Izhaja »sak dan zjutraj razvon
v ponedeljkih (n dnevih po praznikih. Posamezna številka Din I*—, lanskoletne 2’—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-fi9 tn 80-71
Jugoslovan
Itokopliov a« vraSam«.
Oglasi pa tarifi la dogovoru.
Uprava v Ljubljani. OradiSCe 4, tel. 30-G8. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta St 24. tel 29-60.
V Celju i Slomškov trg 4. Po5L Jak. raB.i Ljubljana 15.821.
St. 58
Ljubljana, sreda, dne 11. marca 1931
Leto II.
Slava spominu dr. Ivana Oražna!
Povratek N j. Vel. kralja v Beograd
Beograd, 10. marca. AA. NJ. Vel. kralj se Je vrnil v spremstvu predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Ztvkoviča danes ob 8. v Beograd. Na postaji so NJ. Vel. kralja sprejeli minister dvora Jeftlč, adjutant NJ. Vel. Kralja general Stojanovič in upravnik mesta Lazarevič.
Grško sožalje
Atene, 10. marca. AA. Predsednik grSke republike Zairnis je poslal Nj. Vel. kralju Aleksandru brzojavko v kateri izreka globoko sožalje povodom potresa.
Bolgarsko - madjarska » trgovska zbornica
Sofija, 10. marca. n. V Sofiji se je ustanovila bolgarsko-madjarska trgovinska zbornica. Za predsednika zbornice je bil izvoljen poslanec Senerdjijev. Med člani uprave so tudi bolgarski poljedelski minister Vasiljev, guverner bolgarske Narodne banke in drugi zastopniki bolgarskih gospodarskih krogov. V bližnji bodočnosti nameravajo ustanoviti tudi v Budimpešti slično ustanovo.	/
Amerika ne pride na žitno konferenco
Pariz, 10. marca. AA. Zedinjene države Severne Amerike ne bodo sodelovale na žični konferenci v Rimu, sklicani na inicijativo tamo-Snjega mednarodnega agrarnega urada.
Sodelovanje med francoskimi in nemškimi katoličani
Pariz, 10. marca. AA. »Matin« poroča, da so francoski in nemški katoličani na svojem sestanku sklenili, da bodo skupno delovali za katoliško propagando, ker smatrajo katolicizem za osnovo evropske morale in kulture.
Amerika za rešitev ruskega vprašanja
Washington, 10. marca. n. Dejstvo, da je v ministrstvu za zunanje zadeve ustanovljen ruski oddelek, so nekateri politični krogi razumeli tako, da nameravajo vzpostaviti odnošaje s sovjetsko Rusijo. Minister Simpson pa je izjavil, da ne gre za to, pač pa je sedaj, ko je urejeno vprašanje razorozitve na morju, za Zedinjene države najvažnejše, da se reši rusko vprašanje. Amerika mora biti zato o vsem podrobno poučena.
Obnovitev pogajanj med Češkoslovaško in Madjarsko
Budimpešta, 10. marca. n. Dne 13. t. m. se prično na Dunaju madjarsko-češkoslovaška trgovinska pogajanja.
Japonski odgovor na pomorski sporazum
Tokio, 10. marca. d. V neki polslužbenl izjavi je rečeno: Kakor sodijo bo odgovor Japonske glede francosko-italijanskega pomorskega sporazuma, sklenjenega v Rimu, predstavljal odobrenje brez pridržka, da pa bodo ta odgovor spremljali komentarji, ki se bodo nanašali na tonažo podmornic, na tonažo zastarelih vojnih enot in na vprašanje velikih bojnih ladij. Domnevajo, da imajo komentarji ta namen, da bi jih na razorožitveni konferenci, ki se bo vršila drugo leto v Ženevi, upoštevali!
Proračun nemškega vojnega ministrstva sprejet v odboru
Berlin, lo. marca. d. Proračunski odbor državnega zbora je danes z veliko večino sprejel proračun za vojsko v obliki vladne predloge. Socijalni demokrati so opustili vsako stavlja-nje predlogov. Vsi predlogi komunistov, ki so predlagali obsežna črtanja, so bili odklonjeni.
Jugoslavija je pozitivna jugoslovanska nacija
Mogočna in vedra izjava Ij. Vel. našege kralja londonski agenciji »Reuter« - Maš zgodovinski vstop v novo dobo narodnega življenja - Nepoklicani svetovalci in nezaželeni nasveti nam niso potrebni - Politika Jugoslavije iskreno v službi miru
London, 10. marca. AA. Reuter priobčuje izjavo Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki jo je dal posebnemu dopisnilcu Reuterja Harri-sonu. Poročilo Reuterjevega dopisnika se glasi:
Nj. Vel. kralj Aleksander jo sprejel Reuterjevega dopisnika v Beogradu. Dopisnik je bil sprejet od kralja v lepem novem dvorcu na Uedinju, čigar gradnjo je nadziral kralj osebno. Dvorec stoji na holmu, odkoder jo prekrasen razgled na Beograd in na kraj, kjer se zlivata Sava in Donava.
Nj. Vel. kralj je bil zelo zadovoljen, da je videl pred seboj Angleža, ki govori srbohrvatski. Kralj je govoril odkrito, preprosto in prepričevalno o delu kraljevske vlade, o uspehih tega dela in o problemih, ki jo še čakajo. Posebno je bil navdušen nad uspehom ideje narodnega edinstva in nad kulturnim in gospodarskim napredkom svojega naroda. Iz njegovih besed se jasno zrcali, da je globoko prepričan o uspehu svojega režima. Nj. Vel. kralj je rekel:
»V teh dveh letih so i smer i metode napornega dela rodile pozitivna dejstva v narodnem in državnem razvoju. To se jasno vidi in to bo definitivno ostalo. Iz onega nereda in opasne zmedenosti v javnem življenju je moralo priti do pomiritve s strankarskimi borbami izzvane plemenske razdraženosti in do ureditve razmer v državi sploh. To so bile prve notbge novega režima. Z občutkom medplemenske enakosti in zaupanja je nastopil trenutek, da naS
narodni problem pravilno postavimo in rešimo.
Zakon z dne 3. oktobra 1929. o novem imenu kraljevine in o upravni razdelitvi države na banovine je prinesel končno rešitev teh vprašanj in zgodovinski vstop v novo dobo narodnega življenja. Naša tri složna plemena so dobila tako vse pogoje za močno nedeljivo jugoslovansko nacijo. S čvrstim zjedinjenjem si moremo zagotoviti mir in svobodo. Z zadovoljstvom morem reči, da jo vse to ves narod razumel in navdušeno pozdravil v celi vrsti navdušenih spontanih manifestacij. Prav tako je bila z veliko ljubeznijo sprejeta na dan
6.	oktobra ganljiva izmenjava slavnih srbskih polkovnih zastav z novimi jugoslovanskimi. Naš nedavni odhod v Zagreb je bil prav tako sprejet in se Je tudi tu odločno potrdilo isto občutenje in ista rodoljubnost tor mora biti vsakomur jasno, da so Hrvati v ljubezni zvesti v srcu svojemu rodnemu kralju in Jugoslaviji, ker je to dvoje, on in ona nerazdeljivo.«
Nj. Vel. kralj je nato z močnim glasom nadaljeval:
»Temu nasprotujoče trditve zlonamerno in neprijateljsko žalijo ves narod na njegovih najsvetejših občutkih in pomenijo klevetanje iskrenosti njegovega rodoljubnega srca. In vendar ge to na žalost dogaja. Celo nekateri ugledni organi javnega mnenja popuščajo lahko pred zlonamerno izkrivljenimi dejstvi. Kakor da bi bilo potrebno zakriti zdravi razvoj dogodkov s potvorbami. To jo brez dvoma slaba uslu-
ga mednarodni pomiritvi in organizaciji miru. Treba pa je priznati, da je to delo brezvestnih ljudi, ki si iz osebnih razlogov dovoljujejo ta težki greh do svojega naroda, ki bi mu morali služiti, ali pa nepoklicanih svetovalcev, ki dajejo sumljivo nasvete narodu, ki jih v svoji gostoljubnosti trpi ponekod v svoji hiši. Vse to pa nas ni niti trenutek odvrnilo s pravega pota.
Jugoslavija jo danes pozitivna jugoslovanska nacija, ki gre čvrsto naprej. Nepoklicani svetovalci in uezaželjoni nasveti nam niso potrebni.
Kar se tiče odnoSajev kraljevine Jugoslavije do sosedov, smem ponoviti: Jugoslavija si želi miru in njena politika je iskreno v službi mednarodnega miru. Kot balkanska država si mi že po svoji tradicionalni politiki želimo danes mirnega in svobodnega Balkana zaradi organizacije njegove svobodo in napredka. Nihče si iskrenejc ne želi od nas mirnega razvoja in popolne neodvisnosti ter integriteto našega najmlajšega soseda kraljevine Albanijo. To niso samo naše želje, nogo tudi resna politika za varnost in mir.
Naše glavne brige so zdaj namenjene socijalni in gospodarski ureditvi in napredku našega naroda. Tu je za nas manj tež-koč in nevarnosti nego za druge, vendar so problemi resni in jih je treba pravočasno rešiti. Odjeki svetovne gospodarske krize segajo tudi do nas. Moja vlada stori vse, da to odpravi. Naš optimizem v tem pogledu je popolnoma veder in gospodarsko blagostanje kraljevine mu daje prav
Povratek Ni. Vel. kraliice z našega Jadrana
Poslovilne manifestacije na parniku »Kraljica Marija« ob navzlic krivim aspiracijam naša in ostane naša -
prebivalstva Ij. Vel. kraljici
ic
Split, 10. marca. A A. Po trodnevnih svečanostih o priliki krsta parnika »Kraljica Marija« se je vrnil ta največji jugoslovanski trgovski parnik z N j. Vel. kraljico in ostalimi gosti ob 9. uri v splitsko luko. Preden je ladja pristala, so se poslovili od predsednika Jugoslovanskega Lloyda Banca najodličnejši zastopniki, med njimi v prvi vrsti ministri in ban Primorske banovine. Minister za promet Radivojevič, je imel na g. Banca nagovor, v katerem se je zahvalil Jugoslovanskemu Lloydu za vso prireditev ter med drugim rekel:
Glede na gospodarsko in prometno stran vzdrževanja vodnih potov je velika naloga vsega naroda in našega pomorstva. Vaša pa je naloga izgradnja tega prometa v tehničnem in navtičnem pogledu. Ostala vprašanja, kakor n. pr. ureditev same plovbe in zgraditev pristanišč je takisto treba upoštevati. Veliki napori, ki jih je pokazal Jugoslovanski Lloyd, dajejo najboljšo sliko tega, kaj se da storiti na zasebno pobudo. Razen tega je neobhodno potrebno, da ta pobuda naleti na razumevanje in pravilno pojmovanje pri ostalih odločilnih činiteljih. Na tej poti truda in krepitve naše mornarice se morata koordinirati državna in zasebna inicijativa, ker se na morju manifestirajo interesi vsega naroda.
Ko je minister za promet končal svoj govor, je pristopil k predsedniku Lloyda Bancu minister brez listnice dr. Mate Drin-kovič, ki je dejal v svojem poslovilnem govoru med drugim:
Kakor je v prošlosti narod čuval te obale in razvijal svoje gospodarstvo na svetovnih morjih, tako upamo, da boste tudi vi z največjim samozatajevanjem in voljo vozili zastavo naše države po vsem svetu na tej poti, ki pomeni boj in življenje.
Med drugimi vašimi smotri je vaša naloga tudi ta, da pokažete vsemu svetu, da ta obala navzlic krivim aspiracijam je in ostane naša. Vaša ladja mora olajšati tujcem prihod v našo državo in dati priliko vsemu svetu, da vidi, kako se naš narod trudi in kako z neumornim delom veča svoje blagostanje in splošni mir človeštva.
Nato je pristopil k g. Bancu ban Primorske banovine g. Ivo Tartaglija, ki se je zahvalil Jugoslovanskemu Lloydu in Bancu za užitek in gostoljubnost, ki jim ga je pripravil. Svoj govor je zaključil s temi-le besedami:
Pomen najnovejšega podjetja Jugoslovanskega Lloyda se vidi tudi v tem, da se je svečanosti udeležila Nj. Vel. kraljica in več ministrov. Upam, da bo ves narod in vsa država podpirala to agilnost, da se bo mogel razvijati v korist države, v korist našega Primorja, v korist naše zastave in našega pomorstva.
Predsednik Jugoslovanskega L!oyda gospod Banac se je zahvalil s temi-le besedami:
»Gospodje ministri in gospod ban! V imenu Jugoslovanskega Lloyda se najtopleje zahvaljujem za besede vzpodbude našemu stremljenju in naporu. To nam bo dalo poguma, da bomo z isto navdušenostjo, kakor smo začeli, nadaljevali delo za zgradnjo veličine našega trgovinskega brodovja in njegov razvoj.«
V	tem se je ladja približala nasipu. Prebivalstvo se je zbralo v gostih množic ih da še enkrat vidi Nj. Vel. kraljico. Ko se je kraljica ob odhajanju s te lepe ladje
povratku v Split - Ta obala Ponovne navdušene ovacije
poslovila od gospoda In gospe Banca in vseh oficirjev ter vsakemu posebej dala roko, bo vsi udeleženci teh svečanosti iu potovanja z Nj. Vel. kraljico priredili kra-ljici burne ovacije. Po izrečeni želji Nj. Vel. kraljice glede na katastrofo v južnih krajih ni bilo nikakega uradnega sprejema in tudi ne manifestacij. A vendar je bil ves Split na ulicah.
Medtem ko se je Nj. Vel. kraljica, ki je takoj šla z ladje, peljala po mestu na postajo, je velika množica ljudi prirejala navdušeno ovacije. Ob 9-55 je N j. Vel. kraljica odpotovala s posebnim vlakom iz Splita. Ostali gostje odidejo v toku dneva.
Da dado izraza svoji hvaležnosti nad lepim bivanjem, so gostje ladje »Kraljica Marija« zbrali med seboj vsoto 45.000 Din, za katero bodo kupili srebrno vazo, ki se bodo v njo vrezala imena vseh udeležencev tega prvega potovanja parnika. Vaza bo predana upravi Jugoslovanskega Lloy da, da jo izroči ladji »kraljica Marija«.
Vsi udeleženci so navdušeni nad pre krasno vožnjo z ladjo in so se prisrčno poslovili od kapetana in oficirjev ladje ter predsednika Banca. Del udeležencev je porabil to priliko, da si danes ogleda Split in njegovo okolico.
Nagla pomožna akcija vlade za potresne kraje
Kredit petih milijonov za
Beograd, 10. marca. AA. Danes od 10. do 11. dopoldne se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri je bil osnovan odbor za podporo od potresa poškodovanih krajev. V odbor so bili imenovani delegati ministrstva vojske in mornarice, ministri za socijalno politiko in narodno zdravje, ministrstva financ, ministrstva za zgradbe in ministrstva za notranje zadeve ter odbora Rdečega križa. Ta odbor ima nalogo organizirati vse delo za delitev podpor, kar bo vršil v zvezi z banom Vardarske banovine. V to svrho je
prvo pomoč prebivalstvu
kot prvo podporo odredil ministrski svet kredit v znesku 5 milijonov dinarjev. Minister za finance je bil pooblaščen, da odredi vse davčne olajšave za prizadete.
Skoplje, 10. marca. 1. Snoči ob 23. uri je prispel v Skoplje minister za socijalno po-liko in narodno zdravje Nikola Preka. Na postaji se mu je pridružil g. dr. Štampar, ki se je mudil v Skoplju že dva dni. Po nalogu Nj. Vel. kralja bo miivister v spremstvu dr. Štamparja potoval po prizadetih krajih ter o potresu sestavil poročilo, ki ga bo predložil vladi. Vlada namerava ukreniti vse potrebno za gradnjo novih hiš, da nadomesti porušene.
Naraščajoče razburjenje fašistovskega tiska
»Popolo di Trieste« zahteva, da morajo škofje Julijske Krajine odgovoriti jugoslovanskemu episkopatu
Trst, 10. marca. v. Spočetka in tudi še v poslednjih dneh je fašistovski tisk zelo omalovaževal pomen poslanice jugoslavan-
skega episkopata. V resnici pa je bila njegova bojazen že od vsega početka velika in narašča še vedno. O tem priča razburjenje, ki se odraža v vedno daljših poročilih in komentarjih, ki jih prinašajo listi vsi vprek.
»Popolo di Trieste« je danes objavil novo deinagoško domislico. Tri kolone in čez je na prvi strani posvetil poslanici jugoslovanskega episkopata in poldrugo kolono dolg uvodnik pod naslovom: >Kaj pravijo škofje Julijske Krajine?«
V	tem uvodniku zabavlja najprej čez francoski episkopat in njegovo glasilo »Croix«, ki se je pokazalo solidarno z zagrebško poslanico. Potem > dokazuje« — privilegirani položaj slovanskega elementa v Italiji, češ da so velika večina višjih in nižjih duhovnikov v Julijski krajini slovanskega pokolenja. Sledijo kljub temu šovinistični napadi na vse primorske škofe z dr. Sedejem na prvem mestu in preko Fo-
garja do Pederzollija in Faina ter na ostalo duhovščino. Nazadnje pa pravi:
»Resnice nihče nekaznovan ne potvarja: Škofje Julijske krajine jo poznajo, jo morejo (in morajo) odkrito razglasiti: Na pastirsko pismo mons. Bauerja mora episkopat Julijske krajine odgovoriti in dokazati, da je lažna. Hudo bo mons. Sedeju priznati svoje delovanje in delovanje slovanskega klera, ki mu je podložen; mons. Fogarju gotovo ne bo ljubo priznati, da — zaradi ljubega miru — še ni odstranil iz svojih cerkva slovanskih župnikov in duhovnikov-politikantov; in prav tako bosta mons. Pe-derzollin in mons. Fain le nerada priznala, da mnogi slovanski duhovniki v njunih škofijah še vedno domnevajo, da so v Avstriji, in se po tem ravnajo. Toda treba je dati odgovor mons. Bauerju in baš oni ga morajo dati in potrditi v javni listini (kakor je to storil on), ki jo bo spoznala evropska javnost.
Ce ne, bod v Zagrebu (in v Parizu) dejali, da je mons. Bauer govoril resnico in da so jo škofje Julijske krajine potrdili a svojim molkom!«
Silovito navdušenje za Chaplina v Berlinu
Občinstvo je neslo slavnega komika na ramah v gledališče - Njegov hotel so morali zapreti z železnimi vrati
Adlonom, kjer bo Chaplin stanoval, se je zbrala ogromna množica. Hotelski
Berlin, 10. marca. AA. V tukajšnjih filmskih krogih je velikansko razburjenje. Charlie Chaplin je iznenada prispel iz Londona. Pričakovali so ga šele prve dni aprila. Njegov nepričakovani sklep, da po-seti Berlin, je preprečil svečan sprejem, ki so mu ga pripravili filmski krogi.
Da prepreči zastoj prometa, je redarstvo ukrenilo vse potrebno in zavarovalo vse dohode na postajo. Tudi pred hotelom
gostje so napolnili vežo in burno pozdravljali umetnika. Naposled so morali hotel zapreti z železnimi Trati,, redarstvo pa je izpraznilo prostor pred hotelom.
Berlin, 10. marca. AA. Charlie Chaplin je snoči posetil predstavo Ericha. Carowa v berlinskem predmestju. Navzoče občinstvo Je Chaplina na ramah odneslo v ložo.
Politična režija
Med vodilnimi ljudmi sovjetske vlade je zelo mnogo Židov. Od nekdaj pa so židje na glasu, da so sijajni režiserji, politično ko tudi teaterski Tako n. pr. je že stara stvar, da znajo židovski listi vpeljati vsakega svojega človeka v javnost na tako spreten način, da mu je zagotovljena svetovna slava, če je količkaj sposoben. Po židovski zaslugi so zato tudi ruski boljše-viki nad vse sijajni politični režiserji in morda je v tem sploh njihova največja sposobnost. 2e sam njihov prihod v Rusijo — v plombiranih vagonih — je bila za lahkovernega in dobrodušnega ruskega kmeta ena najbolj premetenih režijskih zamisle-kov. Ta skrivnost, ki je obdajala te plombirane vagone, je bila privlačnost prve vr-ete. Potem vsa njih propaganda, njih parade, njih politične geste — vse izvrstna politična režija, da se je v tem pogledu treba od njih učiti. In sedaj njih najnovejša režija s političnimi procesi. Prvi industrijski proces, ko so se obtoženci težje obtoževali sebe, ko pa jih je obtožba. Kje na svetu najdete še sličen primer. Obtoženec, ki propagira idejo vlastodržca! V resnici višek politične režije, zlatti za ruskega kmeta, ki ima, stoletja in stoletja tlačen, od nekdaj največje simpatije za obtoženca. Ni čuda, da je po uspehu industrijskega procesa priredila sovjetska režija takoj drugi proces, ki se je ravno te dni končal in s katerim naj bi bili udarjeni vsd so-cijalni demokrati, zlasti pa nemški, kot naj-silnejša ovira nemškemu komunizmu. Obtožnica sloni sicer le na izmišljenih dejstvih, tudi samoobtožbe obtožencev so laž, ali kaj zato, ko pa je vse skupaj itak samo spretno aranžirana režija, ki naj ujame politične kaline na sovjetski lim. Brez dvoma se bodo taki tudi našli in celo v prosvetljeni Evropi.
