MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / Talafon uradnlttva 3440, uprava 34« lahaja razen nadalje In praznikov veak dan ab 18. uri / Velja meiečno prajaman v upravi aD po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eanlku / Oglasa sprajema tudi oglasni oddalak .Jutra" v Ljubljani i Poitnl čekovni račun »L 11.40* 11 JUTRA 99 Bratje, prisrčno pozdravljeni! Tople vezi, ki nas spajajo z brati Bolgari, niso od včeraj. Zgodovinsko društvo v Mariboru se na primer lahko ponaša s preko 29 letnimi živahnimi ."vezami in stiki z bolgarskimi znanstvenimi •n kulturnimi središči. Imena kakor Bežen šek, Borštnik itd. so zgovorne priče, da so od nekdaj naši pogledi segali preko belega Zagreba in ponosnega Beograda do prelepe Sofije. Naši najvidnejši politiki duševni tvorci in mislitelji, njim na čelu Ivan Cankar, so imeli vedno v svojih osnutkih in blagovestjih sliko močno strnjenega južnega slovanstva od Soče do Črnega moria, od Št. lija do Dedeagača. Ta veliki sen, ki ni nikdar v naših najboljših in največjih zamrl, se je morda v tisti dobi zdel majhnim ljudem kakor slaba šala ali varajoča fata morgana. Danes niso to več fatamorganski vzniki. Ko je lani v tistih velikih sofijskih dneh od 28. do 30. septembra upiralo 20 milijonov Južnih Slovanov svoje poglede tja v krasno bolgarsko prestolnico, ko sta naš biagopokojni veliki kralj Aleksander in car Boris konkretno pretresala vsa pereča vprašanja, ki segajo globoko v življenje in snovanje bratskih južnoslovanskih narodov, se je tista dozdevna legenda o južnoslovanski enotnosti jela pretvarjati v otipljivo resničnost. Ko so v tistih veličastnih dneh južnoslovanske Zgodovine, ki pomenjajo prodor k novi miselnosti in novim zasnovam, sedli jugoslovanski in bolgarski državniki k skupni mizi v staroslavnem Rilskem samostanu, d,a postavijo čvrste temelje za dim tesnejše sodelovanje južnih Slovanov v političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih, je pesimizem obležal strt na tleh v popolni kapitulaciji pred nečim velikim, kar se je tedaj ustvarjalo v prestolnici bolgarskega naroda. To je biio poslednje in najveličastnejše delo našega kralja Zedlnitelja. Temelji so bili Postavljeni! V pos l edkih te zanosite politike je hila akcija. Pričelo se je živahno spre-pletanje obojestranskega življenja z brat skimi obiski v obeh smereh. V širokem Programu zbliževanja se je posebno uveljavil moment medsebojnega kulturnega spoznavanja in sodelovanja. Naši književniki, pevci in znanstveniki, so šli spo znavat in proučevat sveto bolgarsko zem Ijo in prisluškovat nežnim utripom bratske duše. Kri naše krvi... Bolgarski bratje so sprejeli naše z neko gostoljubnostjo, ki odlikuje samo slovanske narode. Tudi bratje iz Bolgarije so prišli v Beograd, Zagreb. Ljubljano, da se ob Prisrčnem snitju čim tesneje primaknejo naši usodi in življenju. Ta kulturna zbli-zevalna akcija je pomembno pripravljalno delo k velikemu južnoslovanskemu snu 'n Programu: da bi bili eno! Da bi bili eno! Tukaj je bil zamislek vellkih sofijskih dni. Ta enovitost naj bi Se odražala v vseh emanacijah južnoslovanske duhovne in politične volje! Po-'i|vi zadnjih mesecev pri nas in v vrstah olgarskega izobraženstva dajejo močne hiimere silovite težnje v sofijske smeri ‘n cilje. Izvršni organi te elementarne in vital-težnje v naši južnoslovanski sredini so •oiRosiovansko-holgarske lige, ki uresni-^Jejo v svojem delokrogu vodilne smer-Jjee razgovorov in sklepov v Sofiji in v Nilskem samostanu. Tudi v Mariboru se ^ ustanovila Jugoslovansko - bolgarska 'Ka- Danes prihajajo k nam v znamenju dene ideie in poslanstva bolgarski brat-,e- Ko stopa nrvič na tla jugoslovanske-£a Maribora bolgarska kulturna repre- LONDON, 16. marca. Na seji angleške vlade ie bilo končno sklenjeno, da odpotuje v Pariz 24. t. m. z zunanjim ministrom sirom Simonom tudi lord Eden, ki bo potem nadaljeval pot v Moskvo in Varšavo. Sir Simon se bo vrnil iz Berlina z letalom 26. t. m., lord Eden pa bo nadaljeval pot z vlakom in bo prispel v Moskvo 28. t. m. ter ostal tam do 31. t. m. Iz Moskve se bo vrnil zadnjega spet po železnici v Varšavo in ostal tam dva dni. Glavni namen obeh obiskov bo priprava sporazuma, ki naj bi objel Evropo in zagotovil mir za daljšo dobo. Razprav- Simonova in Edenova misija V Berlin dopotujeta oba, v Moskvo in Varšavo pa gre Eden sam — Nemške zahteve neprestano naraščajo — Angleško delo ne bo lahko Ijalo se bo, kakor že poročano, o letalskem paktu, vzhodnem paktu, sredozemskem paktu in o razorožitvi. V Londonu so si popolnoma na jasnem, da niti pogajanja v Berlinu niti v Moskvi in Varšavi ne bodo lahka. Težko je spraviti v sklad tako različne interese, kakor so n. pr. interesi Nemčije in sov jetske Rusije. Nemčija nastopa zadnje dni glede svoje oborožitve docela javno in brezobzirno. Njene zahteve se neprestano večajo in je sedaj že čisto gotovo, da bo zahtevala priznanje vojske, odgovarjajoče številu nemškega prebivalstva. Zatrjuje se, da bo vztra- jala berlinska vlada pri zahtevi, da se ji dovoli stalna vojska 600.000 mož in 1500 letal, kar zlasti vznemirja Francijo, ki ima sedaj zaradi padanja rekrutov, komaj 200.000 mož. V Franciji je namreč znašal doslej letni prirastek za vojaško službo sposobnih mladeničev 230.000, zaradi izostanka porodov med svetovno vojno pa bo pa del sedaj na 108.000. Zaradi tega tudi pripravlja Francija podaljšanje vojaške službe na dve leti in ustanovitev posebne pdtlicne vojske. Ob takih razmerah delo sira Simona in lorda Ederm res ne bo lahko. Pred krvavim spopadom v Afriki ITALIJA SI HOČE Z ZAČASNIMI SPORAZUMI ZAVAROVATI HRBET. VOJNA NEIZOGIBNA. LONDON, 16. marca. Pogajanja med Italijo in Abesinijo v Adis Abebi so docela zastala, kar je vzbudilo tu veliko vznemirjenost. Angleška vlada je še enkrat svetovala Italiji in Abesiniji naj se doseže sporazum v spornih zadevah, izglcda pa, da tudi ta intervencija ne bo uspela. Abesinija je baje že definitivno sklenila, da prepusti zadevo v rešitev Društva narodov. Prepričanje Londona in Pariza pa je, da Dru štvo narodov spora ne bo moglo rešiti. Vse izgleda, da je Italija že dobila tihi pristanek velesil za svojo akcijo proti Abesiniji, celo tudi Japonske, ka- teri je Italija obljubila, da se ne bo mešala v azijske zadeve in bo v Abesiniji tudi še nadaije spoštovala vse japonske interese. Italijanska diplomacija je zadnje dni mrzlično na delu, da likvidira v Evropi vse spore in doseže z vsemi vsaj začasni sporazum, ki naj ji popolnoma krije hrbet za operacije v Abesiniji. Objektivni poročevalci, ki so obiskali Eritrejo in Somalijo, poročajo, da so vojne priprave Italije proti Abesiniji že skoraj dovršene. Tako je treba pričakovati vojnega spopada že v nekaj tednih, morda pa celo tudi prej. Zbližanie Italije in Jugoslavije NASTOPNA AVDIENCA NOVEGA ITALIJANSKEGA NAŠEM DVORU. POSLANIKA NA BEOGRAD, 16. marca. Včeraj popoldne je bil pri knezu namestniku Pavlu v nastopni avdienci novi italijanski poslanik na našem dvoru, Guido Viola conte di Campalto. V svojem govoru je poslanik izjavil, da ima posebno naročilo šefa svoje vlade, Mussolinija, izraziti željo za zbližanje med obema državama. Italija nima nobenih neprijateljskih namenov do Jugoslavije in ne želi ovirati njenega razvoja ne politično ne gospodarsko. Nadalje je izrazil željo, da mu bo omogočeno dobiti potrebno podporo za izvedbo tega poslanstva. Odgovoril mu je knez namestnik Pavle, zatrjujoč, da bo njegova misija našla pri nas vso podporo, da se doseže prisrčno sodelovanje za medsebojni razvoj na področju politike in gospodarstva v interesu sožitja in evropskega miru. Tej avdienci in izmenjavi govorov se pripisuje izredno velika važnost. Vse dokazuje, da so pogajanja med Jugoslavijo in Italijo v smislu francosko-italijanskih rimskih sklepov že tako uspela, da je mogoče pričakovati velike spremembe. Jugoslavija pozdravlja iniciativo Italije, toda Italija mora brezpogojno priznati obstoječe državne meje v srednji Evropi. S popolnim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo bosta enkrat za vselej zavarovana pred vsemi nesrečni Jadran in Podonavje. Demisija grške vlade ATENE, 16. marca. Po sinočnji seji, na kateri je minister general Metaksas zahteval rekonstrukcijo vlade, so vsi ministri vrnili predsedniku Caldarisu svoje portfelje, da lahko izvrši rekonstrukcijo vlade s pritegnitvijo vseh, ki hočejo sodelovati. Tako Kondilis kot Metaksas sta izjavila, da obnova monarhije sedaj ni aktualna. Kondilis je izjavil časnikarjem, da ne bo niko- zentanca, se z zdravo slutnjo in v občutkih pomembnega pričakovanja poživlja tisti davni južnoslovanski sen: ENO! Krik je to. Hrepenenje, volja, odrešenje. Iz krvi prihaja ta krik, iz zemlje doni. Tukaj na vročih obmejnih tleh je ta slutnja velike bodočnosti tem živejša, glasnejša. ENO! Po tem bomo močni in veliki, prosti in veljavni. E N O! Najgo-rečnejša molitev naše generacije. Da bi bili eno! Dragocena d e d š č i n a, ki nam jo je zapustil naš veliki kralj Zedini t e 1 j. Nočemo te dedščinc zapraviti. Sofijski upi se morajo obistiniti. So- fijski časnik »K a m bana« je v tistih prazničnih in svetlih dneh južnoslovanske zgodovine naphal krepke besede: »Kdor bi te upe razočaral, bi mnogo tvegal.