■1 DOLENJSKI LIST
GLASILO SOCIALISTIČNE Z VEZE  D E L O VNEGA  LJUDSTVA  OKRAJA  N O V O  ME S T O

eto 1961 je bilo v resnici revolucionarno. Tako ' obsežna je bila žetev naših skupnih naporov, ki pomenijo dostojno nadaljevanje vseh dosedanjih dvajsetletnih lezenj od takrat, ko J , so počile prve partizanske puli ške, da je kar težko izbrati S in izločiti le posamezne težji nje hotenja ter pridobitve. Če f§ bi hoteli govoriti o vsem doji gajanju, o vseh spremembah, I uspehih in problemih, ki nam E jih je navrglo to leto v okra-1 ju in v širši slovenski ter ju-■ goslovanski skupnosti, bi morali napisati obširne knjige!
Toda naš čas piše knjigo sam. Piše jo, stran za stranjo, Ust za listom. Piše jo naš človek, oblikovalec in ustvarjalec, ki iz sedanjosti kleše čudovito vizijo bodočnosti s svo-
Industrija v okraju bo v sedanjem petletnem programu dosegla nov in pomemben vzpon. V narodnem dohodku bo ustvarjala glavni delež vseh dohodkov. — Na sliki: šivalni stroji z Mirne pred zadnjo kontrolo
jo voljo, naslanjajoč se na številne nove zakone, ki so izraz potreb in hotenj delovnega Jugoslovana.
Obrnimo nekaj strani te naše velike knjige in poglejmo!
Tu smo, kjer odmirajo stare oblike, odpadajo kalupi »oblasti« nad državljani, kjer nastajajo novi, svobodni odnosi med ljudmi, ki se vedno trdneje povezujejo v skupnost z novo, še bolj humano vsebino. Sprva za mnoge ideal: samoupravljanje družbe — postaja stvarnost. In v bistvu vsega tega je resnični, globoki humanizem socializma.
Desetletje, vredno stoletij
Minilo je komaj deset let od tedaj, ko je bilo ostvarje-no geslo »Tovarne delavcem!« In vendar pomeni to desetletje za nas celo epoho! Zdaj že lahko ugotovimo, da so družbeni odnosi, sloneči na samoupravljanju, prodrli malone v vse naše družbeno življenje, v našo zavest in naša čustva. Letošnje spremembe v družbenem sistemu slone na desetletju, bogatem izkušenj in rezultatov našega družbenoekonomskega razvoja ter revolucionarne prakse. Leto 1961 v resnici predstavlja most, preko katerega pogumno stopamo z novim programom v naslednje desetletje.
V ekonomiki se je uveljavil enoten kompleks ukrepov za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema, metod in pogojev gospodarjenja v celoti. V tem sklopu so vsekakor najvažnejše spremembe v sistemu delitve dohodkov, predvsem nova načela delitve dohodka med družbo in kolektivi ter v kolektivih samih. So eden glavnih pogojev, ki nam omogočajo letošnje velike gospodarske uspehe in vsestranski napredek. Nagrajevanje po delu postaja dejstvo in gibalo splošnega družbenega razvoja. Na tej osnovi se tudi poglablja neposreden vpliv proizvajalca oziroma delovnega človeka na slehernem delovnem mestu. Vzporedno s to vlogo
in uspešnejšega zdravstvenega zavarovanja prihajajo prvič do take zdravstvene zaščite, kakršno uživajo ostali delovni ljudje. V reševanju skupnih potreb in problemov so prišli do pomembnega spoznanja, da šola, vaška cesta, vodovod in elektrika niso več samo zadeva občine, ampak da je to njihova skupna skrb, ki se lako rešuje le z združenimi napori. Ljudje naših vasi se pogosteje udejstvujejo tudi v samoupravnih in družbenih organih ter zlasti preko zborov volivcev, zadružnih svetov in nastajajočih krajevnih skupnosti vplivajo na politiko komune.
Ko že govorimo o velikih spremembah na področju go-
dalo zadovoljive rezultate. Dokončni uspehi sicer še niso docela znani, vendar jih ocenjujemo približno takole:
Družbena bruto proizvodnja bo presegla plan za 2 odstotka ali: za 18 'It bo višja kot v letu 1960. Cisti dohodek planskega predvidevanja bo presežen za 15 odstotkov in bo za celih 31 odst. nad realizacijo v letu 1960, medtem ko podatki kažejo, da bodo čisti mesečni prejemki zaposlenih 7 odst. nad planom oziroma za 21 odst. nad osebnimi prejemki v letu 1960.
Zaostajajo le investicije. Pričakujemo, da bodo za 10 odst. pod planirano višino, čeprav bodo za 33 odst. presegle izvršitev v letu 1960.
Most, preko katerega vedro stopamo v novo desetletje
se uveljavlja decentralizacija tudi v gospodarskih organizacijah in postavlja v ospredje ekonomske enote, v katerih delavec upravljavec neposredno gospodari in razporeja tudi dohodek.
Novi odnosi v komuni
Izpopolnjeni sistem delitve dohodka je dal tudi komuni drugačno vlogo. V njej se porajajo novi odnosi. Proizvajalci in občani spoznavajo vedno jasneje, da tvorijo tesno življenjsko skupnost in da se njihove potrebe lahko rešujejo le v komuni. Komunalni problemi, delovanje ljudskih odborov in uprave, samoupravnih in družbenih organov vseh raznolikih oblik postajajo njih skupna skrb, ki dobiva novo življenjsko silo, ves komunalni sistem pa so-lidnejšo materialno osnovo.
Komuna je v preteklem letu tudi sicer na vseh področjih razširila svojo dejavnost. Številne decentralizacije in reorganizacije so ji dale važnejšo vlogo in nove pristojnosti.
Tako so se navezale direktno na komunalni sistem nekatere doslej centralizirane javne službe, kot je bil primer s preoblikovanjem poštne službe, upravljanja železnic, vodnega gospodarstva, zavarovalnih zavodov in cest. Nove množice delovnih ljudi v teh ustanovah so se pridružile veliki armadi zavestnih delavcev in upravljavcev.
Komune so v okviru možnosti naredile prve korake za organizacijo bank, čaka pa jih še odgovorna naloga za dograditev res ustreznega in učinkovitega bančnega sistema.
Na področju šolstva so postavile lastno prosvetno-peda-goško službo in preko svojih skladov urejevale materialno bazo osnovnega šolstva. Napredovale so v organizaciji zdravstvene službe, na področju kulture in prosvete ter na socialnem področju.
Zdravstveno zavarovanje kmetov je zdaj skrb družbe in prebivalcev vasi
V komunalno skupnost in splošno družbeno dogajanje so se tudi v tem letu močneje vključevali prebivalci naših vasi. Preko vedno širšega
spodarjenja, delitve dohodka, komunalnega sistema in samoupravljanja družbe, ne moremo mimo prizadevanj vseh tistih naših delovnih ljudi, ki tudi v drugih dejavnostih težijo za istimi skupnimi cilji in se jim približujejo z oblikami, ki bodo v bodoče prav gotovo prevzemale vsebino vse večje demokratičnosti, saj ta naš revolucionarni proces ne more biti izoliran, saj
Te ocene prikazujejo ugoden napredek našega gospodarstva v celoti, obenem pa tudi povečanje osebne potrošnje.
Sele dobro gospodarjenje prinaša višje osebne dohodke
Osebni dohodki zaposlenih so se dokaj dvignili, vendar v odnosu do ustvarjenega skup
Piše Niko Belopavlovič, predsednik okrajnega ljudskega odbora
je stvar vse naše družbe in v njem v svojem bistvu dozorevajo naši delovni ljudje v vseh   poklicnih dejavnostih.
Zadovoljiva materialna rast
Obrnimo v tej naši veliki knjigi še nekaj listov! Poglejmo, kako so vsi navedeni družbeni procesi učinkovali na materialno rast našega področja, kako smo vsi skupaj izpolnili naše glavne naloge, kako se zrcali leto 1961 z gospodarske plati in kaj nas še čaka v prihodnje pri graditvi materialne osnove naše konkretne družbene podobe.
Prvo leto perspektivnega programa — leto 1961 nam je
nega čistega dohodka ni opaziti pretiravanja. Pač pa je prišlo do nekaterih pretiranih odstopanj pri manjšem številu posameznikov in kolektivov, kjer so se pojavile kratkovidne in škodljive težnje po velikih zaslužkih ne glede na njihovo gospodarsko in moralno upravičenost. Pri takih primerih je treba nastopiti z vso potrebno ostrino. Če se bo pokazala nezrelost ali neznanje v kolektivu, mu je treba pomagati, da se dokoplje do spoznanja, da take mere razdeljevanja na račun skladov in drugih potreb proizvodnje predvsem škodijo kolektivu samemu, ker bo zaostal v gospodarskem tekmovanju in bo moral z dohodki celo močno navzdol, ko bodo
docela učinkovala načela novega gospodarskega sistema; ta si je namreč začrtal najprej dobro gospodarjenje in šele zatem boljše osebne dohodke.
Vedno več je stalnih obratnih sredstev
Novi gospodarski ukrepi so močno vplivali na investicijska vlaganja. Predvidevamo, da bo plan investicij v osnovna sredstva izvršen s pribl. 72 odst., v stalna obratna pa presežen s 60—70 odst. To nepričakovano, toda koristno nesorazmerje, ki je nastalo zaradi bistveno spremenjene situacije med letom, kaže na ugodno normaliziranje zadevnih odnosov, ki so bili prej, zaradi pretiravanja vlaganj v osnovna sredstva in zanemarjanja obratnih, nevsklajeni. Ta pojav je vsekakor pozitiven in v duhu novega gospodarskega sistema.
Letošnji gospodarski uspehi, ki predstavljajo prve dosežke perspektivnega programa, so še ugodnejši, če upoštevamo, da je bil letni plan močno »napet«, da gre pri tem tudi za številne kakovostne spremembe in da smo uspeli v razmeroma kratkem času premagati številne težave, ki so iz različnih vzrokov ovirale uvajanje novega gospodarskega sistema.
Skupni rezultati pa bi mogli biti še ugodnejši, če hi odpadle nekatere težave subjektivnega značaja, posebno pri zamotanem načinu finan-siranja investicij, in če bi investitorji tudi pri tem problemu pokazali tako prožnost in vztrajnost kot pri skanju sredstev za začetek gradenj. — Tako se ne bi moglo zgoditi, da smo imeli na dan 30. septembra 1961 uporabljenih le 58 odst. razpoložljivih investicijskih sredstev, dobljenih izven okraja!
Urejanje notranjih odnosov bo ena glavnih nalog v letu 1962
V bodočem obdobju, zlasti prihodnje leto, bomo morali še bolj izkoristiti vse notranje rezerve in možnosti za povečanje proizvodnje, za odstranjevanje tako imenovanih »ozkih grl« ter še bolj paziti na realno vrednost in kakovost proizvodnje. V vsej pstri-ni se bo pojavljal še vedno tudi problem obratnih sred-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Novo bolnišnico v Novem mestu, kamor prihajajo bolniki iz vseh predelov okraja, bomo v prihod-ijih letih zgradili tudi s pomočjo prispevkov vseh delovnih ljudi iz vseh kolektivov v okraju. Lep zgled sodelovanja vseh koinun in združevanja sredstev, saj gre za prepotrebno ustanovo, od katere bomo imeli že v tem petletnem obdobju velike koristi
k'::':aMH»!!!iiii«»i« hihiiiiiih

■

(Nadajjevanje s 1. strani)
stev. O tem bomo morali resno razmišljati in ukrepati tako v gospodarskih organizacijah kot tudi v oblastvenih, upravnih ter ostalih prizadetih organih. Pri odstranjevanju takih ovir in reševanju problemov, ob postavljanju in izvajanju programa v letu 1962 bo potrebna vsestransko medsebojna pomoč. — Vsako pasivno zadrževanje bi moglo povzročiti težave in poznejšo ter slabšo realizacijo programa.
Sele v prihodnjem letu se bo začelo v polni meri odražati delovanje novih pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Pravzaprav smo šele v začetku reševanja številnih občutljivih notranjih problemov v kolektivih, ki so često politično in ekonomsko dokaj zamotani. Ne pretiravam, če menim, da bo urejanje notranjih odnosov pri delitvi dohodka ena glavnih nalog in da je od njega odvisno marsikaj. Istočasno pa že se-
Nove investicije: 58 milijard v 5 letih!
Naš perspektivni program je sicer »napet«, a realen in ga kljub vsem velikim naporom in prizadevanjem ne bo mogoče uresničiti brez novih investicijskih vlaganj, ki naj bi povečala našo gospodarsko moč.
V razdobju 1961-65 naj bi investirali preko 58 milijard. Vsekakor je zelo pomembno dejstvo, da imamo od tega predvidenih lastnih sredstev v okviru okraja kar 58,2 odst. Glede preostanka smo vezani na skupna družbena sredstva. Od pristojnih organov pričakujemo popolno razumevanje, saj so naše glavne investicije uvrščene tudi v republiški program in so v skladu s proporci zveznega plana.
Veliko pomeni, da ob začetku izvajanja perspektivnega programa zanesljivo vemo, koliko zmoremo, in da imamo obenem izdelane najvažnejše investicijske programe,
Skrb za zdravje mladega rodu je ena izmed prvih dolžnosti naše družbe. Posvečamo ji ogromen del narodnega dohodka, saj dobro vemo, kakšen zaklad so zdravi otroci — Na sliki: dr. Skrgetova iz Ljubljane pri rednem pregledu šolarjev v kosta-njeviški osnovni šoli
daj ta proces terja na dnevni red ustreznejše in hitrejše urejevanje sistema delitve dohodka med kolektivom in družbo, saj mora tudi ta v korak z razvojem in napredkom notranje delitve, če nočemo, da prideta oba sistema v protislovje. Ta zahteva bo vsekakor tudi v bodoče vsak dan aktuamejša.
Že leto 1961 je pokazalo, da je uvajanje novega gospodarskega sistema različno delovalo na posamezne kolektive in gospodarske panoge. S tem v zvezi pa so se oblikovala tudi različna stališča posameznikov ali celo kolektivov pri ocenjevanju sprememb. Tista podjetja, ki so že prej dobro gospodarila — in taka so v večini — so dobila z novim gospodarskim sistemom le še nove pobude in boljše možnosti. Zato so tudi njihovi uspehi večji. Pri posameznih gospodarskih organizacijah pa se je kmalu pokazala neurejenost, prenizka akumu-lativnost ter zaostajanje v tehniki in kvaliteti. — V teh kolektivih seveda često celo negativno ocenjujejo novi gospodarski sistem, zato bo izredno težavno takim kolektivom in podjetjem pokazati pravo pot, jih preusmeriti in jih usposobiti za uspešnejše gospodarjenje v novih razmerah.
Poleg omenjenih pa imamo nekaj izjemnih primerov, k jer so kolektivi zaradi neizpopol-njenih novih instrumentov in nepreračunanega učinkovanja trga v resnici naglo prišli v težak položaj, čeprav se trudijo in skušajo dobro gospodariti. Tudi tej izjemni situaciji bo treba v bodoče najti ustrezne rešitve.
ki tvorijo glavne postavke. Večji del teh je z ustreznimi zahtevki tudi že vložen na investicijski banki. Nekateri programi so že odobreni, drugi so že v prvi fazi izgradnje ali celo nekoliko dlje.
Poglejmo nekaj primerov!
Koto II. v Vidmu-Krškem je v letošnjem letu začel z izgradnjo in bo po vsej verjetnosti dograjen leta 1963. Vrednost te investicije znaša skoraj 5 milijard dinarjev. Lete bo v največji meri vložilo podjetje iz svojih sredstev,
poleg tega bo moralo vračati še inozemsko posojilo.
Gradnja obrata tovarne Iskra v Novem mestu se nadaljuje. Nekoliko je v zaostanku zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev, bo pa dokončana v letu 1962.
Tovarna Krka v Novem mestu je že letos znatno prispevala k povečanju proizvodnje, ko je dogradila svoj novi obrat. Vrednost njene proiz' vodnje se je s tem povečala na 1.650 milijonov dinarjev ali za 31 odst. v primerjavi z lanskim letom, ko je znašala skupna realizacija plana v KRKI milijardo in 266 milijonov;
Tovarna Beti v Metliki, ki se je do nedavnega borila z osnovnimi težavami, je prav v zadnjem času z minimalnimi vloženimi sredstvi dosegla lepe rezultate in dokazala, da se tudi z majhnimi investicijami lahko doseže znaten uspeh. Tudi ta tovarna postaja pomembna gospodarska celica ne le za metliško^ občino, ampak tudi za področje okraja.
Vse to velja tudi za podjetje Belt iz Črnomlja, ki je po svojih kvalitetnih proizvodili znano že v vsej naši domači avtomobilski ndustriji, prodira pa tudi na zunanji trg..
Tudi ostala podjetja so zabeležila velike uspehe v proizvodnji ter uspešni investicijski izgradnji, tako n. pr. Novoteks, Elektrarna Brestanica in Kovinska zadruga *— Videm-Krško.
Veliki napori naših . kolektivov bodo prinesli nove uspehe
Še posebej naj omenim gospodarske organizacije, ki so v preteklem letu vlagale ogromne napore za ureditev pogojev nadaljnjega razvoja. Mednje brez dvoma spadajo kot najvažnejše: Jugotanin — Sevnica, Novoles — Novo mesto, Mizarska zadruga — Sevnica in Tovarna šivalnih strojev na Mirni.
V tem pogledu je najbolj uspelo podjetje Kremen iz Novega mesta, ki ima odobren program in zagotovljena investicijska sredstva za izgradnjo nove tovarne stekla. V finansiranju te investicije bo udeležen splošni investicijski fond, republiški investicijski sklad ter sredstva okrajev in občin v Sloveniji. Gradnja se bo po vsej verjetnosti začela 1962.
Znatni uspehi so zabeleženi in tudi velike naloge nas še čakajo na področju kmetijstva. Uspelo nam je na velikem področju urediti belokranjske steljnike, nadaljuje-
Zmagoslav Jeraj: OB ROČNEM BRUSILNEM STROJU ČRNOMALJSKIH LIVARJEV (1961)
jo se obsežne melioracije, obnova velikih površin vinogradov in sadovnjakov. Perspektivni program predvideva gradnjo hlevov za 12.200 glav živine in 11.000 prašičev, gradnjo številnih silosov ter poudarja ureditev 21 ha vrtnarij v Čatežu, Krškem in na Mirni.
Turizem, zdravstvo in šolstvo
Dosedanje investicije v turizmu so se pokazale zelo koristne in rentabilne ter dajejo dobro osnovo za nadaljnji razvoj te gospodarske panoge, s katero do nedavnega skorajda nismo resno računali. V načrtu je izgradnja številnih hotelskih obratov, gostišč in drugih turističnih objektov, še posebno pa so resni napori za nadaljnjo .izgradnjo in razširitev kapacitet v Dolenjskih in Cateških Toplicah.
Tudi na področju zdravstva so zabeleženi znatni uspehi, predvsem v preteklem letu. V bodočem obdobju pa je pričakovati še mnogo močnejšo investicijsko dejavnost tudi na tem torišču družbene skrbi za človeka. Dograjujejo nova trakta bolnišnice v Brežicah in kirurškega oddelka
Delo ustvarja človeka! Ze zgodaj učimo danes v šoli mlado generacijo spoštovati in ceniti ustvarjalno   sposobnost   slehernega   državljana.   Tehnični pouk  seznanja  dekleta ln fante  s prvind
skrivnostmi istvarjanja
v Novem mestu. V ta namen prispevajo svoja sredstva poleg republike in okraja tudi vse naše občine in gospodarske organizacije ter ustanove.
V šolstvu zastavljamo programsko gradnjo številnih novih šol ter razširitev obstoječih tako, da bi v 5 letih pridobili 120 novih učilnic. Začetek te investicijske dejavnosti v skupnem obsegu najmanj 1,5 milijarde dinarjev pada v leto 1962. Izvajanje te akcije bo terjalo sodelovanje vseh naših občin, okraja in republike.
■   Vse, kar dosegamo, je zasluga naših požrtvovalnih delovnih ljudi
To so samo nekatere najvažnejše naloge, ki nas čakajo v bodočem letu in naslednjih letih. Nedavna okrajna konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi je poudarila iaznoterost problemov našega razvoja ter dala nove pobude za uspešno' reševanje odgovornih nalog v prihodnjem obdobju. i,'»t,,
Naši delovni ljudje in kolektivi v industriji, rudarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, gradbeništvu, prometu, trgovini, turizmu, zdravstvu, šolstvu, prosveti, kulturi, znanosti, pravosodju, državni upravi in povsod drugod so v preteklem letu z velikimi fizičnimi ter intelektualnimi napori bi z vso prizadevnostjo dosegli pomembne rezultate, ki omogočajo uspešen prehod v drugo leto perskeptiv-nega programa.
Res je, da so se v tem silnem zagonu energije in volje pojavljale tudi nekatere napake, na katere smo večkrat pokazali in jih kritizirali. Toda našo skupnost tvorijo vendar ljudje, ki imajo poleg številnih vrlin tudi popolnoma človeške slabosti, katerim ni možno povsod in povsem ubežati. In ravno ti naši delovni ljudje, taki kot so, so doslej ustvarili vse, kar je pri nas narejenega, in bodo tudi dogradili ter dosegli tisto, kar želijo in kar so predvideli.
Naj bo novo leto 1962 res srečno in plodovito ter naj nas povede k novim delovnim zmagam za dobrobit našega delovnega človeka in vsestranski napredek vse naše socialistične skupnosti v miru in solidarnosti z vsemi naprednimi silami sveta!
IMMilimililliliMlllilllllliLiUiiMii!