Kakor pa so boljševiki sijajni politični režiserji, tako pa je naš narod v tem pogledu še čisto analfabet. Vsem na čelu pa mi Slovenci! Po navadi smo si delali reklamo le na ta način, da smo t vso silovitostjo udrihali eden po drugem. Naša politična režija je bila običajno v tem, da smo si privoščili svojega političnega nasprotnika in ga tako orno naslikali, da je bil hipoma ob ves ugled. Vsa naša stara strankarska zgodovina je bila pravzaprav le tekmovanje, kdo bo imel več spretnosti, da drugega čim bolj oblati, da ga moralno ubije in zato ni čuda, če naš uglsd kljub vsem dobrim lastnostim našega naroda ni napredoval, kakor bi moral.
Danes pa je že tako, da brez politične režijo ne gre. Saj ni treba, da bi bila politična režija tako cinična, kakor je sovjetska in če naš narod takšno režijo odklanja, je le dober znak. Ali zmaga vsake ideje ni odvisna samo od tega, kakšna je njena vsebina, temveč tudi od tega, v kakšni obliki se nudi ljudem. Ta spretnost pa je že politična režija in te spretnosti nam manjka, silno manjka.
To se vidi tudi pri propagandi jugoslovanske misli. Saj je res, da je jugoslovanska misel tako naravna in tako jasno, da bi jo moral takoj doumeti vsak Jugoslovan. Ali resnica je tudi to, da deloma vsled prejšnjih uplivov, deloma rsled prezaposlenosti za vsakdanji kruh, mnogi niti ne utegnejo, da bi prav premišljali o jugoslovanski ideji. Spretna politična režija pa bi morala zgrabiti tudi te ljudi in jim čisto nevsiljivo polagoma dajati smisel za jugoslovansko misel. Kako se naj to zgodi, ni nobena nova stvar in že v starem Rimu so znali, da človek ne živi le od kruha, temveč hoče tudi zabavo.
Sedaj pa vprašamo: Kje pa naj dobi naš človek pravo jugoslovansko zabavo? Če je izobraženec, jo dobi nekaj v gledališču, malo več v knjigah ter časopisih, a to je skoraj vse. Zato pa v filmu sploh nič in drugod tudi nič. Tem več pa zato dobi tuje zabave povsod, kjer si jo želi ali ne. Posledica tega je, da so po vseh naših mestih znani vsi moderni šlagerji, da pa nikjer ne slišite niti enega jugoslovanskega.
Poglavje za sebe tvori tudi naše praznovanje narodnih praznikov. Na najbolj pust birokratski način se navadno praznuje narodni praznik, mesto da bi bil to dan, ko se zbere ves narod v zanosu in veselju. Ta dan bi se moralo s sijajnimi paradami, z mogočnimi prireditvami dvigniti v vsem narodu narodno zavest do take mere, da bi vsakdo s ponosom izjavil, da je član našaga naroda. Če bi bili le količkaj sposobni režiserji bi to tudi dosegli, ker možnosti za to je dovolj.
Politična režija je neobhodno potrebna vsakemu narodu in pogrešati je ne more ne najnaprednejši in ne tisti, ki je komaj
Ukrajinci so se pobotali s Poljaki
Varšava, 10. marca. d. Predsedstvo ukrajinskega parlamentarnega kluba je perdsedniku vladnega bloka stavilo predlog, ki bi utegnil pripomoči k pomirjenju v vzhodni Galiciji. Ukrajinski klub izjavlja, da je pripravljen preklicati pritožbo o narodnem zatiranju Ukrajincev, ki jo je ukrajinska manjšina predložila Svetu Društva narodov, in v sejmu podati v tem ooiru ustrezno izjavo in hkrati izjaviti* da so Ukrajinci voljni lojalno sodelovati e Poljaki. Kot pogoj pa zahtevajo Ukrajinci, da se da ukrajinskemu prebivalstvu, ki je bilo prizadeto z oblastveno pacifikacijsko akcijo, odškodnino. Dalje zahtevajo, da se zopet dvorijo ukrajinske šole itd.
Prepoved uvoza sovjetskih produktov
Beograd, 10. marca. AA. Na osnovi člena 18 zakonskega načrta o splošnih carinskih tarifah je minister za finance v soglasju s predsednikom ministrskega sveta prepovedal uvoz v našo kraljevino iz Sovjetske Rusije sledečih predmetov: kleja za mizarje, anioni jakove sode, natrijevega iu kalijevega hidrata (kaustične sode) in kaborita. Prepoved stopa v veljavo, Jim se objavi v »Službenih novinah«.
Aretacija italijanskega veletržca v Parizu
Milan, 10. marca. n. V Pariau so aretirali tu-rin&kega veletržea Karla Cafldopa, kd je pobegnil z dotna in pustil tam primanjkljaj 2 milijona lir. Zaprli so ga v trenutku, ko je hotel
Beda v Vipavski dolini
Trst, 10. marca. n. Vnekaterih vaseh Vipavske doline, posebno v okolici Ajdovščine, je nastopil glad. Lansko leto je toča pobila vse poljske pridelke. Do sedaj so ti kraji živeli od živinoreje ,sedaj pa so ostali popolnoma brez hrane.
Grah ga je zadušil
Zagreb, 10 marca. k. V občini Prigorje v vaša Zdencu se je dogodila huda nesreča. Triletni Štefan Katušič se je igral z grahom, pa mu je rah ušel v grlo. Otrok se je takoj začel du-iti. Starši so takoj šli po zdravnika, toda dete je medtem umrlo. Ugotovljeno je, da gre za nesrečen slučaj.
Električni tok ubil inženerja
Split, 10. r arca. k. Včeraj popoldne je padel kot žrtev dolžnosti mladi inžener Veljko Vezi<J iz Solte, zaposlen pri hidroelektrični centrali »Dalmatienne«. Napravil je več poskusov na transformatorju, pa ga Je na nepojasnjen način zadel tok in ga ubil. Njegovo truplo je bilo docela ožgano.
Samomor Slovenke na Dunaju
Dunaj, 10. marca. AA. Iz Salzburga poročajo, da se je s strupom za podgane zastrupila 17-letna Slovenka šivilja Pregelj. Razlog ni znan.
pričel živeti. Samo mi delamo, kakor da bi jo mogli pogrešati. Je to silno precenjevanje lastnih sposobnosti, ki se mora kaznovati, Dostikrat smo to tudi že silno okusili, a kakor se kaže še vse premalo, ker še danes nočemo spoznati, da brez dobre politične režije ne gre in ne gre!
Imenovanje •
Beograd, 10. marca. AA. 8 sklepom ministra za kmetijstvo je v soglasju 8 predsednikom ministrskega sveta postavljen za sreskega veterinarskega pristava v 8-1 v Kranju Janko Be-denk, veterinarski pristav v 9-1.
Napredovanja pri železnici
Beograd, 10. marca. A A. S sklepom generalne direkcije državnih železnic so poviSani pri železniški direkciji v Ljubljani v 1/7 Frane Randl, Matko Prosenc, Boris Haris, Franc Emil, vsi uradniki v 1/8; v 1/8: Janez Golob, uradnik v 1/9; v II/3: Bog umil Hlava, Evstahij Jošt, Janez Hrlcž, Henrik Moron, Henrik Fabiani, Frančišek Hribar, Mihael Nagelschmidt, Bogumil Soblaček, Joiel Juvane, Vladimir Soršak, Ivan Coglaj, vsi uradniki v II/4; v II/4: Jožcl Rupnik, Viljem Mordaj, Ivan Šopuu, Miloš Kr-deljnovič, Karel Koko«, vsi uradniki v II/5.
Stroge odredbe o prodaji denaturiranega špirita
Beograd, 10. marca. AA. Oddelek za davke ministrstva za finance Je ugotovil, da naselbine, ki imajo pravico denaturlrati špirit z 0'5% terpentlnskega olja, ta špirit prodajajo trgovcem ali osebam, ki ga ne uporabljajo samo za proizvajanje laka, lakastih barv ln poli-ture, temveč tudi v razne drogerijske in lekarniške svrhe. Ker se na osnovi zakona o državni trošarini more špirit, ki Je denaturiran z 0'5% terpentlnskega olja, dajati samo v industrijske svrhe v uporabo onim, ki ga rabijo za izdelovanje laka, lakastih barv ali politure, je ministrstvo za finance na temelju čl. 68. zakona o državni trošarini izdalo odredbo, da smejo vse naselbine za denaturiranje špirita, katerim je izdano dovoljenje denaturlrati Špirit z 0'5% ter-pentinovega olja, ta denaturlranl špirit proda-atl samo onim obrtnikom in lndustrijcem, ki ga uporabljajo za proizvajanje laka, lakastih barv in politure, nikakor pa trgovcem ali drugim osebam za lekarniške ali drogerijske proizvode. V kolikor se bo ugotovilo, da kaka naselbina za denaturiranje špirita z 0'5% ter-pentlnovega olja prodaja tak špirit trgovcem ali osebam v lekarniške in drogerijske svrhe, bodo finančne oblasti na mestu odvzele pravico de-naturiranja ln uvedle najstrožjo preiskavo proti onim finančnim organom, ki tako prodajo dovolijo.
21.000 Slovanov se sme naseliti v Mehiki
Mexico, 10. marca. d. Ministrstvi za notranje zadeve in za kmetijstvo sta sklenili dovoliti 21.000 slovanskim kmetom priselitev v Mexlco. Odšla bosta zato v Evropo dva komisarja in izbrala izseljence, ki bodo pod vodstvom ameriško - slovanskega kolonizacijskega trn«ta zapustili svojo domovino.
Žrebanje razredne loterije
Beograd, 10. marca. 1. Na današnjem žrebanju srečk 3. razreda 21. kola razredne loterije je dobila srečka št. 74.851 premijo 250.000 Din.
Objeti skočili v Donavo
Budimpešta, 10. marca. n. Včeraj popoldne sta dve mladenki objeti skočili v Donavo in obe utonili. Ugotovilo se je, da se imenujeta Irena in Frida Rosenberg. Prvi je bilo 28, drugi pa 80 let. Ena od njih je bila bančna uradnica, druga pa trafikantka. Pred petimi leti sta živeli obe v Subotici kot uradnici Splošne kreditne banke. Od tam pa sta se izselili na Ma-djarsko. Samomor sta izvršili zaradi bede.
Velik shod narodnih rudarjev y Trbovljah
Poročilo rudarske delegacije o intervenciji v Beogradu.
Včeraj se je vršil v dvorani ge. Porte na Vodah velik shod rudarjev, ki ga je sklicala tukajšnja krajevna organizacija Narodne strokovne zveze. Bhoda se je udeležilo nad 1000 rudarjev, ki so z velikim zanimanjem poslušali poročilo delegatov Narodno strokovne zveze in II. skupine, ki so tekom preteklega tedna intervenirali pri vseh kompetetnih ministrstvih za omiljenje težke gospodarske krize.
Delegat Narodne strokovne zveze g. Koren je uvodoma zborovalcem na kratko pojasnil izvršitev sklepa, ki Je bil storjen na velikem rudarskem shodu 8. februarja. Ker postaja vedno očitneje, da hoče TPD, svojo namero, reducirati rudarje, preostalim pa znižati mezde, ki jo Je napovedala z odpovedjo kolektivne pogodbe, tudi izvršiti, se je podala v nedeljo 1. marca deputacija Narodne strokovne zveze in II. skupine v Beograd, da skuša pravomočno preprečiti še večje gorje. Ministrstvu za šume in rude. ministrstvu socijalne poUtike, za promet ln ministrskemu predsedstvu smo predložili obširno spomenico, ki Vam jo bo tovariš Štruc prečital. Gospod inž. Sernec, minister za šume ln rude', kateremu smo predočili vso gorje, v katerem živi rudarsko delavstvo v revirjih TPD, je dejal, da v polni meri uvideva težki položaj našega rudarja, katermu bo treba na vsak način pomagati. Izjavil je, da namerava v kratkem ustanoviti organizacijo rudarskih podjetnikov, ki bo imela namen, da se peča edinole z vprašanjem oddaje in prodaje premoga. S tako organizacijo upa odpraviti vse nedostatke, ki so se doslej pojavljali pri prodaja premoga ln ki so glavni vzrok nastalih kriz. Priporočal je, da deputacija zainteresira za težaven položaj rudarjev še ostala ministrstva. Medtem smo zaznali, da se je vršila pred dnevi v prometnem ministrstvu konferenca, na kateri je bil že razdeljen posameznim rudarskim podjetnikom dobavni kvantum premoga državnim železnicam za tekoče leto. Za rudnike TPD se dobavni kvantum ni zvišal. Ko smo prometnega ministra prosili, da zviša dobavne množine za rudnike TPD, nam je dejal, da od svojega stališča nikakor ne more odstopiti in da je primoran jemati premog za železnice tam, kjer Je cenejši, kajti z vsoto, ki je za železniško ministrstvo v budžetu predvidena, mora na V6ak način Izhajati. Tudi prometni minister uvideva mučen položaj rudarjev, vendar pa sam ne more ničesar podvzeti, zato nas Je napotil k ministru socijalne politike in ministrskemu predsedstvu.
Minister socijalne politike nam je lstotako obljubil, da bo s svoje strani vse storil, da se položaj rudarev omili. V petek ob 17. uri smo bili sprejeti v ministrskem predsedstvu. Sprejel nas Je novi minister v predsedstvu vlade, g. Milan Srsklč. Dejal nam je, da se on osebno Jako zanima za položaj naših rudarjev, zato mu
naj temeljito poročamo m otonuaoaiuiu, kuKvi
Je stanje in kaj bi se dalo ukreniti, da se položaj rudarjev izboljša. Iznesli smo mu vse že pripravljene predloge, po katerih bi se dala kriza rudarjev najhitreje in najuspešnejše rešiti. Ministru g. Srskiču smo predočili, da mora biti vladi pač vseeno, ali daje rudarjem brezposelno pomoč, ki se bo morala organizirati ter bi znašala težke milijone, ali pa bi vlada iz državnega budžeta plačevala ministrstvu prometa primanjkljaj, ki nastaja v njegovem ministrstvu in radi katerega se jemlje premog iz drugih rudnikov. Minister Srskič se je izredno zanimal za vse iznešene prošnje in predloge. Zagotovil nam Je, da bo vlada vzela vse ismešene predloge v pretres ter jih skušala čimpreje rešiti. Deputacija se lahko nanj vsak čas pismeno obrača ter ji ni treba osebno intervenirati, ker to mnogo stane.
Načelnik II. skupine je nato prečital pismeni predlog deputaclje, ki ga je predložila ministrskemu predsedstvu in ministrstvu socijalne politike. Delegat g. Strne Je zatem pripomnil, da Je poročilo, ki ga Je podal g. Koren o intervenciji v Beogradu resnično m obektivno. Ni izključeno, da se bodo v bližnji bodočnosti neki ljudje z uspehi te intervencije kičili s pavovim perjem. Govornik Je uverjen, da bo intervencija imela uspeh, kakšen bo ta uspeh, se seveda še ne da predvideti.
Končno še ponovno nastopi g. Koren ter poudarja, da je prišel čas, da se rudarsko delavstvo združi. Pasti morajo vsi dosedanji predsodki, da je rudarjev več sort in več barv, kajti rudarji in njihove družine imajo želodce vendar vse enake in ti so lačni. Po njegovem mnenju ni izključeno, da bomo s strani TPD presenečeni. Zato bo treba, da bomo prlpravleni in kadar vas bomo pozvali, da se zberete k mogočni manifestaciji rudarjev, katero morajo slišati na najvišjih mestih. Jaz sem se odločil, da delujem v Narodnem strokovnem pokretu, ker sem globoko uverjen, da se edino potom Jugoslovanskega narodnega pokreta da rešiti težko krizo, v kateri se nahaja danes rudarsko delavstvo v revirjih TPD. Narodna strokovna zveza bo v stalnih stikih z vlado in trdno upa, da uspeh za rudarsko delavstvo ne bo izostal. Poročilo delegatov o intervenciji v Beogradu, ki je bilo dano na glasovanje, so zborovalci z velikim odobravanjem soglasno sprejeli, nakar Je bil zaključen shod.
Razmere v ruski lesni industriji
I.ondon, 10. marca. AA. Sovjetska trgovinska delegacija je formalno povabila zastopnike lesne trgovine, naj odpošljejo v Rusijo delegacijo delavcev in delodajalcev, ki bo proučila razmere v ruski lesni Industriji. Ruska trgovinska delegacija pravi, da je to storila, da demantira trditev Winstona Churchilla o suženjskih razmerah v Rusiji.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 10. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Začasno bo topleje, zlasti na vzhodnem robu Alp; potem pa se vrne tečajni zrak z zmernim mrazom iz severo-zapada. Nato sledi sneg.
Hrastnik Oskar, eand. iur.
Ob 10 ietfnici smrti Irana Oražna
Ljubljana, 10. marca 1931.
Dane« poteka deset let, odkar je umrl veliki rodoljub, idealni sokolski delavec, plemeniti dobrotnik mladine — dr. Ivan Oražen. Deset let poteka, odkar obstoja v Ljubljani »Oražnov dijaški dom« v korist akademikov in neminljiv sj[>omin njegovemu ustanovitelju.
Rojen ije bil dr. Ivan Oražen leta 1898. v Kostanjevici. Gimnazijo je študiral v Novem mestu; na Dunaju in Gradcu pa medicino. Skozi vsa ta mladostna leta se je moral boriti z velikimi gmotnimi neprilikami. V polni meri je izkusil trnjevo pot slovenskega študenta v mrzli tujini. Kasneje se je naselil v Ljubljani kot zdravnik. Udejstvoval se je tudi v politiki. Bil je izvoljen v ljubljanski občinski svet in za deželnega poslanca. In kakor je že v dijaških letih vneto sodeloval v nacijonalno kulturnih društvih, tako se je tudi sedaj z njemu lastno energijo, vztrajnostjo in z največjim idealizmom lotil dela za jugoslovansko idejo, katero je videl ustvarjeno v polni meri v sokolstvu. Bil je prvi starosta »Jugoalov. sokolskega saveza«, ba* ta ideja, jugoslovanska ideja, ga je tudi napotila, da je enako z drugimi rodoljubi pohitel v prvd balkanski vojni k nažnm bratom Srbom, da jim pomaga v težkih dnevih njihove junaške borbe. Deloval je za ranjence v Nišu. Iz te dobe datira tudi njegova pesniško pisana knjiga »Med rodnimi srbskimi brati«, ki jo lahko imenujemo visoko pesem njegove domovinske ljubezni, njegove jugoslovanske zavesti.
Naj navedem nekoliko vrstic iz te knjige, s katerimi opisuje svojo pot v Beograd:
Bobneče hiti vlak naprej... vozovi hrežče ati ječe... meni pa se dozdeva, da čujem težiko hropenje hrvatskega naroda, da slišim ječanje teptanega ljudstva... moji duši se dozdeva, da sliši daljno, daljno petje, petje neštevilnih, krepkih in svobodnih zborov.
Bila je mrzla noč, a v naših dušah in srcih kipele so vroče želje za zmago nesrečnega srbskega naroda nad sto in stoletnim sovragom. V trenutku se je razgrnila pred nami tako slavna fa potem tako nesrečna zgodovina tega naroda. Reke krvi, neštete tisoče svojih sinov si žrtvoval v dosego svoje svobode.«
Njegova knjiga mu je nakopala velikega sovraštva. Med vojno je moral radi tega veliko pretrpeti. V svobodni Jugoslaviji pa je postal Šef zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro ter ostal na tem položaju do svoje prezgodnje •mrti dne 11. marca 1921.