« Kateri je tisti jugoslovanski ali bolgarski državnik, ki bi mogel in hotel te nade pokopati? Na viru vsakega uspeha je o p t i-m i z e m. V optimizmu in ljubezni kličemo bratom Bolgarom, ki prihajajo kot prvo predstavništvo junaškega bolgarskega naroda v naš Maribor: BRATJE, PRISRČNO POZDRAVLJENI! -e. mur dovoli! nasilnih notranjih sprememb. Izročitve beguncev vlada ne bo zahtevala, ker je itak ne bi dosegla. Vojaška služba v Francšja PARIZ, 16. marca. Včeraj je bila v zbornici velika debata o uvedbi dveletne kadrske službe, ki je bila zelo razburljiva, a se je zaključila naposled le z zmago vlade. Z vladne strani se je naglašalo zlasti to, da mora Francija povečati svojo vojsko zaradi oboroževanja Nemčije, ki v zadnjem času svojo vojsko tudi naglo motorizira. Kljub vsej francoski pripravi bi se naposled lahko zgodilo, da bi nemška voj ska v primeru vojne predrla francoski obrambni pas še prej, preden bi jo mogla francoska vojska zaustaviti. Podrobni podatki, ki so bili o tem preči-tani, so največ dopomogli do tega, da je vlada dosegla svoj namen. VOJAŠKA PARADA V BERLINU. BERLIN, 16. marca. Jutri v nedelja bo v Nemčiji proslava spomina v vojni padlih in se bo ob tej priliki priredila v Berlinu vojaška parada, kakršne Nemčija od leta 1914. dalje ni več videla. Pri paradi bodo zastopane vse vrste vojske, nastopile pa bodo tudi letalske čete. Pred Hitlerjem bo velika defilacija. K A DR SKA SLUŽBA V AVSTRIJI. DUNAJ, 16. marca. Avstrijski kmečki kongres, ki je bil na Dunaju in so se ga udeležili kmetje iz vse Avstrije ter mu ie predsedoval poljedelski minister Beu-ter ob prisostvovanju kardinala Innitzer-ja, kancelarja Schuschnigga in zunanjega ministra Berger-Waldenegga, je sprejel med drugim tudi resolucijo, ki zahteva uvedbo redne vojske in redne kadrske službe v Avstriji. FANATIČNA BRZINA. PARIZ, 16. marca. Znani letalec Willeb Post je izvršit včeraj v Ameriki prvi aero planski polet po stratosferi s posebnim letalom. Leteti je hotel iz Los Angelesa v Newyork, ker mu je pa zmanjkalo kisika, se je ustavil že v Clevelandu. Daljavo 3489 km je preletel v 8 urah in 4 minutah. Letel je povprečno po 402 km na uro, dve uri pa z brzino 547 km. Letalo v atmosferi doseže le brzino 290 km. SPOMINSKA PLOŠČA V MARSEJU MARSEILLE, 16. marca, Marseilleska občina je sklenila postaviti na kraj tragične smrti kralja Aleksandra in Louisa Barthouja bronasto spominsko ploščo. AMERIKA NIMA SREČE. NEWYORK, 16. marca. Zadnji vodlii- vi zrakoplov ameriške zračne flote >Los Angeles« je vihar odtrgal v Lakeluirstu s stolpa, h kateremu je bil privezan. Pri tem je bil zrakoplov precej poškodovanj V HariSoru, Sne 16. III. 1935 IIIMIIII ■■»■HIIIHIIIMII III llllll I III 1.. Dnevne vesti Prvi nastop mariborskih akvaristov OTVORITEV ZANIMIVE RAZSTAVE EKSOTIČNIH RIB IN RASTLIN. i )anes jc bila v palači banovinske hra- nilce v Gosposki ulici otvorjena razstava akvarijev tukajšnjega Društva »Aqua-nuni«. Razstava nudi mnogo zanimivega iti poučnega. V številnih naravno n rejenih akvarijih plava mnogo vrst živobarvnih rib. Modro, zeleno, rdeče, belo in v vseh barvah se lesketajoče ribice švigajo med živo zelenimi vodnimi rastlinami in človek se čudi, du zamore narava ustvarjati tako lepa in raznovrstna vodna bitja. V prvi vrsti opazimo kralja akvarističnih rib »Pterro-phollum scalare« — domovina rnu je reka Amacona — s svojimi mladiči v razni velikosti. Plošonata in kot slonovina sc lesketajoča ribica s temnimi lisami nenadoma majestetično priplava izza tropičnih rastlin. Za trenutek obstoji in nudi sliko eksotične cvetice. Bojne ribe indijske vrste so temnomodre, rdeče in zelene barve; stoje nepremično v vodi. Posebno se odlikujejo sanici po svojih velikih plavutih. Imajo namesto škrg razvit dihalni organ kakor pljuča, ki jim o-mogoča direktno vdihavanje zraka na površini vode. Kitajska paradižna ribajo nekoliko večja od prej navedenih in rde-cezelene barve. Po naključju se je posrečilo dobiti beiorumeue vrste takozva- ne »albinos«, ki jih tudi lahko vidimo na razstavi. Modri gurani iz Indije stalno preizkujejo s svojimi špičastimi tipalkami akvarije. Indijska »steklena« riba je prozorna kot steklo. Vidi sc celo hrbtenica, tako, tla jo lahko naziva mo rentgensko ribo. Jako zanimive in neprestano sc podeče vrste »danio rerijev- so zelo vitke oblike in modro lisaste barve. Skupina ribic iz Južne Amerike, ki prinesejo žive mlade na svet, v nasprotju z drugimi, ki ležejo jajca, je zastopana po raznih vrstah. Vse so jako žive, raznobarvne in kaj lahke za gojenje. Pajčolanasta riba napravi vtis zlate ribice na maškeradi. Dolge in belo prozorne plavuti krase drugače neokretno žival. Na vsakem razstavljenem akvariju je montirana električna razsvetljava. Kontrasti barv raznovrstnih ribic se uveljavljajo zlasti pri razsvetljavi, zaradi česar je razstava do 21. ure odprta. Vsak obiskovalec in ljubitelj bo prišel na svoj račun, ker mu bo razstava nudila v resnici redek in edinstven užitek medsebojnega življenja rib in rastlin v naravnih, po pri rodi upodobljenih posodah. Program bivanja bolgarskih pevcev ■lugoslovansko-bolgarska liga v Mariboru hoče pr' zaviti bratskim bolgarskim pevcem čim prijetnejše bivanje v našem mestu, da bi tako odnesli iz njega najlep-se vtise. Izdelala je naslednji program njihovega bivanja: Danes v soboto ob 1.345 sprejem na sl. kolodvoru, ob 20. uri pa koncert v Unionu. V nedeljo ob 9. mrl sestanek pred hotelom »Orel«. Nato 0-»ded mesta pod vodstvom prof. Šedivija in prof. Baša. Ogled bolgarske razstave v Študijski knjižnici pod vodstvom ravnatelja Glaserja in prof. Šedivija; ogled Mestnega muzeja pod vodstvom prof. Baša i.i Šedivija. Ob 12.15 obed v 'Zeliki kavarni«. Ob N. uri ali pa 17.45 odhod. Goste čaka v Mariboru več veselih presenečenj. Ravnatelj Študijske knjižnice je pripravi! posebno razstavo, ki obsega kopije starih bolgarskih rokopisov, Bol-nare v slovenskem leposlovju in slovenskih prevodih, nekaj literature o Bolgariji in Bolgarih ter nekaj bolgarskih znan stvenrh in glasbenih del. Knjige pa sta dali na razpolago Študijska knjižnica in Zgodovinsko društvo, ki ima že nad 20 iet zveze z bratskimi bolgarskimi znanstvenimi krogi. Proti beračenju po mestu Da se zajezi naval brezposelnih iz podeželja v mesto in da sc onemogoči, ali vsaj čim bolj omeji pohajkovanje brezposelnih delornrznežev in zlorabljanje javr.e dobrodelnosti, je izdala kr. banska uprava Dravske banovine tiaredbo o pod piranju brezposelnih in pobijanju delo-mržnosti (Službeni list z dne 15. aprila 1933), po kateri morajo polic, oblastva, sreska načelstva in občinske uprave najstrožje postopati proti vsakomur, ki bi kršil to naredbo. Med številnimi brezposelnimi, ki se trudijo in iščejo dela, je zelo mnoog takih, ki jim je beračenje nekak poklic in ki iz delomržnosti dela ne iščejo, ali ga sploh nočejo sprejeti. Da se zamore proti takim v smislu citirane na-redbe v polni meri postopati in jih nadzorovati ter po potrebi brezposelne delo-mrzneže iz tujih občin, banovin ali drugih držav izgnati iz občine, ozir. banovine in države, apelira mestna občina na vse prebivalce, da ne dajejo nikomur darov v denarju, ampak da se poslužujejo pri tem le blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih je izdala mestna občina in ki se dobijo pri socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9, in v vseh trafikah. Mestna občina, ki vo- di o vseh brezposelnih natančno nadzorstvo in evidenco, podeljuje na te izkaznice v Mariboru stanujočim in potrebnim brezposelnim podpore na način in v obliki najnujnejše potrebe, vse brezposelne iz tujih občin ali banovin in tujih držav, ki ne morejo utemeljiti svojega bivanja v Mariboru pa bo odpravila v smislu na-redbe v njihove občine, odnosno banovine in države. Darovi za kraljev spomenik Odbor za počastitev Viteškega kralja Aleksandra I. v Mariboru je prejel nadalje sledeče darove za spmenik v Mariboru: Narodno zavedne gasilske čete so poslale: Gasilska četa delavnice državnih železnic Maribor 325 Din; gasilska četa, St. Ilj v Slov. g. 565; Velika Nedelja 167; Sv. Marjeta ob Pesnici 142; Ruše 100; Dolič 100; Beltinci 50; Selnica ob Dravi ■50; industrijska gasilska četa svinč. rudnika Mežica ICO. Neumorni oddelki finančnih kontrol in orožniških postaj so poslali sledeče prispevke: Oddelki finančne kontrole. Sv. Jurij ob Pesnici 382; Rače 100; Cankova 100; St. Jurij ob j. žel. 114; Sv. Lenart v S!ov. gor. 66. Orožniške postaje Celje 100 Sv. Pavel pri Preboldu 100; Sv. Marjeta ob Pesnici 97: Sv. Andraž v Halozah 81; Konjice 70: Gornja Lendava 50: Vojnik 30 Din. Srednje in osnovne šole so prispevale sledeče obroke na mesec: I. dekliška osn. šola, Maribor 360; drž. trgovska akademija, Maribor 289; osnovni šoli Vurberg pri Ptuju 40; Fikšinci 25: klasična gimnazija, Maribor ,300; osnovni šoli. petišovci 50; Velika Nedelja 161; drž. realna gimnazija, Maribor 124.50; osnovna šola Sv. Boltenk pri Središču ob Dravi 50; Dolnja Lendava 47.50; Sv. Lovrenc na Poli. 275; lil. c dekl. razred realne gimnazije. Maribor 150; III. a dekl. r. meščanske šole, Maribor IU0; osnovna šola, Sloveujgra-dec 42; dekliška osnovna šola, Studenci pri Mariboru I0t>; osnovna šola Gornja Sv. Kungota 42; IV. razr. 1. deške osnov, šole, Maribor 101); III. b razr. real. gimu. Maribor 100 Din. Ponedeljek, 18. marca: Zaprto. Torek, 19. marca ob 15. uri: »Veseli kme tič«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Štam bolska roža«. Nepreklicno zadnjič. -Vstopnina od Din 20.