Pisma dogovorom Hitrost omejiti na 80 km (razen na hitrih in avto cestah) Ko so se pred leti zače le prometne nezgode, snao go-vorili o krvavem davku, ki ga zahtevajo naše ceste, sčasoma pa smo začeli navajati le še številke (npr. do 1. julija je umrlo 297 ljudi, ranjenih je bi-lo okrog 4700), tako da je let-na bilanca okrog 600 mrtvih. V dnevnem časopisju se po javljajo razni članki, napotki za voznike avtomobilov, televizija ima oddaje oziroma prikazuje posnetke, ki nazorno kažejo, kakšni so vzroki teh nesreč in refren je vedno isti; na prvem mestu je prevelika hitrost, na-to alkohol in končno izsiljeva-nje prednosti. Verjetno vozni ki, ki povzročajo te nesreče, od-daj ne gledajo, pa tudi časopi-sov ne berejo, saj so vedno pre-več zaposleni, vedno se jim rnu di in dirjajo in divjajo po naših cestah... Ob vsem tem se nam vsilju-je vprašanje: Ali ni to eden iz-med moralnih problemov, ki bi ga morali reševati s še večjo zavzetostjo, odgovornostjo? Kaj ni skrajni čas, da napravi-mo konec morijam na cestah? Občani krajevne skupnosti Gradišče menijo, da bi bilo tre-ba z energično akcijo oziroma ukrepi preprečevati nesreče ozi-roma obvarovati dragocena človeška življenja z naslednji-mi ukrepi: 1. Omejiti hitrost na naših. ci-stah, ki so večinoma neprimer-ne za hitro vožnjo, na 80 km, na bitrih cestah na 90 km in na avtocestah na 120 km. Ta-ko ukrepajo skoraj vse države v Evropi. Posledica: naglo in močno upadanje prometnih ne-sreč! 2. Treznost voznika za vola-nom. Voznik bi moral biti — kakor vsi, kl so v službah — popolnoma trezen in vsa dogo-varjanja, koliko naj bo stopnja alkohola — promila — v krvi so prazna besedičenja in po-tuha za alkoholike. Povsod po svetu so vedno ostrejši ukrepi glede tega. 3. Strožje kazni za kršitelje cestnih predpisov oziroma po-vzročitelje nesrefi na cestah. V ZRN je spremenjen zakon o cestnem prometu in kazni so zelo poostrene — visoke denar-ne in disciplinske kazni (do 3000 mark); število nezgod se zmanjšuje. Naši občani bi zelo radi, da t>i jim odgovorni forumi pojas-nili, kakšne ukrepe predvide-vajo, da bi bila varnost na ce-stah nekako zagotovljena. So; dijo, da bi navedeni ukrepi bistveno pripomogli, da bi se število nesreč zman.išalo! Mo-proče so o tem problemu že kaj razpravljali v republiški skup-ščini? CIRIL KIFERLE, Ljubljana, Prešernova 19 Kako v vrtec — odaovor »prizadetim bralcem« V zvezi s člankom v četrti številki DOGOVOROV (28. ma-ja 1973) z gornjim naslovom pojasnuje komisija za sprejem otrok pri VVZ Dr. Fr. Prešeren tole: Lokacija naše ustanove nl v tako izrazitem stanovanjskem naselju, zato še pred nekaj leti ni bilo čutiti pritiska otrok, po-sebno z naSega območja ne. V letu 1971/72 je tudi v našo ustanovo prihajalo iz dneva v dan več prošenj za sprejem otrok. t Komisija za sprejem otrok: N 2—3 člani delovne skupnosti WZ, 2 patronažni sestrti, predstavnik zavoda za social-no delo občine Center, predstavnik krajevne skup-/ nosti in zastopnik staršev v svetu za- voda, pregledala v juniju 1972 — 187 prošenj. Patronažne sestre so ugotavljale in preverjale dejan-sko stanje na domovih prosil-cev. Na podlagi njihovih ugo-tovitev smo sprojedi petinpet-deset otrok, od tega iz kra-jevne skupnosti Gradišče 28; iz te Krajevne skupnosti nismo sprejeli otrok, ki še niso izpolnili drugega leta starosti. Njihove prošnje smo obravna-vali junija 1973. V šolsketn letu 1972/73 je bi-lo 85 otrok iz krajevne skup-nosti Gradišče od skupnega števila 205 otrok. V to število otrok je vključen tudi popol-danski oddelek, v katerem so zajeti otroci iz vseh ljubljan-skih občin. V letu 1973 je komisija zase-dala junija — pregledala je 171 prošenj, od teh je bilo iz kraievne skupnosti Gradišča 29. Komisija je po preverjanju patronažnih sester sprejela 48 otrok; 23 prošenj ni bilo obrav-navanih (prošnje otrok, ki so bili rojeni y letu 1972 in še ni-so dopolnili drugega leta staro-sti). Prošnje teh otrok in proš-nje, ki so prispele naknadno, bomo obravnavali v letu 1974. Komisija za sprejem otrok dela po pravilniku. Navajamo le nekaj glavnih točk, ki jih vsebujejo kriteriji za sprejem: 1. status družine, 2. ekonomsko stanje družine, 3. zdravstveno stanje, 4. zaposlenost staršev, 5. stanovanjske razmere, 6. kraj bivanja, 7. kraj zaposlitve — ta krite-rij je specifičen za naš za vod, 8. otroci osebja, zaposlenega v VVZ. »Prizadeti bralci« se lahko podrobno seznanijo s pravilni-kom, izob^enim na oglasni de-ski t našem zavodu, ravno ta-ko s seznamom sprejetih ali odklonjenih otrok v letu 1973. Dopolnimo lahko le to. Oseb-je VVZ Dr. France Prešern si prizadeva rešiti vsak problem varstva otrok z našega območja in bi prav gotovo vsi »prizadeti bralci« dobili vse informacije v ustanovi sami, morebiti bi lahko rešili tudi njihov prob-lem. 29 prošenj, ki so prispele na naš naslov do 19. junija 1973, je zelo malo in sodimo, da med njimi prav gotovo ni bilo prošenj »prizadetih bralcev«. Komisija za sprejem otrok VVZ Dr. France Prešeren Ljubljana, Prešernova 29 Še enkrat: komu družbeno pomoč? V peto številko »Dogovorov« sem napisala članek z naslo vom Komu družbeno denarno pomoč. Ugotovila pa sem, da je tiskarski škrat stvarno spre-menil vsebino članka, zato pro-sim, da objavite tale popravek. Namesto: »Sprejemljive so zahteve tistih, ki zahtevajo ...«, mora biti: Nesprejemljive so zahteve tistih, ki zahtevajo, da bi spiske prejemnikov družbe-no denarnih pomofii razobesili na javnem mestu z vsemi po-datki in jih tudi javno obrav-navali. To bi bilo do ljudi, ki so socialno ie tako precej na robu družbe, nehumano; taka zahteva pa kaže tudi na nezau-panje do strokovne socialne službe ter članov socialnih ko-misij pri krajevnih skupno-stih.« Ker je članek nastal pravza-prav na osnovi takih zahtev, prosim, da popravek objavite. Ivanka Curk Center za socialno delo