žalostuo ja jeknil danes pred 10. leti mrtvaški zvonček v cerkvi sv. Jakoba in naznanil smrt — prvega staroste Jugoslovanskega Sokolskega Saveza brata dr. Ivana Oražna. Sokolska armada je na svojem zmagovitem pohodu naenkrat obstala pred skrivnostjo narave, da se pokloni njej in onemu, ki se je povrnil v njeno naročje. Tam na »Jelenovem hribu« je umrl mož, ki je v svojem značaju združeval vse lastnosti Tyrševega Sokola, kristalno čisto, nesebično narodno zavest in prav demokratično misel.
Blagopokojni brat dr. Oražen se je z vso vnemo oprijel že v zgodnji mladosti sokolske ideje. Po dovršenih medicinskih študijah je prišel v Ljubljano in takoj vstopil v matično društvo »Ljubljanski Sokol«. Zaradi svojih vrlin, držeč se dosledno sokolskega gesla: »Ne koristi, ne slave!« je bil izvoljen v odbor Ljubljanskega Sokola in kmalu nato v odbor Slovenske Sokolske Zveze, ki ji je starostoval brat dr. Ravnihar.
Kakšen vpliv je imel pokojni brat. dr. Oralen med Sokolstvom, nam priča dejstvo, da je bil leta 1907 izvoljen za starosto Slovenske Sokolske Zveze in ji stal na čelu do zedinjenja plemenskih sokolskih zvez na Vidovdan leta 1919 v Novem Sadu. Leta 1908, ko so padali streli po ljubljanskih ulicah, Je pokojni brat dr. Oražen s svojim odločnim nastopom na zbo- ' gi.” 11	....
Največje njegovo delo pa je njegova oporoka, v kateri pravi: »Vse svoje premično in nepremično premoženje zapuščam medicinski fakulteti v Ljubljani, ki naj uporablja to premoženje za vzdrževanje zavoda: Oražnov dijaški dom, kjer imajo prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi tnedicinci slovenskega, srbskega in hrvatskega plemena. V slučaju pa, da bi bilo teh premalo ali da ne bi iz katerihkoli vzrokov študirali v Ljubljani, pa slušatelji ostalih fakultet...«
Kdor gre po vedno živahni in prometni Wol-fovi ulici, mu nehote obstane pogled na najlepši, trinadstropni hiši z velikimi okni, pod katerimi se v sredini blesti v pozlačenih črkah napis: Oražnov dijaški dom. Pod njim pa letnici 1868 (rojstno) in 1921 (osmrtno) leto njenega ustanovitelja. Prvo, drugo in tretje nadstropje je preurejeno za stanovanja študentov. Tu je prostora za 50 slušateljev. Pritličje in drugi objekti na dvorišču pa služijo gospodarskim namenom. Za stanovalce ODD velja poseben pravilnik, kjer jemed drugim tudi rečeno: Neposredno upravlja ODD njegov upravitelj, ki ga imenuje upravni odbor. Ta obstoji iz vsakokratnega dekana medicinske fakultete in zdravnika, ki ga imenuje zdravniška zbornica. Ob tej priliki naj omenim tudi hvalevredno dejetvo, da je upravni odbor ODD na neki lanski seji sklenil, plačevati hrano 50 slušateljem v Akad. kolegiju in to predvsem onim, ki ne bi mogli biti sprejeti v dijaški dom. S tem je jaano dokumentiral, kako visoko pojmuje svojo nalogo.
Dr. Ivan Oražen! Besede pesnika: »Exegi monumentum ...« veljajo v prvi vrsti tudi Tebi. Dijaški dom v Ljubljani, ki nosi Tvoje ime, je ta spomenik. Plemeniti dobrotnik akademske mladine, velik Jugoslovan in najidealnejši borec za nacijonalno in sokolsko idejo, zagotavljam Te, da bo t amladina, sledeč Tvojim vzorom, zna. la ceniti Tvoje zasluge zanjo in za narod. Ko bi v svojem življenju ne bil ničesar drugega storil kot to„ da si se v svoji oporoki na tako plemenit način spomnil te mladine, bi že s tem storil veliko nacijonalno in socijalno delo. Vse one generacije dijaštva pa, ki bodo še prišle, bodo hvaležno ohranile v duši svetlo podobo, podobo moža, ki je žrtvoval vse svoje imetje v korist akademske mladine.
Čast Tvojemu neeebičaemu delu! Slava Tvojemu spominu 1
rovanju v Mestnem domu pripomogel, da se je nacijonalna zavest med Slovenci visoko dvignila, kakor že dolgo ne prej. Nad bratom dr. Oražnom so se zbirali v tem letu črni oblaki, saj je smatrala njega avstrijska vlada kot glavnega povzročitelja nemirov v Ljubljani.
V	tej burni dobi je zaslovelo slovensko ime tudi izven državnih mej. Pod vodstvom br. dr. Oražna so slovenski Sokoli leta 1909 v Luksemburgu, leta 1911 v Turinu in leta 1913 v Parizu ponesli slovensko ime na mednarodne telovadne tekme, kjer so povsod častno zastopali barve slovenskega Sokolstva. V zlato Prago je povedel svoje Sokolstvo br. dr. Oražen na I. slovanski vsesoltolski zlet leta 1912. Pri tekmah za slovensko prvenstvo si je kot posameznik priboril trikrat prvenstvo Slovenec brat Stane Vidmar. Vsi ti uspehi so dvignili ugled brata dr. Oražna in slovenskega Sokolstva. Ko se je leta 1908 v Pragi ustanovila Slovanska Sokolska Zveza je bil pokojni brat dr. Oražen izvoljen najprej za odbornika, leto kasneje pa za podstarosto SSS., kjer je propagiral svoj najmilejši ideal: svobodo slovanstva.
Ko je izbruhnila svetovna vojna je moral br. dr. Oražen prvi okusiti preganjanje avstrijskih oblasti. Znan kot največji slovanofil je bil označen z znanim p. v. Ko je bil po nekaj dnevih zapora izpuščen na svobodo, se je takoj prostovoljno javil kot vojaški zdravnik, ne iz avstrij-
skega patrijotizma, ampak z željo, da čim bolj pomaga našim ljudem. Ves čas svetovne vojne ni oblekel nikoli uniforme in tudi ni bil nikoli odlikovan, dasi je bil v to predlagan. Dobro se spominjamo, kako ponosen je bil na to pokojni brat dr. Oražen.
Ko sta leta 1918 zmagali pravica in resnica, so zopet mogočno zaplapolali sokolski prapori po naši domovini. Komaj so bila odpečatena vrata Slovenske Sokolske Zveze v Narodnem domu v Ljubljani, že vidimo br. Oražna med prvimi organizatorji preporojenega Sokolstva. Dne 6. januarja 1919 je že bil pod njegovim vodstvom informativni sestanek predstavnikov Slovenske Sokolske Zveze, kako znova pčičeti z delom, ki je leta 1914 neprostovoljno prenehalo. Slovenski Sokol si je začrtal jasno pot zedinjenja vsega jugoslovanskega'Sokolstva. — Dne 26. januarja 1919 se je vršil v Zagrebu sestanek predstavnikov srbskega, hrvatskega in slovenskega Sokolstva, na katerem je bilo na predlog pokojnega brata dr. Oražna soglasno sklenjeno, da sedanje zveze likvidirajo in se združijo v enotnem in nedeljivem Jugoslovanskem Sokolskem Savezu. In na Vidovdan leta .1919 na sokolskem saboru v Novem Sadu se je to zgodilo in izpolnila najbolj vroča želja br. dr. Oražna. In sedaj je. šel pokojni brat dr. Oražen s podvojeno silo na delo. Jugoslovanska sokolska ideja si je utirala pot med našim narodom, mnogokrat zasmehovana od lastnih bratov. Toda brat dr. Oražen ni klonil, visoko je dvignil prapor jugoslovanstva in sokolstva. — Krona nesebičnega sokolskega dela je bil I. pokrajinski sokolski zlet v Mariboru leta 1920, ki je zadivil vso Jugoslavijo. In ko se je po prvih uspehih pripravljal na nadaljne, je naenkrat omahnil, njegovo plemenito sokolsko srce je prenehalo utripati.
In danes po 10. letih se z bolestjo spominjamo svojega prvega staroste. Danes, ko je sokolska ideja, kateri je blagopokojni brat dr. Oražen posvetil vse svoje življenje, zajela ves jugoslovanski narod, danes, ko je razprostrl nad našo domovino Sokol Kraljevine Jugoslavije svoje peroti, pogrešamo najbolj svojega nepozabnega starosto. Ob spominu na Tvojo prezgodnjo smrt, mili naš brat starosta, Ti Tvoje Sokolstvo znova prisega neomajno ljubezen do Tyrševe ideje, hoditi po Tvojih potih in načelih, ki si jim bil vedno udan in zvest. Tvojemu pepelu večni pokoj, Tvojemu spominu večna slava!	j.	H.
Mesrfna občina opustila dve avtobusni progi
Ljubljana, 10. marca.
Pretekli mese« je bilo priglašenih pri mestnem načelstvu 36 obrti, odglašenih pa je bilo
16. Med priglašenimi obrti je bilo največ trgovin z delikatesami (5) in brivske, frizerske in lasničarske ^obrti (3). Izmed ostalih omenjamo nagačenje živali Josipa Pušpana na Mestnem trgu 11 in trgovino z glasovirji in harmoniji Franca Volča na Sv. Petra cesti 40.
Med odglašenimi obrti omenjamo mestno občino ljubljansko, ki jo opustila perijodično prevažanje ljudi z dvema avtobusoma na progi Ljubljana Medno in prav tako prevažanje ljudi % drema avtobusoma na progi Ljubljana Vrhnika Planina do državne meje.
Pretekli mesec se je položaj trgovine in obrti v Ljubljani nekoliko zboljšal. Meseca januarja je bilo namreč priglašenih 37 obrti, odgiašenih pa 42. Priglašenih je bilo največ trgovin z de-liktesami (5) in obrti najemščka z uporabo enega avtomobila (4). Izmed ostalih obrti omenjamo pralnico in likalnico Leopoldine Lenar-dove v Kolodvorski ulici 23, portretno fotografsko obrt Franca Kralja v Florjanski ul. 12 in prodajo strupov in snovi ter preparatov Milana Guština v Staničevi ul. 6.
Odglasili so svojo obrt med drugim inž. Boris Hribar, Sredina 3 (izdelovanje galanterijskih in reklamnih predmetov, igrač in okraskov), V. M. Barešič & Co., Dunajska c. 12 (trgovina z avtomobili, motornimi kolesi in njih deli) in »Posetc, realitetna pisarna d. z o. z., Miklošičeva cesta 4 (trgovino z vrednostnimi predmeti).
Rioiice iz Hrastnika
V	neki podstrešni steklarski sobici so igrali v nedeljo večer fantje karte, pa je stopil ne pričakovano med nje Kek ter jim zbil s stropa električno žarnico. Vnel se je seveda pretep, med katerim je pograbil eden od igralcev ni' mizi ležečo britev ter oplazil z njo po Keku, k je moral nesli svojo glavo zdravniku.
Neka steklarska mlada delavka pa je postal:' noseča in je hotela pretekli teden v ljubljansko porodnišnico. V vlaku so jo pa že popadli krči in predno se je prav zavedlo, je že priplavali! štorklja s Čvrstim fantičkom, katerega so ji nav zoče matere prav pošteno zavile.
Te dni smo pri nas zopet lovili kurjega tatu. a zopet smo bili, kakor vse kaže, na napačni sledi. Opozarjamo naše gospodinje, da pač takoj zjutraj, ko tatvino opazijo, hite k orožnikom in poskrbe, da ne bo hodil kdo pred prihodom teh okoli kurnikov. Tako bo našim neutrudnim gg. orožnikom delo mnogo olajšano.
Preiskava proti morilcu Laknerju
Ljubljana, 10. marca.
Sodna preiskava proti morilcu Laknerju j« v polnem teku. Preiskovalni sodnik dr. Bizjak je zaslišal danes dopoldne družino J, iz Šmarja na Dolenjskem, kjer se je mudil Lakner po umoru.
Na hodniku pred sobo preiskovalnega sodnika se je zbralo, čim se je zvedelo, da ča ka na zaslišanje Laknerjeva »ljubica«, precej radovednežev, ki so spraševali Frančiško, kako se je seznanila z morilcem.
—	Saj nisem vedela, da je morilec. Bil j« lepo oblečen in je napravil name najboljši vtis. Opazila sem, da je vneto prebiral časopise in da je prav pozorno bral poročila o umoru men geškega nadžupnika. Seveda mi niti v sanjah m prišlo na misel, da je Lakner tak lump. Laknei me je opozoril na umor in je še pripomnil: Le da ga je mogel tako zverinsko umoritiI Jaz bi še piščeta ne mogel zaklati...
Frančiška je prav čedno in prikupno dekle.
Obenem e Frančiško, ki se je vračala objokana iz sodnikove sobe, sta bila zaslišana tudi njen oče in mati, prodajalka pri tvrdki Jesih v Pražakovi ulici, kjer si je kupil Lakner teden dni pred umorom srajco, in g. Presker, ker si je dal Lakner zlikati obleko in je mnogo pripo mogel, da so Laknerja kmalu prijeli.
Gasilski praznik v Sevnici
Naše gasilno društvo je Smelo v nedeljo v dvorani hotela »Triglav« v Sevnici svoj redni letni občni zibor, ki je bil izredno dobro obiskan. Zanimanje za ta občni zbor je bilo radi tega zelo veJiko, ker so bili pred zborovanjem odlikovani naši najstarejši gasilci tovariši Hlebec Alojz, Kozinc Ignac in Kovač Maks s loo lajnami vseslovanskega gasilskega kongresa ca njihovo 501etno delovanj« v društvu. Navzoča sta bila le naša Častitljiva starčka Hlebec Alojz in Kozinc Ignac, dočim se Kovač Maks zaradi visoke starosti in bolezni slavja ni mogel ude ležiti. Ob prihodu starčkov je nastopila četa gasilcev v kroju in jiima pod poveljstvom tovariša Kastelica izkazala zasluženo čast. Po i-zvr šomem odlikovanju je naš spoštovani župan g. Krulej Ernest v dolgem govoru orisal trpljenje odlikovancev še v času, ko so stokali pod tujini jarmom.
Razpravljanje na občnem zboru je biilo prav živahno tudi radi tega, ker je naš velezasluženi načelnik Cimperšek Rudolf po dolgoletnem, neumornem deJovanju iz zdravstveih ozirov odložil mesto načelnika. Za načelnika je bil iz voljen Kastelic Alfonz, veletrgovec v Sevnici, katerega tudi vsi spoštujemo in imamo zaupanje vanj.
Begunje pri Cerknici
Nova zima nas je obiskala. Sadno drevje je v veliki nevarnosti, zlasti mladi nasadi. Vfded težke ledene skorje, so veje pripognjene prav do tal. Nekaj drevja, zlasti koSči&isto, pa je že polomljenega. Ker pa/ sneži, je velika nevarnost za vse ostalo drevje.
Cuidiaz
Farnnioj?
Homan
20
Deklica je odstopila in lady Vavasour je stopila v hotel in se vzpenjala po stopnicah navzgor. Takoj se je podala v svoje sobe, da se preobleče za obed, kamor je hotela priti v svoji najbolj zapeljivi toaleti. Danes sta pri njej večerjala njegova kraljevska visokost princ d’ Etoiles in njegova eminenca kardinal MiraflSra. Ko je sedla, se je prepustila rokam svoje sobarice. Površno je pregledala pisma, ki so se nabrala za Časa njene odsotnosti in ki so ležala pred njo na pladnju iz rezljanega srebra. Nekatera pisma je naglo prebrala, druga je samo površno pregledala; mnogo pa jih je vrgla na stran, ne da bi jih sploh brala. Končno je obdržala v rokah neko pismo in ga ogledovala z zmagoslavnimi pogledi. Ustnice so se ji smehljale, ko se je pogledala v zrcalo in šepetala predse:
»No torej, moj hladni, ponosni Farnmor, ali boš še tajil moč ženske ?<
Tod okni njene palače pa je še vedno stala tista ciganka, kakor bi bila okovana. Ko jo je zadela lovčeva palica in jo je odrinil kakor nečisto žival, se ji mišica ni zganila na njenem otožnem obličju; ni rekla besedice,
samo zobe je stisnila in plamen se ji je za hip zaiskril v očeh. Sele ko se je množica razšla, se je okrenila in s povešeno glavo odšla. Pri tem pa je govorila v svoji češki govorici:
>0h ljubček moj, ljubček moj! Redempta te ni pozabila. Redempta te bo maščevala! Njen hlapec me je ua njen ukaz udaril kot psa. Tega ni bilo treba. Toda le počakajmo! Najmanjši kamen utegne pobiti na tla naj-ponosnejšega ptiča, če je le dobro namerjen!«
9.
»Nebeška je, toda njegov pogin bo!<
Te trde, neprijazne besede je izpregovoril mož, ki je bil sicer navdušen častilec lepega spola. Erroll je slonel pri vratih, vodečih v galerijo slik gradu Erlebra, ter gledal na nasprotni konec dolge dvorane, kjer je lady Vavasour predpoldne po svojem prihodu sedela nasproti Farnmoru, ki se ji je globoko priklanjal. Bil je ljubosumen na to žensko, dasi ni njegovo srce nikoli gojilo n-? srda ne zavisti do nobenega živega bitja.
'loda kateri moški je naklonjen ženski, ki jo ljubi njegov prijatelj. Saj je vendar njegova tekmica. Izpodriva ga in v sto primerih je devet in devetdesetkrat vzrok za razdor med njima. Na lepi vsiljivki ne bo našel ne dlake dbbre. Včasih pa se celo sam vanjo zaljubi.
Erroll si je srdito vihal brke. Prišla je iz Pariz:i na Angleško z rojem lahkoživih dam in gospodov. Toda ko jo je gledal, ai je moral priznati, da je neprekosljiva. Bila je vredna kraljevskega sprejema, ki ji ga je pri-
Vzoren Sokol
pravljal grajski gostitelj, in kraljevskih soban, ki so bile pridržane samo kronanim glavam od Marije Stuartove dalje.
Farnmor je bil docela v oblasti te ženske. Njej v čast je bil pripravljen raztopiti bisere v vinu in razsipati diamante. Vedno tesneje so se ga oklepale nitke mreže, s katero ga je obdajala, toda če bi mu bil kdo kaj takega rekel, ne bi hotel verjeti. In vendar je vidno izgubljal svojo prostost in vedno bolj ga je Marion zasužnjevala. Na večer vo svojem prihodu se je lepa ladjr pogledala v zrcalo, naslonila je zlatolaso glavo na beli laket in šepetala: »No, moj hladni Farnmor, zdaj si moj ujetnik!«
Ali je bila ljubezen, kar je njeno srce navdajalo z zmagoslavjem? Laže je slediti v vijugah letečemu ptiču, kakor pretuhtati muhasto koketko!
»To je torej vaš prijatelj, vaš najboljši prijatelj?« je vprašala Farnmora, ko je stala z njim v globoki alkovl okna in so se njene oči ozirale po kapitanu Errollu, slonečemu pri vratih.
»Moj prijatelj z mladih let, da. Saj sem vam ga predstavil.«
»O da, sinoči ste mi ga predstavili. Želela sem spoznati edinega človeka na svetu, do katerega niste ravnodušni. Kakšen čar ima v sebi?«
»^ar? Dobri Erroll! Nobenih čarov! Izvzemši tega, da je najzvestejši in najpoštenejši Človek, kar jih zemlja nosi; to je mož, ki je silen kot lev, pohleven kot ženska in iskren kakor otrok!«
Občni zbor meiiansko-iolskih učHe^ev
Cel^e, 10. marca.
V	ponedeljek dne 9. marca se Je vršil redni trtni ®b&n.i zibor društva učiteljev meščanskih m v Dravski banovini v poslopju meščanske ■Me v Celju.
Na predlog predsednika ravnatelja Humeka
E je odposlaila Nj. Vel. kralju udarnostmi breo-vka. Nato je pod.a.1 predsednik svoje im tajini-o poročilo od zadnjega zborovanja do danes. Poročilo je bilo izčrpno iu zborovalci s o g;'.. fcravajoč z zadovolffelvom vzeli v »nanje.
Društveni tajnik Rudež je v vanesenih besedah na kratko orisal desetletno zaslužno delovanje predsednika Humeka, kateremu je y ime-nni društva poklonil za spomin krasno zlato uro. Predsednik »e je ginjen zahvalil m dar in poeonnost.
