi prijemi, ki onesposobijo nasprotnika za nadaljnjo borbo. To je bistvo jiu-ji-tsa, ki je predvsem umetnost obrambe pred različnimi napadi. Ce bi vsi miličniki tako dobro obvladali jiu-(Jiit5, kot ga najboljši, bi imeli s pijanci in nasilneži kaj lahko delo. Na odru smo videli obrambo proti nožu, pištoli, puški, davljenju itd. Vsak napad ima svoj način obrambe. Izkušeni mojstri jiu-jitsa se lahko uspešno upirajo dvema in več nasprotnikom hkrati, o tem smo se sami prepričali. V nasprotju z jiu-jitsom je pravi tekmovalni šport judo. Judoi-sti se ne omejujejo na obrambo, ampak vso skrb posvečajo napadu. V dvoboju dveh tekmovalcev, ki obvladata različne prijeme in mete, igra najvažnejšo vlogo težišče nasprotnikovega telesa. Cc ga pogruntaš, potem ni težko najti ustrezen prijem in met. Vsak uspel met se točkuje, zmagovalec dvoboja pa je tekmovalec, ki je zbral največ 1 točk. Na odru kinji »Krka- so nam miličniki predstavili tudi judo šport. Prav gotove bi kmalu naSe) precej privržencev tudi med novomeško mladino, kot jih je drugod po Sloveniji. Najti bi bilo treba le vaditelja in judo sekcija v okviru Partizana bi kma lu zaživela. Oddelku za notranje zadeve OLt Novo mesto, ki je sobotni propagandni nastop pripravil, je treba izreči priznanje. Mladina in odra sli, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano kina "Krka«, so zadovoljni odhajali domov. Spoznali so novo športno panogo in videli »pri delu« najboljše tekmovalce iz vrst miličnikov, ki so tokrat pokazali, da so v tem športu že pravi mojstri. fm. S sobotnega nastopa najboljših miličnikov-judoistov v Novem mesta Novi vaditelj za atletiko Poročali smo že o prvem seminarju za vaditelje rokometa, ki ga je v Novem mestu pripravila Okrajna zveza Partizana. Ker je v društvih Partizana v okraju precej zanimanja tudi za atletiko, primanjkuje pa vaditeljev, se je Tehnični odbor OZ Partizana odločil, da priredi tudi seminar za vaditelje atletike. Ta je bil preteklo soboto in nedeljo v sejni sobi Partizanovega doma na Loki in v telovadnici osnovne šole, vodil pa ga je novomeški atletski strokovnjak prof. Jože Glonar. Skoda je, da se je seminarja udeležilo le 8 kandidatov za vadi- telje atletike, in sicer iz partizanskih društev Cerklje, Črnomelj, Mirna peč, Stopiče, Semič in Brežice. Kaj ostala društva že imajo vaditelje za to športno panogo? Ne! In če pomislimo, da društva niso imela nobenih stroškov z udeležbo svojih predstavnikov na seminarju, je njihov odnos do vzgoje kadrov res nerazumljiv. Spet je prišla na dan malomarnost nekaterih vodilnih funkcionarjev v društvih. Od okrajne zveze dobijo kopico razpisov za tekmovanja, seminarje in podobno, vendar dopisi navadno obleži j o v predalih, ne da bi bilo članstvo o tem obve- obseZen program rdečega križa za zdravstveno izobraŽevanje Za višjo zdravstveno kulturo Čeprav je zdravstvena kultura med nami Badnja leta vidno napredovala, moramo žal ugotoviti, da smo v tem pogledu še na precej nizki stopnji in da se moramo še vedno bojevati z nazadnjaškimi in zastarelimi naziranji. Zato je Okrajni odbor Rdečega križa v Novem mestu izdelal obširen program za zdravstveno izobraževanje in vzgojo v zimskih mesecih 1960-61. Kakor vsiako zimo so tudi letos na programu TEČAJI ZA ZDRAVSTVENO VZGOJO ŽENSKE MLADINE Ti tečaji imajo že lepo tradicijo, saj smo z njimi zaceli že pred csmimi leti. Doslej je končalo v osmih letih v našem okraju blizu deset isoč deklet štiri dvoletne tečaje. Kultura rte dela skokov in počasi raste, toda mnog teh absolventk je na vasi važen činitelj zdravstvenega in gospodarskega napredka. Čeprav se je ta način zdravstvene vzgoje dobro obnesel, se je program letos popolnoma spremenil, tako da bo za dekleta in žene še bolj privlačen. Predavanj bo manj, zato pa bo več praktičnih vaj, in sicer za poglavje »Človek in zdravje« 5 ur predavanj in 10 ur vaj, za »Go-spodinjstvov, hriso in okolje« 5 ur predavanj in 28 ur varj in za »Prebrano« samo 2 uri predavanj in 20 ur praktičnega dela. V drugem letniku bodo prav tako praktična poglavja, ki bodo koristila vsakemu de-' kletu, gospodSnji in materi: 1. zakon in družina, 2. nega bolnika doma in 3. higiena kmečkega naselja in zaščita zdravja prebivalcev. * Da bodo tečaji, ki jih lahko obiskujejo de-kileta in žene katere koli starosti, čimbolj uspeli, je priredil Okrajni odbor RK v Novem mestu v Zavodu za izobraževanje odraslih 17. itn 18. decembra seminar, ki so se ga v velikem številu udeležile voditeljice in predavateljice tečajev za zdravstveno vzgojo. V nekaterih krajih je malo deklet, ker od-hajaijo na delo v tovarne in industrije. Zanje bi se dali organizirati tečaji ali vsaj skupine predavanj ob nedeljah ali ob delavnikih po tovarnah. .Doslej se je priglasilo 36 tečajev, in sicer: v občini Trebnje 8 (Sentrupert, Čatež, Nemška vas, Mirna, Trebelno, Trebnje, Šentlov-renc, Knežja vas), v občini Videm-Krško 5 (Kostanjevica, Podbočje, Videm, Raka, Zdole), v občini Brežice 4 (Pišece, Kapele, Cerklje, Dobova) v občini Črnomelj 4 (Črnomelj, Ad-lešici, Vinica, Semič), v občini Novo mesto 3 (Šentjernej, Straža, Skocjan), v obični Senovo 2 (Koprivnica, Senovo), v občini Sevnica 7 (Sevnica, Loka, Tržišče, Zabukovje, Bučka, Blanca, Šentjanž, Studenec). Začeli so se TEČAJI ZA NEGO BOLNIKA NA DOMU, in sicer v Novem mestu (hkrati dva) in v Brežicah. Tečaji za nego bolnika doma potekajo popolnoma praktično po standardnem programu, ki ga izvaja Jugoslovanski Rdeči križ in kd ga je priporočila Mednarodna unija. Po tem programu lahko delajo samo medicinske sestre, ki so se na posebnem seminarju praktično iizvežbale in si usvojile posebne metode dela. Okrajnemu odboru RK se je končno posrečilo, da je za ta seminar pridobil tri medicinske sestre, in sicer dve iz Novega mesta in eno iz Brežic. Ne samo pri nas, ampak .tudi po zahodnih državah so bolnice prenapolnjene in morajo zato bolnike pred časom odpuščati. Strokovna nega doma v nekaterih primerih popolnoma nadomesti nego v bolnišnici. \ Po Novem letu bo OORK organiziral v Dol. Toplicah tridnevni SEMINAR ZA VODILNE OBČINSKE ODBORNIKE, da se bodo še bolj usposobili za izredno mnogo stransko delo v Rdečem križu. Po podjetjih se že priglašajo za TEČAJE PRVE POMOČI in se bodo ponekod tečaji začeli še ta mesec. Nekateri občinski odbori RK so že v mesecu Ljudske tehnike organizirali predavanja o varnosti pri delu in preprečevanju nesreč. Ta predavanja se v decembru nadaljujejo. — 21. decembra se bo začel tečaj za nego dojenčka za V. letnik učiteljišča. Z. ščeno. Tako poslovanje je škodljivo in hromi delo društev! Na atletskem seminarju so najprej obdelali teoretično plat atletike, nato načrt dela v zimskem obdobju in posamezne discipline. Pri obdelavi posameznih disciplin so kot predavatelji sodelovali tudi ostali novomeški trenerji in inštruktorji: Marijan Spilar je obrav naval trening skoka v daljino, troskoka in meta kopja, prof. Do-bovšek je prikazal ogrevalne vaje, oblikovalne vaje ln uporabo težke žoge (medicinke) pri zimskem treningu! Igor Penko je obdelal met krogle, Miro Bavdek. pa trening za skok v višino in skok ob palici. Obračun kolesarjev v Vidmu-Krškem Pretekli teden je bili občni zbor nedavno ustanovljenega kolesarskega društva. Predsednik društva Rudi 212ek je poročal, da je v društvu močno zastopana mladina. Sodelovali so na meddiru-štvenem kolesarskem tekmovanju, kjer so se zlasti ia&azafld mladinci. Za kritje vseh stroškov so pri red»Li veliko veselico s srečo-lovom. Zedflnili »o se, da bodo tudi v bodoče uspešno izpolnje-\ ali vse naloge in s tem prispevali k razvoju kolesarskega športa, prav bd kilo. da bi to društvo podprte Se ostale množične organiaacije. D. K. Vojak iz Lesko v ca pošilja tople pozdrave svojim staršem, sestri in bratu z družino ter vsem ostalim domačim in prebivalcem Prečne, pripadnikom JLA pa čestita za 22. december! Ivan Vidic, vojak v Leskovcu. in kino »KRKA?