— navzdol. Otroška predstava PO izredno nizkih cenah bo v nedeljo, 17. L m. ob 15. uri. Ponove bajno igro s petjem, plesom in godbo »Janko in Metka«. Kakor istoime na pravljica, se je tudi ta igra takoj prikupila deci in je je bila prav vesela. — Vstopnina od Din 15.— navzdol. Zadnja uprizoritev Stolzovega »šlager-ja« »Izgubljeni valček« bo v nedeljo 17. t. 111. zvečer. Pestro dejanje in temperamentna muzika dajeta delo veliko privlačnost. Vstopnina od Din 25 navzdol. Prvič po znižanih cenah uprizore »Veselega kmetiča« v torek, 19. t. 111. popoldne ob 15. uri. Prva popoldanska predstava te operete je bila razprodana in je verjetno, da bo tudi ta. Zato priporočamo nabavo vstopnic vnaprej. »Veseli kmetič« je letošnja najbolj priljubljena operetna predstava. »Štambulska roža« nepreklicno zadnjič in ob najnižji vstopnini. Fallovo opereto »Štainbulska roža«, ki je bila nekoliko sezon na repertoarju marib. gledališča, a je vedno znova pritegovala občinstvo, doživi svojo nepreklicno zadnjo uprizoritev v torek, na Jožefovo ob 20. uri zvečer. Velja najnižja vstopnina od Din 20.— navzdol. Pri tej opereti se dobi najcenejši sedež že za 5 Din. KINO GRAJSKI KINO Od danes sobote Nedbalova opereta POLJSKA KRI Anny Ondra, Hans Moser, Svetislav Petrovič Naš prihodnji film „Svet je n>oj“ v o-lavni vlogi Harry Piel. Kino Union. Danes najkrasnejši film se zone »Poslovilni valček«, glasba Chopin, Mozart, Liszt. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj po- pijo en-do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne'»Franz Josefove« grenčice. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 16. marca ob 20. uri: »Blodili ognii«. Red C. Nedelja, 17. marca ob 15. uri; »Janko i« Metka«. Otroška predstava. Vstopnina od Din 15.— navzdol. — Ob 20. uri: »Izgubljeni valček«. Zadnjič. Vstopnina od Din 25.— navzdol. Poroke. V Mariboru so sc poročili: hlapec Franc Florjan in delavka Helena Gastanova. celezničar Friderik Kolman in posestnica Ana Grajfova, čevljarski mojster Štefan Gašperič in modistinja Zofka 3elakova, ključavničar Franc Šeruga in tkalka Terezija Kirbiševa, čevljarski pomočnik France Trebše hi pre-dica Elizabeta Cvilakova, delavec France Bravnik in Amalija Jezovškova ter trgovski pomočnik Franc Čebokli in de-avka Marija Pavličeva. Bilo srečno! Rojstva in smrti v preteklem tednu. V Mariboru je bilo pretekli teden rojenih 31 otrok. Od teh 12 fantkov in 19 punčk. Umrli pa so: 421etni trgovski potnik Fr. Vicler, 73ietna vdova Josipina Štajmne-cova, 34letna žena tapetniškega mojstra Frančiška Kuharjeva, 1 dan stara hčerka služkinje Marija Mažirjeva, 66Ietni krojač Franc Švare. (>71etna viničarka Elizabeta Simerlova, 7Sletua posestnica Je-lislava Babičeva. 661etna posestnica Roza Kaufmanova, ;;ena delovodje Josipina Neratova, delavčeva žena Marija Kar-uičiiikova, poduradnikova žena Marija Kranjčeva, uradnikova žena Terezija Lukšičeva, posestnik Ivan Petek, kovaški mojster Andrej Princi in mesarski po močnik Karl Krušič. Odlično priznanje poborniku nove šole. »Učitelj«, pedagoška revija, ki izhaja v Beogradu, je objavil obširno razpravo pod naslovom >Projekt učnega načrta za osnovno in višjo ljudsko šolo s posebnim ozirom na zahteve moderne aktivne šole«, ki jo je napisal naš znani pedagoški Pisatelj g. Ernest Vrane, učitelj iz Studencev pri Mariboru. Razprava jc plod njegovega lOIetnega dela in truda ter njegovih intenzivnih prizadevanj za boljšo in praktičnejšo vzgojo naše mladine. Njegov načrt je bil preložen pedagoškemu svetu v Beogradu, kjer vzbuja veliko pozornost in sc bo najbrže uveljavil za vso državo. Učitelj g. Ernest Vrane je znan pobornik nove šole. Že pred leti je na številnih studijskih potovanjih spoznaval tudi šolstvo v tujini ter si pridobil ogromno znanje, ■ki ga bo uveljavil pri nas. Prenosi ministrskih volilnih govorov. Ko je pretekli četrtek zvečer govoril po radiu prometni minister g. inž. Vujič o našem prometu, prometni politiki :n o reformacijah našega prometa, so njegov govor poslušali številni železničarji skozi zvočnik, ki ga je iz prijaznosti brezplr.cno instaliralo mariborsko zastopstvo Philip-sovih radio-aparatov g. Josip Peteln na glavnem kolodvoru. Ministrov govor je poslušalo precej ljudi tudi na Glavnem trgu, kjer je radio Maribor instaliral velik dinamičen zvočnik na strehi avtobusne postaje, ki bo prenašal tudi vse nadaljne govore ministrov naše kraljeve vlade. Iz volilnega gibanja. Državni odbor za skupščinske volitve je včeraj končal svoje delo na določitvi volišč. V vsej državi bo 6959 volišč. Od teh jih bo imela naša banovina 543. Tujski promet. V prvi polovici marca je bilo pri policiji prijavljenih 871 oseb. Od teh je bilo 183 tujcev, x -r 26 z Dunaja, -0 z Gradca, ostali pa iz drugih tujih mest. Mariborske ulice in ceste. Mnogo žrtvuje mestna občina mariborska ■' 1; reditev svojih ulic in cest. Ogromne milijone je v zadnjih letih žrtvovala za regulacijo in tlakovanje Aleksandrove ceste, Sodne ulic.., Vetrinjske ulice in še nekaterih drugih prometnih krajev. Uredila bo tudi letošnjo pomlad promenadno pot ob Aleksandrovi cesti, regulirati pa lio morala tudi T.i svobode, če “ - sta! tam kraljev spomenik. Kakor navedene ulice in ceste, tako pa je nujno potrebna popravila v prvi vrsti tudi Tattenbacho-va ulica, ki jo nameravajo prekrstiti v ulico kraljice larije. Taka kot je danes, pač ne bj delala časti svojemu novemu imenu. Potrebno bi bilo zato s prekrstit-vijo -s saj toliko časa počakati, da dobi novo lice. Po Tatten' - ' ovi ulici je največji proi.iet in jc tudi najbolj r> kven-tirana. Zato je nujno potrebna novega tlaka in ureditve hodnikov za pešce, ko so sedaj ob mokrem vremenu podobni močvirju. Železniške legitimacije. V smislu objave številka 20 ravnateljstva državnih železnic v Ljublj. od 7. marca t. 1. izr-bi žena aktivnega ali m rojenega železničarja in njen mož pravit, na legitimacijo za težijske vožnje, če ima žena trgo 10 ali katerokoli obrt na svoje ime. Pozivajo se vsi železniški upokojenci, da oddajo svoje legitimacije, ki jim več ne pritičejo, onim postajam, ki so jim jih izdale. .Dar:.. ^Pokojem sodni svetnik g. Ivan Erhatič iz Celja jc daroval Zvezi kulturnih društev v Mariboru nad 200 knjig in s tem izdatno podprl njeno težavno delo najnejl Naj bi njegova plemenita gesto i našla čim več posnemalcev! 1 Dijaška kuhinja v Mariboru je preie'a od g. dr. Antona Hrovata, zdravnika v Ormožu, namesto cvetja na krsto pok. dekana Friderika Horvata 200 Din; od svatov na gostiji Drevenšek-Skrabl v Dragonji vasi 130 Din; od g. Jos. Weixla. dekana v Križevcih 65 Din: od zlatopo-ročencev Janeza in Marija Kozoderc v Cirkovcih 50 Din; od g. Franca Špindlerja, župnika v Cirkovcih 20 Din. Vsem izreka odbor najlepšo zahvalo. Pravoslavna nedelja. Pravoslavna cerkev obhaja vsako leto prvo nedeljo v postu kot nedeljo pravoslavja. Jc to spomin na zmago za svetinjo srbske ceri. .e, za ikono, ki so jo Srbi izvojevali po dolgem duhovnem boju. Mariborska pravoslavna občina bo proslavila ta praznik v nedeljo 17. t. m. z veliko duhovno proslavo, ki bo ob pol 11. uri dopoldne kazinski dvorani. Bratstvo pravoslavnih Slovencev v Mariboru poziva vse svoje član stvo in vse prijatelje, naj se duhovne pru slave v čim večjem številu udeleže. Rdeči križ Studenci priredi s sodelovanjem zastopnikov studenških društev dne 19. t. m. štetje obiskovalcev Jožefovega sejma. V ta namen se bodo prodajali di-narski znaki R. K. v korist najrevnejše prvenstvo LNP SK Ilirija (Ljubljana): SK Železničar Predtekma ob pol 14. uri: SK Ptllj Z SK ŽeBeZItifer (kOIVtbi) ioss Mariborsk'l »Večer alfi« Jutra. IM dece. Obiskovalci sejma bodo sigurno tu« di letos radevolje podprli to plemenito akcijo. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hipe sigurno in brez neprilike. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tečaj za prvo pomoč pri nezgodah. Ekspozitura OUZD v Mariboru otvori skupno s sreskim Rdečim križem v sredo 20. marca ob 19. uri v prostorih reševalne postaje na Koroški cesti št. 12, tečaj o prvi pomoči pri nezgodah. Navedenega dne se torej prične osnovni samari-janski tečaj, ki bo trajal 6 tednov. Vodja tečaja bo g. dr. Rudolf Lovrec, predavali pa bodo ga. dr. Anka Žnideršič, g. dr. Velker, g. dr. Kerže, g.dr. Varl in ga. dr. Valjavec. Že prijavljeni interesenti se vabijo, da se 20. t. m. tečaja zanesljivo udeleže, industrijska in obrtna podjetja pa se prosijo, da pošljejo svoje udeležence v kolikor jih že niso prijavili, k res potrebnim in poučnim predavanjem. Električno varenje. Najavljeno predavanje o električnem varenju v kinu »Apolo« ne bo 20. marca, kakor je bilo prvotno zamišljeno, marveč 28. marca zvečer. — Podrobnosti se bodo še objavile. Mizarski risarski tečaj v Mariboru. V sredo. 13. t. m. se je otvoril v Mariboru risarski tečaj za mizarje, ki je organiziran tako, da je udeležba omogočena tudi najrevnejšemu delavcu. Obisk je za te vrste tečajev izredno velik, ker se je vpisalo 40 udeležencev, razen 4 mojstrov sami mizarski pomočniki, z malimi izjemami vsi iz mesta. Obrtnozadružni nadzornik g. Založnik, ki ie tečaj otvoril v imenu zborničnega zavoda za pospeševanje obrta, ie v nagovoru izrazil veselje, da je po dolgih pripravah končno prišlo do prepotrebnega tečaja in da je tudi mojstrsko združenje pokazalo mnogo smisla za prireditev. Predavanja v tečaju so določena na vsak torek, sredo in petek zvečer od */*8.