Leto LXVIIL, št. 28$ Ljubljana, sobota 14. decembra 1935 ■•M t Cena Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vraća jo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani ftt. 10.351. Italiji hočejo pokloniti polovico A Po sinoćnji objavi pariških pre dlogov je odpor proti njim dosegel vrhunec — Ves svet razet? Italije od&lanja t^ta rešitev italijansko - abe sinskega spora Presidettt Masaryk odstopil Včeraj je izročil predsedniku vlade pismeno ostavko, ki bo danes objavljena — Volitev novega predsednika bo v sredo ženeva, 14. decembra, r. Sinoči je bil objavljen posredovalni predlog, ki sta ga na sestanku v Parizu sestavila Lavni in Hoare- V ženevskih krogih so bili naravnost konsternirani, ko so zvedeli za pravo vsebino pariških predlogov, iz katerih izhaja, da sta name. ravala I^aval in Hoare pokloniti Italiji kar večjo polovico A besi nije- Sedaj, ko je znan celotni predlog, ni več nobenega, da ga bo svet Društva narodov odklonil. O sprejetju tega predloga ne more biti niti govora. Posebno hudo razburjenje vlada med zastopniki manjših držav. ki upravičeno opozarjajo na to, da predstavljajo pariški predlo, gi imperialistično politiko veselih, ki nikakor ni v skladu z duhom in paktom Društva narodov. Ce bi Društvo narodov sedaj pristalo na ta predlog, se lahko zgodi, da doleti enaka usoda, kakor sedaj Abesinijo, tudi v«ako drugo manjšo članico Društva narodov. V Ženevi se sedaj prav nič več ne čudijo, da vlada v angleški javnosti tolikšen odpor proti pariškim predlogom. Kaj Italijo najbolj zanima Pariz, 14. decembra, r. »New York Herald« je objavil v svoji pariški izdaji poročilo, v katerem pravi, da bo Mus-solini reagiral predvsem na tri točke angleško-f ranooskega mirovnega predloge, in sicer na vprašanje kolonizacij-skega ozemlja v južni Abesiniji, ki naj bi se stavilo na razpolago italijanskim izseljencem, na vprašanje abesinskega koridorja preko Eritreje do Asaba s to luko vred in na razdelitev tigre j^ke dežele, po kateri naj bi mesto Aksum ostalo pod ofola-stjo aibesinskega cesar. Praga. 14. decembra, h- Včeraj dopoldne je prispel iz svojega gradu v Lani h prezident republike dr. Tomaž Masnrvk na Hradčane ter je opoldne v avdijenčni dvorani sprejel predsednika rfade ir. Hodž, in oba predsednika SeŠk vaškega narodnega pred, slavi V, a. Obkrožen od kancelarja r. -publiki dr. Šama'a in od najvišjih funk_ cionarjev predsedniškega umdn je prezident >Iasaryk izročil predsedniku vlade pismeno resignacijo na dostojanstvo prezidenta republike. Rezignacija prezidenta Masarvka b° danes ob 2. popoldne službeno objavljena. Ob 4. popoldne jo bo v radiju pre* Štel predsednik čsl. olade dr- Hodža. V sporazumu s predsedniki-m vlade sta predsednik senata in po* lapske zbornice sklieali skupno sejo obeh zbornic čsl. narodnega predstavništva za sredo 18. t. m. z dnevnim r^dom: volitev prezidenta republike. ggipfsk® ustave Zopetna uvedba ustavnega parlamentarnega režima je izzvala v vsej javnosti veliko odobravanje aga* Italiji bi se odstopili na severu pokrajini Tigre in Danakil, na jugu pa ogromno ozemlje med 8. stopinjo sev*?rne širine in 36. stopinjo vzhodne dolžine. Kot nadomestilo bi Abesinija dobila izhod na morje, bodisi loko Asab v Krirreji, bodisi luko Zeilo v britanski Somaliji ob meji frencosfce Som&Hie. ja, Italijanska vlada bo v svojem odgovoru opozorila posebej tudi na vprašanje organizacije policijske službe v predlaganem kolonizacij&kem ozemlja in na italijanske interese, ki so s I ~m zčrrušemL ženeva koiisfernirana S sprejetjem pariških predlogov bi bila vsa dosedanja politika Društva narodov postavljena na glavo Pariz, 14. decembra, z, »Petit Jour. nal« poroča iz Ženeve, da je v ženevskih diplomatskih krogih odpor proti pariškim predlogom od sinoči silno naraste 1. Vse to* kar je nSodno za Italijo, je za Ženevo odklonilno. V ženevskih kro. gih se zlasti vprašujejo, kaj bo s členom 10. pakta Društva narodov, po katerem mora Društvo narodov jamčiti za neodvisnosti in nedotakljivost ozemlja svojih članic, Pariški predlogi pa predvidevajo ne samo odstopite v celih pokrajin za italijansko kolonizacijo, marveč naravnost odcepitev in preptL. ■ stitev v trajno last Italije. V krogih malih in srednjih džav je spričo take politike velesil zavladalo veliko vznemirjenje glede nadaljne usode Društva narodov in varnostnega sistema, ki je zgrajen na paktu Društva narodov. Po splošnem prepričanju bo zasedanje sveta Društva narodov, ki se sestane prihod, njo sredo, izredno burno. Že danes pa je jasno, da pariški predlogi ne bodo prav nič doprinesli k pomirjen ju, marveč baš nasprotno vznemirili so sedaj še vso Evropo. Konec Društva narodov in kolektivne varnosti Silno razburjenje v Londonu — Napeto pričakovanje opravičila Hoareja v spodnji zbornici litiko vlade. Mnogi konservativni poslanci so podpisali od opozicije in levega krila konservativcev predloženi dnevni red, ki odklanja miro\mi načrt Lav al a in Hoareja. Nezgoda Hoareja London, 14. decembra. AA. Zunanje mi-ndisrtrsrvo je snoči objavilo kratek komunike, v katerem pravi, da se je ministru Sa- Kairo, 14. decembra, r. Po večted^u-kih ljutih bojih med konservativnimi in nacio-ralmmi el-nienti v Egiptu ki so dovedli celo do velikih nemirov in do ostavke vlado, je sedaj prišlo do nepričakovanega preokreta. S pristankom Anglije 'e vSerij ministrski predsednik Nosim paša Izdal proglas na narod, a katerim objavlja, da se z danii*.\i:.m dnem zopet uveljavi egipt-ska ustava ,ki je bila leta 1030 na zahtevo ar.^leškegra. visokega komisarja CUSpe 1« dirana. Od takrat je bil Bgtpt brez pafia-men>ta in je bila vsa oblast v rokah kralja. Obnovljeni ustavni režim pa bo celoti uveljavljen še le po izvolitvi novega parlamenta. Parlamentarne volitve bodo v kratkem razpisane. Proglas o obnovi ustavnega stanja je izzvpl v vsej egiptski javnosti nepopisno veselje. V vseh večjih mestih so bile zvečer ogromne manifestacije. V Kairu so nadoda listi izkoristili manifestacije za nove demonstracije proti Angliji te-r s tem že nekako otvorili svojo volilno borbo. Policija j« morala nastopiti oroti njim z orožjem ter !• ponovno prišlo do krvavih spopadov, ker so demonstrantje napadali angleško trgovine in jih demolirali. V splošnem pa računajo s tem. da bo obnova u-it;ive dovetUa do notranjega pomirjen ja . Egipt gre svoja pota Lon ton, 14. decembra, r. »L n;ted hxpres« beleži govorice, ki so se širile danes v tukajšnjih političnih krogih glede na uspeh egiptj:h vojaških priprav v primeru, da bi hila zapletena v italijansko 'Kesin^ko vojno. mueLu Hoaru ta ui po prihodu v Švico pripet«! a mali >es e a pri veri si je zlomil nosno kos Zdravnik ie ugotc ;1, da je poškodba lažje narav«. M nister nima mrzlice in se vsak dan' sprehaja po Gornjem Engadinu. ipm tuđi ¥ Franciji Radikali gr^ze z izstopom iz vlade, ako bodo pariški predlogi sprejeti Pariz, 14. decer. r. Sedaj, ko v podrobnostih bhuu pariški predlogi, se je pojavil odpor proti njim tudi v Franciji. ZlaMi levičarski krogi so ogorčeni nad tako zunanjo politiko T^avala. Radikalni socialisti so imeli sinoči posvetovanje- na katerem je Laval izjavil, da bo on skupno z ostalimi ministri radikalne stranke takoj izstopil, kakor hitro bi Laval vztrajal pri teh predlo, gih, ki jih označujejo za napad na Društvo narodov. V francoskih levičar, skih krofih so prepričani, da bi prišlo do razpada ženevske institucije, če bi obveljali pariški predlogi, ker bi se uprle vse manjši države, ki se iskreno zavzemajo za mir in sistem kolektivne varnosti ter so za to idejo doprinašale neprestano vel»ke žrtve. Herriotov ortran piše, da izgleda, kakor da bi se laval in Hoare iz vseh držav, ki so pristal e na sankcije delala norca, ker hočeta sedaj- še nagradili Italijo, doč:m sta zlasti manjšam državam s sankcijami naložita nemosrja bremena. Častni predsednik Kube Havana, lo uectiaibra. A A. Za ča«vLne«a predsednika lepubLike Kiube je bia včeraj i^voljeji Jože Barnett. Lonaon. 14. deoomibra. z. »NewS Chronicie< piše, da je objava pariških predlogov na eni strani povečala odpor proti njim, na drugi strani pa zbudila vtis, da so se morali za kulisami odigrati važni dogodki, ki jih zaenkrat šc ni mogoče presoditi. Zdi se, da je na angleški strani prevladovala bojazen, da bi Mussolini smatral poostritev sankcij s prepovedjo izvoza petroleja za casus belli ter da se je Hoare zbal, da bi morala Angrli.ia. ako bi Francija cdklonila podporo, sama izvojevati vojno z Italijo. List pa naglasa da to še ni opravičilo za pariške predloge. Id so s stališča Anglije absolutno nesprejemljivi. Slično piše »Dail.v Telegraph«. ki naglasa, da bi sprejetje pariških predlogov pomenilo konec kolektivne varnosti. »Timrs« poudarja, da gre sedaj za sam obstoj J>roštva narodov in za varnost Evrope. Glede pariških predlogov pravi, da *o naleteli po vsem svetu z edino izjemo Italije na odločen odpor. Objava besedila pariških predlogov ni niti v AngDji, niti kje drugod odstranila razburjenja, ki je nastalo že po prvih vesteh o teh predlogih. V v«ej angleški javnosti z napetostjo pričakujejo razprave v spodnji zbornici, ki se bo pričela v četrtek- Značilno je, da je Hoare prekinil Svoj dopust in se bo vrnil v London, do osebno prisostvuje tej razpravi. §t»odnja zbornic? proti London, 14. decembra, g. Senzacija dneva je bilo stališče večine angleških parlamentarcev nrri'i angleško-francoskemu mirovnemu predlogu v Jalijansko-abesinskem spo ru. Londonski jutranji listi z edino izjemo klicanje sveta LIK Zasedanje se Im pričelo prihodnje sredo — V razpravi Hodo pariški predlogi Ženeva. 14. decembra, r. Predsednik ca septembra Lzue^ p^KtdMiU pxed-Sve*a DN je sklical zas?dar.je Sveta za log za ureditev italijansko-abeeintikega prihodnjo sredo. Svet bo zavzel stali. »pona. nadoso, naj prouči fra,Dcosko-anS;e- ŠČe k pOlOŽajU. dO katerega Je prišlo , posredovalne predloge, sta francoski zaradt francosko-angleškega posredo- valnega poizkusa in zaradi ugovorov italijanske in abesinske viadr. xa ž~Ijo Lii\ala sc bo do tedaj odgodila razprava glede razširjenja sankcij na petrolej, da se prepreči najmanjši sum, da se hoče izvajati pritisk na Italijo. Ako se bodo izkazale za resnične zasebne vesti, da stavlja Mussolini z?» spr je-j angleško.francoskega načrta prgoj, da Italija na noben način ne bo zapustila zasedenih ozemelj in da se opusti ideja glede dohoda Abesinije do morja, so izgledi inicijative Hoare in Kamila xelo malenkostni. Odho3 Lavala H©areia Iz ženeve Ženeva, 14. decembra. \v. Ker ni Daily Maila-^ ostro napadajo zunan i po- i mogoče poveriti odboni petih, ki je me^e- mmistrs-ki prei^ednik Lav al in namest n ik angik*3«keg"a zunanjega ministra Edem t>b 18. oi.potovaia iz ženeve, kamor se bosta v nula šele v sredo na sejo sveta I>N. Med tejm upajo dobiti oblaon!dagl 20 cm pisica, smuika prav di^bra. Dovje — Mojstrana, 14. decemubra: Po Lnia.Le.rn sn^ii. oblačno, na stari podthagi ti c-ni novega i-.