« Da bi zveden, kakšen bo spored Sffimov, ld ga je Novomeščanom ipripravfl kino »Krka«, smo se obrnd&i na tovariša Pfarffa. Seznanil nas je s film., ki bodo pr4U na platno kina »Krka« v decembru ln Januarju, razen tega pa še s filmi, ki Jih bomo vi- deli v februarju, marcu itd. Sredi decembra bomo lahko videli sovjetski barvn; film »Dekle brez naslova« s Sveti ano Karpin-sko v glavni vlogi. Film ima namen, zabavati gledalce s humorjem in prijetnimi melodijami. — Nato bomo videli še znani an.-jlr. Prihodnji seminar OZ PARTIZAN Razen seminarjev v rokometu ln atletiki, ki sta bila že izvedena, imia Tehnični odbor Okrajne zveze Partizana Novo mesto v načrtu še seminarje v ostalih športnih panogah. Kot tretji bo v soboto in nedeljo, 24. in 25. decembra v Novem mestu izveden seminar za vaditelje orodne telovadbe, v januarju pa bodo še seminarji za vaditelje ritmike, odbojke, namiznega tenisa, ponovno orodne telovadbe In smučarski tečaj za vaditelje vseb treh smučarskih disciplin, tekov, skokov in alpskih disciplin. Ta tečaj bo verjetno v drugi polovici januarja ( v semestralnih počitnicah) na Mirni gori li na Gorjancih. Vsa društva Partizana v okraju ponovno opozarjamo, da prijavijo svoje kandidate (po dva) za omenjene seminarje vsaj teden dni pred seminarjem, da bo v primeru manjšega števila prijav možno sprejeti več kandidatov iz društev, kjer Je za določeno panogo večje zanimanje. Vedno se sliši tarnanje, da primanjkuje vodnikov in vaditeliev. sedaj pa ie lepa priložnost, da si jih društva pridobijo brez stroškov in brez težav z dopusti ! USPEL ZBOR SEVNIŠKIH TABORNIKOV V nedeljo so se v svojem domu zbrali sevniški taborniki na redni letni občni zbor. V njihovi sredi s.o bili tudi predstavniki Izvršnega odbora ZTS ln okrajnega starešinstva ter gost iz sosednje enote iz Radeč pri Zidanem mostu. Iz Izčrpnih poročil je bilo razvidno, da šteje ta delovna enota 112 članov, od tega kar 40 takih od 7 do 11 let starosti. Veliko število uspelih akcij v preteklem letu ponovno potrjuje, da je ta najstarejša taborniška enota delovna skozi vse leto. Tudi z denarjem dobro gospodarijo, sal niso niti denarja zapravili brezkoristno in še jim blagajna izkazuje nad sto tisoč dinarjev. To pa je v veliki meri zasluga vseh članov. Precejšnje uspehe so Imeli tudi na prireditvah izven kraja, na okrajnem prvenstvu v mnogoboju in drugod. Iz izčrpne razprave so povzeli vrsto koristnih zaključkov. Med najvažnejšimi so brez dvoma tisti, ki govore o tem, da bodo deseto obletnico obstoja enote (in zveze) proslavili s celoletnim oospešenim delom na vseh področjih. Krona vsega dela pa naj bi bila večja proslava ali akademija. Pričeti nameravajo tudi z novimi sekcijami fotofklubom. lutkovnimi odri i dr.), tako da bi od enote imeli korist posamezniki in tudi ostali prebivalci. Posebna težava v enoti so kadri. Sevnica žal nima višje stopnje srednjih šol in zato večina fantov okoli 16. leta starosti odide drugam na nadaljnje šolanje. S tem pa odhajajo tudi najsposobnejši kadri. Zato bodo začeli sistem vodov graditi že pri medvedkih in čebelicah, saj bodo tako pridobili črvste enote, ki bodo skupaj živele in delale celih osem let. Precej smo slišali tudi o delovanju članov taborniške čete na drugih področjih. Tako jih Je na primer skoraj polovica vključenih v ivu Partizanu, precej v organizaciji LT, pevskem zboru. Zbor dokazuje, da bo Četa Treh smrek v Sevnici dejansko izvršila sprejete sklepe. K doseženim uspehom pa Jim lahko javno čestitamo. Ce bi o njih javntst več vedela, bi bila verjetno tudi podpora večja, -©k NAŠI NOVI NAROČNIKI Ajster Nežika, Grajska 16, Kostanjevica na Krki; Bubič Jože, Kostanjevica na Krki; Cučnik Marjan, Orehovec 29, Kostanjevica na Krki; Žagar Karolina, Oražnova 24, Kostanjevica na Krki; Lukman Janez, Vel. Bučna vas 25, Novo mesto; Novak Janez, Gor. Kamence 16, Novo mesto; Zavod za zaposlovanje delavcev, Novo mesto; Jurgec Ignac, Senovo 40; Kantu žar Veronika, Šmarje 18, Sevnica; Kragl Franc, Orehovo 19, Sevnica; Mesojedec Anton, Sevnica; Lisec Alojz, Savska cesta 28, Sevnica; Marinšek Julka, Gorenje 1, Stara cerkev; Krese Anica, Podgora 2, Straža; Božič Jožica, Dom v Podutiku, Šentvid nad Ljubljano; Klemenčič Anton, Jelševec, Trebelno; Jerman Jože, Pijavice l, Tržišče; Mavric Franc, Male Drušče 10, Tržišče; Romih Marija, Pijavice 7, Tržišče; Sitar Tone, Drušče 24, Tržišče; Trpine Jože, Telčice 10, Tržišče; Hočevar Neža, Grič 11, Videm-Krško; Krizmanič Marija, Spe-harje 15, Vinica; Ašič Anica, Valdoltra, Ankaran; Križ Francka, Jagičeva 5, Karlovac; Qril Miha, v p. 8775/5, Sarajevo; Kirar Ivan, v. p. 3124/4 Knjaževac; Kresal Zalka, Dol. Karte-ljevo 11, Mirna peč; Androjna Drago, 72S E 157 Street. Cleveland 10. Ohio USA; Rajčevič Malči, Geibel Strasse 34, Frankfurt a. Maln, Deutsch-land; Stefanič Makarij, 3665 L. St. Omaha 7, Nebraska, USA. »Poslušaj in povej« Kamnik: Novo mesto 0 novomeškem mladinskem klubu in še kaj V soboto, 7. januarja 1961, bo tekmovanje med Kamnikom in Novim mestom, ki ga organizira Radiotelevizija Ljubljana. Sestavo ekipe za tekmovanje je prevzel Mladinski klub, ki je že pripravil vse potrebno. Ekipi obeh mest morata poslušati program Radiotelevizije Ljubljana do konca decembra 1960 zato, ker bosta odgovarjali na vprašanja iz predvajanega programa. Za tekmovanje je med mladino veliko zanimanje in vsi z zanimanjem pričakujemo izid tekmovanja. Dalj časa se je govorilo, da mladina v Novem mestu nima prostora, da bi se zbirala. UstanovUi smo Mladinski klub, ki je izpolnil dolgoletne želje novomeške mladine. Klub je odprt vsak dan. Na razpolago so revije, časopisi, garniture saha, radio in televizor. Poleg vsega tega se vršijo v Klubu razgovori o raznih zanimivih temah o 1azzu, poeziji, političnih vprašanjih in podobno. Med mladino je bilo veliko zanimanje za televizijsko oddajo -Poznaš svoj domači kraj?-., ki je bila v Novem mestu. Ko smo gledali program, smo ugotovili, da se je Novomeščanom zgodila krivica. Predvajana je bila skladba Marijana Kozine. Naš tekmovalec je pravilno odgovoril, toda izpraševalci so trdili drugače. Sam Marijan Kozina je Izjavil, da je bila trditev izpraševalcev napačna. Upali smo, da bo prireditelj pojasnil sporno vprašanje, kot je obljubil, v Kopru. Toda prireditelj ie, kot kaže, pozabil na obljubo, ln še »Posebna naloga-! Koprskim gasilcem za nagrado radijski sprejemnik — novomeškim poštarjem pa: -Hvala lepa in na svidenje!