IIIMMillllilllMliilUlIlllliilillllllM

Eden izmed povojnih velikanov naše socialistične izgradnje: ŽELEZARNA V SISKU. Pogled v oddjrlek, kjer va-jajo brezšivne cevi, nam pove, kako razsežni so prostori, kjer ustvarjajo naši proizvajalci-upravljavci. Brezšivne cevi ~" in premnogo drugih industrijskih izdelkov, ki smo jih nekdaj samo poznali po imenu »li pa '»kromuo uvažali v državo, nova Jugosla\ija zdaj Izvaža v vedno večje število raznih držav po svetu
Novoletni sprehod po republikah
membno mesto krepitev o-snovnih fondov v gospodarstvu. Računajo, da bodo Investicije v te fonde znašale 440 milijard dinarjev — skoraj trikrat več kakor v predhodni štiriletni dobi. Industrija in rudarstvo bosta porabila največji del teh sredstev — 190 milijard dinarjev, kmetijstvo pa 58 milijard.
V prihodnj h letih bo Makedonija dosegla znatno hitrejši razvoj celotnega gospodarskega življenja kakor v minulih desetih letih. Za poživitev (industrializacije bodo zgradili veliko železarno v Skopju, dve kemični tovarni in več manjših industrijskih objektov. Gospodarske dejavnosti bodo zaposlile nad 92.000 novih delavcev.
Ugodno podnebje omogoča, da bo Makedonija tudi v kmetijstvu dosegla več, kakor prej. Okrog Bregalnice, Strumice in Povardarja bodo meliolirali več deset tisoč hektarov zemljišč. Z nabavo nove mehanizacije in večjo uporabo sodobne agrotehnike se bo povečala proizvodnja industrijskih rastlin.
Dvig proizvodnje in družbenega standarda v letih 1961—1965 bo vse jugoslovanske republike še bolj približal industrijsko razvitim deželam na svetu — Še krepkeje kot doslej se v vseh jugoslovanskih pokrajinah naslanjamo na domače energetske in surovinske vire — Novi odnosi med delovnimi ljudmi porajajo »čudeže«, ob katerih svet strmi — že dolgo nič več »zaostala balkanska dežela...«
Kaj nam odkrije že površen Pogled na programe razvoja naših republik v prihodnjih štirih letih? To, da so V teh programih skrbno Proučene notranje možnost; 'n potrebe za bodoči gospodarski in družbeni razvoj upoštevajoč tudi pozitivne težnje iz dosedanjih razdobij. Zelo je značilno, da so se novi načrti gospodarskega razvoja še močneje naslonili na domače energetske in surovinske vire fn"da Je med najvažnejšimi nalogami zajeta *la»ti produktivnost dela z. osvajanjem sodobnih proizvodnih metod. Prav tako Poudarjajo načrti spodbudne jšo oblike notranje delitve dohodka v podjetjih.
U Srbija;
Nad polovico vse kmetijske proizvodnje
V Srbiji bodo nadaljevali • sedanjo živo dinamiko gospodarskega razvoja. To bo zagotovljeno s porastom industrijske proizvodnje z let-nio stopnjo 15%. Na koncu Petletne dobe se bo nacionalni dohodek na prebivalca povečal za 68 % v primeri z dohodkom leta 1960.
v prihodnjem gospodarskem   razvoju   bo posebno
mesto dobilo kmetijstvo. Proizvodnja v kmetijstvu mora narasti za 52 % v primeri s proizvodnjo 1959 — 1960. Sodijo, da bo Srbija leta 1965 dala 51 % celotne jugoslovanske kmetijske proizvodnje. Na poljih Vojvodine, Mačve se bo pevečal pridelek pšenice za 27 %, koruze za 53"/i>, sladkorne pese za 79%, zelenjave za 32 mesa za 61 '/r, mleka za 74% in jajc za 90f/č v primeri z lansko proizvodnjo. Za tak obseg proizvodnje pa bo treba vložiti v kmetijstvo 400 milijard dinarjev. Zakaj? Za razvoj najsodobnejših načinov obdelovanja-; zemlje, okrepitev mehanizacije, za povečano uporabo umetnih gnojil in sortnih semen. Lani je imelo kmetijstvo v Srbiji 21.000 traktorjev, v petih letih Jih bo 43.000; kombajnov imamo danes 2500, takrat jih bo 6000 itd.
Razvoj nerazvitih področij
V petih letih bodo Kosovo, Metohija in vzhodna področja Srbije znatno spremenila svojo podobo. S sredstvi splošno družbenih fondov ter fondov republik in komun bodo v teh krajih ustvarjeni
»ŽELEZNINA««: za Novo leto 5 odstotkov popusta!
Trgovsko podjetje »2ELEZNINA« v Novem mestu vam nudi v poslovalnicah
• ŽELEZNINA - pri mostu
• ŽELEZNINA - BARVE no Glavnem trgu
• AVT0DELI - na Glavnem trgu
"<l 26. decembra do vključno 31. decembra vse blago, razen motornih vozil, s posebnim 5-odstotnim novoletnim popustom.
•'■odstotni popust velja za nakup blaga v gotovini pa s čeki (za potrošniška posojila). — Pri nakupu vseh rezervnih delov in vsega drobnega blaga v poslovalnici AVTODELI: 5 odstotkov popusta! V dneh izrednega nakupa bodo poslovalnice odprte vsak dan nrprrtrgoma od 7. do 19. ure, v nedeljo, 31. decembra, pa od 7. do 12. ure. popu«| vfjja za gospodarske organizacije in ustanove.
• POTROŠNIKI: izkoristite ugodno priložnost!
• KUPUJTE BLAGO s popustom v poslovalnicah trgovskega podjetja »ŽELEZNINA« v Novem mestu!
temelji za hitrejši razcvet proizvodnje in dani pogoji za večji družbeni standard. Zveza in republika bosta dali skupaj okrog 80 milijard samo za gospodarski razvoj Kosova in Meto.iije.
V mestih Kosova In Metohije bo zgrajenih 18.000 stanovanj, 100 kilometrov vodovodov, novi domovi kulture, kino dvorane, stadioni, domovi tiska, rad a in televizije. Zgrajenih bo učilnic za 65.000 učencev, srednješolcev, odprli bodo 53 zdravstvenih ustanov s skupno kapaciteto 1600 lež šč. Rodovitno Metohijo in Kosovo bodo prepredle moderne ceste.
LB Hrvatska:
Enakomeren razvoj vseh dejavnosti
Oglejmo si še glavne značilnosti načrta petletnega razvoja LR Hrvatske. V tem načrtu sta važni postavki ohranitev sedanjega tempa družbene proizvodnje in zagotovitev boljše materialne osnove za razvoj družbenega standarda, zlasti šolstva, zdravstva in komunalnih služb. Posebna skrb bo posvečena tudi temu, da se bo sistem delitve dohodka čim tesneje povezal z delovnim učinkom in da bo dana spodbuda ekonomičnemu in rentabilnemu pcttlovanju. Prisvajanje novih proizvodnih metod, izkoriščanje znanstvenih dosežkov v tehnoloških naprav bo pripomoglo zlranje zastarelih industrijskih napadov bo pripomoglo, da se bo obseg industrijske proizvodnje povečal za 8£ %. Načrt močno poudarja izkoriščanje domačih surovin in reprodukcijskega materiala, da bi prihranili devize, gradili pa bodo zg61j take objekte, ki morejo s čim manjšim materialnim vlaganjem doseči rentabilno proizvodnjo. Za povečanje energetske osnove bo šlo 1639 milijard dinarjev, okrepila se bodo socialistična kmetijska posestva in izboljšalo gospodarstvo v nerazvitih področjih LR Hrvatske. Eksploatacija nafte se bo od 760.000 ton v letu 1960 povečala v letu 1965 na 1,594 000 ton. Zmogljivost naftnih rafinerij bo   narasla   od  900.000 na
2.000.000 ton. V Podravini bodo odprli nove izvire nafte, v Zagrebu pa zgradili velik petrolejsko-kemični kombinat za proizvodnjo 14.000 ton plastičnih- mas. Nova proga Knin — Zagreb, Jadranska magistrala in Zagorska cestna magistrala bodo krepko izboljšale povezavo Hrvatske s Crno goro in Slovenijo. Zaradi vlaganja v gospodarstvo se bo nacionalni dohodek na prebivalca povečal od 167.000 na 218.000 dinarjev.
Primorsko gospodarstvo na Hrvatskem se bo v prihodnjih letih znatno okrepilo. Za ribištvo je namenjenih 13 milijard dinarjev. Naše morsko ribištvo bo dobilo 174 novih ribiških ladij za lov na Jadranu in Atlantiku. Pomorska flota bo povečana za več novih ladij
V kmetijstvu LR Hrvatske bo v prihodnjih petih letih povečana posebna skrb živinoreji. Družbeni kmetijski sektor bo za dvakrat povečal površine za žita In druge kulture. Letni dvig kmetijske proizvodnje bo znašalo 8,5% v socialističnem sektorju pa 25 %.
LR Bosna in
Hercegovina:
Modernizacija proizvodnje
Razen krepitve energetike osnove vsebuje petletni načrt Bosne in Hercegovine modernizacijo strojne idustrije, da^-bi tako s serijskim načinom dela in sodobnejšimi tehnološkimi postopki dosegli večje proizvodnje. Prizadevanja v tej republiki bodo usmerjena tudi v osvežitev finalnih proizvodov v industriji, ki naj letno dvigne proizvodnjo za 15,5 %. S tem bo zagotovljena zaposlitev za 154.000 novih delavcev.
Ta naša republika je že doslej znana po proizvodnji jekla. Na koncu petletnega načrta bodo železarne v Bosni in Hercegovini proizvajale milijon ton te dragocene kovine, nekaj let kasneje pa že 1 milijon 700.000 ton. Povečala se bo tudi proizvodnja takih artiklov, ki jih pred nekaj leti še niso proizvaja-
li, kot so azbest, televizorji, radijski aparati, pisalni stroji, motorji, motocikli in papir. Vse to bo vplivalo, da bo družbeni proizvod v prihodnjih petih letih narastel v BIH za 13 % in tako za 2 % presegel jugoslovansko povprečje.
V LR Bgsni in Hercegovini živi 58 </c prebivalstva v nerazvitih krajih. Za razvoj teh področij je namenjenih nad 300 milijard.
LR Slovenija:
Večja proizvodnja: v tovarnah
Industrijska proizvodnja v Sloveniji naj bi se v prihodnjih petih letih povečala za 70 ' I. To ne pomeni, da bomo gradili številna podjetja, temveč da bomo čimbolj izkoristili industrijske kapacitete. Čeprav kmetijska proizvodnja za Slovenijjo ni najbolj značilna, predvideva petletni načrt, da bo proizvodnja na socialističnih posestvih in pri individualnih proizvajalcih narasla letno za 10 '/c. Na koncu leta 1965 bo imel družbeni sektor v svojih rokah 40 % kmetijske proizvodnje.
Večja industrijska proizvodnja bo vplivala, da se bo družbeni proizvod dvignil od 413 na 713 milijard dinarjev. To bo pripomoglo, da se bodo fondi osebne potrošnje povečali za 50 % in da bo dobilo zaposlitev še 102.000 delavcev.
LR Makedonija:
Trikrat večje investicije
V programu petletnega razvoja Makedonije ima po-
LR Črna gora:
Osnova za dvig narodnega dohodka
Gospodarstveniki Crne go» re bodo v prvih letih novega petletnega načrta usmerili svojo dejavnost v dograditev začetih objektov in uresničevanje obsežnega programa zajamčenih investicij iz prejšnjega razdobja. Na Cetinju bodo zgradili tovarno obutve, v Titogradu tovarno trikotaže, v Kotoru drsnih ležajev. Nadalje bodo zgradili nor-malnolirno progo Titograd — Bar, prekooceansko ladjo, z 10.000 ton nosilnosti, dve tekstilni tovarni v Titogradu in tovarno lesonita in vezanih plošč v Bijelem Polju in Ivangradu, vse to v skupni vrednosti okrog 19 milijard dinarjev. To je obsežen del velikega programa zajamčenih investicij, ki bo realiziran že v prihodnjem letu. Zaradi izjemnega zemljepisnega položaja Crne gore r. odnosu na druge naše. republike bo za gradnjo in modernizacijo prometnih komunikacij v prihodnjih letih potrošenih 60 milijard dinarjev. Sodijo pa, da bo vprašanje prometa še nadalje med največjimi težkočami v razvoju gospodarstva Crne gore. Od 150 milijard dinarjev, kolikor jih je namenjenih za razvoj gospodarstva, odpade 85 % sredstev za potrebe prometa in industrije. Družbena skupnost bo tudi v novem petletnem načrtu materialno pomagala Crnl gori kot gospodarsko nerazviti republiki. Iz splošnega investicijskega fonda bo iz-'ločenih okrog 35 milijard denarjev za zgraditev raznih objektov predelovalne industrije
KRMEU
KRMEU
Potrošniki premoga!
Kupujte najboljši in najcenejši slovenski lignit! Znižanje cen posameznih vrst od 150 do 370 din pri toni, razen tega znižani prevozni stroški!
Rudnik Krmelj
-
Črnomelj:
kljub težavam za štirideset odstotkov večja proizvodnja
Predsednik občinskega odbora SZDL v Črnomlju tov. Franc Stajdohar in podpredsednik občine tov. Franc Košir sta naštela samo majhen del vsega, kar je bilo v letu 1961 zgrajeno, povečano ali preurejeno. Uspehov in težav — obojega je bilo dovolj, priobčeni razgovor pa je samo izrez iz pestrega življenja črnomaljske komune v letošnjem letu.
V črnomaljski ksmuni smo letos kljub mnogim težavam povečali proizvodnjo približno za 40 odst. Ta uspeh je pasfedica velikih naporov, prejšnjih naložb, povečanja storiino-sti, pa tudi povečanja števila zaposlenih. Največ smo investirali v osnovne industrijske objekte: v Belt, Bels&d, Belokrainjko in rudnik Kanižatrico.
Sorazmerno največ sred-ste/ je bilo vloženih v kmetijstvo. Porabili smo jih za nadaljevanje velikih investicij na nekdanjih steljni-šteih površinah, ki so že letos dale dokaj lep pridelek in bodo tudi v bodoče osnova družbene kmetijske proizvodnje v naši komuni
V povečani Belckranjki se je zaposlilo letos 120 žena, z njeno pomočjo pa smo ustanovili tudi Zavod za zaposlovanje invalidov. S tem smo rešili dva težka problema: zaposlitev žena in invalidov. Za Vinico pa veliko pomeni novi obrar,, ki ga je letos tam ustanovila Belokranjka.
Ze zdaj se pripravljamo na čas, ko bo preurejena cesta čez Gorjance povezala naše turistično dokaj zanimivo področje z ostalim sVetoim. Temeljni krpien smo našemu tuniemu postavili letos, ko smo odiprli Hotel Lahinja v Črnomlju, ki je odpravil stalno pomanjkanje prenočišč. Drugi takšen objekt   je cam-
Sevnica:
zadovoljiv napredek
Ko smo nedavno obiskali predsednika občine Karla Kolman.a in ga zaprosili za razgovor o razvoju in napredku gospodarstva v občini, nam je smeje se dejal: »Lahko je o uspehih pisati, toda teže jih je doseči.« Potem nam je povedal tole:
— Okrog 2000 delavcev, zaposlenih v družbenem gospodarstvu, je letos v devetih mesecih uresničilo v občinskem merilu 76 odst. bruto dohodka in 75 odst. narodnega dohodka. Kopitarna je obveznost izpolnila z 89 odst., Mizarska zadruga z 81 odst., konfekcija »Lasca« s 85 odst., gostinsko podjetje v Sevnici z 82 odst., gostinstvo v Šmarju pa celo s HO odst. Obveznosti pa niso izpolnili' rudnik v Krmelju, Jugo-tanin in gradbeno podjetje »Marok-".
Tovariša predsednika smo vprašali, zakaj nekatera podjetja obveznosti niso izpolnila. Pojasnil je, oa so za to v glavnem objektivni razlogi! V rudniku v Krmelju je problem zaradi prodaje premoga. Zato naj bi že prihodnje leto začeli graditi novo opekarno v Krmelju in razširili kovinsko delavnico. V Ju-gotaninu je v glavnem nastal zastoj zaradi uvoza tanina, prevelikih zalog proizvodov, dragih surovin in remonta v podjetju. Problem Jugotanina je mogoče rešiti edino z gradnjo nove tovarne lesonitnih plošč. To pa bi morala podpreti republika Sh okraj. Pričakujejo, da se bodo go-sipodarske razmere v gradbenem podjetju »Marok« sčasoma izboljšale.
Zanimali srno se tudi, kako je bilo z investicijami v tem letu. Kmalu smo
Novo hortikulturao društvo
22. decembra je bil v Novem mestu ustanovni občni zbor hortikulturnega dru-Mva. Kot gostje so se ga iz Ljubljane udeležili predstavniki republiške zveze Inž Jelka Kraigher, inž. Lojze Funkelj in inž. Dušan Ogrln, uvodne besede, v katerih je zelo lepo nakazala velike naloge novega društva in potrebe po njem, pa je Imela podpredsednica OLO Inž. Vilma Pirkov č. Na ustanovnem obenem zboru so potrdili pravila druStva ter izvolili upravni in nadzorni odbor.
ugotovili, da je bila investicijska politika občine Sevnica pravilna. Vlagali so denar tam, kjer je bilo najbolj potrebno in hkrati koristno. Kopitarna je izvršila večjo preobnovo, podjetje »Marok« ie nabavilo stroj za izdelovanje specialnih zidakov, konfekcija »Lisca« je kupila več modernih šivalnih strojev, Mizairska zadruga pa je pripravila investicijski program za razširitev obrata.
V Sevnici so zgradili 12-s'anovanjski blok in dogradili 6-stanov,anjsko stavbo v Krmelju. Dogradili so tudi zdravstveni dom v Krmelju, v katerem posluje tudi lekarna.
Kmetijski zadrugi v Sevnici in Tržišču-Sentjanžuv sta si nabavili novo mehanizacijo v skupni vrednosti okrog 48 milijonov dinarjev.
Tov.rriš predsednik nam je na koncu dejal, da so se podjetja v glavnem prizadevala doseči čimveč. Ti uspehi pa bi bili nedvomno še večji, ko .bi podjetja razpolagala z večjimi obratnimi sredstvi.
ping na Vinici. Letos smo ga dogradili do II. stopne; gostinski obrat s 14 ležišči in urejenim dohodom h Kolpi je bil gostom letos že na voljo. Campimg je za viniško področje toliko pomembnejša, ker leži v ne-P3sr;dni bližini avtomobilske ceste Zegreb-Reka.
Novo poštno poslopje v Črnomlju je osnova za avtomatizacijo telefonije in modernizacijo poštne službe v komuni Tudi poštne prostore na Vinici in v AdLešičih smo preuredili lete*. Solo v Dragatu-šu, ki je bila dolga leta problem, smo spravili pod streho. Železniška postaja v Semiču, ki je bila enak problem vsa leta po vojni, je obnovljena. Poplavni del ceste pri' Dragatušu z ostrim ovinkom je preložen in zgrajen nov most. Preuredili smo cesto na Mirno goro, tako da lahko pripeljejo do doma vsa motorna vozila. Pet seb v tej obetajoči planinski postojanki smo opremili s sodobnim pohištvom.
Letos je zasvetila elek-trika v vaseh Nova Lipa, Drežnik, Mala Lahinia in Knežina. Semič je v okviru proslave 20. obletnice revolucije močno olepšal svoje lice. S prispevki republiških organov in s sodelovanjem prebivalcev se je izpremenil v komunalno
urejeno naselje z asfaltirano cesto, s preurejeno prosvetno dvorano, klubskimi prostori, lepim spomenikom padlim in z urejenim pokopališčem. Tudi Črnomelj je v pripravah na letošnjo proslavo pridobil več novih komunalnih naprav: urejena je glavna ulica in tista za stavbo osemletke, preurejena je cestna razsvetljava, hkrati pa smo po desetih letih dokončno uredili veličasten spomenik padlim — na Gričku. V Črnomlju smo letos z družbenimi sredstvi dogradili tudi 37 stanovanj. Seveda pa je bilo razen tega precej stanovanj zgrajenih s sredstvi zasebnikov.
Franc Košir, podpreti cinik ObLO Črnomelj (levo) in Franc Stajdohar, predsednik ObO SZDL Črnomelj, naštevata uspehe in težave črnomaljske komune, v preteklem letu.
Brežice:
dejavnost,
ki ji pravimo napredek
Ob zaključku gospodarskega leta navadno seštejemo vse uspehe, ki smo jih dosegli v tistem letu, pa tudi probleme, ki jih bomo morda morali rešiti šele v naslednjem obdobju. Obojega jev brežiški komuni dovolj, mi pa bi se pomudili v glavnem le pri zaključkih, ki pomenijo napredek v tej komuni. Oceniti jih je pomagal predsednik občinskega odbora Socialistične zveze v Brežicah Vinko Jurkas, ki je odgovoril na nekaj naših vprašanj.
Tovariš predsednik, kako ocenjuje*« gospodarsko, družbeno ln politično dejavnost brežiške komune t* koncu leta? Ali menite, da je bil napravljen znaten napredek, ta če je, katero dejavnost  bi po uspehu
V razgovorih so v vseh komunah poudarili velik pomen novega gospodarskega sistema, utrjevanja komunalnega sistema in tega, da je bilo leto 1961 jubilejno leto 20. obletnice revolucije. Vse troje je še bolj strnilo naše delovne ljudi pri vsakdanjem delu. Težav in uspehov — obojega je bilo dovolj. V letu 1961 — lahko bi mu rekli prelomno leto — pa je prav povsod dobila novo veljavo komuna, ki ne vidi več samo posameznega kolektiva ali področja, ker sta njeno delo in skrb usmerjena širše. Občani pa ne vidijo v komuni zgolj upravnega aparata, ampak ustanovo, h kateri se z zaupanjem zatekajo po pomoč in so jo hkrati tudi sami pripravljeni podpreti. Prav zato niti uspehi niti težave niso več samo stvar posameznikov ali podjetja: oboje je skupna zadsva vse komune. Prav zato ocenjujejo ti razgovori vse usoehe in težave v preteklem letu z mnogo širšega stališča.
postavili na prvo mesto? Kako se to odraža v družbenem standardu?
— Mislim, da Je naša komuna prav letos vložila v delo vsaj toliko naporov kakor prej nekaj let skupaj. Sledovi te prizadevnosti so vidni vsepovsod. Ce ni šlo tako, kot smo pričakovali, je glavni vzrok temu pomanjkanje sredstev.
Začel bi kar s kmetijstvom in lahko uvodoma naglasim, da sta najbolj zaslužna za njegov napredek Kmetijsko gozdno gospodarstvo in kmetijska zadruga. Ti dve kmetijski organizaciji sta v tem letu z velikim deležem razveselili ne samo kmetijske strokovnjake v komuni, pač pa vse gospodarstvenike v okraju, zlasti pa tiste, ki so neposredno vključeni v kmetijsko proizvodnjo. Nihče ne more zanikati prizadevnosti, s katero je kmetijsko gozdno gospodarstvo rešilo vprašanje velikih plantažnih nasadov v Vrbinl in zgradilo vrsto novih objektov. Razveseljivo Je tudi to, da je ta kmetijska organizacija prešla na intenzivno proizvodnjo v kmetijstvu ln go-zdar»f'n. Ta enoletni uspeh je orne" -eden tudi zategadelj, ker j le malkdo pomi-
slil, i ■ v komuni organizacija, ki bi v pičlem letu zmogla gla tak napredek. - Za kmetijskim gozdnim gospodarstvom bržčas prav nič ne zaostaja BREŽIŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, ki Je vse leto vlagala velika sredstva za napredek kmetijske proizvodnje. Na tem
fidem-Krško:
uspešno gospodarsko leto in lep napredek občine
V vidomsko-krškl občini je bil v prvem letu planskega obdobja 1961-1965 dosežen velik gospodarski napredek. Ob zaključku uspešnega leta smo obiskali predsednika občine Staneta Nur.čiča ln mu zastavili več vprašanj.
Naštejte nam, tovariš predsednik, pomembnejše gospodarske uspehe v občini.
Menim, da smo v tem letu dosegli zadovoljiv gospodarski razmah. Družbeni plan je za letošnje leto predvideval povečanje celokupne proizvodnje v primerjavi z lansiciin letom za 13,5 odstotka, narodnega dohodka pa za 10,13 odstotka. Gospodarske organizacije so dosegle v prvih 9 mesecih 77,8 odstotka družbenega bruto proizvoda, 82,7 odstotka narodnega dohodka ln 76.8 odstotka čistega dohodka. Sredstva za bruto osebne dohodke so bila Izkoriščena 75-odstotno. Ti podatki dokazujejo, da je bil družbeni plan za leto 1961 ronlr.o postavljen, ln hkrati zagotavljajo, da bo plar. v celoti dosežen in celo za nekaj odstotkov presežen.
Zanima nas, kako »o bile uporabljene predvidene investicije?
Investicije so bMe uporabljene načrtno. Usmerjene so bile r.a dobavo drugega papirnega
stroja za tovarno celuloze in smo zanemarja« ostalih nujnih potreb. Tovarna čokolade ln likerjev si Je letos nabavila nove stroje, v konfekciji papirja
pa dokončujejo gradnjo poslovnih prostorov. Obrat tovarne perila v Kostanjevici s'i je nabavil stroje in se vselil v preurejene proiVore kostanjevl-škega gradu. Tudi Obrtno podjetje in Mizanstvo v Krškem sta se vselila v nove delavnice. V brestaniški elektrarni Je pričel obratovati drugI agregat, v Kostanjevici pa je urejena sodobna restavracija. Irjvesticlje so bile dodeljene tudi mizarskim obratom v Prekopi, Kostanjevici. Brestanici in drugim.
Letos Je bila zaključena elektrifikacija vasi v Gorjancih. V teku je elektrifikacija Kostanj-
ka, Lokev in drugih vasi pod Bohorjem.
Asfaltirana je bila cesta od Krškega do avtomobilske ceste, skozi Brestanico ln deino na Vidmu.
Pričeli smo graditi 12-stano-vanjski blok na Senovem in v Brestanici ter stavbo za uči-teljstvo na Velikem Trnu, v kateri bo tudi dvorana za kulturne potrebe kraja. Na Raki Je bil za prosvetne delavce dograjen štlrlstanovanjski blok, na Vidmu pa stanovanjska zgradba s poslovnimi prostori ln 24-stanovanjska stavba.
Izdelani so načrti za nov zdravstveni dom v Vidmu-Kr-
10 tisoč kvadratnih metrov toplih gred, ki jih bo ogrevala vroča voda, obsega bodoča vrtnarija brežiške kmetijske zadruge v Čateških Toplicah. Objekte gradi SGP Pionir iz Novega mesta. Računajo, da bo prihodnje leto nova vrtnarija že delala. — Na sliki: pogled na gradbišče pred zadnjim snegom.
škem. Na Senovem so stavbo bivšega ObLO preuredili v moderen zdravstveni dom, za zdravstveno postajo v Kostanjevici pa smo odkupili stavbo. Ali Je opaziti napredek tudi pri kmetijskih zadrugah?
Nedvomno so tudi kmetijske zadruge veliko prispevale k skupnemu gospodarskemu u-spehu v občini. Kmetijska zadruga v Vldmu-Krskem Je povečala hektarski donos, saj je znašal pri pšenici 42 mq, ječ-memu 43 mq in ovsu 24 mq. Povečala je število živine od 33 na 138 glav ln odkupila ter prodala 85 vagonov kmetijskih pridelkov. Zadruga je znatno izpopolnila tudi svojo mehanizacijo ter povečala zemljišče na 100 hektarov.*
Kmetijska zadruga v Kostanjevici Je povečala lastno zemljišče za 100 hektarov.
Kmetijska zadruga v. Brestanici Je prevzela v zakup za daljšo dobo nad 100 hektarov zemlje, ustvarila živinorejski obrat ln ga povečala z nadaljnjimi 70 glavami pitane ln plemenske živine.
Tudi kmetijsko posestvo »Matija Gubec- v Lesk ovcu je letošnje leto uspešno zaključilo, ker Je sadje dobro obrodilo.
Vse zadruge so plan pogodb-ber.e proizvodnje belih žit dosegle n 105.7 odstotka in vključile v pogodbeno proizvodnjo 1510   kmetijskih prolzvajulccv.
Izvršitev letošnjega plana daje trdno osnovo za hitrejši gospodarski razvoj komune tn lz-izpolnitev petletnega gospodarskega programa, ki predvideva podvojitev proizvodnje.
mestu bi spet lahko omenil številne nove hlew, s katerimi je KZ rešila precej pereč problem v reji živine. Ce bi šli po vrsti, bi morali najprej omeniti Cateške Toplice, kjer Je KZ uredila na enem hektaru tople grede. To je nedvomno spodbuden korak k boljši preskrbi z zelenjavo in povrtni-nami vse brežiške komune, pa tudi večjega dela novomeškega okraja. Razen mehanizacije, s katero je zadruga obogatila svoj strojni park (trije novi kombajni tid.), bi veljalo pohvaliti še skrb zadruge za ureditev raznih prostorov v njenih obratih. Tako se je kmetijska zadruga z vso vnemo, zavzela za izgradnjo poslovnih prostorov in skladišč v Dobovi ter za nove hleve in stanovanja delavcev in uslužbencev v obratu v Cerkljah. Ce bi analiziral vrednost uspehov v kmetijstvu, bi nedvomno pohvalil posebno prizadevnost teh dveh organizacij, ki sta prišli do tolikšnih uspehov največ z lastnimi sredstvi.
Gospodarske organizacije, /.Listi nekatera podjetja, niso pokazale kakšnih posebnih uspehov. Omenil bi le kovinsko delavnico v Dobovi, ki Je letos zgradila novo proizvodno dvorano.
Z Spodnje Posavje, predvsem za Brežice z okolico, je velikega pomena novo zgrajeni trakt brežiške bolnišnice. To bo lahko sprejela na zdravljenje veliko več bolnikov, predvsem pa ljudi iz raznih krajev Spodnjega Posavja In Hrvatske. To so bile res koristno vložene Investicije, ki se bodo ob pametnem gospodarjenju kaj kmalu bogato obrestovale.
Nadalje bi omenil skrb za gradnjo stanovanj. Letos so ObLO, kmetijske in gospodarske organizacije ter vojne ustanove začele graditi 96 stanovanj, med katerimi Jih Je nekaj že vseljivlh. Stem je bil storjen napredek tudi v splošni skrbi za človeka, ki mu moramo zlasti v novem gospodarskem sistemu posvečati čimveč pozornosti.
Ta razgibana dejavnost se lahko označi še drugače. Napredek določneje ponazarjajo številke, če jih primerjamo z lanskoletnimi dosežki: v letošnjem tretjem četrtletju se Je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta družbeni bruto proizvod povečal za 22,4 odstotka, narodni dohodek za 20,6'/» hi osebni dohodek za 34 odst. IikraU se je povečala produktivnost za 24 odstotkov.
Ko ugotavljam ogromen napredek v gospodarstvu, naj omenim še DELO SOCIALISTIČNE ZVEZE, ki zavzema v hitrem porastu zelo odgovorno mesto. Razveseljivo Je, da se Je pri krajevnih odborih SZDL oblikovalo že 28 sekcij. Te zaradi splošnega pomanjkanja prostorov še pomanjkljivo opravljajo svoje delo. Vendar Je nekaj uspehov, ki jih velja omeniti: predvsem so sekcije prevzgojile ljudi, kmetovalce, da so ie začeli razmišljati o boljšem pridelku, predvsem o pogodbenem sodelovanju.
Napredovanje rezervistov
Pretekli četrtek Je bila v Novem mestu slavnostna seja okrajnega odboru ZROP. Med drugim so se Je udeležili predstavniki oddelka za narodno obrambo pri ObLO v Novem mestu, pripadniki ji \ ln rezervni oficirji. 8 posebnim odlokom DSNO, ki so ga prebrali na tej seji, Je napredovalo v višji čin 19 rezervnih oficirjev s področja novomeške občine.
Metlika:
proizvodnja in komunalni problemi so enakovradni
Pomcnku s predstavniki iz metliške komune bi morda lahko rekli »bilančni« razgovor, saj je v njem nanizano marsikaj iz razvoja v preteklih 12 mesecih. Sekretar komiteja ZKS tov. Janez Dragoš, predsednik ObLO SZDL tov. Ivan Skof in načelnik oddelka za gospodarstvo na občini tov. Franc Molek so našteli mnogo tega, kar je 7 tisoč občanov ustvarilo v preteklem letu.
Za vse leto 1961 je značilno tesnejše sodelovanje prebivalcev in kolektivov s komuno, prav temu pa je pripisati večji del uspehov. Gospodarstvo je močno povečalo proizvodnjo, število zaposlenih pa je naraslo od 850 na 1100. Industrijska pnizvodnja  je  bila letos
svetni dom, začeli graditi nov0 pekarno ter urediJi lepe klubske prostore. Met-ličani so za komunalno ureditev mesta prispevali 2 milijona dinarjev s samoprispevkom.
Letos urejeni obrati družbene prehrane v Beti, Novoteksu in Lesno prede-
trebni načHi pa so že izdelani.
Ne smemo pozabiti Invalidskega podjetja, ki je letos povečalo število zaposlenih od 20 na 60 ljudi in rešuje v naši komuni težak' problem zaposlovanja in priučevanja invalidov ter za delo manj zmožnih oseb.
Naj omenimo še najpomembnejše uspehe in novosti na podeželju. Letos smo dobili dve novi železniški postaji: v Gradacu in Podzemlju; s sodelovanjem prebivalcev pa smo pri šoli v Podzemlju dogradili učilnico in stanovanje za učitelja (prebivalci so prispevali skoraj tretjino sredstev). Radovičani so sami preuredili nekdanjo zidanico v prosvetno dvorano, na Suhorju pa se prebivalci pripravljajo na gradnjo prosvetnega doma. v katerem b09ta tudi dve stanovanja za učitelje. V ta namen so že zbrali za blizu milijon dinarjev materiala. Krajevnj odbori so pri popravilih s pomočjo prebivalcev potrojiLi sredstva, kj so jih dobili iz proračuna.
Dvajseto obletnico slavne JLA smo v okraju zares svečano proslavili. Dolga je vrsta prireditev in proslav, kjer smo skupaj z borci JLA obudili spomin na borbo in povojno graditev. Na družabnih večerih za pripadnike JLA smo znova okrepili vezi s tovariši v vojski, številni obiski pred 22. decembrom pa so pravtako okrepili tovarištvo med delovnimi ljudmi in njihovo oboroženo silo. — V Novem mestu je bila razstava z naslovom »Vojaški dnevi«, predsednik ObLO je sprejel predstavnike JLA, videli smo več vojaških filmov in pod. Med najlepšimi je bila akademija v Novem mestu, na kateri je govoril podpolkovnik Milivoj Bulatovič. Na nov način organizirana prireditev je požela splošno priznanje; sodelovanje pionirjev, mladine, pevcev in orkestra novomeške SVOBODE ter vojakov iz novomeške garnizije je rodilo nepričakovano lep uspeh. — Mladina iz vseh delov okraja nam poroča o obiskih borcev iz vrst JLA, o akademijah in drugih srečanjih s tovariši iz vojske. Premalo imamo prostora, da bi lahko poročali o vseh počastitvah 20. obletnice ustanovitve JLA in začetka naše revolucije. Ugotovili pa smo lahko znova in povsod, da so vezi med ljudstvom in njegovo revolucionarno oboroženo silo neporušljive!
Od leve proti desni: Janez Dragoš, sekretar ObK ZKS, Ivan Skof, predsednik ObO SZDL in Franc Molek, načelnik oddelka za gospodarstvo med razgovorom o razvoju metliške komune v letu 1961.
IS ovo mesto: KEST
Predsednik ljudskega odbora novomeške komune tov. Ludvik Golob in podpredsednik tov. Sergej Thor-ževski sta že v začetku razgovora poudarila, da bo v tako kratkem času težko našteti celo zgolj največje uspehe, ki smo jih v novomeški občini zabeležili v letu 1961. Kljub temu nista odrekla naši radovednosti. Zato prosimo bralce, naj sami podrobneje razmislijo o tem, kar je novega v njihovem neposrednem okolju.
za več kot pol milijarde višja, predvsem zaradi lastnih sredstev, ki so jih kolektivi vložili vanje. Skupaj z ostalim gospodarstvom je močno prehitela kmetijstvo, ki je bilo v prejšnjih letih osnovna panoga.
V preteklem letu smo rešili mnoge komunalne probleme. To je v Metliki v veliki meri omogočil urbanistični načrt, ki je sicer res naslajal deset let in veljal več kot deset milijonov dinarjev, toda zdaj, ko je sprejet predstavlja trdno osnovo za bodoči razvoj mesia. Kaj smo napravili v Metliki letos? Uredili smo pločnike, dovoze in parkirne prostore, nasade v mestu, preuredili in izboljšali javno razsvetljavo ter pričeli preurejati cesto proti železniški postaji.   Obnovili   smo pro-
Ob začetku leta 19G1 so tudi trebanjsko komuno čakale važne naloge. V prvi vrsti je bilo treba najti primerne oblike za prehod na novi način gospodarjenja ln ustvariti trdno podlago za uvedbo novosti, ki Jih le ta sistem prinesel. Nekako v ta čas spada tudi združevanje kmetijskih zadrug v močno ln obsežno jedro naprednega kmetijstva v komuni, s sedežem v Trebnjem. V mnogih gospodarskih organizacijah so zaceli razmišljati o rentabilnosti proizvodnje ln razširitvi obraitov. Tako Je tovarna Šivalnih strojev »Mirna« začela Izdelovati nove glave strojev Ir. s tem še bolj uveljavila dolenjsko Industrijo na domaČih ln tuilh tržiščih. Na Mirni pa so dosegli Se en omembe vreden uspeh: sušilnica -Gruda« Je začel* obratovati prav v času. ko Je trg zahteval proizvode, ki Jih ta obrat Izdeluje oziroma prede-•uje. Morda nt> pomeni za tre-"»rijrtko komuno nič mar.J ko-
lovalnem podjetju nudijo delavcem topel obrok in kosilo za tiste, ki So zaposleni v manjših podjetjih, urejamo pa že podoben obrat v Invalidskem podjetju. Tudi javno kopališče 7. 12 prhami že pripravljamo. Novi hotel v Metliki bo zgrajen' čez -nekaj, let, pripravljalna dela pa so se začela letos.
S pripojitvijo posestva Mestni log h kmetijski zadrugi je le-ta dobila pre-potrebna skladišča, k| na posestvu prej niso bila dovolj izkoriščena, hkrati pa se bo Mestni log lahko z zakupom, odkupom in arondacijo okoliških zemljišč razvil v večji proizvodni obrat zadruge. Obnova vinogradov je letos dobila določnejše oblike, saj imamo pripravljenih 83 ha vinogradniških površin, po-
vinsko servisno podjetje v Trebnjem, od katerega pričakujejo vsi še lepe uspehe. To pa nI nič čudno: v nekaj mesecih se Je to podjetje toliko povečalo, da obeta že v nekaj letih postati eden glavnih ustvarjalcev narodnega dohodka v komuni.
Ko naštevamo uspehe glavnih oziroma večjih proizvajalcev v občini, čeprav simo Jih našteli le nekaj, pa nikakor ne smemo pozabiti lepega napredka komunalne dejavnosti. — Z družbenimi sredstvi ir. s pomočjo občanov, ki so se tudi letos odzvali s samoprispevki ali s prostovoljnim delom, so bila opravljena velika dela pri gradnji vodovoda lz Trebnjega proti Ponikvam, ln podobna vodovodna dela na Čatežu. Preveč bi se zamudili z naštevanjem vsega, kar so letos prebivalci naredili. Kaže pa omeniti, da Je bila večina del organizirana na pobudo krajevnih   organizacij Socialistične
Ze v začetku je treba povedati, da sta nam prostor in čas tako skopo odmerjena, da se bomo morali omejiti zgolj na naštevanje. Zato naj že v začet-kfu poudarimo, da so vsi uspehi, doseženi v preteklem letu, plod kolektivnega dela vseh: prebivalcev in vseh delovx*h kolektivov, ki so prav v letošnjem letu močneje kot Kdaj-koli poprej zrasli s komuno v enovito celoto.
Ko se vprašujemo, kaj je letošnji največji uapeh, lahko brez pomisleka odgovorimo: to, da je ljudski odbor letos osvojil novi štetem dela, ki pri reševanju vseh problemov upošteva perspektivni razvoj. Ko smo letos začeli utrjevati komunalni sistem v novomeški občini, smo predvsem želeli ustvariti tesnejšo povezrinost organov družbenega upravljanja ln delavskega samoupravljanja in spet pridobiti v preteklosti izgubljeno zaupanje v komuno. Uspeli smo že ustva-
spodbudno naprej! .
zveze ln krajevnih odborov, zlasti v prvem obdobju leta. Seveda so kasneje doumeli, da naloga SZDL, ni samo organizirati prostovoljno delo, ampak predvsem politično prevzgojni državljane, da ne bodo 6amo zahtevali in predlagali, ampak bodo" tudi sami Iskali rešitve. Zadnji rezultati dela Socialistične zveze že govorijo o tem.
Treba pa je pohvaliti tudi nenehno skrb družbe za človeka kot neposrednega proizvajalca ln upravljavca. Medlem ko so bili obrati družbene prehrane pred leti v trebanjski občini samo neuresr.lčljlva želja, so danes stvarnost. Taiko so podjetja na Mirni pripravila za svoje delavce dva prehrambena obrata, ki nudita delavcem za majhen denar topel obrok večkrat na dan.
K skrbi za človeka spada tudi gradnja novih stanovanj za delavce, uslužbence ln druge državljane. StanovanDska zadruga na Mirni se je že močno uveljavila s svojim delom. Podobno zadrugo so ustanovili tudi v Trebnjem, vendar nI zaživela.
Tudi družbeno upravljanje ln delavsko samoupravljanje se v trebanjski komuni lepo razvijata. Razveseljivo Je, da Je začel letos zbor proizvajalcev že spimostojno razpravljati o problemih, ki zadevajo njegovo pristojnost, ne pa samo na skupnih sejah obeh zborov Obč. LO. Na drugi strani se Je delavsko Famouprnvllar.je že toliko uveljavilo, da krepko duši
riti prej prekinjeni stik z volivci in političnimi ter družbenimi organizacijami, zavedamo pa se, da bo treba na tem področju še, veliko delati. , Posledice novega gospodarskega sistema je čutiti povsod. Novd sistem je uveljavil gospodarska načela, ki jih morajo organi samoupravljanja v podjetjih upoštevati resneje kot doslej. Tu mislimo na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja ter na produktivnost dela. Odveč bi bilo tajiti, da so pri tem živo Izstopile mnoge objektivne in subjektivne težave, ki smo jih prej marsikje odlagali. Razumljivo je, da so se vzporedno s tem povečale zahteve po razširjeni reprodukciji in po nadaljnjem investiranju. Hkrati s tem pa je razvoj zahteval tudi skladnejše odnose v proizvodnji in v organizaciji poslovanja s posebnim ozlrom na blagovnost proizvodnje in na tržišče. Razveseljivo je, da ugotavljamo takšno utrjevanje proizvodnje v mnogih podjetjih, ki so bila v polletju in v tričetrtletju še problematična.
V letošnjem družbenem planu smo sprejeli zelo velike naloge. Natančnejših podatkov za vse leto še nimamo, vendar o uspehu dovolj zgovorno priča dejstvo, da smo v tričetrtletju ustvarili 77,5 odstotka družbenega bruto proizvoda, ki Je bil letos povečan bolj kot kdaj-koli doslej.
Leta 1961 smo poleg vsega začutili tudi to, da bo treba skrbeti razen za osnovne gospodarske panoge tudi za razvoj trgovine, gostinstva lr. komunalnih služb.
Investirana so bila precejšnja sredstva bodisi za nadaljevanje že prej začetih del, bodisi za nove gradnje. Proizvodni prostori Iskre so pod streho, dograjena Je nova »Sedova« hala v Novoteksu, IMV je močno povečala svoje objekte, zgrajeno Je bilo novo poštno poslopje, položeni so biLi novi telefonski kabli v Novem mestu, skratka lahko trdimo, da so kolektivi precej povečali svoja osnovna sredstva.
Tudi komunalnih ded smo opravili precej: v vseh krajevnih središčih Je urejena Javna razsvetljava, elektrlflolrar.e pa so bile vasi Ajdovec, Križe, Brezova reber. Hinje, Ratje in Lipje. Zgrajenih je bilo 9 fcrans-
bLrokracijo, ki je do nedavnega kratLla pravice delavcev.
To bi bili enoletni uspehi trebanjske komune, o katerih lahko občani s ponosom govorijo. Nadaljnja krepitev družbenih odnosov na vseh področjih dejavnosti pa bo v prihodnjem gospodarskem obdobju pripomogla k še večjim uspehom.
formatorskih postaj, Iti so močno izboljšale oskrbo s tokom, električno omrežje pa smo preuredili in izboljšali na področju Otočca, Dolenjskih in Šmarjeških Toplic. V pripravah na proslavo je bil Žužemberk komunalno urejen; hkrati je bila rekonstruirana cesta Straža-Zužemberk in komunalno urejena Straža. Precej sredstev smo vložili v popravilo poti, cest in mostov: popravljen je bil most pri Otočcu in pričeta gradnja ceste Oto-čec—Gumberk; Skocjan je dobil vodovod, naprej smo gradili cesto Pr 5čna—Frata, krajevni odbori pa so dobili za popravilo poti 13 milijonov dinarjev.
V Novem mestu je bilo zgrajenih priti ižno 80 stanovanj družbenega sektorja in blizu 30 zasebnega. Zgrajen je bil nov most v Ragov log, modernizirana cesta od mostu do Žabje vasi, asfaltiranih pa več mestnih ulic. Pričeli smo graditi novo bolnišnico, nov gasilski dom, popravljamo jez na Krki ir. preurejamo obrat družbene prehrane. Toda še in še bi Lahko naštevali, saj smo omenili samo majhen del vsega.
Izmenjava izkušenj
V soboto, 23. decembra, so na skupnem delovnem posvetu izmenjali izkušnje in mišljenja predstavniki okrajnega sindikalnega sveta iz Celja in člani našega sindikalnega sveta. Posvetovanja so se udeležili tudi predsedniki in tajniki nekaterih občinskih sindikalnih svetov z našega področja.
Zahvala novomeške garnizije JLA
Po vseh proslavah letošnjega dneva JLA, se komanda garnizije v Novem mesta najtopleje zahvaljuje za čestitke in sodelovanje vsem meščanom, organizacijam borcev in družbeno-politie-nim organizacijam ter ustanovam občine in okraja Novo mesto!
»LEDENA DOBA« v Novem mestu
V novomeški vajenski šoli bo do 6. januarja 1962 odprta zanimiva razstava Priro-doslovnega mu.i-ja Slovenije »Ledena doba«. Doslej je ta poučna razstava obiskala ie skoraj vse večje kraje v naši republiki, po 6. januarju pa bodo zbirke vrnili muzeju t Ljubljano. Priporočamo ogled razstave; vstopnine ni!
, V ' . Ji
Prebivalcem Dolenjskih Toplic
Mornar Bogo Strohsack iz
Pule želi srečno in uspešno leto 1962 kolektivu Zdravilišča Dolenjske Toplice, kakor tudi ostalemu prebivalstvu tega kraja.
Za Metličane in Bizelance
Vojaka Ivan Križan in Franc Stermecki iz Beograda toplo pozdravljata prebivalce Metlike in Bizeljskega, želeč jim vso srečo in mnogo zadovoljstva v letu 1962.
Na .-cestnem odcepu Metlika—Črnomelj in Metlika— Jurovski brod je Sekcija za ceste opravila letos obsežna dela. Položili so 319 m kanalizacije, uredili 22 novih jaškov, razširili cestišče in zgradili odcep k Vinski kleti v Metliki. Porabili so 600 m* gramoza in odkopa! i blizu 1.200 m3 zemlje. Skupna vrednost opravljenih del znaša približno S milijonov dinarjev.
TRE B FSJE:
V Trebnjem že lep čas ne pomnijo, da bi njihova komuna dosegla tak napredek, kakršnega beležijo v dvanajstih mesecih letošnjega leta. Najbolj nam to kažejo nekatere gospodarske številke, če jih primerjamo z dosežki lanskega leta: bruto proizvod se jo povečal za 19,5 odst., družbeni proizvod za 17,7 odst., narodni dohodek pa za 17,6 odst. Ce pa bi ocenjevali na pol šolsko in na pol gospodarsko, bi dobili samo en rezultat: spodbuden napredek. Seveda moramo tu omeniti niz dejavnosti v trebanjski komuni, ki nam jih je pomagal oceniti predsednik občinskega odbora SZDL v Trebnjem Slavko Kržan.
S
tbt-^ obert Schneider je lepo M£ nemško ime. Tega se je J_ Robert Schneider dr> / bro zavedal in ga s ponosom izgovarjal, kjerkoli ga je že potreboval, bodisi v šoli v Frusiji, bodisi kot mesarski pomočnik ali kasneje v kaznilnici, kjer bi moral presedeti deset let zaradi roparskega umora. Pa jih ni presedel, kajti fašistična Nemčija je potrebovala veliko več morilcev in morilstvo je postalo sveti simbol nemškega fašizma.
V tisti nemški kaznilnici so imeli poseben oddelek za nemške Jude in vsak teden so koga teh Judov obsodili na smrt. Na smrt obsojenih niso streljali *ne obešali, ampak so jim sekali glave. To ni delo za vsakega, zato so sodniki poiskali med kaznjenci prostovoljce in Robert Schneider je postal na ta način krvnik brez dekreta. Ker pa je znal spretno sekati glave, so mu to šteli v dobro, zlasti ker so bili lastniki odsekanih glav Judje. Za vsako odsekano glavo so mu podarili zavojček cigaret in priboljšek pri menaži in zato je Robert Schneider užival velik ugled pri predstojnikih. Tovariši v skupni celici so se ga v srcu bali, z očmi in jeziki pa so mu peli hvalo, zlasti zato, ker je postal kapo celice. Kapo v celici pa je več-kot župan na vasi, kapo celice ni nikoli lačen, nikoli brez cigaret, ker gre vse to na račun sojetnikov, ki so odvisni od njegove milosti.
Končno so ga pomilostili in, ker je bil'hrust in zdrav ko bik, so ga vtaknili v vojaško suknjo in odšel je z nemško vojsko pokorit Poljake. Tudi tam se je vzorno vedel in če je bilo treba kakega Poljaka obesiti, je Robert Schneider to tako spretno storil, da ga je bilo veselje gledati, kakor so trdili njegovi predstojniki. Na svojem prvem dopustu si je dobil ljubico in se z njo oženil. Kdo ve, do kake visoke vojaške stopnje bi prilezel v vojski, če mu ne bi kasneje na Francoskem granata odnesla pol roke. Tako je postal zaslužen invalid in ker ni mogel nič več opravljati svojega mesarskega poklica, sta z ženo kaj slabo živela. Toda ne dolgo. Nekoč so ga poklicali na SS urad.
Strumno kakor okamenel je stal Robert Schneider pred poveljnikom.
»Robert Scheinder?« ga je vprašal poveljnik.
»Da, pokorno javljam, gospod šturmfirer!« je odrezal Schneider.
»Vojaški invalid Robert Schneider! Naš firer ...«
>(Heil Hitler!« ga je slovesno prekinil Schneider.
»Naš ljubljeni firer ni pozabil vaših zaslug. Naša država se je razširila na vse strani. V novih deželah potrebujemo zato zanesljivih, čistih Nemcev, ki bodo zvesti stražarji naših novih nemških mej. Firer vam pokla-
nja lepo posestvo na skrajni južni meji naše države. Štirideset hektarov plodne zemlje, gozdov in vinogradov s premičnim in nepremičnim inventarjem pod pogojem, da boste tam utrjevali nemštvo, da boste tam dostojno in vzvišeno zastopali plemeniti nemški narod in njegovega fi-rerja!«
»Heil Hitler!« je radostno vzkliknil Robert Schneider in udaril s petami.
»S pogojem, da boste v novih   deželah  zastopali nemško
kulturo, nemško civilizacijo in nemško  človečnost!«   je slovesno nadaljeval šturmfirer. »Razumem!«
»A če bi se kdo upiral temu vašemu plemenitemu cilju, tedaj pokažite Ostrost in trdo pest, četudi z vrvjo in sekiro!«
»Razumem!«
In tako se je zgodilo, da se je novi nemški posestnik Robert Schneider odpeljal s svojo Fri-do, s kovčkom, v katerem je bila velika hitlerjevska zastava, na svoje posestvo v deželo, o kateri nikoli poprej ni slišal, in da se je vlak, v kuterem se je vozil Robert Schneider, srečal na Dunaju z vlakom tovornih voz, v katerih so se vozili izgnani kmetje s Krškega polja s svojimi družinami v severno Nemčijo. Seveda, drug za drugega niso vedeli. Robert Schneider je gledal skozi okno in je videl te ljudi. Morda je videl tudi Martina Jalovca in njegovega brata Ivana in njuno bolno mater, ki so čez noč izgubili 40 hekt-tarov njiv, gozdov in vinogradov, hišo, hlev, svinjake, skedenj in v kleti petdeset hektolitrov dobrega vina, dva konja, deset glav živine, deset prašičev in osem ovac, kar bo zdaj dobil Robert Schneider za zasluge, ker je Judom sekal glave in obešal Poljake. Lahko da ga je videl, toda kaj more Robert Schneider zato. Darilna listina, ki jo ima v žepu, je državni akt in ni ga Nemca, ki bi razmišljal o tem, če je državni akt pravičen ali ne. Če ga je odobril Hitler. Hitler vse ve, Hitler vse zna, in tu ni kaj premišljati.
In tako so minevale Robertu Schneiderju postaje .. Semme-
ring, Bruck, Graz, Maribor, Celje, Zidani most, Brežice. A Jalovcu in drugim vsem desettiso-čem pregnanih slovenskih ljudi s Krškega polja z obeh strani Save od Brežic do Radeč so minevale postaje: ... Dunaj, Praga, Leipzig, Berlin, Ebersvvalde ... Nedaleč od tod je Odra in na severu prav kmalu Baltsko morje. Tam so nemška mesta in nemške vasi, slovenski kmetje iz Cerkelj, Krške vasi, Mraševe-ga, Leskovca in iz mnogo drugih slovenskih vasi pa niso zna-
li ene nemške besede. Pregnani kmetje so gledali iz vagonov in pravzaprav niso še prav doumeli, kaj se z njimi godi. Cez noč so morali zapustiti rojstne hiše, svoje njive in vinograde, svoje stoletne skrinje in svete podobe v izbah, kjer so se rodili in umirali rodovi mnoga stoletja in zdaj jih vlak vozi po pruski ravnini. In ko jih na neki postaji nemški vojaki izbrcajo iz vagonov, jih nažene.io v lesene barake in tu jim dopovedujejo potem dneve in tedne, da so zdaj Nemci, to se pravi, za zdaj samo nemški državljani, ki se bodo tu, v sveti nemški Prusiji, kmalu iznebili umazanije in prosta-ščine svojega gnilega slovenskega porekla, za kar se imajo zahvaliti Hitlerju. In zato so morali rjuti »Heil Hitler« vsake pol ure. Namesto svojih klobas, svojega dobrega rženega kruha, svojih jabolk in svojega cvička, so jedli nemško repo in peso. Potlej so se pripeljali prusKi kmetje in so si izbrali močne in zdrave može, žene in otroke in so jih odgnali na svoja polja.
Ko je nekoč Martin Jalovec, slovenski kmet, vinogradnik in živnorejec    okopal pruskemu
kmetu krompir kot hlapec in nemški državljan, mu je Prusak odrezal kos kruha, kajti Jalovec je delal za tri druge.
»Braver Kerl!« je dejal Prusak in občudoval Jalovčeve roke.
»Kaj?« je vprašal Jalovec, ker ga je mikalo, da bi Prusaka z vilami prebodel skozi in skozi. »Kaj žužnjaš?«
Drug drugega nista razumela z besedami. Pruski kmet se je zavedal, da je Martin Jalovec njegov hlapec in ker so mu naročili,  da  mora  to slovensko
govno umečiti, se je Prusak za-sramoval tiste svoje dobrote s kosom kruha. To je slabost, si je mislil, s takimi moraš drugače. Zato je vzel kos kruha nazaj, odlomil košček in zahre-ščal: »Odpri gobec!«
Jalovec je odprl usta, Prusak mu je porinil kos kruha v usta
in dejal: »Heil Hitler!«
»Heil Hitler!« je ponovil za njim Jalovec.
In to se je ponovilo pri vsakem koščku kruha. Okoli Prusaka se je zbrala vsa njegova družina in se prisrčno smejala domislici svojega gospodarja in preproščini tega človeka, ki mu je Hitler odprl vrata v raj nemškega rajha. Kmetovi otroci so se podili za Jalovcem s koščki kruha in vpili:
»Odpri gobec!«
Jalovec je odpiral usta, ker
je bil lačen, in vsakokrat, kadar je potem zaklical »Heil Hitler,« se mu je zazdelo, da požira žeblje namesto kruha, a pruski kmetje so si govorili:
»Prekleto, le od kod so privlekli to pasjo zalego? Močan je, da bi kamne z rokami tri, pa se
še uši ne upa ubiti Kratko in
malo — žival, kali?«
Martin Jalovec pa ni imel v prsih ne gobe ne lesa, ampak sice. Vsak človek ima srce, se-- veda, toda Martin Jalovec je imel srce na pravem mestu. Človeško srce ljubi, prezira, zaničuje, a nekje je zapisano, da človek ponižanja nikoli ne oprosti, kvečjemu ga pozabi Kvečjemu, da! Toda Martin Jalovec tu-dl tega »kvečjemu« ni upoStevnl, kajti to, kar so z njim počeli Prusi, se ne da pozabiti. To so prehude stvari za človeško srce.
Ponoči je obiskal svojega brata Jurija na sosednji kmetiji, ki je imel pri sebi bolno mater, in v hlevu sta si šepetala:
»Jurij, tega ne vzdržlm!« je hlastno govoril Martin, »živali to naredili iz nas. Tu bomo v resnici postali psi ali Se kaj drugega. Naš vinograd mi gori nn srcu!«
»Meni pa njiva s pšenico!« je dahnil Jurij.
»In naša hosta mi gori na srcu!« je zavzdihnil Martin.
»Meni pa travnik ob Krki!« Je zajokal Jurij.
»In naša hišica rodna!«
Oh, saj nI mogoče povedati bridke   izpovedi   obeh bratov!
Vlado   I.amu::   STARI   H KAST PRI MIKLAVŽU (Iz ciklusa: Po poteh Gorjanskega bataljona — 1961)
Kako bi bilo to mogoče, saj sta oba pri vsaki besedi ihtela in se objemala in sta si od srčne bolečine razgrizla prsi, ko sta se objemala kakor utopljenca, ki sta zagrezla v močvirje. Mati, ki je ležala na slami, ni slišala njunih besed, le čutila jih je, zato se je po kolenih privlekla k njima in rekla:
»Fanta moja, domačo zemljo je treba rešiti!«
Martin je odnesel svojo bolno mater nazaj na borno slamo in ji zašepetal:
»Mati, rešil to bom!«
»Pojdi! Karkoli boš napravil, bo prav,« mu je dobro odvrnila mati.
»Kaj pa človeška kri, mati ... ?« je vprašal Martin ves drnteč. »če bo treba za to človeške krvi .. . ?«
»Saj veš, kako je bilo za turških časov!« mu je rekla mati. >:V tistih časih je tekla človeška kri za našo zemljo. Kaj ne veš? Se nisi tega v šoli učil?«
Nato se je Martin Jalovec po-greznil v noč in zjutraj ga ni Vrilo na kmetiji. Nemški vluk ga Je vozil skozi noč in potem ves dan in spet vso noč in v vlaku ga ni nihče nadlegoval, ker je bil nemški državljun in nemškc-pa državljana ne sme nihče nadlegovati in vozni listek Je Imel kupljen do Krškega. Toda Martin ni zaupal dnevu, ponoči nI izstopil na postaji, temveč jo skočil z vlaka med Krškim 10 Erežicami In potlej je preplaval Savo, kajti kak hudič ri» lahko na
<Nadaljevanje na 7. sir)
Iz knjige TONETA SELIŠKARJA »LJUDJE Z RDEČIM CVETOM-, smo kot novoletno branje nvrstili v današnjo številko črtico EN SAM STREL NAD KRKO. Priljubljeni pisatelj, ki je izdal knjigo pri »DOLENJSKI ZALOŽBI- v počastitev dvajsetletnice začetka revolucije, se je s to črtico spomnil problema izseljeni-štva in partizanov na Krškem polju. — Knjigo »LJUDJE Z RDEČIM CVETOM- lahko dobite v najbližji knjigarni ali pa pri Dolenjski založbi v Novem mestu.
Mado Lamul: PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA —  Stražarsko  mesto pred partizansko
bolnišnico v Pemlirjevki (1961)
Tone Seliškar:
En sam strel nad Krko
(Nadaljevanje s 6. str.) mostu ustavi in potlej — Kaj se ve...? Ponoči se je pretihotapil tudi do Krke in tudi to je preplaval in bil je v domačem kraju, kjer je poznal sleherni grm in bil je tako blizu svojega doma zgoraj nad Krko, da je slišal lajati domačega psa Sultana, ki je bil priklenjen na verigi.
Zavlekel se je v goščo in se je vrgel v naročje svoje domovine. Dihal je opojni vonj pomladi. Kresnice so se, vžigale po travi, obraz je naslonil na vlažno prst in nobena sila na svetu bi ga ne mogla več odtrgati z domače grude. Z visokega brega nad i*.. .... ,,e buij z mislijo kot z očmi obtipaval vse znane ljube kraje: Krško vas, Skopice, Vihre, Hrastje, Drnovo, Cerklje, Mraievo, Sv Križ .. Vse tod je zdaj Nemčija? In takoj za njegovim hrbtom, onkraj Krke, pri Sv. Križu — Italija? Za Martina Jalovca je vse to le kup novih besed, kajti v njegovem srcu ni ne Nemčije ne Italije, v njegovem srcu je le slovenska zemlja, tu ni kaj premišljati! A novi zemljevidi? In kočevski Nemci v slovenskih vaseh? In nemški . vojaki na cerkljanskem letali« šču? In italijanski karabinjerji v Sv. Križu in v Kostanjevici?
Martin Jalovec mora proti vsemu temu nekaj storiti. Zato se je na svoji grudi le malce cdpočil, ker je vedel, da so v hostah nad Sv. Križem partizani, ki ne priznavajo novih zemljevidov ne Nemcev ne Italijanov, jo je mahnil kar skozi gozdove in po vinogradih tjakaj. Ko je stopil v svoj vinograd tik ob novi nemško-italijanski meji, je v temi otipal, kako je neobrezano trsje podivjalo. Za srce ga je stisnilo, ker je ljubil trsje, toda hiteti je moral in ne razmišljati o tem, kako se tudi trta upira svojim novim, tujim gospodarjem. Razmaknil je grmado starega količja, segel v luknjo in potegnil k sebi nekaj težkega. Naglo je odvil cunje okoli tistega in že je imel v rokah vojaško karabinko in dva pasa ostrih,nabojev. Opasal si je oba pasa. vrgel tkarabmko na ramo in se napotil v noč. To je bila prva noč njegovega prihoda na domačo grudo.
-wi Bje^aiod af cd oou b3iuq kole. Robert Šchneider si je, potem ko si je ogledal svoje posestvo pozimi tega leta, prav lepo uredil svoje novo gnezdo. Bil je zadovoljen in, čeprav ni znal kmetovati, je svojo lepo posest imenitno užival, saj je našel hlev, ki je bil poln govedi, svinjake polne mastnih prašičev, kaščo polno pšenice, ječmena, ajde in krompirja in klet polno vina. Vino v Prusiji ne uspeva, zato si ga je novi posestnik obilo privoščil in svojo kmetijo imenoval Preussenhof — ali po naše Pruski dvor. Na pomlad vinogradov ni obdeloval, ker jih ni znal, njive prav tako ne, ker jih tudi ni znal. In ker je prodajal govedo za govedom, mu denarja ni zmanjkalo Le blizu hiše si je Frida ursdila vrt za solato in korenček.
»Obljubili so nam za delo ruskih ujetnikov!« je dejal Šchneider. Kar počakajmo še nekaj tednov, saj nam ničesar ne manjka!«
Robert Šchneider se je raje šopiril čez dan v Krški vasi med nemškimi vojaki, kajti po njegovem mora Nemčija vsak čas zmagati in potlej bo hlapcev iz premaganih dežel na pretek! S kočevskimi Nemci se ni kaj dobro razumel, zanj so bili le-tl Nemci premalo čisti in zato jim Je zviška dopovedoval, kako se morajo zgledovati po njem, ki Je Prus in ki Je že marsikateremu Judu odsekal glavo in marsikaterega Poljaka obesil.
Frida je samevala na kmetiji in bilo ji je tesno pri srcu, kajti kmetija |e stala na samem in ko so neko noč partizani prebre-dli Krko pri Sv. Križu in odgnali nekaterim Kočevarjem vso živino, Jo Je postalo tako strah, da Je kar trepetala, če je daleč onkraj gozdov v Gorjancih počila puška.
»Se nI kaj bati!« Jo je miril njen mož Robert Šchneider. »Kočevarjt so figarji. Vsi so oboroženi, pa niso Izstrelili ene Puške proti banditom. No, le
naj poskusijo priti semkaj, bodo videli vraga!«
Robert Šchneider ni bil strahopetec, a vendar je razmestil vse svoje orožje tako, da je bilo vsak čas pri roki. Imel je brzostrelko, vojaške puško, nekaj pištol in cel zaboj ročnih granat. Tudi Frido je naučil streljati s pištolo, tako da je bil ves »Preussenhof« oborožen do zob.
Orožje je orožje, orožje nima duše, človek jo pa ima in čeprav Robert Šchneider ni bil strahopetec, se je vseeno vznemiril, ker je bilo vsak dan več slišati o partizanih. Noben Ko-čevar se ni upal več v gozdove po drva niti ne v vinograde in tako so za kurjavo sekali sadno drevje okoli hiš in podirali lesene skednje in stožilo se jim je po svojih kočevskih vaseh in po roških gozdovih, kjer so mirno in lepo živeli šest sto let. V srcih jih je kljuvalo, na jezik pa beseda ni prišla, kajti na srcih jim je sedel firerjev duh in v možganih takisto. A firer ve vse in vse zna, zato bo tudi bandite .uničil, to je malenkost. Kajpak, najprvo mora opraviti z Rusi, potlej pa bo raj na svetu!
Tudi Robert s Šchneider je tako mislil. Pa tudi njega je v srcu nekaj zbadalo. In najsi je bilo posestvo še tako lepo, želel si je nazaj v Prusijo. Na tej tuji zemlji je njegovo nemštvo kopnelo ko južni sneg in z njimi ni vedel kaj početi.
»Pojdiva nazaj, Robertu ga je prosila Frida. »Tu je tako čudno.«
»Zakaj je čudno?« jo je vprašal.
»Ah, poglej naokoli, saj me bodo požrli!« je tarnala Frida.
»Kdo te bo požrl, sakra?« je zarenčatil Šchneider.
»Vsi tile!« je dejala Frida in pokazala na stene velike izbe.
Na stenah velike Jalovčeve izbe so visele še vse Jalovčeve slike: stare fotografije njegovega očeta in matere, tet in stricev, brata iz Amerike in njegovih otrok; novejše fotografije Martina in Jurija kot jugoslovanskih vojakov ter starinske slike svetnikov sv. Jurija in sv. Martina. Vsa ta množica obrazov Je strmela v Frido in v Schneiderja nemo in sovražno, le velika slika Hitlerja, ki jo je Šchneider obesil nad1 mizo, ju je prijazno gledala raz steno, vsaj tako sta oba občutila.
»Ti svinjski obrazi te torej strašijo?« se je razhudil Šchneider, ker je tudi sam začutil, kot da mu ti tuji obrazi prete.
,;: »Zlasti ta, poglej Robert, kako mrko gleda!« je dejala Frida in pokazala na sliko Martina Jalovca v jugoslovanski vojaški uniformi.
»Torej ta prasec?« je zarjul Šchneider in potegnil pištolo iz. žepa, pomeril v sliko in ustrelil. Toda roka se mu je tresla, krogla je zadela le rob slike, da se je steklo v okviru razbilo. Z divjo ihto je pognal vseh šest krogel proti sliki, a nobena ni zadela slike in Martin Jalovec je še vedno mrko in preteče gledal V Schneiderja.
V bližini je kolovratila patrulja štirih nemških žandarjev in ko so slišali strele iz hiše, so pritekli, da vidijo, kaj se godi.
»Heil Hitler!!« so zavpili, ko so vdrli v hišo. »Kaj se je zgodilo?«
»Pištolo sem preizkušal,« je dejal Robert Šchneider in se je v zadregi zasmejal. »Le noter, le noter kameradje, saj ste žejni, kajne?«
Frida je prinesla iz kleti liter Jalovčevega cvička, strah je mi- ■ nil, nemški žandar^ in Robert Šchneider so si zlili nekaj kozarcev cvička po grlu in kmalu je bil liter prazen.
»To vino je kislo, ampak dobro!« so dejali žandarji, in ko jc Frida narezala Jalovčeve slanina in hleb kruha iz Jalovčeve pšenice, so spet trknili in pri tretjem litru so zapeli »Deutschland, Deutschland, iiber alles«.
Zdaj ni Robert Šchneider več pogrešal Prusije, saj je Nemčija tu! Mračilo se je že, ko so se' nemški žandarji odmajali proti Krški vasi, Robert Šchneider pa je še kar pil, potlej je vzel svojo Frido v naročje in ji ginjeno dejal:
»Vidiš Frida, vse to nama je dal naš firer. Na njegovo zdravje: Heil Hitler!«
»Heil Hitler!« je dejala tudi Frida, ker jo je cviček prevrel. »Jutri je njegov god, zastavo moraš obesiti!«
»Pod nemško zastavo sva varna povsod na svetu'« je dejal okajeni Robert Šchneider. »Takoj zdajle jo grem obesit.«
Medtem pa se je noč spustila nad gozdove in vinograde, ,a npč je bila svetla in srebrni pas Krke je bleščal v mesečini. Hiša je stala na griču, za hišo pa je rastla visoka tepka.
»Na vrh tepke jo bom obesil, da se bo videlo do Krškega!« je dejal Robert Šchneider in prislonil lestev k tepki. »Podaj mi zastavo, Frida!«
Tiha, lepa noč je bila, tako
Vlado   Lamut:   PO  POTEH   GORJANSKEGA BATALJONA Gostišče pri Miklavžu (1961)
tiha in tako lepa, da je še Frido prevzela m si je zašepetala.
»Cin, kako lepo je živeti!«
Zaljubljeno je gieaaia svojega Roberta, ki je plezal od veje uo veje vec.no više. Čeprav je imel zdrobljeno roko, je Šchneider ls priplezal do vrha, ker so bile veje na gosto posejane po deblu. In ko je hotel z žico privezati drog z zastavo in se je velika zastava razvila in zaplapolala v lahnem vetriču, je zarjui na vse grlo:
»Heil Hitler!«
Iz hoste tik nad skednjem je zagrmel strel. En sam strel, rezek in oster strel.
Robert Šchneider je omahnil z veje, na kateri je sedel, in po-
tlej je padal od veje do veje kakor ogromen sestreljen ptič in je butnil na zemljo. ležal je na tleh tako mrtev, kakor so bili mrtvi ljudje, ki jim je odsekal glave. Izza skednja so pritekli temni možje in Frida, ki je bila vsa trda od strahu, je padla na kolena in dvignila roke.
Ko so partizani vlačili govedo iz hleva in pokonča vali prašiče ter vozili moko in meso iz shramb, je Martin Jalovec s karabinko v roki, s katero je podrl Schneiderja z drevesa, stopil v svojo lastno hišo, sedel na posteljo svoje matere in zavzdihnil sproščeno:
»Mati, nu.ti, našo zemljo rešujem!«
Rov S. Neill:
Izpolnjena obljuba
Sestopali smo po drugi strani hriba in prisil v vasico Toplice. Ustavili smo se na glavni ulici, kjer so nam pripravili obed. Po-mudili smo se dve uri. nalo pa smo se odpravili naprej. Zdaj smo se držali ceste, ki je tekla proti jugu. Na vzhodu se Je se vedno slabotno oglašalo topovsko bobnenje, vendar nas nI več vznemirjalo, ker je bilo nekje daleč od nas. Pred nami je bilo vse mirno. Začelo je rahlo roslti ln bela megla se Je spustila nizko nad hribe. Tega smo bili veseli, saj nas Je megla odlično varovala. Tedaj jc eden lznied partizanov ves presenečen vzkliknil: -Samo še Štirideset kilometrov do Dolenjske, Angleži!« (Pisec si to Dolenjsko težko tolmači. Zanj Je bila Dolenjska najbrž Bela krajina z letališčem — opomba uredništva.)
-Kako?« smo planili.
-To pot je resnica!« Je odvrnil. In Je začel razlagati: -Tam boste našli briUinakega kapetana, kl zastopa britansko misijo. Tam Je tudi britanski ln ameriški štab, ki nadzoruje letališče; tam se boste srečali z vašimi rojaki.« Nisem mogel verjeti, da Je vse to res; bilo jc preveč lepo, da bi mogio blU resnično. Partizan pa je vztrajno trdil, da je res, torej sem sporočil to novico tovarišu za seboj. Tudi drugI so težko verjeli, vendar pa moram priznati, da sem poslej nekako laže dihal, novica pa me Je kljub vsemu spravila iz ravnotežja. Vseeno pa sem nt prizadeval, da me ne bi preveč prizadelo, če bi se morda posnele Izkazalo, da so al partizani tudi to samo Izmislili.
Noge so mi začele odpovedovati. Na vsaki nogi sam tinel po pet žuljev. Po tej zadnji novici pa sem hipoma pozabil na vse telesne bolečine. Dolge dneve že sem se bal Ustega dne, ko si bom mogel ogledati noge.  Se vedno
sem Imel na sebi tisle dolge nogavice, ki mi jih je bila spletla nisem sezuval čevljev in že zdaj mati in mi jih poslala v ujetnl-ško taborišče. Gotovo so bile te polne lukenj.
Nagonsko smo začeli hitreje stopati; misel, da utegne biti Dolenjska takoj za prvim ovinkom, nam Je vsem vlila novih moči. Vsi Američani so težko prenašali naporno potovanje ln vsi šo bili videti pošteno zdelani. Komaj so se že vlekli naprej. Letalci niso bili vajeni dolgih tri napornih pohodov. Trije begunci so hodili bosi, ker so Jim čevlji že do kraja razpadli. Opazil sem tudi, da Francozova žena še vedno trudo-ma stopa ob strani svojega moža. Cesta se je vzpenjala daleč proti vrhu hriba: zgoraj je bdio polno drevja, ki nas je sicer odlično zakrivalo, bilo pa je tudi zelo pri-
pravno za zasedo, ki bi nam Jo utegnil pripraviti sovražnik. Vodniki so sicer trdili, da so partizani pregnali vse Nemce iz tega kraja in smo glede tega lahko popolnoma mirni. Čeprav je bila pot težavna, smo vendarle nekako ujeli korak; prišlo nam je namreč na misel, da moramo poki rati britanskemu oficirju, ki zastopa misijo — če ga bomo kje srečali — da smo ?e vedno pravi vojaki, četudi smo se krvavo potili, da bi Bi ohranili zunanji videz.
Tik pod vrhom hriba smo se ustavili v nekem sadovnjaku, da bi se nekoliko oddahnili in se najedli sadja. Počivali smo deset nunut, nato pa smo šli dalje. Pod vrhom so bila tla bolj ravna ir. smo lahko hitreje stopali. Nekdo Je zapel. Ker smo korakali v dvo-redlh, smo se mu pridružili in za-
Zavod »BOREC« v Ljubljani je med knjigami, izdanimi v počastitev 20-letnice vstaje naših narodov, izdal letos tudi zanimivo napisano delo IZPOLNJENA OBLJUBA. Knjigo je napisal bivši angleški vojak Roy S. Neill, ki je avgusta 1944 že drugič pobegnil iz nemškega vojnega ujetništva. Napeto potovanje iz Graza v Avstrijo prek Pohorja, Karavank, Zasavja in Dolenjske v Belo krajino je opisano zanimivo in privlačno. Knjiga je izšla leta 1947 v Londonu. Čeprav je v knjigi precej zemljepisnih zmed in naivnih pogledov na partizansko borbo sploh, je IZPOLNJENA OBLJUBA vendarle zanimiv dokument: polna je prikupnega pripovedovanja in spoštovanja do partizanov in do slovenskega ljudstva. — Objavljamo odlomek o angleških in ameriških vojakih, ko so v jeseni 1944 prišli v Belo krajino in se od tod odpeljali s sovjetskimi piloti v Italijo k svojim enotam.
p«M 6»no vse angleške vojaške pesmi, kar smo se jih spomnili. Ko smo izčrpali ves nas repertoar, so zapeli Američani. Bili smo globoko ginjenl — svoboda Je bila pred nami, samo še malo. pa bomo doma! Vznemirjeni smo ugibali: -Kako dolgo bo to še trajalo? Kaj bomo najprej brzojavni domov?«
Sli tn>o 'mimo požganih hiš in kmetij, nemih prič krvavih spopadov, v katerih so se ljudje v teh krajih bojevali za svobodo. Izza hribov, ki so ostali daleč za nami. je bilo Se vedno slišati bobnenje topov, a zdaj si nismo delali več skrbi ne zaradi Nemcev ne zarad: bele garde ali črne roke. Ko smo se pov/peli na vrh hriba, je ostala megla pod nami, kjer je kakor velikanski oblak visela nizko nad dolino, mi pa smo hodili po to-pLem soncu. Medtem ko smo počivali, smo z vrha hriba z občudovanjem spremljali polet stotine naših bombnikov, namenjenih v Nemčijo, za njimi pa se je kakor običajno vlekel rep lovcev Llght-ningov in švigal okoli bombnikov kakor muhe okoli medu. Zmaga nam je bila zagotovljena, vse je bilo dobro in dvomim, da bom Se kdaj v življenju tako globoko pretresen, kakor sem bil tisti dopoldan.
Naposled smo »e začeli po drugi strani hriba spuščati navzdol. Nudil se nam je lep razgled nad dolino pod nami: tam se je širila ravnina, ki Je bila široka s-tiri ali pet kilometrov. Dolenjska (torej Bela krajina — opomba uredništva) je bila končno pred nami. Bila Je dovolj ravna, da so mogla na njej pristajati letala — prva resnična ravnina na našem dolgem potovanju! Vprašal sem partizane, ali Je tam spodaj res že Dolenjska: pritrdili so. To Je torej naša Shar.grl-La - naša obljubljena dežela ... Od britanske misije nas je ločilo samo še nekaj poslednjih kilometrov. Partizani so nam povedali, da je misija nastanjena v Črnomlju, mestu, ki je nekje v sredini te ravnine, do tja pa Je še vedno šestnajst do se-demmajst kilometrov.
(Konec prihodnjič)
Pred majsko revijo slovenskih amaterskih skupin
V maju 1962 bo doživelo Novo mesto in z njim ves naš okraj veliko kulturno manifestacijo: prihodnja republiška revija amaterskih družin Svobod in pro-svelnih društev bo v središču Dolenjske. Okrajni svet Svobod in PD je že več tednov sredi živahnih priprav za to pomembno srečanje najboljših amaterskih skupin Slovenije. Naprosili smo podpredsednico okrajnega sve'a Svobod tov. Tatjano Bclopavlovitevo, ki je odgovorna na tri vprašanja našega uredništva:
Prihodnja republiška rev'ja amaterskih skupin S'ovenije bo maja 1962 v Novem mestu. Kaj je privedlo republ:ško vodstvo Svobod do tega ko. reka?
Prav gotovo je napotilo republiško vodstvo Svobod in prosvetnih društev k temu koraku tudi dejstvo, da je bilo delo naših občinskih svetov in društev na terenu v letu 1961 izredno plodno in uspešno. Mimo tega, da so se organizacijsko utrdili zlasti občinski sveti, je bilo letos naše članstvo, zlasti pa mladina, res aktivno. O izboljšanju materialne osnove društev še ne moremo govoriti, pričakujemo pa, da bodo klici letošnjih občnih zborov po formiranju občinskih skladov za kulturo naleteli na razumevanja pri organizacijah in še posebno pri upravnih odborih podjetij, seveda če nas bodo v tem pogledu moralno podprli tudi okrajni in občinski sveti za kulturo pri pristojnih ljudskih odborih. K odločitvi zveze, da bo republiška dramska revija v letu 1962 v našem okraju, in sicer v Novem mestu, so seveda   prispevale velik delež
naše uspele revije. Po izboru so se zbrale v Vidmu-Krškem naše najboljše dramske skupine in več dni večer za večerom prikazovale plodove svojega truda. Pri teh prireditvah je sodelovalo 120 igralcev, režiserjev in drugih aktivnih članov Svobod in prosvetnih društev. Za naš okraj je to vsekakor zelo razveseljiva številka. Ob tej