šiča. t^uiuka ideAkia. KranjSka 9ora, Rateče-Planica, 14. de-, 40 cm\ pršića, smuka idealna Zlatorog v Bohi nju: —4, sever, na 60 cm po iJagc 60 njn novegra sviegta. scnrna. Krvavec, 14. deoambra — 8, mimo, 40 cm snega na podlagi smuka izborna. V aH k a planina —-6f «v«rovzho*n. smolca dobra. Sodražica. 13. decembra — 5. oblačno, ranko sneži. severovzhodnik. 15 om na stari podlag"' smuka ugodna Za nedeljo dobri izgiedi na Travm gori. kjer Je 40 cm pršića. Sv. Lovrenc na Pohorju. 13. decembr« — 4, na 40 cm podlage 5 om pršića, smuka dobra. Sorzna poročila. Cur.h. 14, dececnikrt Beograd 7.0^. Pariz 20.38. London 15.1*5, New Vork 30S.26. Bruselj 51.976. Madrid 42.225, Amfit^rdam 208.82r.. Berlin 134.00, rHinaj -*><>.7r., praga 12 79, Varim 56.20, Boirar«Jt« 2.50. Obrtno nadaljevalno šolstvo Večjega razvoja ne bo doseglo, dokler ne doM lastnega šolskega poslopja LJodIJasml, 12. deceini*ra. Obrtno naojatjevaiaio doiBtvo je v Ljuii-ljam precej dobro razvito, ventkur je treba etremeti za. tam, da se doseže Se večji razmaii v oadaijzu prot*pe£i naeegf*i obrtništva, ki tvori važen sioj prebivalstva SJo-venije, Ldubljane pa še posabej. V Ljmb-Ljtuu dfiiMj Hneli lasil 50 r&sreiov oL*rtno-njrdal^evalnati Sol, na katerih je poučevalo T« učnih troči. število &oiencov jo bilo skupaj 1072 od teh 726 dečkov in 347 deklic Učni uspehi, doseženi 1:so bili povoljni. Izdelalo je vajencev, 98 pa Jih je oRtaJo neiapvraSa^tili, octo^smo je d-o-ne^^iosCne r&rie. L«n: >e t raja V. šolsko leto na obrteno-nad^iljovarnih šolah 7 mesecev in sicer od 1. oktobra do konca aprila, s novo ureci>bo pa je uveden 9 rn-e-^eeni po«k in siOHT od 1. septembra do konca maja- 2«. tekoče Šolsko leto velja CJMJBJ pouk Zaenkrat eaiuo za prvi raz.rod, postopoma pa ee bo uvedel v na»ie ćrv«& Jetth fu*ii mi d-rug-l ki tretji rsuzred. Po novcnn je precej rua^-iTjena in povečana Ingorenca banskih uprav na obrtno na^aijevaiimo šolstvo. Bansfe-j »uprave, odnosno inšpektorji pri banskih uipravaii. izoajo tekljueno pravico nameščati voditelje Sel tea* učitelje na rx*aan€i\jračuaa- Na pomoč našemu obrt-no-n.i-JLciJjevalneiiiU ioistvu pa mora in sicer v izdatni men vsako leto m seve tudi letos priskočiti Pan«sJ£a uprava. Prav veliko je iam žrtvovala mestna občina, ki je daža 150.000 Din po lpore. Danska uprava jo aakazala za UJoMJaoo 05-000 Din, razna o^^tn^ka atirofenja pa sq dala okrog -KHiO Din. Nagemu obrtnu-nadaljevalnemu šolstvu bo zajamčen večji razvoj šele tedaj, kadar se bo vršil nazorni pouk v ai to posebej zgrajenem poslopju- Zaenkrat imamo sp -; kj obrtno-nadaljevaJno šoi<> na Vrtači, strokovno na-daljevalno šolo ^ inehaciičiKj tehnične obrti na Ledin;. At.ro-kovuo oorino naialje.aiuo Solo &a stavbne (»krti na G-ralvnu, gensko. strokov.ru< na viaIjv?v«H.Lno šoic uane*-ne in oblačilne ob-rtL pri *«v. Jakobu ter strokovno nfcda-ljeva-LiLo Solo za umetne in moške oblačilne obrti na Prulah. stavbni CoDd za zgrad bo novfe obrLno naia**eva!r.e Sol*1 ranitn 2daj &©! okrogr »»0 000 Din, « to vsolo pa Rt še ne more prl/rt! z zidan \\r. Bodoče Po^iopi-c. ki bo imelo P° nacrtaj praktične u~ii7v.ee, ki bvyd<> prav moderno opremljene, bo zidano najorže poleg «s<*da.nie Tehniške sreJnje so'e na Mir ju. s pogojem, ako ne sprejme občina vsaj 10-000 Din mesečnih d okla d, ker je sicer vsako deJo nemogoče. Občina je novo ustanovljena pred aad-njimi občinskimi volitvami. Sestoji iz 50 vasi ter ima skoro 6000 prebivalcev, ve* liko večino malih posestnikov, ki životarijo med dolgov: in rube*i. Letni proračun je predviden skoro sa \± milijona, krit pa je vedno le neamatea del. Denarja ni niti za občinske reveže, ne za občinske usiu±bcnce, ki po 5 mesecev ne prejemajo piače. Razumljivo je. da ni denarja tudi za vzdrževanje treh šol in §e prispevanje k petim dol on. Gotovo je. da je Imel oKLieki odbor vW to pred oč-m:. ko J> notes s svojo pogojno ostavko doseči > koristi sa občino m njene obeane. Po 1121 zakon i o občinah pa je upr.ivnt. biast \-zela Cv-av-ko na snaaje in je po § 138 Isteg« zakona imenovala začasno občinsko upravo, se-stoječo is d Članov i g. Staro, m na čelu. Radovedni ljudje se vprašujejo, ali bo sedaj kaj bolje, ali morda celo manj davkov. Zimski sport v Zasavju Priprave za sKiforiitg na Polževo — Pozdrav snegu z bakljado Za p@w4llg# N©¥tga mesta Občni ibor Oleifševalstega In tujsko prijetnega društva v Novo mesto, 13. decembra a hotela Vvrndischer je v .orti: vršil občni z-bor OlepSavalaegB in tujsko prometnega druetva. Kaikor je novomeška javnosti znano, društvo &e poldrugo leto ni dielovalo. Vzrok temu je K'l od-stop doigo- letnege pceds^dpilca druStva g. Perde Ruka. na pcedBadnjcm občoeoi /N>ni meseca apr* la lanskega lota. Ob tej priliki je odložil tudi celotni odbor svoj^ tunkcJ.ie. Pred se J lik je takrat izjav-1 d^i b^redsednlškega meste ne more več prejeti ker zadržanje nrestn^ oboi-n« in v^čteie javnosti oiiioma meAca-n^ke^a elementi:, ki Si mo*r:il: biti prvi v dehi napredek mosta — je bako, da faktično onemogoča vsakršen napredek in uspešno delovanje društva, ki deluje iz-kljiKjno v dobrobL. oaprodtik in piroevit mesta. Mestna občina i«e v zadnnh letin vo-tirala po vsakoletnih proračunih .za clrnštvo zneske, Vi r.ai bi vsaj nekoliko pripomogli uresničiti j^ačrta-ni program Tako je 1. 1932 mestni občinflki svet v svoji lavni seji odob ril dr'iir^ ?nc-sck Din 10.000.—, kar se je nrzglosUo ja vnosni tudi potom časopisja. Faktično pa je do prvega četrtletja 1934 dobilo društvo po lanogA prizadevanjih izplačano ic Din 1.000.- mod tem, ko društvo ni prejelo do takrat niti zaostanka iz L 1931. in ndti belica rz proračuna za lero 1933 Ker društvo razen maienikosrnih zneskov, ki jih da>o dle/natki prispevki, nima nobenih drugih doh^ikov, dejansko pa opravlja dela, ki bi jih sicer morala opravljati mestna občim sama, je obs»toj društva odvisen hadcorekoc od redndh prispevkov s strani mestne občine, ki jih na društvu kljub temu, da so bili po proračunih odobreni, ni hotela izplačati. Zato je predsednik vsako sodelovanje odkloniil in z njim ocs odbor, ter nihoe ni hotela prevzeti nobene društvene funkcije več. Tudi takrat vsi ostali na obenem zboru navzoči člani, so odločno odklonili pod takimi pogoji prevzeti kakršnakoli funkcije. Takrat so se zborovalci ogorčeni nad popolnim nerazumevanjem mestne občine im pristnih novomeSkS] rojakov — meščanov, g.lede na tajski promet in olepšavo, razburioni odšli. Za tem občnim zborom je bil sklican v juniju ponovni občni rfxw\ na katerega pa je prišlo precej član-»rva, vendar rudi takrat ni moijel biti iz-voJjen nov odbor, ker ni hotel nihče sprejeti nobene Funkcije. V torek pa je zborovanje doseglo zaželj-eni uspeh V salonu je bilo zbranih preko 50 ljudi, med njimi tudi ena dama, z-borovanju fe predsedoval in £a vodil b ivsi dolgoletni prcdsotLnik tj. Ferdo Buk. V tarniškem poročilu, ki ga ic podal g. Karol Mđhorčič, je bil pročitan zapisnik zad nJ^2n občnega zbora, temu pa je sledilo poročilo župana, v katerem se je bavil pred-vsem z aktualnimi problemi Novega mesta. Bo njegovem poročilu je b;lo na župana stavljenih več vprašanj, na katera večinoma rti dal pozitivnegia od-go\xrra. Zborov alfi so sproži1 rudi vprašanje novomeškega kopališča, prestavitev živi(ndmoru i-ijlitve noveli odbora. Zborovalci 50 predložil' skrutinatorju tri liste. Glasovalo se je po listih nn je bilo oddanih '-4 glasov. Vse liste so nosile ^me no-vome^keg.i odVvetnikfl « dT. Dnvorina Crrosa. kot prvefia na jerl Prva l*84a ie dobila 16 glasov, drotfa 4 in tretja 17 glasov m je ib!a s tem tudi kot ve";nskr. li-sta izvo-liena. Po tei (tati ic odžbor ;estavtfen takole: Dr Davorin Groš Ferdo Buk ing. Medic, K. M"horč:r-. Josip Turk. d*. Afofzii Turk. Josin Kobe Aioizii Tvane^ič. dr. Cervinka. J. Windfsoher ml. Knke Julii, in M'idofer A. Po volitvah je 7ascdeT predsed^i^kn me sto g. dr. Davorin Hros. ki «e ie rHoroval-cem zahvalil itn izkazano zaunanie in ob-da bo delal 'fi storil v prospeh dro-ftvu. kakor mest:^ samega vse knr bo v ":^lK3V; mo-či Č!iar»«;tvr> pa je n«.r>ro<;il. da nm verno stoji z nasveti oh strani Trgovec g. Ivan Priiateli je predlagal da ^ g F^rdu Buku podeli z niegovo nesebično in požrtvovalno dedovanje v prid društva častno članstvo, kaT so zborovalci enoglasno sprejeli. Trdno smo uverjeni, da bo novi odbor, v katerem so sanv znani, delavni možje, storil že v novem letu več orepo t robnih del. To bo odboru seda i tem lažie. ker no iziavi pped^ednika oboine. bo občina dniStvo pri njegovem delovanju moralno m gmotno podpirala. Težak |*^l©ža| Litija, 13. decembra Doslej je £OJil pri nas >mucarstvo edino litijski bV^kol. ki je imel lasten odssk pod vodstvom zreškega načelnika g. Podboja, premeščenega v Skopi je. Z letošnjim letom pa je organiziral smučarje tudi naš !>K Litija, ki je imel te dni ustanovni sestanek in si ie izvolil z^ BfOJeg* načelnika ponoviSkega učitelja 2. ?recka L^^arja. V nedeljo, 8 t. m. *mo imeli pri na*5 prvič gozdni tek ki je *Južii za uvod v smučarsko sezono. Tekmovali so seniorji in juniori:, v vsaki ^kupini no 11 tekmovalcev. Posebno je treba pohvaliti, da je tekmovalo tudi 5 »rojencev državnesja VKjgaja-Hsča v PorH>vioah Sodelovanje teh mladih športnikov je gotove velikega vzgojnega i►o-mena. Med člani jp zmagal naš odlični teka? France Srakar. Xa*im športnikom =lu-ži pri tekmah za primerjavo, k:.j la.hk<> doseže eden izmed prvakov nase banovino. Tudi zdaj je do-^nel prvo mesto. \ ?K Litiji se kanejo zda- že prav uspehi si-stematienega ^ronimfa, ki tja je uvede' v na.s klub poz rtv valni i. Jordan Draga To pot sta zmagala med člani .lančar Stane, pri naraščaj" Pa njegov brat Silvo. Dosedanji favorit filtri n JoSko ](* prišel zaradi foškodbe na noui na tretje mesto. Med naraščainiki sta ?e plasirala na dni-afo in tretje mesto dvg l"*onovičana in Sicer Klojč'-ik in Rohinš-k Pohvalno ome- S niamo požrtvovalnost tukajšnjega zdravnika dr Franceta Lebfngerja« ki je pregledal vse tekmovalce pred ?