« Morda bo kdo vprašal: -Ali Imate tudi sekcije v Mladinskem klubu V- Seveda jih imamo. Pravzaprav so to samostojni klubi, ki delujejo pri mladinskem klubu kot sekcije. Tako je literarno-likovni Kettejev klub priredil razstavo slikarjev Marijana Kukca, Vinka Povšeta in Zmaga Jeraja. Mladinskemu klubu se je pridružil tudi taborniški klub -Strela«. Dobro sodelujemo tudi s Klubom OZN v Novem mestu. In bodoče delo? Zaenkrat imamo v načrtu ustanovitev filmske sekcije, ki bi vodila filmske predstave in razpravljala nasploh o filmu. Skupina mladincev pa bo pripravljala glasbene programe z deli ustvarjalcev jazza. Prvi tak glasbeni večer Je bil »Louis Armstrong vam Igra in poje s plošč«. Mladinski klub pripravlja program in gradivo za ustanovitev politične sekcije. Prostor smo dali na razpolago tudi Društvu prijateljev mladine, ki naj bi prevzelo delo s pionirji in bi tudi prevzelo knjižnico. Društvo prijateljev mladine pa se po trimesečnem delovanju kluba še nI odzvalo našemu pozivu niti ni prevzelo svoje dolžnosti, sprašujemo se, zakaj ni Društvo prijateljev mladine do sedaj še ničesar ukrenilo. Članu Mladinskega kluba so na svoji seji obljubili, da bodo vse uredili, a ostali so le pri obljubah, Kaže. da se jim ne zdi potrebno postaviti svojega predstavnika v Upravni odbor Mladinskega kluba, ki ima redne sestanke. Prav ti sestanki pa so najvažnejši za delo kluba, saj se sestavljajo programi in razdeljujejo naloge posameznim mladincem. Želimo, da bi tudi drugi aktivi v naši občini pričeli ustanavljati mladinske klube kot v Straži. Zaradi povezave in zaradi dela v klubih, ki je zelo zahtevno, je nujno, da bodo klubi sodelovali in izmenjavali svoje Izkušnje. Pojavili so se očitki raznih mladincev, da je klub samo zaradi kluba, da je pronram prirejen samo za šolsko mladino in da ne upoštevamo delavske mladine. Te trditve niso pravilne. Iznesli so jih le člani, ki po svoji krivdi niso seznanjeni z delom kluba. Na sestanku predsednikov aktivov smo predlagali, da naj sporočajo aktivi lz podjetii svoje želje v zvezi s programom. Toda nihče se nI odzval. Vsakdo je pripravljen kritizirati. Zanimivo je le to. da. nihče od teh. ki kritizirajo, ni pripravljen delati. Prepričani smo. da bo delo kluba tudi v bodoče potekalo nemoteno po začrtanem programu. V bodoče pa bi želeli več povezave z ostalimi mladinskimi klubi v Sloveniji in izmenjavo Izkušenj. Janko Saje Okrajno prvenstvo moških ekip 8X 20C V nadaljevanju okrajnega prvenstva za leto 1960 so sodelujoče ekipe dosegle naslednje rezultate: RK Železničar. Novo mesto 5810 točk (Padovan L. 803). KK TopUce. D. Toplice 5855 točk (Kruslc A 770), KK Rudar, Kanižarica £525 točk (Welss V. 788). Tekmovanje je pokazalo skrajno neodgovornost posameznih sodnikov, ki so bili določeni za sojenje. Tako je zaradi malomarnosti sodnika Černeta S. in Jordana F. morala ekipa iz Dol. Toplic čakati dve uri na kegljišču. V zvezi s tem se Je tudi tekmovanje ekip«* iz Črnomlja zavleklo pozno v noč. Obe ekipi sta se upravičeno pritožili ter bosta verjetno nastop ponovili. S takim ravnanjem sodnikov se stroški tekmovanja samo po nepotrebnem povečujejo. Na splošno je v zadnjih »letih odnos sodnikov do tekmovanj ln Iz JLA nam pišejo •»■Splošnemu . gradbenemu podjetju »Pionir« v Novem mestu in sindikalni organizaciji se najlepše zahvaljujem za izkazano pomoč meni in moji družini. Posebej se zahvaljujem Članom sindikalnega od-, bora, ki so mi pripravili še posebno presenečenje. Celoten kolektiv Pionirja prav lepo pozdravljam, čestitam pa vsem vojakom za Hai .tt . a i Marijan Ven ta,« sojenja zelo slab ter je već kot polovica sodnikov okrajne zveze neaktivnih ter se ne odzove sojenju. Tudi zadnjo nedeljo ni bilo na kegljišče sodnika F. Barbiča. Zaradi takega odnosa . trpi tudi ugled sodnikov, ki čutijo odgovornost do nemotenega poteka tekmovanj. V drugem nastopu so ekipe iz Novega mesta in Brežic, ki sodijo med favorite za boljša mesta, dosegle precej slabše rezultate od prvega nastopa. Od 24 tekmovalcev ie samo član ekipe KK »Pionir« F. Juntez presegel znamko 800 kegljev. V vodstvu je še dalje KK -Pionir«, ki bo po vsej verjetnosti tudi okrajni prvak za leto 1960. Po obeh nastopih so dosegle e-kipe naslednje rezultate: K K Pionir No\v} mesto 1B247 keg. Ijev, KD Gorjanci, Novo mesto 11925 kegljev. KK Razlag, Brežice 11561 kegljev. Prvak okrajnega tekmovanja bo nastopal v republiški ligi 8 krat 200 za leto 1961. V zaključnih tekmah lige za prvenstvo Novega mesta za leto 1960 so bili zabeleženi naslednji rezultati: KK Pionir I - KK Partizan 379:314. t ki pa KK Pionir je s tem brez izgubljene tekme osvojila naslov prvaka v borbenih igrah Novega mesta za leto 1960. Ostali rezultati: KK Luknja - KK IMV 296:271. KK IMV - KK Merkur 350: 338, KK Kovinar - KK Novoteks 334:321, KK Kovinar - KK IMV 318 286, KK Merkur - KK Partizan 361:300. n .v. ZENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM o SODOBNO GOSPODINJSTVO * »Mala potrošnikova knjižnica« NASTANEK NOVE MODE Novi slovensk. mm »Veselica«, ki je povsod v Sloveniji in v Beogradu naletel na zelo topel sprejem, bo predvajan kmalu t Novem mestu — ne zamudite ga! — Na sliki glavna igralca iz filma: Niha Jnvan-Kalanova in Miha Raloh škl barvni cinamasoopskej film »Ker veter ne zna čiitatl« z Dlckom Bogardom v gla\ni vlogi. Tudi agleški film »Ključ« z Wiliamom Holdenom v glavni vlogi bo gotovo pritegnil veliko ljubiteljev sedme umetnosti. Za novoletne praznilke bo na sporedu nemški zabavni film »Danes se ženi moj mož«, nato pa pride domači film o psici Kali. F.lm »Kala« prikazuje dogodivščine iz NOB. V januarju pride na spored še sovjetski barvni film »Spijon« — detektivka iz povojnega obdobja, nato jugoslovanski lilm »Signali nad mestom«, indijski flm v barvah »Mati Indija«, ameriški barvni film »Dve ljubezni Eddija Duchina«, francoski barvni film »Sestanek s hudičem« in še znani ameiMftk; vverstem v barvah »Ovčar«. V febuarju in marcu bodo predvajali znane filme; »Imitacija življenja« (ameriški film v barvah), j.-.ponski film »Smrt na Pacifiku« »meriSki \vestern »Bela divjina*«, sovjetski mladinski film »Leta mladih«, popularni ameriški barvni fHm »Zlii«. dalje »Nemirna leta«, vvestem v barvah »Divji veter« .jitd. Posebne pozornosti bo vreden /.nuni Cavattov film »400 udarcev« dnlje dobri \vestern ameriške orodzvodnje »Oklahoma« (cinema-skope v barvah) in film »Crna or-Ivdeja« V razgovoru s tovarišem Pfaf-fom smo zvrdelii. da Je uvoz »merskih filmov o dwjem Zahodu omejen, zato \vesterni niso več tako pogostni kot pre„. Uvozili so le kvai'.iletne ustvaritve tega žanra. Se nekaj bo zanimivo; doslej so filme plačevali po določenih cenah ne glede na obtsk. sedaj pa pripravljalo novost, da se bc podjetjem, ki ra7.deliJii.1eJo f.lme, plačevalo »po učinku« — Iziposo-jevnlnina bo v sorazmerju z dohodki od filma. Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je pravkar izdal 9. — 10. števidko mesečnika SODOBNO GOSPODINJSTVO. Sporočil je vsem naročnikom, da s tem zaključuje izdajanje tega mesečnika. Kmalu bo namreč začel izhajati v Sloveniji nov dist »Stanovanjska skupnost«, zavod pa se bo lotil nove naloge: izdajal bo -MALO POTHOSNIKOVO KNJIŽNICO«, v kateri bodo po posameznih knjigah izčrpno obravnavana strokovna vprašanja s področja osebne in gospodinjske potrošnje. V tej knjižici bo izšlo rned letom šest knjig, in sicer vsak drugi mesec po ena. V knjigah bodo obravnavali posamezna, za potrošnike važna ln zanimiva vprašanja. Naročniki »Male potarošnikove knjižnice« naj bi postal j vsi dosedanji naročniki »Sodobnega gospodinjstva«. Letna naročnina bo sicer višja kot je bila za list. toda iz programa zbirke za leto 1961, ki ga objavljamo spodaj, boste lahko razbrali, da ima vsaka knjiga tako vsebino, da si boste knjigo zaželeli za svojo knjižnico. Letna naročnina za vseh šest knjig, t. j. za celotno zbirko »Male potrošnikove knjižnice«, je 1.500 din. Znesek lahko plačate v treh letih obrokih. Cena posameznih knjig bo za nenaročnike precej večja. Naročnikom bodo pošiljali knjižice po izidu, tako kot doslej »Sodobno gospodinjstvo«. Za leto 1961 bodo izšle naslednje knjižice: ■ EKSPRESNE VEČERJE Poudarek bo na hitri pripravi večerij jn na takj sestavi, da bo uravnovešena dnevna prehrana. ■ DANAŠNJE TKANINE — Navodila za nakup, uporabo, vzdrževanje in nego tkanin. ■ ALI ZNAM STANOVATI? — Najvažnejša navodila za pravilno in kulturno uporabo predvsem novih stanovanj. ■ IMAMO GOSTA — V knjižici bodo povedali vse, kar je potrebno vedeti za kulturno in gostoljubno po- 3režiš'bdaril dedek Mraz pri fitev. 51 (561) »DOLENJSKI LIST« Stran • V Spodnjem Posavjusmo nabrali1 y TFM TEDNU VAS ZANIMA Organizacijo SZDL v Le-skovcu pri krškem sestavlja 730 članov. Velik del članstva se je udeležil zadnjega občnega zbora, na katerem so obravnavah' gospodarsko problematiko lcskovškega območja. Ugotovljeno je bilo tudi, da ie bil odbor sicer delaven, da pa bi Ž večjo vnemo lahko dosegel še več. V razpravi so posamezniki zastavili vprašanje, zakaj se predstavniki posestva -Matija Gubec« niso udeležili občnega zbora. Zanimalo jih je namreč, zakaj to posestvo nasprotuje združitvi s kmetijsko zadrugo v Vidmu-Kr-skem. Izkazala se je potreba po novem stanovanjskem poslop- ju za prosvetne delavce. Na šolj je namreč zaposlenih 18 učnih moči, ki pa so po večini nastanjeni izven Leskovca. Leskovec Pohvalno so se izrazili o delu šolske kuhinje, ki daje malico 500 otrokom in vajencem. Glede kmetijstva so člani pozdravili ustrezne ukrepe, s katerimi je moč dosečj povečanje kmetjjske proizvodnje in s tem izboljšati življenjsko raven kmetijskih proizvajalcev. Navzoči so izrazili željo po popravilu občinskih poti. kjer naj bi tudi sami prebivalci prispevali svoj delež. Ker je Leskovec že večje središče, se je izkazala potreba po nabavi televizijskega sprejemnika; posluževali bi se ga vsi člani organizacij in društev. Razprava se je dotaknila tudi gasilskega društva, kj si že dalj časa prizadeva, da bi se dokončno uredil zadružni dom jn bazen za požarno varnost. Primanjkuje le denarnih sredstev. Leskovčani so izvolili nov odbor SZDL. Vodstvo so v glavnem prevzeli mlajši, ki imajo veliko voljo do dela v organizaciji SZDL. D. k. Napredek tudi na Senovem m Seja komunalne uprave in komunalnega podjetja sta mi vneto pripovedovala o razmahu komunalne dejavnosti na Senovem. Skozi Senovo je bila dograjena moderna cesta. Predvidevajo pa Še gradnjo cest Anže—Jerački dol, Glo-book—Netopir, skozi trg Brestanico in pa cesto Senovo— Brestanica, B Kljub temu da je Senovo postalo ie močno industrijsko središče še, nima tržnice. Zato bo potrebno naslednje leto zgraditi tržnico na sedanjem tržnem prostoru. Hkrati s tržnico bo zgrajeno tudi javno stranišče. ■ Uredifeu službe javne snage bo. nedvomno veliko prispevala k zunanji podobi trga. Zato nameravajo nabaviti voz za odvoz smeti in posode za odpadke. Podrli bodo »vinjake ob cesti in zasuli sme'tiščne jame. ■ Regulacija potoka skozi Senovo je bila že za letos predvidena, toda iz tehničnih razlogov je od'ožena za naslednje leto. Takoj zatem pa bodo začeli regulirati potok še skozi Brestanico. P Urejajo kana'izacijo skozi Brestanico. 99 Javna razsvetljava skozi Senovo jn Brestanico je dovr- šena. Glavni del stroškov za trg Brestanico je krila elektrarna. ■ Toda to Še ni vse. Kot gobe po dežju rastejo novi stanovanjski bloki, ustanavljajo se nove servisne delavnice, modernizirajo ' trgovine. Rudar in delavec, kmet in obrtnik jn vsi si prizadevajo za napredek svojega kraja. Komunalna dejavnost pa je le delček sredi neugnanih tisočerih želja po dosegu tistega, kar so bile včeraj še sanje. In vendar postajajo te sanje stvarnost tudi po zaslugi komunalne dejavnosti. VELIKI TRN: želimo boljšo preskrbo! Hvala za šopek! V ponedeljek zjutraj smo dobili v naše uredništvo lep pomladni pozdrav: šopek vijolic, čudovito dišeči cvet vrtnice in nekaj vrtnih marjetic, zraven pa pisemce: "Drapri Dolenjski list, spo-ocTm Ti, da je letošnja zima muhasta — spremenila se je v pomlad. Na vrtu cveto vijolice, trobentlce in lepe rdeče vrtnice. Nekaj sem jih natrgal in jih pošiljam v uredništvo, da jih boste videli in to objavili v našem listu. Vse Vas pozdravlja družina Go-renc, najbolj pa mali MAKSI GORENC iz Seganja št. 7 pri Škocjanu Prebivalci Velikega Trna so vezani na preskrbo z mesom na 12 km oddaljen; kraj Videm-Krško. Isti problem je s preskrbo kruha. Na letni konferenci organizacije SZDL so predlagali, da bi vsaj dvakrat tedensko na Velikem Trnu v trgovini prodajali meso. vsak dan pa svež kruh. Nujno je zgradit; stanovanjsko hišo za prosvetne delavce. Ljudje so pripravljeni sami prispevati del gradbenega materiala. • Zaradi uspešnejše kulturne dejavnosti so člani izrazili željo pb zgraditvi dvorane in prostorov za krajevni urad. V SZDL vedno znova pristopajo novi člani. To je dokaz, da 1e osnovna organizacija SZDL na Velikem Trnu do- Iz Metlike ■ Potujoči kino pri Ljudski univerzi v Metliki je v čast ob-' črnskemu praeniiku predvajal do-maoi film »Ne obračaj se. sinko« v. Drašičih, na Rado vici. v Podzemlju m na Suhoirju. Fflm si je Ogledalo čez 400 ljudi. Posebno velika udeležba je b ilo na Suhorju in Radoviei. Odslej bo potujoči kino imel vsakih štirinajst dni pred-siaMe celovečernih umetniških filmov na Suhorju. Radoviei m v Podzemlju. ...... Po-potrebi p« bodo zavrteli Mm tudi v Drašičih. Te dni bod p vrteli madžarski film Nedeljska romanca. 9 Letos mineva 50 let, odkar je poletel prvi Jugoslovan Edvard Rusjan, doma in. Gorice. Da b to obletnico proslavil in nanjo opozoril tudi ostale ljudi. Je letalsko —modelarski krotek, ld ga vodi učitelj letalskega modelarstva Jože Kambič, razstava v izložbenih oknih Siv Umskega podjetja »e-<. dem modelov ln več slik s tega področja. ■ Na osnovni Soli v Metliki so spredem cicibanov v pionirsko organizacijo povezali s proslavo občinskega praznika ln dneva republike. Cicibane so slavnostno vključili v svoje vrste prion-trji. Predsednik zadružnega sveta šolske zadruge Jim Je govoril o po*, menu pionirske organizacije. Potem so dali obljubo. Ob zakljuC-ku • proslave so Jih pogostni*. JAD— Novomeška kronika ■ Danes 22. ln jutri, 23. decembra, bo Svoboda DuSan Jereb iz Novega mesta uprizorila v Domu ljudske pro;.