—V210., ob nedeljah iri praznikih pa od 8~11. ure ter bodo traiala prllično 2 meseca. Podružnica Narodne strokovne zveze v Mariboru naznanja, da bo 6. in 7. aprila 1935 kongres Narodne strokovne zveze v Celju in poziva članstvo, da se kongresa udeleži v čim večjem številu, da bo Maribor v Celju dostojno zastopan. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel minister za socialno politiko g. Drago Ma rušič, ki je obljubil, da pride osebno na kongres. Zagotovljena je polovična vožnja in bo stala samo 21 Din tja in nazaj. Kosilo se bo dobilo po 8 Din. Velika ude- M. Kovačič: Prosvetar in njegovo delo Ce premislimo, kakšna načela in kakšne zahteve vsebujejo ta gesla, potem se ne bomo čudili, da so postala sestavni del sokolske misli. Zahteva po enakosti in bratstvu je vsebovana že v načelu sokolskega bratstva ter tedaj ni nič novega, nego le potrdilo pravilnosti Tyrševih zamisli. Večje razširjenje in poglobljenje v kaleh že obstoječih možnosti za nadaljnje miselne asocijacije pa aktivira zahteva po svobodi. V prvi vrsti je morala lebdeti Tyršu pred očmi lastna, samostojna državnost. Da je Tyrš mislil na njo, to je direktno izpričala ob neki priliki njegova še sedaj živeča soproga Renata. Na to pa moremo sklepati tudi iz raznih aluzij, ki jih nahajamo v Tyrševih spisih. Najjasnejša je aluzija v razpravi »Naša naloga, smer in cilj«, kjer zahteva Tyrš: »Orožje v vsaki pesti! Vojaška ureditev! Stokrat, tisočkrat bodi to rečeno!« čemu neki, ako ne zato, da poslu-ži za izbojevanje lastne državnosti?! A tudi če bi še ne bil mislil tako daleč naprej, je geslo »svoboda« rodilo vendar novo misel pri Cehih, namreč da je mogoče doseči izboljšanje narodnostnih razmer tudi z lastnimi močmi — skratka: rodilo je misel — odpora. In ta nova misel je narekovala iskanje novega načina dela v narodu ter za narod, namreč na- ležba na kongresu naj pokaže javnosti, da stoji nacionalno delavstvo v strnjenih vrstah za svojim pokretom, ki hoče izvoje-vati izboljšanje socialnih prilik delavnega ljudstva. Zato vsi na kongres, da pokažemo svojo moč s tem, da nas bo zbranih v Celju v impozantnem zboru in da bomo pri volitvah v narodno skupščino primerno upoštevani. Prijave sprejema tajništvo podružnice Narodne strokovne zveze v Mariboru, Sodna ulica 9, III. nad stropje med uradnimi urami, najdalje do 20. tm. Lutkovno gledališče Sokola Maribor matica v Narodnem domu ponovi v ned. 17. t. m. ob 16. uri igro v štirih dejanjih »Vragov svak«. Nočna lekarniška služb.". Prihodnji teden imata nočno lekarniško službo Ko-nigova lekarna - Ari Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Maverjeva lekarna »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici. Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi svoje člane in vse obrtništvo na razgovor gospodarskega pomena v zadevi predstoječih volitev, ki bo v ponedeljek, dne 18. marca ob 19. in pol uri v restavraciji »Novi svet« v Mariboru, Jur čičeva ulica. Zaradi važnosti razgovora pričakujemo polnoštevilno udeležbo 0-brtništva. Posojilnica v Mariboru ima 21. marca svoj 53. redni občni zbor ter je svoj letni obračun za 1. 1934 razložila svojim članom na vpogled. Iz njega posnemamo, da ima zadruga 2.628 članov s 3.115 deleži z vplačanim deležnim kapitalom Din 599.320. Hranilnih vlog ima 58,766.160.34 Din, posojil 62,529.705.72 Din. ' nega denarja 3,563.632.65 Din. Skupni rezervni fondi so narasli na 10,086.839.881 Din. V letu 1934 je Posojilnica v kulturne in socialne namene razdelila 135.700 Din. Čisti dobiček ..naša 393.397.30 Din. V oči-gled težkim gospodarskim razmeram je odbor zavoda s 1. aprilom 1964 znižal vse obrestne mere za 1%. Redni občni zbor Ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja bo v nedeljo 31. marca ob 10. dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Pol ure poprej bo ravno tam občni zbor zadruge »Novinarski dom«. Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani bo 29. marca t. I. ob 18. uri v prostorih ZKD v Kazini. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo odbora. 2. Računski zaključek za leto 1934. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Proračun za leto 1935. in določitev članarii . za leto 1936. 5. Določitev književnega programa za 'leto 1936. 6. Slučajnosti. 7. Volitve. Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 18. marca predava g. .iniver. prof. dr. Živkovič iz Zagreba o boju okoli krščanstva na Nemškem. Ta boj na religioznem področju, ki ga je započel narodni socializem zoper katoličanstvo in čin takozvanega »drobnega dela«, ki so ga do potankosti izgradili šele sedanji predsednik češkoslovaške republike Ma-saryk ter vodilne osebnosti bivše njegove, takozvane realistovske stranke. Med drugim zahteva ta način dela tudi pro-svetljevanje čim širših narodnih plasti v svrho, da postanejo zavedne v narodnostnem in, političnem oziru. Vsak posameznik mora biti v sebi svobodna in samostojna osebnost, da ve, kaj ima misliti o vsaki stvari in kako se ima v danem slučaju odločiti. Konkretneje izraženo: vsak posameznik si naj izgradi neko prepričanje, ki ga vodi v vsem njegovem dejanju in nehanju. Ako je hotela sokolska organizacija kot tista organizacija, potom katere je želel Tyrš ostvariti svojo praktično filozofijo, tozadevno pokazati svojim pripadnikom pot, kako je možno doseči tako svobodo, tedaj je morala med drugim odreči absolutno moč instituciji, ki sloni na apriorističnih osnovah in ne dovoljuje posamezniku, da o nekih stvareh razmišlja sam ter si ustvar ja o njih lastno mnenje. Seveda sokolska organizacija kot taka ni svojih pripadnikov ovirala niti jih danes ne ovira, ako se kateri sam odpove svoji svobodi ter prizna nazore na apriorističnih osnovah temelječe institucije kot svoje, ker je odločanje v takšnih zadevah prepuščala, prepušča in bo tudi vedno morala prepuščati, ako hoče ostati dosledna vsakemu posamezniku kot njegovo zasebno protestantizem, je nedvomno za njegov obstoj najpomembnejši, a tudi najnevarnejši. Narodni s« 'alisti z Rosenbergom na čelu si hočejo zgraditi čistorasno, germansko cerkev, ki bi naj zasadila svoje korenine v germanskem poganstvu, v kultusu Vodana. Iz tega revolucionarnega gibanja izhaja zasledovanje in tlačenje obstoječih cerkva. V četrtek 21. t. m. govori univer. prof. Jean Lacrox iz Ljubljane o modernem Pari u. Skioptične slike! V petek 22. marca predava univer. prof. dr. Izidor Cankar iz Ljubljane: »Kako gleda likovna umetnost na svet«. Skioptične slike! Ponovno opozarjamo na predavanje, ki bo v sredo 20. marca ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Predava znani celjski alpinist g. Andrino Kopinšek o Pirenejih, ki slovijo po svojih krasnih vrhovih in prekrasnih dolinah po vsem svetu. Privlačnost naše kmečke pesmi. Kmečki fantje in dekleta na obmejni Kapli so sklenili priti 30. t. m. v Studence in nastopiti v Sokolskem domu s svojo narodno kmečko pesmijo. Ob tej priliki bodo navezali še tesnejše stike z našim narodnim življem, ki bo njihov obisk vrnil spomladi. Prav gotovo ne bo nobenega Stu-denčana, ki bi jih ne prišel poslušat, do1-žnost pa je tildi zavednih Mar' • ,ov, da pohite na ta večer v studenški Sokolski dom. Studenški sokoliči vabijo k mladinski akademiji, ki jo prirede v Sokolskem domu jutri v nedeljo ob 7. uri zvečer. Na sporedu je petje, igrica, Hovadba, "dba in deklamacije. Vstopnina 6.—, 4.— in 3— dinarje. Prijatelji sokolske mladine jutri v Sokolski dom. Tonfilm »Bosanci«. Prireditelji tonfilma »BOSANCI«, ki ga bo predvajal »Grajski kino« v Mariboru, so imeli pri snemanju pred očmi lepoto in romantičnost naših krajev, v prvi vrsti n: Bo- sne. Tonfilm »BOSANCI« je torej namenjen propagandnim svrham za lepoto in privlačnost naših krajev. Pri snemanju filma je bilo zaposlenih nad 30 izvežbanih filmskih nastavijencev, katerim je pomagalo večje število naših ljudi. Mimo tega je sodelovalo pri snemanju tudi 15 kozakov, ki so prišli iz Beograda. Sodelovala je nadalje ciganska godba znanega Gojka Manojloviča. V Stolcu, kjer so film snemali, je bilo zbranih okrog 400 oseb, ki so pomagale pri snemanju. Po vsebini je ton film >B O S A N CI« prepleten z zgodbami in zgodbe- ' ki so vse * a- ne z našimi motivi v besedi, pesmi ter glasbi in bo na slehernega, ki si ga bo ogledal, napravil najboljši vtis. V nedeljo popoldne predstava g- Sven-galija v »Veliki kavarni«. Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom. zadevo. Jasnejše povedano: Sokolstvo ni moglo, ne more in ne bo moglo nikoli zahtevati od svojih pripadnikov, da bi se ravnali po naukih te in takšne vere ter priznavali njene trditve kot resnične ali pa proglašali za neresnične, ker smatra verske nazore in versko čustvovanje za najintimnejši del duševnosti vsakega posameznika in zato kot zasebno njegovo zadevo ter prepušča vsakemu poedincu, da tozadevno sam uredi svojo notranjost. Pravimo: Sokolstvo je svobodomiselno, iz česar pa še ne sledi, da bi morali biti njegovi pripadniki brezverci ali protiver-ci. Brezvercev in tudi protivercev Iz svo jih vrst ne izključuje, ako imajo v ostalem one kvalitete, ki se za Sokola zahtevajo; ne izključuje pa zato tudi ne iz svojih vrst pripadnikov najrazličnejših verstev ali konfesij, ki živijo po zahtevah svojih ver. Kaj sledi iz tega za prosvetarja: 1. da ne more in ne sme biti verski fanatik; 2. da na drugi strani pa tudi ne sme morda biti propagator kakega odpadništva ali framasonstva; 3. na vsak način pa je pro-svetarjeva dolžnost, da pripadnike sokolske navaja na to, da si razširjajo svoje duševno obzorje, da svojo izobrazbo poglabljajo, ker le potom široke in globoke izobrazbe more človek postati samostojen in duševno svoboden. Predvsem pa se mora seveda prosvetar potruditi sam, da se duševno osvobodi ter posluži tako kot vzgled in vzor za ostale pripadnike sokolske edinice, kakšno duševno stanje Kakor krotitelj obvladuje Proizvod: .UNION* Zagreb 1063 »JaJnlne«. Ta izborna jed naše domače tovarne »Pekatete« (makaroni, špageti in juhine zakuhe) se vsepovsod po naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah, v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseh drugih mestih in po deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 17. t. m. Ob 7.30: Predavanje o vinogradih; 8: plošče; 8.20: poročila; 8.30: klavirski koncert; 9: Versko predavanje; 9.15: pre nos cerkvene glasbe; 9.45: plošče; 10: predavanje; 10.20: radio orkester; 11: prenos s Planice; 15: plošče; 15.30: prenos koncerta iz Kranja; 19.30: Nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: koncert; 21: radio orkester; 21.30: čas, poročiia, radio orkester; 22.30: plošče. Spored za ponedeljek 18. t. m. Ob 12: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče 18: predavanje; 18.30: plošče; 18.40: slovenščina; 19.10: Zdravniška ura; 19.30: Nacionalna ura; 20: ministrski govor; 20.20: prenos opere iz Beograda; v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 235 prašičev. Kupčija je bila zelo slaba in je bilo prodanih komaj 42. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 60—70 Din, 7 do 9 tednov stari 80—90 Din, 3 do 4 mesece 150—160 F'n, 5 do 7 mesecev 200—250 Din, 8 do 10 mescev 300—330 Din, leto stari 400—500 Din. Kilogram žive teže so prodajali 4 do 5.50 Din, mrtve pa 7 do 9 Din. Vremensko poročilo mariborske tneio-orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.4 stopinji C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1 stopinjo C nad ničlo; barometer je kazal pri 15.7 stopinjah 741, reduciran na ničlo pa 739.1; relativna vlaga 89; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved napoveduje poslabšanje vremena. Darulte za spomenik Viteškega kralia Aleksandra I. ZedinteSia v Mariboru! je zaželjivo. Prosvetar tedaj nujno stremi za tem, da ne bere le raznih listov, bodisi političnih ali strokovnih, nego da bere, bere in bere ter se tako vedno izpopolnjuje. (Dejstvo je namreč: ako se človek ne izpopolnjuje, nazaduje; na enkrat doseženem nivoju brez izpopolnjevanja ni mogoče ostati). K Tyrševi eklektični filozofiji je prispevala tudi njegova sodobnost. Proučujoč zgodovino narodov in njih usodo je Tyrš prišel do spoznanja, da ne velja Darwinova teorija o »borbi za obstoj« samo za živalstvo in rastlinstvo, nego v enaki meri tudi za človeštvo: samo tisti človek-posameznik in samo tisti narod, ki je odporen in zmožen za borbo, more v tej borbi uspeti ter se vzdržati. Vse drugo, kar je mehkužno, kar je pokvar jeno, kar je degenerirano, je zapisano prej ali slej poginu. Odpornost, žilavost, jakost itd. — vse to ni le zahteva telesnosti, ampak tudi duševnosti posameznikove in narodov. Zato mora narod skrbeti za svojo telesno vzgojo, zato se mora brigati za razširjenje in poglobitev svo je izobrazbe. Spustiti se mora v tekmo z drugimi narodi ter poskusiti, da jih nad-krili. Zlasti mora biti to stremljenje malih narodov, ki morajo s svojo kakovostjo nadomestiti to, česar jim ne more dati njihova številnost. Truditi se morajo — pravi Tyrš — da ne vzdržijo le tekme z velikimi narodi, ampak da se povzpnejo na prvo mesto Kulturne vestiw Ivo Šorli: Blodnji ognji IGRA V TREH DEJANJIH IZ NAŠIH DNI. rizirani so bili zunanje in po igri dobro vsi trije, vendar me g. G r o m v vseh situacijah ni mogel do dna prepričati, zlasti ne v začetku drugega in v začetku tretjega dejanja, zrastel pa je ob koncu tretjega do svojih najmočnejših efektov. V četrtek zvečer je doživelo naše mariborsko gledališče lep praznik domače dramske umetnosti, premiero in obenem mariborsko krstno predstavo Iva Šorlija drame »B 1 o d n i h o g n j e v«. Po eksperimentiranju petnajstletne povoj ne dobe, ko so naši dramski pisatelji, kakor tudi oni drugih, večjih in bolj prefinjenih narodov, hotoma iskali novih notranjih in zunanjih oblik, pomeni Šorlijevo dselo na vsak način velik uspeh že zaradi tega, ker se vrača v one osnovne struge, ki so drami večno dane. »Blodni ognji« so na meji naturalizma in realizma, toda pregneteni z elementi duha, ki jih približuje času iz katerega so vznikli in kateremu so v prvi vrsti namenjeni. S o-d o b n o s t je njih temelj in obenem odlika. Avtor je v njih načel in na svoj način naznačil rešitev problemov, ki nas obdajajo vsak dan in povsod. Iz kaosa tra gičnega konflikta je pokazal ob koncu odrešujočo pot od materializma k novemu idealizmu. Mati Melanija obračuna s svojimi nagoni in pričenja novo življenje očiščenja v boli nad zagrešeno sinovo tra gično smrtjo, njena hči Vida in koncipi-ent Stojan Dolar pa predstavljata tisti most, ki naj vzraste med preteklostjo preko kaosa sedanjosti v novo bodočnost, ko bo živeti spet svetost človekovega poslanstva. Druga odlika Šorlijcvega dela je karakterizacija nastopajočih oseb. Dal je vsaki notranje in zunanje utemeljen značaj, kar je v drami še zlasti težko, a zelo važno, mimo celotne zasnove in izvedbe najvažnejše. Tretja odlika je naravni dialog, ki dosega v prvem dejanju višino daleč nad povprečnostjo in sega v svetovno: v drugem dejanju je ta dialog po moji sodbi malo bolj skop, dvigne se pa spet v tretjem, zaključnem dejanju. Vse skupaj pa dokazuje, da bo Šorli po tem uspehu napisal lahko še dramska dela, ki bodo v celoti dosegala nadpovprečnost in evropsko višino. Pri premieri »Blodnih ognjev« je občinstvo, ki je čisto napolnilo gledališče, živelo z delom in igralci, kar je pričal dovelj aplavz po vseh treh dejanjih, ko je moral avtor ponovno pred zastor. Delo je našlo v g. VI. Skrbinšku pronikavnega režiserja, ki mu je posve-tB dovolj zanimanja, volje in sposobnosti, da je postala predstava tudi njegov uspeh. V celotnem pogledu je bila ta predstava režijsko prav dobra. Potrudili so se pa tudi igralci. Predstavnika stare, iz predvojne mirite dobe v optimistični mir zazibanega sodnega nadsvetnika, moža in očeta Antona Brezovnika je poosebil g. Maks F u r i-j a n z veliko prepričevalnostjo in tipizirano karakterizacijo v maski, gesti, igri in besedi. Najtežjo vlogo osrednje osebe, matere Melanije, je izoblikovala gdčna. E, Kraljeva. Njena karakterna igra $e je fino razvijala od nervoze in kokete-vije preko konfliktov do katastrofe in končnega zloma vase. Nelahka je tudi uloga jurista Dušana, ki predstavlja novo, povojno generacijo mladine, ki jo je v prenaglem dozorevanju in spoznavanju zagrenila mizerija dobe in zapeljala v kaotično mešanico vere in neverje, hotenja in nemoči, idealizma in cinizma. G. VI. S k r b i n š e k je to tako konglomeratno ssebnost zamislil svojevrstno in nam jo predstavil tako, da smo mu verjeli. V svoji igri je dosegel nekaj uprav klasičnih momentov. Druga predstavnica te generacije na ženskem krilu človeške fronte je Dušanova sestra, učiteljica Vida. Tudi njo nam je ga. S. S e v e r j e v a simpatično približala in spet izpričala svoj prodorni talent. Tretji član drugega brega, toda z mnogo manjšo vibracijo, soncipient Stojan Dolar in Vidiu zaročenec je naložil g. B. S t u p i c i naloge, ki jfti je precej posrečeno rešil, dasi manj-fajo njegovi igri še neke finese, ki so šefe produkt popolne vigranosti po vrstah tet ustvarjanja. Med staro gardo so še trije: svetnikova šrata1 trgovec Ivan in posestnik ter lesni trgovec Jakob ter veletrgovec Kastelic. feoblikovaH so jih gg. Pavle Kovič. Uh Go t i n š e k in E. G r a nu Karakte- Narodno blago ko-rošk h Slovencev »Narodno blago koroških Slovencev«, zbral Vinko Moderndorfet, Maribor, 1934. Izdalo zgodovinsko društvo v Mariboru. Narodopisna knjižnica Zgodovinskega društva v Mariboru, II. Tiskala Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru. — Učitelj Vinko Modemdorfer, znan kot neutrudljiv zbiratelj koroškega narodnega blaga, se je lotil zbiranja folklorističnih posebnosti, ki jih objavlja v tej pufohka-ciji, že 1. 1930. in nadaljeval svoje delo do 1. 