vS!-l.:..
Tatjana   Belopavlovič, podpredsednica  okrajnega sveta Svobod
priložnosti je republiška strokovna komisija s presenečenjem pozdravila naše amater-
\ 0
Dolenjska založba
NOVO MESTO
VOSCI VSEM SREČNO NOVO LETO!
Priporoča lopa novoletna darila:
Jurčič: Kloštrski žolnir — Tihotapec, 665 din Brovvning: 1'ortuglški soneti, 400 din Seliškar: Ljudje z rdečim cvetom, 960 din Pedagoški teden v Novem mestu — 500 din Nepokorjeni bregovi, slikanica, 150 din DOBITE V VSEH KNJIGARNAH!
je in izbrala za sodelovanje na republiški dramski reviji v Za0 „ _ skupino Svobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta, ki si je za ta nastop izbrala dramsko delo »Plinska luč«. Novomeščani so se v Zagorju uvrstili na prva mesta in med najboljše amaterske igralce Slovenije.
V sklopu letošnjih revij so zaživela tudi mladinska gledališča. V Sevnici se je iz vsega okraja zbralo 135 mladih igralcev in pokazalo za to dejavnost veliko veselja in tudi prav lepe uspehe, škoda, da je v glavnem nastopila le srednješolska mladina. Morda bodo tudi bodoči klubi pritegnili postopoma med igralce tudi mlade ljudi iz ostalih področij. Na to stran vzgoje mladega rodu smo mislili tudi takrat, ko smo organizirali občinske nastope recitatorjev, na njih izbrali najboljše in jih povabili v Brežice na okrajno revijo. Zbralo se jih je 38 ter priredilo gledalcem prav prijetno kulturno dopoldne.
Kakšne naloge in priprave so zdaj pred organizatorji prihodnje revije?
Za uspešne in pravočasne priprave smo osnovali širši pripravljalni odbor. V njem so*ljudje iz Novega mesta in Ljubljane, ki zastopajo v odboru republiško zvezo Svobod in prosvetnih društev. Vsak ima že svojo konkretno nalogo. Poskrbeti bo treba prehrano in prenočišča, v Novem mestu bo namreč gostovalo preko tedna veliko ljudi, ki bodo ves čas zasedali vse trenutno razpoložljive
novomeške gostin. kapacitete. Urediti bomo morali dvorano, modernizirati oder, garderobo in svetlobne efekte. Ta republiška dramska revija predstavlja v prihodnjem letu našo največjo kulturno manifestacijo in bi zato ne bilo primerno, če bi v prvih dneh maja čakali s prekriža-nimi rokami. Za organizacijske priprave imamo dovolj volje in dovolj igralskih skupin za izbor najboljše, ki se bo pomerila z igralci ostalih okrajev. Mnogo pa imamo tudi skrbi za sredstva, potrebna za adaptacijo Doma ljudske prosvete v Novem mestu. Dolžnost družbe kot celote (ljudskega odbora, podjetij, ustanov in organizacij) bo, da bomo s skupnimi močmi zbrali sredstva za popravilo. Novomeška dvorana in oder nista urejena za sprejem gostov, zato je dolžnost nas vseh, da ju zdaj dostojno pripravimo. Dejstvo, da obstajajo po petletnem načrtu možnosti za gradnjo novega kulturnega doma, nas ne sme odvrniti od temeljitega popravila, ki je nujno potrebno.
Kaj sodite o dosedanjih pripravah, prvih sklepih za to delo in kakšne so materialne možnosti, da bi se na revijo lahko na sedanjem skromnem novomeškem - odru dostojno pripravili?
Odbor je imel dve seji. Sprejeti sklepi in naloge posameznih članov so bili doslej izvršeni, nismo pa še uspeli priti do konkretnih razgovorov z zastopniki podjetij in ljudskimi odbori, ker se vabilu na razgovor niso v celoti odzvali. Prepričani pa smo, da bodo razumeli in dolenjski metropoli pomagali do lepše in uporabnejSe kulturne dvorane.
šmarješka mladina si želi televizor
Ni Se dolgo tega, kar je bil ustanovljen na šmarješki osemletki aiktlv L.MS. Takrat je Stel 23 Članov, zdaj pa se je razširil še na okolico ln dosega prav lepe delovne uspehe.
Med Številnimi nalogami, ki si Jih Je aktiv zadal, Je tudi nabava televizijskega sprejemnika. V ta namen je mladina v veo vaseh pobirala prostovoljne prispevke; pokazalo pa se Je. da so nekateri, predvsem slabše situirani vascanl, pokazali mnogo dobre volje, medtem ko so nekateri lmoviteJSl razočarali.
V SmarJctl so zbrali največ denarja (10.000 din), za njo pa
Je Gorenja vas, ki je tudi mnogo prispevala. Skupna vsota dosedanjih prispevkov znaša okoli 40.000 din, vendar akcija še traja. Mladina pripravlja tudi zabavno Igro >Jar.ez ljubi Micko-, ki Jo bo uprizorila na Sllvestrovo. Po Igri bodo organizirali prijetno silvestrovanje s srečolovom. Dohodek bo Sel seveda za nabavo televizorja. Ce bodo za televizor prispevale nekaj *e organizacije ln pod-jetta, računamo, da ga bomo l;.hki) kupili že Januarja 1962.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljuj emol
J. Butara
Z gostovanja Kostanjevičanov v Zagrebu: Marija šketa in Ladko Kukec v 2. dejanju »LJUBEZEN TREH KRALJEV«
Srečanie s partizanskimi književniki
Dom JLA in občinski odbor SZDL v Novem mestu sta v počastitev dneva Jugoslovanske armade priredila v ponedeljek, 18. decembra, v Domu JLA književni večer.
Nastopili so štirje člani Društva slovenskih književnikov: pripovednika France Bevk in Ivan Potrč ter pesni-
V metliškem klubu: vsak dan polno!
• Kulturni klub v Metliki se je lepo razvil. Vsak dan se vrste razgovori, televizor ima vedno dovolj gledalcev, knjižnica posluje trikrat na teden, šahisti domala vsak dan vneto igrajo, drugi spet bero časopise. Posebno mladina zelo rada obiskuje- nove klubske prostore.
• Po slovesni otvoritvi kluba 23. novembra, ki je bila združena z literarnim večerom, na katerem so nastopili književniki France Bevk, Lojze Krakar, Ivan Mlnatti in Lojze Zupane, je Ljudska univerza priredila že dve predavanji o berlinskem vprašanju in o XXII. kongresu KP Sovjetske zveze. Pa tudi kadar ni predavanj, sprožijo obiskovalci zanimive razprave o aktualnih vprašanjih. V začetku novega leta pripravljajo več razgovorov o planu, o komunalnih problemih in o novd ustavi.
ka Peter Leveč in Ivo Minat-
ti.
Pred lepim številom poslušalcev, odraslih in mladine, je goste-književnike toplo pozdravil major Dobrilo Terzič.
Pozdravljen z burnim aplavzom je prvi prišel na oder že naš stari znanec literarnih večerov v Novem mestu pisatelj France Bevk in prebral svojo zgodbo »Mrtvo ognjišče«, Ivan Potrč odlomek iz svojega novega, še neobjavljenega romana, pesnika Leveč in Minatti pa sta dala lep izbor svoje partizanske in ljubezenske lirike. Vsem štirim so poslušalci navdušeno ploskali. »Sprejeti smo bili res toplo in prisrčno,« je dejal France Bevk v imenu vseh.
Po končanem programu je znova stopil na oder tovariš Bevk, se zahvalil poslušalcem ln v imenu Društva slovenskih književnikov čestital naši armadi za njen praznik ob 20. obletnici vstaje.
Zatem so bih književniki gostje predsednika občinskega odbora SZDL Toneta Po-črvlne.
Gardisti čestitajo
Vse bralce Dolenjskega lista, domače ln znance lepo pozdravljajo, želeč v letu 1962 mnogo sreče in uspehov, vojaki v Beogradu: Vojko Osana, Nace Kolenc, Stanko Dolenšek, Štefan Mavsar in desetar Franc š.i-vrič.
»Zidajte mostove-pot v bodočnost«
Velik uspeh Kostanjevičanov v zagrebškem dramskem gledališču
11. decembra so v zagrebškem dramskem gledališču nastopili člani prosvetnega društva »LOJZE KOSAK- iz Kostanjevice na Krki z Benellijevo tragedijo *LJUBEZEN TREH KRALJEV- v režiji Lada SMREKARJA ln inscenaciji akademskega slikarja Mira KUGLERJA. Nastopili so: Ivan Mlakar. Ladko Kukec. Lado Smrekar, Jože Kavčič, Marija Ske-tova Mirni Jenškovčeva, Joži Colaričeva, Karla Kun-taričeva Franci Zahrast-nik in Lojze Mlakar. Poleg naštetih so sodelovali še Drago Jordan. Franci Baznik, Ludvik Jenškovec, Jože Jankovič, Danica Kukec in Roman Jordan.
Benellijeva tragedija je napisana v verzih in jo je v slovenščino prelil pesnik Alojz Gradnik. Je izrazito lirično delo in mu je že dranvitik    dal podnaslov
"tragična poema v treh dejanjih-. Zato je uprizoritev še toliko trši oreh za gle-duflščnike in amaterje še . posebej.
Osrednje dramsko gledališče Zagreba je bilo tega večera do zadnjega kotička razprodano. Predprodajo je organiziralo prosvetno društvo zagrebških Slovencev »Slovenski dom-, tako da je bilo na predstavi mnogo Slovencev. Bilj pa so tudi Hrvatje, in to predvsem gledališčniki in drugi kulturni delavci. Predstava je bila sprejeta t burnimi ap!avzi in se je po dejanju moral kar trikrat dvigniti zastor.
Na odprti sceni Je nastopajoče pozdravil književnik Tone Potokar. Med drugim
je dejal: »Da ste amaterji, navdušeni ln prizadevni gledališki amaterji iz Kostanjevice, prišli gostovat v Zagreb, pomeni most. živo.
neposredno povezavo med dvema sosednjima pokrajinama, med dvema bratskima narodoma, med Slovenci in Hrvat; . . .
Se eden mi prihaja ta hip na misel. Hrviitski pesnik Dragutin Tadijanovič. Eden najveljavnejših med danes živimi. Cez dobra dva meseca bo natanko sedem let kar je sredi zime na Dobravi, v Kostanjevici ob "Irki. napisal dve pesmi, ki spadata med njegove najžlahtnejše tekste. Nikoli nisem bil ne v Kostanjevici n(> v Dobravi in ne vem, koliko sta narazen. Toda ti d>e občuteni pesmi mi govorita čeprav ni nič slovenskega ambientn v njih, da mora biti lep kraj, poln domačnosti, ko Je v hrvut-skem pesniku zbudil tnko prastna občutja o lastnem domu, o materi, o družinskem krogu, o dčiiovini.
Lep večer ste nam pri-
pravili nocoj, prijatelji z Dolenjskega. Ne vem. kako naj bi se vam v imenu hrvatskega Zagreba ln v njem živečih Slovencev primerno zahvalil ...
Zidajte mostove, kajti sam0 čeznje drži pot v lepšo bodočnost.-
Po predstavi s0 gostitelji priredili slavnostno večerjo, na kateri se je zbralo več kot šestdeset povabljenih, med njimi tudi tenorist Joie Gostič. ki je gostom vso noč pel. Slavnostno vzdušje so dopolnjevali še govori raznih uglednih osebnosti, ki so dali polno priznan je Kostanjevičanom in njihovi kulturni dejavnosti.
"»Nocojšnji nastop članov prosvetnega društva »Lojze Košo-k« v glavnem mestu Ljudske republike Hrvatske je ponoven dokaz — Je d. inl ljudski poslanec France Pirkovič — da je Kostanjcvicu pomembno
kulturno središče, ki ga je treba držati skupaj, mu dati vse priznanje, pa tudi vso pomoč!«
Direktor gledališča in znani dramatik Pero Budak pa je dejal:
»V Jugoslaviji je troje prvih gledaliških hiš: Jugoslovansko pozorište v Beogradu, naše Dramsko kazalište in Drama v Ljubljani. Potem sledi kakih štirideset drugih gledališč in slednjič morje amaterskih. V enem izmed prvih treh ste noco' vi nastopili. Bili smo skeptični, ko smo se dogovarjali za nastop amaterjev v naši gledališki hiši. Sami ste nam rekli, da ste amaterji, toda vaša prefi-njena scena, dognana in modema po svojem izrazu, .sinjni kostumi, poleg tega pa ljudje, ki so se znali v teh kostumih gibati, ki so znali živeti Vse lo Je kazalo na kvaliteto, ki jo lahko pokažemo v vsakem velikem mostu . . .«
Podpredsednik ObLO Vi-dem-Krško tov. Karel Sfer-'
ban pa ie v svojem nagovoru  dejal:  »Pomisliti jc
treba, do sta nocoj med nastopajočimi samo dva izobraženca, vsi drugi pa so obrtniki, delavci in kmetje-Res, predstava je bila sijajen uspeh !-
Ce pomislimo, da' so kostanjev iškj amaterji <o P°* nastopili v gledališču, v katerem Je bila doslej vrsta prvih izvedb najuglednejših jugoslovanskih gledaliških, del, v katerem režira znameniti jugoslovanski režiser dr. Branko Ga-vella ln nastopa igralka Marija Kohn, moramo P1'.'" znati, da jc bilo gostovanje drzna akcija, ki pa jc doživela prodoren uspeh.
»Slovenski dom- v Zagrebu je tegn večera zbral okoli svojega ognjišča mnogo Slovencev, njetfov upravni odbor pn je storil vse, kar je mogel, da ie večer tako lepo uspel.
Ob tej priložnosti je iz" šla posebna številka Gledališkega lista z umetniške prilogo, ki jo je ustvaril naš mojster akademski sli' knr Vlado Lnmut in ki predstavlja Kostanjevico na Krki.



