48. številko. f LMIjiil, i toni, 2S. februarja 1916 XLIX. leto. :elo leto naprej pol leta m četrt leta m za mesec _ .Slovenski Narod* velja v lf«bl|&ni na dom dostavljen: B v opravniStvc prejemati: celo leto uaprej pol leta _ čel K 24— m 2-— letu leta na mesec K 22%-. • 11- - 5*50 . 1-90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. ĐrednUtvo: KnaHova ulica it 5 (v pritličju levo.) telefon it 34. letelfo lat prednike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 via Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavmštvu aaj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd. to je administrativne stvari. ——— Posamesna ste?tika valja 10 vlnartev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskanu" telefon it 85. .Slovenski Narod* velja JM> poMf za Avstro-Ogrsko: v za Kemčljcr: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m m m m m 13 — četrt leta , m jfm m 6-50 na mesec m m «' . . 230 celo leto naprej . . • K 30"—! za Ameriko in vse druge dežele -celo leto naprej « ♦ • • -K 35.— -i Vprašanjem glede Jnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamka* Vpravniitvo (spoda;, dvorišče levo), KnaHova ulica 51 5, telefon *L&3* Ljuta bitka ari Uerdunu. NEMCI TRDNO DRŽE OSVOJENE POZICIJE PRI VERDUNU TER POMIKAJO SVOJE CRTE VEDNO BLIŽJE GLAVNI TRDNJAVSKI ČRTI. — USPEŠEN NEMŠKI SUNEK V CHAMPAGNI. Berolin, 28. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veiiki glavni stan: Zapadno bojišče. Artiljerijski boji so postali na mnogih krajih silno ljuti. Na fronti severm Arrasa neprestano živahno bojevanje z minami: z razstrelitvijo smo razdrli približno 40 m sovražne pozicije. V Champagni so pričele naše čete po učinkoviti artiljerijski pripravi napad na obeh straneh ceste Somme-Py-Souain. Osvojile so pristavo Navarin in francosko pozicijo na obeh straneh od nje v širini tisoč metrov, v jele 26 častnikov, 1009 mož i2T vpieniie 9 strojnih pušk in eno metalo min. V verdunskem okolišu so se zopet izčrpavale nanovo pripeljane sovražne množice v brezuspešnih napadalnih poskusih proti našim pozicijam v utrdbi Donaumont 3n pri njej ter na Hardaumont. Mi smo očistili sovražnika polotok v Masi pri Champ Neuviile. Pomaknili smo naše črte naprej v smeri na Vachirau-vilfe in Bras. Ob \Voevri smo na več krajih dospeli z vzhoda do podnožja Cotes Lorraines. Vrhovno armadno vodstvo. • m FRANCOSKO URADNO POROČILO. 26. februarja popoldne. Severno od Verduna, kjer se sovražnik še vedno trudi na fronti vzhodno od Mase. je boj še vedno ijut. Glasom zadnjih poročil, se upirajo naše čete v istih pozicijah opetovanim naskokom sovražnika, ki svojih žrtev ne šteje več. V bližini Donaumonta so boji posebno ljuti. Na fronti v voevru smo na povelje, ne da bi nas bil nasprotnik napadel, umaknili svoje eksronirane oddelke, ki smo jih imeli od bojev zadnjega leta kot opazovalno črto med Orne-som in Hennemontom, bližje proti vznožju višin ob Masi. Naša artiljerija na levem in desnem bregu Mase odgovarja neutrudno na sovražno obstreljevanje. Z ostale fronte ni ničesar poročati. 26. f e b r u a r j a zvečer. Severno od Verduna obstreljevanje vzhodno in zapadno od Mase se brez prenehanja nadaljuje. Naše čete odgovarjajo sovražniku z močnimi protinapadi na razne točke, ki jih je b;l sovražnik napadel. Odbili smo vse nove nemške posktišene napade v okolici Champneuvilla in Ccie Poi-vre. kjer samo se trdno vgnezdili. L iti t boj se vrši za fort Donaumont, ki je eksponiran del starih utrdb Verduna. Zjutraj je sovražnik to pozicijo po več brezuspešnih poskusih vzel. Severo - vzhodno od St Mi-hiela je obstreljevala Ba£a težka artiljerija sovražne letalske čete in skladišča pri Vigneullesu. Nemci as izstrelili več grana- težkega kalibra v smeri na Luneville in Nancv. Danes je letalski podčastnik Navarre v okolioi Verduna s strojno puško na enokrovnem letalu zbil dve nemški letali. Do sedaj ie zbil že 5 sovražnih letal. Sovražni letali sta padli v naše črte. ZASEDENJE DONAUMONT A. Vojni poročevalci soglašajo v naziraniu. da je prinisovati veliki uspeh Nemcev pri Verdunu pred vsem težkim nemškim topovom. Velika francoska oklopna utrdba Donaumont je nadla. ker ie bil nicn padec nnnravijen od štirih mojstrskih strelov iz težkih topov. O druiri utrdbi, ki so jo zavzeli Nemci pr 1 Do-naumontom, pripovedujejo cmški vojni poročevalci, da ie njene i:rad-be razdejal že prvi strel. Verdtin in Francozi. Na Francoskem so splošno mnenja, da nemška ofenziva proti Ver- dunu še ni dosegla svojega viška. Najvažnejše vprašanje sedaj ni, ali se bo mogel Verdun držati, marveč kjt bodo Nemci potem napadli. Briand je izjavil v kuloarjih zbornice, da je en francoski armadni zbor, ki je bil v rezervi, izvršil protinapade da zopet osvoji fort Donaumont. S kakšnim uspehom je to storil, je znano. Donaumont je Še vedno v nemških rokah. Obstreljevanje Belforta. S francoske meje poročajo, da je dobilo prebivalstvo francoskih obmejnih krajev v okolici Belforta po- velje, da se mora pripraviti, da zapusti na dano znamenje kraje v okolici. Ob belgijski fronti. Tudi ob belgijski fronti se je pričelo živahnejše vojno gibanje. Tako poročajo o bojih ob Yseri in jugovzhodno od Boesingha dne IZ. t. m. Tudi ob kanalu Ypres-Comines je prišlo 14. februarja do živahnejšega boja. Kmalu nato se je posrečilo Nemcem pregnati sovražnike z desnega brega Ypres-Boesfnghe~Tour-hout. Ob obali se vrše tudi manjši boji. osvoj nase Čete so vplenile v DRACU 23 TOPOV 10.009 PUŠK IN 17 LADIJ. D-snaj, 28. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglašat: Jugovzhodno bojišče. Naše čete so dobile v Drača do danes tale plen: 23 topov, med njimi šest obrežnih topov, 10'.$00 pušk, :,ogo artiljerijske municije, mnogo živil in !7-}ad*^i^ ir parnfltov. Kakor vse kaž2, so Italijani v največ.-em neredu in z veliko naglico zbežali na svoie vojne ladje. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 ? e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 28. februarja. Bom,« je kratko odgovorila Pelagija. »Torej! Na mojo čast vam povem, da se hoče grof Tremorel poročiti z bogato mlado damo, da se tako reši vseh denarnih težav.« »To je samo vam povedal, da bi vas pomiril." »Čemu? Natančno mi je znano, da je grof, odkar stanuje na mojem gradu, imel razmerje samo z vami in z nobeno drugo žensko. Zame in za mojo ženo je nekak brat, nikake skrivnosti nima pred nama in za vsako uro lahko izkaževa, kje je v tem času bil in kaj je delal.« Pelegija je odprla usta, da bi nekaj odgovorila, a je samo zardela in potem je nasmeh prešinil njen obraz. »Ali mi tudi zdaj še nečete pokazati pisma, ki ste je prej omenili ?# je vprašal Sauvresv čez nekaj trenotkov. »Vam,« je strme in kakor bi bila prestrašena zaklicala Pelagija in Sauvresy je zapazil, kako silno se je začudila njegovi želji. »Pokažite mi pismo,« Je z zapo-vedujočim glasom zaklical, a ko je hotel Pelagiio prijeti za roko, se mu je ta naglo in plaho umaknila. »Drugič, gospodi; danes ne. Ah, kako ste ladovednU »Dajte pismo,« je zakričal Sauvresv ves rdeč od jeze. »Ne,« je zajecljala Pelagija. »Ne moreni, ker pisma sploh nimam pri sebi.« »Kje pa je imate?,« »V Parizu, v svojem stanovanju.« »Peljiva se \ Pariz; jaz pojdem z vami.« Spričo te odločne izjave ni Pelagija več vedela, kako si naj pomaga, in je vsled tega hotela pobegniti iz sobe. Toda Sauvresy jo je dohitel, jo potegnil nazaj v sobo in je vrata zaprl. »Če ne daste pisma, vas zadavim,« je besno zagrozil Sauvresv. »Dajte pismo!« Pelagija je straha drhtela in ih-tela, a videč, da se ne iztrga iz Sauvresyjevih rok, je končno vzdih-nila: > Izpustite me in jaz vam dam pismo.« Čim je Sauvresy izpustil njene roke, je začela stikati po žepih in je pri tem pismo skrivaj zmečkala ter je naglo vzela v usta, da bi je pogoltnila. Toda v istem trenotku jo je že Sauvresy prijel za vrat in jo tako stisnil, da je nehote odprla usta. Sauvresy je vzel pismo. Je razgrnil in je naglo prečital. Kar je sumil, o tem se je prepričal pri prvem pogledu, da je namreč spisala to pismo njegova žena Berta. »Ne pojdi jutri v Petit - Boury« ali pa pridi še pred zajutrekom k meni. On mi je pravkar povedal, da mora v Melun in da se vrne Šele pozno zvečer. Cel dan imava na razpolaganje.« Sauvresy je vedel, kdo je ta onf Tremorelova druga ljubica je bila torej njegova žena Berta. Pelagijo je prevzela groza, ko je videla, kako ie iztrgano ji pismo vplivalo na Sauvresyja. Sicer je povabila Sauvresyja v ta namen na sestanek, da mu vse razkrije in da se maščuje grofu in Berti, a zdaj ji je bilo tako hudo pri srcu, da je pristopila k Sauvresvju in ga poskusila prijeti za roko. »Kaj hočete?« je vzplamtel Sauvresy in pahnil Pelagijo od sebe. »Če bi bila vedela, kako je s tem pismom . . .« »Vi ste mojo ženo hoteli osum-ničiti . . .« se je zasmejal Sauvresy, tako kakor da bi bil zblaznel. Pelagija se je nekaj opravičevala, a Sauvresy je izpraznil svojo listnico, vrgel sedem ali osem sto-frankovskih bankovcev na mizo in prekinil Pelagijo. rekoč: »Vzemite! Ta denar je dal grof za vas. Pustite grofa v miru, naj se oženi, in bodite prepričani, da bo za vas vedno preskrbljeno,« Sauvresy je vzel svojo puško in zapustil hotel. (Dalje prihodnjič.), Stran 2. A i .ciLOViiNSKl NAKUL»", dne 29. februarja 1916. 