Urgira izredno za sedanje kongresa PROSVETA ' .T"' i ■ s 4 'Jl^PrSHSft^rtSffar** . U«®.. : if s JEIE* IB^mt'**"' '■ GLASILO SLOVENSKE NAR Q_YEAK XXIV Januair ltl«. •t Tt apecial st ■ ■■ U vseh krajev države Cvedujejo o veliki nd*rt-^MiMčinakeorgaBizacije . ko« potreba«. — J*«' ličnice ln sirotišnice prena-ijeae__j aburgh. - (FP) — Da bo ■Tja zima pravi pekel v ylvaniji. je bil zaključek orjev raznih miloščinakih iiacij, ki so se .zbrali v tem da slišijo poročila o siji rom države. Poročila ujejo močvirje, v katerega ei kapitalizem v Ponnsjrl- idnjlh dveh letih, od 1. 1929 do i. julija l&tt, so loslenost v Industriji meh-premogs znižala sa 47%, trscitu 22% in v gradbeni riji 51'I. Izplačila mezd ndustriji mehkega premo-l kot polovico manjša kot i L 1929. k{ je bilo slabo loto industrijo. prečna tedenske plača se ej dobi znižala za ves te-da od $27£8 (maja 192») 1.26 (junija 19&1). V ma-;urni industriji so bile v zadnjem letu znižane za L Te številke so bazirane djetniških poročilih in ne ujejo redukcij.radi odalo-in zopetne uposlitve za plačo. Jenski zaslužek ss vse In-ije je znattl junija 1980 00.000, v letošnjem juniju $16,000,000. IMavne upo-Inice so lanako leto Imele Itos pa štiri prosilce za vss« kaj delajo pomožne orga- Ije? S polja antracita pb-d, da so v 15 diatrlktlh zale ie do grla s prošnjami dporo in oskrbovanjem žr-kspitalizma. Iz Panther t distrikta poročajo, da je isoč žen in otfok v pomanj- 1. "Osemsto do tlaoč otrok tnjujemo dnevno," Je po-\ iz drugega distrikta. "Pri mamo tisoč odraslih oseb ruftni listi," poročsjo' is tga. polju mehkega premoga tuscija še slabša. Od 80 iktov v plttaburškem o-u poročajo iz 28 okrožij O m pomanjkanju. Poročila trjsjo, da jo bila ssdnja a rudarjev v glavnem od-proti nadaljnjim redukci-'Ns j večje pomanjkanje rudarskih okoliših, 1U so "1 od premogovnega trga Hikih jezerih. Situacija bo imo ie veliko slabša, kor v času se mnogi rudarji vljsjo od svojih vrtov. Redkega števila prosilcev so >bčinHke pomožne organiza-prisiljene reducirati daja- * ti5 na |8 na meaec. amere v jeklarskih okoliših fojrKha ho mizerne. Neka irn* fdina tovarna v tem je zaprta že osem me-[• Dela ni nikjšr. Da pra-> »ploAno selitev delavcev, [Jrtta opustila stanarino od ih kolib in zalaga stanovalce 'Jo in vodo. ^»njkanje v vseh krajih. *ega distrikta poročajo, da prebivalstva v bedi ln v resne« pomanjkanju." » i* n<. trpi lakota, 1K" redka;" "živfljj| "le kruh in fižol se še .; k'"naj za borno ekai-*> To so poročila is neka-1 d'"trikU)v. Kot Jo gover-J« !*r tedni omenil. Jo v Vl nad milijon delavcev brez • Moobveznih otrok Je S - manjkanja obuval. J* ln Hrano. Bolnišnice, si-*** ,n "božalse so natlače-Pnapokijens. Pre-w proti privatni lastnini oo |iad normalnim števf. ■ AMMM* JmI^ mm VOJAŠTVO posrtiijo v Baptistični verniki pretepli župana in policljakega načelnika, ker ata skušala poravnati spor : Jonesboro, Ark., 11. aept. — Governer je poalal državno milico v to mesto, da prepreči bitke med farsni baptlstične cerkve, ki so se razdelili v dva sovražna tabora. Miličniki so sinoči patroiirali ulice. Governer jo tuli poalal bombe za softssnje in en vojaški aeroplan, toda zanikal je vesti, da to pomeni razglasitev obsednega stanja. Močna četa miličnikov straši Šotor, katerega Je postavil evangelist Joseph Jeffers, ki j« dospel sem, da spreobrne grešnike. Več kot pet tieoč vernih baptistov j« sinoči napolnilo šotor, da ališijo evangelista. Spor med verniki je naatel, ko ji prišel v mesto Jeffres in ukradel polovico baptlstične Črede, Id jo je pa-sel reverend D, H- Heard. Spor je dovede! do bitke na pesti, v kateri je bilo več oseb ranjenih in aretiranih. župan Boaler, policijski načelnik Craig in več drugih so včeraj skušali ppravnaiti spor med fanatičnimi vernjki, toda naleteli so na odpor. Verniki pod vodstvom evangelista ao napadli župana in policijskega načelnika ter ju pretepli. Pozvana je bila policijska pomoč, ki j* istrgsla in nsšstaiks Is rok ras- vangeMat pokleknil 1n V molitvi prosil Boga. na(j pošlje strofo, da ubije župaiGa. Bog do aedaj še ni uslilfl evangeli«tove prošnje. ItattJajaairi bankir išgiatt Chlcago, U. sept. — PoMcija straži Firat Italijan -State banko, 1201 Tayioret, in zapuščeno residepco Saverija Arianija, predsednika banke, ki je pobegnil, ko je banka zaprla vrata. Policijsko strašo Je odredil dr-šavni avriKor Oacar Nelaon, ker se je bal, da bode razkačeni vlagatelji, ki so izgubili svoj denar, razdejali bančno poslopje. Govorice se vzdržujejo, ds je bankir pobegnil čez mejo, da se umakne srdu vlagateljev. Netaon j« radi tega obvestil im igrači j -ake avtoritete, naj pasijo, da A* riant ne pobegne Iz dežele. Da-lje je Nelaon naznanil, da bodo njegovi ljudje 4^es rssstreiUI jekleno blagajno,,v kateri ee nahajajo vrednostmi papifr,in de-nar vlagateljefeon dygn . t Rekordna vročina ChicStfb. iflf Včeraj popoldne je toplomer kazal »4 stopinj vročine in je tako bil dosežen rekord, ki je bil napravljen na U dan 1. 1897. Vremenski napovedovalec C. A. Donnel napoveduje vroče vreme tudi ss danes ln jutri. cago, 1 EE2 im. PODPORNE JEDNOTE Urstfatilrt la spravailkt proetffli 8Ž8V S. Lawašala Ava. OCfiaa af PubUoattoa« tftAT 8mU Lawadala An. sobota, 12. septembra (Sept. llfe|931. ' ' m $1.00 '•arij_ ST K V.