Stran 9 —'-■
DOLENJSKA ZALOŽBA
med izpolnitvami in načrti
Mirno lahko zapišemo, da je bilo v našem okraju v minulem letu močno razgibano in uspešno tudi kulturno življenje in da ni le po svojem mnogovrstnem obsegu, temveč tudi po napredni in tehtni vsebini lepo služilo kulturni rasti in duševnemu razvedrilu našega delovnega človeka. Številne prireditve društev Svobod in PD, gostovanja gledališč, literarni večeri, predavanja, razstave, koncerti in podobno — vse to je vtisnilo svoj pečat življenju Dolenjske v letu 1961. Pri kulturno-pr o svet-
nem delu in prizadevanju je imela svoj delež tudi Dolenjska založba. S tem v zvezi smo Severinu Sali-ju zastavili nekaj vprašanj o delu in načrtih založbe.
Kako je založba v letu 1961 izpolnila svoje kulturno poslanstvo?
Odgovor je kratek: z najboljšo voljo in ustrezno možnostim. S tem je seveda povedano premalo. Ker pa vsaka lepa in dobra knjiga opravlja važno kulturno poslanstvo, je Dolenjska založba v naši splošni založniški dejavno-
SPORED RADIO LJUBLJANA
Vsak dan: poročila ob 3.03, 6.00 . 7.00. 8.00. 12.00, 13.00. 13.00, 1700. 19.30. 22.00, 23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do g.oo.
petek, 29. DECEMBRA: 8.05 Od majnnega ansambla do blg-band orkestra. 8.40 Slovenske narodne poje Tone Kozlevčar. 8.35 Pionirski tednik. 10.15 Kolektivi vam na Novo leto. 12.15 Radijska kmečka univerza -Ir.ž. Vinko Sadar: Prihodnost Poljedelcev. 14.03 Radijska šola Za nižjo stopnjo: Pravljica o gumijastem medvedku. 14.33 Radi bi vas zabavali. 13.45 jezikovni pogovori, n.50 Majhni Zabavni ansambli. 18.25 Zbor in narodni ansambel -Joža Vla-hovlč« Izvaja pesmi jugoslovanskih narodov. 18.45 Iz naših kolektivov. 20.00 Orkester Genrge„ Melaclirino. .20.1.5 Te-d-r. !;i zunanjepolitični, 'pregled. ».43 SiFr'stp lit klavirske Slabbc. 21.13 Oddaja o morju ln pomorščakih. 22.13 po svetu lazzs. 43.03 Iz sodobnega simfoničnega repertoarja.
SOBOTA, 30. DECEMBRA: '•ftj Pošurček v mladinski glasbeni redakciji. 8,55 Radijska'šola za nižjo stopnjo. 9.45 Novi posnetki srbskih narodnih pesmi. 10.43 Zvoki iz naših krajev. 11.15 Angleščina za mladino. 12.05 Veseli hribovci z nekaj skladbicami. 12.15 KmctiNUi nasveti — vet. Drago Smreka r: "Vloga veterinarja v družbenih obratih-. 13.30 Čestitajo vam . . . 14.15 Veliki zabavni orkestri te. Ba ledna. 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 17.30 Poje Lola Novakovič. 19.05 Belokranjske Pisanice. 20.20 Zabav na radijska Igra; »Vozli Inšpektorja Bralna«. 20.50 Za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja nase tz-"eljence.
NEDELJA, si. DECEMBRA: ••»0 Mladinska radijska igra -*"atjaž Kmecl: Odločilni dan V •naejl zgodovini. 8.40 Novoletni Pozdravi iz Izraela. 9.00 Matineja zabavnih zvokov. 10.00 Se Pomnite, tovariši . . . 10.30 Pisan Rlasber.l dopoldan. 11.30 Milen-ko Sober: Ozka vrata v ftirnl ,vet. 12.05 Naši poslušalci če-•nujd in pozdravljajo. 13.30 Z;i našo vas. 14.00 Slovenske narodne v priredbah Antona Na-Beleta ln Josipa Pavčiča. 14.13 Cestlike za novo leto. 15.13 Nu-*'rn mladim poslušalcem za no. vo leto. 18.00 Zabavne melodije ■J vas. j,, o« Na silvestrovo. »■«3 Ob kaminu na silvestrovo. g.W Radi ste jih poslušali. 23.33 Novoletna poslanica predsednica lita. 24.00 Srečno 1902! 24.«o Zaplešimo v novo leto!
ponedeljek, i. januarja:
■*0 Mladinska radijska Igra. »■30 Dvanajst mesecev, dvanajst JJJ*""!. 9.03 Revija Juguslovun-"k'li vokalnih solistov, aiis.un-"'»v In orkestrov zabavne glas-°e- 9.35 Novoletni koncert. 11.30 Jjrnmo 7A vas 12n3 Zabavna KUisba za novo lelo. 12.35 Novi-2 l>rl naših Instrumentalnih f«wamblih ln pevcih. 13.30 Na Jrtlljaku zabavnih zvokov. 14.00 "'"venski športniki ob novem "*». 13.40 Zabavno popoldne. "■13 Radijska Igra »Er. dan z Edvardom... 18.13 Za prijetno razvedrilo. 19.00 same prve lz-y«Mbe domačih ansamblov. 20.13 Jjjot melodije z velikimi °avniml orkcslii. 21.C0 Jan.-' "omut: Bela pravljica. 21.50 "aUmi zabavni an-ambll. 22.15 zal,.,.„l ak.nl,. 2.I.0:. 1 ><*nl zvoki.
torek, ». januarja: 9.30 J-epe melodije. 9.05 Zabavni or-«e«ter RTV Beograd. 9.45 Gla»-J?-"o koledovanle križem P«' '•v«'>pi. 10.30 v novo leto I no-
M|«i metoduaini. u.oo t* tMU ■
' v  RTV   Zagreli,  Beograd ln
Ljubljana. 11.40 Prestopili bodo neki prag. 12.20 Slavni pevci v velikih operah. 13.30 Sto let popevke. 14.00 Svet v minulem letu pred zrcalom. 14.30 Zvočni mozaik. 15.15 Za vsakogar .nekaj v zabavni glasbi. 17.05 Novi posnetki RTV LJubljana. 17.25 Kar vam ugaja. 1».0S Zabavne melodije. 20.00 Radijska priredba opere -Se-viljsiki brivec*. 21.30 Vedra zabavna glasba. 22.15 Popevke ln ples. 23.05 Melodije za lahko noč.
SREDA, 3. JANUARJA: 8.05 Plesni rilml iz koncertnih dvoran. 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb. 11.00 Trije spevi. Iz Gershvvinove opere >-Porgy in Bess«. 11.15 Človek in zdravje. 12.05 Trlo Slavka Avsenika. 12.13 Radijska kmečka univerza — dr. Janez. Batis: Vpliv mastilisa rta kakovost kravjega mleka. 13.30 Arije U trancoskeh oper.. 14.05 Radijska Sola za srednjo stopnjo. 14.45 Odkvarteta do okteta. 17.05 Šoferjem na pot 18.10 Dva baročna koncerta. 18.43 Liidski parlrment. 19.03 iz no-vUi pornetkov pianistke Dubravke Tomšičeve. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 23.40 Plesni orkester Ray An-thony.
ČETRTEK, 4. JANUARJA: 8.0) Od zore do noči. 8.30 Zabavna glasba na tekočem traku. 8.55 Radijska Sola za višjo stopnjo. 11.00 Srbske narodne pesmi. 11.15 Ruski tečaj za začetnike. 12.05 Vaški kvintet z liivlko in Sonjo. 12.15 Kmetijski nasveti. - inž. Slavica Sl-kovec: Pretok vina. 13.J0 Domači napevi lz.pod zelenega Pohorja. 13.50 Pisani orkestrski zvoki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.SO Tu. rl-stična oddaja. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 10.45 Kulturna kronika. 20.00 Cetrlkov večer domačih pe?ml in napc-vov. 21.00 Literarni večer. 22.13 Zaključni prizor opere »Kavalir t. rožo«. 22.33 Mladim plesalcem. 23.03 Z domačimi av-tceji.
PETEK, 5. JANUARJA: 8.20 Z zabavnimi melodijami od Urala do Pirenejev. 8.35 Pionirski tednik. 11.15 Naš podlistek -Amerika Iz. dneva v dan-- I. 12.05 Nekaj žumberšklh zapoje ZVK. 12.15 Radijska kmečka univerza - Inž. Erik liiselt: Načrtovanje In urejanje družbenih govedorejsklh gospodarstev. 13.50 Kvintet bratov Av-senlkov. 11.05 Radijska fola za nižjo stopnjo. 17.1)5 Portreti iz. Klare llalllanskc glasbe. 18.10 Mehika v pesmi In plesu. 18.43 Iz naših kolektivov. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Igrala dva pihalna kvinteta. 20.45 Stlri sto let klavirske glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.03 Zaplešite z nami!
SOBOTA, 8. JANUARJA: 8.05 Poštarčok v mladinski glasbeni redakciji. 8.33 Radijska Sola za nižjo stopnjo. U.OO Pevca Tereza Kesovija ln Dušan Jakšlč. 11.13 Angleščina za mladino. 12.03 Ansambel MIlana Sian-leta. 12.13 Kmetijski nasveti -inž. Franc Skledar: Kaj delaju poljedelci pozimi na n:i>m obratu. 13.30 Sestanek Instrumentov. 13.30 Italijanski pevki MIha In Min«. 1133 Naši poslušalci česlitajo ln pozdravljajo. 13.25 Plema orkestra Max Greger In Marty Gold. 17.03 Gremo v kino ... 19.05 Priljubljene slovenske popevke in L ubljanskl i*"- ansambel. 20.00 Po domače v vedri s. bolni večer. 20.10 Zabavna rsdllska Igra: »Vozil Inšpektorja Bralna- 20.50 Meludlio za prijetim konec ledna. »2.13 Oddala za naše izseljence. UM Plesna gLisba.
sti opravila po obsegu sicer skromno, vendar vredno nalogo splošnega kulturnega pomena.
In program?
Program je založba izpolnila nekoliko okrnjen. Od napovedanih del smo morali iz tehničnih in finančnih vzrokov prenesti v leto 1962 Jarčev »Partizanski Rog« in zbornik »Iz geografije Dolenjske« (ki pa je sicer že v tisku). Izdali smo prevod Portugiški soneti Barrett Brovoningove, Neviodunum, Seliškarjeve Ljudi z rdečim cvetom in povest Jožeta Dularja Andrej in Katja.
Kako je založba počastila 20-letnico vstaje?
Za ta jubilej ljudske revolucije in vstaje smo izdali toplo pisano zbirko partizanskih črtic in spominov partizanskega književnika Toneta Seliškarja, ki je dal svoji knjigi naslov »Ljudje z rdečim cvetom«. To knjigo, ki tudi po zunanji opremi in lepem papirju reprezentira jubilejno izdajo, smo prvič prodajali na stojnicah v Ljubljani ob osrednji republiški proslavi 20-letnice vstaje. Za pionirje pa smo že v decembru 1960 izdali slikanico o partizanskih bojih na Dolenjskem — »Nepokorjeni bregovi«.
Videli smo še dve knjigi iz okvira Dolenjske založbe v letu 1961. Kako je z njima?
To sta Pedagoški teden v Novem mestu 19G0 in. Metlika skozi stoletja Jožeta Dularja. »Pedagoški teden« je izdal (in zbral sredstva) Svet za prosvelo okraja Novo mesto, »Metliko skozi stoletja« pa Belo-kranjsko muzejsko društvo. Založba je obema knjigama na željo obeh izdajateljev dala svoje ime (Izdala Dolenjska založba) in ju tako tudi uvrstila v svoj program. S tem je knjižno-založniška dejavnost na Dolenjskem enotno usmerjena.
V tisku je »Dolenjski zbornik«. Kdaj izide?
Razen štirih prej navedenih knjig in dveh »gostov« (Pedagoški teden in Metlika skozi stoletja) spada v program leta 1961 še Dolenjski zbornik, ki bo poslej izhajal kot redna vsakoletna publikacija Dolenjske založbe. Ker se je malo pozno začelo s pripravami, bo ta zbornik izšel šele februarja 1962, je pa že v tisku. Posvečen bo 20. obletnici vstaje, zato ima težišče prav na obširni razpravi »Dolenjska v letu 1941« in še na nekaterih tovrstnih člankih. Mimo tega zajema zbornik še gradivo iz gospodarstva, arheologije, jezikoslovja, etnografije in podobno. Ker je izdaja takega zbornika draga stvar, smo si pomagali z nabiranjem oglasov. Podjetja in ustanove so potrebo po takem zborniku in po materialni pomoči za njegovo izdajo dobro razumela. Naj poudarim, da gre res denar, nabran z oglasi, za pocenitev knjige, se pravi Dolenjskega zbornika.
Kako gredo vaše izdaje v promet?
Se kar dobro, če upoštevamo, da smo mlada založba in da nimamo svojega propagandnega aparata, temveč prodajamo vse knjige   skozi komisijsko
prodajo prodajnega oddelka Mladinske knjige v Ljubljani. Ljubiteljev knjig ne manjka, le da so spričo visokih tiskarskih cen drage. Celo pri nas, ki jih damo na trg brez zaslužka ali celo ceneje, kot stane knjiga založbo. Kot nobena založba tudi mi ne moremo biti na »čistem ekonomskem računu« — potem bi bile knjige sploh predrage. Druge založbe subvencionirajo svoje izdaje iz svojih stranskih dejavnosti (knjigarne, papirnice, tiskarne itd.), mi pa jih moremo vsaj za sedaj izdajati le z dotacijo okrajnega ljudskega odbora (kjer imajo za tovrstno vejo kulturne dejavnosti polno razumevanje).
Kako je s programom Dolenjske založbe za leto 1962?
Omenil sem že, da smo morali v program za leto 1962 »premakniti« dvoje napovedanih del (Partizanski Rog, Iz geografije Dolenjske), tretja knjiga bi bil »Dolenjski zbornik« za leto 1962. O drugih izdajah pa založniški svet še ni sprejel dokončnega načrta, ker se bo načrt moral seveda gibati v okviru finančnih zmožnosti. Vsekakor bomo mislili tudi na izdaje za otroke in mladino, na zgodovino in gospodarstvo Dolenjske, na NOB, turizem in seveda tudi na leposlovje: Založba bo lahko opravljala izredno važno nalogo, saj je Dolenjska še v marsičem »neraziskano področje«. Izredne i»aj-iiosti so zapiski in spomini borcev in aktivistov NOB. Nekaj takih stvari že ima-■mo (treba jih bo pripraviti za tisk), želimo pa jih še in več. Saj so za zgodovinsko podobo partizanstva na Dolenjskem vsi, tudi drobni podatki velikega pomena.
Imaš še kakšno svojo osebno misel?
Imam! Najprej zahvala vsem, ki založbi na kakršenkoli način pomagajo. Nadalje pozdrav in toplo novoletno voščilo vsem bralcem naših izdaj in seveda tudi avtorjem! Potem pa še odgovor na očitek, ki ga včasih slišimo, češ da smo Dolenjska založba, izdajamo pa tudi knjige, ki niso neposredno vezane z Dolenjsko ali pa avtorji niso Dolenjci. Tak očitek je zgrešen že v osnovi. Založba mora imeti že spričo splošnega našega knjižnega trga širši koncept, tudi se noče in ne sme »za-plankati«. Mimo tega je tak očitek napačen. Od devetih doslej izdanih knjig sta taki, da ne sodita v »dolenjsko področje«, le dve (Bevkova Domačija in Portugiški soneti). Kraj in dogajanje v »Ljudeh z rdečim cvetom« je v glavnem Dolenjska, povest »Andrej in Katja« se sicer godi v okupiram Ljubljani, je pa avtor pristen Dolenjec. To le mimogrede, da bi ne bilo napačnih sodb o delu in programski politiki Dolenjske založbe.
Srečno 1962. letol
Jože šterk iz Črnomlja in Jože Geršič iz Dol. Suhorja pri Metliki, sedaj vojaka v Djevdjeliji, lepo pozdravljata starše, sestre, brate in sorodnike, mladino domačih vasi, posebno pa kolektiv BETI v METLIKI, želeč vso srečo v prihodnjem letu!
ODLIKOVANJA
predsednika republike
Za letošnji 29. november, obletnico ustanovitve FLRJ, je predsednik republike tovariš Josip Broz Tito odlikoval tudi večje število zaslužnih javnih delavcev, tovarišev in tovarišic iz proizvodnje, državne uprave, organizacij in ustanov v našem okraju.
Naslednja odlikovanja so prejeli:
RED DELA Z RDEČO ZASTAVO:
PIRKOVIC FRANC, sekretar OK ZKS, Novo mesto.
RED REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM:
2UNIC JANEZ, predsednik ObLO, Črnomelj.
RED DELA Z ZLATIM VENCEM:
BAJC MARTIN, podpredsednik ObLO, Brežice; COLA-RIC ALOJZ, upokojenec, Vi-dem-Krško; DRAGAN FRANC, upokojenec, , Videm - Krško; JAKOFCIC NIKO, upokojenec, Črnomelj; PIRC ANTON, predsednik OZKZ, Novo mesto; POCRVINA MIHA, direktor OZSZ, Novo mesto; &MID STANE, direktor »Zore«, Črnomelj.
RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM:
PLAVEČ JOŽE, Zavod za zaposlovanje delavcev. Novo mesto.
RED DELA S "SREBRNIM
VENCEM:
.
AS FRANC, pom. upravnika KZ, Dolenjske Toplice; DOLAR MIRKO, referent ONZ, OLO Novo mesto; FIC-KO VENDELJ, direktor GP.i ^Zasavje«, Sevnica; FIR RE-G1NA, invalidska upokojenka, Metlika; ILENIC JANE2. kmetovalec, .Črnomelj; ICAM-151C MIRKO, predsednik CbLO, Brežice; KNAFELJC IRIDERIK, šef odseka ONZ OIO; KNEZ JOŽE, direktor rudnika lignita, Krmelj; MA-I-T'-ŠIC RUDI, upokojenec, Sevnica; MOLEK FRANC, relerant ObLO, Metlika; MU-SER EMA, presednica komisije pri OK ZKS, Novo mesto; PAJNIC LOJZE, predsednik Okrajne kmetijsko-go-zdarske zbornice, Novo mesto; REŠETA TONČKA, kme-tovalka, Sevnica; SEVER VERA, upokojenka, Novo mesto; SOSTERIC OTMAR, referent ONZ OLO; ŠUŠTAR J02E, upokojenec, Novo mesto; UDOVIC JOŽE, sekretar tovarne »Novoteks«, Novo mesto; URH IVAN, upravnik Komunalne uprave, Metlika: VIDECNIK VINKO, upravitelj osemletke, Mokronog; VITKOVIC JANEZ, upravnik parne pekarne, Črnomelj; VONCINA ERNEST, referent ONZ OLO.
MEDAIJO DELA:
BALOG ZDRAVKO, uslužbenec ONZ OLO; BANDELJ MILAN, miličnik, ONZ OLO; BAŠKOVIČ J02E, oddelko-vodja »Agroservisa«, Brežice; BENIGAR ANTON, vodja službe ONZ OLO; BLATNIK
MATIJA, administrator, ONZ OLO; BOZIC IVAN, miličnik, ONZ OLO; BRIMŠEK MIRKO, uslužbenec, ONZ OLO; BUZECAN MARJAN, vodja sektorja, ONZ OLO; CRNE LUCIJA, tajnica osemletke, Črnomelj; FON JOŽE, vodja sektorja, ONZ OLO; FRANKO VIKTOR, uslužbenec, ONŽ OLO; GERŠAK MIHAEL, uslužbenec, ONZ OLO; HOČEVAR HERMINA, gospodinja, Trebnje; HORVAT IVAN, miličnik, ONZ OLO; ILJAZ FRANC, kmetovalec, Sevnica; IVANJSEK LEOPOLD, cestar uprave za ceste Celje-Erežice; JARC FRANC, komandir, ONZ OLO; JERAJ MILAN, referent, ONZ OLO; JERIC ANTON, komandir, ONZ OLO; KENDA RAFAEL, komandir, ONZ OLO; KLE-PEC FRANC, uslužbenec, ONZ OLO; KOSTREVC LJUDMILA, uslužbenka, ONZ OLO; KOSTALJ ANA, telefonistka, ONZ OLO; KOVACIC VIDA. računovodkinja, ONZ OLO; KRIZMAN FRANC, višji paznik, ONZ OLO; KR2AN IVAN, avtomehaničar, V. P. 3363, Cerklje; LAVRIC IVAN, referent, ONZ OLO; LIKAR BRUNO, komandir PLM, ONZ OLO; L02AR STANE, komandir LM, ONZ OLO; MARS MIHAEL, administrator, ONZ OLO; MaSNIK FRANC, komandir PLM, ONZ OLO; MAVRI N VILJEM, vodja izmene, ONZ OLO; NANGER RUDI, referent, C/NZOLO; ORE-ŠAR URH, zidar, voj. p. 33g3, Cerklje; OSTIR FRANČIŠKA, perica, V. P. 3363, Cerklje; PERME IVAN, vodja službe, ONZ OLO; POLAK VLADImir, vodja delavnica, tovarna pohištva, Brežice; PRIMO-ZIG IVANKA, pis. uslužbenka, OjMZ OLO; PRIMOŽIČ J02E, referent ONZ, OLO Novo mesto; PŠENIČNIK JOŽE, klepar, Obrat za popravila voz, Dobova; RAN-GUS FRANC, referent, ONZ OLO; REMEC ANTON, miličnik, ONZ OLO; RIBIC KAREL, logar, KZ Trebnje; RO-LIH IVAN, referent, ONZ OLO; ROŽMARIN STANKO, miličnik, ONZ OLO; SIKO-SEK IVAN, referent, ONZ OLQ SIKOSEK JADVIGA, vodja pisarne, ONZ OLO; SIMONIC FRANC, miličnik, ONZ OLO; SKRT IVAN. uslužbenec, ONZ OLO; SRP-CIC RUDI, aviotapetnik, V. p. 3s63, Cerklje; STELJA MILE, letalski tehnik, V. p. 3363, Cerklje; STO.PAR J02E, vodja izmene, ONZ OLO; ŠKA-I.ER STANISLAV, kustos. Posavski muzej, Brežice; ŠKRLJ HERMAN, miličnik, ONZ OLOt TOMA2IC ZVONKA, šef vložišča, ObLO Vt-dem-Krško; TURK BLAŽ, uslužbenec, ONZ OLO; URH JOŽE, vodja pisarne, ONZ OLO: ZUPANČIČ RADO, referent, ONZ OLO Novo mesto.
Vsem odlikovanim tovari-šicam in tovarišem naše prisrčne čestitke!
Odlikovanja ob 22. decembru
Predsednik republike tovariš Josip Broz Tito je za dosežene uspehe pri delu za narodno obrambo ob letošnjem 22. decembru odlikoval več tovarišev iz našega okraja. Odlikovani so bili!
Z REDOM ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MECI:
Janez Zunič, predsednik ObLO v Črnomlju; Franc Vrviščar, predsednik ObLO v Metliki; Karel Sterban, podpredsednik ObLO Vi-dem-Krško; Zvone Pere, tajnik ObLO v Novem mestu; Stanko Muzlovič, načelnik odd. za narodno obrambo v Novem mestu; Alojz Bcrkopec, referent  na od-
delku za naredno obrambo v Novem mestu: Alojz Kunej, ref. na odd. za nar. obramibo v Vldrr.u-Krškem; Franjo I.ončarič, referent na oddelku za narodno obrambo v Črnomlju; Anton Selan, rel. na odd. za nar. obrambo v Novem mestu; Lovro Ribič, šef odseka za nar. obrambo v Metliki; Maks Vale, ljudski odbornik v Novem mestu; Leopold Ferbežar, ref. na odd. za nar. obrambo v Novem _me stu.
Z MEDALJO ZA VOJAŠKE ZASLUGE je bila odlikovana Ana Novak, referentka na odseku za nar. obrambo v Trebnjem.
ZAPISKI Z OKRAJNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE
ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL
NAJ SE RAZRASTEJO V VEDNO ŠIRŠI POLITIČNI ORGAN
Uvodno prespektivno poročilo je delegatom konference prebral predsednik okrajnega odbora .SZDL tovariš Viktor Zupančič. Potem ko je najprej opisal po-m;n obdobja, za katerega poročilo velja, je obdelal nekatera najvažnejša dogajanja v mednarodnih odnosih, nato pa dejal, da so najmočnejša gibalna sila naše družbe novi socialistični družbeni odnosi in hiter razvoj proizvajalnih sil, ki hkrati krepijo materialno podlago samoupravljanja. Uveljavlja se nova delitev dohodka, ki postavlja nove osnove za nadaljnjo pospešeno rast naše ekonomske meči in življenjske ravni.
Smernice V. kongresa SZDL Jugoslavije smo uveljavljali tudi v našem okraju. Napredek v družbenem živlijanju, v delavskem in družbenem upravljanju, vedno večje uveljavljanje delovnega človeka kot proizvajalca in upravljavca na vseh važnih mestih — vse to so najdragocenejši činitelji, k; so dalj V. kongresu osnovo, da je še krepkeje zairtal naš nadaljnji razvoj. Na volilnih in občinskih konferencah so naši člani spoznali gradivo; tudi s pomočjo drugih primernih ©Milk obveščanja smo seznanili najširši krog državljanov v okraju s temi načeli, ki so bi'j hkrati gilavna osnova za izdelavo novega programa petletnega razvoja za obdobje 1961-1965.
Tovar iž predsednik Zupančič je nato podrobneje govoril o novem programu razvoja v okraju, pri čemer je poudaril pomen investicij, nadaljnjega razvoja produktivnosti, industrije in drugih gospodarskih panog Posebne skrbi mora biti pr: tem deležno vprašanje združevanja sredstev gospodarskih organizacij in komun. Tu smo bili doslej mlačni, pa smo imeli zavoljo tega samo škodo. Saj ležijo ponekod v skladih pri podjetjih ali v občinah že več let sredstva brez haska; če bi jih združili in si jih posodili, pa ne bi bila več mrtev denar! Subke gospodarske razmere v komunah nas naravnost silijo k pametnejšemu gospodarjenju! Kaj lahko dosežemo pri takem delu, nam najlepše kaže primer tovarne stekla, ki poteka v okviru združevanj sredstev v LRS.
Dosedanji napredek
kmetijstva terja nadaljnje modernejše gospodarjenje
Važen člen v gospodarstvu okraja je' in ostaja km"''iVvr Dosedanji štev^l-
»Od evidence bank in dela statističnih organov pričakuje komuna veliko - več praktične koristi kot jo je imela doslej, je med drugim krepko podčrtal tovariš Ludvik Golob, predsednik ObLO v Novem mestu
ni primeri so pokazali, da je povečanje kmetijske proizvodnje odvisno predvsem od hitrejšega razvijanja velikih in tehnično dobro opremljenih kmetijskih posestev, ki se vedno bolj približujejo sodobnim oblikam industrijske proizvodnje. Tudi tu smo že dosegli lepe uspehe, čeprav nekateri po-idafki kažejo, da posamezne kmetijske organizacije še niso vsega naredile, kar bi že lahko.
Starj način kmetovanja na sto in tisočih razdrobljenih parcelah izgublja tla pod nogami in postaja vedno večja ovira za moderno proizvodnjo. Kmetijska zadruga ima zdaj popolnoma novo obliko dela: začela je krepko razvijati svoje obrate. Po združitvi so postale KZ močne gospodarske organ zaci je in čedalje bolj približujejo svoje oblike dela takim načinom, kot jih poznajo družbena posestva. S tem v zvezi pa se je ponekod udomačilo naziiranje, da zdaj ni treba več vključevati v sodobno proizvodnjo zemlje privatnega kmeta, da je to stvar nekoga drugega v komuni. Socialistična zveza ima prav v zvezi s tem pomembne naloge na vasi. Nudijo se nam raz'ične možnosti za politično delo na terenu, tesno združeno z docela praktičnim, konkretnim reševanjem posameznih gospodarskih vpašanj.
Vse bolj načrtno bo treba odkupovat; zemljo in z. raznimi oblikami kooperacije
Vlado Deržič je na konferenci obrazložil številne probleme, ki jih rešuje mladinska organizacija v okraju
zagotoviti višjo proizvodnjo. Nekatere občine to nalogo še vse preveč prepušča jo okrajnim organizacijam (OZKZ, zbornici in zavo dom). Vedeti pa je treba: dokler ne bo glavne gonilne sile v komuni, tudi okrajne investicije ne bodo mnogo naredile.
Nova delitev dohodka postavlja delavca v nov položaj
Z novo delitvijo dohoden v gospodarstvu je postal delavec resničen gospodar svojega dela. Nastajajo novi, še bolj socialistični odnosi; približuje se konec mezdne miselnosti. Taka delitev dohodka tudi v zdravstvu, šolstvu in v dau-•Vh dužbenih službah prinaša vsem delovnim ljudem še večje pravice in dolžnosti. Med njimi je verjetno na prvem mestu ta, da človek kot proizvajalec in občan aktivno dela v celotnem družbeno-političnem mehanizmu.
Tovariš predsednik je nato opisal uspehe gospodarstva v okraju v letošnjih 9
mesecih, nato pa tudi napredek glede osebnih dohodkov. Medtem ko je čisti dohodek gospodarskih organizacij narastel letos za 47 odstotkov, so se povečali osebni dohodki s prispevki za 52 odstotkov, sklad; pa le za 34 odstotkov. Kritično je omenil pojave, ko so v posameznih podjetjih napačno razumeli vlogo nove delitve dohodka, saj so ponekod s pravilniki večino sredstev razdelili na osebne dohodke, za obratna sredstva jn investicije  za   nadaljnji razvoj
Predsednik okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič bere konferenci poročilo o problemih in nalogah organizacije
pa nimajo denarja; dala naj bi ga jim družba ...
Večina kolektivov je seveda pravilno razumela bistvo nove delitve dohodkov; najbolj pametno so ta vprašanja vskladila posebno velika podjetja, kjer je najmanj odstopanj ali bistvenih razlik. Slabe pravilnike imajo mnoga trgovska podjetja, pa tudi druga manjša podjetja še niso uredila novih odnosov kakor bi bilo treba. "
Za pravilno pojmovanje komune in ljudskega odbora
V vrstj problemov, ki zdaj zanimajo slehernega občana, je potrebna predvsem jasna orientacija v pravilnem pojmovanju komune in vloge ljudskega odbora. Če bi g'edali v ljudskem odboru in v komuni eno in isto vprašanje, lahko to hudo zavre nadaljnji razvoj neposredne demokracije. Gre pa za to, da pritegnemo slehernega občana da bo aktivno reševal, odločal in usmerjal vprašanja delovnih skupnosti kot tudi komunalne in širše skupnosti. Ljudski odbor ostaja samo eden izmed organov komune; je njen predstavniški in vodilni družbeni organ, odgovoren za razvoj proizva-ja'nih sil v komuni, za naraščanje proizvodnosti dela.
Delovno predsedstvo prve komisije: Tone Počrvina, Franc Vrviščar in Milica šali
za materialni položaj občanov, za razvoj družbenih služb. Komuna pa je živ organizem na določenem področju, ki mu moramo zagotoviti tako notranjo ureditev odnosov in oblik medsebojne odvisnosti, da se bo spričo vseh naštetih činiteljev res Tahko razvijala kot zveza proizvajalcev na določeneri območju.
Tovariš Zupančič je nato podrobneje govoril o dosedanjih dobrih in pomanjkljivih straneh dela ljudskih odborov in komun. Načel je tudi nekatere izmed problemov, ki so zdaj pred družbenimi službami in gospodarstvom v komunah, poudaril je na'oge krajevnih skupnosti in dolžnosti odbornikov ter ljudskih poslancev do zborov občanov.
V sistemu upravljanja v komuni pa se mora Socialistična zveza kot njegova politična oblika pojavljati povsod tam, Uj t je treba pomagati, da določimo napredna stališča, kjer je treba organizirati družbeno so-
cialistično pobudo in kontrolo. SZDL naj bo v komuni čuvar demokratičnosti, nosilec, oblikovalec in izvrševalec socialističnih moralnih norm med svobodnimi ljudmi naše dežele.
Izboljšati moramo sistem obveščanja
Vsak občan naj bi soodločal in upravljal; pogoj za tako sodelovanje pa je vsestranska informiranost občana. Sedanja mreža in obseg sredstev za obveščanje v okraju sta vsekakor prešibka. Včasih niso sedanja sredstva niiti dovolj izkoriščena, zato ostaja premnogo dobrih misij in hotenj v ozkem krogu ljudi. Seveda ni mogoče pričakovati večje podpore naprednim socialističnim idejam in predlogom, če o njih člani ne vedo nič ali pa le zelo malo. Zgolj ugotavljanje stanja in potrebna kritika v sedanjih sredstvih obveščanja so brez potrebne mobilizacije (Nadaljevanje  na   11. str.)
Osnovno izhodišče vsega
je vedno bil in bo
Odlomki iz razprave podpredsednika Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariša Franca Kimovca-2ige na okrajni konferenci Socialistične zveze
Potem ko je pozdravil delegate okrajne konference, je tovariš Kinto-vec najprej govoril aktivistom Socialistične zveze o osnovni orientaciji pri vsem našem delu:
Izhajamo od človeka in njegovih konkretnih potreb in se v vsem našem praktičnem delu vedno znova obračamo na človeka. Uvajamo pojem občan, ki bo poslal veljaven potem; ko ga bo verjetno osvojila nova ustava. S tem razširjamo predstavo državljana, saj je pojem občana mnogo širši kot dosedanji pojem volivca. Kot državljan socialistične domovine ima človek kot volivec take ali drugačne pravice in dolžnosti: kot občan pa je resničen soupravlja-vec in eden glavnih činiteljev sood-'očanja v komuni. Aktivisti Socialistične zveze moramo zategadelj imeti ircd očmi vedno dvoje:
Ko gremo pred člane in pred <>'»>-"ane, moramo biti na čistem glede vseh stvari in stališč, glede katerih želijo razpravljati oni ali se želimo mi z njimi pogovoriti. Jasna nam moralo h"ti osnovna socialistična načela! Drugo, kar ni nič manj važno, pa jc dejstvo, da moramo poznali teren, na katerega gremo. Vedeti moramo kaj tam ljudje o socializmu že vedo in kal si pod socializem predstavljajo. Ce tega ne upoštevamo, potem je naše politično delo kaj hitro lahko neučinkovito.
Tovariš Klmovec je nato razpravljal o problsmih, ki sta jih na konferenci podčrtala tako uvodno poročilo kot glavnj referat. Najprej se jc dotaknil pojavov, ko so posamezni vodilni ljudje v gospodarskih organizacijah prišli neupravičeno do višjih nagrad, kot jim dejansko gredo. Prav je, je med drugim dejal, da so poro-, čila kot delegati v razpravi te stvari zaostril1 in da zaključki konference pcVav'.lajo stvari na pif vo m-«(o. Toda ko govorimo o takih vpraša-
njih, govorimo hkrati vedno tudi o socialistični morali. Socialistična morala pa je za ljudi vedno zelo konkretna morala. Kar je za nekoga še moralno, j > za drugega že nemoralno in spet narobe; vidimo, da je pojem morale zelo raztegljiv — glede na to pač. kdo je nosilec tega pojma. Socia-1'stična morala naj postane, j» podčrtal tov. Kimovec, neke vrste regu-lativ vseh odločitev, ki jih organ samoupravljanja v gospodarskih organizacijah ali v ustanovi sprejema. S tem hkrati tudi sprejema odgovornost pred sabo, pred javnostjo in pred skupnostjo.
To pomeni, da so za take plače odgovorni razen tistih, ki so jih sprejeli, tudi Usti, ki so jim take plače določili. Te stvari pa moramo zelo jasno razložiti. Ce bosta namreč kolektiv in ta, ki je take dohodke dobil, živela v prepričanju, da jima bo kdo drug povedal, kakšna so merila socialistične morale, če teh meril ne bo imel kolektiv sam, potem do njih ne bomo prišfli. Nosilci morale so vedno konkretni ljudje, nosilci socialistične morale so borci za soc'ali-zcm. Ce je teh borcev v gospodarski organizaciji premalo, če so njihove sile prešibke, če so slabo oboroženi, da b; se borili za socializem, potem je njihova morala seveda na nizki stopnji. Tu pa je dolžnost družbenih organov — mislim na občinski zbor proizvajalcev, na odbor SZDL, na občinski komite Zveze komunistov, da z vsemi sredstvi pomagajo kolektivu, da razčisti pri sebi, kakšne so njegove moralne norme glede nagrajevanja. Kolektiv bo v tem primeru dobil lekcijo, bo pa v bodoče pametno ravnal.
Tovariš podpredsednik Kimovec Je zatem opozoril na vprašanj- tržišča, k' ga številni kolektivi zano<davl j? jo. Pr^'fravnn'a v »vrtah Izvira'o '•■/ napačnih ocen stanja na trgu; kolektivi
se naslanjajo na položaj v začetku leta 1961, k; pa se je po uveljavitvi novega gospodarskega sistema marsikje že znatno spremenil in se še bo! V prenekaterem kolektivu so na podlagi ocene iz prvih, dni leta 1961 obljubili visoke dohodke, položaj na trgu pa se je nato za marsikoga sprem?nil. Zdai so v nerodnem položaju: ali izplačati vse »obljubljene plače« in prikrajšati »fonde 'a-H pa ukrepati drugače, pametneje, bolj gospodarsko. Kjer hočejo pojesti sproti vse, kar ustvarijo, so na zelo nevarnem področju: zapravili bodo sklade, s katerimi bi morali dolgo živeti in skrbeti tudi za razširjeno reprodukcijo svoje proizvodnje. To pa ni le težava teh kolektivov; to je hkrati skupna skrb komune, okraja, republike in federacije. Kolektiv, ki tako dela j-, napravil prekršek pred najširšo skupnostjo. Tako nespametno početje je seveda hkrati tuđ' voda na mlin tistim, ki hočejo razvoj so-cia'izma zadrževati.
Tovariš Kimovec .je nadalje razpravljal o ii' katerih problemih družbenega plana za 1962, o odnosih pri osebnih dohodkih in o potrebi, da je treba taka vprašanja s kolektivi razčistiti in osvestiti ljudi v podjetjih ln ustanovah, da so v polni meri odgovorni za razvoj na svojem področju.
Glede nadaljnja gradilvp socializma na vasi je tovariš nodpred-sednik glavnega odbora SZDL dejalt da nam je glede tega vprašanja dal docela jasne napotke že IX. plenum SZDL Jugos'avije. Tu imamo načelno orientacijo, v posameznem konkretnem nrimeru pa moramo seveda ravnati lako. da ne rušimo brez potrebe ustaljene individualnosti kmečkega proizvajalca kot delovnega človeka. Kmet se bo vselej odločil ia nekaj boljšega, če bo to kar nai ho novo nJemu ustrezno. Ce v tem bo videl bodočnosti, potem se bo obo-favUal. Velika odgovornost ie pred d>lpv«kim' oziroma za''rnž"lnv svet' u." i, 7»»'-ti»r. Tu in irfhn O'rbno vO* tt'f-   nn>"'l-n  ~,u»ilr*>    v:i, :V„r nitn>
ne jre le za kratkotrajno kooperacijo
Z razprave delegatov v prvi komisiji
V Prvi komisiji, katere delo so vodili Franc Vrvi-ščar, Tone Fočrvina in Milica Sali, je sodelovalo 121 delegatov in gostov, govorilo Pa je 11 tovarišev. Prvi je diskutiral .
TONE POCRVINfl:
Samo v komuni lahko rešimo vse probleme
Tovariš Tone Počrvina iz
Novega mesta je načel z razpravo bodočo vlogo občinske organizacije SZDL in njenih organov v komuni. Uveljavljanje nove delitve dohodka prinaša nove odnose v komuni, ki čedalje bolj strnjmjejo interese kolektivov in državljanov. Ta povezava pa bo še čvrstejša, če bomo brez obotavljanja uresničili in dosledno izvajali vsa socialistična načela naše družbe. Med njemi je dosledno uresničevanje nagrajevanja po delu nedvomno na prvem mestu. To je nov, revolucionarni činitelj in važno gibalo našega gospodarskega in družbeno-poli-tičnega razvoja. Praksa pa kaže, da je bila ponekod izdelava pravilnikov o nagrajevanju res samo stvar kolektivov, ne pa vseh činite-Ijev v komuni. Številni primeri nepravilnega nagrajevanja kažejo na to, da so marsikje hote ali nehote iz-maličili načela novega gospodarskega sstema. Tu mora povedati odločilno besedo tud; SZDL.
Tovariš Počrvina je nato opisal tudi naraščajoče zanimanje občanov za komunalno politiko. Praksa kaže, kaj nam lahko pomenijo zbori volivcev in delo krajevnih skupnosti, celoten razvoj pa vedno bolj potrjuje, da lahko samo v komuni uspešno rešimo vse probleme, ki zanimajo občane in kolektive.
FRANC STAJDOHAR:
Za uspešnejše oblike dela
Tovariš Franc Stajdohar iz Črnomlja je razpravljal o delu občinskega odbora SZDL, o komisijah in o krajevnih organ:zacijah na področju občine. Opozoril je, da delamo še večkrat po starem, potrebe časa pa nas zaradi tega preraščajo. Premalo je v praksi novih metod dela, organizacije delajo brez podatkov in točnih analiz. Prihaja tudi še do dvotirnosti med organi v komuni- Zavzel se je za sodobnejše oblike dela, ki naj hkrati pomagajo tudi krajevnim organizacijam do večje samostojnosti.
VINKO JURKAS: Delo SZDL na vasi
O tem, da ima Socialistična zveza o okraju eno najvažnejših nalog pri graditvi socialističnih odnosov na vasi, je razpravljal tovariš Vinko Jurkas iz Brežic. Podrobno je obrazložil nekatere podatke o razdrobljenosti
v kmetijski proizvodnji, ki hromi naše uspehe na tem področju. Delovne sile bo na vasi vedno manj, kar nas spet silj v moderno proizvodnjo in sodelovanje kmetov z zadrugami. Opozoriti je, da pogoji življenja in politično razpoloženje na vasj močno vpliva na zavest ljudi, ki se bodo čedalje hitreje odločali za napredek svojih krajev in svojega življenja. Problemi nastajajo tam, kjer posestva in KZ odklanjajo nakup zemlje zavoljo razdrobljenosti in oddaljenosti. Prevzeti bi jih morale, nato pa zemljo arondirati s čimer bi pridobili površine, ki bi bile zanimive za novo proizvodnjo.
O kmetijstvu je razpravljal tudi tovariš 'Kure iz Črnomlja, ki je zlasti opisal pomen in vlogo kmetijskega
zadružništva v občini. Črnomaljska zadruga je z novimi oblikami dela docela spremenila svoj značaj; zdaj načrtno skrbi za nove obdelovalne površine in po njeni zaslugi se vprašanje steljni-kov še naprej ugodno rešuje.
FRANC KOŠIR:
O perečih problemih zdravstva v videmsko-krški komuni je razpravljala dr. Tatjana Hvala-Andrijaševič
Ljudi je treba čimbolj seznanjati z razvojem
Tovariš Franc Košir iz Črnomlja je zelo učinkovito načei vprašanje boljšega obveščanja ljudi z vsakodnevnimi vprašanji našega razvoja in graditve. Vedno bolj decentraliziramo različne službe in pristojnosti, ljudi pa vendarle sproti še ne seznanjamo z dolžnostmi, ki jih prinaša decentralizacija. Ker v podjetjih in na vasi občanom ne povemo vsega, kar bi kot volivci, proizvajalci in upravljavci morali vedeti, imamo nepotrebne probleme. Vse organizacije bi morale temsljiteje seznaniti svoje člane s pojavi, ki jih prinaša vsak dan. Kolektivi so preveč zaprt; vase in v svoje ožje probleme.
Načel je tudi vprašanje družbenih služb in njihovega finansiranja. Ker za te pereče probleme v Beli krajini manjka denarja, je toliko bolj potrebno, da vsi ljudje zvedo, kako je s financami in da so s tem, da soodločajo o delu in načrtih, hkrati tudi soodgovorni za potek dogodkov.