\tte Gervnjsovo komedijo v Štirih dejanjih -Zaradi stanovanja'«. Režija: France Kralj, posamezne vlope pn *o razdeljene med znane novomeške igralce. Kdor si želi dve uri prijetne zabave, naj si ogleda to uprizoritev! ■ V sicer lepo urejeni izložbi mestne prodajalne -Borovo- visi nR-pls: -Koristite veliko sniienie'r Uslužbenci prodajalne govore slovensko, v Slovcnill Živimo, napis v Izložbi na hrvnSkl. Ali na« materinski Jezik tako malo cenimo, da nam je vseeno. kakSno reklamo uporabljamo7 ■ Živilski »rs ie bii v ponedeljek, 19. decembra prnv dobro založen. Cene pridelkom so ostale več ali mani iste, proda'alke pa nnpove-duieio podražitev, čel »-tudi mi moramo colove stvari rtrnžc plačevati«. Jajca so bila po 24 din, krompir po 1"> din. solata pn 70 din. ftpinačn po 200 din. radič po 100 din. sirčki po 10 din. smetana v skodelicah po HO din. peteranic preblvrv1*tvn: rodilo so: Marta Jamnl'V s Cr.lr komnndnn- tn Staneta 10. - d^kMco. JeHca Padovan « Ceste brltart l - deklico, ln Metka nevco iz Cvclbnrlcve 8. - dečka. B Poročila sta «et Milm Knap. kovlnosmi'/ r i' Kettcieve-jn drevoreda. In Cvetk* Tom'e. uslužbenka. Brav falto 1» Krneiovem drevore: .iz Burme, Indokine, Indije' in od drugod. Zdaj pripravljajo podobno predavanje, ki ?a bodo imeli študentje iz afriških dežel. _ člani RK v šmarjeti so zborovali V nedeljo, 11. decembra, je bil v Šmarjeti občni zbnr Rdečega križa. Med drugim so prebrali poročilo o enoletnem delu in napredku organizacije. Izvolili so nov odbor in nakazali nove oblike dela. Se vedno pa niso rešili vprašanja članstva. Vsaj en član iz hiše bi moral biti v Rdečem križu, če že ne vsi. Sklenili so tudi, da se krajevnemu odboru RK v Šmarjet; priključi tudi odbor RK v Zburah. O prihodnjem delu organizacije RK na vasi je v razpravi govoril tudi predsednik občinskega odbora Rdečega križa tovariš Moretti. P. D. Brežiška organizacija ZROP — prva v okraju1 Četrtek. 22. dec. — Dan JLA Petek 23. dec. _ Vlasta Sobota. 24. dec. — Eva Nedelja. 25. dec — Darko < Ponedeljek 26, dec — Štefan Torek, 27. dec. — Janez Sreda, 28. dec. — Ziivko Črnomelj: 25. XD. ameriški barvnj film »Smešni obraz« 27. in 2». XII. jugoslovanski film »Sam«. Dol. Toplice: 24 in 25. XII. francoski film »Tatovi draguHev«. Kostanjevica: 25, XI. italljan-Hki barvni film »Rmske zgodbe«. Metlika: 24. in 25. XII. »Mož v sivi flanelasti obleki«. 28. XII. »Ljudje—torpeda«. Mokronog: 24 in 25. XII. ameriški barvni film »Iskalci«. Novo mesto — Dom JLA- od 22. 26 Xn ame-rlSte! barvni film »Nočni prehod« Od 27. do 2">. XIT. cmerSki film »KV.uč« Novo mesto _ bom JNA: od 22 do |5, XII. italjlansk. barvni film • Evropa ponoči^. Od 26. do 28. XII. francoski. film »Grenka zmaga«. Semič: 25. XII indijski film »Avara« Senovo? 24. im 25 XII. mehiški film »Serenada v Mehiki«. Sevnica: 24. in 25 XII. iugoslo-van?ki film »Pop Clra in pop Spira«. Trebnle: 24 in 25. XH. jugoslovanski film »Viaa zal«. Predstava v soboto ob lfl. uri in v nedeljo ob 16 n 18.30 uri. Žužemberk; 25. XII. poljski film »Resnični konec velike vojne«. mili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sindikalni podružnici Splošne bolnice v Novem mestu, kolektivu kirurškega oddelka tn ostalim, ki so mu nudili pomoč. Družina Gričar In ostali sorodniki. Prodamo manjšo količino potiskanega časopisnega papirja. Uprava Dol. Usta, Novo mesto. Glavni trg 3. Prodam štedilnik s ploščicami. Naslov v upravi Usta (1632-60). Poceni prodam dobro ohranjen radio aparat -Tesla-. Naslov v upravi lista. (1633-60). Delavca, vojaščine prostega, ki ima veselje do dela v mlinu, mirnega in poštenega, sprejmem. Nastop službe lahko takoj. Naslov v upravi lista (1636-60). Sprejmem brivsko-frlzersko pomočnico. Stanovanje ln preskrbljena. Druškovlč, ljana. Bernekarjeva 23. hrana Ljub- Sprejmemo sposobno prodajalko ali prodajalca, veščega administracije v Novem mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Vesten«. (1634-60). Administratorja za delo v pisarni Osnovne šole na Mirni sprejmemo. Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba in praksa. Plača po z.akonu o javnih uslužbencih. Nastop službe 1. Januarja 1961. Prošnje, kolkovane ■ 50 din, vložite na Občinski ljudski odbor, Trebnje. Izgubil sem zdravstveno izkaznico štev. 221870 in Jo s tem prekllcu-jem. - Jože Opara, Biška vas &, p. Mirna peč. I/u ubil sem zdravstveno izkaznico štev 309934 in Jo s tem preklieu-jem. Pavel Pekolj, Gor. Globo-dol 28, p. Mirna peč. Iščem prazno sobo v Črnomlju samo za tri mesece. Ponudbe oddajte urarju v Črnomlju. Ugodno prodam otroško posteljo. Naslov v upravi lista. Sto tisoč dinarjev nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje v Novem mesni (za enosobno pa dam 50.000 din). - Naslov v upravi lista. NOVO MESTO V času od 12. do 19. decembra je blilo rojenih 11 dečkov in 1« deklic. Poročili so se< Jože ProsJneckl, uslužbenec lz Ragovega. m Ana Moravec natakarica z Otočca. Umrli so; Peter Srm!;aniič, kmet lz Doljanov. star 66 let: Anton Mn*a'r, kmet lz Got ne vasi, star 70 let: Josipina Vale lz Šentjerneja, stara 83 let. k ovc a — dečka Marta Zore is Podturna — dečka. Justina Sel a k iz Rovisča — dedka, Francka Jazbec iz Canja — dediča, Marija Kosem lz Hudej — deklico. Berta Brajdlč iz Prečne — deklico. Marija Jakobčlč is Crmosnjtc — deklico. PREKLIC Perte Marija iz Družinske vasi 34 preklicujem neresnično trditev na škodo živlnozdravnlka Draga Hadla. upravnika Veterinarske postaje v Novem mestu, in se mu zahvallulem. da je umaknil proti meni vloženo zasebno tožbo. V začetku tega leta je bila občinska organizacija ZROP v Brežicah v tekmovanju organizacij ZROP na zadnjem mestu v Sloveniji- Letošnjo pomlad pa-so rezervni oficirji in podoficirji izvolili nov 20 -članski upravni odbor (prejšnji Je štel le 9 v glavnem ne-delavnih članov), postavili so 8 centrov ZROP in sestavili nov program dela. Med letom so organizirali dva poučna izleta (v Pulo in Zagreb), imeli so 8 predavanj, k? se jih je udeležilo 62 odst. članov :izvcdll so strelsko tekmovanje in pobrali 10 odst. članarine. Na Glasnik so se naročili vsi člani, več tovarišev se je odzvalo krvodajalski akciji. Pred kratkim so organizirali še eno predavanje s filmom (Nanad na Drvar) itd. Razen tega Je odbor reševal za svoje člane Vprašanja službe, napredovanja, stanovanja Itd. V t« namen je nostavll tri ko. misije: za napredovanja in odlikovanja, za socialna vprašanja in ra personalna fotona) vnra^ni*. flani so videli, da se odbor in vsa organlznrii« zanimata r.anie. ■zato so Imeli vanjo zaupanje. Ji nri delu do magsl?. se z veseljem Izobraževali |n ... .. . "eh ni izostal. Dane« W> brežiška organizacija ZROP r*fesftnffč»nie na Vinici in v Draaatušu Ustna časopisa, prirejena pretekli Četrtek na Vinici in v Dragatusu, sta zbrala 200 oz. v Draga/tušu kar 350 ljudi. Dober program in odkrito obravnavanje tudi najbolj perečih lokalnih zadev, pestrost in hiter potek, vse je ljudem ugajalo. Povsod so predstavniki odborov Socialistične zveze ob zahvali prosili časnikarje, naj jim s tako obliko političnega dela še pomagajo. — Več bomo o ustnih časopisih' poročali v novoletni številki. POJASNII*) Na željo uprave Kmetijske šole Grm v Novem mestu sporočamo našim bralcem, da v članku »ROŽE IN SOLZE- ki je izšel v zadnji številki našega lista, nikakor ni mišljena vrtnarija Kmetijske Šole Grm. čez katero ni nobenih pritožb. Članek zadeva privatnega vrtnarja na Grmu. Uredništvo RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju ELEKTRO NOVO MESTO razpisuje delovno mesto SNAŽILKE PODJETJA Samska soba je na razpolago, — Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po pogodbi. Pismen« prošnje za sprejem naj pošljejo intere-sentke v Sploinl oddelek oodjetja ELEKTRO NOVO MESTO V NOVEM MESTU. L.HHJL.IANSK A CESTA 3 ii.iil ■ ne le do IS. Januarja 1961. prišla z okoli 70. mesta v republiškem merilu na 22. mesto; v okraju p« Je na prvem mestu. mT7 C mm očeta Ob izgubi dragega