—-NUMBER 213 110«. Act of Oct. I, ttlt, on J«as 14. ISIS Papež Je pristal na aahtevo španske republike, da ozAone špan-skl primat, kardinal Segura, v Izgnanstvu. Španska vlada zadovoljna s rezultatom pogajanj med njo In Vatikanom* Madrid, 11. sept. — Sinoči j« bilo nasaanjeno, da je Vatikan obvestil špansko vlado, da pristane na njeno zahtevo, da ostane kardinal Pedro Segura, španski primat, še nadalje v izgnanstvu. Segura ae je tajno vtihotapil v Španijo potem, ko je vlada potlačila ^^otlkleri^lne ^izgMe v ^dT^ br^^sssip^^ gnan iz dežele Po dolgih pogsjsnjih, ki so sledila ultimatu, katerega jo poslala vlada papežu, zahtevajoč stalno odstranitev kardinala in drugih oerkvenih doatajenatve-nikov, je Vatikan prlsnal trditev španske vlade, da je Segura nevaren sovražnik nove republike fin da bi njegova vrnitev poslabšala odnošaje med cerkvijo ln republičansklm režimom. Veliko vlogo v pogajanjih so igrali dokumenti, katere je vlada zaplenila pri nekem kardinakv vem odposlancu in y katerih je Segura avetovaJ španski duhovščini, naj hitro proda cerkveno lastnino ter tako prepreči konfiskacijo. : ■ Clanl vladnega kabineta ae vesele uspeha, Id so ga prinesla pogajanja. Prod par dnevi je še prevladovala bojazen, da bo prišlo do definltl vnega preloma med Španijo in Va8kanort|f toda *a nevarnost je sedaj odstranjena, daal je sporazum le nokskšen compromis. Vatikan ne bo Imenoval drugega primata, ki v očeh vlade sploh ne skststira. Imenovan bo duhovnik, ki bo nosil tltel apostolskega upravitelja, čigar Imenovanje bo moralo biti predloženo vladi v odobritev, da bo nado-mestovel kf upravljal posle primata. V smislu dogovora bo oataš v Izgnanstvu tudi škof Mugica, katerega vlada tudi smatra za sovrstnika republikanskega reži- Združene drŽava rešiti ovoje senator Sh Waahlngton, D. Senator Shlpatead, rit is Minneeote, sodnika H oo ver j a, če Izredno ki naj podvsams tev depmsije, V pravi, da je d clje, da najprej probleme v tej tem, naj gre narode, ki ao i vsled posledic s V svojem go tead dotaknil sah Jo najprej —(FP)— r-labo-ival pred-takoj skli-kongresa, sa u blaži-|em poslvu ladministra-ekonomske ln šele po-evropske v kaos vojne, je Shlps- svetu In-sahtevajo atandar-ti trdijo, znižanje da", je dejal, da so cene ftlvljens im potrebščinam padle tn da e redukcija mezd upravičena. C >irajo ae na teorijo, da delavci r i smejo hrepeneti po višjem življenakem standardu in da m njo oni trpeti posledice det esije. zagovarjajo pa idejo, d profltl ne amejo biti nič nlžj Izgube naj se transferira na defivstvo s znižanjem mesd/1 Shipstead ni, gostije glede mer, vzame kongree ss presije ln za požl skih aktivnosti. nobene su-,J jih pod-lljenje de-lnduatrlj- REEDOVNAČRT ZA ZMANJŠANJE IEFICITA9 saj Predlaga, ds koagres odi «>di nev davek aa prodajo blaga. He*-ver ee baje strinja s načrtom Waahlngton, D. C., U. aept. — Zvezni senator David A. Reed is Pennsy Ivan lje je predlagal dodatek k Mellonovemu načrtu glede revteije federalnega davčnega aietema, ki kna namen o4» praviti vladni deficit. Reed priporoča, da kongres odredi pole-vico enega odstotka davka ■Minite, blago. .A je kon- dr- iz In dre* toda po« Velik meteor pedal v Jezero capah, Wls., 11. sept. — Prebivalci tega mesteca poročajo, da ao sinoči ob 7. »večer videli ve-iksnski meteor, ki je s zapadne strmli neba padel y Jezero Win-ne^go približno dve mUjf od o- BrezDosoM TO. rnSmflM Seattle, Wesk. — (vs lajava. "Sedaj J i Mala faktično v kupe Združenih držav," pravi oa. "V teku prihodnjih dvaj h let bi ee premočjo ln vplivom ssti našo bodočneat In tešnje po ns-odvisnostl . . . Filipinski otoki bi postali politična in ekonomske kolonija ameriškega kapl- M I. peti NESEVANJE FINANČNE NNIZE V ANGLIJI 8nowden prodlošll drastičen ekonomski program. Davki ae dohodke avlšenl se 86%. Višji davki In II državne dohodke sa 1608,-009,000. Od veeh slojev ss ss-hteva, de doprlaeeojo šrtve k atahlNsIrenJu angleških financ red na bodoči seji. V teku eo priprave se velik shod, katerega namen Je, da sshiteveJo od Hoover Ja, da skliče izredno sasedanjc kongresa, Id naj apropriira naj-mani pet mttljerd dolarjev sa pobijanje bresposelnosll;- ■tel Noai rjl so uvideli, ds potrebujejo v Pittsburg hu mlnlmalnb vsoto $225,000 na teden sa lečenje kapitalističnih ran. Dvomijo pa, ako bo mogoč« zbrati to vaoto, daal Je predsed nlk kongresnega apropriacijske-ga odaeka kongrešnik Wood rekel, da je v državi sedem oseb dovolj bogatih, da bi lahko vsdr Ževale vse brezposslne v Penn sylvantjl. Ekstremna beda na eni In ekairemno bogastvo na druK strani. Svet alebšl od norišnice. In kaj bodo storili bresposelnl? AU bodo umirali gledu—kot ce-pa jo muhe ob prihodu je* n*k. ga vremena? Vsej tega mnenja nlao bili direktorji kapitalistlč n(h mlloščinskih organizacij "Naj ml bo dovoljeno izreči eno mM." Je rekel eden od njih "Dobili bodo palice In količke, šli ven m dobili kar potrebujejo." "To bo najbrž todi edini. način, s ksterim bode kaj dobi-1 Ii,~ Je pritrdi *ugl mi* 4 Ja nekepsl sovraštvo pri flne^pJ Senstor Hawes, ki Js nsklo-njen takojšnji neodvisnosti, as Js to polttjs nahajal na Filipinih. Agulnaldo mu sugssttra, da ss mora vprašsnje trgovskih odnošajev rešiti potem, ko ss ameriška vlada definitivno Is-. jčs ss neodvisnost. Sedaj ao filipinski produkti prosti uvos-ne carine, dasl nekateri kapitalisti, ksterih produkti ^ v konkurenci s filipinskimi, sshteve-jo carinski aid neglede na vprašanje