dela in našega prizadevanja naš delovni človek
kmeta z zadrugo; gre za to, da dosežemo perspektivno sodelovanj; v kmetijski zadrugi. Da bomo v kmetijski proizvodnji hitreje napredoval.', bo potrebno še precej aktivnega dela z zadružniki, treba bo aktivirati socialistične sile na vasi. Praksa kaže, da srna tu večkrat ie enostranski.
Položaj družbenih služb v resnici še ni zadovoljiv, je nadaljeval tov. podpredsednik. Da pa bi z določenimi zveznimi predpisi zajamčili tako delitev narodnega dohodka, da bi tem službam resnično ustvarili ie z osnovno delitvijo glavno podlago za njihovo dejavnost, bi bilo za zdaj vendarle malo prezgodaj. Razvoj posameznih področij je namreč še tak, da bi bil ukrep za vso Jugoslavijo preuranjen. S sredstvi, ki jih imamo zdaj na voljo, je treba kar najbolj ekonomično ravnati. V tej smeri pa je treba do skrajne mere aktlviziratl tudi same državljane! V preteklosti smo s precejšnjimi prispevki prebivalcev določenega področja zgradili prenekatero šolo. V tej smeri bi morali zdaj tudi nadaljevati. Kot je čast za mladinca, da je bil na delovni akciji v brigadi, tako naj bo častno vprašanje tudi prostovoljna prizadevnost in angažiranost.
Strinjam se, je dejal nato tov. Kimovec, s tovariši, ki so v razpravi pravilno ugotovili, da javne službe vendarle niso samo stvar komune. Te službe so, če lahko tako rečemo, tudi stvar narodne kulture posameznega Področja. Bolnišnica v Novem mestu na primer prav gotovo nI samo stvar odgovornih ljudi okrajnega ljudskega odbora in ne samo komun, ki gravitirajo v novomeški center, temveč tudi stvar slovenskega naroda. Tako pa jc tudi s to ali ono šolo, s pomembno knjižnico, muzejem in podobno. Kol nimamo več »zveznih, republiških In okrajnih podjetiK temveč so vsa podjetja naša skupna skrb, tako bi s» bilo treba usmeriti tudi K lede družbenih služb. Taka usmeritev nas bo rešila tudi »zaplankano-sti- m včasih nepotrebnih lokallstič-
nih težav, ozkega zapiranja v občinske ali v okrajne meje.
Pri tem je seveda treba prosvetnim, zdravstvenim in drugim dosedanjim javnim uslužbencem pomagati. Ne moremo pričakovati, da bi vsi kar čez noč vse razumeli, posebno ne, ker so bili vse doslej državni uradniki ali svobodnih poklicev. Ustvarjanje in razdeljevanje skladov prj njih ne more posnemati gospodarskih organizacij. Močne so težnje, da bi pri njih še vedno plačevali samo po nazivih, naslovih, spričevalih, formalnih funkcijah in podobno. Treba jim je resnično pomagati, da bodo ocenjevali vse novo v svojem delokrogu, na realnih tleh. Seveda pa morajo to novo, kar je že tu, reševati sami, v svojem lastnem krogu. So primeri, da nočejo o- tem razpravljati, ker se boje drug drugemu zameriti. Svoje odnose bodo morali sami načeti in razčistiti, saj jR bistvo demokracije prav v tem, da vsakomur v brk pove. kaj se o njem misli. Če bodo ljudje pri tem iskreni in pošteni, ne pa osebni, napadalni in žaljivi, če bodo med sabo človeško ravnali, potem bo to ustvarjalo tiste pristne, zares globoke socialistične odnose, kakršne smo imeli v partizanih. Če so odnosi v kolektivu razčiščeni na tem principu, je to v bistvu naša socialistična morala. Probleme v teh službah jc treba reševati z iskrenimi odnosi socialistične morale.
Svoji razpravo je tovariš Kimovec zaključil z besedami o deležu in vlogi Socialistične zveze. Ce je osnova SZDL občinska organizacija SZDL, moramo prakso krajevnih organizacij temu primerno usmeriti. Krajevna organizacija ni bivša osnovna organizacija; krajevna organizacija je metoda dela občinskega odbora SZDL. Podružnica, sekcija, vse to so metode našega dela. Krajevna organizacija naj obvešča občana, da bo o vsem na tekočem, da bo poznal in oblikoval občinsko politiko. Dokler se ne bomo navadili na to. da bodo najprej ljudje povedali svoje mnenje o nekem problemu, da se bodo
občani o njem oglasili — toliko časa se nikar ne jezimo na ljudi, če česa niso sprejeli, kar smo »na forumu« že potrdili. Ce bomo ljudi vprašali in jim vse povedali, jim vse razložili in dokumentirali, potem bo do zaključka vendarle prišlo. Ljudje bodo rekli: »Res, tako je bilo, druge možnosti ni, odločili smo se za to in to možnost, pa bomo to tudi podprli in zagovarjali. Zanjo se bomo zavzeli, dali bomo svoja sredstva in vso prizadevnost vložili v to, da nalogo uresničimo.« Ce bo:vo tako delali, bo to mnogo bolje za ugled Socialistične zveze.
Doslej smo največkrat nastopali le kot tolmač določenih sklepov in stališč, ki so bila sprejeta na občinskem ljudskem odboru ali v njegovi svetih. Treba pa je prej mobilizirati ljudi, da problem spoznajo in o njem odločijo; potem bodo tudi skrbeli, da bo izpeljan.
Tovariš 2iga je govoril nato še o vlog! SZDL v tovarnah, o nalogah sindikata in oblikah dela naše politične organizacije. Zaključil je razpravo z ugotovitvijo, da moramo kot aktivisti Socialistične zveze vedno vedeli:
naše osnovno izhodišče je človek, z vsemi našimi akcijami se vedno vračamo nazaj k človeku in smo potrebni toliko, kolikor temu človeku pomagamo, da bolje razume socializem in da sam o vseh problemih razmišlja.
»Čeprav kritično govorimo o tem in onem, pa moramo vendarle tudi povedati, da so uspehi v vašem okraju dejansko rezultat ljudi vašega okraja.V skromnih razmerah, v kakršnih pravzaprav delate, so ti rezultati taki, da ste lahko ponosni nanje, da so lahko člani Socialistične zveze in vsi delovni ljudje vašega okraja ponosni na te stvari. Seveda nas to ne sme uspavati; ta ugotovitev nam je moralna spodbuda, da bomo v bodoče še bolje delali. To vam želim In sem glede na razpravo in potek konference tudi prepričan, da bo .te uspeli!«
JANEZ POTOČAR:
Na prvo mesto: skrb za človeka
O perečih vprašanjih skrbi Za človeka in nalogah borčevskih organizacij za ta problem je govoril delegat Janez Potočar iz Novega mesta. Opozoril je, da je komuna prva, ki ima na skrbi življenjske pogoje svojih občanov. Skrb za nekdanje borce in njihove družine pa je kljub temu, da smo na tem področju že ogromno dosegli, vendarle marsikje še vedno nepopolna. Še imamo primere — 16 let po — vojni! da stanujejo borci z družinami ali sami brez lastnega stanovanja na kozolcu, v kleti, baraki, v zasilno preurejenem hlevu v nevzdržnih razmerah. So primeri, da borcem v podjetjih ne puste do kvalifikacije, da jim celo groze z odpustom, onemogočajo jim šolanje in pod. Marsikak borec še vedno nima dodatka, kd mu po zakonu pripada. Mnogo borcev životari na malih kmetijah v hribovskih vaseh; kar 55 odst. med njimi je takih, ki so stari nad 48 let. Komuno čakajo prav tu odgovorne naloge: prevzeti družbeno skrb za človeka, ki je take pomoči potreben.
O notranji delitvi dohodka je nato razpravljal delegat Ivan Kočevar iz Novega mesta (o njegovem prispevku in zanimivih predlogih o nalogah gradbeništva bomo v kratkem še posebej poročali). Zdravnica dr. Tatjana Hvala-Andrijaševič je govorila o problemih zdravstvene službe občine Videm-Krško in opozorila na pomen novega zdravstvenega doma v Krškem



»Brez politične podpore in sodelovanja SZDL stanovanjska skupnost ne more zaživeti polnega življenja« je dejala delegatka iz Vidma-Krškega tov. Rezka Zagore
O nalogah borčevskih organizacij in o skrbi za človeka je razpravljal na popoldanski komisiji tov. Janez Potočar
"LUKA DOLENC:
Škodljivo
administrativno
ugotavljanje
Ljudski poslanec Luka Dolenc iz Novega mesta je najprej opozoril na zanimivo prakso obveščanja proizvajalcev »od spodaj navzgor«, se pravi prek ekonomskih enot. Tam, kjer so te res zaživele, je potreba po informacijah »z vrha navzdol« že odpadla. Informacije v obliki vprašanj postavljajo zdaj neposredni prttzvajalci. Nato je načel problem kvalitete v izobrazbi, s katero prihaja mladina v proizvodnjo. Iz šol prihajajo v tovarno slabo naučeni mladi ljudje; šole pa se spet nahajajo v razmerah, ki so za njihovo delo vse prej kot ugodne. Niti velika, na videz moderna šola v Novem mestu, nima n. pr. najosnovnejših pripomočkov za tehnični pouk. Nizki prejemki prosvetnih delavcev spet vplivajo na delo v šolah. Treba je podreti plotove med šolo in kolektivi v proizvodnji, potrebna je pomoč in sodelovanje!
Ko je govoril o prejemkih vodilnih ljudi v proizvodnji, je tov. Dolenc opozoril na netočne podatke, ki jih daje bančna evidenca raznim forumom. Lani in letos izplačane plače niso za 59 odst., temveč samo za 24 odst. večje kot trdijo to občinski in okrajni podatki. Metodologija ugotavljanja teh podatkov je zgolj-administrativno, birokratsko izračunavanje številk iz obrazcev, katerih pa se v javnosti ne bi smeli posluževati kot dokumentov, ker niso točni.
(Konec prihodnjič)
Poročilo tovariša Viktorja Zupančiča na okrajni konferenci
(Nadaljevanje z 10. str.)
ljudi za izvrševanje skupnih nalog premalo. To področje nujno terja pomoč in boljše, širše oblike dela.
S tem v zvezi je tov. predsednik načel tudi vprašanje pogojev za delo občinskih in krajevnih organizacij SZDL. Organizacije so brez prostorov (o tem bomo v kratkem še pisali).
Poročilo je tov. Zupančič zaključil med drugim z ugotovitvijo, da organizacija SZDL v občini ne more biti agitator ljudskega odbora in njegovih sklepov in priporočil; Socialistična zveza je mobilizator vseh subjektivnih sil. Ker pa radi zanemarimo krajevne organizacije, je premalo posluha za razpoloženje državljanov, zavoljo česar so krajevne organizacije dostikrat tudi neučinko/ite. Med nalogami, ki sd pred SZDL, je nadalje podčrtal skrb za delo z drugimi družbenimi
organizacijami in društvi. Notranja učvrstitev odborov SZDL naj pripomore, da bomo kos nalogam, ki so zdaj pred organizacijo. Prav posebej pa je tov. Viktor Zupančič na koncu referata opozoril na bogato gradivo II. plenuma SZDL Slovenije, ki bo velika pomoč za nadaljnje delo v komunah in v okraju.
Vsem delovnim ljudem, prijateljem gasilstva, čestita ob vstopu v leto 1962 v imenu vseh gasilcev v okraju
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA
NOVO MESTO
»Pridobil sem 145 novih naročnikov...
«
Kaj pravi o razširjanju domačega tednika doslej najuspešnejši pismonoša, tovariš Jože škileč iz Jesenic pr', Brežicah — Deset najboljših pošt v zadnjem tednu: Jesenice na Dol., Videm-Krško, Leskovec pri Krškem, Vinica, Sromlje, Mirna, Mirna peč. Novo mesto,
Brežice in Podbočje
Tovariš Adolf Radmelie, pismonoša iz Vinice pri Črnomlju, v preteklem tednu ni doigo obdržal prvenstva v naši dvomesečni akciji: »Se 2500 NOVIH NAROČNIKOV ZA DOLENJSKI LIST! ...- Takoj potem, ko je izšia zadnja številka na-š:ga 1:5ta. nas je presenetil s 30 nov'mi naročniki tovariš JOŽE ŠKRLEC, pismo-ncvža iz Jesenic na Dolenjskim, občina Brežice. S tem je prehitel toV. Radnneliča, v ponedeljek pa je bila med poš'o najbolj zajetna ku^ veria spet ;z Jesenic.
■Pa vendarle ni .. - je hote", ug'bati naš upravn'k tova.-š Ju-če. toda ni se mo-gei premagati: hitro je prereza;   kuverto  in   z nami
vred presenečeno ugotovil:
tovariš Škrlec je poslal še 35 novih naročnikov in s tem dosegel dosedaj najlepši uspeh v letošnji akciji: pridobil je že 145 novih naročnikov!
»Ljudje ponekod žal še ne vedo za naš list...«
». .. da sem pridobil že 145 novih naročnikov, to zame ni bil največji prb-biem ...- nam .je dejal pred dnevi tov. Škrlec. ». .. Začel sem pač resno z akcijo: govoril sem, priporočal. Če mi nj uspelo pri vseh ljudeh prvič, sem šel še drugič in tudi tretjič. Marsikomu sem list tudi pokazal. Nekateri žal niti vedeli niso
za ta naš lokaini tednk. Prepričeval sem jih, kako prijetno domač je, kako lahko v njem sledimo naše delo in svoj napredek. Tako so nekateri takoj brez pomisleka naročili Dolenjski list. mkatere pa sem seveda obiskal tudi po večkrat in — šlo je! Kar hitro je zraslo lepo število novih naročnikov.
Ljudje v naš: okolici želijo, da bi ena izmed razpisanih nagrad za pismonoše prišla tudi v Jesenice. »Čemu pa naš pismonoša ne bi bil srečni dobitnik?!- — tako se govori in to je seveda tudi moja največja želja. Upam, da se mj bo uresničila. Koliko naročnikov bom še zbral, vam ne bi mogel povedati. Naročilnice, ki vam jih pošiljam, bodo povedale, da gre akcija kar dobro naprej...
Pa še tole: menim, da bodo tudi drugi pismonoše lahko z malo dobre volje in z vztrajnostjo dosegli lepe uspehe, v kolikor tega niso seveda že naredili v prejšnjih letih.-
Tako tovariš Jože Škrlec v, Jesenicah na Dolenjcem. Mar potrebujejo njegove možate besede kakršenkoli komentar?
Ne! Odveč-bi bi'a vsaka nadaljnja beseda! Nekaj pa moramo vendarle dodati: za akcijo' se je z vsem srcem ogrela tudi tovarišica Fani-ka Ječ, upravnica pošte v Jesenicah na Dolenjskem. Skupno z organizacijo Socialistične zveze se je lotila agitacije za'nove naročnike in uspeh ni izostap!
Mar ne kliče primer Jesenic po zgledovanju? Ko bi med 64 poštami v okraju našle Jesenice vsaj deset
OD 25. NOVEMBRA DO 19. DECEMBRA 1961:
1179 NOVIH NAROČNIKOV
V zadnjem tednu se je dosedanjim 394 novim naročnikom v akciji »SE 2500 NOVIH NAROČNIKOV ZA. DOLENJSKI LIST- pridružilo 285 lovih naročnikov. V torek opoldne smo zabeleži potemtakem že 1197 NOVIH NAROČNIKOV, ki so razdeljeni po občinah takole:
BREŽICE:
ČRNOMELJ:
METLIKA:
NOVO MESTO
SEVNICA:
TREBNJE
VIDEM-KRŠKO:
Razne pošte v LRS:
Inozemstvo:
264 novih naročnikov 211 novih naročnikov
22 novih naročnikov 218 novih naročnikov
73 novih naročnikov 180 novih naročnikov 154 novih naročnikov
39 novih naročnikov
12 novih naročnikov
Pri tem je delež pošt posameznih občin v zadnjem tednu takle;
Vse pošte v občini BREŽICE so pridobile 97 novih naročnikov, v občini ČRNOMELJ 21, v občini METLIKA 5, V občini NOVO MESTO 50, v občini SEVNICA 9, v občini TREBNJE 35 in v občini VIDEM-KRSKO 58.
Pridobite nam tudi vi vsaj enega novega naročnika! Novoletne številke smo tiskali nekoliko več izvodov, da bomo lahko z njo in s stenskim koledarjem postregli tudi novim naročnikom, ki se bodo naročili na naš tednik pred in po novem letu!
posnemalcev, pa bi čez nekaj tednov naš list že tiskali v nakladi 19.000 izvodov!
Deset najboljših v zadnjem tednu
Poglejmo še, kakšen je sedemdnevni obračun: priznanje »DESET NAJBOLJŠIH POŠT TEDNA- gre tokrat sledečim poštam (s številom novih naročnikov):
Jesenice na Dolenjskem —
63 novih naročnikov. Videm—Krško — 19, Leskovec pri Krškem — 18, Vinica pri Črnomlju — 17. Sromlje
— 16. Mirna — 15, Mirna peč
— 14. Novo mesto — 12. Brežice — 11, Podbočje — 9.
Nekatere pošte pa vk-jub vsem vabilom še vedno močno zaostajajo za uspehi pravkar naštetih, zlasti v spodnjeposavskih občinah. Posebej jih ponovno prosimo, da pohitijo z zbiranjem, novih naročnikov v tem in prihodnjem tednu. Za vse naročnike, ki bodo naročili naš tednik do novega leta. imamo pripravljen tudi stenski koledar za 1962. Poslali jim ga bomo. čim prejmemo njihove naslove!
SREČNO IN NOVIH U-SPEHOV POLNO LETO 1962 želi vsem požrtvovalnim u.siužbencem naših pošt
uprava DOLENJSKEGA LISTA
Naročnik do naročnika: pot k nakladi 19.000 izvodov domačega tednika!
Naš dolgoletni naročnik in zvesti bralec tovariš podpolkovnik Jože Lužar (domačin iz šmarješke okolice) nam je iz Kosovske Mitrovice prejšnji teden pisal med drugim:
»... z novim letom pa začnite pošiljati vaš list tudi dvema novima naročnikoma; prilagam vam njun naslov: poročnik Zdravko Zupane, Komanda vojnega odseka v Kosovski Mitrovici, in vojak Franc Dirnbek, Komanda vojnega odseka, Kosovska Mitrovica. Plačilo sledi po začetku prejemanja lista. S tem se tudi tukaj pridružujemo akciji lista za povečanje naklade, čeprav samo z dvema številkama, a ni izključno, da se še kdo oglasi. Najlepše pozdrave Vam pošilja ...-«
Po starem, dobrem pregovoru: »Zrno do zrna pogača- delamo tudi mi; ob koncu leta 1961 ima DOLENJSKI LIST že 18.0000 izvodov redne naklade. Ali ga imajo tudi vaši znanci, prijatelji in sorodniki, ki žive v raznih krajih države? Če domačega tednika še ne poznajo, nam pošljite njihove naslove! Brezplačno jim bomo poslali nekaj številk na ogled.
T Smučarska skakalnica za celo leto
V Ljubljani gradijo prvo smučarsko skakalnico iz plastične mase v Jugoslaviji. Omogočila bo skoke do 35 metrov, v načrtu pa je že druga v Logatcu za petdeset-metrske skoke. Na taki skakalnici smučarji lahko skačejo tudi v najhujšem poletju in tako nepretrgoma trenirajo za zimske skoke na velikih skakalnicah. Plastična masa, ki pokriva skakalnico, povsem nadomesti sneg, ne kvarita je ne dež ne vročina in tudi v snegu je ni treba odstraniti.
Skakalnice s plastično maso so začeli graditi leta 1955 v Vzhodni Nemčiji. Danes jih imajo že v Sovjetski zvezi, Italiji, Zapadni Nemčiji, Franciji in Madžarski. Stroški ljubljanske skakalnice bodo znašali okrog 20 milijonov dinarjev.
Belokranjski fantje čestitajo
Janez Starešinič, Andrej Zupančič in Jože Vlašič. ki so pri vojakih v Beogradu, želijo"Srečno, zdravo in uspešno leto 1962 vsem znancem, staršem, posebno pa mladini iz domačih krajev.
Kot pajkova mreža je videti jeklena konstrukcija neke sodobne dvorane v Ameriki. Dvorana je okrogla, njen premer pa znaša 82 metrov; gradijo jo v Atlanti za športne prireditve.
Kcloman Mikszdth:
upu je. koso
Videl sem, kako je prišel kmet Csomak v trgovino z železnino.
»Dober dan,« je rekel.
»Kaj bi pa radi?«
»Koso bi kupil.«
Trgovec je poskočil in položil predenj zavoj kos.
Kmet Csomak je kose sovražno pogledoval, potem se je prezirljivo obrnil od njih in rekel: »Tiste s topovskim znamenjem bi rad.« 1
Trgovec je odnesel kose z znamenjem bika in prinesel nekatere z znamenjem topa.
»Tam jih je še več,« reče kmet čez ramo. Trgovec z železnino voljno prinese vse kose z znamko topa. Gospod Csomak jih poboža z očmi,
staki volkomak