Blagajničarka Čretnikov« je podala zadovoljivo blagajnično poročilo, ki »e je vzelo v ■lamije; dobila je kakor odbor raarefiilndoo.
Dosedanji predsednik Humek ee je za predsedstvo lepo zahvalil. Zato je bil občni »bor prisiljen izvoliti nov odbor, v katerega so bili ■voljeni: za predsednika Rupnik iz šiške, za >dpredsednlka Fakin ie Viča, »a tajnico Fajdigov« de Ljubljane, in za blagajničarko pa retinikova iz šiške. V odbor so bali izvoljeni: udež iz Trbovlja, Rismal iz Sl. Bistrice, Osterc, tlinaričeva in Klopčičeva, vsi iz Maribora, in aspari iz Rakeka. Namestniki teto eo: flter-bemk, Cilenšek, Vutkovič in Vončina. Preglednica Tačunov rta Kalinova in Roma. Za Zvezi-■ega delegata je bil moljen Fakin. Nato so se fcrolih Se delegati za beograjski kongres: Kveder, Šegula, Rudež, Šterbemk in Jugova.
Zborovanje murskosoboških učiteljev
MurškosoboSko učiteljsko društvo je *boro-wlo in imelo svoj redni občni zbor 7. t. m. v ^Bnovmi Soli v Murski Soboti. Udeležba članstva Je bol« precejšna kljub slabemu vremenu. Zborovanje je vodil podpredsednik društva gosp. Foiega. Zapisnik zadnjega zborovanja se je prelita! in odoibril. Obravnavali so »e razni dopisi poverjeništva. Učiteljstvo ei je v svesti, da v polni meni vrši ne samo svojo dolžnost temveč le mnogo več.
Tembolj srčno »e je pa članstvo spomnilo gosp. iupnika TaMika, ki se je tako krepko, stvarno ▼ tej zadevi potom časopisja zavzel za učiteljevo, kojega delo vidi in ceni.
Predsednik Je po® 1 ra v L1 d ož i e ga novega lol-Aega nadzornika g. Veilnarja Jožeta. Kot referent za prosvetno delo učiteljstva se določita *ov. Vajt in tovarJfiica Gabrijelčič.
Ponovno »e ie povdarjaila potreba posluževati se Učiteljslke gospod, poslovalnice, kajti bolj kot kedaj nam je potrebna gospodarska osamosvojitev. Sledila eo poročila funkcijonar-j*v. Predsednikovo poročilo je izssvenelo v samo «no željo, da m naj začne Siriti večje tovarištvo. Tajnik g. Gabrijelčič poda pregled o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Povdarja, da je treba poevetiitd večjo pažnjo ustanavljanju bralnih društev po vaseh, da se narod seznani z jezikom in se mu nudi jugoslovanska miselnost, kajti največja rana Prekmurja Je vedno bila pomanjkanje potrebnih knjig za ljudstvo. Blagajnik g. f*trubelj je podal bilanco denarnega prometa. Članstvo odobri poročila tunkoijonarjev im predsednik se jim ■ali v ali za delo in trud. Po petminutnem odmoru se }e prešlo k izvolitvi novega odbora. Volilo »e je z vzklikom. Izvoljeni so bili v novi odbor aledeči g. tovariši in tovarišice: Gabri-
elčič, predsednik, Mlekužev a (podpredsednica), jakova (tajnica), Braunseisova (namestnica), fttrubelj (blagajnik), Verdeš, Kovar, Antaner todiboraiki), Benkovič in Kramberger (pregledovale« računov). Določi se članarina Din 170 letino] Sledila je določitev časa in kraja prihodnjega zborovanja. Radi mnogih predlogov •e članstvo ni moglo zediniti za enkrat, zato se odločitev prepušča odboru.
Pri »lučajnosi ih je bil živahno odobravan ■prejet predlog g. Deškoviča, naj ee ustanovi pevski dbor, kajti v osebi g. nadzornika »mo dobili izbornega pevovodjo in bomo zamogli ob priliki prihodnjih zborovanj, ki ee naj vrše ob meji * našo milo slovensko pesmijo Uriti jubezen do nje in domovine! — C. B.
Križevci pri Ljutomeru
Kmetijski tečaj. Kraljevska banska uprava je priredila letošnjo zimo 6 tedenski kmetijski tečaj; kateri je bil zaključen dne 3. marca. Otvorii in zaključil je tečaj gosp. dr. Trstenjak, •režici načelnik ljutomerski, s predavanjem o kmetijskem pravu. Neumorna predavatelja sta bila gg. nadzivinozdravnik svetnik g. Škof in •rezki kmetijski referent g. Žnidarič, prvi je lačrpno predaval o živinoreji, drugi o splošnem kmetijstvu; higijenično predavanje je imel g. dr. Harring, o šumarstvu g. ing. Miklavčič, o davkih g. davčni upravitelj Kuharič. Povprečna udeležba 50 do 60 obiskovalcev, kateri so porok, da trud piedavateljev ni padel na nerodovitna tila; obžalovati pa je, da so manjkali številni člani občinskih kmetijskih odborov, katerih ob takih prilikah ne bi smeli pogrešati, »ko hočemo v kmetijstvu napredovati. št...c.
škocijan
Gospodinjski tečaj. Pred tedni je pričel pri nas gospodinjski tečaj v tukajšnji šoli. Tečaj, katerega vodi tukajšnja učiteljica g. Alojzija Komljančeva, poseia 63 deklet iz Škocijana in okolice. Ob kojicu pouka nameravajo prirediti razstavo ročnih del. Kakor se čuje, nameravajo v jeseni urediti za naše navdušene bodoče gospodinje popolnoma urejeno kuhinjo, kjer bodo lahko tudi praktično preizkušale svojo zmožnosti in se vežbale v kuhanju.
Naročite se na »Jugoslovana« — dnevnik Dravske banovine, ki prinaša uradne razglase vseli uradov in ie v njem najdete vedno vesti ia Škocijana in okolice. Javite samo svoj točni naslov in prejemali ga boste nekaj časa brezplačno na ogled. Naročnina stane mesečno le 'M dinarjev.
Jz Dravsfee banovine
d Kraljevska banska uprava opozarja vsa stavbna podjetja, da »e vrši prva ofertalna licitacija *a gradnjo IV. do VII. skupine carinskih objektov na teritoriju Dravske banovine glasom razpisa v Služb, novinah z dne 2. marca t. 1. št. 47, dne 17. marca t. 1. v Beogradu pri nrini-*tr»tvu za gradbe.
d Pregled avtobusov. Pregled avtobusov iz območja uprave ljubljanske policije, ki služijo za obrtno prevažanje oseb, bo 23. marca v Ljubljani v garaži podjetja Triumph-Auto, Celovška oesfa 38 med 9. in 12. uro dopoldne.
d Ciril Metodove spomladanske in velikonočne razglednice se prodajajo po trgovinah, trafikah in družbeni pisarni, Beethovnova ul. 2, pritličje.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	GOO
d Občni »bor »Gospejneg« društva krščanske ljubezni »v. Vinc. Pavel.« bo 23. marca t. 1. popoldne ob štirih, v društvenih prostorih, Poljanska e. tl. 16, z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor.
d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 750-2, termometer 2, relativna vlaga 85%, smer vetra N, oblačnost 10, dež (26-3 mm). Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 1, y Zagrebu l-9, v Beogradu 7, v Sarajevu 6, ▼ Skoplju 8. Deževalo je v Beogradu (01 mm), v Sarajevu (01 mm) in v Kumboru (18 mm). Vsa opazovanja ob 7 uri.
Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich.
398—2
Cjuhlitma
Sreda, 11. marca 1931., Heraklij. Pravoslavni: 26. februarja 1931., Porfirije.
Nočno službo imata lekarni Piceoli na Dunajski oeetd in B a k a r č 1 č na Sv. Jakoba trgu.
■ P. Hugolin Sattner bo prisostvoval v četrtek 12. t. m. v veliki dvorani hotela Union koncertu Glasbene Matice, na katerem se bo izvajala njegova kantata za soli, zbor in orkester: »Oljki«. Klavirski izvleček tega pomembnega dela se dobi v vseh knjigarnah. Stane 60. Din.
■ Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo danes 11. t. m. ob 18. uri v zbornični dvorani Univerze nadaljeval svoj ciklus javnih predavanj »o socioloških in ekonomskih osnorah moderne družabne reforme«.
■ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo drevi ob pol 21. uri v restavracijskih prostorih »Zvezde«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »0 pomorski organizaciji«. O tem predmetu izpregovori hon. univ. profesor gospod dr. L. BOhm. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
■ Pevski zbor »Maribor« iz Maribora koncertira v Ljubljani v sredo 18. t. m. Izvajal bo Sattner jev oratorij »Vnebovzetje B. D. M.« Zbo-r -pid part izvaja društveni zbor, »olisti »o gospa Lovšetov«, g. Živko in Neralič. Orkester bo ravnotako iz Maribora in šteje 45 mož. Oratorij dirigira regens chori mariborske stolnice
g: Gašperič. Vstopnice bodo od petka dalje v Matični knjigarni.
■ Odprta noč in dan »o groba vrata. Umrla je Ivr a Maroltova, 56 let stara, trgovka, Vidovdanska e. 1. Blag ji spomin, žalujočim nase sožalje 1
■ Tenorist Oton Masak, znani češki pevec, »talni gost Nar. Divadla v Pragi, gostuje v petek po zelo uspešnem gostovanju v Zagrebu tudi ▼ naši operi. Pel bo tenorski partiji v operah Cavalleria rusticana in Glumačih.
■ Ljudska univerza »a obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek 16. marca ob pol 19. uri v veliki dvorani Mestnega dom., v Ljubljani, Krekov trg, XVI. vajeniško predavanje. — Predava g. prof. Janko Mlakar o temi: »Naše planine« a sklop ti finimi slikami. Vstopnina je prosta. — Vabljeni »o tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
■ Če se sakom-a »porečeta. Včeraj »o prepeljali v ljubljansko bolnico s hudimi poškodbami na obrazu 481etno Marijo R., ženo užltkarja te Radeč pri Zidanem mostu. R. »e je sporekla s svojim možem. V prepiru Je mož zagrabil nož in ji prizadejal več hudih ran. Poškodoval ji Je zlasti desno oko, tako da bo najbrž oslepela.
■ Vlom v trgovino na Celovški cesti. V nedeljo okoli 9-45 so neznani vlomilci vlomili v pisarno trgov~> Petra Podborška na Celovški cesti it. 34. Podboršek, ki je ravno prispel v pis"- n, je še tam zasačil moškega, ki je držal v roki električno svetilko. Podboršek je pisarno naglo .klenil in se podal po stražnika, prebrisani lopov pa je medtem že pobegnil.
^ Dve nesreči pri delu. Kurjaču Martinu Za-letlu, stanujočemu v Linhartovi ulici 14, je cirku' -ka, medtem ko je žagal drva, vrgla po-Iro v glavo. — Aleksander Jurčenko, hlapec pri tovarnarju Jeleniču na Stari poti, je valil s ' kisa. Nesreča je hotela, da se j? spotaknil in prišel pod sod. Oba ponesrečenca sta se odšla zdravit v bolnico.
Celje
* I* državne službe. G. Fabjančič je imenovan kot suplent na drž. realni gimnaziji v Celju. auplent g. Adlešič Miroslav Je premeščen iz Jagodine, suplentka g. Pegan Dj. pa iz Osijeka v Celje.
* Dve zanimivi predavanji. Na Ljudskem vseučilišču Je predaval 9. t. m. zvečer g. Poljanec Leo iz Ljubljane o suženjski obali zapadne Afrike. Obravnaval je splošne prilike v tropič-nem pasu, posebnosti nekaterih zamorskih plemen, šege in običaje, vero, zakon, plese, love na divje zveri, gradnjo brezžične brzojavne postaje ln že marsikaj. Izvajanja *o temeljila vseskozi na lastnih doživetjih g. predavatelja, ki je tik pred svetovno vojno bil član ekspedicije, ki je prepotovala Togo in deloma sosedne pokrajine. Zelo lepe in značilne »kioptične slike
—	posnel jih je g. predavatelj sam — so po-nazorovale predavanje. V velikem številu navzoči so sledili 2 uri trajajočemu predavanju z vso pozornostjo. — Ob istem času Je v Ljudskem domu predaval znani poznavalec Siama g. inž. Lupša Ferdo. Pripovedoval je o svojih pestrih doživljajih v kraljestvu belili slonov ter o svojem delu zn kanalizacijo te dežele. Številne skioptične slike so ponarozovnle njegova izvajanja, za katero je žel zaslužen aplavz.
Jz dvugih banovin
Velike poplave Save
Po poročilih iz Siska in Nove Gradiške Sava se vedno narašča. Pod vodo je Lonjsko polje in velik del zemljišča v Jasenovcu in Stružiai. Bijelo polje je kakor veliko jezero med Brodom in Siblnjom. Nad vodno gladino se dvigajo samo še veje visokih dreves. V ponedeljek je Sava dosegla skoro 7 m nad normalo. Pri Rači je stopila iz struge in poplavila daleč na okoli v«e zemljišče. Vas Poloj nad Bosanskim Brodom je popolnoma pod vodo, vendar škoda tu ni velika, ker so hiše zgrajene na betonskih podstavkih.
Naglo naraščajo tudi reke Vrbas, Una in Uk-rlna v Bosni. V planinah je namreč zapadel visok sneg, ki'se sedaj taja. Nad Slavonskim Brodom se je pojavila jata galebov, ki io v teh krajih zelo redki gosti. Ljudstvo zaradi tega sklepa, da je pričakovati še veliko poplav.
Usoda pijanke
Nekdaj bogata in ugledna trgovska rodbina lilije Stankova iz Gjale pri Srbobranu je končala pred dnevi na prav beden način. Pred 10 leti se je Slanikov oženil z mlado in lepo Marijo. Srečen zakon je pa kmalu biil pri kraju, kajti Marija se ni dosti brigala za doni. Mož je opazil, da rada pije in mnogokrat jo je našel doma popolnoma pijano.
V	tem času sta dobila otroka, za katerega vzgojo se ni brigal oče ne mati. Življenje v družini je bilo vedno bolj neznosno, posebno še zato. ker se je trgovčeva žena opijanila tudi v javnih lokalih.
Mož si je prizadeval na vse načine da bi ženo odvadil alkohola, toda zaman. Tudi trgovina ni šla več tako dobro. Otrok je bil bolehen in je trgovec izdal velike vsote za njegovo zdravljenje. Trgovec je imel vedno večje skrbi gilede družine in glede trgovine. Njegova žena se je vedno bolj udajala pijači in med tem, ko je njen otrok po težki bolezni v bolnici izdihnil, je ležala pijana pod mizo v neki kavarni. Trgovca se je loteval vedno večji obup.
Pred dnevi trgovec ni našel žene doma. Šel je od kavarne do kavarne, da bi jo poiskal in končno jo je našel v neki zakotni krčmi pijano. Izgovarjala je nerazumljive besede. Poleg nje je bila pa steklenica z vinom. Tedaj j« trgo-
vec vlil v steklenico večjjo količino sublimata in ga ponudil ženi. Zena Je tekočino izpila, mož je pa vzel iz žepa, v prepričanju, da je ženo zastrupil, samota-ee in »i pognal krogljo ▼ glavo. Bil je pri priči mrtev, ženo pa, ki se je začela zvijati t hudih krčih, «o odpeljali takoj v bolnico, kjer se zdravniki prizadevajo, da bi Ji rešili življenje.
Streli v cerkvi
Iz Podgorice poročajo o razburljivem poskusu umora, ki »e Je dogodil v pravoslavni cerkvi v Tolo&ih. Miloš Vidakovič, kmet, star 28 let, Je živel zadnje čase t neko Vasilijo Brnjovič iz iste vasi. Imela rta ee rada od leta 1928. Posledica njune ljubezni je bil otrok, katerega sta krstila »a Miloša. Pozneje Je Vasi ljka raznesla po vasi govorice, da ni Miloš pravi oče otroka, temveč njegov brat. Miiloš se je pred mesecem oženil z nekim drugim dekletom. V nedeljo je prišel duhovnik v vas To-loši in opravil v tamkajšnji cerkvi službo božjo. Ravno ko je pričel cerkveni obred, se je Vasiljka neopažena priplazila do Miloša, ki ]e bil tudi v cerkvi, in ga z dežnikom udarila po glavi.
Kakor je izpovedala, ga je hotela na ta način samo osramotiti. Miloš je pa, kakor se je sprva sam zagovarjal, z namenom, da bi jo prestrašil, vzel iz žepa samokres in v cerkvi ustrelil na Vasiljko. Dve krogli sta jo zadeli, da se je zrušila pri priči na tla. Sodna komisija je takoj odšla na lice mesta in zaslišala težko ranjeno Vasiljko, katero so nato odpeljali v bolnico. Miloš se je pa po zločinu sam prijavil orožnikom. Noče priznati, da je imel z Vasiljko ljubavne odnošaje, še manj pa, da je oče njenega otroka. Na Vasiljko je streljal samo zato, trdi on, ker se je bal, da ga ne bi napadla še z nožem, katerega »o našli v njenem žepu.
b Samomorilni poskus 14-letuegn dekleta. V ponedeljek je v Zagrebu skočila z mostu v Savo neka 14-letna deklica. Nekateri mimoidoči, ki so to opazili, so slekli po nasipu, da bi nesrečnico rešili.Voda jo Je pa odnesla pod železniški most in odtod še 100 m naprej, kjer so jo delavci potegnili iz vode. Bila je še pri zavesti. Na stražnici »o jo zaslišali, kjer je povedala svoje ime in da je hotela v smrt. ker ji je umrl brat ln je ostala sama.
* Mestno gledališče. V nedeljo 15. t. m. bo 16. rfiladinska akademija ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. V torek 17. t. m. ob 20. gostovanje ljubljanske drame z Lipaho-vlm »Glavnim dobitkom«. Vstopnice za obe predstavi v knjigarni Goričar & Leskovšek.
* Mestni kino bo predvajal do vključno četrtka zvočni film »Nesmrtni potepuh« z Liauo Haid ter Gustavom FrOlichom v glavnih vlogah. Kot dodatek zvočna enodejanka ter zvočni žurnal.
* Gremij trgovcev v Celju ima svoj redni letni občni zbor nocoj ob 19*30 v mali dvorani Narodnega doma.
* Slikar g. Jakopič Iti liani bo v ponedeljek 16. marca ob 20. v Ljudskem domu predaval o temi »Jaz in moji tovariši«,
* Zelezničarji-upokojenci in provizijonisti naj ■e takoj zglasijo na celjski postaji radi navodil sa naročbo novih legitimacij. Nabavijo si naj fotografije v velikosti 6 krat 9 cm na mehkem papirju.
Kolo jugoslovanskih sester v Celju priredi letos 10. maja svoj običajni materinski dan, v nedeljo 17. maja pa veliko tombolo v prid počitniškega doma v Bakarcu.
* Stavbna serija je pričela. Včeraj so začeli podirati pritlično hišo št. 4. na Dečkovem trgu, kjer bodo zgradili moderno enonadstopno stanovanjsko hišo ■ trgovskimi lokali v pritličju. Je to prva stavba, ki so jo začeli letos in je treba ta začetek pozdraviti z željo, da bi še mnogo novih stavb sledilo.
* člani zimsko-sportnega odseka SPD v Celju izjavljajo, da nimajo nič skupnega s »Smučarskim plesom«, za katerega prireditelji razpošiljajo vabila, v katerih ga označujejo kot »3. smučarski ples« in o katerem se je pisalo, da se vrši »kot vsako leto«. Prva dva plesa se nista vršila pod nobeno firmo ter sta veljala kot skupna s člani SPD, ki pa tokrat s plesom nimajo nikakega stika.
* Smrtna kosa. 9. t. m. je umrl Za gradom It. 67 tesar in mali posestnik g. Šoster Josip, star 81 let. 10. t. m. je v Javni bolnici umrl g. Požar Vladimir, upravitelj narodne šole v Radečah pri Zidanem mostu, star 42 let. Preostalim naše sožalje I
* Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico ima svoj redni občni zbor v soboto 14. t. m. ob 20-30 v restavraciji Narodnega doma.
* Izguba. 7. t. m. popoldan je bil v Ipavčevi ulici izgubljen ženski dežnik iz črnega blaga. Najditelj naj ga odda na policiji.