neodvisnosti, Agulnsldo sugestlrs dobo pet let, v kateri naj bi Filipine i postal! svoji go- iP1 | t Vlada bo največ prihranila p redukcijo brespoeelnostns podpore. K^ltikt ija Izdatkov is bres-poe#nostnegs sklada bo znašala $187,000,000, dasl bp podpora anlžana le za 10V . DeUe l>odo anlžane plača ministrom, članom psrlaments, sodnikom, vojakom, mornarjem, učiteljem In državnim uradnikom. Izdatki sa narodno obrambo bedo .reducirani ss $05,000,-000 In znižana bo vojaška pokoj. SfeP'M' 8nowdon Je v svojem govoru dejal, de Je prevesi naiogo s teš-klm arcem, toda dobrobit Anglije sahteva od vseh slojev, da do-prlnssejo žrtve, ki so potrebne, de se poste v! država snet na trdno finančno podlago In da ss v a vetu ponovno utrdi asu panje v mogočnost Anglije In njenih fn-etltucij Svoj govor Je končel s dramatičnim Shakespeerjevlm stavkom i "Vas svet Je lahke proti nam, toda Anglija bo oetetel" „ Am*m* l#ijJSlal,U ***** " Seattle. Waal^ 11. sepl. — Ps-clflčni ocean med Združenimi dršsvsml in Jsponsbo šo vodno sekriva usodo, ki Je sedela ameriška letaka Don Mo/la h» C. A. Allene, ki ste prošlo nedeljo odletela Is Tok lje proti Seat rtu Le-»tajski krogi domnevajo, ^da Je najbrž i>adla v morje ter utonile. mmmmmmmrnmmmmmmmm+mmmmm datum, medtem pe bodo evropske Ijodatva še nedelje aU>kala pod težkim bremenom oboroževanje In svat bo še nedelje mu- Francoska vlada ns mara raso. rotltvene konference, ker so boji, ds so bo svot eeansnll s dajatvi, da Francije s svojo finančne in mllUarlatUV»o silo domlnl-ra vso Evropo, IsvaemšJ Sovjetsko unijo, In da rabi te allo proti nasprotnikom francoskega im-perializma. Niti sveani državni dopert-ment niti franeoald bankirji in politiki na pričakujejo aktualne rsdukcij« oboroševaaja od res-areiltvene konferanse. Washlng-ton sanvi upa, da bodo govori In beosdlčenj« ne konfsrensl nakoli. ko pomirili socialni napokoj v Bvropi. '; JA - PROSVETA THE ENLICHt^NMKNT CLA4ILO m LASTNINK*LOVflflflflKB ■ jIMilptlin r*mt Ur tw fl ••4 r»ie glavo. Narodna vlada zahteva od parlamenta diktatorično oblaat v finančnih zadevah, da bo lahko brez zbornice« nalagala davke in zniževala dajatve socialnega zavarovanja. >A ' T Ta Korak je razumljiv. Čeprav ima vlada veČino konservativcev in liberalcev v zbornici, je tam močna delavska opozicija — 260 poslancev —• ki noče molčati To opoalcijo je težko poslušati, ker govoH resnico in resnica strašno boli. Zato je treba opozicijo potlačiti in to ae more zgoditi la z diktaturo. K vragu vae tradicije angleške demokracije I Bolni kapitalizem naj živi in hira in ire dalje!.. Tako je, kadar Človek zabrede v kalužo: pri Vsakem korsku se pogrezne globlje. Kadar enkrat rečeš "a," boš kmalu rekel tudi "b" in tako dalje do "z." Skoda MacDonalda! Med vojno je bil zvest detavaki boritelj. In ves čas po vojni, daai skrajno zmereiftn počasen. Dsnes se pa loteva sredstev, ki jih Jcpobljal v času generalne stavke. Takrat so bili diktatorični dekreti največja , krivica za delavstvo. Ali so danea kaj druge- Zadružne trgovine dobro na- ga? Naj ponovno pride generalni Štrajk — ln on ga bo moral dušlti, če hoče izvajati avoj sedanji program. Brezposelnim delavcem v Angliji bodo zdaj znižali državno podporo ali "dolo" ka deset odstotkov. Da ne bi to preveč bolelo, je MacDonald pridobil kralja, da si ie tudi on znižal svojo "dolo," ki mu jo plačuje ljudstvo, za deset odstotkov. Kralj prejema dva fii pol milijona dolarjev letne "dole" (plača to ni, kajti kraljevski trot nič ne dela, le paradira okrog) In znižanje ne pomeni dosti zsnj niti za ljudstvo, medtem ko znižanje desetih odstotkov brezposelnemu delavstvu, ki prejema po tri dolarje tedensko, pomeni prokleto dosti. Tbda delavska stvar v Angliji še živi. Stranka'Je enotna in ne pogreša ducata odpadlih zastopnikov. Močna delavska falanga v zbornici — 2R0 jioalancev, ki so ta teden glasovali proti novi MacDonaldovI vladi — Je porok, da se delsvstvo. Anglije ne pulti varati ln nadaljevalo bo svoj boj do polne zmage, ki mora priti. V Angliji se bliska in bliskanje naznanja nevihto. Ta morda pride ob prfhodnjih volitvah. * Ford skrbi zase Henry Ford je diktiral svojim delavcem v Tron Mountatnu. Mich., da mora vaak, ki Je ožo-njen, Imeti vrt ln prldelavstl krompir, zelenjavo i«| razno sočlvje sa svojo potrebo. KaVmar--jem, ki prodajajo te stvari, seveds ni to po volji In vprašujejo Forda, kako bi bilo, Če bi farmarji mogli sami Izdelavatl svoje avte^"' Ker je Ford logičen, nv "ostane eMno pri tem. Kmalu bo moral vsak delavec imoti kravo sa mleko, prašiče za meso, kokoši sa Jajca, ovce za volno, bika za usnje in klepetec na topolu za zabeon. Vinograda ne bo smel Imeti, ker je Ford fanatični euhn<\ In ko bo delavec na ta način "a jačk of ali trsdes," ne bo potreboval dosti plače. Ford mu bo plačeval le toliko, da si lahko kupi Fordovo šajtrgo proti dd-plačevanju v obrokih. Imenitna ekonomija sa — Forda. Ford skrbi zaae, ne za delavna. Pridnih do-1 a vre v ni treba priganjati k pridelovanju krompirja In solate, če Imajo kaj zemlje okoli hiše. Ampak delsveq, ki je zdrav ln se zaveda, da je človek, ne živi samo od tega. pred u jej o kljub slabim časom, kajti ljudstvo čimdalje bolj uvl-'fdeva, da so le te trgovine njemu Trgovinski department v Washingtoqu poroča, da je Amerika imel« I. januarja 11134,-600,000,ooo (štiriindvajset milijard ln petato milijonov