48. Štev. Garbunovki se je nadaljeval silni ogenj od včeraj. Jugozapadno od Pinska so preplezali naši poizvedovala neko sovražno žično oviro, presenetili neko postojanko in nekaj sovražnikov vjeli. V Galiciji v bližini vasi Hladki in Vorohijovsk (severo-zapadno od Tamopola in pri Miha-lozih traja boj z ročnimi granatami za posest vdrtin, nastalih vsled eksplozij. V Galiciji, v okolici Mihalcev (34 kilometrov jugo - vzhodno od Bučača) ob Dnjestru, se je posrečilo sovražniku po hudem ognju metalcev min zaesti neko vdrtino, ki jo je bila napravila mina, silen naš protinapad pa je vrgel sovražnika zopet nazaj. Vojna z Italij o. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Ničesar posebnega. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H o f e r, fml. • • ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 25. februarja. Na vsej fronti vsled neugodnih vremenskih razmer zmanjšano artiljerijsko delovanje. Na višini Sv. Marije (na Tolminskem) so presenetili naši izpostavljeni mali oddelki v noči na 24. februarja med snežnim viharjem sovražni oddelek v belih plaščih, ki se je hotel približati našim pozicijam. Sovražnik je bil vržen nazaj in je pustil obilo mrtvih na bojišču in v naše roke je došlo nekaj vjetnikov. 26. februarja. Na vsej fronti večje delovanje infanterije. Naša in-fanterija je alarmirala sovražnika na več krajin svoje fronte, vsled česar je dobil ojačenja, katera je naša artiljerija učinkovito obstreljevala. Boji z ugodnim uspehom za nas so se vršili po došlih poročilih severno Mori v Lagarinski dolini, v odseku Rom-bona, bovška kotlina, in na pobočjih Pevme zapadno Gorice. Na tej točki so vdrli manjši sovražni oddelki kar naenkrat v eden naših strelskih jarkov, bili pa so takoj zopet s težkimi izgubami iz njega pregnani. Na severnih pobočjih hriba Sv. Mihaela je vdrl lastni oddelek drzno v sovražni jarek, ga zasedel in vjel 47 mož, med njimi enega oficirja. Pozicija je ostala navzlic intenzivnemu koncentričnemu sovražnemu artilerijskemu ognju trdno v naši posesti. Prevozi v spodnji Adrljl. »Agenzia Štefani« objavlja naslednji komunike: Od srede decembra do sedaj je bilo od enega do drugega obrežja spodnje Adrije pod varstvom italijanskega brodovja in pri-deljenih zavezniških ladij prepeljanih 260.000 ljudi in znatno Število štirinozcev na kopno na 250 pami-ških vožnjah. Nadalje so istočasno na sto parnikih prepeljali 300.000 stotov materijala. Sovražnik je poizkušal to obširno in komplicirano premikanje preprečiti z neprestanim delovanjem letal, polaganjem min, s pogostim nastopom torpednih lovcev. Vse te poizkuse so preprečile spremljajoče ladje. Tako beležimo le potop treh malih parnikov: dva od teh sta zadela na mine, tretji je bil pa torpediran, ko je bil že naložen. Niti en srbski vojak ni prišel na morju ob življenje. V prvih dneh januaria je bil potopljen neki avstrijski podmorski čoln, dva druga čolna sta bila najbrže iste dneve izgubljena; blizu Valone smo zaplenili sovražno pomorsko letalo. (K temu poročilu se mora pripomniti, da je potopitev enega in izguba dveh drugih podmorskih čolnov enostavno izmišljena.) Briand napram italiunsko-nernškim odnošaiem. »Ga*zzetto del Popolo« poroča, da francoski ministrski predsednik Briand za časa svojega bivanja v Rimu ni omenil niti z eno besedo odno-šaja med Italijo in Nemčijo. Briand ni hotel napovedati vojne in se ni hotel vmešati v to stvar. On je spoznal, da je to edino stvar Italije. »Secolo« pa je izdal, najbrže nehote, da se je Briandu reklo v Rimu, da se ne more Nemčiji napovedati vojne, ker te ljudstvo proti vojni. Govor o italijansko-angleških od-nošajih. Prejšnji minister Luzatti je imel v Rrmu pred angleško kolonijo govor o italijansko-angleških odnoša-jih. Navzoč je bil tudi angleški poslanik. Poudarjal je, da gospodarski problemi še vedno čakajo na rešitev in omenil, da malo znižanje angleške rrevoznine, katero so dosegla diplo-matična razpravljanja, je že skoro popolnoma izginilo, ker so cene premoga ponovno poskočile za tri odstotke in da se italijanski denar napram francoskemu zadovoljuje z 11 odstotki disaiija. Pred otvoritvijo italijanskega parlamenta. Ministrski predsednik Salandra in predsednik parlamenta Marcora sta se dogovorila, da se na dnevni red otvoritvene seje parlamenta, ki se snide 1. marca, ne stavijo predmeti, ki bi utegnili izzvati politiŠke razprave. Stranke levice, ki so nezadovoljne z vojaškim ;n politiškim položajem, menijo, da bi bile take razprave iako potrebne. Med vprašanji posameznih poslancev na vlado se tiče eno vprašanje velikih požarov, ki so se dogodili zadnji čas v Italiji. Pred nekaj dnevi je razsajal tak požar v provinci Brescia, ki je uniči! več občin v obsegu 10 kilometrov. Celo vrsto gospodarskih vprašanj bi trebalo nemudoma vzeti v razpravljanje. Zasedanje zbornice ne bo trajalo nad pet tednov, ako se ne pripeti vmes kaj izrednega, — Kako bo to zborovanje italijanskega parlamenta? Najbrže se ne motimo, ako rečemo, da poteče tako, kakor zadnje. Bo nekaj ropotanja. oar ostrejših govorov, kak buren prizor, drugače pa se vse poleže. Salandra ostane brez dvoma na svojem mestu, kdo pa bi bil tako nespameten, da bi silil v sedanjem, za Italijo prežal ostrem položaju, na mesto ministrskega predsednika ter bi prevzel odgovornost za ponesrečeno vojno? Italijanski republikanci. V nedeljo se ie vršil v Rimu kongres italijanskih republikancev, na katerem so sklenili, da najvišja dolžnost Italije zahteva, da se zveza s Francijo. Anglijo in Rusijo sklene tesneje s tem, da se,Nemčiji napove vojno. Prvo politično načelo Italije mora biti. da uveljavi narodnostni princip. Zmaga četverozveze zasleduje za najvažnejši cilj vzpostavi je-nie Belgije. Srb;je in osvobojenie ne-odrešenega italijanskega ozemlja. Po sklepu miru se mora izvesti pooolna odprava diplomacije. Republikanci zahtevajo končno vresničenje ideala ustvaritve združenih držav v Evropi. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Preko Lugana poročajo, da pri železniški nesreči, ko je vlak skočil iz tira, je bilo ubitih 40 vojakov, ranjenih pa je bilo okoli 150. Pri San Giorgiju je zopet neki vojaški vlak skočil iz tira; 22 vojakov in oficirjev je ranjenih. Cerkvi v Raveni ie bombardiranje naših letalcev le neznatno poškodovalo. Tako je konstatira! sedaj ravnatelj Ricci, ki ie kot kor erva-tor italijanskih starinskih drar 'ceno-cti poprej najbolj kričal kako so cerkve v Piveni poškodovane. »Tagespost« poroča ;z Lugana 26. t. m. Bivanje kardinala Merciera v Florenci je dalo povod za veliko manifestacijo za Belgijo. V belgijskem nunskem samostanu v Florenci. katerega gledališka dvorana je bila okrašena z belgijskimi in italijanskimi zastavami, so se zbrale številne dame in gospodje iz aristokracije in politiki. Na nagovor je odgovoril kardinal: Iz krščanskega srca in iz odkrite duše želim Italiji popolno zmago. Moje srce, kakor srce vsakega Belgijca, bije skupno s srcem vseh Italijanov. Vem, da vsa Italija trepeta radi usode Belgije. Vsa mesta Italije so izrazila svojo bol in svoje ogorčenje radi napada na mojo deželo, ali mi zaupamo veličini naše stvari. Bog je z nami. Jaz bom molil za Italijo, za popolno zmago njenega orožja. Mi vsi bomo molili za triumf civilizacije, pravičnosti in prava. H končnim besedam je občinstvo navdušeno vskliknilo: Živela Belgija! Na Kalvariji. Dopisnik »Novin« piše iz Gorice 21. februarja med drugim: ^Vprašam vojake: Kako je, bratje? Dokler smo tukaj notri, mali ral, ko gremo ven, vice, ali kadar gremo z one strani brd v svoje jame, pekel. Prav ta trenotek, ko smo se pogovarjali, se je čul podzemski potres in zamolkli pok min, ki so padale pred nas. Včeraj jih je ena zakopala osem, ranila pet, predvčerajšnjem so bili štirje zakopani, sedem ranjenih. Orožno delovanje min! Ako te ne razsečejo njeni komadi, te vbije pritisk zraka in zemlje, ki jo nameče na te. — Vojaki radi govore o dopustu. Eden je rekel: Tri kraljestva sem že pomagal zrešiti in še nisem prišel na vrsto, da bi šel domov. Kako to? Bil sem v črni gori, Srbiji, sedaj sem proti Italiji, kateri kmalu zapojemo mrtvaško pesem. Veselo gredo domov, ko se vrnejo, so zadovoljni, ker so videli svoje drage in mile. Vsak vpraša: Kako pa moji? In vsakemu pošljejo njegovi kako reč od doma. Pravijo, da jim ne verjamejo, ko pripovedujejo, da stojijo po celo noč v vodi čez kolena, kadar je dež. Odgovarjajo: To ni mogoče, kako bi ostali živi v ledu? — Posetil sem nekaj oficirjev. Od rupe do rupe preskačem, muzam se kakor miš. To je pravi labirint pod zemljo. Zunaj same ruševine, vse požgano, opustošeno. Najmanj tisoč let ostane tu sled grozovitih bojev. Neki izmed navzočih oficirjev se je odlikoval takoj prve dni, ko je prišel sem. Vjel je nekega italijanskega oficirja. Ta je dajal nekemu našemu vojaku dve liri. Vojak jih ni hotel vzeti, oficir: vzemi, predno bo petnajst dni, jih boš potreboval...