«=>knio in po nji. Naš >muoar~k! klub ima več lepih načrtov Na žalost v dolini nimamo snega. Zadnje dni smo imeli sploh pravo pomladansko vreme V>e je kopno in solnre crreje, da bi človek rie verjel, da smo sredi de- cembra- Med smučarji Sokola in Športnega kluba se vodijo pregovori, da bi organizirali pri nas pozdrav snegu, kadar bo zapadel tudi v zasavski kotli. S tem obhodom hočemo rešiti čast smučarjev, ki so v Ljubljani tako slabo odrezali. V božičnih počitnicah pohite naSi fantje če nt1 b0 snega v dolini, aa hribe, kjer se bodo utaborili v knki planineki koči za nekaj dni. Sredstva za planinski smuŠki tečaj so za siromašne smučarje Že zagotovljena. Za prvenstvo Zasavja bomo tekmovali na Tirni pod Sv. Goro, ki je najbolj prikladen teren pri nas. pa ga žalibog smučarji Še premalo poznajo. Naš klub je v dogovoru s Slalom klubom JU iz Ljubljane ter se bomo odzvali njegovemu povabilu na tekme dne 12. januaria na Polževem pri Višnji gori. Naši smučarji so s Slalom klubom 34 v prisrčnih stikih in «»e je udeležil našega ustanovnega «estar.ka tudi zastopnik bratskega klubu. Na Polževo je namenjena vevja skupina Litijiinov. Večina jih krene na pot s tanani rta konjsko vprego. >Kibici« bodo zmrzovali zaviti v topte kožuhe sa saneh, športniki pa bodo navezani na vrvi in pojdejo v veselem skijo-rinjju preko boeenšperskih serpentin in \>o T^meniski dolini do Polževega. Za ta izlet so se že prijavile tudi naše gospe in gospo-dične in je pričakovati, da se bodo Litijani častno postavili kot zimski sporniki na nama izstopi in prekine vožnjo Odvedli so ga na obmejni komisarijat in preg-ledali njegove listine. Nato je moral odpreti kovčeg in so zelo natančno prebrskali tudi nj-egovo perilo, zlasti pa so iskali časopise. Ves njihov trud je bil pa zaman, ker je bil B. toliko previden, da ni vzel s seboj nobeneg:1 časopisa, vedoč, da je Italija prepovedalo uvoz vseh listov iz držav, ki izvajajo sankcije. Obmejni organi se pa niso s to preiskavo zadovoljili. Moral se je sleči in so tudi njegovo obleko in perilo natančno pregledali. Ko ni&o ničesar našli, se je pričelo zasliševanje. Zasliševali so ga, o teim in onem, vse so hoteli vedeti. Na njegov odgovor, da se s politiko sploh ne peča in da o vsem tem. kar hočejo od njega zvedeti, ne ve ničesar, so presit na gospodarsko polje. Vprašali so ga. če vlada v Jugoslaviji draginja, kakšne so cene mesu, moki piščancem, sladkorju in odkod dobiva Jugoslavija tužno sadje m slična j živila. Zasliševanje je trajalo polni dve 1 uri. Končno jim je zmanjkalo vprašanj in je B. komisarja prosil naj mu dovoli nadaljevati potovanje, ker je baš tedaj prispe] drugi vlak. »Takoj, takoj«. so mu odgovorili, počakajte Se malo pa bo vse urejeno«. In odvedli so ga drugo poslopje, kjer so ga zaprli v prazno sobo. Zaman se je oziral po peči^ kajti brila je mrzda burja, da se je ves tresel. Tu so ga pustili ves dan brez hrane in vode. Zvečer, ko je nastopil mrak in je bil B. že čisto onemogel in prezebel, so zarožljali ključi. Vstopil je karabinjer, ki mu je prinesel vse potne listine. Odpravil ga je na brzovlak, ki vozi proti Jugoslaviji, ne da bi navedel vzrok. V četrtek zvečer ob 19. je B. prispel na Jesenice ki se je takoj javil našemu obmejnemu komisarju Ta ga je zelo prijazno sprejel, mu naročil obilno večerjo, ki jo je sestradani B. hlastno pojedel. Z večernim vlakom ga je odpremil v Ljub-ljanof obenem pa je o incidenitu teiefo-nično obvestil bansko upravo in ji poslal protokol, v katerem je bilo točno zabeleženo vse, kar je B. doživel. Ko je B. prišel v Ljubljano, se je takoj napotil na bansko upravo, kjer so ga ponovno zaslišali. Obenem je Vložil protest pri tukajšnjem italijanskem konzulatu in zahteval, da se mu povrnejo vsi stroški; ki jih je imel zaradi vizuma, kakor tudi odškodinino za izgubljeni čas in prestane muke. Iz Radeč — Božićnica na narodni šoli v Podkraju Kako: znano, je krajevni šolski adlbor v Radečaih zgradil v eno uro odiAaJjenem Podkraju lansko leta novo šolo, ki je eno. razrednica. Stoji na desnem bregu Save med Zi-ltLiiim mostom in Hrastnikom. Ia vlaka je podobna lepi lovski koči, kjer se vzgaja okoli 40 otrok. Marljivi šolski uipravitelj g. Skailin je priredij akcijo »a zbiranje daril. 6 katerimi namerava ob priliki božićnice obdarovati revmo šolsko mladino- Pozdravljamo njegovo human0 prizadevanje ter naprosamio ra»desko občinstvo, da gre tej akciji pG možnosti na roke. Vsem dosedanjem darovalcem najlepša hvafla! — Kmetje koljejo živino hi prodajajo meso. V dobi pred božičem so pričeli naši kmetje klati živino. Klavci so sedaj prSli na svoj račun. Hodijo od hiše do hi- še ter prejmejo aa zakol madega ^ 30 Dra. za več.*tga pa W Lnn ter so Po*e* lepi pie** * hrano \m PVj^o njv Cw« «e opate, da Kmetje pr**oo poii^ ;^.jo »ea* pv .i.wLu. Ka svežega »vaijaJu M me a *tai,c od 7 do S* Diu, pivkajeoefcii »a pa :0 do 12 Goveje nv*»o pa **- JqOj že aa t» l>m. Z ra^i/j odajo "»e*a pt h ifrufi [>a pos*-^ajo icmetje v doiokroe aa-ših mesarjev, ki iz razu:nUiv:h neaMogov ne gledajo pre već prijazno aa to akcijo. Op<>w: !Vaika V©n«ra< na So'colekem odru. Poročali Mo ie, da «e na^i aokoJeki E^tv dadiški rJUetanti pripravljajo na fcmetsko burko >Va&ko Venero«. Za^o-Uba Je pra l dobra. Neestne oWi ne g. Antona PoiAnoa. ki nam jamči tu popoLn uspeh.. Tudi reaUJrjl t»urke je f spretnih rokah rožl^erja Pešca Igra se bo vnSri!« v nedeljo 15. t. ni. oh pol 9. zvečer. — Elektrifikacija Dolenjske. K^kor ču juho, s l>o te pred vsem kraji kakor KrAku z Leskov cem, Rajhenburg in Sevnica z Bottnjra deJo^a tuda Radeče. Ooznava se, de dm šentjanška ^ektrarna dobavljala tok P<) 0.46 Din za KW. Dele ia gradnjo ie* ce št. Janž Sevnica So se že prićela. Se^ cije so na terenu. KrajmDi 111 loI>ate 6<, ■ pele. precojnje število Maiveav je *« po^-l^in Tudi pri te*n delti »e bo uporabljala žentjanška elektrika. — Pomanjkanj© In beda v naiih krajih Po okoliških vaseh vlada voltka beifci, kar &e opa^a ziasti pri stevj.lnih druiinali s številnimi otroki. Kmetje so »le.kvma za. posleni na 6vojih malih posec^vih, ki jih povečini upravljajo žene ha otroci, ocetj pa hodijo za. zajsdu»žko4n v tovame aAi na želeanlco. kjer zasiluiijo komaj Wiko. dti prežive sebe in družino. Za dtVeko ^ oWJ tev pa jim zmanjka denarja. Zaradi te«a ho^jo šolski otroci v šok) eAabo oblečeni rn obu«ti. Ob nedeljah pa ne morejo niti k službi božji. Dogaja se. da «e v družini iz rx«ojujejo obleko dru^ od (Vrugoga^ Ob siLaibetni vremen« Ln hu«!i zimi mnogi otro ci ne morejo niti v šolo, ker se starši bo je, da bi se ne prt lazili. Zato H naproša vsa radeška javnost, de priskoči teran bednim obrokom na pomoč. UCIteljstvo okoliških Sol zbira prostovoljne pri »pevk« f katerdmi namerava na boibftnici obdarovati revno loMatJ mladino Nekatere najrevnejše otroke radeeke &0^e pa bo, kakor čujemo, ijIj daru vat e topio ofbleko in obutvijo zavod sv. Vinconcija Pavlanakega na Dvoru, KOLEDAR Danes: Sobota. 14. decembra kaitolidani: Spiridijon, Vojmir. Jutri: Nedelja, 15. decembra katoličani: Kristina, Cvetana. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica*- Artisti (Harry Piel) Kino Ideal: Svet »e menja (Pavel Muni) Z K D »Hišica v Grinzingu< ob 14.15 v Ma> tiči. Kino Sloga: Charlejeva teta, matineja ob 14.15 »Vesela naBlednicac Kino Union: Noč ljubezni, matineja ob 14. »Čudežno detec Kino Šiška: Ples v Savoju , Delavsko godbeno društvo »Zarja« Cankar jev večer ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice Filozofsko društvo, predavanje dr. Stanki-Gogala >FUozofija in pedagogika« ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Zjbava podofieiriev ljabljanske farnizi}« ob 21. na Taboru Esperantsko društvo, proslava dr. L. Za menhofa ob 20. hotel Metropol dentjakobsko gledališče »škandal pri Bari tettovih« ob 20-15 Mestni dom PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Artisti Kino Ideal: Svet se menja (Pavel Muni), matineja ob 10.30 ZKD: »Hišica v Grinzingu« ob 11. dop. v Matici j Kino Sloga: Charlejeva teta Kino Union: No£ ljubezni Kino Šiška; Ples v Savoju Kongres Podzveze glasbenikov ob 10. v sejni dvorani akad. druStva »Jadran« v areni Narodnega doma. Trgovsko bolniško in podporno druJtvo proslava 100 letnice društvenega obstoja ob 10. v veliki dvorani Trgovskega doma. Šentjakobsko ffle'HMgce >3kandal pri Bart-lettovih« ob 20.15 DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: dr. Kmet, Tvrleva cesta 43, Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in Ustar Selen b u rgova ulica 7. Fedor Ivanov: Prvi skok s padalom V kabkiico sam alesel s strahom- — povem to odkrito i i kdtar se spomni na srvoj prvi polet, me bo razumel. Privezali so me, toda navade tomu sem se opri "Vel z rokami kamilice. OdJ-epili smo s°. Letimo. Vedno vi&je. Zeleni gozd, nerazbrane polja, v srodniii velika žoLta pleša letališča, V višmi 600 metrov s: ! ne vidijo več. Pociitim se sijajno. Opazujem zemljo. Aeroplanoek je majćken. Mertljav. Letimo, letimo, naenkrat pa paojemo več metrov. No, si misilm, pa-daimo. Pilot pa tega ne opazi. Cea nekaj dni smo skakali. 3il je krasen soai&en daa. Zopet se peljemo na &e* tauSSče. Resiii m mirni obrazi. Nihče ne pokaže, da je razburjen. Tod>a vsak ve, da je za umik že prepozno. Vsd smo že bili pred zdravniško komisijo. Prvi je zlesel v kabino komisar. Sko-eil je s padalom miirno in lahko Potem sem bB na vrsti jaz. Letalo že poznam. Stopim naprej. Zdravnik mi potiplje žilo. Poveljnik se prepriča, al i ni jermen je preveč zatejg^jesio. če tr bilo, se mora popustiti, kwr bi se utegnilo sicer protrčati, a poleg tega — težko bo iz- puhi obr>č. Pregrleda še gumijevko, ki jo imam ne roki. Le-ta je z điUgjai koncem pritrjena k obroču. ČJe b: ska-ks.? začetnik izgubili rasvnotežJ9. bi st-mo zamahnii! z roko — v zraku človek nehote maha z rokami, posebno začetnik — in padalo bi se samo odprlo. V kablnici sem sedel udobneje, izteg-nfl noge ir mahial z roko tovsHšem. opa-zu^ociim po!ot. Ko so znsm obrazi izgi-nfi!i. mi je upadel tudi pogum. Ogledujem Ie*ta.]isče pod seboj VtcUm črno !iso — to so naši dečki. NedaJeč jasno balo. ogromno platno v obUki črke T. To je kraj, kjer naj se spustim na tfeu B-^lo phNtoo vid:m zelo debro. Zdi se, da :?