1926. Zbiral je po Zilski in Mežiški dolini ter po Podjuni, manjkajo pa podatki iz Roža. Uvodoma navaja tudi vire, imena onih, večinoma starih Koroščev, ki so mu izročali blago po ustnem sporočilu. Publikacija vsebuje: Bajna bitja, vedeževanje o ljubezni in zakonu, nevidnost, v škodo bližnjemu, nerodovitnost, opravki s hudobo in naravni pojavi. Blago je bilo zbrano morda v zadnjem trenutku, preden se še ni pozabilo. Vraže in prazne vere ginejo z razvojem kulture in civilizacije; mladini so že tuje, in še ena gene racija, pa bo vse pozab’jeno. Tako bo ostalo vse v tej publikaciji našega Zgo- Ženske / Pranje s SAMOR AD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos’ Zahtevajte odločne Samorad pralni prašek Izdelano na podlagi olivnega olja. dovinskega društva v Mariboru. Bilo bi nujno potrebno zbrati take folkloristične drobtine tudi po drugih pokrajinah naše slovenske domovine, dokler ne bo sploh že prepozno. Brošura je tiskana na lepem papirju, je grafično odlična in obsega / kvartu 48 strani. Cena je 15 Din. Monumenta artls slovenicae, I. 5 snopič, srednjeveško slikarstvo. Peti snopič obsega opis ladje cerkve v Turnišču. Reprodukcije obsegajo: Pokop sv. Katarine, sv. Ana Samotreja, Poslednja sodba in drugo na severni steni v Turnišču; Pokop sv. Katarine; Legenda kralja Ladislava Svetega; Rop deklice, Obglavljenje Kumana, Zas’edovanje Kurnana, Borba Ladislava s Kumanom, Počitek v gozdu, Izvolitev Ladislava za kralja. Kronanje Ladislava. Bitka pri Kisvardi, Zidanje bazilike, Nerazloženi prizori in Kro nanje sv. Nikolaja za škofa. Slike so vse »z 14. sto'etja. »Monumenta« izdaje Akademska založba v Ljubljani, piše pa jih dr. France Stele. Zoodovna uči... RAZMIŠLJANJE O ZADRUŽNIŠTVU. Ko šem pred nekaj tedni potoval po južnem predelu Haloz v Žetalah, se mi je tam oglasil kmečki gospodar in mi pokazal listino, s katero ga Konsumno društvo za Slovenijo v Ljubljani terja, da mora plačati delež v iznosu 300 Din, katerega je podpisal nekemu agentu tega društva pred več ko 10 leti in je takrat plačal na račun neko malenkost, pa ga do danes doslej ni nihče nikdar za plačilo tirjal. Mož tudi ni imel nikdar nikakšnega haska od društva, ki je imelo sicer nekaj časa v Rogatcu svojo podružnico, pa bi ga dobava blaga od tam neprimerno več stala nego pri domačih trgovcih. In danes, ko je naš kmečki gospodar popolnoma na tleh, ko mnogokrat celo kak »boljše stoječi« kmet nima niti za vžigalice ali za sol, danes mora ta uboga para šteti — oo zaslugi brezvestnega agenta! — težke stotake za nekaj, kar mu je bilo brez koristi in na kar je že davno pozabil. Mora, ker ga zakon veže. Prepričan sem, da mu agent takrat tega ni pojasnil. To pa seveda ni morda edinstven slučaj, ampak imamo po celi naši Sloveniji mnogo podobnih. Nimam namena, izvajati iz tega zaključke. kakor je bilo to včasih v navadi da se je lopnilo po vsaki stvari, če je bila v rokah političnega protivnika. Nočem nikomur delati kakorsnihkoli očitkov o slabem gospodarstvu, o nestrokovnjaš-kem vodstvu ali kaj podobnega. Morda je bilo vmes tudi kai tega, gotovo pa je, da so glavni krivec činjenice, da je Konsumno društvo za Slovenijo moralo iti v likvidacijo, pri kateri bodo člani društva nedvomno več ali manj težko prizadeti, splošne, gospodarske prilike pod pritiskom velike svetovne krize. A nekaj drugega ie. kar hočem v zvezi s tem podčrtati. Te dni sem čital v nekem zadružnem glasilu v poročilu o prilikah v zadružni organizaciji v nekem delu naše države sledeči zanimivi odlomek: »To zlo,so razdvojenost m borbe raznih delavskih organizacij in sindikatov. Ta borba se je začela prenašati tudi v zadruge in na zadružno polie. To velja zlasti za zadruge v Bosni, kjer so razcepljenost delavstva in sindikalne borbe ve*ike, in ker se za prestiž in upliv med delavci bore Savez rudarskih radmka za Bosnu i Hercegovinu, Savez strokovnih radnika in Savez nacionalnih radnika, ali kakor se po domače nazivajo rdeči, ru- meni in beli, a zadruge so objekti, preko kojih se po njihovem mnenju osvaja ta prestiž. S to borbo se zadrugarji-na-meščenci, ki v glavnem vodijo te zadruge, spravljajo v žejo neprijeten položaj, ker v interesu zadrug in radi svoje avtoritete v službi morajo ostati nevtralni, nevtralnost v borbi pa pomeni mnogokrat celo več nego neprijateljstvo. Odkloniti to zlo morejo samo zavedni zadrugarji, bodo svoje zadruge dvignili nad vse in 'ih čuvali kot svetinie, da ne bodo postale sredstvo niti belih niti rumenih niti rdečih za dosego ciljev, ki so neprimerno manj vredni nego te njihove skupne so-''iialno-ekonomske ustanove.« V teh stavkih je pravzaprav že povedano vse, kar treba reči tudi o naših prilikah. Konzumno društvo za Slovenijo ie ljubosumno držala v rokah bivša so-cijalno-demokratska politična stranka, da bi preko te gospodarske organizacije dobila v roke tudi politično moč. Žalostni konec jasno dokazuje Vso nesmotre-nost takšnih tendenc pri ustanavljaniu gospodarskih organizacij. Fnake in podobne dokaze imamo že tudi od poorej na mnogih zgledih iz naše in tudi iz širše svetovne zgodovine. Stojim na stališču, da je država dolžna v interesu svoiem in naroda onemogočiti vsako kakoršnokoli ustanavljanje go-cnnd-rcVUi ;n strokovnih organizacij — iz političnih vid!kov. Da, tudi strokovnih! Gospodarske in strokovne organizacije •naj služiio vsem in vsakomur in ne samo nrinadnikom ene politične stranke. Z1ast; na bi morale zadružne in snloh vse gospodarske organizacije biti očuvare pred strupom političnega strankarstva. Zgodovina tu omenienega slučaja bodi merodajnim — zgorai in spodaj! ~ resen memen-fo! Medseboine borbe med voditelii strokovnih in zadružnih organizacij samo staHm udarno silo onih sloiev. katerih interese bi morale te organizacije braniti in čuvati. Zgodovina je tudi tu naibo1;šo učiteliica. V. S. Plul Ptujska gasilska četa ?e dobila novega predsednika. Ker je dosedanji \s 3-sednik šolski .. dzornik Ignac Capuder med poslovnim letom bil premeščen v Ljubljano, je gasilska četa imenovala g-Franca Vidmarja, ravnatelja Mestne hra- nilnice, za predsednika gasilske čete v Ptuju. Po 17 letih pojasnjen umor. K naši zadevni notici še sporočamo, da je posestnik in gostilničar Jožef Antonič star 56 let, rodom iz Brestovice, okraj Sežana. Kraj Veščica, kjer je bil pred 17 ' 1. izvršen zločin nad 23-letno Juko Makov-čevo, je v bližini Štrigove in je spadal do poloma k Medmurju, torej pod ogrsko državo. Zaradi tega vodi preiskavo v tej zagonetni zadevi d žavno tožilstvo v Varaždinu, v katerega področje spada sedaj vas Veščica. Orožniška patrulja iz Ptuja je Antoniča zaradi tega eskortirala v Varaždin. Cena živilom. Ptujske gospodinje ne morejo razumeti, kako je mogoče, da so cene nekaterim živilom v Ptuju dražje kakor v Mariboru. Posebno se to opaža pri olju, moki in celo pri sladkorju. Merodajni lokalni činitelji se zaradi tega pozivajo, da potrebno ukrenejo glede znižanja cen pri navedenih živilskih potrebščinah! Smrtna kosa. V visoki starosti 87 let je umrla Marija Žnidaričeva, za'- hnica iz Ptuja. Rodila se je 17. marca leta 1848. torej ravno v dneh revolucije. Blag ji spomin! Poroke. Pretekli teden so se ' oročili sLdeči pari: dr. Franc Brumen, zdravnik v Ptuju in Vera Podbojeva, učiteljica istotam; Alojz v- —oec, posestnik v iV.o-steh pri Sv. Lovrencu v Slov goricah in Tereziji. Čuševa, posestnica v Dornavi. Novopcročencem obilo sreče! Aretacija starega grešnika. Znan postopač in delamržnež Adolf Kampi iz Slovenje vasi je bil 28. februarja t. 1. izpuščen iz zaporov okrajnega sodišča v Ptuju. Komaj pa je bi! na prostem, je že zopet zapadel svoji stari navadi gojufiji in delamržnosL. Ptujski orožniki so ga zaradi tega aretirali in izročili okrajnemu sodišču. Požar. Pretekli četrtek, in sicer v pozni nočni uri, je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Josipa * n-ka v Krčevini pri Ptuju. Požar je vre-pelil gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in poljskim orodjem. Zgorela je večja mrožina sena in slame in tudi 3 težke svinje so postale žrtev tega elementa. Skoda je precej visoka in znaša okrog 35.000 Din ter je krita le de-'oma z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. Poljčane Desetletnica pevskega in orkestralnega zbora. Pevski in orkestralni zbor Sokola Poljčane praznujeta jutri desetletnico obstoja. Da se obdržita taka dva zbora 10 let, je treba velike požrtvovalnosti učiteljev-voditeljčv in njih učencev. Prvič je bi' pevski zbor, takrat edini v Dra vinjski dolini, ustanovljen po učitelju g. Bratošu 1. 1924., na pobudo zdravnika g. dr. Hronovskega je pa bil pred 10 leti u-stanovljen sedanji. Vodstvo je prevzel stu deniški uči te’j g. Janko "ivko, ki vodi zbor še danes. V teh letih je z redkim požrtvovanjem. naporom in vztrajanjem vzgoji' pevoe, ki niso z uspehom nastopali le doma. ampak tudi drugod. Oba zbora, tudi tamburaški, sta prva pripadala čitalnici, od razida te pa pripadata že 5 1et Sokolu. Orkester vodi od ustanovitve dalje že ves čas g. dr. Hronovski Ju ima dobre godbenike, da dosega vedno lepe uspehe. Proslava bo jutri 17. t. m. ob 16. uri s koncertom izbranega sporeda v Sokolski dvorani. K iubtfcju tudi našo čestitke! Alpbonse Datidet: GREH TENE. ROMAN. 34 Gredoč materi nasproti je tuhtal izgovor in je prišel na dvorišče prav v trenutku, ko se je kočija ustavila. Kako se je začudil, ko je opazil, da je kočijažev sedež ves pokrit s prtljago, poleg gospe Feniganove pa pod ko škrlat rdečim solnčnikom mlado, skrbno počesano žensko, oblečeno v istotako rdečo obleko, počenši od perja na njeni popotni čepici pa vse do spodnjega krila, ki se je videlo. ko je skočila iz kočije vsa gibčna kakor deček. -Dobro iutro, Richard!« je vzkliknila veselo ter pomagala izstopiti gospe Fe-niganovi, ki je skrivaj namignila svojemu sinu. Ta mladi in vedri ženski glas je govoril z nekim sladkim naglasom vasi, ki ga je nekoč že slišal in se mu je zdel tako znar.. Toda Richard je vendar okleval vse dcrkler ni pristopila k njemu mati z ono damo v rdečem ter mu jo predstavila: >Mar ne poznaš več Fize, sestrične Elze iz Lorienta?