« Dopisnik hvali končno šemneterskega dekana nri Gorici, dr. Knavsa, ki se vrlo zavzema za vojake. Italijanski oaporna Krasu—IilazDGSt. Poročevalec »Mat ina« si je ogledal pozicije Italijanov na Krasu in priobčuje svoje vtiske: »Široka pokopališča hranijo pod nevarnim gruščem tisoče, ki so že padli na Krasu. V svetlem popoldanskem solncu gledam okoli sebe, s svojo roko otipam skale in razumem, zakaj so mi rekli v italijanskem glavnem stanu: dokler ne posetite Krasa sam, si ga ne morete predstavljati. Strašno trdo kamenje, v prostorih med skalami rumena zemlja, ki se oprijema in kjer obstane vojak že pri majhnem dežju — to je Kras. To ozemlje ne nudi ničesar, kar bi moglo služiti za zavetje. Vojaki, ki so se prvi povzpeli na to planoto, so prinesli s seboj v vrečah zemljo, da so io posuli pred seboj. Vse te globoko izkopane poti, te vrste strelskih jarkov je bilo mogoče napraviti le spomočjo dinamita. Žalosten je pogled na te žične ovire, vdrtine, globoke jame, ki so jih izkopale granate, zapušcenost in smrt predstavlja prizor, katerega se nikdar ne pozabi. Srce zaboli človeka, ko pomisli da so italijanski vojaki tukaj korak za korakom pod strahovitim ognjenim orkanom osvojili par stotin metrov, ki jih ločijo sedaj od prvotnih pozicij. Ne vidi se nikakega drevesa, nikakega šopa trave, kakor da ie to gorovje pravkar vulkan izbruhnil iz sebe. Te gore so izdajalske, razjedajo jih podzemski toki voda, ki vzročujejo sesutja, in v takih izkopinah. v slavnih dolinah, so pripravili Avstrijci pred vojno pozicije za svojo artiljerijo . . . Spodaj v dolini se misli, da kadar se zasede višino, se obvladuje Kras iz te pozicije. Amnak v resnici se ne obvladuje nič. ker sploh ni nikakega pravega vrha. Za jednim grebenom, za jednim malim vrhom sledi globel. potem zopet greben in tako dalie in med dvema grebenoma treba dol po nobočm, obrmenem proti sovražniku. Ker imaio Avstrijci po dolinah skrito artilieriio in zbog njihovih številnih stroinih mišk je vsako đalfao nrorMranje Italijanov na Krasu blaznost. Bo?i na morju. Potopljeni parniki. Belgijski parnik »Petite Henri-ette« je bil pri Vlissingmi potopljen od nemškega podmorskega čolna. Francoska jadrnica »Rousine« je bila v Sredozemskem morju potopljena. Na višini Dovra se je potopila angleška paketna ladja »Maloja«, ki je obsegala 12.431 ton ter imela 3 seboj 57 potnikov na poti v Bombay. Vsega skupaj je bilo na ladji baje 411 oseb, od moštva je utonilo 83 Laska-rov. Zadel je najbrže ob mino. Poštni parnik »Empress of Fort William« z 2181 tonami, ki fe prišel »Maloji« na pomoč, je zadel tudi ob mino in se potopil. Potopili so se nadalje švedski parniki »Brigit« s 1117 tonami, v Severnem morju pa še francoski parnik »Trignac« od katerega pogrešajo 26 oseb. V Severnem morfu se je potopil nadalje še poštni parnik »Mecklen-burg« z 2885 tonami. Potnike in moštvo je spravil holandski parnik »Westerdyk« na varno. »Mecklen-burg« je zadel ob mino. Poštni parnik »Ville de Madrid« je bil na potovanju obstreljevan od sovražnega podmorskega čolna. Parnik je bil dvakrat zadet, a je vendar utekel v Marseille. V Marseille je došla vest, da je bil torpediran neki drugi parnik, najbrž »Westoorby«. Parnik »Trevelevn« je naletel na čoln, v katerem je bilo 15 mož, in jih je rešil. Ostalo moštvo §olna je rešil nepoznan parnik. Kakbr je povedal mož iz parnika »Westoorby«, je bila ladja prestreljena na dva dela, Reuter javlja, da sta bila potopljena angleška parnika »Dendbv« in »Tu-minel«. Londonska »Lloyd Agentura« javlja: Ruski parnik »Pečenga«, obsežen 1647 ton, je bil potopljen. Petnajst oseb je bilo rešenih. — Potopljen je bil tudi angleški parnik »Ma-jola«. Izmed 411 potnikov, ki so bili na parniku, jih je rešenih 260. Angleški parnik »Fastnet« je bil v zapadnem Sredozemskem morju od podmorskega čolna potopljen. Posadko je rešila neka francoska ladja. Baje je isti podmorski čoln prej potopil švedsko ladjo »Torn-borg«. f,Moewe". Kapitan nekega parnika, ki ga je takozvana „Moewe" potopila, pripoveduje, da ima ta ladja kakih 2000 do 2500 ton, 6 topov kalibra 17*5, dve pripravi za lanciranje torpedov in da vozi s seboj mnogo min. Parnik vozi s hitrostjo 17 vozlov (31*5 km) na uro. Moštva ima 200 do 250 mož, poveljnik je grof Donna. Posadke vje-tih parnikov stražijo nemški vojaki z ročnimi granatami. „Times" pravijo, da je napravila ,,Moewe" do sedaj angleškemu trgovskemu brodovju 60.000 ton in 2 milijona funtov šterlingov škode. Do sedaj je potopila 13 ladij in to v neposredni bližini angleškega oporišča. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 28. f e b r u a r j a. Fronta v Iraku. V noči 22. febr. smo z lahko zavrnili sovražni poskus iznenadno prodreti proti naši poziciji pri Se-lahiju. Dne 23. februarja je poskusil sovražnik izkrcati z nekega velikega čolna nekako en bataljon, da prodre proti našemu levemu krilu. Poskus se je ponesrečil vsled našega ognja, — Kavkaska fronta. Nobenih posebnih dogodkov. — Dardanelska fronta. Od 22. do 24. februarja je ogenj naših obrežnih baterij prisilil sovražne vojne ladje, ki so večkrat v presledkih obstreljevale anatolske in rumelij-ske obali, da so ustavile streljanje in se umaknile, ne da bi bile dosegle kak uspeh. Neko sovražno letalo, ki je letelo preko morske ožine, je bilo od nekega našega letala napadeno in pregnano. Pomoč Turčiji? »Baseler Nachrichten« poroča iz Londona: Petrogradski poročevalec »Morning Post« je baje izvedel, da so turške čete skupaj s celo divizijo nemških vojakov na potu v Erzerum. Gre predvsem, da si napravijo Turki obrambno pozicijo pri Ersinghanu, kakih 1<60 kilometrov zapadno od Er-zeruma. Rusko poročilo iz Kavkazije in Perzije. 25. februarja. Kavka-z i j a. Naše čete so zavzele mesto Ispir v naskoku. Zasledovanje sovražnika v okolici Erzeruma in Chvnskale traja. — P e r z i j a. V pokrajini pri Kermanšahu so vrgle naše čete sovražnika iz mesta Sahne (60 km severovzhodno od Kerman-šaha) in iz obvladajoČih višinskih pozicij ter vplenile štiri tope. Naše čete so vdrle v mesto Kašan (200 km južno od Teherana) Rusko poročilo s Črnega morja. 25. februarja. Naše torpe-dovke so potopile v bližini Sinopa 4 jadrnice, razdejale mostove ob obrežni cesti, uničile del neke karavane velblodov pod zaščito nekega oddelka, drugi del pa razpršile. Iz Perzije. Švedski polkovnik Edvall, ki se je vrnil iz Perzije, zavrača ruske ob-dolžitve, da je prest3pil del perzijskega orožništva pod poveljništvom švedskih častnikov k sovražnikom Rusije in Anglije. Ko so prodirali Rusi proti Teheranu, je dobil polkovnik Edvall osebno od šaha povelje, da naj pride z vsem orožništvom na jug, da ga ščiti, da ne pride tujcem v roke. Med tem se je poskušalo pregovoriti šaha, da naj ostane. Teh korakov sta se udeležila tudi angleški in ruski poslanik. Na ta način se jim je posrečilo pregovoriti šaha, da je izpremenil svoj sklep, tako da je šah sedaj v resnici vjetnik v svojem lastnem glavnem mestu. Rusi zasedli Kermanšah, Reuter poroča* iz Petrograda: Rusi so zasedli Kermanšah. (Mesto Kermanšah je glavno mesto provincije Ardidan v Perziji, šteje 35.000 prebivalcev ter je v zračni črti oddaljeno kakih 250 kilometrov od Kut el Amare.) Pri Kut el Amari. Iz Mezopotamije poročajo preko Londona: Zadnji mesec so patrulje ponoči vznemirjale sovražnika, artiljerija pa je delovala čez dan. Sovražni ogenj je imel malo uspeha. Svoje jarke smo izkopali do 300 yar-dov pred sovražnikom. Pri jasnem vremenu slišimo topove iz Kut el Amare. Od generala Townshenda prihajajo dobra poročila. Prosi tudi za gramofonske plošče. Neko letalo mu je spustilo to v taborišče. General poroča, da ima še za dolgo dosti zalog. Amerika in Nemčija. Amerika in Nemčija. Berolin, 28. februarja. Wolffov zastopnik javlja brezžično iz Novega Jorka: »Associated Press« poroča iz \Vashingtona: Obnovljeno delovanje poslancev reprezentančne zbornice, ki zahtevajo, da se sprejme rezolucija, v kateri bi se Amerikancem priporočalo, da se ne poslužujejo oboroženih trgovskih ladij, je vzbudila pri voditeljih demokratične stranke veliko skrbi. Deputacija zastopnikov države Missouri v kongresu je konferiral s senatorjem Stone ter je vztrajala pri zahtevi, da se Amerikance posvari. Pozneje se. je sestal reprezentančne zbornice odbor za zunanje zadeve. Sklenil je, da se hoče najpreje informirati o razpoloženju zbornice napram omenjeni rezoluciji. Oboroženi parniki. Ameriški državni tajnik Lansing sporoča, da je ena izmed entetnih držav že sporočila svoj odgovor na predlog, da se naj trgovske ladje razorožijo. Domneva se, da je bila to Italija,, ki je baje zahtevala, da se prizna, da so italijanske trgovske ladje, ki zapuščajo ameriška pristanišča, oborožene samo za obrambo. Kazne politične vesti. = Portugalska in Nemčija. Nemška vlada je proti konfiskaciji nemških ladij na Portugalskem ostro protestirala ter zahtevala, da se konfiskacija razveljavi, sicer da jo bo smatrala kot neprijateljski č i n. Med Nemčijo in Portugalsko veljavna trgovinska pogodba dovoljuje sicer obema državama medsebojno rekvizicijo