* Invalid brez roke je 45-letni B. Ivan, ki ga Je beda prignala iz Hrvaškega Primorja v Celje, kjer je beračil. Policija ga je prijela, ker ■e mu pa ne more kaj drugega očitati, so ga poslali odgonskim potom v njegovo domačo ob-efno.
Tltavibcv
m Današnja proslava Sattnerjeve 801ctnice. Danes asvečer ob 20. uri. bo v veliki dvorani »Uniona« proslava 8Qletnlce rojstva našega za-
elu&ne&a »klada tol j rt p. Hugulinn Oalhno^ja a
koncertom slovenskega pevskega društva »Maribora«, ki bo izvajal njegov veliki oratorij »Vnebovzetje«. Občinstvo se obvešča, da bo Slavnostni nagovor še pred 20. uro, zato naj se prostori zavzameja že vsaj ob 19.45.
ni Prihod p. Hugolina Satlnerja v Maribor. Današnjemu koncertu Slovenskega pevskega društva »Maribora« v Unionovi dvorani bo prisostvoval tudi jubilant, skladatelj p. Hugolin Sattner, ki bo prispel v Maribor že popoldne.
m Proslava Finžgarjove šestdesetletnice. Ma-'plborsiko Narodno gledališče bo proslavilo šestdesetletnico pisatelja F. S. Finžgarja v soboto, dne 14. t. m. zvečer z njegovo kmečko dramo »Veriga«. K proslavi je povabilo tudi jubilanta.
m članom Narodue obrane. Sreski odbor N.
O.	vabi vse svoje člane in prijatelje, da se danes, v sredo zvečer, udeležijo koncerta v proslavo osemdesetletnice našega mojstra skladatelja p. Hugolina Sattnerja.
| tl. Ul. 1031. „VNEBOVZETJE" |
m Ljudska univerza v Studencih. Jutri ob 19. uri bo predaval profesor dr. Zgeč o spolni vzgoji. Mladini pod 18. letom vstop ni dovoljen.
m Predavanje • vrtnarstvu. V dneh od 1. do 8. marca je priredil mariborski odsek vrtnarske zaduge za »voj vajeniški in pomočniški naraščaj teoretična predavanja o razvoju rastlin in njihovi kulturi. Predavanjem je sledila vrtnarska mladina c velikim zanimanjem. Gg. predavateljem profesorju dr. Hericu in profesorju Valesu ter vrtnarjem g. Jemcu in Urbanku se vrtnarski naraščaj najlepSe zahvaljuje in želi, da bi mariborski odsek nadaljeval v tem smislu »voje započeto delo.
m Kako nastanejo rastline bo v sredo zve-čer ob 19. uri predaval vseučiliški profesor dr. F. Jesenko v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ter tako s popoln il svoje zanimivo predavanje ki je z njim minuli petek zvečer zaključil tretjo serijo predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Opozarjamo, da je vstop k vsem predavanjem lega agilnega društva tudi za nečlane prost.
m Licitacija na carinarnici. Danes ob 9. url dopoldne se bo na tukajšnji carinarnici prodalo na licitaciji razno kolonijaluo in drugo blago.
m Priprave za ljudsko štetje. Mestni uslužbenci so pričeli včeraj popisovati vsa stanovanja v mestu, da tako pripravijo podlago za ljudsko štetje, ki bo dne 31. t. m.
m Občni zbor 1SSK Maribora. Jutri, v čelrlek ob 20. uri zvečer bo v hotelu »Zamorec« v Gosposki ulici letošnji glavni občni zbor ISSK Maribora.
m Občni zbor Oblastne strelske družine. V nedeljo, dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne bo v lovski sobi hotela >Orel< letošnji redni občni zbor Oblastne strelske družine. Vse krajevne podeželske strelske družine se pozivajo, da pošljejo svoje delegate. Kraji, Iger se družine še nameravajo uslanoviti, naj pošljejo zastopnike, ki bodo prejeli vsa potrebna navodila.
m Odgoditev krstne predstave »Učlovečenja«. V*led obolelosti režiserja Hinka Tomažiča se je morala krstna predstava Rekarjevega misterija »Učlovečenja« odgoditi na poznejši čas.
Sreda, 11. marca 1981. a
  ----
g)a»»
Kranj
Kroick prijateljev Francije v Kranju bo imel svoj redni letni občni z bo v v četrtek 12. marca ob 20'30 uri. Občni »bor pa se ne bo vršil, kot je bilo pomotoma objavljeno prvokrat v salonu pri Jelenu, marveč v restavracijskih prostorih hotela pri Stari poStii. — Lokal krožka prijateljev Francije med članstvom še ni dovolj 7,tian. Lokal se nahaja v novi zgradbi hotela pri Stari pošti. 1. nadstr. levo, soba št. 20. Da se poset poživi, bo dvakrat na teden poskrbljeno *a družbo v lokalu, in sicer Ob sredah od 17. do 20. ure, ob sobotah pa od 16. do 20. ure. V teh urah bo prilika za konverzacijo, za Stanje revij in listov. Razen tega je lokal seveda Članstvu vsak Sas dostopen (ključ pri sobarici). Knjižnica posluje vsako sredo od 17. do 18. ure v krožkoveni lokalu. Posebej dijaštvn je lokal dostopen vsako soboto od 14. do 16. ure. Gosp. prof. Kuret bo dijaštvu ta čas tudi izposojeval primerne knjige krožkove knjižnice.
Kamnik
Vse mine. Na sokolskem letnem telovadišču pred državno smodnišnico so te dni podili ogromno, gotovo nad 200 let staro jagnjed. Deblo orjaškega drevesa je imelo slcoro 2 metra v premeru in je bilo spodaj popolnoma votlo, tako da je bila že nevarnost, da ga lepega dne močnejši vihar ne podre. Poleg tega pa je bilo v vrhu domalega že suho in je veter lomil debele suhe veje.
Posipanje ulic. S kamniških ulic so v zadnjem času temeljito postrgali blato, tako da so bile v mrazu videti, kot bi bile asfaltirane. Navozili so že ogromne kupe gramoza, dn bodo z njim posuli ulice, kadar nastopi zopet mokro vreme. Menda ne bo treba dolgo čakati.
Za zaščito živali. Obsojanja vreden dogodek se je zgodil v soboto dopoldne pred Samčevim predorom. Neki voznik je peljal kar 10 hlodov na vozu, v katerega je bil vprežen en sam konj. Uboga para seveda ni mogla izvleči voza po klancu, ker ji je drselo na novozapadlem snegu. Ko je niti 'bič niti kletvice in rohnenje voznika nista pripravila k temu, si je šel nekam izposodit drugega konja. Pasanti so se zgražali nad trpinčenjem živine s preveliko obremenitvijo in neki Ljubljančan je odšel po stražnika, ki je zagrozil vozniku, da bo njega vpregel v voz! Zdi se nam, da so naši stražniki vse premalo energični.
Dolenjske Toplice
Higijvnska razstava. Higijcnski zavod v Ljubljani je priredil od 22. februarja do incl. 1. marca t. 1. v Dol. Toplicah higijensko raza ta .'a, ki naj bi povzdignila zanimanje za zboljšanje zdravstvenih razmer. Razstava je dosegla v celotnem obsegu svoj namen, ker je bil obisk iste skozi ves teden nadvse povoljen in razveseljiv. Razstavo je otvorila 22. februarja zdravnica dr. Kristan-Lunaček, pred otvoritvijo pa je šol. uprav. g. Gregorc v imenu občine pojasnil zbranemu občinstvu nagibe, ki so vodili obč. odbor, da je zaprosil za prireditev potrebne higijen-ake razstave. Isti dan popoldne je predavala ga. zdravnica ženstvu »o higijeni žene«. Tudi pri toni predavanju &o napolnile žene obsežno in prostorno sokolsko telovadnico do zadnjega kotička. Razstavo si je ogledalo zelo mnogo občinstva in šolske mladine, domače kakor tudi sosednjih šol pod nadzorstvom svojega učiteljstva. Redno vsaki večer pa je bilo filmsko predavanje in sicer; o griži, pegastem legarju, mrčesu in razni golazni ter plunliih, kozah, alkoholu in kulturi srca. V soboto in nedeljo dopoldne pa je predaval oficijal higijenskega zavoda g. Puhar o alkoholu. Popoldne ob 15. uri pa je predaval zopet pri polno'nabiti dvorani poslušalcev ravnatelj higijenskega zavoda g. dr. Pirc o temi »Kako ostanem zdrav«. Nato se je g. župan Adolf Pečjak v imenu občine zahvalil g. ravnatelju za prireditev higijenske razstav., ki naj bi pripomogla k zboljšanju zdravstvenih razmer v občini kakor tudi v zdravstveni občini 'loplice. Redni veliki obisk razstave jasno »vedoči, da ljudstvo želi pouka in si hoče zboljšati svoje zdravstvene razmere, k čemur je razstava sigurno mnogo pripomogla.
Tukajšnje Sokolsko društvo priredi v nedeljo 15 marca ob pol 20. uri v telovadnici pomladansko telovadno akademijo, pri kateri hoče pokazati plod zimskega dela v telovadnici. Nastopili bodo vsi oddelki.
Pcfovan/e po !MV&Edi večernici
11.
Ko so prispeli na vežbališče, je profesor Kozorog- spoznal, da ga zle slutnje niso varale. Rakete, njegove ljubljene rakete, za katero je bil žrtvoval ves trud svojega življenja in vse premoženje, na Katero je stavil vse nade, čast in slavo
—	ni bilo nikjer več Letela je s stra-novito brzino v vsemirje in nihče mu ni vedel povedati, kako se je to zgodilo, uničen se je zgrudil na tla in se onesvestil.
Težka obsodba mariborskih pekov
Din ali 84 dni zapora
Obsojeni zaradi navijanja cen vsak na 5.040
Maribor, 10. marca.
Danes dopoldne se je pred s. Štukljem zagovarjalo pri tukajšnjem okrožnem sodišču 18 mariborskih pekov zaradi navijanja cen. Obtoženi so bili po § 382. k. z., ki določa, da se obrtniki ki prodajajo blago, kateremu je oblast določila ceno, dražje nego je dovoljeno, kaznujejo * denarnimi globami do 10.000 Din. Teki »o se zagrešili proti temu zakonu, s tem da niso upoštevali krušnih cen, ki jih je določil ban Dravske banovine.
Obtoženi peki, katere je branil odvetnik dr.
Reisman, so proti obtožbi ugovarjali s trditvijo, da banova odredba zanje ni obvezna, ker ni bila uvedena po predpisanem postopku v zmislu obrtnega reda, po katerem bi morala predlagali cene pristojna občina po zaslišanju merodajnih činiteljev. Razen tega so pa trdili, da so prodajne cene kruha v Mariboru take, da ne dosegajo niti zakonito dovoljenega 10% dobička, d očim bi po zakonu o pobijanju draginje bile kaznjive
šele tedaj, že bi prodajali i nad 2C% dobičkom.
V	dokaz »o navajali svoje kalkulacije..
Sodnik pa je vse te dokaaovalne argumente odklonil, ker so bali neutemeljeni ter obsodil vsakega peka na 5.040 Din globe, v slučaju neizterljivosti pa na 84 dni zapora, in sicer pogojno za dobo dveh let. V utemeljitvi obsodbe je navedel, da je bil ban upravičen določiti cene In da so obtoženci kaznjivi, ker jih niso upoštevali.
Zastopnik državnega pravdnika dr. Berile, je med razpravo izjavil, da so sli.no obtožbo naperili tudi proti pekom v Murski Soboti. Zanimivo je, da so tudi med obsojenimi peki voditelji Delavske pekarne. Proces je vzbudil v Mariboru izredno veliko zanimanje. Udeležili so se ga tudi peki iz Ljubljane, Celja in Ptuja. Obsojenci so prijavili priziv. Ker nekaterim mariborskim pekom sodišče za to razpravo ni moglo pravočasno dostaviti vabila, pridejo pred sodnike te dni posebej.
Očividec o potresu v Južni Srbiji
(Poročilo »Jugoslovanu« iz Skopi ja)
Sicer ne vem, ako bo še akluelen moj popis o strašni katastrofi v Južni Srbiji ali Macedo-niji, ker vlaki vozijo nepravilno, mislim pa, da bo še vkljub temu zanimal Vaše čitatelje.
Hotel sem obiskati novo kolonijo Primorcev Brestešnico, da si ogledam kraje in pokramljam s prijateljem, ki vodi to kolonijo, ki je pa sedaj še prav majhna. Sicer gre mnogo naših Goričanov pogledat tja doli, ampak ker prihajajo trudni od dolge poti, ne morejo razsojati pravilno, kakor bi razsojali, če bi ostali tam doli nekaj dni in prihajali ob drugem času in ne zdaj.
Šel sem iz Skoplja z večernim vlakom ob 23-05 uri. Hotel sem izstopiti na postaji Du-brovo, ker je od tam najbližje do Brestešnice. Ker je pa tam ob mojem prihodu razsajala grozovita burja, sem podaljšal pot do Denuš Ka-pije. — Tu se mi je nudil grozen prizor. Burja strašna, postaja v temi, okoli postaje vse v opeki, ometu; vsa postaja razpokana, železniško osobje obupano, V sosednjih hišicah razsvetljeno, ljudje zbegani. Ravno nekaj minut pred našim prihodom je ponovno hudo treslo in se vedno še ponavljalo. Vsaka zveza proti jugu popolnoma prekinjena, proga od bivšega Macken-senovega tunela zasuta, poškodovana. — Počakati I —
V	Brestešnico nisem mogel, kajti burja je bila grozna, oblaki za dež — in Vardar je baje tudi naraslel, da ni bilo popolnoma varno iti preko s čolnom. Druge zveze do Brestešnice ni.
Ob 8. uri je prišel komisijski vlak iz Skoplja z gospodom šefom službe Jovičem, njegovim pomočnikom, banskim svetnikom Pesuničičem, nekim inženerjem od sekcijo iz Skoplja in brzojavnim mojstrom. To je bila samo nekaka izvidnica, ker nikdo ni vedel, kaj je pravzaprav.
Okrog 10. ure se je posrečilo z motorno dre-sino napraviti dogovor, da je izvidniški vlak lahko šel do Klišure. Tam smo počakali brzi (ekspresni) vlak JOZ, ki je dospel z 9-urno zamudo in je šel preko vardarskega mostu ravno ob najhujšem potresu ob 2-50. Za njim danes ni šel še nobeden vlak preko tega mostu, ker se boje, da ni več trden.
Vožnja iz Denuš Kopije v Klišuro je bila strašna. Videlo se je, kako se je podzemska sila poigravala z velikanskimi skalnatimi masivi. Jih drobilo, da so velikanske skale bile raz-stresene kakor pesek. Ena skala je padla ravno na čuvajnico št. 367 in jo popolnoma zdrobila; k sreči je bil čuvaj zunaj. Druga je padla na tračnico, da je tračnico uvilo kokor žico; druge so zasule cesto, progo itd. — Pridni delavci so neumorno delali, tako da Je bila proga
Kočevje
Drugi gospodinjski tečaj v Novih selih pri
Kočevju. Novost za vso nažo okolico je že drugi gospodinjski tečaj v Novih selih pri Kočevju. Slične gospodinjske tečaje prireja kraljevska banska uprava tudi drugod. Tečaje vodijo posebne učiteljice. Trajajo pa po tri mesece v času od 1. septembra do 80. junija. Za tečaj lahko prosijo občine, okrajni šolski sveti, župni uradi, izobraževalna društva itd., ki pa morajo preskrbeti potrebne prostore, kurivo in prevoz inventarja. Inventar je last banske uprave.
V	vsak tečaj se sprejme ofkodi 20 d oktet. Tu ee seznanijo z vsem, kar spada v gospodinjstvo, tako z zdravstvom, živinorejo, mlekarstvom, vrtnarstvom, sadjarstvom, z lepim vedenjem, z vzgojo in nego otrok, računstvom in krojnim risanjem. Poleg tega se vadijo praktično v kuhanju, šivanju, pranju, likanju itd. Tečaj vzdržuje banska uprava. Udeleženke tečaja prispevajo s potrebnimi živili ter plačujejo po 10 Din tedensko za špecerijske stroške. Da je med narodom zelo veliko zanimanje za take tečaje je najiboljši dokaz dejstvo, da je to v Novih selih ž.e drugi tečaj. Prvi se je vršil pred Božičem. Potrebne prostore je dal na razpolago župan g. Anton Cuii, ki je največ pripomogel k temu, da se tečaji vrše tudi v njegovi občini. Tečaj vodi gdč. Vilma Benigerjeva, ki je dosegla z neumornim delom nepričakovane uspehe. Ne udejstvujejo pa se naša dekleta samo v gospodinjstvu, ampak tudi v prosvetnem delu. Že dvakrat so vprizorile gojenke dramske predstave, pri katerih so nastopile tudi s pevskimi točkami. V veliki meri je tukaj pripomogla k uspehu gdč. Benigerjeva, ki je kljub preobilnemu delu nastopila v glavnih vlogah. Režijo in pel je je vodila gdč. Vida Kleindienst, učiteljica istega tečaja. Nemala zasluga za uspeh pripada tudi njej. Iz navedenega lahko posnemamo, kako velike važnosti so taki tečaji za izobrazbo našega ljudstva. Zato je nujno potrebno, da se slični tečaji organizirajo tudi v sami kočevski okolici, kjer so zelo potre-bni. Banska uprava gre prirediteljem na roko kjerkoli more. Tega naj se zavedajo vsi vplivnejši
ob pol 12. uri čista. — Vsaka čuvajnica je bila poškodovana, na postaji Klišura, kakor tudi pri vseh čuvajnicah je bilo borno pohištvo železničarjev na prostem zmetano eno vrh drugega.
Ko smo dospeli v postajo, se nam je nudil pretresujoč prizor. Visoka lepa postaja grozi vsak hip se popolnoma zrušiti; dve tretjini je že itak zrušeno. Železničarji so vse rešili, kar so mogli iz zgradbe; aparate, tiskovine, pohištvo, karte, slike; le debela železna blagajnica je stala v kotu, a tudi ta je bila premaknjena vsled potresa. Ura se je ustavila ravno ob 2 30, ko je bil drugi strašni potres.
Ljudje so bili prestrašeni, zbegani, lačni; dobilo se ni ničesar razen malo rakije in vina, ker peči so bile vse uničene, tako da niso že dva dni dobili kruha in ničesar gorkega.
Okrog postaje so bile vse hiše v takšnem stanju, da absolutno niso več uporabne, ako niso že popolnoma zrušene.
Postaje Mišovče, Miletkovo in Smokvica so do tal porušene. V bližni vasi Pisava je baje 18 mrtvih, 60 ranjenih; vas Valomdovo je popolnoma uničena, ravno tako tudi Karadjordjevo, kjer je voda bruhnila na dan.
Ljudje beže s prvim vlakom, ker ne morejo več prenesti neprestanega tresenja in groznih prirodnih pojavov. Tako je pravil seljak, da ho znarel, ker kar je videl, ne more umeti. Iz vodnjaka je bruhal pesek in voda, nekje drugje je brizgala voda kakor iz škopilnika, vedno se mu majajo tla itd. Drugi je rekel: Imam dva konja in voz, dajte mi 200 dinarjev, samo da grem . . .
Popoldne je prišel poseben vlak z gospodom banom dr. Lazičem, z visokimi vojaškimi dostojanstveniki, z zdravniki, avtomobili, obvezami in prepotrebnim kruhom in drugim živežem.
Ukrenili bodo vse potrebno na licu mesta, da bodo olajšali bedo in nesrečo ubogim ljudem.
Ko smo se vozili od Velesa proti nesrečnim krajem, nas je pozdravljala tu že se porajajoča pomlad. Vijoličasti širokolistnat teloh, breskve, mandeljni, marelice so bili v bujnem cvetju. Kakozr je ob Vardarju že obdelano, šolala in grah že velika, — je od Strumice doli v tej porajajoči se naravi vse v rušeninah. Škoda je ogromna
—	milijonska. — Ko sem se vračal, sem gledal na Veles in si mislil, kaj bi se zgodilo s tem ubogim mestom, ako bi bil epicenter tukaj. Grozno! Niti misliti si ne smem, ker te borne hiše še iz turške dobe bi se vse zrušile pri najmanjšem potresu.
Ko sem se bližal Skoplju, počelo je deževati in dežuje še vedno, ko Vam pošiljam to pismo.
Jf. C.
faktorji pri nas. Dolžnost županov, župnikov in učiteljev je, da se zainteresirajo za stvar in skušajo v svojih krajih prirediti slične tečaje, ki bodo ljudstvu samo koristili.