dolarjev) kapitala investiranega v Evropi Od te vsote Je sedem milijard ln 740 milijonov v vojnih poeejllih evropskim vladam, petnajst milijard Je privatnih Investicij v evropskih državnih talilinxah in industrijah, ostalo — okrog dve ttSljardl — Je pa v posojilih na kratko dobo. Kakor Je razvidno, na«! k ril Ju jejo privatne Investicije vae drure. Teh petna jat milijard so vložili ameriški šmnkirjl v Evropo. Te milijarde ao Usta sunanjt« politika. ki na rek u le Hooverju moratorija in dru**-ukrepe sa preprefenja revolucij v Evropi. Med tem pa Imajo ameriški bankirji še precej mili Jani as čvrsto pri vezan je Evrope — dokler bo SS • PBOS^BTA Glasovi iz naselbin Zaalmivs beležke Iz krajev (Deptaavsld in poreteveld SnmšHh vastf, ki JUb PraaveCs H V ksšaai "Claaari U ■m^l," aaj vselej psflptfeje avaja palae ia* tn gaja aaj aaalev, kar aaj taači. Ja JemčlJa u avaj prišlek. Peeeifle la *a»iaI aaj kaše MrnaU. kratki ia rmmU*l; apiaaai aiarajo MU v Ma ssaaiau piaaia la Ispiai aa aa kaesa ozirali.) shodi, pili vešči ništvo Naše zadružništvo No. Chlcago, JII.—JDelavstvo v gospodarskem In zadružniškem vribitnju v Ameriki sa je odločilo za večjo zadrulniško propagando med vsem delavstvom. ' Za svojo agitacijo *i ja ibralo mesce oktober, da ae spravi to gibanje v večji razmah, da se ga razširi med širše mase delavstva. V ta namen bodo prirejeno razne priredbe s propagandnimi programi, ki bodo v pouk i$ko moškim in ženakam. Skušalo ae bo pridobiti nšve člane in članice. PrirejaU^H na katerih bodo govorniki, ki Jim je dobro znano. Waukeganska k imela Že lani nekaj tudi northčikaška za. Tako bo tudi letos izbran en dan v oktobra, da ga na ta dan pozove skupaj vse delavce in gospodinje ter delavke in da m jim pojasni ln raztolmaČl pravi f>o-men zadružništva. To se bo ugodilo dne S. oktobra ob 8. zvečer. Ob tej priliki bomo slišali poalo-vodjo od največje ameriške kooperative iz MlnneaI>olIsa. Poleg tega bo naš program vseboval razne pevske in godbene točke. Uprizorjena bo tudi igra o rudniški tragediji. Kdor bo prišel v dVorano pred pol 10. zvečer, bo imel prost vstop, po pol 10. uri p4"bo vstopnlns 25c, Po programu bo ples in običajna prosta ava. Naš« zadružna prireditev se vili v Slovenskem narodnem do- V korist. Wsukegan Tradlng Co. Je maja meseca ustanovila dve podružnici ln Ustanovili smo tudi-kooperativne* zavarovalno društvo. pri katerem lahko vsak zavaruje avoje pohištvo veliko eaneje kot pri kakšni navadni zavarovalni družbi. Na leto se plača; zavarovalnine samo lOc na vakkih sto dOtai^ev. (Druge zadevne informacije je dobiti v zadružni prodajalni). VVaukegan-Ne. Chlcago zadružna zveza tudi išše prostor, dk odpre svojo podružnico. Torej Baše zadružništvo napreduje. j? - Zadružne prodajalne so koristne delavcem, o tem nI dvoma. Cim prej se jO) bo delavštvo v večini oprijelo, tem boljše bo sanj. Delavntvo^si mora SAMO Izboljšati avoj .položaj, kajti ka-pitallstl mu ga prav gotovo ne bodo. Kadar bo delavstvo prišlo do tega spoznanja, bodo,razni izkoriščevalci odpadli. Zato pa, delavci, podplrajnto svoje podjetje, tako ,da postanemo močnejši ln svobodnijii. V to izvoljeni odbor Ml apelira, na ti-ste delavce hi delavke, ki še ne trgujejo v delavski 'poAMitni, da postanejp Odjemalci tn ČTanl delavskega gokpodarskefa podjetja. Za odbor: Jaek Meaec. Svoboda nI miloščina Kdor Jo si Ja mora aaslužit^ MIHea pri volitvah t IMttsburgh, Pa. — Delavske razmere ao slabe, »armada brezposelnih se mrtoži vsaki dan In nobenega izgleda na Ulje nI. Pri letošnjih Jesenskih volitvah bo milica čuvala, da bomo imeli "poštene volitve**, v koliko pa bodo bolj pošteno od prošllh, bomo videli. V več naselbinah Imajo ■gtlčne klube, republikanske a-H demokratske stranke, la malo J H* Je takosvaaih samostojnih, to Je, da veČina odločuje za katere kandidata bo šak klub deloval. Naši rojaki ee radi vpišejo v take klube, doeti njih radi osebni koristi, večina pa radi nevednosti. Pa tudi prispe v kov ne plačujejo; nI jim potrebno misliti ne debatirati ne delati. Oe ksteri ka) dela, ostane še knkšen "ropa*" sen). Tudi volilni davek plavajo članom takih klubov, ker politične maline In njih kandidat Je ne štedljo a denarjem Jh\ todj a obi mbaml ao radodarni Ce pa njihov kandidat ne dobi dosti glasov, mu Jih enostavno prišteje jo od drugih kandidatov, Uko da mora biti "livoljeu". Pošteno ali krivo, to nI malin! nič mar glavno Je. da dobi njen ljubljenec aodeš ln ds dela v nje-aem Interesa. * k nam, dokler je še čas Ugoden. I Ako zamudite priliko, vaša usoda zna bšt i še bolj mteefna". Sodr. khnball goVOri tako prepričevalno, da ga je ree veselje poslušati. Temu shodu, na Labor day, Je predsedoval dr. W. Chas. VViddonson. Otvorirje shod s sledečimi besedami: "V zadnji ive-tovni vojni me je moja domovina klicala na pomoč na bojišče pomagat ranjencetoi. Odzval sem se iz patrijotizma do domovine, opazoval gorja vojne in sedaj prišel do prepričanja; da je bolje koristno delati za mir, kateri je v socializmu. Spoštujem ameriško zastavo, v kateri je več rdeče barve kot v malokateri zastavi. Bdtaa potreba jeraptemnJe. Do-tega moramo naše ljudstvo pripraviti, do spoznanja." Rekel je: "Jaz sem še zmerom patrijoti-čen, ampak moj patrijotfeem je tal^ da mojim sodržavljanom ne sme primanjkovati potrebnih stvari: hrane, obleke in stanovanja." Dalje je dejal', "želim, da postanete tudi vi taki patriotje in pomagate, da se te sanje Uresničijo.'