ladij, toda le po predidočem sporazumu glede odškodnine. Na to določbo se Portugalska ni prav nič ozirala. a Japonska In Nizozemska. Iz Yokohame poroča amsterdamski »Handelsblad«: Japonska smatra nizozemske indijske kolonije že za svoje ter jih riše na zemljevidih z laponskimi barvami. Tudi odkrito nriznava. da spadajo te nizozemske kolonije v območje japonskega vpliva. Ali je to morda cena za pomoč Japonske ententi? — vpraša list. Ogrski državni zbor. Zasedanje ogrskega državnega zbora je odgođeno. V včerajšnji seji je hotei poslanec Saghi interpelirati zaradi ustavljenja slovaško-madžar-skega lista, a interpelacija ni bila dopuščena. Predsednik Be6thy je zaključil sejo z ogovorom, v katerem ie poudarjal, da zaupa madžarski narod na zmago v sedanji vojni in je pripravljen na vse žrtve, da doseže to zmago in končni triumf. Hrvatski sabor. V včerajšnji seji hrvatskega sabora je najprej poslanec Zagorac odgovoril na nekatera osebna očitanja, nakar se je vnela obširna razprava o hrvatski narodni umetnosti in to povodom prošnje zadruge za varstvo in pospeševanje narodne umet-noti in obrtnosti. V debato so poseglr poslanci: dr. Šilovič, Roje, Akačič in Peršič. Zadnji je zastopal stališče, da je vložena prošnja za podporo prava obtožnica proti veljavnemu političnemu sistemu. Tudi na Hrvatskem bi se bila lahko razvila hišna industrija kakor v Švici in v Belgiji, če bi se bilo kaj žrtvovalo za to. A sredstev i#. Bosanska vlada lahko velikr stori, ker nima nagodbe z Ogrske kakor Hrvatska. Ogrska porabi za jaospeievanje hišne, industrije 5Q&0QQ aai 48. štev. .SLOVENSKI NAROD*, one 29. februarja Stran 3. jcron na leto in spravlja hrvatske izdelke kot ogrske na trg. Sistem podpira tuja podjetja. Dr. Tomašić Je izdal kot ban ukaz, da Je uradne razglase objavljati v listu »Slavonval Magyar Ujsag«, ki Je izdajniški list. Za podporo tega lista je imela vlada denar, za domače stvari ga nima. Hrvatska Je po krivdi sistema nekaka Albanija. M iz irlioiAil dežel. Predavanje v korist primorskih beguncev. Vseučiliški docent dr. Edvard Traversa iz Gorice je imel na Dunaju v »Uraniji« vrsto predavanj o našem Jugu. Dunajski listi poudarjajo, s kakim entuzijazmom je predaval o Ogleju in Gradežu. čisti dobiček predavanj znaša 2300 kron. Župan v Tržiču fn goriški deželni poslanec zdravnik dr. Rebula se nahaja v begunskem taborišču v \Vagni pri Lipnici kot vrhovni zdravnik. Poročajo od tam, da bolezni pri otrocih pojenjujejo in se je umrljivost sploh skrčila. V Brucku ob Litvi, kjer so goriški Slovenci, je umrljivost v taborišču še vedno velika, pri 1400 beguncih jih je umrlo od novega leta do srede februarja 71. Šole za begunske otroke v Brucku so začele z izrednim poukom, tam je deset učiteljev in učiteljic za navaden šolski pouk, za obrtni pouk. pripravlja se tudi gospodinjska šola. Trst. Na kratko smo omenili, da fe umrl v Roianu tamošnji posestnik gospod Jos'p Venuti. Pokojnik ie Ml jako delaven mož za narodni napredek v Rojanu. bil je odbornik raznih narodnih društev, priden po-vsodi. kjer ie šlo za slovenske koristi. Časten mu spomin.razžaloščenim prizadetim družinam naše scžalje! — Za definitivnega voditelja ljudske ?o!e v Gropadi - Padričah je ime-fiovan nadporočnik Fran Bratoš. v Trebčah podčastnik Josip čok, za definitivne učitelje praporščak Ferdinand Ferluga, Alojzij Bukavec in provizorična podučitelja Viktor So-5:č in Andrej Širck; za definitivni sta imenovani podučiteliici AmaHja 5orrć in Aloizija Pahor. Za provizo-rične podučiteljice so imenovane kandidatinje: Zora Bajt, Danica Hvala in Viktorija Lah. — Na korist revnim učencem v Trstu priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 5. marca v veliki dvorani »Narodnega doma* .stop otrok Ciril - Metodovih šol v Trstu z lako zanimivim sporedom. Občni zbor zavoda sv, Nikolaja v Trstu za L 1913., 1914. in 1915. je bil dne 23. februarja t. 1. V otvoritvenem govoru je pozdravila predsednica gospa Ponikvarjeva navzoče zbo-rovalke, zlasti pa gospo Skrinjarie-vo. ustanoviteljico zavoda, ki se ;> kljub svoji mučni bolezni pripeljala, da vidi, svetuje in pomaga deci svojega truda, vsebini svoje življenjske misli. Zborovalke je pismeno pozdravila doslej neutrudljiva tajnica ~ spa Gromova. — Iz tajniškega poročila gdč. fiartmanove je razvidna vsa tragika slovenskega obrodelnega drtuštva, ki je navezano le na prostovljne darove. Redne podre so začele vsihati druga za drugo in vodstvo je zrlo skrbi polno v očnost. Kljub skrbem radi nebnega gmotnega stanja, se je vendar zavod ude'eževal različnih patrijotičnih akcij. Odzval se je domoljubnemu vabilu Rdečega križa in pod zavodovim nadzorstvom se ie raredilo okoli 150 volnenih predmetov za naše vojake. Na veliki panični prireditvi »Za naše vojake* s 2. decembra 1914. je bil zastopan tudi naš zavod. Zavodove go-nke so zbirale denar in napravile več tisoč cigaret, ki so se razdale vojakom po bolnišnicah. V odboro-vih sejah se je razmotrivalo vedno, kako rešiti zavod propada in mu za srotoviti vsaj skromen obstoj. Zavo dovi stroški so se omejili do skraj-ti. tako da je tvorila glavni izdatek le stanarina. V letu 1914. srfto osiali nad 1000 okrožnic, toda isti, društva in posamezniki so skrčili ali ustavili običanje podpore, zavoda se je sicer spomnila neka ćobrotntca v svoji oporoki, toda do-' no vsoto dobimo šele po letih, ijedno je odšla večina odbornic vojnih dogodkov iz Trsta, so ^nile, da si natame zavod manjše s snovanje. Po izbruhu vojne z Ita-<*e je po'ožai le še poslabšal, sta-rarira in mesečna plača voditeljici in namestnici se rista mogli več plačevati, za selitev v\ bi!o potrebnega denarja, redni stroški stroški so rasli t vsakim dnem. Izdatne pomoči ni I fo. dosegli smo le toliko, da je za-<*od životaril in ce kriza zavlačevati, vedno unaiof. na skoralšnie izholj-lanje ra*7***er. Danes ra stojimo skoro pred bridko odločitvijo, ali naj hrepVmo dalfe v doTgove. ali naj za-kfjnčftno delovanje nagega zaveti-iča. Dejstvo pa, da vrši že 18 let ne- prestano delo usmiljenja in da je sprejel v svoje zavetje že nad 20.000 deklet, obvarujoč jih premnogokrat telesnega in duševnega propada, naravnost sijajno izpričuje važnost in potrebo njegovega obstoja. — Blagajniško poročilo izkazuje v letu 1913. stroškov 3763 K 61 vin., dohodkov 3580 kron 82 vin., torej 182 K 70 vin. primanjkljaja; v letu 1914. stroškov 3004 K 37 vin. in dohodkov 2652 K 82 vin., torej 351 K 55 vin. primanjkljaja, nevštevši neplačane stanarine 604 K; v letu 1915. stroškov 1314 K 61 vin. in samo 874 kron dohodkov, torej 440 K 61 vin. primanjkljaja, zopet ne vštevši neplačane toietne stanarine 1395 kron, tako da znaša skupni dolg koncem leta 1915. 2439 kron 61 vin. O blagajniškem poročilu se je razvila živahna debata. Glavni izdatek za stanovanje se bo zmanjšal z znižanjem stanarine. Voditeljica in namestnica sta izjavili, da se zadovoljita z poznejšim naknadnim izplačevanjem mesečne plače. Gospa Skrinjarjeva. je velikodušno izročila zavodu imenik upnic, ki naj bi jih zavod po možnosti terjal. Znesek naj ostane kot nedotakljiv fond, obresti pa naj služijo v pokritje rednih stroškov. V pokritje teh stroškov pa bo zavod razdelil tudi nabiralne pole med č'a niče. — Poročilo notranje voditeljice izkazuje, da je prišlo v zavod leta 1913. 1337 deklet, leta 1914. 1033 deklet, leta 1915 pa samo 475, čemur je pač vzrok izseljevanje in obubožavanje družin vsled vojne. Voditeljica poroča dalit o brezvestnem delovanju zasebnih posredovalnic, kar se bo v prihodnje naznanjalo oblastim. Sprejme se njen oredlog, da se zahteva odškodnina od takih gospodinj, ki pošUjajo obo !ele služkinje v zavod, da jim tako m treba plačevati stroškov v bolnišnici Na razpravi ie bil tudi predlog gc. Skrinjarieve gle^e ustanovitve posredovalnice za uradnice in na predlog gosp. Bnfona glede sklada za doto zavodovim ro'enkam. Oba predloga sta bila v bistvu sprejeta, določitev podrobnosti pa se prekrsti odboru. — Končno se je nriglasil k besedi tudi gosp. učitelj ?'*rok. ki }e dal v svojem govoru zavodu nekaj prav dobrih nasvetov. — V novi odbor so bi> izvoljene in določene: Karla Porikvarjeva, predsednica; Ma^a Gromova, namestnica, Pavla Hočevsrfeva. tajnica; Mara Pfeiferieva, rnrrestnica: Malica ^artmanova, bla^afmčarka; franja Stupmkarjeva. n-mestnica: Marjeta Žitnikov a, vodfteffca; Luc;'a ^errto-va. na mest Hira: Pranja Peri**jtč>-va in Fr?nja Er?e-cva. račairski pre-ffeđovfrfkf* ostale o'"horn;^e so: 7:nka Pvrtareva, NHFtfra ^cM^-va. T\arla Cefliarleva, MTOa Sit rinta, 'Vtarfla Kopačeva, Malvfna P!?r»er-feva, To^--»:na Lorerjeva. P. U. pfaldttti tnrofa. iz Pr'trrovTrka ">rvfoxr>io. tfa ^o nF*fj pretekli t^den merski r»ovr?;"i *t:ri ti Y**fa. V zo- t o^o-^-a t--*1 rrrrnfo :r"?» obleko iz fr:,r1-^ tvarne, v žTnu ie T>a z r^^*~:^r>m • Pr?>te, rop^T? ftra-fu!« or> strani pop'ob? ^r-"o—o--T-»*r?i trur*Ta. ^ene^a pri Ont*** iv h*?