mi
ZA PITANJE PRAŠIČEV
samo
tcei pospešuje debeijenje! Proizvaja Drogerija, Ljubljana
T0KMT: Videm-Krško, Mimo peč in Jesenice
Naročilnica štev. 900 je prišla iz Krškega; njen lastnik je
FRANC PLANINC. Pesje 18, p. Videm-Krško,
pridobil pa ga je pismonoša Ignac Boros.
Številko 1000 in z njo nagrado 5.000 dinarjev je dobil
ALOJZ LOKAR, Dol. Karteljevo 5. p. Mirna peč. Zahvaliti se mora pismonoši tov. Gorencu, da ga je poslušal in si naročil naš tednik; razen denaa-ja bo dobil seveda tudi knjižno darilo. — Številka 1100 pa je zapisana na naročilnici, ki nam jo je poslal pismonoša Jože Skrlec iz Jesenic. Knjižno darilo bo dobila
FRANČIŠKA BUDIČ iz Obrežja 29, p. Jesenice na Dolenjskem.
Knjižne nagrade smo gornjim 3 novim naročnikom odposlali danes.
nobene pa se ne dotakne, marveč zmaje z glavo.
»Nu, kaj vam ni prav?«
»Pravzaprav bi pa rad videl tiste z bikom.«
Kaj si more trgovec, kakor da spet pritovori kose z bikom. Zdaj pa se je kmetic menda že sam naveličal in potegne kar prvo iz snopa.
Najprej pripre desno oko in si ogleda koso z vseh strani, potem pripre levo oko, pri tem drži koso s konico navzdol. Naposled jo visoko dvigne in jo precej časa po strani ogleduje.
»Koliko pa stane?« vpraša kar tako.
»Dva goldinarja.«
»Tale kosa?« te porogljivo začudi. »Sij ni mogoče.«
Odloži jo in zavihti roko po zraku, kakor bi kosil, potem potrka s kazalcem po obeh straneh rezila in naposled upoghe koso čez koleno.
fflm ...- torej... je res vredna dva goldinarja?«
Trgovec prisega, da je ceneje ne more dati, njega da toliko stane.
„poslujte, te kosa ni do. br0 kalj^.«
»To P »ajboljše angleško jeklo« ■
»N**1^ bodite smešni, to je stal«' skovana kosa.«
»Naj** jeklo, - ta bo veljal« <" vafe smrti.«
"CC ^ir^0 skl"halK>« smeje se i* Qregor Csomak.
»Taks«1'kose še niste imeli, prosil"' - oglejte si jo!«
»Cern« > j0 ogledoval? Kosa je K " ' ena kakor druga. Tisto >, ki mi ravno v roke V oe. ^ kar povejte: koliko » *te zanjo? - Imam še nur ^vke na trgu.«
»Sd" e Povedal: dva goldinarji
„Za 7oijc> zakaj pač zahtev«' goidinarja ^ toleK°st"-«
F° t^*!?dah spet začne prei*^7:'*oso in stopi z nj0 :«*J**oljSe luči pred vrat«-, * ;j?»gu se obrne in zavpije-^obuk sem pustil notrl!" sn»L?UnaJ se Poblis-kavaj0Jw žarki na rezi" iu in- « m rno sprehajajo p0 s««1 Moskvi. Počasi jo
Pribli*Lui^m dihne nanjo in kar P ,^o0 čaka, kako ve-
i;ka Zttinl ob nadihu in kako 1» oo spet minila. Nato pr^i^" kak0 P°je ob cestne10 {J*«.
"NSSi J**« zamrmra in o^jj"828! v trgovino. >,J0 *,m<>« ^o:°inar in osemdeset K^rjev ali ne?«
"I,l^T'»&,Pa Popustim za deseti«"' <emite koso za goldinar "* Petdeset krajcarjev.« i
1
SVINJSKE KOŽE
I/« J§200 din kg
MASE OSTRGAJTE I IjbkupuJ«
KOTEKSi
I
17. Volku je vsak tujec sovražnik in zato ni čudno, da je volkulja najprej prav jezno zamirala, ko se je priklatil mladi najdenček v njen brlog. Toda vonj po pravem volku je njeno jezo nekoliko pomiril, posebno, ker je mali vol-K< . ob vsakem jeznem renčanju stare volkulje poslušno legel na tla in ponižno čakal, kaj bo. Tako se je zgodilo, da ga stara volčiča le ni vrgla iz svojega gnezda. Še več, ko je legla k svojim mladičem, ki so bili nekoliko manjši in mlajši od najdenčka, mu je dovolila, da se jim je pridružil.
18. Tako je mali volkec dobil svojo drugo krušno mater. Res je stara volčiča spočetka renčala, če se je mali najdenček kot najmočnejši med mladiči znal najbolj prerivati in priti najprej do hrane, toda njegova ponižnost in vdanost sta jo vedno znova spravil: v dobro voljo. Poslal .je član družine. Toda kljub temu ga jc bilo mogoče ves čas spoznali med ostalimi. Ne samo, da je imel temnejšo dlako kot. ostali mladiči — tudi močnejši je bil, saj je bil starejši in si je znal priboriti pri svoji krušni materi vedno najboljši prostor in največ hrane.
19. Naš volčič si je svojo krušno mater prav srečno izbral. Stara volkulja jc bila pri lovu zelo spretna in prekanjena zaslcilovalka, razen lega pa jc bila zelo izkušena. Nešteto nevarnosti, skozi katere je srečno prišla, jo je naučilo temeljite življenjske modrosti in spretnosti, kako se je treba varovati nevarnosti in poskrbeti za hrano. Najbolje je vedela, kako je (reba ukanili prerijskega psa, kako pregristi bivolu žile, kako odgnati kravo od črede, kako se izogibati pasti in se skrivati lovcem s tislo nevarno črno cevjo, proti kateri ni obrambe.
20. Razen na vse unir « lS" h§n» 6-, sPoznala tudi na pasti. Nekoč ji jc *** , ^ '^grabila prst na šapi. To je bila «<^v<>njev 'n volčiča ni nikoli pozabila vseh tisti!!eje*«. ^ .so tako značilni za pasti; vonj P° „   •"mu, po
človeku. Volkulja sicer ni P* „»W r°ia Pasli, ludi ni vedela, po kakšnji"' „vi(0 J'h |0Vci polagajo - loda bilo jo jc *** p„s". fcjah vsega, kar je doživela tisto noč «   hj|0 je bila
več kot previdna — ln *°
»Ne, tega denarja ni vredna. Kaj bi rekli moji otroci? Nu, ali jo daste ali ne?«
»Ceneje je ne morem dati«
»Tedaj pa zdravi ostanite!«
Odide, toda na sredi ulice se že obrne in še enkrat zavpije: »Ali odjenjate ali ne?«
»Ne, ne odjenjam.«
V zadregi obrača svoj za-maščeni   klobuk   v rokah.
»Nak, takega oderuha pa še ne, odkar pametujem! Veste kaj, gospod? Položite to koso na stran, bom zunaj s> malo premislil.«
Slovesno, počasi začne odpenjati telovnik, pri tem pa za vse na svetu ne odvrne oči od kota, kjer stoji kupljena kosa. Glej, glej, zdajci se mu zazdi, da je nekoliko bolj usločena in nekoliko manjša. Nejevoljno pogleduje trgovske pomočnike, potem pa stopi h kosi in jo potežka.
»To je druga kosa,« hudo vzroji. »Recite, kar hočete, to ni moja kosa!« In hiti zapenjati ploske svinčene gumbe na svojem telovniku.
»Kako, da to ni vaša kosa?


Čez uro se vrne z nekim pajdašem.
»Prišel sem,« reče, sopiha ln si briše pot s čela. »Tole je moj boter Ištvan Kanot iz Dorazme. Sva rekla, da bi tudi on kupil koso; taka je vendar šega; če kupiš dve kosi, kupiš ceneje.«
»Ne morem jih dati ceneje, sem vam vendar že stokrat povedal.«
»Premislite si, gospod, in ne razdirajte kupčije!«
»Kar sem rekel, sem rekel«
»Ne odjenjate?« revskne jezno.
»Ne za krajcar!« odločno odgovori trgovec.
»Kaj pa naj še rečem?« pristavi kmet bolj spravljivo.
»Recite, kar hočete — z vami se ne bom več prerekal.«
»No, no, nikar ne bodite takoj v ognju; če se vam besede smilijo, mi dajte roko!« — Gospodar Gregor Csomak zadovoljno udari trgovcu v desnico.
»Tako, kupčija je sklenjena: pasja duša, komur bo žal.«
Pamet v glavo, sosed Csomak, sicer me mine potrpljenje!«
»Nu, da, da, hehe ... le kaj me je vrag speljal od tod? Saj sem sam kriv. Kaj pa naj zdaj storim?«
»Ampak, če vam povem, da je taista kosa.«
»Tale tu? Saj imam vendar tudi jaz dvoje oči v glavi.«
Potrka po rezilu, upogne koso čez koleno, jo vzame na cesto, potrka z njo po pločniku, dahne nanjo in se žalostno vrne.
»To ni moja kosa, za to ne dam več kakor goldinar in osemdeset krajcarjev.«
»Nikar komedije! Ce vam ta ni všeč, jih je tam več na izbiro, izberite si drugo!«
»Tak cepec pa nisem, da bi se vnovič mučil. Obdržim jo; ampak za toliko, za kolikor je slabša od prejšnje.«
»Ne besede več.«
»Tako? Jaz naj torej trpim škodo? Ali ste res tako trdo-srčni, da zahtevate od mene več kakor treba?«
»Kar brž plačajte in nikar tu ne pridigajte!«
»Prav,« trpko vzklikne gospodar Csomak, »pa naj bo, kakor gospod hoče. Ampak deliva tistih deset krajcarjev, da ne bom samo jaz oškodovan!«
»Tako bo, kakor sem rekel.«
»No, pa vzemite denar!«
Spet začne odpenjati telovnik. Iz notranjega žepa počasi vzame goldinar in ga da trgovcu.
»Ostanek bom takoj zbral.«
Iz enega žepa v telovniku prinese na dan dve desetici, iz drugega kovanec za štiri šestice.
»Tu imate štiriindvajset krajcarjev.«
Potem seže v hlačni žep, kjer najde spet triintrideset krajcarjev.
»štiriindvajset krajcarjev in triintrideset krajcarjev je se-deminpetdeset krajcarjev. Koliko še ostane?«
»Se triintrideset krajcarjev.«
»Toliko še? To pa ne bo držalo.«
Medtem je z nedolžnim obrazom opazoval, kako je trgovec razpoložen. »Le počakajte ... kam sem pa to vtaknil? Ah, lej, v robec sem jo zavezal.« Res je prinesel dvaj-setico na dan.
»To je vse, kar imam ... gospod,« reče prijazno. »Kjer nič ni, tam še vojska ne vzame.«
»še trinajst krajcarjev,« neusmiljeno terja trgovec.
»Nikarte tako! Kosa nikakor ni prida.. Več nimam pri sebi, ostali denar je v mojem plašču na vozu, pa saj menda ne boste zahtevali, da bi zaradi tistih ušivih krajcarjev tako daleč tekel. Bom že drugič poravnal.«
»Zahtevam vse. Pojdite po denar, kosa vam ne bo ušla!«
Zdaj je Gregorju Csomdku zavrel žolč,
»Kako? Da nimam toliko kredita? Moj oče, čujte, gospod, in tudi moj ded sta žu-panovala! Nikakršne miloščine ne potrebujem. Boter, vrzi mu tistih trinajst krajcarjev pa pojdiva!«
Pri tem je globoko užaljen vzel koso.
Na pragu se je še enkrat obrnil s porogljivim, škodoželjnim obrazom, in ko je njegova kosa zasijala v soncu, je zmagoslavno vzkliknil:
»To vam pa lahko povem, gospod, da je to najboljša izmed vseh kos. Vse druge niso vredne pipe tobaka.«
Koloman Mikszalh, rojen 1849 v Szklabonyl, umrl 1910 v posmehom in humorjem vaško in malomeščansko življenje na Gornjem Madžarskem. 1917 je izšlo njegovo zbrano delo v Budimpešti, je bil plodovit madžarski novelist, ki je risal 8 ofieminštlrideActih zvezkih.
Rasna teorija tretjega rajna je odredila cigane v skupino »podijudi«. S stališča »ohranitve čistote nordijske rase«, katero je treba doseči, so Cigani ljudski škodljivci in tako so jih z vseh strani države zavlekli v Auschv* itz. Tu žive v enotnem družinskem taboru, vsi: možje, ženske, starci in otroci.
Okrog štiri tisoč pet sto jih je. Nič. ne delajo, le nekaj jih opravlja službo paznikov v židovskem taborišču. To svojo prednost izkoriščajo, kakor mi je povedal francoski kolega, z izredno grozovitostjo, kakršne si človek niti zamisliti ne more.
V ciganskem taborišču je baraka za poskuse. Njen voditelj je profesor dr. Epstein, privatni docent s praške univerze, svetovno znani specialist za otroške bolezni.
Poskuse, ki jih tu delajo, delijo v tri skupine: raziskavo o dvojčkih, ki so jo začeli povsod po svetu uvajati posebno po rojstvu kanadskih petork; preiskavo biološko dokazljivih bolezenskih vzrokov rasti pritlikavcev in končno raziskave bolezni »nitma« in možnosti njenega zdravljenja. Ta strašna bolezen je sila redka, pri otrocih v ciganskem taboru pa se je pojavljala tako pogosto, da so se odločili za študije o njej.
Doslej so domnevali, da pospešujejo »nomo« tifus, difterija in škrlatinka ali ošpice obenem s podhranjenostjo. Vse te pogoje so imeli tudi češki, poljski in židovski otroci, in vendar so za »nomo« obolevali le ciganski otroci, pri katerih so ugotovili podedovan sifilis. Pri vseh ostalih otrocih, ki niso imeli te podedovane bolezni, niso nikoli mogli ugotoviti obolenja za »nomo«.
Uvedli so zdravljenje, ki obeta popolno ozdravitev. Je to kombinirano zdravljenje z neosalvarsanom in vcepitvijo malarije.
Moj tovariš mi pripoveduje tudi o dr. Mengeleju. Vsak dan prihaja v barako za raziskovanje. Z največjim zanimanjem sledi izvajanju dveh zdravnikov, z velikim zanimanjem si vedno ogleda tudi slike, ki jih o obolenju dela slikarica Dina, ki je Parižanka in je na glasu, da je velika umetnica. Dr. Mengele prebije menda mnogo ur v baraki za raziskovanje v ciganskem taborišču.
Zdaj ga skozi tri ali štiri žične ograde vidim stati na tako imenovani judovski rampi, kjer spet stoji vlak z ogrskimi deportiranci. Po njihovi elegantni obleki in njihovih aktovkah spoznam, da prihajajo iz velemesta. Pripadajo zastopnikom kulture in civilizacije — in to je pač ves njihov zločin. Ves njihov zločin...
Še več ur imam ta dan čas razmišljati o tem in še o mnogočem drugem: v kateri baraki sta pač moja žena in hči? Kakšna usoda jima je namenjena, kakšna meni in kaj občuti človek, ko stoji neposredno pred neizbežno, strahotno smrtjo? In ali morda le ni še kake možnosti rešitve...
To je bil moj prvi dan v Auschwitzu.
Dolg voz, ki so ga vlekli ljudje, je obstal pred barako za obdukcije. Mrliška komanda razloži dvoje trupel; na njunih prsih je napisano: z. s., za selekcijo. Nadzornik 12. barake mi dodeli inteligentnega francoskega zapornika. Z njegovo pomočjo položim prvo truplo na secirao mizo. Okrog mrtvečevega vratu je ovit močan črn kabel. Zapornik se je torej obesil ali pa so ga obesili. Ko preišeem .še drugega, ugotovim, da je povzročila njegovo smrt električna visoka napetost. Po majhnih okroglih rdečevijoličasto obrobljenih kožnih ožganinah se da to kaj lahko ugotoviti. Ali je planil prostovoljno v bodečo žico, nabito z električnim tokom, ali pa so ga pahnili vanjo? V Auschwitzu je kaj lahko mogoče i eno i drugo. Obe trupli je izbral dr. Mengele kot material zame. že vnaprej mi je nedvoumno izjavil, da bom moral zelo paziti, če bom hotel opraviti delo zadovoljivo. Vem torej, za kaj gre. In paziti hočem!
Avtomobilska sirena. V dvanajsti baraki zatuli paznik: »Pozor!« Prišli so dr. Mengele in dva visoka častnika SS. Potem ko sta se jim javila paznik barake in glavni zdravnik, so odšli naravnost v obdukcijsko sobo, sledili pa so jim vsi zdravniki-zaporniki iz taborišča F. Tako je skoraj kot pri kaki obdukciji v velikem znanstvenem inštitutu. Z vseh obrazov odseva napeto pričakovanje.
Nihče ne ve, da sem se v medicinskem inštitutu v Bre-slavi pečal tri leta z vsemi mogočimi primeri samomorov. Tedaj sem bil sodelavec profesorja dr. Strassmana. Kar je vedel in znal nekoč svobodni človek in zdravnik dr. N. Njiszli, tega današnji kaznjenec št. A-8450 taborišča Ausch-vt it/ ni pozabil.
Tedaj odprem glavo, prsni koš in trebuh, odstranim najprej notranje organe in razlagam poškodbe,- Na pogostna vmesna vprašanja odgovarjam naglo. Vsi z zanimanjem slede mojemu delu in iz dobrohotnih pogledov svojih kolegov razberem, da bom izpit zelo verjetno dobro prestal. Ko seciram tudi drugo truplo, mi naroči dr. Mengele, naj sestavim še obdukcijsko protokola.
SS zdravniki odidejo. Pogovarjam se s svojimi kolegi zaporniki. Doslej so bili samo vljudni z menoj, sedaj pa mi s svojim vedenjem jasno kažejo, da so me sprejeli v svoj krog.
Naslednjega dne sprejmem še tri trupla v obdukcijo. Moji gledalci so isti, vendar ni več tiste hladne napetosti kot včeraj. Mirno razpravljamo med seboj in nazadnje postane razpravljanje celo zelo živahno in napeto. Kakor hitro esesovski zdravniki odidejo, me obiščejo mladi francoski in grški zdravniki ter me prosijo, naj jim razložim tehniko lumbalne punkcije. Rad ugodim njihovi prošnji. Globoko me gane, da je njihovo poklicno zanimanje ostalo živo celo tu za ograjo bodeče žice koncentracijskega taborišča. In ugasniti ne sme, saj je edina rešilna bilka, na katero se še more opreti naš nagon samoobrambe, da bi prestali ta pekel.
Naslednje tri dni nimam dela. Prejemam hrano za zdravnike. Delno počivam na svoji postelji, delno posedam na klopi na športnem prostoru.
V.