Prve zimskošportne tekme. Zimski šport se je razvil pri nas pravzaprav zelo pozno. Spričo ugo<lnih zimskih prilik bi pričakovali, da se je razvil £e davno prej. Kljub tenu pa smo šele v začetku, V torek so se vršile skakalne tekme pri katerih je odnesel prvenstvo g. E. ROthel, dijak VIL r. Skočil je 10 m, kar je za tukajšnje razmere mnogo. Drugo in tretje mesto pa si delita g.	H.	Jenčič in I. Dobravec	z 9-50 m. V
sredo so	se	tekme nadaljevale.	Na	redu je bil
tek na daljavo 7 km. Tu si je pa priboril prvo mesto g.	France Lipovec, dijak	VII. rav.r. Kot
dugi mu	je	sledil g. H. Jenčič.	S	tem so bile
tekme končane. Nadejamo se, da bomo še lahko videli naše smučarje v medesebojnem boju, če ne letos pa prihodnjo zimo, ko bodo tekme popolnejše oi^anizirane, program pa obsežnejši.
Jesenice
V	nedeljo se je lažje obstrelil po nesreči s svojim službenim revolverjem carinski pripravnik 25 letni g. Avsec. Izpraznjeval je namreč svoj službeni revolver, pri tem pa pomotoma pustil v njem Se en naboj, ki se je pri na-daljni manipulaciji sprožil iif Je zadela krogla Avseca v nogo. Rana ni nevarna, vendar pa so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
Opozarjamo na današnje sokolsko predavanje, ki bo v sokolskem domu ob 20. uri. Predava br. starosta. Vabljeni!
Jutri v četrtek ob 18. url bo ustanovni občni zbor »Krožka prijateljev Francije« na Jesenicah v poslopju tukajšnje meSčanske šole.
Sokolski oder. Gledališki odsek sokolskega društva Jesenice vprizori 18. t. m. in na Jožefovo »On ln njegova sestra«. Za to predstavo vlada precejšnje zanimanje.
Nesreča. Pred nekaj dnevi se je sankala od Sv. Križa proti Jesenicam večja dužba, med njimi tudi ga. Bukova; kakor pri sankanju ponavadi, se je tudi njej pripetilo, da se Je prevrnila, v tem trenotku pa je neki sankač privo-
*il s precejšnjo brzino in se zaletel s prednjim konce«? BVoJih s*rik t op. Bukovo in JI zadal poškodbo na nogi. Ga. BUkova Je morala ostati a«lj «§» v poet« ji ln ji želimo, da bi čimpreje okreval«.
Žužemberk
Vlomi. Pred dnevi je bilo vlomljeno v shrambo Antona Hnikarja iz Prapreč, ter mu je bilo odnešeno vse suho meso. Nekaj dni potem so vlomili neznani zlikovci v zidanico g. Antona Urbančiča iz Zafare in mu pokradli tudi okoli 200 1 vina. Ker je to v kratkem času že tretji vlom, se upravičeno sumi, da je na delu dobro organizirana vlomilska tolpa.
Na cadnji občinski seji je bil izvoljen za občinskega blagajnika g. Jožef Cukale, posestnik in tesarski mojster iz Žužemberka.
fludo narave. Novak Mariji, posestnici iz Vrha. obč. Žužemberk, je povrgla koza mladiča, ob tednu pa še enega. Oba sta zdrava.
V	mesecu februarju so umrli: Bradač Jože, posestnik, star 76 let; Hrovat Franc, uslužbenec, star 78 let; Hace Anton, rudar, star 34 let v Holandiji ter Jožefa Vehovec, posestnica v starosti 89 let.
Št. Jurij ob južni železnici
Nova trgovina. Novo trgovino z mešanim bla-
Som je v nedeljo 8. t. m. v prostorih bivše .rtusanove trgovine otvoril g. Anton Fedran.
Odlikovanje. G. Josip Čretnik, izdelovatelj poljedelskih in mlinskih strojev, je prejel diplomo in Blato kolajno kot priznanje za svoje precizno izdelane stroje, ki ji<h je bil razstavil v Novem Sadu.
Logatec
Brezposelnost je tudi v Logatcu vedno večja. Cuje se, da bo v kratkem največje lesno podjetje v Logatcu firma Kunstelj odpustilo več delavcev. S strahom gleda naš lesni delavec na bodočnost.
Gospodinjski tečaj bo v tekočem letu v tuk. Sokolskem domu. Irrtereseotinje naj se glasijo pri Šolskem vodju g. Štrausu, kjer dobe natančnejše podatke.
Vlomi v poStfni dom in v ljubljanske cerkve
Roparski napad v Selški dolini. —- Tri obravnave pred senatom trojice,
Ljubljana, 10. marca.
Danes popoldne so se vršile pred senatom trojice, ki mu Je predsedoval sodni svetnik g. Kralj, sosodnika pa sta bUa dr. Štrukelj in dr. Dolinar, tri obravnave, ki so trajale od 8 30 do 16. ure.
Prva obravnava proti Rudolfu V. rojenemu leta 1906., čevljarskemu pomočniku v Ljubljani, Francu F., roj. leta 1910, zidarskemu vajencu v Ljubljani, Ivanu J., roj. leta 1912., čevljarskemu vajencu v Vevčah in proti Alojziji 2., roj. leta 1913., natakarici v Ljubljani, se je zavlekla do 115 ure. Obtoženi so bili: Rudolf V., da je 30. avgusta lani ukradel v Ljubljani Josipu Dovču listnico, vredno 25 Din, s 780 Din gotovine. Rudolf V. In Franc F. sta v noči od 28. na 29. decembra lani vlomila v registrirano zadrugo z o. z. »Poštni dom« na St. Jakobskem trgu in odnesla znamk, kolkov, cigaret, cigaretnih papirčkov, vžigalic in ustnikov za 10.546 Din. — Franc F. in Ivan J. sta v noči od 5. na 6. decembra lani vlomila v več cerkev in odnesla iz
1.	6 nabiralnikov v cerkvi sv. Frančiška v Ljubljani namanj 400 Din gotovine; 2. v noči od 26. na 27. decembra lani iz 7 nabiralnikov v cerkvi sv. Petra najmanj 400 Din gotovine; 3. dne 26. decembra lani iz enega nabiralnika v cerkvi sv. Nikolaja najmanj 30 Din gotovine. Ivan J. si je 16. oktobra lani izposodil v Ljubljani suknič od Karola Kokalja, našel v njem listnico s 100 Din in si jo pridržal. Alojzija 2. pa je kupila od Rudolfa V. 100 Vardar in 500 Zeta cigaret za 150 Din, pridobila si torej stvari
o	katerih si je morala misliti, da so bile ukradene.
Obravnava proti tem trem zlikovcem je pokazala, kako hudo izprijena je današnja mladina. Obtoženci so se med obravnavo smejali, kakor da se jih nič ne tiče. Resni so postajali šele, ko je predsednik Kralj bral sodbo. Obsojeni so bili: Rudolf V. na 20 mesecev strogega zapora, Franc F. na 6 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni, Ivan J. na 4 mesece strogega zapora, Alojzija 2. pa na 180 Din denarne kazni, ki pa se ji odloži za dobo enega leta.
Zanimiva je bila obravnava proti 32 letnemu Janezu Kalanu, delavcu na Dobravi na Gorenjskem, ki mu je obtožnica očitala zločinstvo raz-bojništva ln tatvine. Dne 7. jaml&rja letos Je potoval 59 letni krošnjar Franc Potokar iz Škofje Loke po Selški dolini proti Praprotnem. V vasi Vešter je srečal obdolženca Kalana, ki je hodil s Francetom K. proti Škofi Loki. Kmalu po tem srečanju sta se Kalan in K. obrnila in šla za Potokarjem. Pri tej priliki je obdolženec rekel K., da gresta črez hribe na Bled in da bo prosil Potokarja za kak dinar, če pa ta zlepa ne bo dal denarja, mu gew bosta vzela zgrda.
Ker K. t načrt ni ugajal, je potem, ko sta došla Potokarja in hodila z njim proti Praprotnem, zapustil obdolženca In Potokarja in Sel po mostu na drugi breg Sore ter se na to vrnil v Škofjo Loko. Obdolženec Kalan pa je kmalu po tej ločitvi na cesti pred vasjo Praprotno zagrabil Potokarja, ga sunil v jarek, pokleknil nanj, ga davil za vrat in mu vzel listnico s 180 Din.
Kalan je bil tudi že obtožen, da je 4. decembra lani vlomil v zaklenjeno hišo svojega brata Rudolfa Kalana In mu odnesel suknič, klobuk, boks čevlje in 2 srajci v skupni vrednosti 345 dinarjev.
Kalan je skesano priznal dejanje ln se zagovarjal, da ga je napotil k zločinu spremljevalec K. Obsojen je bil na 15 mesecv roblje in izgubo častnih pravic za 2 leti.
Pred senatom trojice se je morala zagovarjati tudi še Marija K., rojena leta 1912. v Zg. Kašlju, delavka brez stalnega bivališča, že 8 krat kaznovana. Obtožena Je bila, da Je ukradla Joslplni Pančurevl Jensko obleko, S double zapestnice, zlat prstan, komblnežo ln 10 robcev v skupni vrednosti 1270 Din. Obsojena Je bila na 8 mesecev strogega m pora.
Dvajseti dunajski velesejem
(Od našega rednega dunajskega dopisnika)
Dunaj, 8. marca.
Danes praznuje Dunaj velevažen jubilej — desetletnico dunajskih povojnih velesejmov, ki jih je z današnjim že dvajset. Naša država ima zopet krasno priliko, da nudi svojim industri-jalcem in obrtnikom jako cenene šole o napredku zadnjih časov v vseh panogah — obrti in industrije. Zato tudi daje naša država jako izdaten popust na železnicah vsem posetnikom tega velesejma. In le želeti bi bilo, da bi mnogo naših naprednih ljudi prav pozorno pregledalo vse, kar nam tu Avstrijci nudijo.
Ali niso sami Avstrijci med razstavljalci, marveč tudi države: Belgija, Brazilija, Danska, Nemčija, Angleška, Francoska, Holandska. Italija, Jugoslavija, Luksemburška, Poljska, Ru-munijn, Švedska, Švica, Španija, Češkoslovaška, Ogrska in Združene države.
V	Messepalastu je kakor doslej zastopana usnjata industrija, igrače, šport, umetna in domača obrt, papirna industrija itd. Tu so znamenite posebne razstave: pohištvo, ki zavzema ogromno prostora in zbuja občudovanje. Arhitekti vsega sveta so sodelovali v modernizova-nju ljudskih stanovanj. Tendenca je: iztisniti za oči — spalnice. Coz dan lične, praktične sobe, ponoči praktične spalnice. Z velikim umevanjem je sestavljena razstava* novodobno obratovanje« vseh obrti. Kdor se hoče učiti, kdor hoče napredovati iz starokopitnosti do modernega dela in izdelovanja, si mora to ogledati. En zgled: tu je videti mizarsko delavnico
—	kakor ne sme biti, poleg pa moderno delavnico. Takoj pade v oči, zakaj mora zadnji prvega izpodriniti in uničiti. Grafična obrt je silno poučna. Tudi jaz sem šele tukaj prvič vi-
llmettni gnoi — skupne nabave
Občinski tajniki imajo te dni polne roke dela t prijavami za umetna gnojila. Umni kmetovalci, ki so že uporabljali umetni gnoj, so to akcijo Kr. banske uprave z veseljem sprejeli. Prepričani, da je umetni gnoj zelo dober, so se vendar premišljevali, ali ga naj kupijo, ker se jim je zdel predrag. Sedaj pa, ko je cen ’» uitroloskal znižana na Din 138 za 100 kg, je zanimanje za umetni gnoj zopet oživelo. P03 :!>r-o zanimanje je za umetni gnoj med sadjarji. Tako Je n. pr. na naši severni meji, kjer so lansko 'e-to dobili lepe vsote denarja za sadje, ena sama občina naročila 3.100 q nitrofoekala. Seveda eo v teh krajih že poprej rabili mešano gnijilo ki z njim imeli dobre uspehe.
Pri današnjih ugodnostih nabavke umetnega gnojila se lahko vsak kmetovalec sam prepriča, kakšen uspeh ima umetni gnoj na njegovi zemlji. Akcija je zamišljena tako, da se naj v vseh občinah širom banovine gnojijo večje ali manjše površine, razni posevi, da se bo lahko na ta način na podlaig mnogoštevilnih uspehov žetve letošnjo jesen vpostavil siguren zaključek o koristi uporabe umetnega gnoja. Zato naj ne izostane niti ena občina. Vsepovsod se naj takoj sedaj spomladi, ko bo vreme to dopuščalo, gnojilo spravi čim prej v zemljo in dobro z njo .pomeša. Oni kmetovalci, ki se še niso odločili za naročila, naj to storijo čimprej, da ne bo umetni gnoj prepozno prispel.
Gospodarske vesti
X Za gospodarski patrijotizem. Pred dnevi ima poročali o hvalevredni zamisli zagrebške zbornice za TOI, ki propagira za veliki teden takozvanl jugoslovanski gospodarski teden, ki naj kupujoči publiki pokaže izdelke naše domače industrije. Pred par dnevi pa je tudi zbornica za TOI v Novem Sadu pokrenila slično akcijo pod okriljem deželne konference delegatov gospodarskih zbornic v Velikem Bečkereku. Na dnevnem redu vsakoletne konference se nahaja letos važen pjedmet: »Jačanje notranjega tržišča in ustvarjanje nacijonalno orijen-tiranega razpoloženja med konsumentl«.
X Poslovanje Poštne hranilnice v mesecu februarju 1931. Število vložnikov pri Poštni hranilnici se je v teku meseca februarja zvišalo za 5247 novih vlagateljev. Skupno število do sedaj 137.331. Hranilne vloge so se v teku meseca povišale za 13 milijonov. V čekovnem prometu je bilo novo otvorjenlh 96 novih čekovnih računov.
X Opozorilo konjerejcem: Banovinska žreb-čarna Je za letošnjo plemenilno dobo namestila na plemilne postaje sledeče žrebce plemenjake: Brežice: štev. 4 Pluto Balz, štev. 8 Slglavy Ajša, štev. 7 Pluto Zecke, lipicanci, štev. 119 Daho-man, arabec, štev. 388 Purloso angl. polkrv. in štev. 158 Jordan, norlčan. — š koci jan: štev. 381 Nonius, normanec in štev. 20 Gidran, arabsi polkrv. — Kostanjevica: štev. 108 Princ Dillon, amerik. kasač, štev. 33 Urmeni Noillus, normanec, štev. 22 Carabas, angleš. polkrv., štev. 73 Maestoso Bibor, lipicanec. — žabjavas pri No-vemmestu: štev. 10 Labud, anglešk. polkrv., štev. 28 Bogdany, angleš. polkrv. — Sp. Polskava: štev. 126 Bloksberg, angleš, polkrv. štev. 221 Sultan, štev. 80 Carlis in 62 Podarke de Scail-mont vsi belgijci. — Cven pri Ljutomeru: 148 Peter Mozart, štev. 149 Plunger Jun., štev. 150 Gelderodas, štev. 151 Casanova, štev. 107 Mak-lilko, štev. 109 Nepomuk, štev. 134 Pozor, vsi ameriški kasači, štev. 9 Przedwlt, štev 30 Leptir in štev 375 Carabas, vsi angleški polkrvni in štev 31 Gidran, arabski polkrvni.
X »Zrebčarska plemenilna postaja Selo pri Ljubljani«. Konjerejcl in lastniki plemenskih kobil v območju mesta Ljubljana in sreza Ljubljana in okolica se opozarjajo, da so na pleme-nilni postaji Selo vdeljenl sledeči žrebci plemenjaki: .štev. 349 Peregrin. štev. 350 Schagya, štev 1 Schagya, štev 60 Gidran, štev 16 Daho-man vsi arabski polkrv., štev. 115 Vardar, štev. 110 Uskok, štev. 111 Posilnl vsi amerikanski kasači, štev 152 Brisker in štev 153 Cornel, oba polnokrvna angleža in štev 520 Furioso polkrv.
del, da ima n. pr. socijalistična tiskarna »Vor-whrts« 32 stavnih strojev, 16 rotacijskih strojev, enega poleg teh za globok tisk, 19 brzo-strojev, 20 stereotipskih strojev, 15 knjigovez-nih, 500 motorjev. In tiska čez 70 listov in revij Mnogo lepega je tu videti. Ljubljana naj gre s hitrimi koraki za takimi zgledi v tujini. Razstava reklame je jako poučna.
V	novem dvoru je vse, kar človek rabi za svoje telo, za sobe, za razne udobnosti življenja. Tu je tudi antična umetnost.
Najbolj privlačna za zunanji svet je pa Rotunda, kjer je zastopana vsa velika in težka industrija. Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles je velikanska, veliko večja nego doslej. Zastopanih je 32 avtomobilskih in 28 motorskih tirm. Največji drenj je pa seveda tam, kjer skrbe za usta in želodec. Poskrbljeno je za najizbirčnejše gurmane.
Na zapadni fronti Rotunde tja do cestne železnice pa je nešteto večjih in manjših paviljonov, kjer nazorno kažejo največjo industrijo. Tu se vse vrti, žvižga in piska. Tu se nam nazorno kaže življenje v največjih industrijskih podjetjih. Veliko je novosti, ki jih lani še nismo poznali.
Tudi pri nas imamo sejme. V kratkem bo veliki Zagrebački Zbor, na jesen v Ljubljani. Vsi tisti naši rojaki, ki bodo tam razstavljali, naj si ogledajo zdaj dunajski sejem, morda najdejo mnogo pobud in novih misli za svoje bodoče načrte in napredke. Bližina Dunaja nam je v veliko korist, ako znamo izkoristiti brezplačno šolo v tem prvem večjem svetovnem tržišču.
A. G.
anglež. — Začasno stojita tamkaj tudi še: 1 žrebec belgijske in 1 žrebec norinške pasme.
X Prodaja odpadkov bombaža, usnja itd. se bo vršila potom licitacije dne 24. marca t. 1. pri Žandarmerijski četi v Dubrovniku. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Oddaja zakupa buffeta na postaji Brežice se bo vršila potom licitacije dne 26. marca t. 1. pri. Direkciji državnih železnic v Ljubljani. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
XDividenda zavoda »Banca Commcrciale Ita-liana« znaša za leto 1930 12%, medtem ko je lansko leto znašala 13°/0. Banka izkazuje za preteklo poslovno dobo pri 700 milijonih lir delniškega kapitala 88 milijonov čistega dobička, medtem ko je znašal čisti dobiček prejšnje leto 114 milijonov lir. Letos so tudi prvič izostale dotacije rezervnemu fondu, ki znaša 80“/o delniškega kapitala.
X Vprašanje romunskega zunanjega posojila. Bukareškl list »Epoca« prinaša poročilo iz Pariza, v katerem se naglaša, da so bila pogajanja za sklep romunskega zunanjega posojila v Parizu prekinjena vsled odstopa francoske Narodne banke. Kakor se v nadaljnem zatrjuje, se bodo pogajanja obnovila šele v jeseni, ker se bodo med tem časom zaključila mednarodna posojila, predvsem italijansko, angleško itd. Tudi pogajanja o španskem stabilizacijskem posojilu so se prekinila.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg koruze, 1300 kg koruznega zdroba, 2000 kg riža, 200 kg rozin, 25.000 kg moke, 300 kg testenin, 300 zavitkov praška »Persil«, 200 komadov sirkovih metel, 800 škatolj vazelina za čevlje; do 23. marca t. 1. pa glede dobave 1400 kg železa za betoniranje, 60.000 kg port-land-cementa, 2500 komadov šamotue opeke in 20.000 kg tračnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatka so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dne 21. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 50 m3 hrastovih podnic. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji).
Borzna poročila
dne 10. marca 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 10. marca. Amsterdam 22'835, Berlin 13-545—13575, Bruselj 79387, Budimpešta 9-9138-9-9438, Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 7-9905-8-0205, Londou 27665, Newyork 56-84, Pariz 221-96-223-96, Praga 168-29-169 09, Trst 297-16-299-16.
Zagreb, 10. mar. Amsterdam 22"805—22’865, Dunaj 799-06-802-06, Berlin 13-545-13-575, Bruselj 793-87 bi., Budimpešta 991-38—994-38, London 276-25—277 05, Milan 297-25—299-25, Newyork ček 56-74—56-94, Pariz 221-96—223-96, Praga 168-29—169 09, Curih 1094-40—1097-40.