* VTa lrr»T:*:~* r-'T'ei-ir) . n>-,rf on *^aT"^r>^';(<. fX"^r>r<^rir3'--t. C,\*n St^* — O"" :*-.T'J^T^cl-->rr-^ p^rn1^rn p" " o \*r^— *t nrp. + n^T^^f *n /~ "oreVfi pVy»T^Ti',«» 5ti draginiske doklade Minister ie obliubil. da bodo dosedai nruno^trvani aktivni de-la\fci in delavke dobili doklade, pen-ziionisti pa ne. — Rdeči križ. Gospodična Mici Gobec iz Ponikve ob Južni železnici, je poslala Rdečemu križu v Ljubljani znesek 12 K, katerega je nabrala pri izplačevanju klavne živino po gosp. Antonu Pirkmaverju iz Maribora dne 22. februarja na Ponikvi ob Južni železnici pri gosp. ^tefa~u Gobcu, gostilničarju isto-tam. Srčna hvala! — Amerika za goriške Slovence. Neizmerno gorje, ki vlada vsled vojne z Italijo na Goriškem vobče, osobito pa med goriškimi Slovenci, ie našlo odmev tudi onkraj morja — v oddaljeni Ameriki. Da bi se olajšalo to gorje, je priredil slovenski oddelek reda katoliških borštnarjev v Klevelandu dne 31 oktobra 1915 banket, ki je dal čistega preostanka 716 kron. Ta znesek je poslal gospod F. I. Turk, menda predstojnik označenega reda, županstvu v Ljubljano z naročilom, naj se razdeli v smislu da-rovateljev med najbednejše slovenske goriške družine. V zadevnem dopisu na gospoda župana dr. Ivana Tavčarja, piše gosood Turk med drugim sledeče: »Žal nam je, da ne" moremo bolj denarno pomagati na-Sim bednim roiakom v stari domovini IJramo pa. da bodo še drucra slovenska društva v Združenih državah nrir^ila e^ake dobrodelne prireditve. Prosimo Vas. sporočite naše simpatije vsema slovenskem! ljud- stvu s pripomnjo, da vsi želimo tistega dneva, ko bodo hrabri vojaki rešili Vašo in našo milo domovino in prišli zmagoviti domov zopet med svoje drage« — »Glasbena Matica« priredi v soboto, dne 11. marca 1916 v veliki dvorani hotela »Union« dobrodelen koncert na korist okrepčevalni postaji na tukajšnjem glavnem kolodvoru. — Kdo ve kaj o Germanu F r e -1 i h u, infanterist 17. pešpolka, 2. kompanije, ki se je nahajal zadnjič od 1. do 10. septembra 1915 v bojih oh Dnjestru (pri Kolomeji). Od tega časa ni bilo od njega še nikakega poročila. Kdor morebiti kaj ve o njegovem nahajališču, naj blagohotno naznani podpisanemu, za kar mu ostane zelo hvaležen. — Jožef F r e -i i h, Št. Rupert, Dolenjsko. — Popis goveje živine in prašičev. Da se dobi jasen pregled, koliko ;e živine po stanju z dne 6. marca 1916. Ta posel bodo v Ljubljani izvršile tri komisije. Na Barju, to je v črni vasi. na Ilovici in Havptmanci ter Karolinški zemlji (od št. 24 dalje) kakor tudi v Spodnji Šiški, se bo Dopisovalo od hiše do hiše. V pravem mestu s predmestji, dalje z Dolenjsko cesto ter Hradeckega vasjo pa se bo popis vršil dne 6. in 7. marca, vselej od 8. zjutraj do 2. popoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. — Lastniki živine in prašičev se torej poživljajo, da pridejo naznanit svojo živino navedena dneva na magistrat, oni z Barja in iz Spodnje Ši-5ke pa naj io popišejo, kadar pride komisija v hišo. Kdor bi kaj zamolčal ali napačno napovedal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan. — Razvrstitev pri prodaji zdro-ba in prekajenega mesa. V četrtek, dne 2. marca dopoldne pridejo na vrsto stranke, ki se pišejo s črko A; oopoldnc B do Be. V petek, dne 3. marca dopoldne Bi do Bo; popoldnt Br do konca. V soboto, dne 4. marca dopoldne C; popoldne Č. Ponedeljek dne 6. marca dopoldne D do Do; popoldne Dr do konca. Torek, dne 7. marca E; popoldne F. Sreda, 8. marca G do Go; popoldne Gr do konca. Četrtek, dne 9. marca I; popoldne H. Petek, dne 10. marca dopoldne J do Jaz; popoldne Je do konca. Sobota, 11. marca dopoldne K do Kaz; popoldne Ke do Kop. Ponedeljek, dne 13. marca dopoldne Kor do Kož; popoldne Kr do konca. Torek, dne 14. marca dopoldne L do Le; popoldne Li do konca. Sreda, dne 15 marca dopoldne M do Maž; popoldne Me do konca. Četrtek, dne 16. marca dopoldne N; popoldne O. i^etek. dne 17. marca dopoldne P do Pes: popoldne Pet do Pl. Sobota, dne 18. marca dopoldne Po do Pož; popoldne Pr do konca. Ponedeljek, dne 20. marca dopoldne R do Re; oopoldne Ri do Roz. Torek, dne 21. marca dopoldne Rož do konca; popoldne š do Šk. Petek, dne 24. marca marca dopoldne See do Slap; popoldne Slat do Ste. Četrtek, dne 23. marca dopoldne Sti do konca; popoldne Šaz. Petek, dne 24. marca dopoldne Šl do konca: popoldne T do Tr. Ponedeljek, dne 27. marca donoHne Tsch do konca in U; popoldne V. Torek, dne 28. marca dopoldne W in Ž; popoldne Z. Sreda in četrtek 29. in 30. marca dopoldne in popoldnr vsi oni, ki so svojo črko zamudili. — Več na lepakih. Koliko bo vsakdo dobil blaga in po kateri ceni, se objavi jutri. — Prodaine cene za koruzno moko. C. kr. deželna vlada je določila za prodajo koruznih mlinskih izdelkov naslednje prodajne cene: za koruzni z d r o b 76 vin., za koruzno moko 48 vin., za koruzno o b 1 o -d o 48 vin. — Krušne karte, veljavne za 46. in 47. teden, to je za dobo od 5. do vštetega 18. marca t. 1., se bodo oddajale pri vseh desetih krušnih komisijah ljubljanskega mesta le v petek, dne 3. marca 1916 od osmih zjutraj do ene popoldne. . — Povišana cena sladkorju. Ogrska vlada je z veljavnostjo od 1. marca povišala ceno sladkorju za 14 kron pri metrskem stotu. — Opozorilo. Slaščičarji, peki, gostilničarji, kavarnarji i. dr. se opozarjajo na tozadevni ministrski ukaz, po katerem je splošno prepovedano obrtno izdelovanje kolačev, šark-Ija, krofov, štrukljev, maslenega ali drožnega testa, prepečenca in enakega peciva. Obrtno izdelovanje navedenega peciva je dovoljeno samo v nedelje »n torek. Vsi obrtniki, ki se s tem pečajo, morajo imeti v svojih obrtovallščih na vidnem prostoru nabit tozadevni razglas. Prestopki se bodo strogo kaznovali. — Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubliani s podatki za mesec februar, je zanesljivo vpo-slati no 3. marca 1916 mestnemu ma-tristratt1 (mestna posredovalnica za delo io stanovanja). Obrati, kateri nimajo poizvedovalnih pol, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu; oni obrati, kateri bi pravočasno ne vposlali poizvedovalnih pol, se opozarjajo na kazenske posledice. — Popravek. Gospodična M. Drofenik - Miklavec je darovala za bolnišnice v roke gospodični A. Mat-tanovič 8 tucatov podglavnikov in ne samo 8 komadov, kakor je bilo napačno poročano. Nesreče. V veži tukajšnje glavne pošte je spodrsnilo nekemu kletnemu trgovskemu učencu; pri padcu si je zlomil desno roko. — S sekiro ie pri cepljenju drv zadela deklo EhV zabeto Gladek pri Sv. Katarini neka deklica po roki ter jo močno poškodovala. Dva konja je odpeljal neki Ivan Zdravje posestniku Franu Ušaju iz Šempasa na Goriškem. Ušaj je izročil Zdravju voz s pivom, senom in ovsem obložen, vpreženi so bili trije konji, da odpelje vse to v Šempas. Tja pa Zdravje ni dospel, enega konja je pustil na Vrhniki, druga dva najbrže kje prodal, potem je krenil proti Trstu. Šola v Št. Vidu pri Planini (Sevnica) na Štajerskem je tekom enega leta izgubila vse moške učne moči, dva mlada učitelja sta umrla za vojnimi boleznimi, poleti je umrl župnik, dne 26. februarja pa še nad-učitelj. Učiteljstvo dekliške In deške šole v Trbovljah je poslalo »Zvezi slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem«- znesek 14 kron, učiteljstvo dekliške in deške šole v Trbovljah - Vode pa 11 K, namesto venca na grob umrle gospe Marije, soproge tovariša Oskarja Moli in sicer kat prispevek za podporni sklad rodbinam vpoklicanih učiteljev - vojakov. Srčna hvala! Nova senzacija se bo zopet od danes, v torek 29. februarja, do petka 3. marca, uprizarjala v tukajšnjem »Kino Ideal«. Kazalo se bo ta teden slavnemu občinstvu izborno filmsko delo Rudolf Meinerta. »William Voss«. VVilliam Voss resnično prekaša vse dosedanje detektivske in kriminalne romane, kar se tiče originalnega dejanja, kakor tudi glede izvanredne izpeljave filma v sceneriji in v igralskem oziru. Režiserju se je posrečilo v tem filmu že od začetka gledalca v napeto pozornost pripraviti. »VVilliam Voss« je slika, katero bo inteligentno občinstvo prištevalo k najboljšim stvarjenjem filmskega odra. množica obiskovalcev kino pa bo imela užitek, kakršnega ima pri kriminalnih in detektivskih romanih dosedaj prav redko. — »Biseri v ostrigi«, famozna veseloigra v dveh dejanjih z Manico Ziener in Harry Liedkejem v glavnih vlogah. — »Messtrov teden št. 8.