ž; sredi letališča se ne skopneH snr-cr. Od blJižajočega se s-:oka s padalom je od-rrn^o moje mcsli še nekaj. 75&&6deA sem Moskvo. Pogled na Mo '-. o me je tako prevzel, da sem pe^ibnl. kaj me foka. Ko sem — seveda že na tiieh — poved-?11 to inštruktorju, je vpričo \-seh ponovil moje pripovedovanje in pros?. naj si vzamejo vsi to za zgled. Iz teh misli me je zdramil se V nenadoma ustavljeni motor. AerorVam je lete! tiho. brez mojtoria Spotno*? sem se. kaj to pora oni. Stisnil sem p?^i. zmeč- kal sem v njih razburjenje. Vstal sem. Padailo leži na hrbtu ka»kor nahrbtnik. Prsni jermen je napet. Gumijevka v roki. Gotovo. Zlezem na kri1 o. Držim se. Roke priuirzujejo h kafofat, kraikor bi bile namazane s kleiem. Prvič v tem času mi šine v glavo misel: A kai če bi — r^d^novedal skok? Samo korak pa bom zopet v kabini. Lahko rečem, da ie srce začelo delati neumnosti. Utripanje srca ni bilo v redu. Toda ne! Stoprti korak nazaj v kabino je še težie. Potrebna je še več^a s;fn voflje. če bi ce hotel vrniti m ne stkočiH s padsi'oni. Ne! Iz kP'b;7nem obroku. Či^d^vit občutek. Neko^ko je podoberi tistemu, kar čuti kopanj?, nevajeni <^ovek. ko je zlezel na sto'p in hoče skočiti v zeleno ie^ensko vodo. £p 7^-3 -i -p somin>a.m z največ^) naslado tistih trenutkov. Kai more biti pri iet ne iSe0,3 Ta ČVw*^-^ wy**A^tt r^o zma.go nad lastno strahopetnostjo? Pokimal sem namesto odgovora Kaminskemu in skočil z gftavo naprej iz letaka. Šum im pisk mi je udaril v ušesa. Nič ne vidim. Proti navodilom sem xa-tisnil oči. Letim — zdfi se mi, da je že minilo pet minut. Potegnil sem sa obroč. Letim naprej — torej se ne bo odprlo! Toda čez tri in pol sekunde me je vrglo kvišku. Padanje pojema. Počasneje, počasneje. Ogromni senčnik padala zakriva letalo. Njegovo brnenje je nekje zgoraj. Gledam doM. Roke mi mahajo v pozdrav. Na tla se spuščam skoraj na istem kraju, kjer sem vstopil v letalo. B^iže, bln"že. Ljudje postajajo vedno večji. Že vidim obraze. Smeh1 ia je! SH-srm glasove. Med njimi razločujem zna ne. Še bliže — in že stomn na tleh. Takoj namenoma padem. S^kač mnra, Brfi do sere tla. previdno pasti, sicer ga vleče padia^o naprej. Prihite tova: 'm. — Nič posebnega, — jim pravim. — Zdi se samo, da je *o strašno. Instruktor md pomakne* Dobro si se odreza-1. fant. Z'ozim 1 e dalo Zasačim se. kako teptam po zemlji: kar noče se mi verjeti, da le trdna in nepremična. Prvi Wp m tđi, da o^ia-^ napr*»i ^kunaj z zemljo. Toda to je kmalu minilo. To je torej vse o prvem skoku s padalom. Zdaj imam že osem skokov tu seboj. Zdaj skačem te letala povsem mimo. Ne zadostuje mi več višina 600 metrov. Postopoma jo zvišujem in priprav jam se k poznemu odpiranju padala, Vzgojili smo v sebi lastnosti resničnih skakače v — h kidn okrvnost. pogum, iznajdljivost. Pri enem izmed zadjnjah skokov se je zgodilo tole: V zraku sam se zakavljal za tovariša in padala sva skupaj. Padali se še nista diM odprti. Prekopn.cav.aJa sva se v zraku. Oba sva se pošteno prestrašila. Moj tovarif je kocično odprl svoje padalo, jaz pa ga nisem mogel Roke so se mi bile zapi ?"le v sosedovo telo in na K>bed trgal roke m odprl r»ada\ je zahotelo nn.ilo pokranj. Ijati s teboj. France GraSenauer—mrtev Ljubljena, 14. decembra. Včeraj dopoicme nas ye zapustil naš voditelj, koroški državni m deželni poslanec France Grafenauer, neustrašeni bojevnik xa pravice koroških Slovencev. Od mladih let sem se je posvetil narodnemu boju in po pravici bodo zgodovinarji njegovo več kot 50 letno dobo delovanja na Koroškem označili kot Graicnauerjevo dobo. Z Grafenauer jem jc prišel med Slovence ob Zik in Dravi nov duh optimizme, in duh prave vztrajne borbenosti Nikjer kloniti niti za korak nazaj; pridobljeno pa utrditi za na-daljne napade, to je biia pokrrična parola Franceta Gralenauerja, ka je naSel v dr. Brejcu Jankotu v dr. Rožiču, Smodeju. Gabromi marljive pomočnike. Grafenauer- mm- jo* LL^itxl je posebno nanastel po volitvah v ietn 1907, ko so voditelji koroških Slo-^acer preizkus* svoj sistem zaupnikov v vseh občinah slovenske Koroške. Če bi tedaj ne bili pustili Grafenauerja na cedilu poslanci dr. Susteršica, ki so v svojri kratkovidnosti radi par kranjskih liberalnih mandatov žrtvovali koroške Slovence in jih izročiti v eksploatacijo Nemcev in nem-čarjev v prosluldh koroških volilnih okrožjih, prikrojenih s prav rražjo geometrijo, bi bila leta 1907, ko se je prvič v Avstrija voliio neposredno ki tajoo. Koroška posla- la v dunajski pariameat najmanj 3 državne poslance Slovence. Tako pa je zmagal pri volitvah ©dino le naš France Grafenauer. Grafenauerjeva borbenost je razvidna tudi iz knjige »Aus dem Vilajet karenten« v kateri so on in tedanji voditelji koroških Slovencev v člankih nanizala toliko ne-sracnnosti koroške nemŠkutarije in toliko število krivic, ki so se godile naškn rojakom na Koroškem, da so ostrmeli ne samo na Dunaju nad to knjigo, temveč je šla reda j ta knjiga v mnogih ek6empUrjih tudi na Češko, v Zagreb in ce4o v Nemčijo. Se druge lastnosti je vnej naš pokojni voditelj. Ni bil samo borben, bil je nred_ vsem tudi prevdaren in merljiv kakor če-beMca tako. da ga stavimo za vzor sedanjemu političnemu pokolenju. Vedno je naglasa 1 važnost podrobnega minucioznega dela od človeka do človeka, od moža do moža, od žene do žene. Stavba njegovih zaupnikov se je podrte šele v svetovni vojni, ko so se začele pen&ekucije in je bil 2. februarja 1916 na svoiem domu v Mostah aretiran in odgnan z orožniki v vojaške zapore najprvo v Beljak, nate pa v Celovec pred vojno sodišče. Obsojen na 5 let težke ječe in ne izgubo poslanskega mandata je prestajal kazen v zloglasnih zaporih v Mč^lensdorfu blizu Dunaja, pod isto streho s češkim poslancem Kramerem in drugimi siovanskinid rodoljubi. Pri naših Korošcih je bil Grafenauer ne samo zelo spoštovan, temveč naravnost oboževan, kar pričajo slovenske občine, ki ao ga skoraj vse po vrsti imenoval« za svojega častnega občana. Jasno je. da so ga nasprotniki črtili, da so se ga — bali. Vsem nam, ki smo pred vojno živeli na Koroškem so Še v živem spominu ogabni napadi nemške in neraškotanske druhali na Grafenauerja bodisi v Celovcu, bodisi v Dravogradu, v Globasnici, v Sinči vasi m tako dalje. Ko polagajo jutri koroški Slovenci svojega voditelja po več ko 50 letnem njegovem neustrašenem delovanju k večnemu počitku, izrekajo obenem svečano zaobljubo, da se ne bodo nikoii izneverili Grafenauer je vim idealom na Koroškem. Slava, njegovemu spominu. Sla veri —er. TBPD šteje 7.623 članov število članstva te važne ljivo Ljobfjana, M. decembra Trgovsko bolniško in podporno društvo v .Ljubljani bo jvbri proslavilo 100-letnico. Čeprav je že tako staro, je še vedno mladostno delavno ter je dandanes še potreb-nejse kakor je bito prod 100 leti; ko torej govorimo o TBFX> in njegovi proslava, ga ne smemo vzporejarti % društvi Id žrve ter životarijo menda samo zato, da proslavljajo svoje jubileje. TBPD je socijalna ustanova s svojo bolniško biagaj-no, sanatorijem itdL, testarjova, ki jo moramo pri&t v> v uti med rrarj- nu ki ženskam::, ^varovanim pri TBPD. Zavarovancev je 4-519, zavarovank pa 3.104. Največ članstva je zaposlenega pri trgovini, in sicer 3JŠ&L Na drugem mestu so denarni zavodi, zavarovalnice in samostojne pisarne (1010). Da je pri nas tekstilna indu-a&raja dosega zadnja leta velik razmah, nam kaze število — 403 — zavarovancev, zaposlenih pri tekstilni industriji. Na svobodne poklice odpade 511 zavarovancev. Na trgovske obrate pa 52-56% zavarovancev, Največ članstva je v Ljubi jami. vn ;X'V..^^^ ... . Sanatorij TBPD varnejše v SaoveotfL Kako vodna >e ta ustanova m kako življenjska nam kažejo najbolj nazorno številke. To ni suhoparna statistika, temveč zanimiva kronika o napredku TBPD in o eocćjalnih nszmenah naših nameščencev. L. 1922 je štelo TBPD 3uQ33 čaanov. Od tistega leta je naraščanje člana t v a stalno. JU 1923 je bilo 3,198 čhanov, 1 1934 3.803, MH25 4.166, 1926 4.361, 1927 4J362L To je sto- Predsednik TBPD Peter Klinar len, enakomeren porast naslednja lete pa narašča članstvo skoraj sunkovito. Pomisliti moramo, da se je začela po 1929 kazati že močna kroza na vseh gospodarskih področ-jah, kljub temu pa število zavarovancev leteli L. 1928 je bilo 4.445 zavarovancev 1929 4.698. 1930 5.345, 1931 5.796. 1932 5.994, 1933 6312. lani 6.898 in letos po zadnjih podatkih 7.623 Da je pri nas zaposlenih mnogo ženskih moči v trgovini in pri pisarn i-skah postih nam kaže aups^e med moeki- >6lajmerjev donii 3-360 aH 45.51%. Na dragem mestu je Maribor s 15.67% ziavarovancev. Večina članstva je zavarovanega v višjih mezdnih raz-i-edih, in sicer jih je v 12. razredu 48.66% alt 3392 članov. Ce pa pregledamo številke o povprečni zavarovani mezdi, sprevidi-tno, da naše nemeščenstvo ni baš najbolje plačano m da povprečna zavarovana mezda pada, kar nd najboljši znak. Najvišja povprečna dnevna zavarovana mezda je bila L 1929. in sicer 3674 Din. To ie bilo leto vsaka konjukture. Najnižja zavarovana mezda je pa bfla 1. 1923, m sicer 29.40 Drn Vpliv krize se pozna že 1 1930 f35.33), naslednje leto se je pa zavarovana mezda celo nekoliko ervfefnsla. čemur pa ne smemo pripisovati posebnega pomen« (35.44). sag je 1. 1932 padUa na 34.97 Drn. padala je pa šc rm-siednja leta ter znaša teto« 34.38 Din. V višjem zavarovan ju se ie drgnilo ste-vflo članstva od 1 1930. ko i "h je bilo 2.733, na 3.757 rani. torej za rr<*d 1000. kar dokazuje- narpborje, kako rK>trcoTK> fe bilo višje zavarovanje. Pri»ST>e i iti za bolevremsiko nanoffo v v55jern revaiovanru so aneSsU lani ^96 000 Din. \^^ie zavarovanje je TzkfMrova-lo krvi 594.049 Dm rrrebrtkfl lo" je h>! porab T i on za odpwe nrf^pevkov. z« mpravTte stro%e upravi bornTiSke blagajne (cer^rna) rn m dota-a Jm«m'ievwmi rVrmii 7s\ oskrbo članov v botmej so lani ir-rls4i 2» 7a varovance vfS-jVija zavarovar*ta (cTanel 142389 Din, za svojce T0?> 1*^4 'n za čfane v ^i'^t v«ctm domu TOR. 770 Dhtn, za «rvToe tm 753.0PO 11«. »4 Drn Predpis prispevkov ra im vaibo ravarova-wje je TTMi^r! \vM 4,426«*^ Din ^er je Vf ntajvS^. oclk-jrr obstofa dVuštvn. Računi ra fefcofin.je feto pa seveda 5e nfso zaklni-^er»i. TTr»naviti <*tra5kT 1-atri 4185?3 Din. Vitvpič r>a irdal? ta zdravniške -- '50531« Ho T«-^^ «0 »■"daln za gavarovjmr<» m 10 a/y>704 T>k v nmvi pa 21.507.4Of> 1» C53.16^V —iawaa m upmvni rftnn^d znašajo samo 11.07% aJd 4.412524 Din. Poslovni prebitek je znašal lani 283.631 Din, Primanjkljaj rzkaczuje pregled priapevkov ki dajatev od L 1922 do letos aamo L 1999, in sicer 247.242 Din. Največji prebitek ao dosegli (relativno) L 1926 m sicer 474327 Din, v primeri z vismo priapevkov pa 1. 