Beograd, 10. marca. Berlin 13-5450—13-5750, Budimpešta 991-38—99438, Dunaj 79905 do 802-05, London 276-25-277-05, Milan 297-16 do 299-16, Newyork 56-74—56-94, Pariz 221-96 do 223-96, Praga 168-29-16909, Curih 1094-40 do 1097-40.
Duunj, 10. marca. Amsterdam 285"26, Beograd 11-4937, Berlin 109-31, Bruselj 99‘12, Budimpešta 123-99, Bukarešta 4-2280, London 34-5567, Madrid 78-50, Milan 37-265, Newyork 711-30, Pariz 27-845, Praga 21-075, Sofija 5T54, Stockholm 190-55, Kopenhagen 190-10, Varšava 79'65, Curih 136-92.
Curih, 10. marca. Beograd 9-1250, Pariz 20-3437, London 25-2437, Newyork 519-65, Bruselj 72-43, Milan 27-2225, Madrid 56'70, Amsterdam 208-35, Berlin 12374, Dunaj 73-055, Sofija 37625, Praga 15 395, Varšava 5820, Budimpešta 90-60.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 10. marca. Državni papirji: 7% inv. pos. 87 25—88. vojna škoda ar. 420-50—421, kasa 420-50—421 (420, 421), marec, april, maj 41950—420-50 (marec 420), december 421 do 423, 4% agr. obv. 51 50-52, 7% Bler. 82 375 do 82-875 (83. 82-75, 82 875), 8% Bler. 92-75 do 93 (93), 7% pos. hip. 8275-83. Banke: Hrvat-
ska 50 d., Praštediona 900 d., Udružena 191 do 192, Ljublj. kred. 127 d., Medjuna rodna 69 d., Narodna 8100—8300. Industrije: Sečerana Osijek 278—285, Trboveljska 333—344-50, Slavonija 200 d., Vevče 132 d.
Beograd, 10. marca. 7% inv. pos. 88—88-50, 4% agr. obv. 52—53, 7% pos. hip. b. 83-50 do 84-25, 7% Blaire 83—84, 8% Blaire 94, 6% begluške obv. 69-75—70, Tobačne srečke 20 do 24, vojna škoda 419-50—419-75, Narodna banka 7720—7800, Založna banka 470—510.
Dunaj, 10. marca. Bankverein 16'35, Kreditni zavod 4670, Dunav-Sava-Adria 14-52, Prioritete 88'65, Trbovlje 41’80, Leykam 3-50.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta; promet 3 vagone pšenice, 1 vagon koruze. Moka: baška štev. 8 115—120. Otrobi: baški, sremski, ban. 105—110. Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 6 vagonov, oves 1 vagon, koruza 16 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 4 vagone. Tendenca neizpremenjena.
Sombor, 10. marca. Pšenica: sremska 78 kg 142-50-147-50, slav. 78 kg 140-145. Ječmen: baški, baranjski pomladanski 69/70 kg 190 do 200. Koruza: baška garant. 82-50—87-50, baška april 87’50—92"50. Fižol: baški »usanc« 130 do 140, baški mešani 165—175. Otrobi: baški pšen. 100—105. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 154 vagonov.
Budimpešta, 10. marca. Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: marec 16—16-08 (16-07 do 16-08), maj 16-21-16-27 (16-26-16-28). Rž: marec 11—11-05 (10-98—11), maj 11-32 (U'30 do 11-32). Koruza: maj 12-80—12-88 (12-87 do 12-88), julij 13-18 (13-17-13-18).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, brez prometa.
<Sp©a?i
mu
oglmi
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10' — (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložile znamko.
B. Pauer
keksi
biskviti vafelni i. t. d. so najboljši! 732
n
Fran Flerin
datnskl slamniki za spomladansko sezijo
sprejema damska in moška popravila lastna delavnica Ljubljana Miklošičeva cesta 4.
609
Št. St M. Strašek
Celje Kralja Petra c. 29 Trgovina s čevlji
se priporoča vsem cenjenim strankam in občinstvu, ter prosi za podpiranje domačega podjetja
710
Begonije Gloksinije Montbrecije Iris
Amaryllis Canna indica Anemone Tuberoze Dalije
dobite pri
Sever S Komp.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Gomolji so nam pravkar dospeli. Pridite, dokler imamo popolno zalogo. Cenik brezplačno na zahtevo.	782
Nogavice, rokavice, volna in bombni 463
sajoeneje In v veliki izbiri pri KARL PRBLOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Kolesa
na ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, kolos gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite se na
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Krasna zmaga Hajduka.
Hajduk : Chalacco 3:0 (1:0).
Hajduk bi moral po programu nastopiti že 1. marca proti prvaku republike Peru, vendar se tekma ni mogla odigrati zaradi notranje političnih nemirov. Tekma se je vršila šele preteklo nedeljo in je imela ekipa Hajduka dosti časa, da se aklimatizira. Uspeh se je pokazal takoj. Splitčani so nastopili v postavi: Culič— Lukič, Mikačič—Guzina, Deškovič, Marušič— Kragič, Lemešič, Bakotič, Sotirovič, Živkovič. Moštvo Je predvedlo izredno lepo igro kratkih pasov, napram kateri je bil nasprotnik brez moči in je podlegel s 3:0 (1:0). Gole sta zabila Lemešič 2, Sotirovič 1. Posebno so se odlikovali Culič, Mikačič, Deškovič, Guzina, Lemešič in Sotirovič.
Jugoslavija : Grška.
V nedeljo se vrši v Beogradu med Jugoslavijo in Grško prva letošnja tekma za Balkanski cup. Jugoslavija ima najboljše izglede na zmago, posebno ker igra doma. Savezni kapetan še ni določil reprezentance.
Smuška tekma v Logatcu. -
Smuške tekme šoloobveznih otrok je priredil v nedeljo Smučarski klub Logatec. Tekmovalo se je v treh skupinah, proga 1‘5 km. V prvi so bili dečki v starosti od 6. do 9. leta. Prvo nagrado je odnesel 8 letni Janko Furlan, v času
11 minut in prejel krasne kompletne smučke. V drugi skupini (od 9. do 14. leta) Je tekmovalo 16 dečkov in je prvo darilo, istotako kompletne smučke, odnesel v času 9 minut 30 sekund Brus Slavko. V tretji skupini (od 14. do 18. leta Je tekmovalo 7 naraščajnikov in je odnesel prvo darilo smučke Štefančič Pavle v času 9 minut 20 sekund. Poleg tega je bilo razdeljenih še
12 raznih drugih praktičnih daril. Darovalcem daril najlepša hvala. Smučarskemu klubu pa zahvala za tako uspelo prireditev in poziv, še večkrat kaj za našo mladino.
Pričetek nogometnih prvenstvenih tekem v Mariboru.
V nedeljo, dne 13. marca se vršijo na igrišču S. K. Rapida sledeče tekme: ob 10.uri dopoldne: S. K. Železničar I. : S. K. Svoboda I., ob 13. uri: S. K. Rapid, rezerva : ISSK. Maribor, rezerva, ob 15. uri: ISSK. Maribor I. : S. K. Rapid I.
‘Radio
Ljubljana. 11. marca. Opoldanski program odpade. 17.30 Radio orkester. 18.30 Dr. Lojze Čampa: Enotna zakonodaja Jugoslavije. 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20.00 Prenos iz Prage: Koncert Češke Filharmonije. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek, 12. marca. 12.15 Plošče (Slovenski dueti — operetna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, poročila, borza. 17.80
OtroSfca ura, Manca Kooimiova. 10.00 PkSio.
18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbo-hrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Morje in jezera. 20.00 Prenos ljubljanske opere. 22.30 Čas, poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 12. marca. 12.20 Kuhinja,
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 18.30 Novice. 19.30 Perutninarstvo. 10.50 Uvod k prenosu. 20.00 Ljubljana (opera).
Beograd, sreda, 1. marca. 10.00 Solški radio.
1.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novioe. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne na harmoniko. 17.30 Popoldanski koncert Radio orkestra. 19.30 Moskva (govori ga. dr. M. Ilič-Egapor). 20.00 Praga. 22.00 Dnevne vesti.
Beograd, četrtek, 12. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Violina in kitara. 18.00 Operetna glasba (Plošče). 19.30 Francoščina. 20.00 Ljubljana, nato koncert Radio orkestra.
AKUMULATOR
Izdeluje In popravlja
AVTO-RADIOBATERI|E I.T.D. STANIČA ZA POLNE1IE
vse strokovno in po solidni ceni Prva »pecljalna
Akumulatorska delavnica
A. JENKO
vhod Miklošičeva cesta, poleg palače Delavske zbornice in Kolodvorska ulica 29, Kavarna „Leon“
Najmodernejše vzorce
ZAVES in PERILA
namiznih in kuhinjskih garnitur 396	veže najfineje in najceneje tvrdka
Matek & MikeS
Ljubljana, Dalmatinova 13
Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj
I Bukova drva trboveljski premog
pri tt.
,.KURIVO**
LjUBLJAlA
Dunajska cesta 33 (na Balkanu) t Telefon It. 34 — 34'
Razp
is
Občina Konjice okolica razpisuje mesto kvalificirane občinske babice.
Pravilno kolekovane prošnje s prilogami je vlagati pri podpisani občini do 28. marca 1931»
Občina Konpce okolica
KuHupol
Dom osamelih žena
(K nocojšnji premijeri.)
Dom osamelih žena sodobne poljske pisatelji ce Zofije Nalkowske je v vsakem oziru zaninii vo delo. V njej je na preprost način zvezanih sedmero, osmero žensMih usod, usod žena, ki so v življenju že vse prešle in čakajo zdaj samo še zadnjega; v drami se skoraj nič ne zgodi, samo vse, kar je kdarkoli bilo, živi še dalje v obrazih, v srcih in v besedah, živi in agira, Nalkowska je mojster intimne psihologije in no tranjega dejanja: ona pozna krik tišine, ona ve za odmere davnih, nepoznanih dejanj, ona ve, kako je človek suženj vsemu, kar je kdaj bilo,
V	njeni drami se v resnici ne zgodi nič novega,, samo stare stvari prihajajo na dan; v tiho idilo na lepem podeželskem domu nenadoma udre Eva, neznano dekle od nekod daleč, in zahteva od vdove gospe Jane nujne pomoči: Eva da je nezakonska hči Krištofa, njenega pokojnega moža, gospa Jana da jo mora oteti pred zalezovalcem, ki jo hoče pahniti v prav takšno nesrečo, v kakršno je bil Krištof pahnil njeno mater, njenega brata in njo. Eva pričakuje deleža od zapuščine svojega očeta, da bo tako imela sredstev za pot in bo pobegnila pred svojo pogubo. Toda Eva ni s svojim prihodom opravila ničesar drugega, kakor da je do dna razgalila svojega pokojnega očeta: varal je troje žen in potrošil dvoje premoženj; svoji nezakonski hčeri ni zapustil druge dote, kakor da gre tudi sama usodno pot svoje matere. Jani pa se olajša srce: tisti neznatni grešek, ki se JI je nekoč zdavnaj pripetil za moževim hrbtom in ki jo je tako brez konca in kraja žgal na vesti je pred novo Krištofovo podobo nenadoma skopnel v nič. Z rahlo, fino disonanco se drama konča.
Delo, ki ga je poslovenil Tine Debeljak in ki ga Je. zrežirala Marija Vera, obeta dati nekaj zanimivih večerov.	fri,
Pismo iz Zagreba
KONCERT ZBORA SLOVENSKIH UČITELJEV (UJU).
Svoj prvi koncert na svoji turneji po Jugoslaviji je zbor UJU absolviral v Zagrebu. Zbor si
te postavil za nalogo, da seznanja Hrvate in Sr->e s slovensko pesmijo, Slovence pa z vokalno glasbo Hrvatov in Srbov, kar je za spoznavanje medsebojnih kulturnih vrednot in razvoj naše glasbene kulture sploh, vsekakor lepo, koristno in hvalevredno delo.
V Zagrebu je bil to njegov tretji koncert, na katerem je izvajal Adamičeve, Fdrsterjeve, Kogojeve, Lajovčeve, Osterčeve, Ravnikove, ftkr-jančeve in Stritofove skladbe. Zagreb je slovenskim učiteljem priredil lep sprejem, koncert sam pa je bil lepo obiskan. Navzoči so tudi bili mtopniki vojaških, prosvetnih in cerkvenih oblasti. Med odmorom so pozdravili pevce pred-elavniki pevskih društev »Kolo«, »Lisinski« in pevskega društva zagrebških učiteljev >lvan Filipovi««, dirigent F. Hongi ter ga. J. Simatovi-ceva v imenu organizacije UJU.
Izmed Adamičevih skladb so najbolj ugajale njegove »tri duhovne pesmi« in »Potrkan ples«, ki so ga morali ponoviti. Prav tako so navdušili poslušalce Lajovčevi »Pastirčki« in komično skomponirani Kogojevi »Vrabci«. Solistične partije je pela gdč. Anica Mezetova. Njen sopran sicer nima velikih dimenzij, toda je prijeten ln lepo zveneč.
Koncert je mojstersko vodil dirigent Srečko Kumar, ki si Je priboril glavni delež njegovega uspeha.
« VEČER KOMPOZICIJ FRANJA LUČIČA
V proslavo 25-letnico muzikalnega dela komponista Franja Lučiča Je bil v Glasbenem zavodu prirejen kompozicijski večer, na katerem so orkester in pevski zbor muzičke akademije ter kmečki pevski zbor »Turopoljac« pod diri-gentstvom N. Thota izvajali starejše in novejše Lučičeve skladbe. Od starejših »Simfonijo v f-molu« in kantato »Noč na Uni«, od novejših pa balado za tenorski solo in orkester »Spi jal-iina« in »Vilin zdenac«.
Orkester je vodil prof. Fr. Lhotka, zbor pa prof. Rudolf Matz. Kot solista sta nastopila tenorist B. Vičar in baritonist D. Halasz.
Lučič se še vedno drži stare, romantične ■meri. Najbolj uspele so mu skladbe, ki jih je priredil po narodnih motivih. Zadnji čas se uspešno udejstvuje kot glasbeni pedagog na muzički akademiji.	Fr. u.
Dva uova romana. Pravkar sta v ponatisu izšla dva romana, ki *ta bila najprej objavljena v feljtonu »Jugoslovana«, in sicer: Sir Artur Conan D o y 1 e, Pozna osveta ( v avtoriziranem prevodu I. Mulačka) in pa Quida, Kneginja Zurova. Obe knjigi odlikuje zelo lepa oprema in sta lahko v okras vsaki knjižnici. Na prodaj ju ima vsaka knjigarna, in sicer velja prva broš. 25 Din, vez. 30 Din, druga pa 80 Din oz. 35 Din.
§ledalzl£e
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 11. marca: Dom osamelih žena, premi-jera. Red D.
Četrtek, 12. marca: zaprto.
Petek, 13. marca: Glavni dobilek. Red C. Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 11. marca: VValkira. Red E.
Četrtek, 12. marca: zaprto, etek, 13. marca: Cavalieria rusticana, Glumači. Gostuje tenorist Masak iz Prage. Izven.
NARODNO GLEDALIŠČE v MARIBORU
Sreda, 11. marca: zaprto.
Četrtek, 12. marca ob 20. uri: »Čardaška kne-ffmia«. Ab. A. Kuponi.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No 242/5.
Razglas.
»44-8-1
Na podstavi 51. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu, čl. 24. »Uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in bud-žetiranju banovin« in na osnovi banove »Odredbe o ustanovitve, sestavi in poslovanju centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju Dravske banovine« se razpisuje za bolnico za duševne bolezni v Novem Celju
dobava sledečega blaga:
1. 560 m gradla za žimnice, kvaliteta. 8 gdl 118, v osnovi Line surova preja, v votku Tow surova preja; štev. preje v osnovi 40, v votku 20; dostava niti v osnovi Sl, 5, v votku 19, 5; gr. teža 1 m* minim. 300 gr; vezava 4 — vezni osnovni koničasti kepr, 10 niti v eno stran; minim. trdnost v kg osnova 110, votek 85; apretura in barva Mungano sirova.
2. 3000 m kotenine dvojne širine za rjuhe in prevleke ter spodnje perilo v kvaliteti: la amerika, štev. preje v osnovi 14, v votku 14; dostava niti v osnovi 25, v votku 26; minim. teža 1 m2 225 gr; vezava platnova, minim. trdnost v kg: osnova 70, votek 75; razteznost v osnovi in votku ninim. 15%; apretura in barva škrobljeno, surovo.
3. 600 m blaga za brisače: lanene 71/50, v osnovi in votku Tow */< beljeno, štev. preje v osnovi 12, votku 14, dostava niti v osnovi minim. 19, votku 13, teža 1 m* 360 gr; vezava: burdura, vsaki raport menjava ve-zave, 4-vezni osnovni in vot-kovi kepr. Sredina 2 cma, osnovni in votk. 4-vezni kepr, minim. trdnost v kg: osnova 85, votek 40, Mungano, iL beljeno.
4. 100 m blaga za kuhinjske brisače U 60, v osnovi Tow iL beljena, v votku surova hodnima preja, stev. preje v osnovi 14, v votku 16, dostava niti v osnovi 16, v votku 14, minim. teža 1 m* 300 gr, vezava: hord. 4-vezni osn. in votk. kepr, vsake štiri niti menjava vezave. Sredina : 4-vezni osn. in votk. kepr, menjava v 3 cm2. Minim. trdnost v kg : osnova 70, votek 90, Mungano, osnova */4 beljeni lan.
5. 300 m Livre — gradla za strežniške plašče S/80, materijal v osnovi Tow */4 beljena in stalno modro barvana preja, v votku Tow */< beljena preja; štev. preje v osnovi in votku 20, dostava niti v osnovi in votku minim. 19, teža 1 m2 230 gr; vezava 4-vezni osnovni kepr, koničast udev štiri niti modre, 4 bele lanene niti. Minim. trdnost v kg osnova 50, votek 82. Mungano, lan 1j4 beljen in stalno modro barvan (stalno na svetlobi, v vodi, pranju, potenju in nošnji).	’	r	1
6. 252 kocev iz čiste volne v minim. teži 7 k.?;.v nunun. velikosti 140X190 cm. Matenja! v osnovi in votku : 50% zdrave, strižne, nebarvane, prane, dolge, grobe volne, minim. srednja dolžina vlakna 5 cm, srednja debelina vlakna 36—37 mikronov in 50% strojne umetne volne (shoddy) — sivo modri melange, srednja dolžina vlakna^ 2—3 cm, štev. preje v osnovi in votku 314 do 4%. Dostava niti : v osnovi minim.
9, v votku minim. 20 (Teža 1 ma 750 gr) vezana : dvovotkova tkanina — pol dou-ble — Osnova veže s spodnjim votkom v osnovnem, z zgornjim votkom pa v votko-vem, 6-veznem atlasu. Minim. trdnost v kg : osnova in votek 10. Minim. razteznost : osnova 40%, votel? 45%. — Apretura : srednje dobro spolstena, na obeh stranek česana. Barva : sivo — sinje mo-dra po vzorcu, s temno modro borduro.
7. 100 moških oblek, izdelanih iz hlače-vine sledeče kvalitete : v osnovi in votku dvojno sukan bombaž-mouline iz stalno črno in zeleno barvanih niti, štev. preje v osnovi in votku 8 angl. dostava v osnovi minim 22, v votku minim. 20. Teža 1 m2 minim. 350 kg. Vezava:6-vezni obojestranski kepr — ali cirkas. Trdnost v osnovi minim. 80 kg, votku minim. 90 kg. Razteznost v osnovi minim. 20%, v votku 25%. Podlaga v primerno dobri kvaliteti.
8. 2100 kg žime za žimnice srednje vrstei; mora biti prana in desinfiscirana z neškodljivimi sredstvi, naravne barve, dolga okoli 40 cm, ne sme vsebovati tujih primesi.
9. 100 parov tepežnih moških čevljev.
10. 100 parov brezpetnikov.
Vse naštete dobave se izvrše Iranko bolnica Novo Celje.
Licitacija se bo vršila
v četrtek, dne 26. marca 1931 ob enajstih dopoldne v prostorih ekono-mata kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Bleivveisova cesta štev. 10.
Ponudbe, opremljene s kolekom za Din 100'— v zapečatenem ovitku, z navedbo
ponudnika, je vložiti po pošti, osebno ali po pooblaščencu najkasneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkasneje 1 uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri blagajni ekonomata ter predložiti komisiji potrdilo o plačanih davkih in zdražiteljskih sposobnosti.