« Najnovejše vojne aktualnosti z bojišč. — Zopet učinkovit spored od danes 29. februarja do 3. marca samo v »Kino Ideal«. Zamenjan dežnik. V Prešernovi kavarni je v nedeljo popoldne nekdo zamenjal dežnik. Naprošen je, vrniti ga pri natakarju, nakar dobi svojega nazaj. Izgubil se je šolski zvezek o trigonometriji, od Rožne doline čez šentjakobski most do Križevniškega trga. Polten najditelj ga blagovoli oddati proti primerni nagradi Ulica na Grad št. 8, L Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. Razne stran * Na ljudskih šolah carigrajskega vilajeta je prepovedan poduk jseh tujih jezikov. Doslej se je v nekaterih šolah učil francoski jezik. . ^ * Obsodba po prekem sodu. Občinskega tajnika Ezija Sauda iz Pelu-ga na južnem Tirolskem je obsodil preki sod na smrt z ustreljenjem, pa je pomiloščen na deset let ječe. — * Lep učitelj! Budimpeštanski učitelj Desider Komocsav je neki učiteljici iz zaprte miznice ukradel 300 kron, pa je obdolžil nekega učenca, da je to storil, ter ga ovadil. Preiskava pa je spravila resnico na dan in Komocsav je bil zaradi tatvine in zapeljevanja v krivo pričevanje obsojen na tri in pol leta ječe. * Zaplenjena premoženja. Deželno sodišče v Inomostu je odredilo zaplembo premoženja naslednjih južnotirolskih Italijanov: dr. Armeli-nija. občinskega zdravnika v Borgu: Petra Romanija. župana in trgovca v Borgu; Celsa Coste. učitelja v Snerellu in Albina Relle, bivšega notarja in hišnega posestnika v Triden-tu. Vsi ti so obtoženi zločina veleizdaje, Stran 4. .bUJVfclNiSKJ NAKOU-, unč 29. februarja Ibfifc 48. stev. * Vojno sodišče v BruseUu je te dni razpravljalo o zanimivem iz- dajniškem slučaju. Obtoženih je bilo pet oseb, da so poskušale več mladih Belgijcev spraviti v belgijsko armado. Med obtoženimi sta bila dva belgijska duhovnika. Ker se namen ni posrečil, so bili obsojeni duhovnik Bosteel na 12 let ječe, duhovnik Pierlot na šest let, neki trgovec, neki dijak in neki notarski karulkU- pa na štiri do šest let. * Varstvo otrok v Ameriki. Poslanska zbornica Združenih držav je sklenila zakon, čigar posediea bo ta, da bodo smeli v tovarnah delati otroci le, če so stari nad 14 let, v rudnikih in kamnolomih pa le, če so stari 16 let. V Združenih dr zavali so otroke doslej porabljali v največji meri za vsakovrstna dela. Po ljudskem štetju leta 1910. je bilo v Združenih državah 1,990-225 otrok, starih 10 do 15 let, ki so bili redno zaposleni v tovarnah, pri obrtnikih ali v posestvih. To je že majhen nanrcJek, a ž njim še doigo ni doseženo to, kar bi bilo treba. * Ustavljen madžarski list na Hrvatskem. V Osijeku izhajajoči madžarski list Sdavonial M^svar Ujsag« je priobeeval že nekaj časa posmehljive članke o Hrvatski in Hrvatiti. Konečno je v obširni razpravi smešil hrvatske državnopravne težnje ter označil hrvatsko državno pravo za humbug, kateremu bo po vojski treba korenito napraviti konec. Na Hrvatskem je ta članek vzbudil splošno ogrčenie. Sedaj je hrvatska vlada rečeni list ustavila. Bolj čudno je pa, da so smeli omenjeni članki, ki pomenijo višek najcij^nalne sovražnosti, iziti v madžo'-skem listu — na Hrvatskem. * Cel občinski svet na zatožni klon". 2e 20. maja se je vrnila pred dr :zijs!:im sodiščem obravnava, pri kateri so sedeli na zatožni klopi vsi člani občinskega sveta v Radnieah pri Plznu. Obtoženi so bili zaradi zapenja Vel i čustva, a sodišče vh je oprostilo. Na vzkBc vojaškega pravdnika je najvišje domobransko sodišče razvcliovilo oprostilno sodbo in je odredilo novo obravnavo. Pri tej je b:la proti trem obtožencem tožba umaknjena dva nista prišla k obravnavi, eden je med tem umrl. Za priče 7ocl:s^r»i vojaški duhovnik T>.'ofnk. orožniški stražmojster in n mestniški svetnik Fischer so vnovič izpovedali v godno za obtožence, tako da so bili vsi oproščeni. * Volak je zagode! Hubirnca svoje žene. Vojna ;e razdrla mnogo družin in je tndi posredni vzrok marsi-kakc žalotgre. O taki žaloigri je razpravljajo te dni dunajsko vojaško so-d:šee. Dne 21. oktobra je prišel kletni vojak Štefan Vegh v Debrecin in je ob 4. zjutraj vstopil v svoje stanovanje. Vrata so biT-: odprta. Vojak je ve^?To zakffcal svofl ženi »dobro jutro!«, a ker ni dobil odgovora, je posvetil z električno žepno svetilko m zagleda! v postelji pri svoji ženi tujega človeka, železničarja Banv-aia. veo-h ;e Banvaffl najprej dal zaušnico, potem pa je nastal pretep, pri katerem ;e Vegh ljubimca svoje že^e zaklal Sodišče je Vcrrba oprostilo, čel, da |e rnvna! v silobrnnu: sicer je meje silobrana prekoračil, ali spričo takega razburjenja, v katerem se ni mogel natančno držati meje s:iobrano. * Skrb za moža. Pariška pisateljica Marija Laparoeric le spisala po-sebno knjiž'eo. v kateri ugiba, kako bo po vo^ni z možmi. Po njeni sodbi bo po vojni tako naalo moških, da se n:ora vsaka ženska že zdaj vprašati, kako pride do moža. Gospodična La-rarcerie daje svojim rojakinjam v knjižici vsakovrstne nasvete in končuje z besedami: Ker bo le malo žensk dobilo moža. se naj vsaka z vcemi močmi potrudi, da ga pravočasno viame. Li-t ^Figaro-^ nravi z ozJrom na to knjižico, da je tako velika ckrb, kako bo dobiti moža, povsem nepotrebna, češ, ženskam so zdaj odnrte vse mogoče sbr/bc, in ostale iim r-r^o tuđi po vojski tako da bodo lahko brez vseh *krhi živele. Gospodična Lapareeiie ie na to kratko odgovorila:J /Ja ženske ni ,r- v;,,, stvar zastafsa in pre^krbljc-nje, ampak mož. %Svedsk?* noče več zlata. Menda co se začeli vračati stari časi, ko so ljudje blago zamenjavali samo z g blago in denarja niso poznali ali ga pa niso hoteli vzeti. Švedska državna banka se brani že zlatega denarja, da papirnatega ne vzame, je že davno znano. Švedska hoče odslej dajati vsakovrstno blago ne več za denar, nego samo še za drugo blago. Vse vojskujoče se države kupujejo sedaj kar le morejo dobiti na Švedskem in vsled tega je prišlo jako mnogo zlatega denarja v deželo. Bilo bi preobširno, če bi hoteli razložiti vzroke, ki so napotili švedski državni zbor, da je pooblastil švedsko banko, da sme odklanjati plačila v zlatem denarju. Dovolj je, če rečemo: Tista država, ki vedno le blago izvaža in dobiva plačilo v zlata, ima pač sčasoma lahk > toliko zlata, da ne ve kam ž njim, ne dobi pa zanj nič, nego le ra^teio cone vseh potrebščin v lastni deželi. Velikanske kupčije ki jih je Švedska delala z izvozom, so deželo t^korekoc izpraznile vsega potrebnega blaga in provzro-IHe doma veliko draginjo. * Drac\ Od naših čet osvojeno glavno mesto srebrne A'baniie spominja še povsem na nekdanje turške čase. Me>to ie malo, ima le 7VIM prebivalcev, siroma?r,n in rmra^o. Tem sfjajrftefša na je njegova zgodovina. Kjer sc razprostirajo donos oake, smrrj'iivc r,;oe, tam so se dvigale pred davnimi stoletji palače rim^ke^ Dyrrhafiia, od koder ie vodila velika trgovska cesti čea Balkan, vezavS Rim z Bizan:em. V Pvrrbob:ju |c /ve] Cicero v pro-gnanstvu, Cezar, Pomci *n tarjevst so bivali kot zmagovalci 'n vo;sko-vodfe v Tmastu, .lust:m'an mn je posvečal podobno skrb. V sro -h jem veku ie prehaialo mesto \y rok v roko: Bizantinci. Fniroti. Italijani lu-;ki so velikega Mednarodnega pomena. S temi zaslužki dobiva Amerika za malo ceno razoe ri-'or"š!:e vrednostne papirje iz Fvrope nazaj in po »taja toliko tu Ji denarno čeda-je bo-i neodvisna. Če bo vojna še dotsro trajata, se zna zgoditi, <*a bo Amerika nastala dedfč razbite Fvrope. * Milan In Monza. Milan, ki je v trgovskem in industrijskem oziru najvažnejše ir.csro Italije m sc nahaja v naj vneiši in najplodo-nosnejši pokrajini, jc bil od ustanovitve, italijanskega kraljestva intelektualno središče nove Italije in njegovi ugled« možje so bili s kraljevsko hišo v isto tako zaupnih odnošaiih kakor njeni ožji rojak? Pijcmontezi. Na osvobojen je Milana le gledal vsak Italijan s ponosom in »le cin-que giomatc". pet dni meseca junija IS59. se še danes proslavljajo kot narodni praznik. Milan je bilo longo-bardsko mesto z mnogimi prekrasnimi zgradbami, Milan je velemesto v \ opofnem zntisln tega izraza., ima »grafsko tako ugodno lego, da je glavno stekališče vseh železniških prog severne Italije. V središču je ks tedrafa z najlepšo gotsko zgradbo celega sveta, ki napravlja poseben vtisk zbog tega. ker je postavljena iz marmorja- belega kakor sneg. Milan ima sloveče gledališče -»Scala«, v 1 ^erem ie prostora za 3000 oseb. Imenitnost mccta je prekrasna palača Rrcra z najlepšimi slikami Ratta-efa, de Vincija. Tiziana. van Dvcka. s skulpturami Canove itd. Mlada Italija ni hotela zaostati in zgradila je ogromno poslopje »Galleria Vitto-rio Fmanuele«. — V M on z i so predilnice svile. Leži ob progi iz Milana v Clnasso. 2e od daleč ie vidno me-sto s svojim 80 metrov visokim stolpom. Monza jc bila prestolnica lon-gobardskib kraljev, iz te dobe je lena katedral?. V Monzi je »železna krona«, to jc longobardska kraljevska krona, s katero sta se dala kro-- ti tudi Napoleon I. in cesar Fer-dinand I. * Uspehi napadov iz zraka na A gleško. Berlin, 1. februar. O uspehih napadov iz zraka na Angleško v noči 1. februarja poroča VVo'ffov biro: V Liverpoolu je bilo več mostov in rristanskih naprav tako poškodovanih da za zdaj niso perabni. Baje ie tudi več ladij hudo poškodovanih. Tako pod nirkcn!ieadom ležeča kri-žarka in transportna ladja Levland-linije. V Birkenhcadu, Garstonu in v Boostleu je bila provzročena velika škoda. Booth - linija in Feoward-li-nija sta vsled* delnega razbitja dokov težko prizadeta, več sosednih naprav je popolnoma uničenih. Vsega skupaj so bombe in požari uničili kakih 200 hiš. V Bootleu je bila smodnišnica popolnoma uničena. V Coeveu jugovzhodno Liverpoola so bile železniške naprave težko poškodovane. V Manchestru sta bili dve fužini in dve večji železarni čisto razdejani, druge tovarne so bile znatno poškodovane. V Sheffieldu je bila neka fužina večinoma uničena in je bilo več drugih večjih tovarn in kolodvorov bombardiranih. Še po napadu se je dolgo časa videlo močne požare. V Nottinghamu je mora-'a umolkniti obrambna baterija in so