moža, JOŽETA GRICARJA iz Zalovič pri Smarjetl se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje in ga spre- Pretekll teden so v novomeški porodnišnici rodile: Julijana Žitnik z Obrha — dečka. Ivanka Stl. mec Iz Cačič — dečka Ivanka Kostigar iz Konce vasi _ deklico, Marija Medic ta Dol. Lakov-nic — dečka, Marija Murn s Sel deklico. Pavla Pire lz Zalisca — deklico. Marija Surla iz Gor. Lakovnic — deklico. Alojzija Medvešek tz Gline — dečka, Tončka Muhvič z Mirne — deklico, Marrija Suštaršič z Gor. vrha — dečka. Ana Zore iz Malkovca — dečka, Ivanka Kastelic s Konca -. deklico, Tončka Eekonja it Les- Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Martina Sobra, kmeta iz Dobindola je podrt kolesar na novomeškem mostu. Alojz Ovni-ček, čevljar Iz Vel. Orehka, je na poti iz službe padel ln ti poškodoval desno nogo. Peter Kaste, lic. sm kmeta lz Deskove vasi,, je padel s kolesa in si poškodoval desno roko. Na Kari« blatnika, kmeta ta Cešnjic. so padla drva z voza, ko so «e spla-Hl konji. Jožefa Takin, delavka iz Gor. Ori. Je doma padla in 9» poškodovala desno nogo. Peter Roškar delavec iz Koblarjev, J* bil v gost!0n1 v Kočevju zaboden z nožem v r»rsnl koš. Jože Zupančič, betonirec iz Jablana J« opit skočil v Krko. Sem in tja po sevniški občini V nedeljo je imel redni občni zbor v Sevnici občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov. Po poročilih dosedanjih odbornikov je bilo videti, da je ta organizacija, ki vključuje 280 -invalidov, storila precej dobrega za svoje člane v preteklem letu. Tudi načrt dela za prihodnje leto je tak, da jamči članom organizacije budno čuvanje nad njihovimi pravicami. Se nadalje bodo predstavniki obiskovali bolne invalide, pomagali sociailno šibkim in skrbeli za vključevanje upravičencev. Režijski odbor za izgradnjo trafopostaje v Loki pri Zidanem mostu je spet zaživel. Ko so razčistili vprašanja deležev pri gradnji, so se ljudje takoj strinjali in se jim v kratkem obeta boljša napetost v omrežju. Loč ari e pa tarejo tudi druge skrbi. Predvsem jim delajo preglavice poti. Pravijo, da bi še popravljali, saj so marsikaj že naredili, mnenja pa so, da naj bi pri tem več pomagala tudi mladina. Mladinci so o tem razpravljali in bodo seveda pomagali. Ker kino bolj na redko pride tja, so v nedeljo gostova- li člani sevniške Svobode z delom »Muza na mansardi-. Člani KZ iz Loke pravijo, da bi jim po združitvi s sev-niško Zadrugo morala ostati orodajalna s kmetijskimi potrebščinami. Verjetno bo ta potem lahko še bolje založena, ker bo podjetje močnejše in sklad; večji. DOM NA POLOMU spet odprt! Na Gorjancih so na Opatovi gori spet odprli planinski dom. Spalnice so na novo opremljene in jih na žejlo lahko ogrevajo. Na razpolago je 14 postelj in oprema za prav toliko rezervnih ležišč. Dom je 12 km iz Kostanjevice in je dostopen z vsemi motornimi vozili, tudi z avtobusi. Kažipoti so nameščeni. V bližnji in daljni okolici so odlični smučarski tereni. Vsakovrstna topla in mrzla jedila so vedno na razpolago, prav tako pijače vseh vrst. Ob nedeljah in praznikih nudijo gostom še posebne poslastice, za Silvestrovo pa bodo pripravili koline. Obiščite Dom na Polomu, ne bo vam žal! Novo s trebanjske police ■ Priprave na občinsko konferenco SZDL so v trebanjskem okolišu v polnem razmahu. Povsod so že imeli krajevne konference socialistične zveze, na katerih so živahno razpravljali o tekoči problematiki posameznih okolišev, hkrati pa so te konference dokazale, da ni vseeno, če je neka organizacija delavna ali ne. V občini je 25 odborov in 13 podružnic; 23 odborov je dokončno osnovanih, medtem ko v Starem trgu in Štefanu tega še niso storili. V vseh odborih so izvolili vodstva. V okviru temeljitejših priprav bodo odbori imeli seje in se kar najbolje pripravili na občinsko konferenco, še posebno zato, ker bodo na njej proučili petletni perspektivni plan. Ustanovili so že sekcije kot nove oblike dela SZDL. Nekatere tudi že delajo. V Miren-ski dolini bo turistično društvo nadomestovala turistična sekcija in poskušala razviti vse oblike dejavnosti s pod- SPORFD RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 24. decembra 5.00—8.00 Dobro Jutro! — (Pisan glasbeni spored) — 5.io—5.30 Nekaj domačih — M* Glasba ob delu — 8.30 Pianist Jose TordeslU8« — 8.55 Radijska Sola za nižjo stopnjo — 9.25 Budimpešta — Moskvs — Praga (Zabavna glasba) — 10.IS Med klasiko -n romantiko _ 11.00 Po svetu Jazza — M.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroc i/brajo pesmico — 12.00 Trio Edija GorVčri _ 12.15 Kmetijski nasveti — u.2i Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvesli/la in zabavna glasba — n.sri zadovoljni Kranjci s pevci — U.N Tenorske m sopmnske arije — 14.20 Sport ln Auortnlka — 14..15 Na&i (H^luSalet čestitajo ln pozdravi lajo — 15.16 Obvestila, reklame In zabavna elasba — 15.40 S kntižnega trga — 16.00 Ali vami ugaja? — 1C.40 MoSki pevski zbor Prance Prešeren iz Kranja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17 45 Ritmični intermezzo — 16JK> Jezikovni po-eovori — 18.15 Marko Tnjčcvlč-Bogo Leskovlc: Sedem balkanskih plesov — 1R.30 Operetni zvok! — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila. rekk»me »n zabavna glasba — 19.30 Kadilski dnevnik _ 20 00 Vesele domnče ponevke za *obotnl večer — 20.20 R: m A Beeker DovoMts, Ime ml Je Cox — 21.00 Melodu« 7.b ori leten konec tedna — 22.is Oddaja Ai naSc I/sellenc> — 23.0« zaplešite z nami! _ 24.00 Zadnla poročiila in zaključek oddaje. NEDELJA. 25. decembra 6.00—6 30 jutranji pozdrav — 6.30 Vedri zvoki — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Majhen koncert pihalnih godb — 8.00 Mladinska radijska igra — «.00 Z zab.ivno glasbo v novi teden — 9.45 P. I. Čajkovski; Ita-I1l»nsk1 ci:"'icco — 10.00 Se pomnite tovansi . . . Ivan Jan; N1., da bt po/.abili — 10.30 Partizanske zboiKnske pesmi in samospevi 10.50 Radi J m poslušate _ M.30 MiBenko Sober: Bulck cari-er Bela krajina — 12.00 NaSi po-sluSald čestitajo in pozdravljajo — I. drl — 13.30 Za naSo vas -1.".45 Koncert pr. vas doma — 14.16 Nnsl poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II del — 16 30 Melodije za nedeljsko Dopoldne _ Ki.OO Humoreska tega tedna — Karel Capek. Stopinje _ 16.20 Majhen clnsbeni mozaik — 16.50 Veliki zabavni orkestri — 17.10 Peli ^o jih mati moja — 17.30 Alfred Andersch Albino (Radijska igra) — 18.20 Scrgel Prokoftev: Drugi stavek iz Četrte simfonije — 18.30 Nasr. nevca Gabi Novak n Milan JBab'C — M.48 Kvartet Borisa KOVSdi&a — 10.30 Radijski f'nevnik in snortnn porot-la — 20.05 Izberite melodijo tedna — 90.50 Hammond orgle v ritmu — ti 00 o VeMille\>em živlieniu in ,'ein - 2?.i:> Ples ob radiiskem spre-, emnku _ 23.05 Nočn! simfonični . koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ročja turizma. V Dolenji Nemški vasi osnovana vodovodna sekcija se bo kasneje razširila in preosnovala v vodovodni pododbor, ko bodo tam gradili vodovod. Za gradnjo vodovoda so namreč že marsikaj pripravili in bodo s prvimi deli predvidoma pričeli že prihodnje leto. Sekcijo za kulturno in prosvetno dejavnost na Tre-belnem so osnovali zato, ker prosvetnega društva ni. Njena naloga bo precej težka in zahtevna, saj bo morala skrbeti, da bo kulturna in prosvetna dejavnost čimprej našla plodna tla. Sekcija za gospodarstvo v Starem trgu