« Množica raznih spominov, ljubavnih in srečnih trenutkov, ie prebežala njegove spomine. Spomnil se je, kako je nekoč jahal s to polno in vitko sorodnico po ravninah Sainte-Genevieve-de-Bois ob vratih kočije, v kateri sta se bogati tesarski podjetnik Francois Belleguic in njegova žena gospa Belleguicova, rojena pl. Kerkabelecova, dogovarjala z gospo Feniganovo o skorajšnji poroki njihovih otrok, ki sta sc že tako dobro razumela. Na nesrečo pa sta si bili obe materi preveč podobni, da bi se mogli tudi dogovoriti. Gospa Belleguicova je bila rojena plemenita itd... Bila je Bretonka in vsa kakor iz trdega kamna izklesana, tudi »dober tiran«, ki je hotela voditi ves svet tako, kakor je vodi’a svojega moža, s krepko roko visokopritegujoč vajeti. »Francois ni nikak orel,« je govorila o svojem možu celo v njegovi prisotnosti, on pa se je vselej ob taki priliki pohlevno smehljajoč še poklonil. Zares, v njem ni bilo nič orlovskega, ker je bil ves uprežen v zakonski jarem, ki mu je po tolikem času skrivil še vrat. Po nekem ostrem nastopu obeh »dobrih tiranov« se ie moral Richard ukloniti volji svoje matere proti nameram staršev dekleta, ki ga je že božal s pogledom zaročenca. Žrtvoval se je največ zaradi slabosti in materialne nemogočnosti, da bi izrekel sv-oj . »iie«,..ie pa na. dnu srca vendarle čutil globoko bol, ki sta jo izlečila šele čas in nova, še globlja rana. V teli dvanajstih letih sc je gospa Belleguicova, kirurgom, alkoholikom in brutalnim člo-oni svet k svojim prednikom in' tudi Frar.cois, ki ni bil orel in mu je bilo hudo, da nima nikogar več, ki bi mu to neprenehoma pripovedoval, ji je kmalu sledil v grob. Elza se je poročila z nekim kiurugom, alkoholikom in brutalnim človekom, ki jo je često pretepal in je zato izvedla najprej ločitev od mize in postelje, pozneje pa, ko je bil uveljavljen novi zakonik o razveljavljenju zakona, tudi razveljavljenje. Gospa Feniganova je sprva grmela proti tej ločitvi z vsem ogorčenjem pravoverne katoličanke, kar je bilo često povod za mele prepire med njo in Lydijo, kadar so se druga drugo dražile z nazivi »draga mati« in »draga hčerka«. Ko pa ji je sinaha pobegnila in ko je videla, da je njen sin ves žalosten in zapuščen, ker mu njena materinska nežnost ne zadostuje, se niso spremenili njeni nazori samo o ločenki Elzi, ampak čelo o ločitvi sami. Spomnila se je, da sta se Elza in Richard nekoč ljubila. Zapekla jo je vest, da je zaradi svojih innh raztoi'a to ljubezen, ki bi bila z zakonom prihranila njej in vsem drugim toliko gorja. Ta grižnja vesti je postala po smrti Belleguivove še tem iskrenejša, ker je bila s tem zajamčena nedotakljivost njene avtoritete, zaradi katere je bila prej tako 1 ljubosumna. In zato je dasi ni bila storila nobenega sklepa, vodena po instinktih matere in navodilih svojega spovednika, draveillskega župnika, napisala na skrivaj pismo svoji sorodnici v Lorient, proseč jo, naj pride za nekaj časa k njim v Uzelles; iti ker ona spet ni čutila nobene jeze več, se je vabilu tudi takoj odzvala. Prva posledica njene navzočnosti • je bMa, da je preprečila takojšnji Richardov odhod. Odgodil je potovanje do večernega vlaka in kosi! skupaj z Elzo, njej nasproti, ves vesel, da spet vidi njen vedri smehljaj, njene lepe oči in zapeljive ustnice. Pripadala je oni vrsti srečnih bla-goslovljencev, na katere je vihar življenja zmetal vse udarce in katastrofe, pa vendar ni zapustil na njih niti najmanjšega sledu. In po tolikih letih žalosti in solz jo je Rihard videl zopet vso veselo vedno iste čudi provincialke, z vedno malin prekrasnim nizom rižnih zrn v ustih ter prožnimi in kakor pri zrelem sadju rdečimi lici, ae ramena so ji bila malo bolj obla, koža je postala bolj bela in v svojem brezsramnem, a obenem, nedolžnem dekolteju je kazala neko spretnost, ki je nagnala skoraj v nepriliko njenega plašnega soseda pri jedilni mizi. Richard se je neprestano obračal ter jo zardevajoč pogledoval le s konicami svojih oči, s čimer je očito razveseljeval to koketno žensko, kateri je bila mati rekla prej-čisto odkrito: »Moj sin je bolan, ozdravite ga!« • Nooometna borba Liubljana-Maribor V BOJU ZA TOČKE SE BOSTA TRI ./ Jutrišnje gostovanje odli ■ \stopni-kov športne Ljubljane, SK Ilirije, bodo morali naši vrli Železničarji v svojem prvem letošnjem nastopu od dvoje strani vzeti zelo resno. Prvič je moštvo 'ljubljanske Ilirije najnevarnejši nasprotnik, ki razpolaga z izredno dobrim znanjem, saj je premagalo prejšnjo nedeljo še enajsto rico HASK-a iz Zagreba prepričevalno s 3 : 1 in ga tako ne sme nobeno moštvo naše ožje domovine podcenjevati. Druga težka naloga, ki čaka SK Železničarja, je ta, da mora jutri zastopati mariborski nogomet v težki večletni ogorčeni borbi proti Ljubljani, ki sc ob BORILA ILIRIJA IN ŽELEZNIČAR. vsaki priliki trka na prsa, češ, da je. v nogometu močnejša. Da ta predsodek ne drži, so Mariborčani ponovno dokazali in morajo dokazati tudi jutri! Fantje morajo zaigrati z voljo in ambicijo in uspeh ne more in ne bo izostal. Gre za prestiž mariborskega nogometa! Naloga našega športnega občinstva pa je, da podpira stremljenje naših - nitov s številnim posetom. Tekma rc bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti in se bo pričela ob 15. uri. V predtekmi ob 13.30 uri se bosta srečala SK Ptuj : SK Železničar komb. Iz Uraljevstva Kralja Matjaža, stare sive Pece Za dne 19. marca 1935 razpisuje Zimsko športni odsek S. P. D. Mežica-Črna svojo vsakoletno pokalno medklubsko tekmo na Peci na progi Kordeževa glava do Uletove koče, ki teče brez vsake nevarnosti, samo v smuku. Tekmuje se za prehodni pokal, kateri preide po dvakratnih zaporednih ali preslednih zmagah v last zmagovalca. Vsakoletni branitelj pokala prejme tudi naslov »Prvak Pece«. Tekma se izvede po pravilih JZSS. Prijave sprejema odsek do dne 19. marca t. 1. do 7. ure zjutraj v Uletovi koci na Peci, nakar se izvrši žrebanje. Pravico do tekmovanja imajo samo pri JZSZ verificirani člani. Razglasitev rezultatov in izročitev diplom takoj po kon čani tekmi v Uletovi koči. Start ob 10. uri iz Kordeževe glave. Ko v dolini drobijo ptice svojo veselo pesem, na obronkih gozdov pa prve cvetlice naznanjajo sc bližajočo vigred, je stara siva Peca Se vsa odeta v debelo zimsko odejo in še s hrepenenjem čaka svojih prijateljev smučarjev, da pridejo v posete. Nuditi jim hoče kakor prej celo zimo tako tudi sedaj, ko je drugod že vse vigredno razpoloženje, najidealnejšo smuko po svojih razteznih sc smuških terenih. Snega je na Peci zapadlo toliko, kakor ne prej vso zimo. Uletova koča pa jc vsa založena z drvmi. tako da mraza ne bo treba trpeti. Koča je od l. marca t. 1,. dalje stalno oskrbovana in bo vsakega smučarja z veseljem sprejela. Povdarjamo tudi, da ie s tem že tudi plačana avtobusna voznina iz Prevalj v Mežico in obratno. Skupine po 6 smučarjev pa imajo na železnici polovično voznino, na avtobusu v Mežici pa 20n'° popust. Ljubitelje Pece opozarjamo na dneve 17., 18. in 19. ter 24. in 25. marca, ki so kakor nalašč za | daljše izlete in to posebno na Pecu. SK Železničar, lahkoatletski odsek. V torek 19. t. m. ob 10. dopoldne bo na igrišču važen sestanek vseh lalikoatletov. Zaradi dogovora treningov je sestanek obvezen za vse atiete. Treninge bo vodil absolvent lahkoatletskega tečaja Zagrebu g. Starašina. K sestanku 'se vabijo tudi interesenti, ki se zanimajo za lahkoatletski šport. Načelnik. Jutrišnjo prvenstveno tekmo SK Ilirija : SK Železničar bo sporazumno sodi! zvezni sodnik g. Nemec iz Maribora. Okrožni odbor LNP, službeno iz predsedstva. Jesenska prvenstvena tekma rezerv ISSK Maribor:SK Rapid bo jutri, v nedeljo 17. tm. ob 10. na igrišču v Ljudskem vrtu. Sodil bo g. Bizjak. reg. ^emoina blagajna v Mariboru, GraisBci trg 7 -Poverjeništvo: Ljubljana, ?yrševa 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu januarju 1935. Avtomobil pod ledeno skorjo Blizu malega mesteca Boras na južnem Švedskem so te dni napravili strašno odkritje. Pod ledeno skorjo so dobro razločili žarke žarometa. Na pomoč poklicani reševalci so kmalu nato potegnili izpod ledu osebni avtomobil, čigar luči so žarele še pod vodo. Ko so potegnili avtomobil na suho, so našli v njem dve mladenki, ki sta bili mrtvi, in nekega kletnega dijaka. Po vseh znakih sodeč so se nesrečneži dcij časa borili s smrtjo. To je bilo zlasti videti iz drže dekleta, ki se je krčevito oklepala kljuke na vratih. Oblasti so ugotovile, da jc bil v avtomobilu tudi neki 201etni mladenič, ki pa sc mn je posrečilo razbiti šipo in se rešiti. Zaradi smrtnega strahu pa je bil tako razburjen in zmeden, da je tekel naravnost domov, ne meneč se za usodo svojih treh tovarišev. Policija je ugotovila, da je 16-tetni deček, čigar starši so na potovanju v Ameriki, vzel avtomobil svojega očeta in naložil prijateljici in prijatelja in se odpeljal z njimi na izlet. Ker je prenaglo vozil, je začel avtomobil r.a ovinku drseti in je treščil v most, na katerem je prelomil ograjo ter preko nje padel v jezero, ki jc zamrznilo. Lah Marija, Rečica-Belšak Jakob, Murščak. Oven Anton, Vavta vas. Gruber Ana, Razvanje. Šaver Terezija, Brežice. Muber Štefan. Studenci. Polanc Jurij, Sv, Vid. Fohn Frančiška, Celje. Tanko Franc, Ljubljana. Postružnik Franc, Selišči Koren Alojzija, Črešnjevec. Markelj