1922 {procentualno), in sicer 309.435 Dn ali 47.61%, (Lani pa 631 %). Nedvomno ni brez važnejšega vzroka, da a—jča število članov, kar smo se pgeprfr čak Tlaaiti s primer jao jem izdatkov za za-e daaiiM'■>■ zdeavniaka osicraa, iz V*^ft4s* itd.). Deia^jo a prebetkoni. a ne 1 aki p« »t rodi niao Id v tam je THH> Lavoslav Schwentner 7» letnik Ljubljana, 14. decembra Jutri bo praznoval g. Lavoslarv Schvvent-ner, knjigotržec in založnik v Ljubi jasni, 70 letnico rojstva. Njegovo ime je tesno »vezano z rarzvojem in napredkom slovenskega krtJTgotnS'rva — saj je b>l pred vojno skoro edini založnik slovenske knjige in spravil je z vehkimri žrtvama in neutr\idlJFvim dekom na slovenski književni trg skoro vsa boijsa defa na^h mlajših pisateljev svojo knjigarno. Btia je to res pma moderno opremljena knjigarna v Sloveniji. V Lavoslav Schwentner je bil rojen 15. decembra 1865 na Vranskem Studirati je gimnazijo v Celju in se nato posvetfl knjigotr-srvu- V to svrbo je odseJ na L>unaj in v Prago, da izpopolni svoje znanje v knjigo-trštvu in v založništvu. Ko se je vrni! leta 18-88 v domovino, je odprl knji-gatmo v Brežicah. Agilen in podjeten, kakor je bil, se je takoj lotil izdajanja slovenskih književnih m glasbenih del. Vse kar je izdal je pričalo o tolikem okusa a tudi o toliki podjetnosti, da je vzbudil mladi knjigotržec splošno pozornost v slovenski javnosti. Vendar pa Brežice niso bile ugodna tla za uspeva-nje rnodernam zahtevana ustrezajoče knjigarne. Zato so ga vabHi iz Brežic v Ljubljano, cei, da bo tu itnei obsežnejše polje za uspešno delovanje v svoji stroki. Ako izvzamemo Zagorja novo knjigarno, kri pa je kmalu propadla, nismo imeli v Ljubi jam niti ene slovenske narodne knjigarne. Zato se je Schwentnor odzval vabilu m ae teta 1898 preselil v Ljubljano. Nastanil se je v pritličju Pofrgračeve hiše pod Narodno kavarno na Ddoniem trgu m otvorfl to Ljubljana je Schwentner takoj stopil v stike s slovenskimi hterarnami krogi ter zadal izdajati dela naših najboljših pisateljev. V njegovi založbi je leta 1899 izšla kot prva« knjiga Otona Župančiča peanHfci pv f ene »čiasa opomosri«. Tej so sleoHk zapored dela najiazlionejsih slovenskih pisateljev. Ni balo božiča ki velike noči, da ne bi M Sohwen£ner slovensko drtajočo publiko presenetil z izdajo kaice nove dornoče knjV^e, Bila je to plodonosrii z\nta doba slovenske književnosti, ki jc trajala vse do svetovne vojoe Cankar, Kette, Morn, Aškerc, Mir-čmaki Župančič, Trdaa, Kraigher. SorM, Mamrnak, vsem tem je zaloižrJ njihova najboaj aa dela. Marsikatero književno dete vetike vrednosti bi ne bilo izšlo aH vaaj ne pri Ao med širšo publiko, ako bi se ne bil Schanentner osebno potrudrl. da omogoči njega izdanje. To ae zlasti lahko trdi o Trdinovih zbranih spasili (10. zvezkov) in o Tanka Kersnika zbranih spisrh 04 zvezkov). 9chwentnier je bil prvi* ki se je p« naa začel brigati za mladmsko IrtarturO ter f»-dajal celo vrsto rnladmekih spisov in atak, ka smo jih dotlej težko po^srešaH. Kakor je Schwentner plodonosno vpatval na razvoj slovenske leposlove litersTure, tako je srečno in uspešno posegel tudi v razvoj nase glasbene knjrževnosti Njegov zbornik za vokalno in mštromerrtaino glasbo »Novi Akordi«, ki je imel tudi glasbeno književno prilogo m ki ga je urejeval dr. Gojmvr Krek, je biia glasbena revija, s katero smo se Slovenci lahko postavili pred vsemi Slovani in pred marrsrkaterim naprednejšem narodom. »Novi Akordi« so zbrali okrog sebe štab izvrstnih delavec na glasbenem polju in dvpguiri našo glasbo na zavidljivo visino. Poleg »Novrh Akordov« je is-dal Sch-u ervtnerr se cek> vrsto glasbenih deL S svojim dekan je Schwentner odlično sodeloval pri na^rredVu slovenske kurture. Znto na je nasa dotfnost da ae jubilanta oh njegovi 70 letnici spomnimo in mu želimo še mnogo mnogo aAavaaj in Vep#i kat v nja-fjovora dera. V zadnjih lofcm jn bil Sch^rentonr tudi predsednik in podpredsednic udruženja Jo-gosk>vanskfh založnikov in knjigotržeev. goaiovansJnh založnikov m knjigu ti iesm Odličnemu našemu knltnrnemu defevcu želimo oh jubileja, da bi v mira in zadoaorj-st f u prtŽh vel jesen svojega zvpjjerfja. Beraška nadloga na Jesenicah Kaj M bilo treba nje da M* po tajili Jesenice, 13. decembra Posdedoce težke gospodarske krize, ki je zajela močno toda dravsko bacovano, se prav poaebno odražajo tuda v našem industrijskem revir ju. Čeprav imamo v nađa občini sami več stotin brezposelnih, prihaja dan za dnem veliko število prosjakov in brezposelnih od drugod, ki si tu kar podajajo kljuke. Mestna občina sama skrbi, kar je v njenih močeh za svoje siromake, kar je razvidno iz proračuna ubožnega sklada, kateri je v zadrejih dveh letih naraste! od 70.000 na 200.000 Dim Poleg vsega tega plačuje tovarna m delavstvo v banovinski bed-noetni fond letno težke stotisočake, brez da bi domači reveži imen kaj od njega. Po verodostojnih računah občujejo naši občani dnevno od 1000 do 1.500 Din samo za miloščine tujim brczposeliiaiii, prosjakom in postopačem, kar znese tetno zopet najmanj pol milijona Da se izogne natortsčanrju občanov po dvomljivih sj oaanJđh, je uieslua občina že pred leti uvedla poaebue bloke za stranke, ki dajejo prosjakom posamezne listke po 25 in 50 para. Ta akcija se nt najbolje obnesla, ker občani pri tej stvari niso v zadostni metri sodelovffK. B5la je kakor kapljica na razbeljeno železno ploščo v prfaneii z zahtevami, ka jih zahtevajo težke gospodarske m socialne razmere, v katerih živimo. Tu bi btfo nujno potrebno tesno sodekrva-r*je občine, oblasti, varnostni organov, kar riitati vtah orgarwzacrj m vseh ha&niih gospodarjev, da se zajezi brerobzirno tekoriSča-nje vsnj ofelomžnežev m pvjston«Čev. Res težko je človeku, če ga na cesti ustavi ma4a gruča krepkih m miadTh tj udi, ki ne prosijo pač pa zahtevarjo denarno podporo, Č5© knaš d c nar, daj vsakemu dinar, če ga pa rrijma^ potem riskiraj dvoje, aH da ae boJ po cena zmožni skozi, ari pa riskiraj grde besed«, batine aln pa celo živi jeo je. Nič nimamo proti »tarim, pohabi1j« aa u in izČrpanim »rotnakom. ki poredkoma pri-hariajo v naš kroj s podežerja. Saj ravno oni so tisti, katerim naj velja naša skrb. da ne bodo radi izkoriščevalcev meli Se težje življenje. Će bi resničen siromak nabral no hišah mnogo Kstkov po 25 in 50 pora, bi dobi? zanje na občini lepe dmarčke, ki bi mu za nekaj dni aH tednov tudS nekaj za-legld. Ker pa se človek težko otrese dveh, treh mladih prosjakov. Hm tudi lahko da lističe po 25 para, katerim pa se na ončirn 1 ne bodo rmnorirali m bo radi tega TrfSh r*nnajačenjie arTi hrkor^ščanje ljudi zaman. Na najBažji in na najbolj temeljit načm bi se tzikortscanje občanov po tujih prosjakih zatrto. Če bi se jim r*o vniuostnm or-»anli zaprle občinske meje. kolodvorski izhoda ki s tem, da bi občinski organ prodajati bloke sam po hišah m bi se izkupiček izplačaj na občini samo potrebnim. ČJe W bila stvar dobro organizirana, bi se beraAa nadloffa odpravila tako, da bi nihče rrrko-mur gotovine ne datjal, pač ga pa uauoail na občino, kjer bi mu uročili, če ie res potreben, tanaonj od blok po 35. 50 afi eete lop Din katerega naj prosjek na teritoriju dotične dhčrne sam nroda sebi v prid, ne pa da bi dVrpgfi beračili zanj. Mrsl*m. da bi res potrebnih fn tako po, da se namesto te pogostitve nakaže znesek Din 3.000 tukajšnjemu protStuberkuftoaake-mti ijjfu.1 iittitj^1^ kar vaa naša Javnost pozdravlja, zlasti ker ss ta teredno uspešno denijoča človekoljubna ustanova bori z občutnim ptrnaajtJKaaijeui potrebnih denarnih sredstev. — Izlet sokolskih smučarjev. V nedeljo bo v najin planinah zopet žrvahno. auega js tako na Mrzlici kakor na Sv. y|sj Nikoli odprti Pristen tomo v modrasi ovitka. 60 cm in ja ssrjuka tassssB« ZaCr> ao TmM amučarjl Že pripravili svoje xifl esc, a katerimi riaskočijo bese pianine. Nadi sokobakl smučarji crganizn-ajo za nedeljD poseben smučarski Izlet na Sv. Planino. Odhod bo ob T. uri tspred 80-kcaakega doma- Vottja isfleta, ki je namenjen predvsem trenažl članstva za pri bodnje tekme) bo br. Slavko FOaaran — Poledlea. Dočkn Je v okoliskm pkun-nah na debelo zapadel sneg, je v drtina docela akopnei. Včeraj zjutraj Ja rosi droben dež, neto pa je pritisnil obouCen mraz, ki je povzročil na vseh cestah, pe-tfh ki stezah us? srno pc*w*on. Onste so tako pOSSSZaasa; pregledamo njegovo biografijo, bomo takoj naiVi odgovor temu. HarrT Piel je star danes 45 let. Njegov oče je bil trgovec in očetove zelja je bila, da ae tudi Harv posveti trgovanj. A mlademu so rojile druge mašil po glavi. Popihal jo je v Pariz kjer je hotel postati letalec. Seznanil a$ *e z nekim režiserjem in našel je nov poklic poklic, ki mu je postal strast: rum. Vrnil ae je v Nemčijo, kjer ga pa ršso hoteli k flkrra. Pa ni obupal. Začel je na svoje. Zgradil ai je majhen atelje m v tesnih razmerah začel filma ti. Atelje mu je zietei v zrak. Zgradil ai je novega in danes je lastnik modernih filmskih naprav. Mož pa m bi! samo podjetnik ao aasten režiser. Sam ja igral glavne vloga, sam si je pisal knjige za film, sam jih je cenzuriral in strigei In sam si je znal ustvariti reklamo. V tem pogledu sliči slavnemu Chaplinu. Prav ta njegova nezlomljive volja do dela an neugnana energija sta ga ohranili na površja. Zato ni čudno, da je šel nedavno po svetu njegov stoti film. ki smo ga tudi dobili v Ljubljano. Pflm slika cirkusko življenje v vsej njegovi barvitost' slavo in tragiko artistov. Fikn je vzbudr ze snoči veliko zanimanje tn prapTičam smo, da ga bo naše občinstvo a sprejele. Iz Ormoža — Prvi sne«. Na stiklii >tii»u Ja veter, ki nam Jo prinašal mokrega snega tako da ja ssmrjo xi 5 cm na đabeao. Mnogo prej Ja potoaHS sneg v*»e Ptujsko potja Sn eAassos Maribora ter okoliška hrfbčtea dočani ss Ja pas nas paska žrvma po travmkJh. Za sneg an zelo navdušeni araučarjl ki komaj čakajo da bi zapadlo so več snega. Pit nas as p aroočanje uradau sete ▼ zadajDa lstan. Ta priljubljen BsJssa I sport ska nttfttSaa. — Občana Bom nsj občini. Nekateri občani občane Bom ao at pgipiiegadeva H, da ta- se rasuska aassksj priključila mestu Ormožu, Svoje atsJisrVi, so zaguvarjaal a tem, da hodijo kupovat k ormosktm trgovcem, da tako podpirajo mestno občino* V lauisrkl ubčonl nI gustAn razen ene tn ne trgovin. Obema kot nima đovctj donodkov ka nžm obstanek. Zato se je praeela času akcija, da so nekateri podpise med lasiiksitl občani ter so v ta namen Že napravU! prošnjo mesto. Mestna občina Ormož ss brani vse pietage urfaljuOia ker ima zato dovolj habnifu razlogov. Ka. kor čujemo pt'uaAul niso DNEVNE VESTI — A v Ur jem In zsiosnlkom učnih kajtg in učnih pripomočke*. Ministrstvo procvate asntsvm s oxsrjkosi O. N. ar 67441. 