* Dejal je: "Danes ne morem veliko govoriti, ker so na programu štirje goVornUti, mladi ljudje, polni ognja, v katere moramo Imeti jpfipanje, ampak vsak Čas sem ,y«tm na razpolago v naši okolici za sodelovanje v boju za socializem, kateri edini ima program za odrešitev ljudstva.** Govorili so tudi organizator in tajnik za brezpoeelne v Pittshur-ghu, sodr. Liberman, ki ie tudi aktiven pri pomožni akciji pre-mogarjev bi ki je videl stvari, ki človeku trgajo srce, ako opazuje revščino v kempah malomarne premogarske družbe. Rekel je: "Naletel sem na mater, ki ee je jokala z otrokom v naročju, tri mesece starim, in sem jo vprašal, kaj ji je 1n če Ima kaj hrane za dete. Odgovorila thi je: "Miater, ta otrok še ni poku-sii i ■^■■■■■■pBM j iti, ker je izstradana In kupiti mleka ne more. Njen mož je popolnoma boa, nima čevljev, da bi šel na piket.!' Medtem pa so v New Yorku u-nlčill toliko mleka, radi kontrole cen, dal)! zadostovalo celo zimo za celo mesto Plttsburgh brezposelnim. Tak je "red" kapitalizma 1 Nastopili eo še Thomas in McDowell, obadva organizatorja ^ aoc. stranko, ki sta nagovarjala navzoče, naj pomagajo širiti znanost socializma vsepovsod in pri vsaki priliki. , Rojaki, ki hočote biti pravi patrioti, obrnite ae na gU urad soc. Potem se še naivni rojaki vprašujejo: kdaj bo bolje? Odgovor je na dlani: nikdar, dokler bo večina sledila republikancem ali demokratom, ker vai zagovarjajo današnji krivični eiefem: vlado dolarja, nasilja, preganjanje revnega sloja, teptanje u tate in zakonov in korupcije. Vsega je dosti, milijone poštenih in koristnih prebivalcev pa je lačnih in raztrganih. Tak sistem podpirajo vede ali nevede naši rojaki ter pomagajo spletati bič, kateri pada po naših hrbtih. Hooverjevi dobri časi so šola za revne sloje, dvomim pa, da se bo ljudstvo kaj naučilo. Cas je, da bi imeli delavci in farmarji enotno politično stranko, katera hi delala v našem interesu. Vse stranke, katere imajo delavski značaj, bi se morale združiti v Pred več leti je bil v PitUbur-ghu, Pa., reorganizira* "klub slovenskih limbicijonintov", sprva brez glave, potem so mu pa nadeli republikansko glavo. *!0IJ Je dosegel? Tri luči na slavni 57. cesti, ter par tabel v opomin voznikom, da ne smejo prehitro voziti, ker je v bližini šola. K4ub s številnim članstvom bi moral l-mštl več vpliva srednjemu razredu. Tudi moj o«e - Je spsdal k zadnjemu ln Je sedlj dOlgral evoj srednji stan. f njim Jih Je šlo na tisoče In vi, ki Še spadete k temu razredu, ste ns Isti poti. To pomeni, da spa-date med dela vre. čaka vaa kru-šaa linija, pomnotevall boate vrsto breepoai^ih. Torej prtffte rt f I i 1 ena v tebi tistega Velikega odre-šenika, ki si Je nadel nalogo, da bo razkrival korupeljp pri domu in artTgje. Od ftlBfie zahtevaš, naj te spoštujem in se jeziš, ker te hnehujem laž nji vea. Kako naj te Jaz spoštujem, če se pa sam sramuješ svojega pravega imena in Še nočeš podpisati pod svoje produkte? Nadalje namiguješ, da sem jaz za to, da so večji stroški pri domu. Kar do-i kaži kje in kdaj sem zagovarjal thJfenje po nepotrebnem domo-vega denarja! PtCbrikaj v*n mojo zgodovino ln vse moje delo pri domu, ki je odprta knjiga in dokaži, da je bil Skuk tisti, ki je zagovarjal nafjfctrebtie stroške, kakor ti namiguješ v tvojem zmazku! Nadalje pravi naš ^Junak • maslom na glavi"—''potrebujemo pa tvojega proračuna, katerega delaš že leta in leta, pa do danes ga še ne poznamo." Kakšen je tisti proračun, ki ga misli Obudy, ne vem. Vidli, kako pptrebno bi bilo, da prekleŠ na solnce! Potem bomo pa takoj naredili proračun ln mogoče tudi rščun! Račun in proračun je bil podan, in to je vzrok, da sem jaz pri karakterjih, kot si ti, «k «JUa nam pravi, da "moramo" jesti triki sovražen, ker ti in tvoji poma-gači bi bili radi v kalnem riba: rili, pa se vam ze enkrat ni po-sTečilo. Veš, tisti časi so minuli, ko je ime posameznika "vleklo" in je bilo samo ime- zadosti. Danes šteje samo delo, in tisto delo mora biti iskreno in pošteno, brez vseh osebnih ambicij, katere pa tebe, Obudy, precej močno držijo v pesteh./ Nadalje pravi: MAko so drugi lagali, ko so Vas (vidite, tukaj me vika!) prav pošteno česali, potem ložem tudi jaz." Da, precej podtikovanj In predbacivanj je bilo zadnje leto namazanih v "tvojem glasilu,*' ali pozabili ao dokazati, kAr ao trdili Na vsa te "klevete" nisem odgovarjal, l hrane." Sama ga ne more do-' ker sem vedel takrat in vem d^ nes, da pes laja, osel pa riga, pa naj bo to kjerkoli hoče! Siceri imaš ti in tvoje giairflo le prosto pat, kar naprej po nji, dokler morete, vsi skupaj. Kar se tiče "vsegavedeža," vzemi na znanje to, da na St. ClairJu ni treba, da bi bil človek vsegavedež, da bi zvedel, kaj se namerava/ Ker je pa bila v zadnjem mojem dopisu tiskovna pomota in se Qbudy spodti-kuje ob isto, naj služi v pojasnilo tole: Da, jaz sem vedel, da se bo nekdo spodtaknil ob to Js poprej ko sem jaz začel hišo bar vati drugič (drugo roko). Oe ideni ne verjameš, pa vprašaj X Bradača. On j« meni omenil "Imajo že babe sejo, ker ti bar vaš." Vidiš, Obudy, tako je in nič drugače in jas ne morem pomagati. Ce si pa ti reporter klepetulj, jaz ti tega ne morem braniti. Daj, otreei le tistega oz-kosrčnega, malenkostnega pod tikanja-!h postani moft. V celoti je tvoj zmazek vreden samo tebe In pa