Franc, Lučerjev kal. Kadilnik Marija, Vojnik, liolzmami Terezija. Maribor-Gošnik Franc, Konjice. Primožič Neža. Markovci. Vedcmiak Franc. Ljubljana. Dimeč Agata, Ponoviče. Dr. Gregorič Viktor. Novo mesto. Fric Josip, Maribor. Lorbek Ivan, Janževa gora. Pušnik Cecilija. Dovže. Hribar Frančiška. Sv. Katarina. Jerina Janez, Sp. I^ibce. Toplak Elizabeta, Zlatoličje. Vodopivec Neža. Celje. Gaves Marija, Dobrava. Sajovic Jožef, Krčevina. Vidovič Tomaž. Sedlašek. Ješovnik Terezija. Makarska vas. Blagariinšek Fani. Laško. Otorepec Janez. Buče. Vogrinec Anton, G. Hajdina. Lorene Viktor, Konjice. Vertič Julijana. Maribor. Počevavšek Jakob, Buče. Petan Franc, Sromlje. Židan Terezija, Ljubljana. Pukšič Marija, Gaje. Zor Marija, Ljubljana. Slik Julijana, Vosek. Gašparac Jakob, Bieia. Kosi Alojz. Maribor. Kronvogl Anton, Sv. Lenari v Slov. gor. Rožman Helena, Artiče. Kos Mihael, Ljubljana. Žnidar Anton, lioklcce. Pečar Amalija, Ciglence. Stauber Julijana. Maribor. Peterkovič Marija, Curnovci-Krajnc Ivan, Črešnjice. Trogcr Jožefa, Brezje. Muhič Frančiška, Zagradec. Kočar Ana, Lokmarje. Arbeiter Marija, Juršinci,. Alihelčič Marija, Vel. Lašče. Plešei Franc, Šmartno. Poldan Marija, Krška vas.; Gieifoner Franc. Žikarce. Rosenberger Albert, Maribor Kužnar Ema. Krištan vrh. Svoboda Jera, Ptuj. Kolarič Ivana, Nova vas. Štandekar Marija. >iv‘ K> oota. Mandelj Helen.i, Šmartno. Slavič Jožef, KrižovcL Glavič Marija, Praproče. Bezjak Neža. Moravci. Krašovec Janez. Vrhnika. Bratuša Marija, Ptuj. Salar Terezija, Rogoznica. Lorber Neža, Dobovec. Gobec Anton, Sv. Ema. Natlačen Franca, Otok. Poplas Franc, Stari trg. Domadenik Helena, Šesdobe. Cehnar Neža, Koprivnik. Krajnc' Gera, Koračice, Bokalič Janko, Lesično. Sušin Marija, Mali vrli. Finžgar Andrej, Varož. Verstovšek Viktorija, Mari-* bor. Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 648*600*—■ Kdor še ni član »Ljudske samopomoči", naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. 1056 BlagainiSko načelstvo. Zahvala. Za sočustvovanje ob izgubi naše nepozabne hčerke Matilde Smodiševe 1096 uradnice se tem potom zahvaljujemo vsem darovalcem vencev. Posebno se zahvaljujemo uradništvu in delavstvu ter godbi tvrdke Ehrlich, pevcem 0Drava", kulturnemu društvu „Triglav“ in vsem onim, ki so spremljali našo ljubo hčerko na njeni zadnji poti. Maribor, dne 16. marca 1935. Žalujoče rodbine: SlBOdli8Va, AM in KufePa Stran 6 THarffiorski »V e č e r n Tk« Jutra. V Mariboru, dne 16. III. 1935. Mali oglasi Razno JOS riCHV IN DRUG. Konces. eiektrotehnnično do d.ietje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektromstaiaciic stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah_______________ SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalitete: ribe, bržolo, ražnjiče, čevapčiče, vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno, pristno dalmatinsko vino oo Din .S,— liter, dobro štajersko po Din 12.—. Gostilna »Rotovž« GOSTILNA »TRIGLIV« na Glavnem trgu v nedeljo zvečer koncert. Prvovrstna vinska kapljica, domača kuhinja. Abonente sprejmem po najnižjih cenah. Sc priporoča gostilničar Henrik Lakole. 1077 Posest ENOSTANOVANJSKO HIŠO na Pobrežju, Aleksandrova cesta 51, z vrtom in ob avtobusni progi oddam. Pojasnila istotam. 1070 PRODAM HIŠO (za vsako obrt) s hlevom in njivo ter parcele po Din 6.50. Postaia Tezno, Ptujska 29. _______ 1090 HIŠO njivo in sadjem prodam ali dam v najem. Zgornje Radvanje 40, Brumec. 1095 I Pomladanski plašči HIŠA NAPRODAJ do 20.000.— Din gotovino, ostanek hranilne knjižice ali obroki. Stražunska u Pobrežje. 1089 STAVBIŠČA na prodaj m-* Din 4,- tudi POSESTVA ALI HIŠE pri Mariboru od 20.000 Din naprej, gostilne, mariborske hiše, graščine, vile prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 26. i097 Kompletna moderna KRASNA VILA v najem ali naprodaj. Pisarna Rapid«, Gosposka 2S. 1103 Lokal DELAVNICA s kletjo, pripravna za vsako na obroke. Vprašati Franko-1 obrt, eventuelno stanovanje, Prodam POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. MODERNE KAUCE naslonjače, otomane, vložke, madrace, odeje nudi najceneje Novak, Vetrinjska 7. Koroška 8. 1053 I Pomladanske novosti JEDILNICA IN SPALNICA iz kavkaškega oreha in ples-kane ter kuhinje, najmodernejše, najnižje cene, Aleksandrova cesta 48. 1076 HLEVSKI GNOJ na prodaj. Mlinska ul. 10. 1079 IZVRSTNO VINO od 5 litrov naprej a Din 6.50. A. Vicel. Rotovški trg 8. 501 panova c. 4, Studenci. 1083 oddam. Vojašniška 12. 1078 Meljski hrib 33, Dernjač. 1098 Ceneni teden •I j'. Po zelo znižanih cenah bomo urodajali .;j; dokler traja zaloga sledeče Wa!»o: !'- ■ Blago za obleke, volna s »vilo #1'■ nrei Din 60*— .... daj Din i)J • prej Din 60’— : Blago za bluze, volna ,k ; prej Din 50' — . . . . t j; Crepe de Chine, tista svila vzorčasta jfji prej Din 120'— zdai Din 20'-- do 50' V: Svile georgette, vzorčast ; ,i, i); | prej Din 100'— zdaj Din 30"— do 40'— zdaj Din 25- 20- • T 4 ji i| M Ji pre| Fourlard svila, vzorčasta prej Din 70 -Volneno blago za obleke V : Blago za obloke, prima kamgarn »JI • prej Din 170'— zdaj Din zdai Din 25* 26* i® ll zdaj Din 115' Blago za kostume samo......................Din 40‘- ‘V Blago za plašče, najmodernejše -amo . . Din 50'— : f ^: Chiffone, kvalitetno blago, brez napak, sedaj samo ................Din 8 Vi ♦)! Tkanine za telesno in posteljno perilo, kvalitetno hlago, brez napak, sedaj samo Din 10'— ijil : Zgotovljeni pomladanski plašči, velika izbira, za 40*/o j[•: ceneje. — Pri tem imamo še ve lko prodajo ostankov, 0]; kjer najdete vse, kar rabite za mal denar. 'JS \ Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete ., j! Trgovska Mia UM & Marini, Maribor, Gosposka 27 ji POSOJILNCA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNE DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog 60 milijonov Din Rezervni Sklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje DOBRO VPELJANA TRAFIKA na prodaj, na zelo prometnem kraju. Naslov v upravi »Veternika«. 1082 SPALNICA iz brestovega lesa, malo rabljena, poceni naprodaj. Frie-del, mizarstvo. Slovenska ul. št. 26. ] 081 V naiem ODDAM V NAJEM več lokalov, pripravnih za trgovino, obrt ali pisarno. Naslov v upravi »Večernika«. 942 Pomladanske obleke v veliki izbiri Posolilo DO DIN 50.000.— v knjigah iščem, 20% obresti, eventuelno cela oskrba v hiši. Vzamem tudi osebe v dosmrtno oskrbo. Dopise pod »Okolica Maribor« na upra- DVA BOLJŠA DELAVCA vzamem takoj na ■, \.,n:s in vso oskrbo. M c.. ' cesta 58. gostilna. ;020 STANOVANJE s hrano oddam gospodu. Lešnik, Aleksandrova c. 64. 1048 SOLNČNO STANOVANJE oddam s 1. aprilom mil ni stranki. Dravska ul, 10. Benet. 1084 SPREJME Al NA STANOVANJE IN HRANC gospoda. Einspielerjev;' 20, Melje. '088 Službo del>i IŠČEM MLADO POSTRFŽ-NICO za večerne ure. Kavarna Union. Meljska cesta 12. 1076 I Trgovski dem Maribor >094, 4>AAAAAAAAAAAAlA&&Afr ■i > 4 Za vzidavo ► 4 F*- vo »Večernika« Sobo odda 104 ^ podstrešnih stanovanj j£ PRAZNO ali opremljeno sobo oddam takoj dvema gospodoma. Ale-ksandrova cesta 10-11. (065 PRAZNO SOBO oddam. Naslov pove FaBw ^ ki so najcenejie in najbolj |*> ■4 solidne, SOBO IŠČE za takoj akademik proti plačilu ali proti instrukciji. Ponudbe na »pravo »Večernika« pod ^Akademik«. 1071 IŠČEM PRAZNO SOBO za dve osebi. Naslov » upi a-vi »Večernika«. 1074 Stanovanje Prospekti in ceniki brez- plačno! d> t ^ Opekarna Lajteršberg £ < F. DERWUSCHEK ' t Košaki pri Mariboru. DVE GOSPODIČNI sprejmem poceni na stanovanje in hrano v lepo opremljeno sobo. StroBmaierjeva 9. 1068 < < Prima mm il!i premog in Jarbo" zattoiikl najceneie pri firmi I0HO Andrasihitz- Maribor Sumljivi agenti se pojavljajo pri strankah in zahtevajo zavarovalne police na vpogled. Na vprašanje pri zavarovalnicah pa se izkaže, da teh agentov ni nihče pooblastil in zavarovalnice o njih ničesar ne vedo. Zato pozor!“ Tako poroča „Slovenec“ dne 14. t. m. pod zglavjem »Mariborske vesti“. Ker lahko povzroči tako poročanje zmedo med prebivalstvom in škodo poštenim zastopnikom, izjavlja podpisana, da so njeni zastopniki opremljeni s potrebnimi pooblastili, ki jih lahko stranke zahtevajo na vpogled. Vsakomur pa toplo priporočamo, da v svojem lastnem interesu zaupa pooblaščenim zastopnikom podpisane še nadalje in jim da tudi zavarovalne police mirne duše na vpogled. S tem izpodbijamo obenem verodostojnost »Slovenčeve notice", kar H06 se tiče podpisane. „SLAVIJA“, lug. zavarovalna banka Ekspozitura v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Zalivala. 2a obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube moje soproge, oziroma matere, gospe Frančiške Kuhar izrekam tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem malim harmonikarjem, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so blagopokojnico spremili tako častnem številu na njeni zadnji poti. Maribor, dne 16. marca 1935. 1073 Ferdo Kuhar, soprog in otroka. ČEDNE ZAVESE napravijo Vaš dom lep in prijeten Bogata izbira novih vzorcev Tekstilana BUDEFELDT Gosposka 14 > I • jutri, v nedeljo, pojedina odojka in domačih klobas. Pristna ljutomerska vina. — Zato pa jutri vsi k „Balifi^SS^«S5SLSS Podružnica: CELJE i NluMMhlulUliuill ■P^HPniP lidaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik i7;daiateli:> " "•('dnik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.