35, (k ae m SOSOSVOjs O0sS)Tšps učne koji-ge in moni ptripccnoelci tasti t dokončni ab-liki, kadar knjk&e oafcvjsssa otei priponioć-Ki izidejo v tisku. Ta assfctevm je utemeljena glefe no potretoo primerjave, ari; kn>tga 'ic.il: pnpcanoeak) odgovarja odobrenemu rokopisa. Glede oa citirani odlok Po«tva kJaJjeveka banska uprava vse ov-tor>e odotn-enih udnlh knjig m pripomočkov, da v opossSOJSS x sadeSTiifei dostavL jo takoj prorvetnemn oa teta Premier*! Dmnee ob 16., *1.15 jutri (nedeljo; oh 15», 17^ ip 21. uri Matineja no 4£0 Dfa Asi (Hdra ▼ burki VESEXA NASLEDNICA Danes oh 14.16 in jutri oh 1a sedaj krasno, ttV> pcčrvafflBee, odkoder so terasa! potfte-df na sassstens gorske velikane. — Izredni občni zbor Zveze za tajski pr#met v Sloveniji % edino točko <*>evne-ga roda >Ov1re tujskega prometa v Sk>-vsnrji« ho dne 1&. t- m. oh Pol 1H. dopoldne, v sejni ivorand abornice na trgovino* o*>a~t Si indnehrijo ▼ LJubljani. — Jagoelovenski študentje t Pragi. V akademskem domu v Pragi je bila te dni glavna, skupščina akademskega društva Jugoslavije. Zborovalci so razpravljali v težkem gmotnem položaju jntfoslovenskfh študentov v Pragi. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON GITTA A UPA lt, HAN S JAKAT, FELIX BRESSART, in OTTO VALBI FUi v neprekoeljivi opereti Ples v Savoju Humor. Petje. Plea. Zabava. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave v soboto oh 7. in 9., v aede- Qo ob L, ^ 7. ki 9^ T ponedeljek oh 7. tn 9. url ZNI2A-NTC CENE na: Don 3.60, 4.50, 5.50. 6.50, balkon Din 8.— Predelana aparstsra. Pride premiera: Blažen med ženami. Oaesjoni ne morejo biti redni dijaki trgovske »ole. Na temelju čl. 22, 23 sakona o srednjih trgovskih šoLah je izdal trgovinski minister odlok, po katerem ae odtenjeni dijaki ali omožene dijakinje ue rnorefo vpisati kot redni dijaki (nje) na srednje trgovske šole, temveč so Lahko *a- asa^taasjaal Ibrtniška loterija. Kakor druga leta priredi tudi letos glavna zveza obrtniških združenj kraljevine Jugoslavije obrtniško k>iertjo. Žrebanje bo 18. Januarja. Poljedelsko ministrstvo je do\yvlilo loterijo, ki bo obsegala 6.000 srečk po 5 Din — Obravnava proti marsejskim atentatorjema, Obravnav^ proti marsejsklm atentatorjem ae bo nadaljevala šele po zaključku etorasusve v znani aferi sleparja Staviske-gm, Ker se bo Pa afera močno zavlekla, je maso verjetno dat M prišlo do nadaljevanja obravnave proti marsejskiai atentatorjem v januarju. — OMriiki koledar ia leto ls3€. Obrt-je^tudS letos izdalo svoj tro- koledar, ki je ix$el že je obrtniški koledar po Kast hi na zunaj tako lep. da ga ckovefc z veseljem vzame v roke. Slušat bo dobro ne samo obrtništvu, temveč badS dragim stanovom, saj je v njem mnogo praktttiifli nsjvodil. Obrtniški koledarček somu toplo priporočamo. ae oraofavke sa betiena rosei-lulnlslrgtvo objavlja naslednje od 14. t. m. dalje se bodo spreje-Aa posoah posebne brzojavke xa bo-in novoletaa voščila. Te brzojavke ?e do pofiljatjo I* naše države t vse evropske države, dalje v države Severne, srednje m Južne Amerike, rasen sovjetske Rusije TurSje in rtaUjanskih otokov v Egejskern morlu, Costsrike, Bniivije, francoske Guja-ne, Peru, Urugvaja in Venezuele. Te brso-javke sSssjo 50 odstotni popust, če so namenjene v evropske države. 76 odst. pa za a»erlSke države Takse se pobirajo od 10 besed. Za evropske države se sprejemajo \zitsn aaao^r,-':» do lf>. pssnarja — Teške paslediee itaiijaaskik prstitaak. sij. Zaradi ^tii^n^hsn prožioankcij ao pri Bi lastniki matih pvrsikov in motornih jadrnic, ki skrbe aa ptoaaet ož> daknatinaki obedi ▼ salo teaak požožaj Nafto oo kupovali prej v Italiji po 1 Din kg, zdaj jo morajo pa plačevati po 5.50 do 4 tHn. Zato je velika verjetnost, da bodo morah promet sp4oh ustaviti. Prizadetih je okrog 1 000 rodbin, ki jim preti lakota. — Jagoelevenski turiata. Izšla je novem-berska in decemberaka številka mesečne revije Jugoslovenski turista is Naša pota, ki je v prvi vrsti posvečena zimskemu spor. tu. Zelo posrečena je srebrna naslovna stran s prekrasno slik, priznanega našega fotoama terja Ante Kor niča >Zin»a je pri-šLa<. Urednik Regally popisuje za tem v uvodniku krasote zime. Temu Članku sledi še polno drugih poučnih. Dr. Rudolf Anti rej ka govori o nacionalnem pomenu Bleda in o njegovi zgodovini v tujsko prometnem pogledu. Ckmok »Zasnežena Stoveni-ja< vabi iugoslovenske smučarje v naše kraje in opozarja n« najimenitnejše zimsko športne postojanke. VekariC opisuje zimski promet v Dubrovniku, ki ima na Orjenu 60 km od Dubrovnika lepo smučarsko postojanko. Znana turistinja Mira Debelakova popisuje zimsko turo v zasneženo triglavsko pogorje. Lepa je karta Pohorja zvčr-tanimi smuškimi turami. Omenimo naj še Vandotov članek o Kranjski gori, M. Peve-lekov prispevek o pripravah za zimsko olimpijado v ii a rmiech-Parteokirchnu, Roje govori o sarajevskih smučarskih prilikah itd. Kakor vse dosedanje. cHČijo tudi to številko krasni naravni posnetki. — Iz * Službenega lista«. Službeni ttst kr. banske uprave dravske banovine 100 z dne 14. t. m. objavlja razpis: iaprv meamba točk 8 in 9 razpisa 9C. 39. 338/TV.. 1931, zvišanje avtoaonuiffi carinskih po-elavk na b-laro rz žt. 539 uvoezne carinske tarife, spremembe v pravilniku o postranskih prejemkih, usliidbeneev državnih pro. metaial naprav, ratifikacijo memiarodne konvencije v tedekomnnacijah po Južnoafriški uniji in po Veliki Britaniji, razšla« o razredibvii oosedanjih m postavitvi novih članov banekeg* sveta dravske beno-rkke, rauaj^las o volitvl občinskega odhora aa o*>čane Breaovico. Lesce, Degutnje, Mošnje. Spod. te Zgor. Poljskavo. Begunje Zagorje ob Savi, odttočbo glede sedmakšh m tržnih tarif v sream Prevsaje, odplačilni načrt Zadružne zvez«, Zvetse slovenskih sadrug in Zveš« g^apodanskah aadirug aa Ju^oslavrio v Ljubljani jo rasne ohjave te >STn4lbonih Novlai«. — Razi d društev. Narodna čfctajfcnice v Moairj« in Bralno društvo »Naprej< pri Sv. Barbari v Halo^an sta se prostovoljno razšli. — Živalske kužne bofozni v dravski ba-nov'ni. Po stanja z dne 10 t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 175 dvorcih, svinjska rdečica na - , koga če-belne zalege na 4, vranfenj prisa« na 2, in šuetarrec na L — Vreme. Vremenaka napoved pravi, da bo pretežno ohtačno* spremenljivo vreme, ponekod bo snežilo. Včeraj je nekoliko snežilo v Rogaški Slatini, dezevašo pa v Skop-Iju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9, v Sarajevu 5 v Beograda 2, t Rogaški Slatini. Zagrebe m Skoprfn 1, v LJubljani 0.4. v Maribora —1.0. — Starec skotil pred pogrebom ia krste. V vasi Radič blizu Petrovgrada je postalo 77 letnemu uglednemu kmetu Stepami Radiću v četrtek nenadoma slabo in domači so bili prepričani, da se mu je približala zadnja ura. Starec je astiHnH oči in vsi so mislili, da je umrl. Položili so ga na mrtvaški oder in se pripravljali na pogreb. Več ur je ležal starec na mrtvaškem odra in ljudje so ga hodili kropit. Dobro uro pred pogrebom je pa starec naenkrat odprl oči, se osuplo ozrl na plapolajoče sveče, skočil iz krste in odšel v sosednjo sobo, kjer so ga svojci objokovali. Med njimi je nastala seveda silna panika, nekatere ženske so -e onesvestile, Starec je prestrašeno svojce pomiril češ, da je živ in zdrav. Žalosti v hiši )e sledilo veselje. — Naval voDcev na bosanske vasi. Iz okolice Ok>Va poročajo o hudi zimi, ki je prignala volkove v bližino vasi. Volkovi napadajo živino m delajo kmetom veliko škodo. Blizu vasi se je pojavil tudi medved. — Smrt pod avtomobilom. Na cesti Tuž-uo-Lovrenčan pri Varaždinu se je pripetila v četrtek zvečer težka nesreča. Pod avtomobilom je našel smrt kmet Franjo Flnks Kdo g« je povozil ni znano, ker je avto mobu po nesreči adrvei naprej. Iz Ljubljane —lj Cene aa živilskem trgu t»o se začele dvigati saram Maftajočih se praoni-kov. GoMpodaijBffla se pa vseeno ni treba preveč usta-afiru, saj ee j* podražilo »samo« &u,r0v0 m ktahano am&L^, in jajca. Zelenjava a« baje ne bo saaasja nxta tik pnad praaniki. Ln zelenjava mora veljat; aa gflavno jed. Prodajalke mlečnih i£do£koT navadno ijntraj pokurpijo od kmetic maslo. Same ga seveda ne prodajajo ceneje. Zato se ne smemo čuditi, da ie sdatj surovo maslo že po 6.60 do 8 Din četrt kg, dV>. ttm so ga kmetice prejšnje čas prodajale nepoaretino So»Podin>ani po 5 k s«4o 4.50 DLn. Jajca s<> zdaj ie Lako draga, ka/kor da so zlata. Drobna so po 1.96 Din ko majd. Najbrž se bodo še Podžražtla pred božičem na 1.30 Din komad Nekoliko M ae menda lahko omeuilo navi>wije een. Treha bi hfl0 nrerJvssm stopiti prskuPče-vaftcean aa prste, ki tako spretno tanatolja- jo konjunkturo. Znacidno je, da ae je po-draftHa tmdi poratnina, ki jo prodajajo Bo. sanci, pač zato, ker so gospodinje nekolik0 prevueto segale po purah. Dases so jih prodajali po 56 Dtn komad povprečno-Sdftno oreriova jedrca «e še niso podrasira ianad seaonakega blasa. ki je potrebno aa gospodisijbke uanetnije o božiču. Prodajajo jih po ?4 Dtn kg na fanečkejn eadneim trgu m tuxJi breinjevci na stainem sajtinem trga po isti ce»i — Športne srajce in vse drugo moško in damsko perilo, nogavice- rokavice, samoveznice i. t. d. Vam nudi po res nizki ceni in v dobri kvaliteti tvrdka M. PIRKA T. Sv. Petra c. 22 in Poljanska c. 1. (Peglezen). —Ij »Vse za otroka« Kdor je hotel sdi-sstf je slišal. Kdpr je* hoten čitati je taJ rn kdor je hotel dati. je dal! Se lahko da. kar je akcija »Vee za otroka«- v polnem teku. Vsaj 10 Dim na mesec, katere lahko gotovo pogreša vsaka rndfbin« a'i I posajmeznik, ki ima redne mesečne dohodka, je potrebno žrtvovat i f da ae oddolži- j ■So svoji človeški in državljaneki dolino-tsi m pomagamo najbedmejBkn med bednimi. Darujte v denarju, darujte v bran) Is tirvtUh, kajti zžma je s vsq svojo stro-Bovatk) potrkala na vrata onih. katerim primanjkuje kurjave, tople obleke m žtvil! Sprejmite preko zame vsaj snega otroka aa kcsflo ali večerjo, m osrečil boste onega inlartraja ia bednega someščana. Damd-te! _ žrtvujte! 