Iz starega v novo leto — iz stare v novo športno sezono
ORGANIZACIJSKA UREDITEV: posledica nove poti v letu 1961
Spet smo se znašli na repa starega in na pragu novega leta. Star in koristen običaj je, da se ob taki priložnosti, ki na športnem polju pomeni tudi mejo med staro in novo sezono (vsaj za večino panog), naredi pod celotnim delom črto, seštejejo uspehi in ugotove neuspehi, analizirajo napake, pripravijo načrti za novo, prihajajoče obdobje itd.
Ob zaključku pomembnega obdobja smo se odločili, da si letošnji razvoj pobliže ogledamo. Nato si bomo ogledali trenutni položaj na področju športa in telesne vzgoje v okraju, si priklicali v spomin najpomembnejše uspehe športnikov in bomo skušali ugotoviti ovire za še hitrejši razvoj in napredek v posameznih panogah ter možnosti za še večje uspehe v 1962. letu.
Slovenski kongres,   Partizanovih društev jeseni
pomemben mejnik ponovo dela
Letošnji prvi slovenski kongres telesne kulture, ki ga je v prvem tromesečju letošnjega leta v Ljubljani pripravil skupni sekretariat Partizana Slovenije in Športne zveze Slovenije, lahko ocenimo kot pomemben mejnik v razvoju telesne vzgoje in športa na področju naše republike. Pomemben je predvsem zaradi korenitih sprememb v organizacijskem pogledu, zaradi decentralizacije na telesnovzgojnem področju in zaradi enotnih in jasnih stališč, ki jih je kongres zavzel do perečih problemov slovenske telesne kulture. Pomembnost kongresa lahko po osmih mesecih dela že realno ocenimo. Jasno pa je, da vsi niso enotnega mnenja o kongresu kot prelomnici. Toda .nasprotna mnenja so le mnenja redkih posameznikov, ki ne morejo prelomita s starim, ki v vsaki novi stvari vidijo le pomanjkljivosti, ne vidijo pa številnih pozitivnih strani, ki zagotavljajo še hitrejši napredek.
Kongres je prinesel precej novega, zlasti pa je pomembna decentralizacija na telesnokulturnem področju. Ta je prišla kot nujna posledica podobnih sprememb v našem političnem in gospodarskem življenju. S tem da so se številne pristojnosti, ki so bile doslej v rokah republiških aH zveznih organov, prenesle na okrajne in predvsem na občinske organe za telesno kulturo, so se odprle nove možnosti za hitrejši razvoj.
Tudi izvolitev enotne republiške zveze, ki je nadomestila prejšnje »dvorimo« vodstvo v republiškem merilu, je velik korak naprej, vendar pa so tu upravičeni nekateri pomisleki v zvezi z izenačevanjem Partizana Slovenije s strokovnimi športnimi zvezami. Partizan Slovenije je bil doslej samostojna organizacija, ki se je v preteklem obdobju močno uveljavila, zflasti v nekaterih okrajih, kjer je bila športna organizacija šibka. Zato bi morda bilo bolje, da doki ta organizacija — v prehodnem obdobju (vsaj začasno) — v okviru enotne organizacije nekakšno avtonomijo, kot jo ima v zveznem merilu. Potem bodo nekateri nepotrebni očitki o nameravani likvidaciji Partizana odpadli.
Vsakomur, ki je spremljal delo kongresa in delo enotne organizacije po kongre-' su, je jasno, da se o kaki likvidaciji Partizanovih društev sploh ne da govoriti. Zato je tudi neupravičeno malodušje v vodstvih nekaterih društev (tudi v našem okraju je bilo tako), ki so skoraj prenehala delati. Čakali so. kako se bo položa: razvijal, in životarili. — Na srečo je položaj sedaj že jasen, tako da se je večina
Tudi pri nas je bilo podobno kot marsikje po Sloveniji. Nekatera vodstva društev so čakala, kaj bo. Ko pa so se prepričali, da o likvidaciji ni ne duha ne sluha, so se ponovno zganili. Seveda je bila ponovna poživitev dela odvisna tudi od delavnosti občinskih zvez oziroma odborov za društva Partizan ali odborov za temeljno telesno vzgojo v o-kviru ObZTK. V novomeški občini je na primer ObZTK vse do jeseni obstajala le na papirju. Sele ko so se začele priprave za občinske delavske športne igre, posebno pa še za proslavo letošnjega občinskega praznika Novega mesta, je delo steklo. Upravni odbor je izvolil svoje organe — odbore in komisije, od katerih nekateri sedaj že prav pridno delajo.
Odbor za društvo Partizan je sklical predstavnike vseh devetih društev v občini na poseben posvet, na katerem bo delegati seznanili vodstvo obcir.-ske zveze s svojim delom ln razložili težave, ki jih - kot vedno — ne manjka. Društva se se vedno borijo s pomanjkanjem finančnih sredstev, telovadnic ln ostalih objektov za vadbo, dela voljnih strokovnih kadrov itd. Verjetno bodo ti problemi, ki so ponekod zelo pereči, ostali na dnevnem redu raznih sej m društvenih občnih zborov še dalj časa, ker se ne dajo rešiti čez noč. Jasno pa je, da bo sedaj bolje, ker se bo s pomočjo občinskega organa za telesno kulturo — Občinske zveze za telesno kulturo - marsikaj dalo hitreje rešiti. Občinske zveze imamo sedaj že v vseh občinah v okraju, žal pa ponekod njihovo delo se ni steklo tako, kot bi želeli.
■ Položaj v okraju bomo lahko osvetlili tudi s primeri lz novomeške občine, ki ima na svojem področju največ osnovnih organizacij za telesno kulturo. Položaj ni rožnat, vendar pa je v nekaterih drugih občinah še slabši, posebno tam, kjer se ObZTK še niso dovolj zganile. Zanimivo je, da skoraj polovica vseh društev v občini do nedavnega sploh ni delovala. Le močnejša društva v Novem mestu ter TVD Partizan v Straži, 2užembertcu ln deloma Otočcu so več ali manj redno ln uspešno delala, v ostalih krajih pa so vse do pričetka zimske sezone dobesedno spali. Na tem mestu je treba pohvaliti delo najmočnejše in najuspešnejše telesnovzgojr.e enote v okrjau - TVD Partizan — Novo mesto, ki prav gotovo sodi med najboljša društva v Sloveniji. Prav' gotovo bi se društvo tudi letos uvrstilo med najboljše v Sloveniji v tekmovanju za pokal DELO, če ne bi lani zaradi neobjektivnosti ocenjevalne komisije odstopilo od nadaljnjih tekmovanj.
Lop uspeh je letos zabeležilo drugo najmočnejše in najpri. zadevnejše društvo v novomeški občini Partizan Straža—Vav-i.t vas, kj so ga v skupini podeželskih društev — v tekmovanju za pokal DELA - uvrstili na častno drugo mesto! Vsak, kdor pozna delo tega društva ln iznajdljivost njihove društvene uprave (da bi zbrali sredstva za nabavo televizorja In opreme za društveno sobo, so letos organizirali društveno mladinsko delovno brigado lz pripadnikov društva!), bo priznal, da je društvo lz straže to priznanje res zaslužilo ln da Je lahko vsem za zgled! To Je dokaz, da običajno tarnanje, da nI denarja ln da nI mogoče
ustvariti vsaj zasilne pogoje za delo, ni vedno umestno.
% Društvo
brez telovadnic
Niso pa redki primeri, da Je tarnanje društvenih funkcionarjev na mestu, posebno ko gre za prostore za vadbo. Ponekod je prav pomanjkanje prostorov za zimsko vadbo -predvsem telovadnic — povsem ohromilo delo društev. V razgovoru s predstavniki nekaterih društev in občinskih zvez smo zvedeli za različne, včasih prav drastične primere nerazumevanja pomena telesne kulture.
■ Poglejmo trebanjski primer, ki je že kar značilen) Partizan in šola sta Imela vso vadbo v stavbi, ki je last kmetijske zadruge. Vodstvo zadruge se je letos spomnilo, da bi bilo dobro, če bi imeli za seje lastno dvorano. Seveda so takoj pomislili na telovadnico. Niso pa pomislili na to, da bo sedaj toliko in toliko otrok in starejših Trebanjeev brez možnosti, da bi pozimi telovadili aili Igrali odbojko, namizni tenis itd. Kmetijska zadruga Je telovadnico opremila s parketom in jo preuredila v sejno dvorano — za lastne potrebe.
Kaj sedaj: »NI pomoči,- pravijo v Trebnjem. Vdati se morajo v usodo bi čakati na do-draditev telovadnice pri novi šoli. Toda kdaj bo ta dogra-
šča. Toda razumevanja nismo našli, ker rudnik sam finančno slabo stoji. Zato se obračamo na vas in preko vašega lista Iščemo pomoč! Smo skromni in ne pričakujemo veliko — da bi -vsaj lahko začeli z gradnjo. Kot dokaz, da ne želimo več kot le zasilne športne naprave, navajam sledeč primer: naša strelska družina vadi ln tekmuje v starem in zapuščenem hlevu!«
Tako je na Senovem. Podoben položaj pa je še marsikje v okraju. Mladina se vedno bolj navdušuje za različne športne panoge, toda žal so le malokje na razpolago potrebni prostori, igrišča, rekviziti itd. Brez tega pa je težko. Začneš že lahko na travniku, livadi ali celo na cesti, toda to ni dovolj. Mladina hoče tekmovati, napredovati, zato pa so potrebna igrišča, rekviziti in kasneje tudi sposoben strokovni kader.
£ V športu: korak naprej
Sedaj, ko smo si ogledali splošen položaj v telesni kulturi v okraju, se lahko
dosegamo pomembne uspe-, he. Na primer: dviganje uteži je panoga, ki se je v Novem mestu zelo uveljavila, ima pa vse pogoje, da se razširi tudi v druge kraje okraja. V Novem mestu jo gojijo šele poldrugo leto, toda novomeška ekipa je že na letošnjem republiškem prvenstvu osvojila častno 2.-3. mesto. Mlada ekipa je letos spomladi imela v svojih vrstah republiškega nruadinskega prvaka Keblja (kmalu po osvojitvi prvenstva je odšel v JLA), v svojih vrstah pa ima še več novincev, ki veliko obetajo.
■ TRI ROKOMETNE EKIPE V REPUBLIŠKI LIGI
Zelo pomemben napredek v pogledu kvalitete so v okrajnem merilu zabeležili rokome-taši. Let-os so kar tri ekipe iz okraja tekmovale v republiški ligi: Partizan iz Brežic in Vid-ma-Krškega v moški republiški ligi, Partizan iz Črnomlja pa v ženski republiški ligi. To je pomemben uspeh. Skoda pa je, da ni bolje organizirano okrajno rokometno tekmovanje, da ni okrajnega prvenstva, bodisi v obliki lige ali občasnih turnirjev, ker bi bil tako zagotovljen še večji razmah — v pogledu množičnosti in kvalitete. Tudi s plasmajem predstavnikov našega okraja v republiških ligah smo lahko kar zadovoljni, posebno ker so vsa rnoštva več ali manj neizkušena, poleg tega pa nimajo pravih pogojev za napredek. Vse tri ekitpe se borijo z velikimi finančnimi težavami, tako da je bilo pred nekaterimi gostovanji vse do sobote negotovo, ali bodo dobili sredstva za potovanje ali ne.
Mlada generacija si v športu čedalje uspešneje utira pota navzgor in v širino. — skupina najboljših mladih igralcev namiznega tenisa v Novem mestu
Na sliki:
jena, je drugo vprašanje.
To vprašanje Je povsem u-mestno pri sedanji gradbeni politiki, ko šole gradijo brez telovadnic, čeprav sta doslej že dva kongresa — jugoslovanski Ln slovenski — jasno zahtevala, da morajo telovadnice graditi prt vseh novih šolah.
■ Podobne težave kot v Trebnjem Imajo s telovadnico tudi v Kostanjevici, kjer hočejo Partizanu vzeti telovadnico, čeprav so vanjo vložili za preko milijon dinarjev lastnih sredstev in prostovoljnega dela. S telovadnico so težave tudi v Krškem, Črnomlju itd.
# Klic na pomoč
Zanimiv primer smo pred kratkim zasledili v beograjski »Reviji fizičke kulture*1. Med pošto uredništvu smo zasledili kratek dopis s Senovega, podpisan: Ivan Str* nad, Senovo 130. V imenu mladinske organizacije rudnika Senovo je poslal dopis (uredništvo ga je nagradilo z 2000 dinarji), v katerem pravi:
»V našem rudniku Je dovolj mladincev, ki imajo radi šport in se želijo z nJim baviti. Toda brez ozira na veliko zanimanje, nI možnosti, da bi to željo uresničili, ker ti m 11 .m 1.1 osnovnih pogojev za gojenje niti ene disciplin«. Ze več let se namreč zavzemamo za to, da bi zgradili nekaj zasilnih spomnil terenov ln lgriič, toda sami ne moremo stcriti nič — ker nimamo materialnih sredstev. Obrnili smo se že na rudniško upravo, da bi nam materialno pomagala, medtem ko bi sami s prostn-voljnlm delom gradili Igri-
ustavimo še pri posameznih športnih panogah. Marsikoga bo zanimalo, kakšen je položaj v športu. Smo napredovali aU nazadovali?
Odgovora na to vprašanje letos ni težko dati. Številna tekmovanja v občanskem, okrajnem, republiškem in celo zveznem merilu so pokazala, da gre razvoj v večini športnih panog v okraju v pravi smeri. Vedno več ekip in posameznikov uspešno nastopa v viSjih tekmovanjih in vedno več posameznikov iz naših društev kličejo v vrste republiških in celo državnih reprezentanc. To je najboljši dokaz, da v športu napredujemo. Razv.eseljivo je tudi to, da se pojavljajo vedno nove panoge in da tudi v teh že
Pravzaprav pa Je firjmčnl problem glavna ovira pri vseh kvalitetnih ekipah v okraju, ki tekmujejo v višjih tekmovanjih. Prav bi bilo, da se res ustanovi fond za dvig kvalitetnega športa v okraju, ker Je sedanji položaj, ko nekatera društva skoraj vsa svoja sredstva potrošijo za eno ali dve ekipi, ki tekmujeta v republiški ligi, nevzdržno in nenormalno 1
# Atletika je še vedno »kraljica športov«
V kvalitetnem pogledu je najbolj napredovala atletika, ki je dejansko šport št. 1, čeprav za njo tudi odbojka in rokomet dosti ne zaostajata. 2al pa je navdušenje za atletiko v ostalih krajih okraja razen v Novem mestu letos malo upadlo. Krivo je spet pomanjka-
DOLENJSKI UST: zmagovalec
Po 52 kolih športne napovedi ln tekmovanja športnih uredništev slovenskih listov ln RTV Ljubljane »Bralci in poslušalci napovedujejo 1, 0, 2», kt ga je organiziral TT, smo prišli do zadnje »runde«, kot bi rekli v boksu. Zaradi tesne razlike med obetma vodečlma — Dolenjskim Ustom ln Celjskim tednikom - Je bilo to kolo odločilno.
Našemu predstavniku tovarišu Veselu je uspelo pravilno napovedati rezultate polovice vseh srečanl (ti). Ker Je tudi predstavnik Celjskega tednika Imel le 6 zrdetkov. 'e o zmagovalcu odločila točka naskoka,
ki Jo je v predzadnjem kolu pridobil naš najuspešnejši napovedovalec Janez TURK, nogometaš IMV. V letošnjem tekmovanju Je kar trikrat uspeSmo zastopal naš list.
V zadnjtun kolu sta bila Dolenjski list ln Celjski tednik sicer med slabšimi, toda to nI vplivalo na končni vrstni red, ker sta si v prejšnjih kolih priborila precej naskoka.
Končni vcjui red: 1. DOLENJSKI LIST 306, 2. CELJSKI TEDNIK 'Ki.,, 3. VEČER 29», 1 Glas »3, S. RTV Ljubljana 277, C. TT 272, 7. Ljubljanski dnevnik 2C7, 8. Delo 258, t. Polet 237 in 10. Slovenski Jadran 24« točk. fm
nje finančnih sredstev, kajti oprema je draga, precej pa stanejo tudi tekmovanja.
Novomeška atletika je spet napredovala, in to v kvalitetnem pogledu kot v pogledu množičnosti. Razveseljivo je bilo letos gledati nekatera pionirska in mladinska tekmovanja. Doseženi so bili res lepi rezultati in celo rekordi (spomnimo se okrajnega šolskega prvenstva na Loki, kjer je Serb-čeva s Senovega postavila na 60 m nov državni mladinski rekord!), pa tudi število tekmovalcev in njihovo navdušenje Je dokaz, da ima naša atletika še lepe možnosti za napredek.
Letos je bilo doseženih več zelo dobrih rezultatov in dolenjskih rekordov. Potrč pa je bil nekaj časa s 189 cm celo rekorder v skoku v višino. Najpomembnejši uspeh je dosegel Spilar, ki je v metu kopja zabeležil odličen rezultat -88,54 m, kar je zadostovalo, da je po zadnji selekciji ASAJ ostal med kandidati za PEA in državno reprezentanco. Po zadnjih vesteb je med kandidati ostala tudi Hudetova, medtem ko so ostale črtali, ker niso dosegli predvidenih rezultatov. Ko naštevamo najpomembnejše rezultate naših atletov v letošnji sezoni, ne smemo pozabiti tudi Igorja Penka, ki je bil na državnem prvenstvu v Ljubljani peti z novim dolenjskim rekordom (krogla: 15,42 m), ki je le za 7 cm slabši od rekorda LRS. Lep uspeh je dosegla tudi moška ekipa novomeškega Partizana, ki je v B-programu prvenstva LRS osvojila 1. mesto, medtem ko je ženska ekipa zaradi nediscipline nekaterih tekmovalk bila le druga.
# Kaj bo z odbojko?
Letošnji uspehi novomeške odbojke so bili z ozirom na položaj v začetku sezone naravnost presenetljivi. Obema — tako moški kot ženski ekipi -je le malo manjkalo, da nista osvojili naslova republiških prvakov. Moška ekipa je bila vsem enakopraven boj za 1. mesto z 20K Ljubljana, ki se je uvrstila v zvezno ligo, Isto pa velja tudi za mlado žensko ekipo Partizana, ki si je pridobila pravico nastopiti na kvalifikacijah za zvezno ligo, a se jih ni udeležila, ker bi bilo predrago.
Težak bo položaj prihodnje leto zlasti za moško ekipo. Morali bodo nastopati zelo oslabljeni, ker je Slmič odSel v JLA, spomladi pa so najavili odhod tudi Sor.c, Berger in La-pajne. Ce se bosta Goleš in Koprivnik premislila (baje nameravata spremeniti klubske barve), bi se dala spomladi ekipa z nekaterimi mladinci le skrpati, vendar bi se morala začeti pripravljati že pozimi, ker se drugače lahko zgodi, da Izpadejo iz lige.
% Pomembni uspebi v namiznem tenisu
Tudi v nekaterih drugih panogah so bili letos doseženi pomembni uspehi. To velja za namizni tenis, kegljanje, veslanje ln plavanje Itd. Le v nogometu gre pot navzdol. Kje Je vzrok za vedno manjše zanimanje za nogomet? Prav gotovo v očitnem padanju kvalitete! Igralci premalo trenirajo, imajo premalo kvalitetnih tekem, zato nogomet tor.e v pozabo. Sicer pa ta ugotovitev velja bolj za Novo mesto kot za ostale kraje v okraju, toda po zadnjih vesteh tudi drugje zanimanje za Jugoslovanski šport štev. 1 popušča. Glavni vzrok padca kvalitete? NI denarja. Igralci so postali zahtevni. Vsakdo, ki doseže določeno kvaliteto, hoče hranarlno, nagrado. Ker naši klubi tega ne morejo nuditi, pride do selitev.
Med panoge, ki so dosegle pomembne uspehe, sodi tudi namizni tenis, vendar pa se napredek občuti le v Novem mestu, medtem ko Je v Krškem, Metliki, Črnomlju in v drugih krajih skoraj zastoj. V Novem mestu je zlasti pionirski mladinski namizni tenis zabeležil pomembne uspehe (ženska mladinska ekipa Novega mesta je na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije na Bledu osvojila celo I. mesto ln pokal!), medtem ko je kvaliteta Članskega namiznega tenisa zastala. Skoda Je le v tem, da se Je tudi v Novem mestu nekoliko pozabilo za naraščaj. Zato Je treba pozdraviti nedavr.1 sklep, da se ponovno organizira pionirska namrznotenlška šola, ki Je v preteklosti dosegla pomembne uspehe.
•
Prostor nam ne dopušča, da bi obširneje pisali o U-spehih in problemih posameznih panog. Morali smo se omejiti le na nekatere za naš okraj najznačilnejše Pa~ noge, ki imajo že tradicijo, o ostalih pa kaj več kdaj drugič.
Franc Mikeo
Stev. 47 (609)
DOLENJSKI LIST
Stran IS
nouoieina nagradila križanka
Za novoletni oddih smo po daljšem času spet pripravili malo dela tistim bralcem, ki radi tarejo »ugankarske in križankarske« orehe. Za 13 izžrebancev (s 1. januarjem stopa naš tednik že v XIII. leto izhajanja!) je pripravljenih 13 lepih nagrad:
1. nagrada        10.000 din
2. nagrada 7.000 din
3. nagrada 4.000 din
4. nagrada 2.000 din in 9 knjižnih daril.
Pravilno rešeno križanko jc treba poslati na naslov našega lista najkasneje do sobote, 13. januarja 1962. Naročniki iz Novega mesta in okolice lahko oddajo rešitve tudi osebno v naši upravi. V levi spodnji kot kuverte napišite: KRIŽANKA. Premalo frankiranih pisem na pošti ne bomo sprejemali, komisija iz vrst naročnikov pa tudi ne bo upoštevala zamazanih, popackanih ali sicer nečitljivih rešitev. Križanko lahko izrežete iz časnika, lahko pa pošljete tudi samo rešitev, napisano na listu papirja.
Veliko zabave pri reševanju novoletne nagradne križanke želi vsem bralcem
• Vaš • r■%
DOLENJSKI LIST
Pozdravi za novo leto
Dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Novem selu v Makedoniji, pozdravljajo sorodnike, domače in vse znan-, ce ter jim želijo srečno in zadovoljno novo • leto! Jože Volč.jnk. Janez Robe. Peter Ivanež, Ivan Ceh, Jože Rozman. Ivan Pavlin, Franc Svab, Martin Gazvoda in Anion Brkopec.
Pozdrav iz Niša
Naši fantje, ki so pri vojakih v Nišu, toplo pozdravljajo svojce, mladino in vse delovno ljudstvo domačih krajev ter čestitajo za novo leto 1962! Ivan Erjavec, Anton Aš, Viljem Novina in Alojz Smrkc.
Novoletne čestitke
Fantje, ki služijo vojaški rok v Kraljevu, čestitajo za Novo leto vsem znancem, posebno pa domačim dekletom! Jože Miklič, Jože Jarc in Jože Juršid.
Fantje iz Sarajeva
Vojaki V. P. 8775 iz Sarajeva pozdravljajo za novo leto vse Dolenjce, ki so pri vojakih, kakor tudi starše, sorodnike in znance. Rafko Staniša, Miha Ciril, Alojz Grahek in Karlo Majcen.
VCUX>RAVNO: 1. novoletno voščilo (pet besed), 19. pregrinjalo, 22. indijanski čoln,
23. del Jadranskega morja med otokom Cresom in Istro,
24. hlapi vrele vode, 25. neka tekočina, 26. gora v Julijcih (2532 m), 28. prebivalec najbolj južne nemške dežele, 31. letni čas, 32. eden izmed prstov, 33. pokrajina, v Kongu, ki se je hotela odcepiti, 35. okolje, 37. zadnja železniška postaja v zgornji savski dolini, 38. vzgledi, 39. evropska država, 40. ime mladinske pisateljice Perocijeve, 41. obedovati, 42. ime pesnika Grudna, 43, okrajšava za srednji, 44. kratica enega izmed najvišjih organov Zveze komunistov, 46. letenje, 48. predlog,. 49. apetit, 50. dva enaka samoglasnika;
51. kratica za Izvršni svet, 52. vmarširati, 60. okrajšava za okrog, 61. pogorje v jugozapadni Srbiji   (najvišji vrh
2iU7m), 66. dvoštevileno število, 68. govorništvo, 70. določen čas v letu, aktivno obdobje, 72. široka in nizke rasti, 73. del letala, 75. prirodna, 76. najpogostejši vernik,
77. pravilen izraz za edinica,
78. osebni zaimek, 79. zveri-njak, cirkusu priključen oddelek, 80. prislov mere, 82. najmanjša številka, 83. nastanek pri kresanju, 85. znak za prvino indij, 86. podžigati,
88. naslov turških velikašev,
89. določiti carinsko stopnjo,
90. slog, 92. stara dolžinska mera, 93. planšarska koča, 94. človek, ki prezira družbene konvencije, 96. avtomobilska oznaka za okraj Rijeka;
97. neka številka, 98. že tako, tudi tako, 100. velelnik glagola ropotati, 102. vtiram, 105. naprava za sejanje, 106. opojna droga, mamilo, 107. prislov prostora, 109. topla pijača, 111. njega, 112. naprava, stroj; mreža, 115. gora v
Karavankah, nad Dovjem (2143 m), 117. skrajni konci kopnega, 119. sloviti filozof stare Grčije, 121. nerazbit, 122. Verdijeva opera, 124. cestni zavoj, 126. znak za prvino lantan, 127. sedma in petnajsta črka, 128. poln peg, 129. sila.
NAVPIČNO: 1. skrit kraj, 2. paradiž, 3. eno izmed gesel francoske revolucije, 4. stražar, varuh, 5. deli stavbe, 6. žensko ime, 7. znak za prvino natrij, 8. reka v Bosni, 9. najmanjša številka, 10. stran neba, 11. doba, obdobje, 12. gradbeni material, 13. del kolesa, 14. prevozno sredstvo, 15. divja žival, 16. tovorna žival v Južni Ameriki, 17. isto kot 11. navpično, 18. kazalni zaimek, 19. slovenski športni časopis, 20. nalezljiva bolezen prašičev; nastane če zardimo, 21. šape, 25. električne mer-
ske enote, 27. glagol gibanja, 29. skupek čebel, 30. kratica za centralni odbor, 32. trak; cona, 34. dve črki iz besede vegav, 36. položaj, 37. grška črka, 41. reka na Dolenjskem, 42. iztrebiti s koreninami, 43. naprava za separacijo, 45. prva slovenska državna tvorba, 47. pripadnik vzhodnoevropskega naroda, 49. vrsta vina (pridelujejo ga na Madžarskem pa tudi pri nas);
52. golman, 53. splet las, 54. vzvišena lirska pesem, 55. znak za prvino renij, 56. vidik, videz, gledišče, 57. veznik, 58. majceni delci materi je, 59. žensko ime, 60. nasprotno od olajšati, 61. zdravilo proti malariji, 62. maščevanje, 63. vodja italijanske socialistične stranke (Pietro), 64. židovsko ime, 65. kadar, 67. bizantinska ali pravoslavna slika svetnika, 69. žensko ime, 71. reka v ZDA, ki pada
v slovitih slapovih, 74. gora v Karavankah nad Mežico (2126 m), kjer počiva kralj Matjaž, 78. nasprotno od nihče, 81. gora v vzhodnem odrastku Julijcev med Selško in Bohinjsko dolino (1666 m), 83. veznik,
84. avtomobilska oznaka za okraj Rijeka, 87. prvotni prebivalec Balkana, 90. kdor likovno ureja prostor gledališkega odra, 91. kraj v Zasavju, 93. vrsta bankovca, 95. le, samo, 97. gora v Julijcih nad Martuljkom (2472 m), 99. spisek oz. seznam knjig ali drugih predmetov, 101. del kolesa, 103. mesto v Bački ob Donavi, 104. reka v Srbiji, 108. dajalnik, 110. klic, poziv, 113. dva enaka soglasnika, 114. glasbeni pojem, 116. muslimanski bog, 118. kratica za in dalje, 120. mutast, 123. kratica za avtonomno pokrajino, 125. kadar.
Vselil sem se v mirno sobico v petem nadstropju dobrega, starega mestnega hotela, in sicer z dvema paroma nogavic in z dvema velikanskima steklenicama slivovke za vsak primer.
»Prosim,« je vprašal sobni natakar, »ali naj pošljem po prtljago?«
»Je nimam,« sem preprosto odgovoril. Potem je vprašal: »Želite
električno razsvetljavo?!« »Seveda.«
»Stane petdeset vinarjev vsako noč. Lahko pa imate tudi samo svečo,« je rekel, upoštevaje dane okoliščine.
bila k nam prišla miš?! Tako nas pa res ne boste obreko-vali!«
Zatorej sem povedal sobnemu natakarju: »Vaša sobarica je predrzno
Peter JUtenberg:
Miš
»Ne, hočem električno luč.«
Opolnoči sem zaslišal šum na raztrganih in razpraska-nih papirnatih tapetah. Potem je prišla miška, splezala na mojo umivalno mizico, stopila v umivalnik, sploh počenjala razne ljubke akrobacije: potem se je spet povrnila na tla, ker ji porcelan ni bil pogodu; sploh ni imela kakšnih čvrstih, širokopotez-nih načrtov in naposled ji je bila, v danih okoliščinah, tema pod omaro še najbolj všeč.
Zjutraj sem rekel sobarici: »Vi, ponoči je bila miška v moji sobi. Lepa reč!«
»Pri nas sploh ni miši. ta je pa dobra! Od kod naj bi
bitje. Ponoči je bila miš v sobi.«
»Pri nas nimamo miši. Od kod pa naj bi bila prišla miš k nam?! Tako nas pa res ne boste obrekovali!«
Ko sem stopil v hotelsko vežo, so me opazovali gospod portir, gospod hišni hlapec, obe gospodični sobarici in gospod poslovodja kakor pač opazujemo človeka, ki se je priselil z dvema paroma nogavic, z dvema steklenicama slivovke in ki te vidi miši, čeprav jih tu sploh ni.
Tudi je ležala moja knjiga »Kaj mi prinese dan?« odprta na moji mizi in nekoč sem presenetil sobarico, ko jo je prebirala.
Spričo takšnih usodnih okoliščin je bila moja verodostojnost glede miši močno omajana. Hkrati pa me je vendarle obdal nekakšen nimb in se sploh niso več menili zame, prenašali so celo moje majhne slabosti, za-tisnili so oko, bili so z menoj sila prijazni kakor z bolnikom ali s kom drugim, s katerim moraš biti obziren.
Miš pa je prihajala sleherno noč, praskala po papirnati oblogi, rada je splezala na umivalnik.
Nekega večera sem kupil mišnico s slanino vred, šel sem s to napravo izzivalno mimo vratarja, hišnega hlapca, poslovodje, sobnega natakarja in vseh treh sobaric in sem v sobi nastavil mišnico. Drugo jutro je blia miš v nji.
Sem mislil, da bi povsem ravnodušno odnesel mišnico tja dol. Naj ta reč govori sama!
Toda na stopnicah sem se domislil, kako bo te ljudi gri-
zlo, če jim to dokažem, ko vendar ne bi smelo biti miši v hotelski sobi, kjer miši »sploh ni«! S tem bi tudi močno splahnel moj nimb človeka brez prtljage, z dvema paroma nogavic, z dvema steklenicama slivovke, s knjigo »Kaj mi prinese dan?« — človeka, ki ponoči že vidi miši, in jaz bi zdrsnil v ne-všečno kategorijo sitnega in skrajno prostaškega gosta. Zavoljo teh pomislekov sem miš izpustil na kraju, ki ■ je za to precej pripraven, in sem svojo mišnico spet prazno nastavil na tleh svoje sobice.
Poslej so ravnali z menoj še ljubezniveje in obzirneje, nikakor me niso hoteli vznemirjati, popustljivi so bili z menoj kakor z bolnim otro-čičkom. Ko sem naposled odpotoval, sem na vseh opazil prijazno sočustvovanje in spoštovanje, čeprav sem kot prtljago vzel s seboj samo dva para nogavic in mišnico!
Peter Altcnberg. s pravim imenom Richard EnglSnder, se Je rodil na Dunaju 183» in Je tam umrl 1919. Bil je židovskega rodu ln prvotno po poklicu_zdravnik, vendar ga Je okolje tedanjega cesarskega mesta tako prevzelo da je zapustil židovstvo in omisiii poklic; postal Je dunajski bohem in eden najizrazitejših nlsntcllev tega velemesta. Pisal Je večidel črtice in v tej kratki prozi dosegel mojstrstvo.
Otroški vrtec tudi v Krmelju
Na zborih volivcev pa tudi na sestankih organizacij je bilo že veliko razprave o prepotrebnem otroškem vrtcu v Krmelju. Sola bi odstopila primeren prostor, toda potrebno bi ga bilo preurediti in opremiti. Okrog 50 otrok željno čaka na otroški vrtec. Obična naj bi uresničitev te zamisli denarno podprla.
Delavska univerza iz Sevnice je priredila v Krmelju predavanje o religiji. Obiskovalce je predavanje navdušilo.
V Krmelju je problem zaposlitve žena. Računajo, da bo konfekcija »Lisca« iz Sevnice odprla svoj obrat v tem kraju in s tem rešila velik problem zaposlitve žena.
Podelitev priznanj zaslužnim delavcem
Predsednik občinskega ljudskega odbora Brežice Mirko Kambič je ob prazniku dneva JLA podelil.5 priznanj »medalja dela« de_ lavcem, ki so zaposleni v vojaških podjetjih.
17 novih knjigovodij v Sevnici
Društvo knjigovodij in računovodij v Sevnici je organiziralo trimesečni tečaj za knjigovodje. 22. decembra je uspešno opravilo iapite 17 knjigovodij.
Praznično vzdušje na Studencu
Na Studencu pri Sevnici se te dni mrzlično pripravljajo na praznovanje dedka Mraza in na silvestrovanje. 30. decembra se bo dedek Mraz pripeljal s sanmi v šolo, kjer ga bo pričakalo 30 predšolskih in 167 šoloobveznih otrok. Organizacije so poskrbele, da bodo vsi otroci pogoščeni. Učenci na šoli bodo prejeli kot kolektivno darilo knjige za pionirsko knjižnico, orodje za opremo tehnične delavnice in opremo za zimski šport.
Naslednjega dne bodo imeli gasilci ob 13. uri veko zborovanje. Občinska gasilska zveza bo podelila gasilcem, ki so včlanjeni v društvu nad 30 let, odlikovanja. — Prosvetno društvo »Matija Gubec« bo ob 15. uri uprizorilo v šoli veseloigro    »Dobrodošla, miss
Agata«. Društvo bo tudi organiziralo silvestrovanje, z dobičkom pa bo poravnalo dolg za televizijski sprejemnik. — V dolini pod Studencem je Dom onemoglih Impoljca. Dedek Mraz bo obiskal tudi starčke in jih obdaril.
% Delavska univerza v Sevnici je organizirala na Studencu predavanja o beograjski konferenci, o od-
nosu do leligije in o XXII. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze. Številni obiskovalci so bili s predavanji zadovoljni.
• Gradnja kulturnega doma na Studencu se vleče že več let. Ljudje so že izkopali temelje, darovali les in so pripravljeni tudi s prostovoljnimi deli sodelovati pri gradnji doma. Vendar kulturni dom ne bo
dograjen, če ne bo tudi občina denarno podprla gradnje.
t) Sekcija za komunalno dejavnost pri krajevni organizaciji SZDL je organizirala gradnjo ceste Zavra-tec — Rovišče. Ljudje so se delovni akciji radi odzvali in so do sedaj prispevali blizu 1000 prostovoljnih delovnih ur.
D. K.
Dedek Mraz v Spodnjem Posavju
V Sevnici, Vidmu-Krškem, Brežicah, na Senovem in v številnih drugih krajih Spodnjega Posavja pričakujejo te dni otroci z nestrpnim pričakovanjem Dedka Mraza. Društva prijateljev mladine so ponekod sama, drugod spet s sodelovanjem raznih organizacij in šol pripravila
OBVESTILO
Okrajni ljudski odbor Novo mesto, oddelek za notranje zadeve, obvešča vse upravitelje in lastnike motornih in priklopnih vozil, da se prične podaljševanje prometnih dovoljenj za motorna in priklopna vozila i. januarja in se zaključi 15. januarja 1962.
Prometna dovoljenja bodo podaljševali organi za notranje zadeve občinskih ljudskih odborov.
IZ PISARNE ONZ
lepe proslave v zvezi s prihodom novega leta. Poskrbljeno bo za prijetno zabavo malčkov po šolah in v dvoranah.
V PODBOCJU bodo člani DPM pogostili 340 otrok, 30. decembra pa bo Dedek Mraz obiskal šolarje; priredili bodo poseben program za otroke.
V VELIKI DOLINI so člani DPM že na občnem zboru 17. decembra izvolili poseben odbor za praznovanje novoletne jelke, ožji odbor pa skrbi za spored. Sodelovala bosta tudi KUD »Edin-stvo« in osnovna šola v Bre-gani; novoletno jelko bodo postavili- v Vel. Dolini pred
- šolo. Šolarji bodo dobili več šahovskih garnitur, DPM pa bo obdarilo nekaj socialno šibkih družin.
v tem tednu vas zanima
fRdenW\Vto\edar],
Četrtek, 28. dec.: Ztvko Petek, 29. dee.: Tomaž Sobota, 30. dec.: Branimir Nedelja, 31. dec: Silvester Ponedeljek, 1. jan.: Novo leto Torek, 2. jan.: Makarij Sreda, 3. jan.: Genovefa Četrtek, 4. jan.: Angela Petek, 5. jan.: Simeon Sobota, 6. jan.: Mojmir Nedelja, 7. jan.: Zdravko Ponedeljek, 8. jan.: Maks Torek. 9. jan.: JuHjan Sreda, 10. jan.: Gregor
OPEL OLYMPIJO — M z radio aparatom prodam za 230.000 dinarjev. I. Umek, Ljubljana, Riunkova l-III.
PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom v bližini Novega mesta, takoj vseljivo. Naslov v upravi lista (1360-61).
PRODAM enostanovanjsko hišo v Novem mestu. — Naslov v Upravi lista (1357-61).
PO UGODNI CENI prodam za-pravljivcek, lahek kmečki voz tov sani za osebni prevoz. — Slkerlj, Gotna vas, Novo mesto.
PRODAM NOV FIAT ali zamenjam za stanovanje. Naslov v upravi lista (1333-61).
ISCEM enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji oko-liol. Nagrada 50.000 din. Naslov v upravi lista (1362-61).
KNJIGOVODJO z večletno prakso sprejme s 1. januarjem 1962 ali po dogovoru Mestna klavnica v Metliki. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite upravi podjetja.

Črnomelj: 29. In 30. dec. amer. barvni film ..Pojmo v dežju«.
Dol. Toplice: 30. dec. in 1. jan. sovjetski film »Bela puhlica«.
Kostanjevica: 31. dec. ameriški barvni film »Vozovi na zahod«, 7. jan. ameriški barvni film »Nekateri so za vroče«.
Metlika: 30. ln 31. dec. amen,::: barvni film »Mlada kraljica«, 3. jan. ameriški film -Branim svojo ljubezen«, 6. Ir. 7. jan. jugoslovanski film -Ljubezen ln moda«.
Novo mesto - »Krka«: od M. dec. do 1. Jan. jugoslovanski barvni film »Dežela petih kontinentov«, od 2. do 4. Jan. ltalljan»ki film »ICrošnjarji«,
od 5. do 8. jan. ameriški barv. film »Crni narednik«, od 9. do 11. jan. ameriški barvni film »Jaguar, gospodar džungle«.
Novo mesto — Dom JLA: od 28. do 30. dec. francoski film »Čarovnica lz Salema«.
Semič: 31. dec. ameriški barvni film »Princ študent«.
Trebnje: 30. in 31. dec. indijski barvni film »Kraljica In-sija«. Predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14.; 16. in 18.30. 1. jan. ameriški barvni film »Visoki jahač«. Predstava v ponedeljek ob 14.; 16., in 18.34. 3. jan. francoski
barvni film »Gubijath«. Predstava v sredo ob 19. uri. 6. in 7. jan. italijanski barvni film »Možje in volkovi«. Predstava v soboto ob 19. url in v nedeljo ob 14., 16. ln 18.30. 10. I. francoski film »Glavna ulica«. Predstava v sredo ob 19. uri.
Sevnica: 30. dec. In 1. jan. ameriški film »Sonce zopet sije«.
Videm-Krško: 30. in 31. dec. nemški barvni film »Ti si moja pesem«.
Žužemberk: 31. dec. ameriški barvni film »V pomladi življenja«.
ČESTITKA
Srečno, veselo in uspehov polno novo leto želim svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blizu in daleč po svetu, z željo, da se snidemo v letu 1962 vsaj enkrat zidane volje. Bogomil Litija z družino.
. • » k • •
Ob bridki Izgubi naše drage žene in mame
MARIJE MEDVED roj. Murgelj, iz Gor. Kamene
se zahvaljujemo vsom sorodnikom, sosedom lr. znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poli in ji darovali vence in cvetje.
/.aiujocl: mož. sin Tone, hčerki Anica ln Mld z možem ter ostalo sorodstvo.
PREKLICI
PrekUcujem zdravstveno "izkaznico štev. 467jWI. Janez Pr-par, Smaver 12, p. Dobrnič.
PrekUcujem Izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 308461. — Terezija Kodrič, Stara vas 30, Skocjan.
PrekUcujem izgubljeno zdravstveno Izkaznico štev. 310931. — Ignac Rajer, Gor. Podborst S, p. Miir.a peč.
PrekUcujem zdravstveno Izkaznico  Stev.  47.1567.   - Janez
Slapnlčar, Cegelnlca 23, Novo mesto.
PrekUcujem zdravstveno iz- Marija Rozman z Grčvrha 11, kaznico štev. 472182t: Ivan Vid- preklicujeim vse žaljlve'besede, mar. Vel. Podljuben — Uršr.a ki sem jih izrekla prosti Janezu sela. Rozmanu z Brezove rebri 11,
p. Mirna peč.
OBJAVE — RAZPISI
Obvestilo živinorejcem
Obveščamo vse živinorejce, da v ponedeljek, 1. januarja 1962, v Not em mestu ne bo sejmice. Naslednja sejmica bo v ponedeljek, 8. januarja 1962.
Veterinarska postaja — Novo mesto
OBVESTILO
Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija v Novem mestu bo glede na določila Temeljne zakona o javnih cestah in Zakona o cestnih podjetjih prenehala z delom 31. dec. 1961. Pozivamo upnike in dolžnike, da priglasijo izkazane terjatve, oziroma poravnajo svoje obveznosti do 30. decembra 1961. Tehnična sekcija — Novo mesto
Razpis ObLO Videm-Krško
Svet za šolstvo občinskega ljudskega odbora Videm-Krško razpisuje v sporazaimu z osnovnimi šolami
DELOVNA MESTA TAJNIKOV osnovnih Sol: Brestanica, Kostanjevica, Leskovec, Podbočje, Raka, Videm-Krško I., Videm-Krško II.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba s triletno prakso ali nižja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v javnih službah ali računovodstvu gospodarskih organizacij. Nastop službe takoj
ali po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja pošljite Šolskim odborom osnovnih Sol najpozneje 15 dni po objavi.
Občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL v Novem mestu sporočata, da sta se preselila iz Jenkove ulice 1 (stara gimnazija) v stavbo OZZ na Cesti komandanta Staneta 10 (prostori Zadružne hranilnice).
Po odločbi ObLO Novo mesto so bili s 1. septembrom 1961 združeni internati: ESS, AS in Dom učencev v gospodarstvu — Novo mesto. Prosimo vse, ki imajo neporavnane račune za naročila in storitve pred 1. septembrom 1961 od katerega omenjenih Internatov, da jih do-Btavijo do 21. decembra 1961 na naslov: Dijaški dom strokovnih šol. Novo mesto, p. p. 62. Zahtev, dostavljenih po tem roku, ne bomo upoštevali.
Uprava združenih internatov
NOVOMEŠKA .    DELAVSKA UNIVERZA
Delavska univerza v Novem mestu priredi drevi predavanje dr. Uroša Tršana: »Odprava v triglavsko brezno«. Predavanje bo ob 18. url v dvorani JLA in bo spremljano z barvnimi diapozitivi. — Vabljeni!
Obvestilo o podaljševanju prometnih dovoljenj v novomeški občini
Oddelek za notranje zadeve pri ObLO Novo mesto obvešča vse lastnike ln upravitelje mo-turnih vozil, da se bo na podlagi pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil pričelo s podaljševanjem prometi, ih dovoljenj dne 4. januarja 1962 po naslednjem vrstnem redu:
4. januarja  od  črke A—D
5. januarja   od   črke   E—J
8. januarja od črke K—L
9. januarja od črke M—P
10. januarja  od črke R-T
11. januarja od črke  U—Z
12. januarja za vse upravičene zamudnike.
Podaljševanje bo v prostorih ObLO omenjene dr.i od 7. do 12. in od 14. do 18. ure.
Vse potrebne tiskovine za podaljševanje prometnih dovoljenj so interesentom na raz.po-lago v sprejemni pisarni ObLO od 7. do 14. ure.
Vozila, pri katerih Je že poteklo 12 ozlroima 6 mesecev (avtobusi) od zadnjega tehničnega pregleda, morajo biti pred podaljšanjem registracije tehnično pregledana pri pooblaščenem podjetju (SGP Pionir, Novo mesto).
Lastniki motornih vozli, ki ne bodo podaljšali registracije za leto 1902, so po pravilniku o registraciji motornih vozil dolžni vrniti prometno dovoljenje ln registracijske tablice zaradi l/ibrisa iz registra motornih vozil, b {Klsarne ObLO
Na BIZELJSKEM pričakujejo otroci Dedka te dni. Učencem šole v Stari vasi bo podaril televizijski .sprejemnik: To bo veselja iti radostnih uric! — Tako je te dni skoraj v vseh spodnje-posavskih in podgorjanskih krajih. Dedek Mraz ni pozabil pridnih cicibanov in pionirjev!
Za novi metliški hotel
»Na Dragan« v Metliki pripravlja SGP Pionir že od oktobra letos prostor za novi metliški hotel. Odstraniti so morali ruševine dveh stavb, ki sta zgoreli med vojno, ter staro stanovanjsko hišo. Pripravljalna dela bodo gotova do spomladi 1962, ko bodo pričeli betonirati temelje za novi hotel, ki bo imel 32 ležišč, restavracijo, vrt in vse ostalo udobje. Novi hotel bo veljal 98 milijonov dinarjev. Zaenkrat so zagotovljena samo sredstva za pripravljalna dela, ki bodo stala 13 milijonov, preostanek pa bo treba še poiskati Hotel bo končan leta 1963.
KRŠKO: mlečna restavracija
Svet stanovanjske skupnosti v Vidmu-Krškem je sklenil ustanovit: v okviru obrata družbene prehrane mlečno restavracijo in slaščičarno, ki naj bi pričela obratovati v začetku januarja prihodnjega leta.
NOVOLETNO PRAZNOVANJE V METLIŠKI OBČINI
Priprave za praznovanje novega leta so se začele že v začetku decembra. Na metliški šoti so posebno poskrbeli, da bo praznovanje novoletne jelke čimbolj slovesno in veselo. Ze 28. decembra bodo šli vsi višji razredi osemfletke v Ljubljano, kjer si bodo ogledali prireditve ob novoletnem praznovanju na Gospodarskem razstavišču. Naslednji dan, 29. decembra, bo prireditev za najmlajše. Razen lutkovnih igric, ki jih pripravlja lutkovni krožek osnovne šole, bodo uprizorili še razne šaljive prizore in recitacije. 30. decembra dopoldne bo praznovanje novoletne jelke za starejše šolske učence, a popoldne za mlajše pionirje. Dedek Mraz bo pionirje in cicibane obdaril s praktičnimi darili: knjigami, zonami.
Zgled z Armeškega
Prebivalci iz Armeškega so nedavno končali s preobnovO ceste, ki pelje mimo njihove vasi do Senovega. Ljudje so opravili 1822 prostovoljnih ur v vrednosti okrog 700 tisoč dinarjev.
Srečno novo leto želijo
Svojim domačim, mladini in vsem, ki jih poznava, želiva srečno in zadovoljno novo leto 1962 ter jih prav lepo pozdravljava: Jože Muren in Alojz Hrastar.
Dedek Mraz po sevniški občini
Društvo prijateljev mladine, Avto-moto društvo in šola so pripravili praznovanje dedka Mraza. Od 27. do 29. decembra bo dedek Mraz obiskal 7 šol in otrokom podaril kolektivna darila. V ta namen je zbranih okrog 800 tisoč dinarjev.
Zaradi mraza slab promet
Na sejmišču v Novem mestu je bilo v ponedeljek, 25. decembra, zaradi hudega mraza in precejšnjega snega zelo malo prometa. Od 68 prašičev je bilo prodanih 59. Kljub tenvu da je bilo prašičev malo. se cena ni spremenila (4000 do 0500 din).
VREME
za čas od 29. decembra do 7. januarja. — V zadnjih dneh decembra prehodna otoplitev na meji z južnim vremenom in padavine, nato zopet hladneje in sneg. V januarju vse do 6. v glavnem suho oziroma jasno in mrzlo vreme, le okrog 3. januarja rahle snežne padavine. Po 6. januarju (v roku dveh dni) sprva otoplitev do južnega vremena, nato snežno neurje.
šolskimi potrebščinami in drugim; seveda ne bo manjkalo slaščic in bonbonov.
Tudi cicibanov in pionirjev v ostalih krajih občine dedek Mraz ne bo pozabil. Posebno bodo obdarjeni pionirji iz Su-horja.
VSE DOLŽNIKE
za objavljene komercialne in druge oglase, objave, razpise, čestitke in male oglase prosimo, da nam še pred koncem leta poravnajo zapadle račune. Posebej naprošamo gospodarske organizacije, ObLO, ustanove in KZ, da poravnajo pred zaključkom leta svoje obveznosti do Dolenjskega lista.
UPRAVA LISTA
NESREČE
POLEDICA   VZROK NESREČE
Na avtomobilski cesti je v karteljevskem klanou 14. decembra zaradi poledenele ceste zaneslo tovorni avtomobil s prikolico, ki ga je.upravljal Milan Gogovič. Prepah je š.ofer mogel vozilo' zaščititi, je lz zagrebške smeri pripeljal osebni avtomobil. Ta se je pravočasno ustavil, za njim pa je s precejšnjo hitrostjo pripeijal še er. osebni avtomobil, ki ga je vozil Simon Vranješ- iz Zagreba. Pri naglem zaviranju je vozilo zaneslo, tako da je s prednjim delom udarilo v prikolico avtomobila, ga odbilo ln vrglo v ob strani stoječi osebni avtomobil. Pri nesreči je bilo škode za okoli 270.000 dinarjev.
DVOJNA SMRT NA AVTOMOBILSKI CESTI
Dne 13. decembra je prišlo na avtomobilski cesti do težke prometne nesreče. Turški diplomat Ismall Hakkl Aydln, uslužbenec turške ambasade v Beogradu, se Je s sopotnico vozil v avtomobilu proti Zagrebu. Med 714 in 713 km pa je iz ne/nnnth v/rokov nenadoma zavil v levo, naravnost v nasproti vozeči tovorni avtomobil, ki ga je upravljal DragUa Pešikan i/. Beograda. Turški diplomat ln njegova sopotnica sta zaradi dobljenih poškodb umrla. Na osebnem avtomobilu Je škode za 6.3O0.000 din.
POLDRUGI MILIJON ŠKODE ZARADI NEPREVIDNOSTI
Vinko Kolenc iz Irce vasi je 14. decembra 1961 vozil tovornjak proti Podturnu. Pred vasjo Sela se Je vanj zaletel tovorni avtomobil, ki ga je vozil Franc Murn lz Poljan. Do nesreče Je prišlo zaradi nepazljivosti lr. nepra.vllne vožnje Klanca Murna. Pri nesreči je nastalo za 1,500.000 din škode.
TOVORNA PRIKOLICA POD NASIP
Miro Gril. voznik tovornega avtomobila lz Kopra, je 11. decembra vozil tovorni avtomobil s prikolico, v bližini Sko-plc se Je prikolica, naložena s cigaretami, odtrgala ln zdrsela ixd nasip, avtomobilske ceste. Na prikolici In cigaretah Je bilo za 1.1 '•< "'" din škode.