bile municijska tovarna in več drugih tovarn hudo poškodovanih. Pri Orandhamu so bile razdrte železniške naprave. NajvJfta škoda je bila storjena v Sheffieldu in Nottinghamu. Londonsbe zavarovalnice cenijo škodo na 400.000 funtov. V Birming-uuauu sta bil dve veliki vladni napravi in d\ e municijski tovarni popolnoma uničene in neka pivovarna poškodovana. V Ecclesbillu pri Brad-I nfu je bila razbita municijska tovarna, tri predilnice in v Partingfo-nu 22 hiš. Ob Humberiu je morala umolknit* obrambna baterija in je bila uničena baterija reflektorjev. V Orimsbvju so bila skladišča, ladjedelnice in keji deloma težko poškodovani, takisto tudi več ladij. Pod Hullom ie bilo razdejano skladišče za smodnik. V Hullu je baje velika škoda. V Kingstreetu je bil cel blok luš popolnoma uničen, železniške in pristanske naprave pa hudo poškodovane. Na Humberju so bile potopljene mala križarka »Caroline« in razdiralki ^Fden« in »Nath«. Križarka »Caroline« se je potopila v šestih minutah 31 mož posadke je bilo ubitih, 58 ranjenih, 47 jih je pa utonilo. Na vzhodnem bregu Angliie je zračna ladja notopila angleški parnik ->Franc Fischer«. Moraiični vpliv nanada je očiten in ga indirektno potna angleško časrrpisie, ki se pritožuje zaradi brezuspešne obrambe. * Pomanikanje porodov. Sedanja vojna zahteva ogromnih žrtev. Ne samo, da je že padlo silno mnogo zdravih ljudi in se nič ne more vedeti, koliko jih še pade. tudi na zdravju bodo vojaki hudo trpeli, tako da jih pač ne bo preveč, ki bodo dali življenje krepkim in zdravim otrokom. To je seveda za vse države velika škoda, kajti vsaka država želi imeti čim več zdravih prebivalcev, toliko več je davkoplačevalcev, toliko več vojakov, toliko več delavcev vseh vrst, toliko več bogastva. 2e pred vojno so v nekaterih državah s skrbjo opazovali, da pojema število porodov. Premožni ljudje imajo navadno manj otrok, kakor revni, a že pred vojno se je pokazalo, da so tudi revni ljudje začeli omejevati število otrok. V Berolinu so svoj čas socijalne demokratmje začele celo agitacijo, da naj več ne rode, češ, otrok je za starše Ie kazen, ker poveča itak velike skrbi. Zdaj se je v pruskem državnem zboru obširno razpravljalo o pojemanju porodov. Sredi minolega stoletja je prišlo na Nemškem na tisoč oseb povprek 38 do 40 porodov na leto, začetkom sedanjega stoletja na le še 22 do 27 porodov. Vladni zastopnik je pojasnil, da se krči na Nemškem v «edamem stoletju število porodov trikrat hitreje, kakor prej in da ga ni kulturnega naroda, kjer bi število porodov tako padalo, kakor pri Nemcih. Na Francoskem je poteklo 70 let. predno se je število porodov ta ko skrčilo, kakor pri Nemcih v 12 le tih. Zdaj je na Nemškem na let 560.000 porodov manj, kakor bi ji moralo biti, če bi prišlo na tisoč preftre bivalcev še toliko porodov, kolikoifer jih je prišlo leta 1900. To pomeni, dl }u bi Nemčija lahko imela 2 in pol mili] Joi jona več prebivalcev, kakor jih irru| VU sedaj. Za Nemčijo je še sreča, da j3 .5 umrljivost otrok razmeroma majhna^ ca ker so gospodarske in zdravstvene / razmere jako ugodne. A dočim je po. W stala umrljivost za 4*4 odstotkov £0 manjša, je število porodov padlo zal \Tj 7*7 odstokov. Po sodbi nemškega 10 vladnega zastopnika ne bo mogla Francija nikoli več popolnoma pre boleti izgub v sedanji vojni, a tud Nemčiji grozi nevarnost. Glavn vzrok nazadovanja porodov na Nem škem je, po sodbi pruskega vladnega zastopnika, da so ljudje dobili nove nazore o zakonu in o otrocih ljudje smatrajo otroke za breme, k jim nalaga vsakovrstne odgovorno sti in jim provzroča velike skrbi ir stroške. Res je, da izhaja težje, kdor ima več otrok, a vendar je obžalovati, da je jako mnogo žena, ki ne ]st; marajo imeti otrok in je obsodb; "dr vredno, kako se razširjajo sredstv? |0< proti spočetju. Vrh tega se mora rn zt čunati s tem, da umrje na Nemšker }ži vsak dan povprek 18 žena na poro- K dih in bo vsled tega treba babistv \l temeljito preurediti. Z; - H Umrli so v Ljubljani: p Dne 27. februarja: Ivan Valen-|2£ čič, trgovski potnik, 37 let, Mestn:|n( trg 13. — Mihael Črtalič, kajžarjev ^ sin-hiraiec. 27 let, Radeckega cest: ^ štev. 9. b( Dne 28. februarja: Katarina j 21 Oblak, mestna uboga, 81 let, Karlov- k ska cesta 7. — Marija Vidic, zaseb- u niča, 56 let, Poljanska cesta 60. — ti Katarina Ditrich. trgovčeva hči-b-ralka, 45 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici. Dne 25. februarja: Marija Ger-čar, gostilničarjeva vdova, 73 let. Spomin:a|te se HRdečega križa". Vabilo na naročbo. ii C tr T a v IV Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa, katerim j je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da ^ jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne pre- ^ neha in da dobe vse številke. velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— | Četrt lete... S 6« i Pol leta . . . „ 12-— I En mesec • • . „ 2.— V opravnlštvn prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6-SO Pol leta . . . „ 13-— I En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 30 K. Za Ameriko in druge deZele vse leto 35 K. HJHUr Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. UaUT* list se ostavlja 10. dan po potekli nar o čolni brez ozira vsakemu, kdor Je ne vposije • pravem času. IHštfi) ..Slovenskega naroda". 4edot>?¥ vseh lekarnah ditna banka v LJubljani pjeva ulica stev. 2. avstrijske državne razredne loterije. I fondi okroglo 1,000.000 kron. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vloge na koflttaft in na tekoč! raČUU in jih obrestuje po loterije. srečke < 5 -. 4'/2°/O čistih. 2 % rentnine od *log na Lnjift'ce »ta6a banka sama. Maka?!** vetaiaa vtetalao« v ari. »«u U7rta tla n fteia* In B*o«»la»,|\Vurzbach 10 K; Stanislav Horak, ovlgcstilničar, 20 K; Marija Stojan 5 K; zalAlbin Baubela 5 K; dr. Artur Linko -KallO K; Alfred Schenberger 20 K; po-glaljružnica v Ilirski Bistrici, darilo, re-|i500 K; Peter vitez Grasselli 20 K; udilL Pevalek 4 K 40 v; Ivana Orausch-vTiilnig 10 K; Marija Wakselj 10 K: Vik-m-lror Treven 10 K; Josipina Cherse-le-lvani 20 K; Mihael Sternišek 4 krone; loJKarol Eržišnik 5 K; neimenovani ih.ll K; Cerne (po posredovalnici za go kiliiške begunce) 25 K; Anton Grapar io-Ii K; tvrdka Rudolf Miklauc 37 K; inlNežika Ban v Št. Jerneju 10 K; ne-lorl'menovan 20 K; Jakob Uitz 10 K; lo-l Anton Čopič 10 K; prebitek pri pred-ne I *:avi Katoliškega izobraževalnega beldruštva v Metliki 117 K 17 v; Mici valuobec na Ponikvi ob južni železnici, *a~ I zbirko ob priliki izplačevanja klavne m I živine, 12 K; Franc 2užek, župnik v o-1 Kopanju, 30 K in zbirka v Kopanju 13 K 73 v. — Mesečna darila. Za januar 1916: Učno osobje I. državne gimnazije 28 K 57 v in konsi--torialni svetnik profesor dr. Franc Perne 82 K 69 v. — Za februar 1916: L čno osobje I. državne gimnazije -n;| 28 K 57 v in profesor dr. Franc Per-'ne 82 K 69 v; učno osobje učiteljišča 10 K 73 v; konceptni uradniki finančne prokurature 21 K 89 v; usluž-i poštnega urada Ljubljana 1 25 K 08 v; Anton Klein okrajni nad-komisar v p.,2 K; Tonica Kračman, učiteljica v Št. Lenartu pri Loškem trgu, 3 K. * Upravništvu naših listov so po- *Iali * Za Učiteljski konvikt: Belo- iranjsko učiteljsko društvo 20 kron, nesto venca na krsto vedno zveste-Tiu članuu gospodu nadučitelju Frani Šetini v Črnomlju. Za zavod za v vojni oslepele . ojake: Gr. Demšar, c. kr. notar v Mokronogu. 10 K. nabral v družbi. Za goriške begunce: Trije ne-menovani od Sv. Jurja ob Ščavnici ; kron. Za Ciril - Metodovo družbo: Josip Lavrenčič, Gmunden. 20 kron, nesto venca na krsto svaka gosp. Alojzija Domicelja iz Zagorja. Srčna hvala! Bana sni list obsega 6 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Za odstranitev hrbtnih bolečin priporočajo mnogi zdravniki in nad stotisoč zahvalnih pisem Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni uid z znamko »Elzafluid. Vteranje in krepke masaže hrbta s tem izbornim vteralnim sredstvom učinkujejo ponajveč takoj in se izkažejo kot zelo dobrodejne. Velika priljubljenost tega staropreizkušenega, bolečine tolažečega domačega sredstva, je provzročila nešteto ponaredb. Priporočamo, ne napravljajte poskusen j :n eksperimentov, temveč ostanite pri pristnem Elzafluid! Dobi se pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, El-zatrg 239, Hrvatsko. 