9aj znesek ni velik, žrtev ja majhna, vendar je učinek Vaše žrtve velik! . Vsi mi, ki stsnnjeano v »vet. lak ka tuptrh stanovanjih, vel mi, ki nam je dana areča, oa oano vsak dan siti. vsi zal. ki se mvarujemo proti mrazu s toplarni oblekami moramo razumeti one, ki jkn vsega primanjkuje. — Vse &a o^oka! Prijave sprejema pismeno ali osebno mladinski uradi. Mestni dom. TJ. nadstropje, soba 43 —Ij Trgovsko bolniško in podporno društvo vljudno vabi članstvo Bolniške blagajne ia višjega zavarovanja, da se udeleži proslave stoletnice društvenega ob« toj y in delovanja, ki ae vrši v veliki dvorani Trgovskega doma v nedello dne 15. t. m. ob 10. ari dopoldne. —TJ Pravni položaj naše žane. O tej snovi predava na prošnjo sekcije Jugoslovanskega ženskega savsm aa dravsko banovino državni tožilec goep. dr, Branko Goaaar v ponedeđjek. 1€. t. m. točno oh pol 19. »večer v maanatratni dvorani. Vseka žena se mora poučiti, kakšne dolžnosti in pravic** iona po zakonu, za kaj se ie mora aSJSSSZl, Vstop prost m vwe.koFilo?ofija in pedaVSE &A OTROK A < Din 200.— (dvesto). Iskrena hvala! - - Ij Novi lacetniški plesni tečaj Jenkare šole v Raiini §e pritue v ponedeljek 00 S. ■ve^er. Vpisovanje istotam. Nadaljevalni tečaj vsak torek in četrtek. Vsako soboto ■ večer in nedello popoldne pieSsa v"žba. Dijaki — akademiki popust. —Ij Druitvo likovnih umtnikov priredi ra«s»tavo «*el svojih članov O tvor »te v razstave bo jutri v Jakopičevem pavadjonu. Na razstavo, ki bo odprta čez praznike, so vafoljeni vai prijaitotji l*ko"rne iirnetnoe»ti-—P Jasne vaj« rta Tttft>c»ru «e vrSe J»- tri v neoVftjo 00 80. v velfiki div0ra.ni in je ta večer wfimem,ven poukTi Cariocce Vab, ljent! Ij— Sokol I. Ljubljana—Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminul njegov j dolgoletni član in ustanovnik brat Maks Prort strojevodja dri. železnic. Pogreb bo danes ob 15.30 iz aplošne botnice. Bratje in sestre, sprejmite dragega pokojnik? na zadnji poti v čžmvečlem Številu v civtki z znakom. Zdravo! Uprava. mamBBm Zvočni kino Ideal ■ Premiera! Premi MU I I Danes ob 4.. 7. in 9.15 I PAVEL mi si W v aslsi sns I SVET SE MENJA 1 P-ilm, ka zaslua. v»o potovalo psi f Vstopnina 4JW>, 6.50 in 10 l>m § V nedeljo 00 poi 11 Bastinsia i. —Ij Prekinitev električnega toka. Rad: iiiiUtj.il popra v U aa dai>novodrWest«r in o*r0iki p*"v-akl zbor aprejenuajo dećkl in deklice od 4 do vštetega 6 l^ta na Bfteiwerf«ov1 ceatD 31. pritličje. Ta otroški orkester to pevski ziboT bosta vodila itn poučevala dva pnrznene ^ta^bena strok ovnjii/k-a. TJ&nina >e tako nvzkaL, da jo bodo starai 'eitko ntr Pedi. Pogoj za sprejem otr0ka je dr*er po-slnh, katerega preiskurt sam profesor glasbe. StarSi! DarSje otroka *e ▼ rami rnifauioeti dobro glasbetao vzgojo — Ljno-Itani pa giaaoemo telo — a katertan se bo tndi prod velikim svetom lahko pona_ saua. — Pouk, ki bo htoratl veljst kot pre-i-zkuršnjf, za otroka, bo prvi mesec brex-p^laeen. — Sokol I, Ljubljana Tabor obveaea svoje smučarje. Slane in Članice, da bo jutri smučarski izlet v Žlebe. ak0 bo do odhoda zapadlo vsaj 5 cm novega snega. Skupen odhod s Tabora ob 9 uri. do St. Vida z električno železnico. Ako ni pa ostalo pri današnjem stanju snega, izleta ne bo.Zdra-vo- Poverjenik za smučarstvo. —Ij Gojenci državnega konzervatorija, oddelka za klavir: Kunej Egon. daplja Boža i0 Turiič Ivan. poleg tega še gojenka so-tospevskega oddelka Koreodan Štefka, ki jo spremlja gojenec Oallatia Reinhold, nastopijo na L javni produkciji našega Skandal pri Bart|ettov4i< (.Vaoffn* soprog) zabavno Hopwoodovo veseloi*r" ponove r Šentjakobskem gJledalisou desetič m poMedmJlC v sobot^ 14. ta nedeljo 16. t. m oJb 30.1L Pikantne, veseloigra jc isvrstno nastmrlrana in đosegfe pri vseh nptrmaorltvati velik uspe*. Neslovno "iotjo Igra PetJorOsfi, v ostaiin vkogaJi pa nasu pi)o: Deranova, K.avorc^a. Hsniic, ]To£ak. Reftrja Kosakova. Današnja predstava se !e al ssjvndoi av, - — 11.00: iSkiJadjbe |asjk>i tet-jev: KHaviir BOSO (a*K -NL ijaio>. — 11-40: MB^i<'Ti>ka tttra; 1' .1 . .< ke za mandino (c Fr Lip gledaOiisca). — 12.1%; Kap \ va aporedat obvesCaka. — ' 1 K žeAjAA (mwVijBkki orkeste - >. — I tajska ara: Oilji in pota km« ba. Josip jjufalj. — i,"..*<><>: drtrMe *.Pk*če po 2e — &b Bedte..— au.OO: Napovedi fiSSa, ia, obdava sporoda. _ 2»0.16: Končen •ie«n»k«3ga aarrsssapi kvinteta: "gz. J« ćič, Skobemoe, Dokiičar, MskAt 21.0O: Koncert tranco&li.e am)*STaa (rsiđljkBti orkesUu >. — 22.00: NsV] aa, vremenska pi^ocUa. novice- — -Prenos iz kajvatrne >Ni-!U>tT.čnlk«. Ponodelj«^ 16. d*c©inbra. KŽjUO: BeJotina gflajdba (p Vromenstoa nanoved, potRae al Napoved daaa, o»bjsr?a sporodia. — 134JB: Kjoncert slovensko na-o' t\ g be. (pojo g**\ Rn.pn*kova ^ poUka / no^a. an Mika Jok, Jože Tlim s S] ]{jevanjjem rartijslkega orkestra). — 1 1 Vretmentiiko poročilo. Ut:*ani točami. 2ktrami6ka ura: O p' »čnjki (g. ST. aafr MagaJnal. — 18.- Jarfc Efjitei (rAosče): TUulluIl san^i^lrJh p* gtari vessfl glazbom asSSJSfij. ^venski MogJrarfSkfl Mk«ik«nn (k. rv Finance VodtoSk^. — TSjOO : Nteporr^] vremenska nanovsd, fajfl ^—'l'l. < rotila, obveaUBa. _ ».JO: Ksciosaln« r šsjbae kot knttnrno wed&Sče |Bn Vlnaveraov — te Beda). — 86.40: Prsi opere te Beograda. V L Otsteorn (i predavanje VFko TJkmsri: v II. ru: Napoved časa. T^-^nonskji nap. poročala, ohg*^'* spor^ia. Iz Zagorja — Vge oanjene naročnike, ki žele lo vari Slovenski Narod ie jopoldne ob K uri na trilta^njem pofltnem uradu, pro^in t javijo to do ponedeljka naften)! dr>; g. Jerebu Bogonrlrjn. učitelju v Zsgo 5adta^je obvoSžamo prebiva^tvo Zj . da je oprava »Slov. Naroda* fcrezplačno n.\ klonila 2 izvoda Usta ki bosta oaleplj na oglasni deski za posojilnico. List je na menjen r***^*^ brezposelnim rudarjem, ki nimajo arorratev. da M si ?a nnročili. — Smučarski tečaji. Zs katoli&ki in pfj voafevTri bofiž ao bodo vrnili v Ifojiti snincrirslri tecttjl za za/etnike tn že i7-bane pod vodstvom aa veznega učitelja. Nihče naj ne zamudi ogledati si s cenami označena božična in priložnostna darila v krasno dekoriranih izložbah juvelirja M. JLGER-jev SIN, Maribor, Gosposka ulica 15. Krasna darila. Na obroke. Izredno po ceni Cenik brezplačen Narodna tisk ar na LJUBLJANA a KNAFUBVA £NIZAN£ GENE dvokoles. utniAkUi, igntc nlh. Invalidskih vozičkov. i>revoznlh irtcikljeT. motorje*, iivslnlb strojev, ceniki t ranko TKH51J.NA« f. B A TJ KI., tovarna dvofaole« in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška oenta itev. 4 B5 £5 ES a ss a a ia a a a a a a a a a a ss a Ia " ic* 4i-'1 i • i£' BODOČNOST Je za vas NEZNANA DEŽELA Oo hoertt sponubtf raso BtHksijafee pot, ae cai«rr»j*e. Vsa« tivIjeDJak« srede. vrrro m Vin >e «e dugtJJBii, Aa •*• pntt t »«i»a»* kr*>6, k w niste posna« east ia poti.. V takem pesozajs st ninbo r>rnj*i*t»li jrolemu binimfa m predali tomu »ef < -w< v t«mW «*e porpmiiUi k*ker» do«Ba-c«VA, it Vuo pa£lSl S kam? Zakaj tat ne pammšmtL, kadar gtm a* vaAe naajbolj mleiieBO apo«aa os>, m Vale bodočnost? Zakaj a\vmV t assstsisssl >■> SasasaSas i<--\-\»- po saaaaal poa* strlianja. ko pa bi t bo dar radi sSSMJI vreio, ljd>rzrn hi l+mgumtmnfa. )f«vmrncwt pa. je. -i* vse to igrata« !a Vam sreča nfcnV ladaji bip. T« Vm morda, (mka bonta,. Ihi bate fcna, t« Vss teka ktui^erm taJ* grw«ao>e. Vi p» k trdorrsUK] drtiw trroJDi oavr«rfL LoSorijski aapeiri t» Vsa oomskajof Zakaj pa ttbsrase Sabr iho^ tCk« in ia^rute t aasss anassi I V takfi) vsler&lnrb nemsotih se prapRUsse fahmc sin •i-j.. ia njop >viai kr*m. NarA«««o da hlodi te t De*x*r> vtMCl, nejasnosti ta o^riJsaJah, pOltc AiUtH ^a in g* vpra UjS? i& rjasv«C Od >f sokseaa. da Vam bo odkrit m i*ny>er vodnik V*Ae sre " Zahtersjte >1 njeea Vato s>W>sajsks proovoao, as boaVt- sponali SBMff Va*e SOSSSSSSSl ki ■ po hej pod areS to >i>QQhcm nasproti. aponraa bo«u> jaano hn aSlaaSSS *" kav morale nLorer i\ blagor m nar^Ji pri vvota deMfc ta podjetjm. ter pri VaJ3f idaOS^sak« OrafofoSVi burcan Vmd poatavSe ▼ Vm« avrljenJaSd pro ijnofJ pot d« V»*e srete m vam namesijne nsode. Vsmk dan um poŠt* piSuote doku« c*u*-pa dslm in *m t.v&lc nailh Vlijeotov. Prompv, £kajse!: >Zs vssMsl VoSfgs eenjenefs ^rM^s, i oOrom si trad!, r. >;aara 7 i v 1 i^n va rn moje psiboavcMJfaz«. se Vam fmrjrin-^n^i" ishvilJAJjeni. V« Vaša prrfvariia io nasveti to ss mojo bo i^*no«t £ivljonJ«ke v-aiaa. Sem sel« frfSSSSmBam, ker •« V'aAe Upe vasi tipanju j« jo. Osdkn se samo, ks/co ste mog] :>odACi tr.ko too**n opis ntojega proak^e r>vljeijjai ir EMispohoi. SorLtj vran. ko ao ae satele VaSe oaipoeredi VcooJ njorat!. kdo je moj vodnik ns moji bodoči tivljeajski poti L>» Vam pr«meoo tinuio saniralo, me je napotil tod! loterij *ki ufi>efl, ki »na iUivt*^oJ r rjroiIf«n kola loterij »k ^e« '•moja.. Zo *> valjci u-m se Vam aa Va/«» delo. Vana retrt' KvaJei«« — Jem?-i KmnrUit. dipJ. tehnik, Maribor.« Piert^ h res odloga, pof'rke se daaes Va* roko->rs is ojri .i daSiun ter SO Din kot thonorar aa Va*o naiKoa^alito in (ea Va_s«» ilv!j«oJRkt profnote. Stalna m tratita ssVsSj ae Kkssfi GrafološUi bureau — CEL«IE po^ni predal 1QS. n ki ri al P ril Bmmammmmmammaml Civilizacija in kultura v Abesiniji Poročilo posebne komisije, poslane v septembra v Abesinijo Na pariškem kongresu svetovnega odbora proti rasizmu m vojni, ki se bas reorganizira na S&rSi pocBa-gi, sta poročala francoski kapi tiri Dnmant in angleški major Hunter. P0 povratku iz Abesinije, kjer sta bila kot delegata mednarodnega odbora za za&čdto abesinakega ljudstva. Oba delegnta, bivša ćostaika kolonijalne vvjjske imata za seboj 32 let službe v Afriki, posebno v Sudanu. V Abes±ni£ sta se mudila v od prve polovice septembra do začetka novembra. Namen delegacije je bil na temelju stvarne ankete ovreoi fazne trditve o Abesaniijl pridobiti svetovno mnenje za idejo zaScite abestnske sv obede in nedeljivosti ter informirati se o sredstvih moralne in gmotne pomoči ogroženi državt Prvi del obširnega poročila obravnava način, kako sta de'egata izpolnila svojo nalogo. Tudi ta del je zelo zanimiv, toda zašli bi predaleč, če bd se hoteli pomuditl pri njem. Drugi de1 poročila pa obsega v EJvropi večinoma neznana ali pa po svoje prikrojena deistva. Milijon vojakov V mirnem času Abesinija nima vojske, niti vojnega proračuna. Bilo bd pa napač. no smatrati sedanjo abesinsko vojsko za rezultat nekakšne improvizacije. V Abe_ sirriji je uresničen ideal naroda pod orožjem, čigar