lista, v katerem je bil priobčln, ker podoben Je tistemu, ki je rekel: Je vaš U psiček, ki z^Ubo teče?" Ravno tako Je s enkrat me "vikaš," drugič zopet "tikaš." Potem pa griS inT*a vsedeš na stolček inteligence IV meni očitaš tisto, kar sam fcfšV nič ne upoštevaš. Kar sam obdrži "aizkotnost, oša£nost" in vse droge lepe izraze, in tudi laž-njivca, ker dokler ne dokažeš, da sem jaz lagal, toliko Časa bol v mojih očeh lažnjivec. Kar aem jaz piaal v zadnjem dopisu, je vse, lahko resnica in tn lahko dokažem kadar in kjer hočeš Kar se ps tiče druge tvoje ropotije v tvojem dopisu, ni vredno« da bi se pečal s njo. Enakopravnosti pa ponovno čestitam, kar ima tako zveste, točne, poštene^ resnicoljubne in iskrene dopisovalce! Vedite, vaš ugled raeto med narodom ; ne samo od dneva do dnevs, peč pa/od ure do ure Je vaš vzvišeni cilj povzdigovan in priznavsn, ker če ne bi vi z formacije v Pittsburghu.. Sedaj bomo izdajali štiri strani 4Si-flet" novic vsaki teden. Želimo, da se ga raz peča vsaki teden do 10,000 iztisov. To je edini prav cilj za razširjanje sociaHzms Torej, stopite v bo j z nami, izrabita. priliko, Sedaj, ko vaa je na tisoče brezposelnih, imate dobro priliko. To bo nekaj zaleglo, to bo protest, katerega se bodo vali zajedale i zbaH in bodo u po gnili njih trdoglavost v Taka in rte dmgahna je poft do oivdbodttve te mezdne sufcnosti Kdor aam sebi noče pomagali, ni deležen pomoči, in je vsako nadsljnjo tarnanje torez "pomena. obžalovanja vredno, na simpatije, ker narava je dala človeku dar govora ln država akrbii da ae človeka nauči čttatl tn pi lati Itd. Napravi ga sposobnega da si lahko potem sam sebi pomaga. Ce si noče pomagati, ne morem drugade govoriti, kot da Je lenuh, ki Je kriv te mizerije tistih. ki so privolji delati, aa Jttol on ne ^pusti.—Anton Zornlk. "Otmdiju" v odgovor Oeveland. O.—"Obudy" se Je zopet "zbuduT' Ts nsš narodni Junak piše v listu "E.M s dne 8 sept. to le: "Cltal sem v A. D. odgovor Obudyu in potneje v Prosvetl." On pravi, "da je čl tal." Jas ps dvomim, da bi čital. ker njegov odgovor nam kaže. da njegovega zadnjega dopisa nI Pisal "originalni" Obudy. ampak njegov "dvojnik," ki živi prav blizu matere "R". ali je dve cesti napnsj, tfckor pravi meni. da naj grem.To ae moje miranje. ki so mogoče napačni? sicer pa naj bo naš junak Otmdy črn. rjav. rtnen. bel ali kakršnekoli hoče barve, mm ostane, ln to Je: ds Je Obudy kžaMvar! Nsdalje pravi, "ds ne ve, če Je resnica ali na. da je Skuk tako nizkoten kot Je nizkoten njegov dopis.- OI»udy. daj. zbudi 0 enkrat in poglej s polnim ot*. razom na solnce. da narod apo- SOBOTA. 12. SEPTp^ Za debduharje Ljudje, ki so preveč, debeli, ^ _ samim aebi velika nadloga, za drug« pokora, in kdor je aam debel, ta na«U svojo bolečino. -Zato pa poskušajo viil harji ice) na vse tnogoče načina i vsaj nekaj svoje odvtfne masti, tistiSi niso debeli, gledajo, da se ne zrede prizadevanje ni samo Zadeva mode tiče predveem zdravja. . . Ljudje se navadno zrede, ker p^J in ker sepremalo gibljejo. Kdor 2 izgubiti irtkaj svoje masti, se mora ^J telesno Mnogo gftatl; kolikor več, toliij Debeluhar se mora dalje navaditi, 4 je. Naenkrat sicer ni dobro začeti«4 postom (ki pa je "post" ttmo za tisw, Vij^n jesti preveč), ampak polagoHJa čisto lahko. Jej vedno manj in manj i ne dosežeš neke stopinje, ki užival \t \ hrane ln takšno hrano, ki jo telo res pot« ne da bi se nabirala v telesu vedno nova Ce Človek Opazuje ljudi na iiletlk stilnah ttd., se mora klr čuditi, kaj li 1 ljudje zbsšejo V Ivoje uboge želodce % ne pravi več "Jesti", ampak žreti! Jej kolikor mogoče malo, pa toš zdrav ii Prakia ddkazuje, počuti človek m bro tudi Ob Žnatno Wlejši1mini, kakor; vadno uživamo, tn aatao neutemeljeni celo petkrat na din. To ni resi Debeluhar (-4ca) pa mora gledu na to, kaj uživa. Receptov j>roti preobOi je mnogo in vaak recept tudi ni za vil Tale recept utegite priti mnogim prav: Zjutraj: Caj ali črna kava brez i| brez sladkorja; zraven ssmo polj roftjii pa malo sadja, n. pr. erto pomarančo -popolnoma dovolj. Dopoldne uživaj kvečjemu malo 1 Sladkih kompotov ne jej! Opoldne: nezakuhano juho, govefr rastlinsko (n. pr. karfijolrto Itd.), kt!lfl hane ribe ali govedine (brez omake) ali lo puste pečenke, zato pa mnogo zelenja prikuha kakor: špirtača, zelje, fižol v i kolerabe ,kislo Zelje, gobice itd., potem late vseh vrst (razen krompirjeve). Popoldan: Skodelica čaja ali črne brez sladkorja^in nekaj sadja. Zvečer: Košček mrzlega,pustega h ga ali pečehega mesa in nekaj prikuhe l opoldan) ln solate. 1 Ne uživaj po mastnih Jedi (slanine ne Uživaj močnatih jedi (ne sladkanih nesladkanih), ne jej krompirja in krula ža (ali pa zelo malo), pusti vpe sladki sladkorjem vred, ne pij temnega piva ii ne sladkega vina. Vodo pij za žejo, preveč! Glrfvno pa je: Ne žrl kakor praftttj jej kakor človek! olne otroke. Danes je I Američanke stopajo v vedno večjem Itn polje tthnlčnih iznajdb. Ob koncu tega meseca se vrši v M škem hotelu razstava modelov raznih k iznajdb. To $animivo razstavo je ani soproga Oliverja Harrimana. V iv«M stavo Harrimanka poroča, da je bilo r 1 118,000 pat«« petnajstih letih pod« »kam, torej tiioč vssko leto. Med ameriškimi ianajditeljicami j Beulah Louise Henry, ki je dobUs iou Edison" in ki se ponaša z 42 iznajdbsnM prva itnajdba Je MU alošljiv dežnik * patentirala nov fmrzovalnik za sladoki