Opomba: Trdnost in razteznost preizkušena na Schopperjevem dinamometru za blago pod šetv. 1, 3, 4, 5 z vzorcem 5X40 cm, za blago pod štev. 2, 6 in 7 z vzorcem 5X10 om.
Kraljevska banska oprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
V. No. 415/17.
*
Razglas
584-8-3
o drugi pismeni ofcrtalni licitaciji >a dobavo cevovoda za vodovod na Koroški Beli,
Ivravljevstka banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86. do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev za dobavo cevovoda za vodovod na Koroški Beli
II. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 20. marca 1931. ob enajstih v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg l/II.
Potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnih stroškov pri odseku za hidrotehnična dela, Stari trg štev. 34/11.
Skupna vsota predmetne nabave je pro-računjena na Din 341.280.
Ponudbe se morajo glasiti na popust v odstotkih proračunane vsote z navedbo končne vsote (tudi i besedami).
Svojeročno »pisane ponudbe na uradnem formularju, opremljenem g kolkom za Din 100-— (priloge s kolkom po Din 2), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku označene s »Ponudba za dobavo cevovoda za vodovod na Koroški Beli, ponudnika N. N.<, neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo, katera znaša za domačine 35.000 dinarjev, odnosno 70.000 dinarjev za tuje državljane. Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni, Erjavčeva cesta 13, najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne, v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu.
O položeni kavciji prejme ponudnik blaga jnicn o položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti j© obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci pa moTajo priložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Kraljevska banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene svote.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po izvršeni licitaciji.
Kraljevska banska nprara Dravske banovine
v Ljubljani, dne 3 marca 1931.
V. No. 424/16.	623—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za uradno poslopje in 4 dvo-družinske uradniške stanovanjske hiše carinarnice na Rakeku, ker I. licitacija ni uspela
II.	javno pismeno olertno licitacijo na dan 30. marca 1931. ob enajstih
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. i ojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroskov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21.
Ponudbe naj se glase za vsa dela skupaj v obliki popusta izraženega v odstotkih
1	tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša Din 2,706.318 41.	°
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 7. marca 1931.
Konkurzni razglasi
S 19/30-82.	616
246.
Sklep.
Konkurzua stvar J. Neškudla, trgovina s paramenti in cerkvenimi izdelki v Ljubljani.
Za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev se določa nov ugotovitveni narok na
2	8. marca 1931. ob desetih soba štev. 140.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. februarja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
646
Razpis.
Obžina Oplotnica, Brez Konjice, razpisuje mesto kvalificirane babice. Pravilno kol-kovane prošnje 8 prilogami je vložiti pri podpisani občini do 28. marca 1931.
Občina Oplotnica, dne 6. marca 1931.
*
Razpis.
Občina Marenberg, trg, srez Dravograd,
razpisuje
mesto občinskega tajnika.
Pravilno kolkovane prošnje s prilogami in dokazila usposobljenosti, je predložiti trški občini Marenberg, najkasneje do
1.	aprila 1931. Plača mesečno Din 1000*— brezplačno stanovanje in razsvetljava. Občina trga Marenberg, dne 6. marca 1931.
*
Razglas.	1*5
Občina Marenberg, trg, srez Dravograd, odda delo za napravo varijante ene nove podpore pod dravskim mostom Vuhred-Marenberg.
Varijanta mora biti napravljena iz betonskega podpornega zidu. Oferti za to napravo naj se predložijo najkesneje do 20. marca 1931. pri županstvu trške občine Marenberg.
Županstvo trga Marenberg,
dne 6. marca 1931.
H*
Štev. 36.	64t,
Razpis.
Krajevni šolski odbor pri Veliki Nedelji, srez Ptuj odda zidarska dela pri popravilu starega šolskega poslopja najnižjemu ponudniku. Vse informacije se dobe pri imenovanem uradu. Ponudbe se sprejemajo do vključno 24. marca 1931. Iste naj bodo zaprte z označbo »Zidarska dela«. Krajevni šolski odbor pri Veliki Nedelji, dne 9. marca 1931.
Stev. 298/31.
*
Objava.
609
Po § 8 adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Sedmak Josip z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Murski Soboti.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 5. marca 1931.
Dr. Žirovnik Janko, a. r., podpredsednik.
*
Objava.	029
Izgubil se je uradni pečat kraj. šolskega odbora Pernice, p. Muta srez Dravograd.
Proglaša se za neveljavnega.
Krajevni šolski odbor Pernice, dne 6. marca 1931.
Josip Krajnc, s. r.,	Mihelič Vilko, e.	r„
predsednik.	gol.	upravitelj.
jj*
Štev. 183.	gg,,
Razid družbe.
Cerkvena družba v Vitanju se je dne
11.	januarja 1931. razšla.
Župnijski urad v Vitanju, dne 3. marca 1931.
*
Razne objave
642-3-1
Poziv upnikom.
Združeni čevljarski mojstri Maribora in okolico, z. z o. z. v likvidaciji, poziva up nike, naj ji prijavijo do dne 1. maja 1931 svoje terjatve.
Likvidator: Doberšek Štefan, e. r..
Koroška c. 8, Maribor.
*
Objava.
68f
Izgubil sem železniško legitimacijo za 50% popust, izdano od Direkcije drž. železnic v Ljubljani dne 2. oktobra 1928. štev. 175831, in jo s tem proglašam za ne veljavno.
Šuštaršič Andrej, s. r.,
pripravnik fin. kontrole, Goderovci
6. M. HemaTtjue:
'Pol
38
nazaj
Roman
(Copyright by M. Feature Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Otresel sem se in poskusil misliti na tisto, na kar sem mislil prej, toda ni se ml hotelo prav posrečiti. Več nisem bil tako vesel kakor prej ln več se mi ni ljubilo iti dalje. Obrnil sem se.
V daljavi sem zagledal postavo, ki se ml je bližala. Bil je Georg Rahe.
»Kaj delaš ti tu?« je vprašal začuden.
»In ti?«
»Nič,« je dejal.
»Tudi jaz nič,« sem odvrnil.
»Kaj pa ta kozarec za vkuhavanje?« Je vprašal ln me pogledal malce posmehljivo.
Zardel sem.
»Se ti ni treba sramovati,« je dejal, »hotel sl pač zopet enkrat loviti ribice, kaj?«
Pokimal sem. »In?« je vprašal.
Zmajal sem z glavo.
»Da, kaj takega se pač ne more v uniformi,« Je dejal zamišljeno.
Vsedla sva se na skladanico lesa in začela pušiti. Rahe je vzel čepico z glave. »Ali se še spominjaš, kako smo tukaj izmenjavali pisemske znamke.«
Da, spominjam se. Drvišča so dišala v solncu močno po smoli in katranu, topoli so se blesketali, od vode sem je pa pihal hladen veter — na vse se spominjam — kako smo iskali rege, čitali knjige, govorili o bodočnosti in življenju, ki nas je čakalo za modrim obzorjem tako zapeljivo kot pridušena glasba.«
»Potem je postalo malo drugače, Ernest, kaj?« Je dejal Rahe ln se smehljal s smeškom, ki nam Je vsem lasten; malo grenak in malo truden Je. »Tam zunaj smo potem pač na drug način lovili ribe. Ročno granato smo vrgli v vodo, pa so že plavale na površju s počenimi mehurji in belimi trebuhi. To Je bilo bolj praktično.«
»Kako je pač to, Georg,« sem dejal, »da človek tu okrog poseda ln ne ve, kaj bi počel?«
»Nekaj manjka, Ernest, mar ne?«
Pokimal sem, on pa mi je pobobnal s prsti po prsih. »Povedati ti hočem; — tole tukaj,« pokazal je na travnike pred nama, »to je bilo življenje, ki je cvetelo in rastlo, mi smo pa rastli ž njim. To za nami pa —« pokazal je z glavo v daljavo, »to je pa bila smrt; umiralo in rušilo je, pa je tudi nas malce razrušilo.« Zopet se je smehljal. »Nekoliko popravila smo potrebni, moj mladič.«
»Morda bi bilo drugače, če bi bilo zdaj poletje,« sem dejal, »poleti se zdi človeku vse lažje.«
»Umreti je vedno enako težko,« je odgovoril in puhnil dim pred se, »kaj drugega pa dozdaj ne moremo.« Vstal je. »Pojdiva proti domu, Ernest, ali naj
ti povem, kaj namerjam za bližnjo bodočnost?« Sklonil se je k meni. »Zopet bom postal vojak.«
»Ali si zblaznel, Georg?« sem dejal presenečen. »Nikakor,« je odgovoril in postal za trenutek zelo resen, »nikakor, samo dosleden sem.«
Potem je začel govoriti o drugih stvareh. Ko sva zagledala prve hiše, sem vzel svoj kozarec, v katerem so bili zeti. Zlil sem vse skupaj v vodo. Ribice so hitro odplavale. Kozarec sem pustil na bregu.
2.
Z Ludvikom in Albertom sem šel v blaznico. NaS sošolec Bodecker je že par dni tamkaj. Hoteli smo ga obiskati.
Jasen dan je. Z griča, na katerem leži poslopje, Je razgled daleč preko polj. V skupinah delajo tam bolniki, oblečeni v modro-belo krlžaste jopiče. Nadzorujejo Jih strežniki. Z enega izmed oken na levem krilu poslopja se je razlegalo petje. Nekam čudno je bilo to petje izza železnega omrežja: »Oblaki plavajo — nad vsem tem —.«
Bodecker se je nahajal v veliki dvorani v družbi z nekaterimi drugimi bolniki. Ko smo vstopili, Je nekdo z rezkim glasom zavpil: »Kritje — kritje!« ter se skril pod mizo. Ostali se za to niso brigali. Bodecker nam je prišel takoj nasproti. Njegov obraz je bil ozek in rumenkast, šiljast podbradek in proč stoječi uhlji so povzročili, da je zgledal mlajši kot prej. Samo njegove oči so bile nemirne in stare.
Predno smo ga pozdravili, nas je nekdo potegnil na stran. »Kaj je novega zunaj?« je vprašal.
Skromni milijarderji
Stari Pierpont Morgan je rad živel v Rimu. Tam ga je nekoč vprašal zastopnik nekega velikega newyorškega Usta: »Oprostite, gospod Morgan, koliko denarja pa potrošite vsak dan?« Ne mislim pa pri tem, koliko vas veljajo dnevno vaši muzeji, vaše zbirke in vaši milodari, ampak to mislim, koUko denarja vzamete zjutraj s seboj in koliko vam ga zvečer še ostane?«
Morgan je nekoliko pomislil, potem pa se je zadovoljno nasmejal: »No ja, Rim ni ravno drag. Jaz živim tukaj s svojo knjižničarko — to je bil »uradni« naslov njegove lepe osebne tajnice — in s svojim slugo in s svojim šoferjem v »Grand hotelu« in porabim na dan 1000 lir. To je približno 200 dolarjev in to ni preveč.«
John Rockefeller je bil še skromnejši. Poročevalec je nekoč nanj naletel v ekspresnem vlaku, ki vozi v Firenzo. Rockefeller Je vprašal poročevalca, kje da stanuje. Poročevalec mu je imenoval hotel, ki ni bil ravno drag. RockefeUer pa se je zelo zanimal za cene. Spremljal ga je starejši sluga, ki je nosil prtljago in vsi so šli peš do hotela. Tam se je Rockefeller na vso moč pogajal za ceno dveh sob s kopalnioo v tretjem nadstropju. Ko je odhajal, je vse osobje čakalo na bogato napitnino. On je pa dal za vse skupaj — 10 Url Njegov račun za 5 dni pa je znašal 80 dolarjev.
Henry Ford porabi na dan za sebe, za tajnika in za slugo komaj po 600 mark na dan (8400 dinarjev). Švedski »kralj vžigalic« Ivar Kreu-ger pa je zadovoljen s 60.000 švedskih kron na leto, čeprav »kontroUra« nad 2 milijardi krem.
Velik zapravljivec pa je bil nekdanji bankir L6wenstein. S Bvojimi špekulacijami je res zaslužil vsako leto milijone, znal jih je pa tudi zapraviti. Pa tudi največji dobavitelj za orožje Bazil Zaharov ni posebno varčen, zapravlja pa ne.
Stara stvar pa je, da manjka najbolj genl-jalnim denarnim mogotcem genijalnost v zapravljamo
Francoski finančni minister Flandin.
Odmevi velikega finančnega poloma, ki ga je zakrivil sleparski bankir Oustric v Franciji, s« še niso prav polegli, pa je razburilo ljudi nov finančni škandal. Velika zrakoplovna družba »Compagnie Aeropostale« je namreč tudi prišla v konkurz kljub velikim državnim podporam Izgube znašajo baje nad 100 milijonov frankov, Nekateri francoski listi namigujejo, da je v to afero zapleten tudi francoski finančni minister Flandin.
ZA KRATEK ČAS
»Kaj se pa pretepata? Ali se nista učila šoli, da moramo svoje sovražnike ljubiti?«
»Saj to ni moj sovražnik, ampak moj bratec!«
»Vi, če bi v naši Narodni galeriji gorelo —■ katero sliko bi vi poskusili rešiti?«
»Tisto, ki je najbližja pri vratih!«
, ■ .... ...
A a ko ni lorda Russella
Nedavno je umri v Marseillu nagle smrti angleški državni podtajnik za Indijo lord Rus-sell. Ta lord je bil prvi zastopnik Delavske stranke v angleški gosposki zbornici. Svoj mednarodni »aloves» pa si je lord Russell pridobil svojimi ženitvami.
Lela 1891. se je lord Russell, potoma ene najstarejših angleških plemenitaških rodbin, oženil z gospodično Mabel Scottovo; Že nekaj mesecev kasneje pa se je dal v Ameriki ločiti od svoje žene in se je kmalu oženil z neko drugo žensko. Ker pa je bil novi zakon celo po zelo »svobodnih« amerikanskih postavah neveljaven, ga je angleška lordska (gosposka) zbornica obsodila na 8 meseca zapora zaradi dvoženstva. Med svetovno vojno se je lord Rtis-sell oženil tretjič, pa tudi ta zakon je trajail samo par dni. Do škandala pa je prišlo, ko je ločena žena rodila sina. Lord Russell, ki je mnogo držal na svoje ime in na svoje staro plemstvo, ni hotel, da bi bil njegov naslednik otrok »nizkega« pokolenja in sledila je nato dolga vrsta procesov za sodnijsko ločitev zakona. Ti procesi so evojčas vzbujali zanimanje svetovne javnosti.
Redka rastlina
Za znanstvene zavode in muzeje dandaneB ni lahko dobiti potrebna dopolnila in razne predmete za razstave in ogledovanje. V takih težavah se je nahajal tudi botanični vrt v Berlinu, kateremu je manjkalo precej redkih rastlin.
Za izpopolnitev svojih zbirk se je pa vodstvo berlinskega botaničnega vrta obrnilo na po veljnika nemške križarke »Emden«, naj poskrbi, da bo botanični vrt dobil vsaj nekaj redkih rastlin iz južnih krajev. Križarka »Emden« je namreč plula okoli sveta. Poveljnik križarke se je želji ravnatelja botaničnega vr ta odzval in je res poklonil zavodu več redkih rastlin, med njimi pa tudi eno, ki raste samo na dveh otokih na svetu.
Ta redka rastlina je visoka palma, ki raste samo na 2 »sešelskih« otokih v indijskem ocea nu in zato se ta palma tudi imenuje »sešel-ska« palma. V Berlinu jo bodo posadili v rastlinjaku, ki je 10 metrov visok. Palma rodi velikanske orehe, ki so štirikrat tako debeli kakor kokosovi orehi.
Prizor iz Mussolinijevo drame »Čampo rli Maggioc
Predsednik italijanske vlade Mussolini je napisal gledališko igro iz življenja cesarja Napo^ leona, ki je bodo kmalu igrali tudi v Nemčiji. Igra prikazuje usodo Napoleonovo po njegovem begu z otoka Blbe do njo-govega ujetništva pri Malmai-son-u.
Študentovske brzo avke
Ne samo naši in nemški študentje, ki jih poznamo iz raznih šaljivih listov, ampak tudi njihovi švedski tovariši imajo mnogo smisla za humor. Tako je znano, da so poslali velikemu državniku Lloydu George-u brzojavno nakaznico na 180 milijard nemških mark na račun nemške vojne odškodnine. Je pa še drugih primerov dovolj, ki se pa niso vsi tako gladko končali.
Nekoč je priredila neka odlična družba v najboljšem hotelu v mestu Upsala ženitovanjsko gostijo. Vse je bilo skrbno pripravljeno in vse je šlo gladko in gostje so bili Jako dobre volje. Ko pa so hoteli pri šampanjcu prebrati brzojavne čestitke, Id jih je dobil mladi par, se je pokazalo, da ni nobenega brzojava nikjer! Vai so bili žalostni in so se začeli jeziti na čudne sorodnike, ki ne znajo nobenih manir.
Stvar je bila pa talca: V sosedni sobi se je zbralo lepo število študentov, ki so tudi zalivali neko svojo slovesnost s prav obilno pijačo. Ti so naleteli na hodniku na raznašaloa brzojavk in so mu vse odvzeli, nekako 50. V svoji sobi so brzojavke brali in se temeljito smejali, naslednjega dne so pa vse poslali mladi ženi, zraven pa krasen šop rož.
Tako bi se bila cela zadeva prav lepo poravnala, če ne bi bili dijaki napisali in tudi oddali nekaj odgovorov na brzojavki. Ti odgovori pa niso bili posebno lepi, ker jih Je narekoval alkohol. Tako so neko staro gospo vprašali, če pozdravlja mladi par še s tega, ali že z onega sveta, nekega ženinovega prijatelja pa so vprašali, če ne bi hotel biti srečni »tretji« pri novemu zakonu... Neki babici pa so brzojavili, naj se javi naslednjega dne pri mlademu paru.
Študentovske brzojavke so izzvale med prebivalstvom, čim se je stvar razzvedela, mnogo vsaj navideznega ogorčenja, pa tudi mnogo porogljivega smeha.
Izposojevalnica za gramofonske plošče
V	vsakem večjem kraju imamo že danes knjižnice, kjer si ljudje izposojajo knjige, posebno tisti, ki nimajo sami dovolj denarja za nabavo lastnih knjig. V Kdlnu na Nemškem pa so sedaj ustanovili tudi izposojevalnico za gramofonske plošče in kakor zatrjujejo, gre posel prav dobro. Računali so namreč tako, da ima danes pač na tisoče rodbin svoje gramofone, ni-
majo pa dovolj sredstev, da bi kupovali vedno najnovejše plošče.
Izposojevalnica pa ne kupuje le novih plošč, ampak kupuje tudi stare plošče od zasebnikov in zlasti od radijskih oddajalnic. Za eno izpo sojeno ploščo je treba plačati po 20 pfenigov (približno 3 dinarje) izposojevalnine, za plošče pa, po katerih zelo vprašujejo, je treba plačati nekaj več. Nekaj mark pa je treba zastaviti za ploščo kot jamstvo, da bo izposojevalec ploščo res vrnil. Izposojevalec pa se mora tudi zave zati, da bo vsakokrat rabil novo iglo. Plošče mora izposojevalec vrniti v določenem roku ns poškodovane, za morebitne poškodbe pa je tre ba plačati primerno odškodnino.
Izposojevalnica v Kdlnu ima danes v zalogi okoli 4000 plošč za ples in nad 4000 pevskih plošč. Zanimivo je, da ljudje ne zahtevajo tako zelo »moderne plošče«, ampak segajo jako radi po operah in sploh po »klasični« godbi. Sploš no računajo, da bodo take izposojevalnice kms lu ustanovili tudi po drugih mestih.
'Ž':.y-.
Abd-el-Krimov brat — kočijaž v Nemčiji.
Bivši voditelj vstašev v Maroku Abd-el-Krim ima brata, ki služi sedaj v mestecu Staraiedel v Nemčiji pri nekem kmetu za kočijaža. Im« mu je Mohamed. S Svojim bratom, ld živi s«-daj v ujetništvu, si živahno dopisuje.
honm
K c Ji r<.
2 ur-H, C k ouitt Vir)
m
Humor
»G...g...gospodje —• t—a —■ st—st—ena je p« dolga...«
Izdaja tiskarna »Merkurc Gregorčičev« ulica 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja avgust Rozman. - Val v Ljubljani.