struktura obstoja tudi že v mirnem času? čeprav se skoraj na videla. Ta struktura o to to j a v tem, da je vsakemu m vojaško službo sposobnemu Abesin-cu že vnaprej odkazano njegovo mesto. Preskrbovalaia služba obstoja v zarodku že v mirnem času. V primeru mobilizacije ni nobene starostne meje. Pod orožje mora vse aktivno prebivalstvo. Delegacijo meni. da lahko postavi Abe_ sinija na noge milijon vojakov. Na vpra_ sanje, ali ima abesinska armada kaj izgledov na zmago nad dobro organizirano in z najmodernejšimi orožjem opremljeno vojsko, odgovarjata Hunter in Dumoujt z odločnim »da«. Italijanska vojska v Abesiniji šteje po njunem mnenju 300.000 mož, toda od teh je glede na težke razmere samo 100.000 pravih vojakov. Abesinska demokracija O političnem položaju Abeskiije pravi poročilo: Abesdnski režim sloni v celoti na volji oboroženega naroda. Cesar nika. kor ni absoluten monarh, temveč odgovar- ja za svoja dejanja ne samo fevrJaicem, temveč tudi ljudstvu samemu, iz katerega izvira cesarjeva moč. Preglasana je bila organ ična ustava in ustanovi jen parla. ment, obstoječ iz poslanske zbornice in senata. Poslance volijo in pošiljajo v parlament poedine pokrajine. Parlament razpravlja o zakonih in jih sprejema. Senat, obstoječ iz plemiče v, intelektualcev in viSjin uradnikov, sestavlja osnutke zakonov, nadzoruje izpolnjevanje zakonov *n jih po dobljenih izku'mjah in po do trebi spreminja. Sprejete zakone prelože ce. sr rju v odobritev. Cesai Haile Selassie je mož izredno visoke ;ui.OSrsdns< Ta brezen se da lediiti 6 pravilno prehrano. Večina bolezni skrega oloveka je baje oifito f:zična pos.lediica debelo>tM, revmatizem pa uaikrts* prevelika teža tele-a. iN ■>:: te-j-a *»vdk rad mislu na boleani, o kaiteni»h je shiral, a strah, kaj pogn.-to suirest i v»»:i i-- >. / n »k potaV goma naraščajočega zJa. Treba je torej paziti, d« ee človek preveč ne aredti, d« ohrani duŠenuo ravnotežje im da adsjsnja. od sebe stran, pa lahko dočaka viaolco stucoeat. Izreki o ženskah Žena je upnik, ki ga nikoli ne zadovoljiš. 2enska. kadar se resnično zaljubi, mora najprej izgubiti glavo in pamet. Ljubezen lepe mlade žene je kakor sladka [K>tica, ki se je nikoli ne naješ. Stara devica Je izgubljen kapital, priletna ženska iz obtoka vzet denar, ta£Ča pa neizogibna valuta. Vsaka ženska hrepeni po takem ideala, do bi imela ide-ulno življenje. V uredništvu. — Gospodična, važ prtepevek je tieCtt-ljiiv. Zakaj pa ne pišete na str^j? — Kaj vaim Pa pride na misel! C« bi znala pisati na stroj, bi mi ne bilo treba ukvarjati se z literaturo. POCENILI SMO VSA OBLAČILA Ilnbertns plašč . . Din 2S5.— Ilnberriis plašč otroški Din 145.— Trainchcoath impregniran ... Din 420.-— Veterni suknjič . . . Din 138.— VVind jarke) Zimski površni suknjič Din 178.— Ia športni suknjič . . Din 95.— Usnjat suknjič . Smučarska obleka Kamgarn obleka po meri la športne srajce Din 420-Din 250.- Din 395.. Dtn 39.- Sportni klobuk . . . Din 44.— Ia pumparice • Din 95.— Double suknje in vsakovrstna izbera vseh oblačilnih potrebščin v bogati Izberi. ANTON in VLADIMIR PRESKCR TO SO RES NIZKE CENE! MVMimM. 1' I I i ON H'&* Lion Feuchtwagner: 106 Zid SUss rvoman 5po6etka se je ra/vijala zelo počasi in težko Siiss ie neprestano nategoval vajeti in n- pustil vojvode naprej Le-ta je že misli' na to da b* ^ud; to po1 nasilno odtrgal sad kakor ie storil že tolikokrat Hotel ie pa pokazati Židu. da mu orožje galan-nosti povsem zadosHiie da s i7po-slu e dostop do prepovedanega naročja Čakal ie torej, toda to dilso čakanje je še hol- r3ZDihavalo nieseov oeem PbSilial ie damama, po vrsp! materi r\ hčer. krasna darila Prinaša' iftl e zamorec mame'iik ki e vedno mn!** Tikn da so ?a smatral* "nd e za T»u*ea Ta Dro-žtv mož esketa'n^p s«1 temne no'ti »e bi' damama *elo v*eč 'de' se ima 'e tako tuj. me'anhol'čen n dlv*1 tWV»ta v gradi1 in ud v rnnosrb vt ima resnično rad n nobena dama se ne bn obotavljala vsaka bo rada obiela moža. ki ii nodar rako kraser kamen Zgodbo se ie kako* ?e *ek»i cuss Fri-zabe^a Salom** ;e omenja vojvod ta dragulj »crsto sluČa no m mimogrede« roda nri tem se »e sladko nasmehnila Karel ^if,k«sand'*r > ^ovorl o r1wntHi f ^omnm ^^Mo^^rr P-'n^or'io Vpraša' ga Je. kv^lko bi (»ragu: stal Oh to ie res krasen demant, takih je malo, je odgovoril Portugalec s svojim votlim glasom in pomoti! ponižno svoj suhi vrat izza ogromnega ovratnika, — toda drag je. Povedal je vojvodi, kofiko ponuja zanj velki vezir. Pet veleoosestev in k njim pripadajoč« vasi bi lahko kupil s t>em denarjem Karel Aleksander se je ustrašil, ko ie zvedel, koliko stane dragulj in rti naroč-1 kupiti ga. Sluta, da oelo dobro je vedel, kdo je razp^hal v nežni kodrasti glavici ta ogen. Toda on nri tepec, da M vrgel proč toliko denarja — kolko zemlje in voiakov bi mogel z nrim kupiti — zavoljo ženske, kn jo lahko končno kar tako noloži na posteljo. Sicer >e bil pa potrošil za M ženski že toliko galantnosn ;n daril, da mu nihče ne more oč:tari da rr ne rr! v polni meri storil, kar moreta od njega zahtevati. Toda ž;d. ta ga bo gotovo smatral za stiskača in lakomipža: s svojo priV'zmenost'o. premetenostjo m b:stro-umnostio ie natresel tema ž^n^kama v glavo takih muš;c. da bo on — vojvoda stal pred nMma kot sk ornih in fiarnagon. Tudi n'egova npČmernost ie bPa nara"ia Tristo vrajrov' Mar more 5pn» z na^la^o ustreli mo*n ki sfo^ pr^d nio kot umazan stiskaj. Dal ie poklicati loma Pan- corba in naroč 1 ie triumfira;0wemu možu, naj ta dragulj kupi. Pancorbo se ie h'tro in nestrpno odpeljal k trgovcu, toda tam e zvedel, da je dragulj že prodan. Komu? Trgovec ni vedel. NeK- posredovalec je bil vi* k tc-plačal ponudbo ve'ikoga ve/ir a. ne da bi a' sploh prizadeval kop B dragulj cene e. Tem bole, — se ;e nasmehni vojvoda. Povedal ie to Gotzovima damama :n obžaloval ie, da jima ni mogel storiti tega vesel; n Cez dva dn' ic pa podaril Suss »Oko raja« Cfiztbeti ^alome To ie bilo never-;etno dragoceno darilo Po vsej zanadni Nemč'ji se ;e govorilo o n m mhidi ek^neditivni svetnik Gotz ni vedel, kaj početi Nepoklcan :e stonii Sii«;«; pred mračnega vojvodo Baš tako kakor e delal Ki-rel Aleksander, je drzno. obSlov. Naroda« pod »Dober zaslužek*. 3452 150.000 dinarjev posojila na prvo me«t() nove hi?e. vredne 4oO.OOO Din. l00/o obresti za dobo '2 leti. posredovalci dobijo l"/o nagrade Ponudbe na upravo Slov \ uroda:. 3453 Beseda pa t davek 3.- Din Najmanjši znesek S Din LEPO dvosobno stanovanje oddam za januar evetft. februar. Parket, elektrika, vodovod, veranda. Natančnejše pri Chri-stoi. Domobranska 15. 3443 P« IN. lili Vljudno naznanjam, da sem se po skoro 35-letnem delovanju, v prijateljskem soglasju z gg. A. E. Skaberne, odločil svoje dosedanje mesto zapustiti in ustanavljam v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 3-, (v bivših prostorih tvrđke V-Les jak) svoje lastno podjetje pod tvrdko IROIBIEIRT GODI SPECIJALNA ZALOGA PLATNA, BELEGA IN PRALNEGA BLAGA- IfiPI TAPETNIŠKE vajence sprejme Ignac Narobe, tapetnik. Selenburgova ul. 6. Savac MikloSičeva 6. 92/L PRODAM film kino, laterna magica' voziček in sobo za pupo. Škrabčeva 9. 3493 GOSPODINJE! Rabljeni šival ai stroji, ki odgovarjajo novim poceni (tudi obročno) naprodaj pri >Promet€ (Nasproti k rižanske cerkve). 3484 ZIMSKA JABOLK^, prima kanadke, zlate parmene, voščenke. moSancgarje, bob ovce itd. sadje za kompot in za otroke po zelo nizkih cenah. Oglejte si veliko zalogp sadja Kmetijske druibe v Ljubljani, Novi trg 3. Telefon 21—05. 3491 PERUTNINA za PRAZNIKE piščance in kokoši, z mlekom pitane, štajerske pularde inka-pune, purane, gosi ter race v živem in zaklanem stanju po zmernih cenah. Prednaročila pred prazniki poseben popust. Prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriška uL 3. (za Dramo); telefon 37—56 3490 KOMPLETNE jesenove smuči prodam. Kopališka ul. 12. 350n RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din ZA ZIMO VAM NUDI pernate odeje po Din 500-600 650-700, svilene odeje, izgotov Ijene pernice od 230 do 450. odeje iz vate, volne in puha po najnižjih cenah. Pred nakupom drugje, poglejte pri meni. RUDOLF SEVER Marijin trg 2. 83/L CVIČEK, prvovrsten za praznike že sedaj na dom Din 10 liter. Gostilna Bleiweisova fe, 3502 KOMPLETNE SMUČI iz pra-vega gorskega jesena za odrasle s palicami in vezavo od 130 Din. za otroke od 90 Din naprej dobite pri izdelovalcu Fai-lar, Ljubljana. Trnovska ul. 25. telefon 34—10. 3498 50 par BNTLANJE. ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnice. velika zaloga perja a 6.75 Din. *Juli-jana<. Gosposvetska 12. 93/L SMUČI izdelujem po nizki sem Vinko Cirman, Vič. Tržaška cesta 41. 3497 VTNO ZA DOM belo Hvar 8.—, črno Kuč 0.—, cviček 10.— toči vinska klet »Mencingerc, Sv. Petra cesta 5t. 43 na dvorišču. 3476 GK 4 HO F. PLO^R Ml naenlavaiiio : Zrn 3 star« m doplatilo Din. 30.. d»-bit« cao novo po tzbirl! POSEST ENON A DSTROPN A HIftA z dvoriščem in gospodarskim poslopjem na Glavnem trgu v Slov. Bistrici, dobro mesto za obrtnike, ugodno naprodaj Povprašati pri tvrdki F. Stiger in sin. Slov. Bistrica. 3432 LOČENEC z dobr0 in stalno službo, nekoliko premoženja, želi resnega znanja s samostojno gospodično, vdovo ali ločenko. Ozira se samo na resne ponudbe s polnim naslovom pod »Osamljeno«: na upravo 'Slov. Naroda«. 8500 BOLJŠA GOSPODIČNA stara 22 let gospodinjsko, delom trgovsko izobražena skromna in mirnega značaja, čiste preteklosti, s pohiStvom in nekaj gotovine, želi znanja z gospodom v državni službi, trgovcem a»i ?o?tilničariem. Ponudbe [>od »Ne gledam na starost ampak na plemen i Lr srcer 340- MaVn'atirn' n?oir prode .va ^Slovenskega ^aroud-, Ljubljana ICnaH:eva ulic3 štev. ( DALMATINSKA VINA za božične praznike si preskrbite tam, kjer ste najbolj sigurni o dobri kvaliteti. Točimo po znižani ceni: prvovrstno belo prvovrstno črno . . . . opolo rdeče...... staro belo (za praznike) prošek stari..... domači tropinovec . . . Din 10.— čez ulico Din 8.— » 10.— » » » 3.— » 10.— » » » 8.— » 10.— » » » 9.— » 24.— » » » 24.— » 26.— » » » 26.— Se priporočamo vsem cenj. gostom in želimo vesele praznike. \ A. SUNABA Cankarjevo nabrežje -it. 5 Zelo primci*.«. 'OŽ1ČNA DARILA! * Največja izbira ! * Oglejte si naše izložbe . A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Orejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Pran Jszeraek. — Za upravo in inaeratn) del usta Oton Cnnatot — Vsi v Ljubljani