pa bo imela nalogo, razvijati petletni, perspektivni plan v svojem okoJišu. Cloveik bi ne verjel, da j« na Zdolah družbeno, politično in kulturno življenje tako razgibano. To nam potrjujejo poročila, ki prihajajo iz tega kraja. Proslava ob dnevu republike je imela pester kulturni program m je prtvabila številno prebivalstvo. Zelo dobro Je bil prirpravljen občni zbor krajevne organizacije Zdole SZDL. Na tem občnem zboru so poleg predsednika tov. Karla Stropnika poročali vsi predstavniki družbenih organizacij. Poudarjena le biBa potreba po razširitvi kooperacije kmetovalcev z zadrugo, saj je ta dosegla doslej že lepe uspehe. Ambulanta za prvo pomoč, zdravstvena vzgoja in otroška posvetovalnica so uspešno opravila nalogo. Zlasti Je bilo dobro izvedeno fluorogratlranje ter krvodajalska akcija. Glavna zapreka za uspešnejši razvoj kulturno—prosvetne dejavnosti Je pomanjkanje prostorov. Predvidena gradnja kulturnega doma se Je nekoliko zavlekla, vendar uspešno deluje pionirski pevski zbor. Orkester J s bil zlasti v pomoč pri plesn h vajah, ki se jih ie udedetHo M m'iadHncev. Dramska sekdirja je pripravljala igro. pa ;e zaradi obolelosti v ansamblu ni mogla uprizoriti. Zelo koristna Je mlečna kuhinja. Otroci dobivajo malice teVedro viskija za mojega konja!* »Kaj pa zate?« vpraša gostilničar. v »Zame nič. S konjem se pri pijači vrstiva, ker eden mora zmeraj biti trezen.« Neviodunum KRATEK PREGLED PRAZGODOVINE SPODNJEGA POSAVJA IN ORIS RIMSKEGA MESTA Arheologi razgrinjajo pred nami davno zgodovino Neviodunuma, rimskega mesta, kjer stoji sedanje Drnovo, vasica na Krškem polju (Nadaljevanje) činu okraševanja izpričujejo izredno umetniško domiselnost in veliko obrtno spretnost ilirskih kovačev. Izredno lep primerek mojstrstva ilirskega kovinarja in pire-finjenega okusa je stilizirana bronasta podoba goveda (si. 3.), ki je bila najdena v okolici Brežic in ki jo hrani Posavski muzej. Ta figurica je služila kot ročaj neke bronaste posode, ki pa se ni ohranila. SKRIVNOST VELIKIH MALENC Podobno kot Libna je bila tudi obsežna prirodna ploščad nad Kr-Skp vasjo V.elike Malence zaradi svoje" odlične lege že v prazgodovini naseljena. Kot poslednji obronek Gorjancev, ki se strmo dviga nad desnim bregom Krke tik pred njenim izlivom v Savo, predstavljajo Velike Malen- ne morejo docela spodriniti. Iz kasnejših antičnih pisanih virov izvemo, da je na področju Po-savja in v večjem delu r>olenjske prebivalo il lrsko-k el tsko pleme La-tobikov. V tem času, ob koncu TONE KNEZ mlajše železne dobe, Kelti že ustanavljajo načrtne, mestne naselbine, ki niso več izključno na višinah, temveč tudi že v ravninah. Vsiljuje se misel, če ni morda stalo že pred prihodom Rimljanov na tleh drnov.ske ravnice mestno naselje? Toda vse doslej izkopano gradivo govori proti temu in dokazuje, da so mesto Neviodunum (kar v keltskem Jeziiku pomeni Novo mesto), ki je stalo na področju današnje vasi Drnovo, ustanovili Rimljani po prihodu v naše kraje in da so Rimljani bili tudi njegovi prvi prebivalci. Grobne žare za pepel t hiše obliki ce izredno, že po naravi pogojeno strateško točko, od koder se odpira pogled na velik del Posavja in na spodnjo dolino Krke. Izkopavanje pred 30 leti je pokazalo, da je na Vel. Malencah stalo že prazgodovinsko ilirsko gradišče. To potrjujejo tudi številne gomile, ki se nahajajo na vzhodnem pobočju gradišča. Skozi stoletja, tako v prazgodovini kakor tudi v anUki in v zgodjnem .srednjem veku, 60 Vel. Madence predstavljale ključ za osvajanje doline Krke ln sspod-njega Posavja. Klasična ilirska kultura železne dobe pri nas se razvija skoraj izključni) v hribovitih predelih, na gradiščih, ki so že naravno ali pa umetno zavarovana. Od kraja 3. stol. pred n. št. dalje pa se domače ilirsko prebivalstvo meša z vpadajočiml Kelti, katerih matična dežela je Porenje in današnja Prancija, Bojevito vojaško-trgov-sko ljudstvo Keltov v tem času vdira in se naseljuje v naših krajih. S seboj prinesejo svoj način življenja, nov jezik, novo orožje dolgi železni meči in drug način bojevanja. Vse to nam razkrivajo grobovi iz keltskega časa, kakršnih eden je bil najden v Brežicah. Cas od nekako leta 300 pred n. št. pa do prihoda Rimljanov v naše kraje imenujemo tudi mlajšo železno ali latensko dobo. Materialne ostallne lz tega časa se precej razlikujejo od predhodnega časa. Seveda stari ilirski običaji ne l/minejo čez noč niti ne izumrejo, temveč v spremenjeni obliki živiio dalje, tako da govorimo sedaj o ilirsko-keltskl kulturi, ki je toliko zakoreninjena v ljudeh In v zemlji, na kateri živijo, da je niti kasneje Rimljani l>«u rimskega razrušenega pristanišča v Drnovem med izkopavanjem PRIHOD RIMLJANOV V prvem stoletju pred n. št. Rimljani silijo vse bolj na vzhod. Izhodišče njehovih pohodov je novoustanovljeno mesto Akvileja (Oglej) na jadranski obali. Edino Japodi, ilirsko-keltsko ljudstvo, ki je živelo V Beli krajini, Liki in zapadni Bosni, se še krčevito upirajo rimskemu prodiranju. Leta 35 pred n. št. stopi na čelo legij sam Oktavian, kasnejši cesar Avgust končno premaga Japode ter se nad njimi strahovito maščuje. Isto leto pade tudi Sisak — Siscia, važna postojanka ob Savi. Po porazu Japo-dov pride tudi Dolenjska in Posavje v sklop rimske posesti, najprej kot sestavni del noriškega kraljestva, od leta 16 dalje pa kot del province Panonije. Najprej so se Rimljani lotili gradnje izvrstne ceste, ki je povezovala Italijo s provincami na vzhodu: Akvileja—Emona (Ljubljana) — Praetorium I^tobicorum (Trebnje)—Neviodunum, Siscia—Sirmium (Srem-ska Mitrovica). Ta cesta jebila izredno važna prometna .magistrala, kj ko pomenu odgovarja današnji avto cesti Ljubljana—Beograd, pa tudi speljana je bila po isti trasi kot sedanja avto cesta. Ta cesta ni bila samo strateško važna, temveč je tudi na široko odprla vrata rimskim kolonistom in trgovcem na v/.hod. Prav ti kolonisti (mnogi med njimi so bili (ioslu/eni vojaki-vetei ani) so ustanovili mesto Neviodunum na tleh današnje vasi Drnovo. Mestno okrožje Neviodunuma je teritorialno obsegalo skoraj vso Dolenjsko: na zahodu do Višnje gore, na severu je mejila Sava, na jugu Gorjanci, na vzhodu pa na mestno okrožje Siska. Prihod Rimljanov v naše kraje pomeni tudi ogromne spremembe tako v upravi novoosvojenih področij, v gospodarstvu in v političnem živ- ljenju. Rimljani uredijo čvrsto, moderno urejeno državo z redno vojsko in z vsem potrebnim upravnim aparatom. Novoosvojeni kraji so trdno organizirani v provincah, ki so razdeljene na posamezna mestna okrožja (kot današnji okraji), kakršnih eno je bilo tudi Neviodunum. Na čelu mestne uprave sta bila dva župana s sodno oblastjo (duumviri iure dicundo), po rimskem vzoru, kjer sta bila na čelu dva konzula. Zupanoma je stal ob strani še mestni svet (oido de-curionum). DENAR JE ZAMENJAL MENJALNO GOSPODARSTVO Rimljani uvedejo namesto dosedanjega menjalnega gospodarstva denarni sistem — plačilno sredstvo postane rimski denar, kovan v državnih kovnicah, od katerih je ena bila tudi v Sisku. Rudniki postanejo državna in cesarjeva last, kjer izkoriščajo za delo sužnje. Manjše, slabo donosne rudnike opuščajo, obratujejo samo veliki. Zato se prebivalci Posavja in Dolenjske zopet povrnejo k intenzivnemu poljedelstvu in živinoreji kot glavnima viroma dohodkov, kajti province so morale čimbolj iz svojih sredstev vzdrževati mesta in vojsko na svojem področju (danes bi rekli temu vzdrževanje okupacij-.skih čet). K sreči niti Dolenjska, niti samo mesto Neviodunum nista nrkdar imela legij-ske posadke, temveč samo orožniško posadke, ki so skr I tad i je predvsem blago za široko potrošnjo (svetilke od Jenke, steklena posoda, fina keramika, okrasni predmeti itd.), ki so ga v Italiji izdelovali prav na tovarniški način ter z njim zalagali večino provinc rimskega imperija. Tudi vino so naši kraji uvažali iz Italije, kajti zaradi monopolističnih teženj italskih vinogradnikov niso smela v Panoniji gojiti vinske trte vse do vlade cesarja Proba (po rodu Ilir iz Srem-ske Mitrovice), ki je vladal v drugi polovici III. stoletja. 