trično pahljačo, nov svinčnik itd. Ujm novejše iznajdbe so kombinecijs pzn^ drjo prejemnika, ura. ki uči otroke ** in strojepisni trak, ki piše pet kopij M* kopijskega papirja vmes. • Albertina Ruelland bo razstsvils ** trični likalnik. Albertina Je bivša* ki Je veliko likala In pri tem delu je d<*« jo boljše likalne naprave. Mrs. Eui«^ Rlcharda Je patentirala novo električno^ Zanimivo dejstvo Je, kakor Harrfman, da Je manj kot četrtim nth ženskih iznajdb sa razsUvo hišae w VeHka večina ignajdenlh predmetov)«1 značaja, ki je v splošnem v rabi mo*» Francoski plemenitaš Brsnto*^ ognjevito oboleval navareko jwJ'f; zahteva Od ženska, da mora ustre»» jem, če hoče biti lepa. Tri reči morajo biti bele: K ^ roke. Tri reči morajo biti črnega/ trepalnice. Tri reči morajo biti lice In nohti. Tri reči morsjo biti** reke In Imja. Tri morajo biti krs^ ■in stopala. Tri umreJ« biti m prostor med n*v*i Tr. Roke, toki la mala. Trii | In astnloe. Tri majkne: nsi i Tsk Je kU ideal ženske H** "krm pred sto leti. Tsk rs t j'** polna la močna ooatava. danes Je W "vitka lin I i a" ?ROSVETa SOBOTA, PRANK 2 A Iti, predisdi ALSKRT HRAST«...... Chicago. — Ma konferenci mladinska soclalUttAne ligo dnjega tapada, ki ae Je vrlila ta dni v OMeafu, Je WJo porotami, da Je W v preteklem letu na-pradovals v članstvu gs BO'A. U* ga namerava ustanoviti »talni u« rsd sa srednji m^U! -ddiirki V BLAGI SPOMIN OBLETNICE SMRTI IJ«M)«ssgs Mfregs h efsla Trupi« Tvefa Js ■ iS T. )t Islrcsla Cufar Tone KLETI TRAGEDIJA V PROSVETA — Začudeno sem jo glodal. Tako imenitna tvesdnka — p» da j« ne poznam! I>«, niti po imenu Dobro, oem mislil, tako jo |i uradovati. In pri teh ra; rah se še najdejo ljudje, mi ni zuiTVel ram jeclja*, pritožujejo, ^Ja.o«£i ur£ | da bi aa opravičil. , nik okorna kroveete. Se nmj* 'O jaz nem pa čisto veoek, I ae jim ne o okornosti. Saj gre da me Ao ne poznate", ja hitela | kakor po maalu. "Kljub temu je bolje, da ao mu ne _ -TPovej, Marina, kako je z Anico. V nagli-ci prihoda in skrivanja sem jo akoraj pozabil. Iskreno je zaprosil. "Kako je z njo. zve* od nji.same ^jbolje; jaz ti pa nekaj drugega razkri^- Odprla Je vrata Davorinovega stanovanja. "Vinko, tem v tisti košari spi tvoj sinček. Iznenadenje. "ie to mogoče?" Marina je vrata zaprla. ^^^ "Mogoče ali nemogoče, sinčka imaš, spopri-Jszni se s to vestjo, vesel bodi svojega otroka. "Odpri mi, da ga pogledam, poljubim ln po- zibljem. . ." 1 Marina prošnje ni uslišala. "Zbudiš ml ga, zato počakaj. Anica ti ga pokaie, aaj mora vsak čas priti." "Od kje?" "Z žage ob reki. Delo je našla tam, mnogo prenaporno delo, a se mora zadovoljiti z njim. "Nasproti ji stopim, če tudi na gospodar- ja naletim." Korajino je odbrzel po stopnicah. Marina je pa sama zamodrovak. "Zdaj ne vem, ga je li vesel ali ne. Moški so ob rojstvM svojih otrok čudne spake. Vse Jim Je nekako, odveč, tista očetovska radbet se kar nič ne pokate. Vnovič je odprla Davorinovo stanovanje. Stopila je k otroku, a se spet vrnite. "Lahko bi rekli, da je trpeče ljubezni s*l Mora ga vzljubiti, če je količkaj polten in dober. - Ce Ima Anico vsaj malo rad. Tudi Marini se je vzljubHo na prosto. Vzlic nameri pa le ni šla. Na stopnicah se je srečala i Anico. 2. "Kam si hotela, Marina? Kako je z malim V Vprašanje je bilo prepolno ljubezni in skrbi. Anica je vzlic zjnučenoeti zaiarela v trudnem obličju. V skromni delavni obleki je stala pred Msrino in jo s očmi vpraševala, kako je varovala njenega otroka. Tudi v Marinlnih očeh je bteetek vprašanje. 'ttama prihajal? Nisi ~aa nikogar naletela?" "ie bil kdo tukaj?" "Ko so k meni ponehali hoditi, pa ti dobi-veš obiske." "Kakšne T "Najprvo ee je goepodar oglasil." «On?--Njegov prihod nič dobrega ne značL" Anka se ni utegnite zamisliti v skrbi. - Pojavil ee je goepodar. "Vendar sem te dočakal."' "Kaj bo oopet? Saj ne dolgujem." "Priznam, da si boljša plačnica kot pa Davorin, a Je kljub temu moje potrpljenje na kon cu. Doslej eem radi otroka čakal, odslej pa tadi otrok ne more ovirati moje volje." Marina nt mogk molčati. "Nesramne! t Kaj ti je Anica storik? Sam Imaš otroke in še ne veš, lyk> jih bo preganjal." "Molči, Marina I" Florijan Je mogočno savpil, Marina se Je pa poemehnlla. "Ko ae bo meni sami hotelo." "Proč se^poberi! Ne potrebujem tvojega zijala." Marine ga je na začudenje ubogak. "Ze grem. In tudi vem, sekaj." Ko je ie nI bilo, ae Jo Anki utrgal obupen vzklik. "Ne hodi, Marina 1" Gospodar je gospodovalno nastopil. "Ce Jez ukaiem, tedaj se tvoj klk ne čuje. Marina je odveč pri najinem pogovoru. Motite bi" "Motlk? Tega skoraj ne verjamem." "Marina naju ne sme brigati, sama khko potrebno urediva." "Bom res morala klet zapustiti V* "Od tebe je odvisno. Ce boš zadosti pametna, khko ostaneš.** Kaj naj storim ? Ljudi se izogibljem, škode nikomur ne napravi jam, čez dan moram trdo dektl, noč prebdim pri otroku, de odpočiti s* ne morem." Anka je govorilo z mirnostjo v neizbežnost usodi vdanega človeka. Gospodar se je omohčH. rVse to mi ni tuje, saj vem, da si pridna. Smilil se mi, ker so te razbojniki dobili v roke. Le radi njih sem moral tudi nad teboj rohneti. Mar misliš, da je prijetno, biti okraden? V najhujšem mi je zmanjkalo denarja." "Jaz nisem kriva." "Tvoj mož pa jo.4 In njegov pajdaš tudi." "Davorinu so Je pokazalo, Vinkotu še ne, a resnice ne vem." "Vedeti pe moraš, da si Davorinova žena. In on je kriv, čeprav taji. Ne bo ga kmalu iz saporov. Ali kaj rittmišljaš o tem?" . U>vS "Preveč ne smete. Prehudo je.? Gospodar jo prejel v zagonetno Je Anki še ni izkazi ,,,/ "Olajšaj ei razmerje; prijaznejša mi bodi, pa ti še na žhpHle bo treba." - "To jo okoraj nemogoče.