FARMACEVTSKI
KOMBINAT
SLOVENIJE
OBRAT
»KRKA«
SVOJIM OBISKOVALCEM IN VSEM PREBIVALCEM BREŽIC IN OKOLICE ČESTITAMO ZA NOVO LETO
KINO
BREŽICE
TOBAČNA TOVARNA
LJUBLJANA
skladišče Jb/f  NOVO MESTO
&        SE . PRIPOROČA   ZA NAKUP Qmm TOBAČNIH IZDELKOV V SVO-
l)|P|p JIH PRODAJALNAH IN VOŠČI
V LETU 1962 VSO SREČO!
POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM NOVOMEŠKEGA OKRAJA, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN NAŠI MLADINI PRISRČNE NOVOLETNE ČESTITKE Z ZELJO, DA BI V LETU 1962 DOSEGLI ŠE MNOGO USPEHOV!
NOVO MESTO
DELOVNI KOLEKTIVI
INDUSTRIJE OBUTVE
TOPLO POZDRAVLJA OB NOVEM LETU 1962 VSE SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE IN ZNANCE TER POTROŠNIKE SVOJE KVALITETNE OBUTVE!
NOVO MESTO
REČE, ZDRAVJA IN NOVIH USPEHOV ZVRHANO
NOVO LETO 1962 t™S
0 ZELI VSEM SVOJIM # NAROČNIKOM, BRALCEM,
PRIJATELJEM • DOMA IN V TUJINI
DOLENJSKI UST.
111» I
umi.* locuijiiicii ivin lEiiuiii unositi eiiui cavo *
VSEM BELOKRANJCEM DOMA  IN  NA TUJEM, POSEBNO   PA   PREBIVALCEM ČRNOMALJSKE v   OBČINE 2ELI SREČNO IN USPEŠNO LETO 1962
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
ČRNOMELJ
Občinski komite ZKS — Občinski odbor SZDL — Občinski komite I.MS — Občinski odbor ZB — Občinski sindikalni svet
&ve&w vww teta/
SPLOŠNO
TRGOVSKO
PODJETJE
METLIKA
nudi potrošnikom v svojih prodajalnah veliko izbiro blaga po konkurenčnih cenah. Svojim odjemalcem želi v letu 1962 vso srečo!
Kolektiv podjetja
»Marmor«
Gradac v Beli krajini.
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ZA NOVO LETO
Sprejemamo vsa kamnoseška naročila za nagrobne spomenike in vsa ostala v stroko spadajoča dela. Obnavljamo tudi stare napise in sekanje črk.
DELOVNI KOLEKTIV
IEV LJUBLJANA KONDENZATORJI
OBRAT
SEMIČ
ČESTITA ZA NOVO LETO SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN PREBIVALSTVU SEMI-ČA Z OKOLICO.
TRGOVSKO PODJETJE
KMETIJSKA ZADRUGA
ŠENTJERNEJ
VOŠČI SVOJIM ČLANOM, KAKOR TUDI OSTALIM KMETOVALCEM IN PREBIVALSTVU NA SVOJEM OBMOČJU VSO SREČO V LETU 1962!

»Promet« Videm-Krško
SE PRIPOROČA TUDI V PRIHODNJEM LETU IN 2ELI SVOJIM STRANKAM V LETU 1962 OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA!
Korektiv
GRADBENEGA PODJETJA
»GRADBENIK«
S PROJEKTIVNIM BIROJEM BREZICE
ČESTITA CENJENIM ODJEMALCEM ZA NOVO LETO IN SE PRIPOROČA!
AVTOPROMET
TUZEMSKA
ŠPEDICIJA
Gorjanci
Opravljamo prevozne usluge 7. modernimi avtobusi in kamioni ter se svojim strankam priporočamo tudi v prihodnje. Vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine prisrčno čestitamo ob vstopu v leto 1962!
Novo mesto Straža
DELOVNI KOLEKTIV
BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
METLIKA
PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IN CENENE MODNE IZDELKE IN 2ELI V LETU 1962 VSO SREČO IN SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV!
roS° »GORJANCI«
ŠENTJERNEJ
NUDI POTROŠNIKOM VELIKO IZBIRO BLAGA PO KONKURENČNIH CENAH!
Vsem svojim strankam, poslovnim znancem in prebivalcem Šentjerneja želimo srečno novo leto!
KmetilsRa zadruga Črnomelj
S SVOJIMI OBRATI:
KMETIJSKO POSESTVO, GOZDARSKI OBRAT IN KMETIJSKA PROIZVODNJA Z OKOLIŠI: ČRNOMELJ, ADLESIČI, VINICA, SEMIČ, DRA-GATUŠ IN STARI TRG OB KOLPI
ČESTITA OB PREHODU V LETO 1962 VSEM KMETOVALCEM NA SVOJEM OBMOČJU, ŽELEČ JIM V PRIHODNJEM LETU ŠE VIDNEJŠIH USPEHOV NA PODROČJU KMETIJSTVA!
KMETIJSKA ZADRUGA
OB PRELOMNICI STAREGA LETA ČESTITAMO VSEM SVOJIM ČLANOM, KMETOM IN KMETICAM TREBANJSKE OBČINE, KAKOR TUDI OSTALEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN ŽELIMO V LETU 1962 VSO SREČO!
TREBNJE
Srečno in uspehov polno leto 1962 želimo vsem svojim strankam, vsem delovnim ljudem Trebnjega in okolice, zlasti pa delovnim kolektivom!
TRGOVSKO PODJETJE -TREBNJE.
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: TREBNJE, VELIKA LOKA, MIRNA, , SENTRUPERT, SLOVENSKA VAS
»DANA«
0 TUDI
0 V PRIHODNJEM 0 LETU
0 PRIPOROČAMO
0 POTROŠNIKOM
0 SVOJE
0 KVALITETNE
0 PIJAČE IN
0 ŽELIMO
0 VSO. SREČO IN
0 MNOGO USPEHOV!
DESTILACIJA, TOVARNA LIKERJEV, SADNIH SOKOV, PROMET Z VINOM, PIVOM IN GOSTINSTVO
MIRNA na Dolenjskem
TUDI PRIHODNJE LETO SI BOMO PRIZADEVALI USTREČI POTROŠNIKOM! ZAHTEVAJTE VEDNO IN V VSEH TRGOVINAH IZDELKE TOVARNE
»
BELOKRANJKA

ČRNOMELJ
SREČNO NOVO LETO 1962!
PEČ ARI J A GRADAC
v Beli krajini
0 ČESTITA 0 OB VSTOPU 0 V LETO 1962
• IN SE
• PRIPOROČA!
VSEM RUDARJEM V NOVOMEŠKEM OKRAJU IN VSEM DR2AVLJANOM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ISKRENE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI V NOVEM LETU!
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
KANIŽARICA
LITO ŽELEZNA INDUSTRIJA

ČRNOMELJ
ČESTITA DELOVNIM KOLEKTIVOM NAŠEGA OKRAJA K DOSEŽENIM USPEHOM V PRETEKLEM LETU IN JIM 2ELI TUDI V BODOČE VSO SREČO!
Belokranjsko
gradbeno
podjetje
0 Vsem investitorjem
0 se zahvaljujemo
0 za dosedanje
0 zaupanje in se jim
• tudi v letu 1962
0 toplo priporočamo!
0 Delovnemu ljudstvu
0 Bele krajine
0 pošiljamo iskrene
0 novoletne čestitke!
ČRNOMELJ
SREČNO NOVO LETO IN OBILO DELOVNIH USPEHOV V KORIST SKUPNOSTI 2ELI
LESNA
PREDELOVALNA INDUSTRIJA
»Zora« Črnomelj
KOLEKTIV PODJETJA
Mesoizdelki« Mokronog:
0 ČESTITA
ZA NOVO LETO VSEM DELOVNIM LJUDEM!
-%. PRIPOROČAMO -%. NAKUP
V SVOJIH PRODAJALNAH
V MOKRONOGU, ■». NA TREBELNEM,
V CEŠNJICAH * IN V PUŠČAVI
IN 2ELIMO ■%. V  LETU 1962 VSO SREČO!
TRGOVSKO PODJETJE
»Tržan«
MOKRONOG
OB VSTOPU V LETO 1962 ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM METLIŠKE OBČINE Z ŽELJO, DA BI TUDI V PRIHODNJEM LETU ZASTAVILI VSE SVOJE SILE ZA GOSPODARSKI, POLITIČNI IN KULTURNI   NAPREDEK KOMUNE!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
METLIKA
OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI OBOR ZB — OBČINSKI KOMITE LMS
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v
Novem mestu
ŽELI SREČNO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO LETO 1962 VSEM ZAVAROVANCEM, NJIHOVIM SVOJCEM, ZDRAVSTVENIM KOLEKTIVOM V OKRAJU IN OSTJLIM DELOVNIM LJUDEM
s podružnicami v Brežicah, Črnomlju, Vidmu-Krškem in izpostavo v Sevnici
SREČNO, USPEHOV POLNO IN ZADOVOLJNO LETO 1962 2ELI SVOJIM STRANKAM IN PREBIVALSTVU SPODNJEGA POSAVJA
TRGOVSKO PODJETJE »K R K A« - BREŽICE
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: BREŽICE, LENART, TREBEŽ, DEČNA SELA, SROMLJE, GLOBOKO, PIŠECE, BIZELJSKO, STARA VAS, ZUPELEVEC, DOBOVA IN ČATE2
V NAŠIH POSLOVALNICAH BOSTE NAŠLI VELIKO IZBIRO PRIMERNIH DARIL ZA OSEBNA IN KOLEKTIVNA OBDAROVANJA 0 PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP IN ČESTITAMO ZA NOVO LETO
TRGOVSKO PODJETJE
judsha potrošnja
BREŽICE
TRGOVSKO IN IZVOZNO PODJETJE
»vmo«-Brežice
Z ZAL02NIMI KLETMI
BREZICE, BREZINA, IVANČNA GORICA, LJUBLJANA, METLIKA IN VIDEM-KRŠKO
PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE TER ČESTITA ZA NOVO LETO
KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE
BREŽICE
OPRAVLJA RAZNE USLUGE S KMETIJSKIMI STROJI IN SE TUDI V LETU 1962 PRIPOROČA SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM
Srečno novo leto
DELOVNI KOLEKTIV
PREMOGOKOPA IN GLINOKOPA, GLOBOKO
PRIPOROČA SVOJ LIGNIT, OGNJESTALNO GLINO IN KREMENČEV PESEK, HKRATI PA VOŠČI V LETU 1962 VSO SREČO
delovnemu ljudstvu flrj prisrčno; voščimo za novo leto .
Podjetje za
■ ■
milili!
voz
OVA
MUDRIM POHIŠTVA
BREŽICE
nudi potrošnikom kvalitetne mizarske izdelke in se priporoča
Srečno in uspešno novo leto
Delovnemu ljudstvu občine Brežice kakor tudi delovnim kolektivom v gospodarskih organizacijah in ustanovah ' čestitamo za dosežene uspehe in jim želimo v prihodnje, da bi z nezmanjšanim poletom nadaljevali z izgradnjo socializma
Občinski ljudski odbor
Brežice
£ OBČINSKI KOMITE ZKS * OBČINSKI ODBOR SZDL £ OBČINSKI KOMITE LMS ~h OBČINSKI ODBOR ZB -k OBČINSKI SINDIKALNI SVET TER OSTALE DRUŽBENE IN MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
Srečno, še večjih uspehov polno novo leto 1962 vošči vsem prebivalcem okraja
PREBIVALSTVU NOVOMEŠKEGA OKRAJA, POSEBNO PA DELOVNIM KOLEKTIVOM ZDRAVSTVENIH USTANOV VOŠČIMO NOVO LETO Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI!
Splošna bolnišnica Ilovo mesto
ri uresničevanju nalog novega petletnega programa nadaljnjega razvoja našega področja želimo vsem prebivalcem novomeškega okraja kar največ uspehov! Združimo vse naše sile, da bi še naprej uspešno odpravljali posledice prejšnje nerazvitosti Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja! V socialistični skupnosti gradimo tudi za na?° področje srečno bodočnost vseh delovnih ljudi
Okrajni ljudski odbor novo mesto
Okrajni komite ZKS Okrajni odbor SZDL Okrajni komite LMS Okrajni odbor ZB Okrajni sindikalni svet in ostale družbene organizacije
kmetijska zadruga Dolenjske Toplice
s poslovnimi enotami v Straži, drsnih selih in Dol. Toplicah želi kmetovalcem na svojem območju v letu 1962 kar največ uspehov v kmetijstvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu.
SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, SORODNIM KOLEKTIVOM V OKRAJU IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE DOMOVINE ISKRENO ČESTITAMO ZA NOVO LETO, 2ELEČ JIM NOVIH USPEHOV!
„OPREMAIES" Novo mesto
ZIDARSKO. PODJETJE
Vsem naprednim kmetovalcem po vsej naši domovini, zadru -:m kolektivom in ostalim delovnim ljudem voščimo v letu 1962 vso srečo!
Zadružno kmetijsko podjetje
Matija Gubec
LESKOVEC pri Krškem
R
EMONT
Žužemberk
SE SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM PRIPOROČA TUDI V L. 1962 IN JIM ŽELI MNOGO USPEHOV!
PREBIVALSTVU DOLENJSKE PRISRČNE ČESTITKE OB VSTOPU V LETO 1962!
Delovni kolektiv podjetja
Splošno mizarstvo -
Dvor pri Žužemberku
NUDI POTROŠNIKOM KVALITETNO SODOBNO POHIŠTVO IN SE PRIPOROČA!
SREČNO 1962. LETO
ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO«
DOLENJSKO PODROČJE - NOVO MESTO
Z
Svojim gostom, poslovnim znancem in delovnemu ljudstvu naših krajev želi v letu 1962 mnogo sreče in zadovoljstva
dravilišče
Dolenjske Toplice
Gostinsko podjetje
»MAJOLIKA« - Straža
z obrati: gostilna »Lovec« - Dol. Toplice, gostilna »Srebotnik« -Straža in gostišče Uršna sela
2ELI SVOJIM GOSTOM V LETU . 1962 MNOGO SREČE, USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA!
Vsem kmetovalcem, zadružnikom in ostalim delovnim ljudem na področju zadruge tople novoletne čestitke z najboljšimi željami!
Kmetijska zadruga škocjan pri Novem mestu
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
Pekarija
Novo mesto
DELOVNEMU LJUDSTVU SUHE KRAJINE VOŠČI VSO SREČO IN MNOGO DELOVNIH USPEHOV V LETU 1962
ČESTITA OB PRELOMNICI STAREGA LETA IN SE PRIPOROČA TUDI V PRIHODNJEM LETU!
Gradbeno opekarsko podjetje -Mirna na Dol.
SE PRIPOROČA ZA NAROČILA IN ČESTITA ZA NOVO LETO!
KMETIJSKA
ZADRUGA
ŽUŽEMBERK
s poslovalnicami na
Dvoru in v Hinjah.
Nudimo prvovrsti šivalne    stroje vsel vrst  in  raznih oblik ter se priporočamo!
Vsem delovnim lju dem naše socialistični domovine iskrene če stitke ob novem letu!
Tovarna šivalnih m strojev
Občinski ljudski odbor
NOVO MESTO

VSEM TOVARIŠEM IN TOVARISICAM NA PODROČJU NOVOMEŠKE KOMUNE: DELAVCEM V TOVARNAH IN PODJETJIH, ČLANOM KOLEKTIVOV V USTANOVAH, PROSVETNIM, ZDRAVSTVENIM DELAVCEM, MLADINI, PRIPADNIKOM JLA, KMETOM IN VSEM OSTALIM PRISRČNO VOŠČIMO ZA NOVO LETO Z 2ELJO, DA BI SE ŠE NADALJE NESEBIČNO TRUDILI ZA NAPREDEK OBČINE NA   VSEH PODROČJIH!
Občinski komite ZKS, Občinski komite LMS, Občinski odbor SZDL, Občinski odbor ZB, Občinski sindikalni svet ter vse ostale organizacije in društva.
»Mirna« na Mirni
VSA MIZARSKA DELA OPRAVLJAMO KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH! V LETU 1962 2ELIMO SE MNOGO USPEHOV IN OBILO SREČE!
Mizarska delavnica — Brod pri Novem mestu
VSEM  SVOJIM  ČLANOM,   VSEM GOSTINSKIM DELAVCEM   IN   KOLEKTIVOM   V GOSTIŠČIH DRŽAVNEGA IN PRIVATNEGA SEKTORJA 2ELI SREČNO IN USPEŠNO LETO 1962
GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ NOVO MESTO
Poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu Sevnice in Spodnjega Posavja čestitamo za novo leto 1962 in se priporočamo
Kopitarna Sevnica
f) NAJCENEJŠO f) IN NAJKVALI-0 TETNEJŠO 0 KONFEKCIJO # LAHKO KUPITE *   « V PRODAJALNI
Varteks
NOVO MESTO
CENJENIM
ODJEMALCEM IN
PREBIVALSTVU
DOLENJSKE
ISKRENE
NOVOLETNE
ČESTITKE
GOSTINSKO PODJETJE
SEVNICA
s svojimi obrati:
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA, GOSTILNA PRI LOVCU,
GOSTIŠČE POD GRADOM, BIFE-POSTAJA, BIFE-ŠMARJE IN GOSTILNA OREHOVO
čestita svojim gostom in jim želi srečno novo leto
i^lfflPEHIflL
PRIPOROČAMO SVOJE KVALITETNE IZDELKE IN ČESTITAMO OB VSTOPU V LETO 1962
tovarna čokolade in likerjev
VIDEM-KRŠKO
DELOVNEMU LJUDSTVU IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NOVOMEŠKEGA OKRAJA 2ELI V LETU 1962 ŠE MNOGO DELOV-NIH USPEHOV
POTROŠNIKI!
Priporočamo vam
svoj  izvrstni premog
in čestitamo vsem svojim
strankam in poslovnim
prijateljem za
novo leto -.
Rudnik lignita k R M e l J
vodna skupnost Dolenishe
Občinski
ljudski
odbor
Sevnica
Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet in ostale organizacije
voščijo v prihodnjem letu vso srečo prebivalstvu na svojem območju, želeč novih uspehov v gospodarstvu, ki pomenijo dvig življenjskega standarda
MIZARSKO PODJETJE
»PODGORJE« Šentjernej
opravlja vsa mizarska dela in se priporoča za cenjena naročila v prihodnjem letu. Vsem poslovnim prijateljem in znancem kako tudi prebivalstvu Šentjerneja in okolice iskrene čestitke
-¥
Delovni kolektiv industrije
IIEIEB novo mesto
POZDRAVLJA OB PRELOMNICI STAREGA LETA VSE DELAVCE IN USLUŽBENCE KAKOR TUDI STROKOVNJAKE V PODJETJIH IN USTANOVAH, ŽELEČ V LETU 1962 KAR NAJVEČ USPEHOV
4J$0jnw v novom ktui
STILNO IN KVALITETNO POHIŠTVO IZDELUJE
Prebivalstvu naših krajev priporočamo nakup v svojih prodajalnah v Kostanjevici, Podbočju, šutni, čemeči vasi in Prekopi, kjer boste najceneje in solidno postreženi
Za novo leto iskrene čestitke
TRGOVSKO PODJETJE
»OTOK« - KOSTANJEVICA
OBRTNO KOVINARSKO PODJETJE DOBO V A
OPRAVLJA VSE V STROKO SPADAJOČE   USLUGE   IN   SE PRIPOROČA
V letu 1962 mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva
člani! Obračajte se na nas glede vseh vprašanj s področja obrti in komunalne dejavnosti! V letu 1962 želimo vsem svojim članom, vsem obrtnikom državnega in privatnega sektorja vso srečo!
Okraina obrtno komunalna zbornica za okraj Novo mesto
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO OKRAJA NOVO MESTO
ZDRAVSTVENI CENTER
pozdravlja ob prelomnici starega leta vse zdravstvene delavce, zdravstvene ustanove in ostalo delovno ljudstvo novomeškega okraja, želeč v letu 1962 vso srečo in še mnogo uspehov pri delu
MIZARSKA
^^ODUKTIVHA ZADRUGA
SEMHICA
CENJENIM ODJEMALCEM ŠIROM PO  NAŠI DOMOVINI ČESTITAMO ZA NOVO LETO Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI
KMETIJSKA ZADRUGA
SEVNICA
ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO  LETO 1962 NAPREDNIM KMETOVALCEM
»I S K R A«
tovarna   za elektrozveze obrat
UPORI
Šentjernej
Čestita vsem Sentjernej-čanom in okoličanom kakor tudi ostalemu delovnemu ljudstvu za novo leto



ona
Kmeti sho
gozdarska zbornica
NOVO MESTO
S KMETIJSKIM IN GOZDARSKIM ZAVODOM ZELI SVOJIM ČLANOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM MNOGO SREČE IN POSLOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU
ZA NOVO LETO 1962 ČESTITAJO:
KNJIGOVODSKI CENTER - TREBNJE OBRTNA DELAVNICA »PEČAR« - TREBNJE KROJAŠKO PODJETJE - TREBNJE ČEVLJARSKO PODJETJE - TREBNJE PEKARNA - TREBNJE
Vsa v stroko spadajoča dela opravi solidno in najhitreje
MIZARSKA DELAVNICA

Brestanica
VSO SREČO V PRIHODNJEM LETU
Priporočamo svoje transportne usluge in čestitamo delovnemu • ljudstvu Spodnjega Posavja za novo leto
»TRANSPORT« VIDEM-KRŠKO
DELOVNI
KOLEKTIV
PODJETJA
»
MESO
«
VIDEM-KRŠKO
PRIPOROČA SVOJE IZDELKE IN ČESTITA VSEM STRANKAM ZA NOVO LETO
1962
GRADBENO PODJETJE

Z OBRATOM CEMENTNINE
»SAVA
«
VIDEM-KRŠKO
-%. ČESTITA
•» OB VSTOPU V LETO 1962
■%. DELOVNEMU LJUDSTVU NASE DOMOVINE IN
■%. ZELI SE MNOGO KOLEKTIVNIH IN INDIVIDUALNIH
■%. USPEHOV
VSEM SVOJIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN PREBIVALCEM KRŠKEGA 2ELI VSO SREČO V NOVEM LETU
SPLOŠNO MIZARSTVO
Videm-Krško
SREČNO NOVO LETO IN SE MNOGO USPEHOV V KMETIJSTVU ZELI
KMETIJSKA ZADRUGA
VIDEM-KRŠKO
s svojimi obrati:
SREMIČ, ŽADOVINEK, STARA VAS IN POSLOVNA ENOTA RAKA
OB NOVEM LETU 1962 POZDRAVLJAMO VSE DELAVCE, USLUŽBENCE ' IN LJUDSKO INTELIGENCO BELE KRAJINE, SPOD. POSAVJA IN DOLENJSKE TER VOŠČIMO VSO SREČO IN MNOGO ZADOVOLJSTVA PRI DELU
Belokranjska železolivarna in strojna tovarna

Črnomelj
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
MENIJE
Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet
— ŽELIJO -
— PREBIVALSTVU
— SVOJE
— OBČINE
— V LETU
— 1962
— VSO SREČO,
— OBILO
— DELOVNIH
— USPEHOV IN
— OSEBNEGA
— ZADOVOLJSTVA
KMETOVALCEM, ZADRUŽNIKOM, ŽENAM  ZADRU2NICAM, AKTIVOM MLADIH ZADRUŽNIKOV IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM NA PODROČJU ZADRUGE ISKRENO VOŠČI ZA NOVO LETO 1962
KMETIJSKA ZADRUGA
Brežice
SPLOŠNO
OBRTNO
PODJETJE
Videm-Krško
S SVOJIMI OBRATI:
GRADBENA SKUPINA, KLJUCA VNICARSKA, KLEPARSKO-KOTLARSKA, ELEKTROMEH AN li NA, STEKLARSKA DELAVNICA, S PEČARSKIM IN PLESKARSKIM OBRATOM GRAMOZNICO IN KAMNOLOMOM
želi srečno in uspehov polno leto 1962
Delovnim kolektivom v občini, v podjetjih in ustanovah, tovarišem in tovarišicam, mladini in vsemu delovnemu ljudstvu prisrčno čestitajo z najboljšimi željami v fS;       prihodnjem letu
Občinski ljudski odbor

Videm-Krško
Občinski komite ZKS • Občinski odbor SZDL • Občinski odbor ZB • Občinski komite LMS • Občinski sindikalni svet ter ostala društva in organizacije
kmetijsko gozdarsko posestvo
V NOVEM MESTU
z gozdnimi obrati:
NOVO MESTO, 1 STRAŽA," POLJANE, CRMOŠNJICE, ČRNOMELJ
in kmetijskimi obrati:
NOVO MESTO,
TRŠKA GORA,
ŠENTJERNEJ,
POLJANE,
CRMOŠNJICE
ter gradbenim
obratom
ZELI SREČNO IN USPEŠNO LETO 1962 VSEM KMETIJSKIM IN GOZDARSKIM DELAVCEM KAKOR TUDI OSTALEMU   DELOVNEMU LJUDSTVU!
KMETIJSKA ZADRUGA
NOVO MESTO
TOPLO ČESTITA ZA NOVOLETNE PRAZNIKE VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM OSTALIM DRŽAVLJANOM FLRJ
V svojih poslovalnicah nudimo razne gospodinjske stroje, avtomobile, motorje, mopede in nadomestne dele za vozila, barve, lake in ostali železninsk' material
SREČNO
NOVO LETO ŽELI
delovni kolektiv podjetja
»Mesarija«
Novo mesto
PRIPOROČA NAKUP MBSA IN MESNIH IZDELKOV
V SVOJIH PRODAJALNAH IN VOŠČI VSO SREČO
V LETU 1962
VSEM DELOVNIM LJUDEM • NOVOMEŠKEGA OKRAJA
IN KOMUNE PRISRČNO ČESTITAMO
ZA NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO
»MEZNINA« Novo mesto
K
N
= J I
Gr O
T
= I
S
Novo mesto
Poslovnim prijateljem in znancem želimo srečno in uspešno novo leto
»AGR0SERVIS«
Ivančna gorica
ZNIŽALI SMO CENE USLUGAM IN IZDELKOM
Nudimo kompletne »gumi« vozove lastne proizvodnje in nadomestne dele po znižanih cenah
VSEM DELOVNIM LJUDEM DOLENJSKE SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1962 ZELI IN SE PRIPOROČA
»ELEKTR0TEHNA«. prodajalno
»Radio Elektro«
NOVO MESTO
II
DELOVNI KOLEKTIV
Novo mesto
Poceni, hitro in solidno opravljamo vsa v stroko spadajoča dela! Prepričajte se o tem!
SI JE PRIZADEVAL V MINULEM LETU USTREČI 2ELJAM IN ZAHTEVAM SVOJIH STRANK — INVESTITORJEV. TUDI V PRIHODNJEM LETU SE PRIPOROČA ZA CENJENA NAROČILA* GRADENJ IN USLUG

Okrajni odbor Rdečega križa
NOVO MESTO
POZDRAVLJA OB NOVEM LETU 1962 VSE SVOJE ČLANE, KRVODAJALCE, IN VSE, KI JIM JE SKRB ZA ČLOVEKA GLAVNA IN VOGELNA MISEL
Svojim strankam, delovnim kolektivom v podjetjih in ustanovah ter vsem, ki imajo pri nas tekoče račune ali vložen denar, posebej pa pionirjem — vlagateljem iskreno voščimo za novo leto 1962 z željo, da bi s skupnimi napori v prihodnjem letu dosegli še višjo življenjsko raven
Komunalna banka Nwvo mcst0

'^TJovomeška
opekarna
DELOVNEMU LJUDSTVU DOLENJSKE, POSEBNO PA NOVOMEŠKE KOMUNE, POŠILJAMO ISKRENE NOVOLETNE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI ZA NADALJNJI NAPREDEK
Zalog
I M
I
PREBIVALSTVU SPODNJEGA POSAVJA — KAKOR TUDI VSEM PREBIVALCEM VIDMA-KRŠKEGA — TOPLE NOVOLETNE ŽELJE
KONFEKCIJA PAPIRJA
PODJETJE ZA PREDELAVO PAPIRJA
VIDEM-KRŠKO
Opekarna Prečna
ZELI SREČNO, USPEHOV POLNO IN  ZADOVOLJNO  NOVO LETO
11962
VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE
Kdor ne mara križank ali drugih ugankarskih orehov, si lahko privošči danes veliko lažjo slikovno uganko. Oglejte si dobro gornjo sliko in nam nato povejte:
KOLIKO LJUDI BERE DOLENJSKI LIST?
Seveda samo na tej sliki, da ne bi kdo začel obiskovati pošte v okraju in preštevati naročnike in bralce... Nagradili bomo 25 izžrebanih pravilnih odgovorov:
1. nagrada: 10.000 dinarjev
2. nagrada: 5.000 dinarjev
3. nagrada: 4.000 dinarjev
4. nagrada: 3.000 dinarjev
5. nagrada: 2.000 dinarjev
6. nagrada: 1.000 dinarjev in 19 lepih knjižnih daril.
Nagrade bo žrebala komisija iz vrst naročnikov. Rešitev nam pošljite do sobote, 13. januarja, v kuverti, na katero napišite (v spodnji levi kot): UGANKA. - Kdor bo hkrati rešil tudi nagradno novoletno križanko iz današnje številke, lahko pošlje v isti kuverti rešeno uganko in križanko.
Pri rešitvi zadostuje, če napišete: Dol. list bere... ljudi, še podpis, pa točen naslov - in pika! Ostalo prepustite uredništvu in komisiji iz vaših vrsti Kdor bo rešil samo slikovno uganko, lahko pošlje odgovor tudi z dopisnico.
Veliko ugibanja in zabave vam želita pri reševanju novoletne slikovne uganke
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA


■ Naročnike še sprejemamo (oprostite šali!) — do naklade 19.000 oz. 20.000 izvodov na teden nam jih še vedno precej manjka, še vedno pa je tudi več tisoč ljudi v okraju brez domačega tednika. Pomagajte jim tudi vi, prosimo, da bodo spoznali Dolenjski list!
B Rdečo barvo smo izbrali danes zaradi slikovne uganke na tej strani, sicer pa bo še vedno veljalo, da bodo praznične številke tiskane v modri barvi, ki Je »zmagala« pred meseci!
fl| Vsem naročnikom in
bralcem, dopisnikom, sodelavcem in prijateljem Dolenjskega lista doma ln na tujem:
SREČE, VESELJA, NOVIH USPEHOV IN ZDRAVJA ZVRHANO NOVO LETO 1962!
U Z današnjo številko zaključujemo 12. letnik okrajnega glasnika Socialistične zveze, prihodnja — dvojna številka — pa bo zaradi novoletnega oddiha v tiskarni izšla v četrtek, 11. januarja 1962. Po 12 letih izhajanja ima Dolenjski list danes približno 17.200 rednih naročnikov, 800 izv. tednika pa prodamo v kol-portaži. Leto 1961 smo zaključili z redno naklado 18.000 izvodov.
H Tudi letos velja naša topla zahvala vsem naročnikom, ki so pomagali vzdrževati list z rednim plačevanjem naročnine! Kljub podražitvi v začetku leta, ki je bila nujno potrebna zaradi visokih ti-skarniških stroškov in naraščanja cen različnih materialov, je naš list odpovedalo le nekaj sto naročnikov. Ostanite listu zvesti tudi poslej! Več ko bo imel tednik naročnikov in bralcev, lažje bo izhajal in kril stroške za tisk in druge izdatke.
■ Ob koncu leta se tova-riško zahvaljujemo za pomoč vsem tistim delovnim kolektivom gospodarskih organizacij, ustanov, ljudskih odborov, kmetijskih zadrug, gostinskih, turističnih, prometnih, obrtnih in drugih podjetij, ki so v listu objavljali komercialne in druge oglase, čestitke, razpise, obvestila in druge objave. Razen naročnine so bili dohodki od oglasov tudi letos hrbtenica našega finančnega plana. Ohranite listu tako in še večjo naklonjenost tudi poslej!
■ Stenski koledar za 1962 pošiljamo danes vsem starim in novim naročnikom kot naš novoletni po; zdrav! Spomnite se tudi vi Dolenjskega lista, ko vas bo v njegovem imenu dvakrat na leto obiskal vaš pismonoša in pobral naročnino. Dvakrat na leto po 450 dinarjev; kakor vidite, ostanemo pri stari naročnini! Novi naročniki, ki so se na list naročili v zadnjih 5 tednih, bodo v prvem polletju doplačali nekaj dinarjev za številke, ki so jih prejeli v decembru
■ Položnice za naročnino smo priložili danes samo vsem tistim rednim naročnikom v Jugoslaviji« ki žive izven LR Slovenije! Prosimo, nakažite nam takoj vsaj polletno naročnino, če želite tednik tudi * bodoče nemoteno prejemati. Naročnino za prv° polletje 1962 bomo začeli pobirati v Sloveniji v te-bruarju 1962!
■ Verjetno vas bo zani-malo, kaj pripravljamo zfl leto 1962: te dni teko pogajanja s tiskarno ln z vsemi občinami v okraju, o» bi prihodnje leto izhajaj DOLENJSKI LIST stalno na 16 straneh, v poletnin mesecih pa na 12. Vseh ' občin naj bi imelo v teo-niku stalna komunska gj£ sila, kakor je bilo sklenjeno na okrajni konferenc« SZDL. S tem želimo znat no izboljšati informativ nost vseh občanov, ki oi svojem komunskem
lu  vsak  četrtek tave*>£ vse, kar morajo vedeti življenju, delu in probM; mih v občini. Prva štev. ku na nov način urejava n ga Dolenjskega Usta W šla v četrtek, 11. januarja-