20C let strelovoda Stoletja in stoletja so ugibali ljudje, kaj je pravzaprav hlisk, dokler ni leta 1752 Amer'an Benjamin Franklin dokazal s poskusi, da je blisk pojav zračne elektrike. Benjamin Franklin je tudi izumitelj strelovoda. Prvega so po njegovih navodilih postavili leta 1760 v Filadelfiji na hiši nekega trgovca. Ze čez nekaj dni je strela udarila v ta strelovod in brez škode zdrknila po žici v zemljo. ' — Seveda sem vedela, da je revolver nabit, toda doslej sem se še vedno vzdržala, da nisem pritisnila na petelina... Velika novoletna nagradna križanka! Ne zamudite prihodnje številke DOLENJSKEGA LISTA! Pripravili smo vam veliko in zanimivo novoletno nagradno križanko, po kateri boste radi segli v dneh novoletnega oddiha! r volodm Rielief krajevnega božanstva (se-nius loci), vzidan v Ieskovški cerkvi bele za javni red in mir ter za varnost prometa. Prebivalci so seveda morali plačevati d a vke, k mečki podložil i k i predvsem zemljiški davek. V ta namen so rimske davkarije vsako peto leto ponovno izvedle natančen popis premoženja. Davke so odrejali po dohodkih, pri zemljiškem davku so čisto na moderen način upoštevali že tudi k ako vos: zemljišča. Tako vemo izpisa, nih rimskih virov, da so v Panoniji bila zemljišča \ II. str letju razdeljena nn 5 kateg< rij: od prvovrstnih njiv (ar vum primuim) do običajne." gozda za pašo (sil vri vulgar1' pasniae). Viške proizvod..v > izvažali v Kalijo, v zameno p; je v naše krnje prihajalo i/ »Vidiš, Ana, kako je dobro, da stražijo mejo, ti se pa zmeraj jeziš, ker te ne pustijo v Vzhodno cono.« »Tam živi moja sestra. In kadar hočem Loto videti, moram zmeraj prositi za dovoljenje.« »Eh, sestra!« je nejevoljno rekel Kurt. »Da niso naše stvari zadržali na meji, nikdar več jih ne bi videla.« »Ti kar poslušaj tistega tvojega Flicka!« »Ana, nikar tako ne govori o mojem šefu. Ne bi rad izgubil dela!« Kruse je v kabinetu čakal na rezultat laboratorijske preiskave prečrtane vrste v beležnici, ki so mu jo bili danes prinesli. Hotel je zvedeti ime njenega lastnika. In zvedel ga je. Okrog polnoči so mu iz laboratorija sporočili, da se lastnik beležni:e piše Boris Antonovič Tropinin. PETO POGLAVJE Tropinin je sedel v svoja baraki, zatopljen v težke misli. Vsi poskusi, da bi prišel iz taborišča, so se ponesrečili. Bilo je očitno, da njegova pisma sovjetskemu poveljstvu niso bila odposlana. »Kaj naj storim?« Kolikokrat si je zastavil to vprašanje! Vendar ni obupaval — zmeraj se je spominjal svoje skrivnosti, kar mu je dajalo novih moči. Vsa stvar se je verjetno začela tistega dne, ko ga je bil v ujetniškem taborišču nekdo izmeni izdajalcev spozna] in sporočil okupatorju, da je ta človek napisal nekaj znanstvenih del o geologiji. Ponudili so mu. naj nadaljuje z znanstvenim delom v Donbasu. Tropinin je to odločno zavrnil. Zagrozili so mu, nato pa ga odpeljali v gestapovski zapor. Ker tudi tukaj od njega niso ničesar dosegli, so ga poslali v Ošvicci. Na poti je ušel, vendar so ga ujeli, pretepli in spet zaprli v vagon. V taborišče Osvieci je prišel ves izčrpan in • s pegastim tiiusom. Kaj se je dogajalo dalje, je spoznal šele kasneje. Ko je po bolezni odprl oči. ga je osupnila tišina in številni ljudje, ki so stali okrog njegove postelje. »Kje sem?« je vprašal komaj slišno. Vsi so olajšano zadihali in se nasmehnili. Tropin inu so od veselja zasijale oči, toda bil je še tako slab, da jim nasmeha ni mogel vrniti. Zdajci je pa zaslišal tujo govorico in se nenadoma spomnil vsega, kar se jc zgodilo z njim. Spreleteli so ga mravljinci, ker je spoznal, zakaj ga zdravijo v tej palači. In razume] je, zakaj šo hitlerjanci tako veseli, da je ušel smrti. Moči so se vračale iz dneva v dan. Hranili o ga dobro in bili sploh ustrežljivi. Ce bi ga ■ ..'•iti. bi NI bolj vesel. DfekoČ je prišel k njemu v sobo visok osivel zdravnik z dobrodušnim pogledom, 8 koničasto bradico in z zavihanimi brki. Usedel se je k oknu pa molčal in dolgo opazoval Tropinina. Slednjič se je veselo nasmehnil in spregovoril po rusko: »Vidim, da ste si vendarle opomogli. Zdaj se lahko pogovarjava. Mislil sem. da vas ne bomo mogli rešiti, no. pa ste le ozdravili! Dolgo sem čakal ta dan ... Veste, Boris Antonovič, le eno vprašanje me muči: zakaj se niste hoteli vrniti k svojemu delu? Niste hoteli služiti Nemcem? Kajpak boste rekli, da gre za dolg do domovine, da ste dobili inštitut za časa sovjetske oblasti. Seveda je to popolnoma pravilno. Toda aH mislite, da je vprašanje Rusije rešeno?« Tropinin je molčal in pozorno opazoval starca. »Poglejte zemljevid. Se nekaj dni pa bo odločena usoda Moskve. Vi seveda veste, da je zgodovina vojn precej enostavna: ko pade prestolnica, tudi države ni več.« Zdravnik je vstal, vendar ni stopil k Tro-pininu, temveč se je naslonil na okno. »Ce izvzamemo Napoleona, je bilo vedno tako. Zlasti pa sedaj, ko je polovica Rusije v sovražnikovih rokah. In kakšna polovica! Žito, kovine, premog, tovarne . . . Oprostite, prosim vas! Tako me vznemirja srečanje z vami, da sem vam sploh pozabil povedati, kdo sem. Pišem se Georgij Ignjatovič Gorčakov. torej sem tudi jaz Rus. Res som odrasel v Nemčiji, tukaj sem študiral in postal zdravnik. O vas vem, da ste geolog, avtor več znanstvenih del. Zame je to dovolj . . . Rad pa bi vam zastavil vprašanje, ki me muči. Ali ga smem?« »Ce je povezano z mojo odločitvijo, da ne bom delal za Nemce, me raje ne vprašajte,« je mrko odgovoril Tropinin. »Skoda! Torej raje greste spet v celico?« je Gorčakov dvignil obrvi. »Saj ravno to me zanima. Zakaj? Cesa se nadejate? M''mo tega, Boris Antonovič,« Gorčakov se je zravnal stopil od okna in se prijel za koničasto bradico, »če bi bili prvi, bi vas sploh ne vprašal. Jaz sem imel tukaj priložnost videti . . . Sicer pa. ali veste, da ste v taborišču Osviccon?« »Domneval sem . . .« »Dobro. J a.:, sem že videl vašo rojake, kako so molčali celo v predsobi smrti. Toda to so bili ljudje majhne kulture in ozkih pogledov, razumel sem jih. To je bil fana.tizom ljudi, ki so zrasli na ruskih tleh in razen Rusije niso videli ničesar drugoea Tako ?.o se nekoč lačni in revni Rusi borili proti Tatarom. x\> razumem Ali vi? Vi ste velik učenjak, nadarjen človek . .. Samo recite, pa boste dobili najboljše laboratorije v Berlinu. Vaši spisi bodo takol tiskani v velikanskih nakladah. Zasloveli boste. Postali svetovno znan učenjak. Zn .nost ne pwa meja. je mtdnvrodna.« »Nimam nikakršnih znanstvenih spisov,« je rekel Tropinin zroč Gorčakovu v o&l. »Nekdo je Nemcem natvezil prazne laži.« 74953591919594^56^75949491959493^5^4359124959184959