---Zena, otroci, Marina. . "Samo te ovire poznaš?" "Prve ter najvidnejše oo." % "Mimo teh z lahkoto stopiš. Drugih si pa ne nastavljaj. Samo dve stvsri imaš na Izbiro. Cena je skromna, času ln prilikam primerna." Anica je na vabljive besede molčala. Vsaka sekunda ji je bik strašna muka. Najraje bi nekam zginik, se odtegnila vabljivim očem ln koprnečim, v slasti dr#etajočim rokam. 8. Mučnih trenutkov jo je oprostil pogumen klk. "Ne bo kupčije, mešetar grdi!" V veži se je znsšel Vinko. Anica je padk v njegov objem. "O, Vinko! Zaščiti mol" Gospodar Je strmel. TI si tukaj ? V naporih morajo imeti prav zanič zapahe." "Vem, da sem neprijeten v tem trenutku, vendar m« no smatraj za ubežnika. Sodniki Iona. "Saj niste edini moški te i vrste. Precej Jih je, ki jih film ne zanima. In slednjič naj vam povem: lahko ste zadovoljni, da I ne hodite v kino Veste, biti sk-ven je strašna reč. Ah, človek komaj iznebi sitnih muh, ki | mu sledijo kak«' senca. Komaj sem ae jih otresla za danes .. ." Natakar je prinesel naročeno. Zatopila ova ee bik v pogovor, | tako globoko, d« sva po prigriz-| ku naroČila še kosilo. Mene je pretreslo to, kar sem slišal iz I njenih ust Kakšno iznenadenje, kU. Tako sem prikoracal svojim izkazikm zopet do stopnic. "Nu, zdaj že lahko greš gori, ml je rekel oni, Id me je bil podtikal nazaj. "Broa izkaznice pa ne gre. Ta bi bik lepa! Saj bi se lahko vsakdo vtihotapil v urad in ga pognal v zrak." tatff Gori sem vprašal po tovarišu Cuktnu. Vprašali so me, če imam izkaznico. Pokazal sem jim jo. Premerili so me z nezaupljivimi pogledi od vrha do tal in re-* _ NAKUPOVANJE) A SE PRIPOROČA SOBOTA. 12. SEPTE! sedeti za eno mizo s svetovno filmsko zvendnico! In sHAatl Iz njenih ust, dn sem ji ... nu, re-I cimo všeč... Lk je kazak, da ji film ni škodoval. Poznala ni bkzirano-I sti ne predrssosti. Kakor otrok je uživala vae, kar je mogk dobiti na Helgdlandu. Na promenadi so vse oči gledale samo za I njo. "Govorite s tem tukaj." Mož, kateremu so me izročili, je prijazno dejal: 'Tovariša Čukifta nI, ker je na seji. Pridite prihodnji teden. Ta teden ne pride v urad." "Dobro", eem rekel. "Saj moja. stvar ni z^jec, ki bi ulel, če ga ne primeš o pravem čgau." Spet sem šel po stopnicah na ki prehodu ava ekoro pozabila, koliko je ura, Id j e kazala žeipat. Morala sva ee podvizati, dn eva dosegla še zadnjo ladjo za Pne-menhaven. Kakor da ae poznava že deoeš let.sva šk k blagajni in se vkrcala. zopet pet 4«em Na m. Na po vrat k u V lian Franc isco iz obiska in ogleda vanj a kalifornijskega grozdnega okrožja, kjer se je imel priliko osebno prepričati in si ogledati stanje ietoi-njega pridelka grozdja, o katerem je Še preje parkrat poročal Mr. J. R. Pakndech, ki je tudi intervju val predsednika "Cali-fomia Grape Control Boarda Mr. Frederick J. Kosterja, ki Je dobro poznana oseba v trgovskem pogledu in navdušen kalifom i j čan. Bivši predsednik ekse-kutivnega odbora United States Chamber of Oommerce, pravi: Ko je Federalni Farm Board, organiziral Kaliftonijski kontrolni odbor grozdja,/prošlo leto, z namenom, da ee stabilizira industrija grozdja, je bil Mr. Kooter izbran voditeljem te velevažne organizacije. In ter se je ravnokar povrnil iz lumferenoe s Federalnega Farm Boarda in drugih višjih u radnikov v Washingtonu, Mr. Kos ter sam in v družbi z njim drugi uradniki, izjavljajo; da legalni status o izdelovanju grozd nega soka je — da je postavno izdelovati grozdni sok in da ne bo u šakgnlških voz. Vso) MpMfalllJo se jel eeea avguata tega leta 000 ton, proti pridelku leta, ki je presegal nj 000 ton. Z drugimi be.^di čeno, letoinji prkelekjefl tretjino manjši od lanska "Vsled tega" je še dofi1 Košter, ker je pomanjkanj« tini in vsled hude vrodte j zgodnja dozorltev grozdja kojšnja odpošiljatev nei«| Kupci na vzhodu, naj bil slutili sedaj prilike in kupijl svoj delež grozdja, ko j« k izvrstnega dobrega gmzdja goča % cena zmerno nilka. Pozneje v sezoni bo »koroi tovo pomanjkanje grozdja ni dvoma. Cena pa »e| vrejuje po zalogi injjl po bkgu na trgu infli ne more jamčiti, da ne ahko vsak čas deževati, kar" vadno pokvari kvaliteto. (J odvrnil. "Pokaži Storil sem, kakor je zahteval, so ml dali prostost; vse sumnje, vsa zk natol- 1 jni je podaljša}, I V Bromenhavenu me je spre- al kuptt žemljo ta jo pojedel.. mik na vkk. Ko sem moral vato- Potem sem ee napotil naprej v piti, se ml Jo favil k prsi vzdfh: drugi urad. "Na svidenje, Lk/ V tistem trenutku sem začutil, kako sta ae dve roki o vili mojega vratu. Njene ustne oo se srečale in ujete s mojimi. Za trenutek . . . Potem Je Izginik. Pripeljal eem se niz cilj in ter val po uickh, ;','. ''V- ' ' t;"-. ^ * tf' ■ tr *llf . - Tlaka vabila sa veselice ln ahodav vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrratakem, slovaškem, češkem, nemškem, gnglftikom ln dragih .VODSTVO TISKARNE Agll.IRA NA ČLANSTVO SJf^J-DA TBSKOTIN1 NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo »ktame. unijeSe delo prvf vrsta. ' S. N. P. J. PRINTERV 2657-69 So. Lnwndnle Avenue cHicAoa nu o TAM 8E DOBE NA ZELJO fUDl VSA USTMENA POJASNITA