12 steklenic stane franko kamorkoli le 6 K. Ni torej ^amo najzanesljivejše, temveč tudi najcenejše sredstvo. Nobeno drugo ne more pokazati toliko zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Kar je tolikim ljudem hasnilo, mora dobro biti in zato svetujemo, da se ga poslužite z zaupanjem. Tudi Feller-jeve, milo odvajajoče rabarbarske krogljice z znamko Eizakrogljice, 6 škatljic franko 4 K 40 v lahko obenem naročite. So izvrstno, želodec krepeče odvajilo, učinkujejo sigurno in izborno in prednjačilo drastično učinkujočim. Zelo priljubljeno! (va) Ako naročite . in to nemudoma storite, 1 mOn snelo i fcSHii M 3°o m* laftii fcu ia» i fig 51° o jjS S ma g t \m atitia *-Uff MM S UM. —" 12MfMHM^|MMMkiSarinL~" dobite igralno pravioo do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 franko* popolnoma zastonj. Pojasnila M temini Mirt M—i iBSSjSSSI Srečko v no zastopstvo 1„ Ljubljana. Zahvala. Vsem, kateri so izrazili sožalje in nas tolažili ob bolezni in smrti iskrcnoljubljene sestre, svakinje, tete in stare tete, gospe Jgneze paulie kakor tudi za Časteče mnogobrojno spremstvo pokojnice k večnemu počitku izrekamo iem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom najtskrenejšo zahvlo. Osobito pa se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev v Ljubljani kakor tudi v Št. Petru na Krasu. Žalujoči ostali. pSošna veselost pri .PKPOl v „Kino Central" v deželnem gledališču. Torek 29. februarja. Sreda 1. marca. Tragikomedija v 3 dejanji!.. — Sestavil in vprlzoril Edmund Sdel. Povsod Je občinstvo to komedijo sprejelo z bučnim smehom. Poleg tega tri prvovrstne točke. IpftT* Pri vseh predstavah sodelnfe Jjjs- salonsk orkester „Kino Central". Ha praeaj !• raU|«a ,Thermalbad' zoper revmo in gibt *a ceno K 95.— pri F. K. Kaiser, puškar, LJakljan., Šal*nbmrge<#a «1. it. 6. = Najboljša in najzdravejša - b arva1 za lose in brado je dr. Drallea ,,NERIL", ki daje sivim in pordećelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kite, podlage In mrežice vseh vrst; crledalisčne in toaletne ===== potrebščine itd. v Proti prah alem, luskinam in izpadanja las delaj e unjboljse priznan« Taano-GlUDio tinto •atera okreoftuje laslftče, odstranjuje luske m preprečuje Izpadanje las. I steklrnlfSK ntrodom M. I*2«». Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Za!o?a vseh pre:zkušen!h zdravil, ■ -»d * c rr\\ "»edicinai. vin, šc«era!i >*, naifJnelsih parfumov, klrurgi&kih obvoz, svežih mineralnih vod itd. Dež. leKcmo MIlana Leusteka * lM>n' Ras! m cesta it. I. oole? novozgrajenega Fran ložefovega uhV\ mosta. 18 V tel lekarni dobivalo zdravila tudi član! bolniških blacraln "uine železnice, o. kr. tobačne tovarne in okr. bolniško bla?afne v Ljubljani. ■ * » s_, 0 i j .2 ! e i £ \ m 0> = i L e o S n e n o o « N O Ji > 3 2 s. 03 (0 > O sX O n e V o 'x 'i E n ■ n S a e o a. i8- i 5 d9 Zobni atelje LEOPOLD VVEIHSS kotel „Stadt Wien", Šelenbnrgova ulica, :: sprejema zopet vse dneve :: od pol 2. ure popoldne do 7. ure zvečer. Trgovska pomočnica za trgovino mešanega blaga, Id je dobro iz-vežbana tudi v manufakturni stroki, so Sprejme takol v trgovini Ivaaa Loschnigg v imsrla prt Joisak. 741 Vpokojen železniški 723 uradnik vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika leče primerne službe. Cenjene ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod ,,uradnik 723". Kupim vso opremo za eno sobo: meblje (ne fouraier), otomano, cvetlično sto-ialOt razne preproge, zastore, pe trolejko 1. t. d« Le rabljene fine stvari. Tudi posamezno. 738 Ponudbe (natančna označba kakovosti in snovi, vnanjosti, ohranjenosti, razsežnosti in n a j n i ž i e cene) na upr. JSL Nar* pod 1 1 Ijnbljana Z3/738. Vrtnar samski, vojaščine prost, se sprejme pri oskrbnlštvu graščine Križ pri Kamnika. 736 Dobro idoća restavracij v Toplicah na Dolenjskem. Z 3 lokali, 6 tujskimi sobami z vso uporabo in pritiklinami, zelenjadnim vrtom, kletjo, ledenico, hlevom, je radi upoklica k vojakom takoj v najem oddati. 735 Več se poizve: Ljubljana, Stari trg 24/L levo. LJUBLJANSKI ZVON JAesečnik za književnost in prosveto. Letnik XXXV. (1915). LJUBLJANSKI Z V OH* lxha|a ▼ rvsiklh po enkrat na meieo ter stane na leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h četrt leta 2 K 30 h, ta »m nemtrijake detale p« 11 K 20 h na lete. cnl zreški ae dobtrajo po 80 k. „Narodna tiskarna" v L]nbIJanL ii več hai tataa! Samo tisti, kdor poskusi, ve, kaj je moja šartljeva moka ,Hasin'. Kdor naroči enkrat, bo naročil gotovo večkrat. Pomislite 1 Za en Šartelj samo en zavitek brez kake druge moke, brez sladkorja, kvasa itd Cena še vedno samo K 1*30 za zavitek. Tudi pojasnila, kako se naredi, na razpolaga Zatorej naročite obratno, a ne manj kot 3 zavitke 3315 pri razetflljaliiKi iartljen moke Jasin" Ivan Urek, Jjorovlje, Koroško* Zemljevidi : vseh bojišč 3 se dobe v lMni hnjisnrnl v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 7. Danes do petka velikanska senzaclla v WILLI V0SS 39 Sherlok Holmes". 1 kg praške gnjati...... K 7*60 (gnjat) kos V/2 do 7 kg. 1 „ praske zvaljene gnjati . . „ 8*60 (Rollscbinken) gnjat kos 3—5 kg 1 m prekajen kare Ia . • • . „ 7*40 1 „ praske salami •••••oh 6*00 1 „ poljske salami..... „ 6-60 1 „ krakovskih gnjatnih salami „ 7*40 1 „ mortadela salami ••••»» 7-20 1 „ pariških salami 7*20 1 f, debrečinskih salami . . • „ 7 20 1 m tirolskih salami..... „ 6*80 1 m bmnšviških salami • . • „ 5-00 razpošilja po povzetju v poŠt zavojih i 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških gnlan, Kohn, 552 Praga-Žižkov, Havličkova ulica St I6./I. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dne 29. februarja 1916. 46. šiev. PREMOG 618 I najboljša kakovosti na vagone ali vozove Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 4. 734 Dne 2. marca 1916, dopoldne ob 9. uri prodalo se bede v Ljubljani, Zaloška cesta št. 13. na javni dražbi : pohištvo, obleta in razni drugi predmeti. C. kr. okrajno toife v Ljubljani odi L, dne 26. februarja 1916. Marija Tičar, Sv. Petra cesta 20. Selenburgova ulica 1. ——— nasproti kasina« 1 625 Prva specijalna trgovina umetniških, vojnih, po- :: :: krajinskih in drugih :: razglednic Priznano največja izbira na drobno in debelo. Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli. Kupim po visoki ceni kostanjev orehov jesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki: J. Pogačnika Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). :: Na ponudbe brez cene se ne ozira. Tovarna ČevljevTržič.Gorenjsk PETER KOZINA £, " Breg. LJUBLJANA „ naspro, Sv.jaKooa Mostu. PRODAJA IMA DEBELO IN DROBNO Zahtevajte cenike! Prekupcem priporoča se izbira in nakup na zalogi Moderne oblike Solidni izdelki Posteljno perje in puh v veliki : izberi : in po jako nizkih cenah priporoča tvrdka 1L*M Skahsrae.ubliana, JKestni trg 10. Ba jeo umetni in trgovski vrtnar naznanja si. jj. o. občinstvo, da se nahaja njegov 132 cvetlični salon samo Pod Jrančo štev. 2. poleg Čevljarskega mosta. Nit. zalega m mm. zlelnaire šopkov, ram, trakov itd Zunanja naročila točno. Vrtnarija na Iržafti cesti 9.3i. JVa3namlo, Ker sem dne 28. t. m. vpoklican v vojaško službovanje, naznanjam, da bom svojo krojaško obrt začasno zaprl. Svojim cenjenim naročnikom se zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter jiJi prosim, da mi isto ob srečnem povratku zopet naklonijo. Z velespoštovanjem udani Ivan Magdič, krojač I. vrste. Ljubljana, v hotelu „Pri AfaliČu1'. ZDRAVA KRI S Kri je splošna hranilna tekočina, \l katere zajema telo hranilne snovi. Ce nima kri dovolj hranilnih snovi, oslabe vsi udje, in tako se potem roraja cela veriga različnih bolezni, ki nam ogrene življenje. To zlo verigo je treba predreti in to je mogoče doseči le na eni točki: v hranjenju krvi in njenem izboljšanju. Jaz sem po dolgoletnem preiskavanju spisal knjigo, v kateri kažem, kako in na kak način se kri in soki izbo'jša'o, kako se povzdigne prehra-njenje in kako se obvarujemo bolezni ali jih odpravimo. 529 Popolnoma zastonj pošl;em vsakemu ta dragoceni spis, kdor le piše ronj. Tudi nudim vsakomur rnložnost, da se prepriča, na kak način ie to možno, ne da bi le vinarja izdal. A pišite takoj! Eksped. lekarjie pri operi. Budimpešta VI. odd. 456. jflflrija drogerija in Jotosianu/aktnra Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča voliko zalogo desinf ekci jskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Formaiinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. PotrebSčlne za postrežbo bolnikov in ranjencev, obvez bi gumastega blage, konjaka« ruma in čaja. ^ero/orm. f khhnm. peroUi. Zadnikarjeve vrečice = zoper golazen. = Majbolj zanimiv fn na^oljši slov. UnstrovasI tednik so a ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bo|isč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega Čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 ,,TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. • „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte ..TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3 — pol leta K 6.— in celo leto K 12—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Mubllana, Frančiškanska ulica 10 L JADRANSKA BANKA Delniška glavnica: K 8,000.000*—. PODRUŽNICA LJUBLJAHJt Rezerve: okrog K 1,000.000—. SPREJEMA: Vlog« aa kajttlee in jih obrestuje p« {istih 4 * V.. Vloge aa tekočI ta iiro raeaa prati naJagodnc)lena obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira aa arara-torij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE Df PRODAJA: Devize, valute, vrednostae papirje M. ia srečke c. kr. razredne loterije. i Menice, devize, vrednostne papirje itd. ,i Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, it na blago, ležeče v javnih skladiščih, i m naročila in jih izvrtajo najknlantneje. Brao javni naslovi JADRANSKA. Telefon «. 287. 73